Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS meteCno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedelUka Izdala celoletno v Jugoslaviji 80 Din, z« Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. peUl-vrsta moli oglasi po 150 In 2 D.večji oglasi nad 43 min vMlno po Din2*30, velllcl po 3 ln 4 Din, v urednlSlcem delu vrstica po 10 Din a Pri veC)em o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ir> dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopllarlevl allclSt. 6 1 11 Rokopisi se ne vračalo. nefranklrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon Stev. 50, apravnlStva Stev. 328
Političen list ^ci slovenslci narod
Uprava te v Kopllarlevl nl.4r.fi * Čekovni račan: Clubllana Stev. lO.SSO ln 10.349 sa Inserate. SaraJevoSt. 75S3, Zagreb St. 39.011, Vraga In Runa/ St. 24.797
Več resnosti,
KORUPCIJONISTI SE HOČEJO IZMAZATI. — PAŠIČ V NEPRIJETNEM POLOŽAJU. -
SKRBI ZARADI RADIČA.
Belgrad, 7. maja. (Izv.) Korupcionisti in njihovi prijatelji v pailair.eulu so zadnje dni razvili izredno živahno agitacijo, da bi razpravo o korupciji, ki se bo po dosedanjih dispozicijah vršila 13. t. m., v narodni skupščini pripeljali na tako polje, da bi se lahko vsi sklepi narodne skupščine izigrali. Predvsem gre za to, da hi se sklepi narodne skupščine tako formulirali, da bi se cela zadeva odgo-dila, če no za vedno, pa vsaj za tako dolgo, da bi nastal drug položaj, in da bi se, na ta način vsi korupcionisti izmaza l i. Zanimivo je kolebanje Radičevcev, dočim se Radič v svojih izjavah še vedno približuje opoziciji. Po izjavah vladnih krogov se je z Radičem napravil nekak arangement, in sicer v tej smeli, da bi se v konkretnem slučaju Rade Pašiča izvolila neka anketa, ki bi imela tri ali več mesr časa in naj bi delala za časa skupščinskega odmora. Na ta način bi se zadeva Rade Pašiča odložila do jeseni. Radikali, Pašičevi prijatelji, so s tem Radičevim zadržanjem precej zadovoljni. Mislijo namreč, da se jim bo morda v tem času posrečilo preokreniti položaj sebi v prid. V Pašičev prilog napovedujejo skorajšnje izpremembe. Nekateri so mnenja, da bo Pašič že pred razpravo skušal položaj komplicirati in se odtegniti neljubi razpravi o svojem sinu, ki bi gotovo poslabšala njegov že itak slab položaj v radikalnem klubu. Njegova izvolitev za predsednika ra-
dikalnega kluba, Ivi jo skušajo nekateri pre-dočiti kot njegovo veliko zmago, je v tem položaju čisto postranskega pomena. Glavni či-nitelj v radikalnem klubu je danes vlada. Zato je vse odvisno od tega, kakšno stališče zavzema oi\a. Nikola Uzunovič poskuša pridobiti v radikalnem klubu čim več zaupanja in se vzdržati na vladi, dokler mu bo to mogoče. Pašič se radi tega nahaja v precej neprijetnem ,-oložaju, ker naravnost proti vladi ne sme delati. To bi namreč poslabšalo njegov položaj pri drugih činiteljih, nasprotno če pa ne bi delal proti vladi, bi se ona učvrščevala, on pa bi izgubljal na ugledu in vplivu celo pri svojih najožjih prijateljih. Splošno radikali ne giedajo preveč zaupno na sedanji položaj. Pri njih soglasno prevladuje mnenje, da je z Radičem vsako delovanje silno težko. Prej ali slej 1)0 prišlo do popolnega preloma med njimi in radičevci, če Radič svojega stališča ne bo popravil. Sedanja Radičeva kapitulacija radikalom ni dovolj. Od radičevcev zahtevajo še več žrtev, predvsem zahtevajo osebnih žrtev od Radiča samega. Stjepan Radič pa se pripravlja na živahno agitacijo med hrvatskim ljudstvom. Nocoj se je odpeljal v Zagreb, nato pa bo imel več shodov v Dalmaciji in ob hrvatsko-bosanski meji. 23. maja bo odšel v Sombor, kjer bo skušal Madjare pridobili za svojo stranko.
—o—
Borba proti korupciji je vsaj trenotno navidezno politično geslo tudi onih strank, o katerih je jugoslovanska javnost znala, da so sedaj s to hijeno našega javnega življenja sva-tovale in pirovale in živele 1 brezskrbne dni na njen račun. Klic: Proti korupciji! je strnil jugoslovanske državljane zopet v enotno fronto, zlasti še, ko se je izvedelo, da uživa ta borba podporo na najvišjem »tastu. Saj je 'korupcija ra?.jedla že do mala vso javnost, saj je korupcija izpodjedla že itak trhle temelje pravnega življenja in sigurnosti, ubila v srcih zvestih in poštenih državljanov zaupanje d«o vodilnih državnikov, organov m jih predala apaittijd — apres iruoi le deluge!
Sicer smo navajeni na neisikrenost bel-grajske gospode in na njeno politično geslo >kdo bo koga prevari!« — vendar smo upali, da bodo gesla o boju preti korupciji vsaj enkrat — četudi spontani — izraz ljubezni do države tudi od strani onih, ki imajo besede -Klržava, narod, zemlja, dinastija, napredek-f; itd. v zakupu. Zdi se pa. da še ni dovolj resne volje k ozdravljenju, kajti pisanje Samouprave", glavnega organa radikalne stranke, daje našemu skeptičnemu preforepko oporo.
V svojem članku -Pred borbo« posega Samouprava. nazaj na proračunsko debato in na delo opozicije ter se povzpne do čudne
—	milo rečeno— na ne izobraženost ljudstva računajoče trditve, ki nikakor ne dela čast glavnemu glasilu vodivne stranke v naši državi. Samouprava« namreč trdi, da je opozicija ob priliki proračunske debate s svojim delom pokazala težnjo, da napravi iz skupščinskega foruma pozerišče strankarskih obračunov! Ne bomo se spuščali v posamezne postavke proračuna in ponovno dokazovali ono težko posameznim pokrajinam do kosti žgočo krivico glede neenakosti tako pravic kakor dolžne,stii. 'Samouprava«, če ji n. pr. niso več v spominu proračunski stvarni govori zastopnikov Jugoslovanskega kluba, ima gotovo pri roki obširno, tiskano, posebno mišljenje Jugoslovanskega kluba, kjer številke vpijejo, da jih morajo slišati -tudi — gluha ušesa! >Samo-upravk bi poklicali samo v spornim elementarne pojme o finančni vedi in državnem gospodarstvu, elementarne pojme o pravilnem proračunu, če država noče, da gre celokupno narodno gospodarstvo rakom žvižgat! Kaj ji niso znani pojmi fiktivnosti, nereelnosti drž. proračuna? Kaj ji niso znani osnovni pojmi o narodnem gospodarstvu in proračunu? Kaj torej znači 13 miljardni proračun za našo državo, večmiljardno zvišan kljub skoraj 50 odstot. dvigu dinarja in — nasprotno — 50 odstotnemu obubožanju prebivalstva? Kje živi v državi SHS finančnik, ki bo dosegel prora-čun. dohodke, če naj iz države ne napravi golega pogorišča? In ali ni jedro sedanjih političnih kriz ravno slirah očetov tega proračuna, kako ga bodo izvedli? Kaj se ga Radič ne otresa na vseh shodih in kateri zastopnik vladne večine hoče prevzeti zanj vso odgovornost? Ne strankarski obračun, ampak obračun državnega gospodarstva!
Iz teh Ijavendan vrženih fraz, da si pripravi teren za izvajanja glede korupcije, preide »Samouprava« na sporazum med HSS in NRS ter jadikuje oziroma frazari: Sedaj naj bi šlo za izvršitev določb sporazuma, pa Je opozicija zavedla delo zopet na stranpota: Mesto izenačenja zakonov, davkov, uvedeuja enakega proraSuna povsod, izvedb samouprav
—	vprašanje o korupciji! Tako tarna! -,?Samo-uprava« gotovo sama sebi ne verjame! Izenačenje zakonov — fraza! Izenačenje davkov — hinavstvo! U vedenje enakega proračuna — ator te borbe, ki jo je začel ^lahkomiselno«
—	varanje! Hočete dokazov?
Pri debalti o korupciji v parlamentu pravi, da se debata ne bo vršila na »objektivnih tleh/, opozicijo da vodijo pri tem -»partijske svrhe , da nima niti zbranega materiala, niti pripravljenih sredstev za pobijanje korupcije. Opozicija bo s to debato privedla »zemljo* do političnih preokretov, stranke večine so pa dolžne čuvali, da politika ne gre v tem po-gubonosnem praven! Ljuba Davidovič, iuici-ator te borbe, kii jo .je začel »lahkomisel nor in iz strankarskih raizlogov, ima za seboj vse piotidržavne elemente, ki »mrze državur! Ipak pa je še živa im zdrava radikalna stranka, ki bo zlo odpravila!
Psiholoaično je utemeljeno, da noben človek ne pusti rad vajeti tiiz rok, zlasti še, če so se jih roke preveč privadile. Iz zgod. narodov pa je 1udi dokazano, da narodi le gotovt» dobo prenašajo gnojne rane in jih ob ugodnem trenutku iz režejo. Borba za očiščenje le rane — to je geslo naroda, ki se vzdiguje
Bel,-»rad. 7. maja (Izv.) Dopoldne ob pol 11 se je pričela seja narodne skupščine. Bila je povsem mirna in samo formalnega značaja. Po prečitauiu zapisnika zadnje seje je posl.
dr. Mehmed Spaho
protestiral proti zahtevi pravosodnega nniaii-stra, da se njega izroči sodišču. On ni bil nikdar pravilno obtožen in pravosodni minister je najbrž avtomatično podpisal tozadevni akt. Izrčitev se najbrž nanaša na kako drugo osebo. Zato zahteva, da pravosodni minister to napako popravi. Po raznih formalnostih je skupščinski predsednik objavil, da je finančni minister narodni skupščini predložil sklep ministrskega sveta glede znižanja nekaterih postavk
uvozne carinske tari?e,
v prvi vrsti glede solitra, nnskega očeta in modre galice. Sklep ministrskega sveta se je oddal v razpravo finančnemu odboru. Posl. Stevo Kalember (sam. dem.) je mterpeliral ministra za agrarno reformo
Pavla Radiča
radi odrzetja zemlje dobrovoljcom na posestvu grofa Eltra pri Vukovarju. Nato so razni ministri odgovarjali na razna vprašanja poslancev. Finančni minister dr. Ninko Peric je odgovarjal na
vprašanje poslanca Smodeja
radi nepravilnosti pri glavnem ravnateljstvu za neposredne davke. Fin. minister je skušal braniti poslovanje tega glavnega ravnateljstva in navajal za to nekatere zakonske : predpise, češ da se po njih dela. Posl Smodej j se s takim odgovorom seveda ni zadovoljil in •
Posl Smodej biresposelne delavce kemične tovarne v Ljubljani.
Belgrad, 7. maja. (Izv.) Narodni poslanec S mode j je slavil na pravosodnega ministra vprašanje radi ustavitve obrata v kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani. 117 delavcev z nad 200 družinskimi člani je ostalo brezposelnih in trpi pomanjkanje. Poslanec radi lega vprašuje, kaj namerava minister ukreniti, da se obrat vzpostavi iu ali je volian pri ministrskem svetu izposlovati potrebno podporo brezposelnim delavcem.
Belgrad, 7. maja. (Izv.) Naša in angleška delegacija sta izdelali provizorno trgovinsko pogodbo med našo in angleško državo, ki se bo v kratkem ratificirala.
■i.iUjmmiMi ii" i hm»«««.i. r-i^^vnmiami-TOa-JT.'«
iz niža v — proces gre neizprosno naprej! Mi smo trdno prepričani, da bo ozdravljenje baš radi tega kmalu prišlo in zato so nam fraze »Samouprave« le spomin ua — črno preteklosti
je izjavil: Zakon o taksah in pravilnik k temu zakonu je popolnoma jasen. Jasen je čl. o. Točka 4. priznava samoupravnim enotam, javnim zavodom takse prosto poslovanje, kar potrjuje pravilnik k takšnemu zak. v čl. 1. točka 8. Popolnoma v tem smislu so postopale občine, ki so hotele imeti posojila, toda niso bile oproščene taks vsled nekega drugega člena, kakor je dejal minister, to je čl. 14. pravilnika. Radii tega ponovno vprašam ministra, kaj pravi k takšnemu zakonu in k takemu pravilniku, ki v enem členu pravi, da se samoupravne edinice morejo oprostiti, v drugem pa da ne. V prvem pravi, da se lahko oprostijo, kadar delajo v imenu države, ali sklepajo z državo. Če pa sklepajo pogodbe z zasebniki, pa ne. To pomeni, da se tisti, ki je ta zakon v pravilniku izdelal, na takse ne razume. Zato poslanec zahteva, da se tisti človek, ki je to napravil, odstrani Zakon ie tako izdelan, da nihče ne ve, kaj je treba storiti. Ta človek še vedno sedi na svojem mestu. Zato pričakuje, da bo finančni minister izdal v prihodnjem finančnem zakonu odredbe, da se bo zakon vsaj lahko tolmači l. Zahteva, da se napravi red v glavnem ravnateljstvu in da se čdmpreje odstrani Robiček, ki je fiskalist in nič drugega. Nato je zbornica prešla na dnevni red, na ratifikacijo
trgovinske pogodbe z Avstrijo.
V imenu Jugcsl. kluba je posl. š t r c i n prečital posebno mišljenje Jugoslovanskega kluba h trgovinski pogodbi z Avstrijo, na kar se je seja zaključila. (Posebno mišljenje Jugcslov. kluba priobčimo jutri. — Opomba uredništva.) ; Prihodnja seja bo jutri. Na njej se bo- pričela | razprava o trgovinski pogodbi z Avstrijo.
Seja ministrskega sveta.
Belgrad, 7. maja. (izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je trgovinski minister predložil konvencijo o pomorskem in pristaniškem promet med Italijo in našo državo. Konvencija obsega šliri dele: splošni, finančni, prometni in veterinarski del. Nato je poročal Ri-bar, nakar je ministrski svet to pogodbo sprejel. Zatem je ministrski svet razpravljal o net-tunskih konvencijah, ki bodo prišle pred sprejetjem še pred fiiiančno-gospodarski odbor ministrov. Pravosodni minister je za Bosno in Hercegovino povišal denarne ftazni in sicer v iznosu 1 proti 23. Končno je ministrski svet sprejel končnoveljavno besedilo zakona o izenačenju davkov. Ta zakon bo po vladni obljubi prišel pred narodno skupščino prihodnji teden. Ne bo pa stopil takoj v veljavo, ampak šele s 1. januarjem 1927.
Gradimo STADION - kupuimo srečke!
Pred volitvami v Dalmaciji.
Split:, 7. maja. (Izv.) Politična situacija v Splitu postaja z ozirom na občinske volitve vedno bolj zanimiva. Značilno je rapidno propadanje HSS, vsled česar so radičevci zadnji čas koncentrirali vse svoje delo na Dalmacijo. Zelo lepo napreduje HPS, ki je najmočnejša v okolici Sinja. Zato so radičevci v ta kraj poslali tri svoje agitatorje, ki dan za dnem vrše agitacijo na sestankih in do hiše do hiše. Ne strašijo se pri tem uporabljati tudi denarnih sredstev. Radikalna stranka ni tako močna kakor napoveduje njeno časopisje. V Milni in na Klisu sploh niso mogli postaviti svoje liste, dočim so preje zatrjevali, da je občina v njihovih rokah. Isto se je zgodilo tudi po mnogih drugih občinah. HPS ima najugodnejši položaj v sinjski in imotski okolici ter v večini občin v severni Dalmaciji. Skoro po vseh občinah je samostojno vložila listo.
Bcj za tečaj se zgoščuje
..Norge" na Spitsbergih.
Trije so sedaj glavni tekmeci v boju za tečaj, Amundsen, Byrd in \Vilkins, prvi z zračno ladjo, druga dva pa z aeroplanom. Amundsen in Byrd hočeta odpotovati iz Kraljevega zaliva, Wilkins pa od rtiča Barrovv na Alaski. Wilkins je spravil na rtič Barrow veliko bencina, a ne dosti za veliki tromoiorni Fokker. Zato bo z manjšim aeroplanom napravil smer proti severu, ca. 1000 km. Ostal fco v zraku okoli 12 do 14 ur; tako pravi. Upa, da bo dobil suho zemljo, na koje eksistenco sklepa iz potoviinja ptic in lisic proti severu v pomladi in iz povratka v jeseni. Kakor se vidi, je zaenkrat misel ua tečajno potovanje opustil. m
»Norgec je odplavala iz Gačine, je pristala v Vadso na skrajnem Norveškem in je odplula spet naprej proti Svalbardu včeraj oh pol sedmih zjutraj. Pot iz Gačine proti Vadso so silno ovirali nasprotni vetrovi, s hitrostjo 30 do 35 km, tako da je mogla pluti ladja samo s hitrostjo 45 do 50 km, le nazadnje 70 km. Sedaj so se začeli bali zledenenja vodenih hlapov ob trupu ladje; če se napravi le 1 mm debel led, je zrakoplov tako obtežen, da bi le z največjo težavo mogel leteti naprej.
Amundsen pravi, da njegov tekmec ni
Wilkins, temveč Byrd.
* • *
Oslo, 6. maja. (Izv.) Zračna ladja Nor-ge« je ob 14.50 plula nad Vadso. Nad mestom je krožila eno uro. Nato je odplula ob obali, naprej. Vreme je bilo krasno in je bilo najugodnejše pri vsem dosedanjem poletu.
Oslo, 7. maja. (Izv.) >Norge« je danes zjutraj ob pol sedmih prispela v King bay (Spitsbergi).
Italijanska poslanska zbornica je v svoji zadnji seji rešila proračun vojnega ministrstva, ki znaša 2.425.000,000 lir. Vsi govorniki so naglašali, da krije sedanji politični položaj v Evropi polno možnosti za nove vojne in da mora biti največja skrb Italije, da se za vse slučaje vojaško kar najbolje pripravi. Poslanec Galeazzi je povdaril posebno izpopolnitev zračne obrambe in pa trdnjav. Po srednjih šolah naj se mladina pripravlja na vojaško službo iu sploh mora biti vsak Italijan po duhu vojak. — Proračun predvideva 220.000 mož; najnižje stanje sme znašati 150.000 mož. Narodna milica prireja za fante pripravljalno vojaške tečaje, v katerih je letos vpisanih do 100.000 fantov. Vse je preskrbljeno za zadostni in dobri častniški in podčastniški naraščaj in za vojaško izpopolnjevanje rezervnih častnikov. Vojska se tiho in resno pripravlja na jutrišnje boje za domovino. — Proračun so odobrili brez podrobne debate.
Pred nomm boji v Maroku.
Pari*, 7. maja. (Izv.) Vojaško poveljstvo v Maroku je dobilo obvestilo, da so vse določbe glede premirja ukinjene. Povelja za ofenzivo še niso dobili, vendar je verjetno, da se bo ofenziva pričeta v najkrajšem času.
POLJSKA KRIZA.
Varšava, 7. maja. (Izv.) Načelnik krščan-»ko-demokratskega klubu Chazinski je pre-vzel mandat, da bi sestavil vlado iz desničarskih strank. Stranke levice so se proti temu načrtu zedinile in svare Cliazinskega, da bi izpeljal to svojo namero, ki bi uteanila imeti katastrofalne posledice.
Poizkusi za obnovo pogajanj med delavci in angleško vlado.
Ves svet občuduje dostojanstvo, s kakor-Snini vodi angleški delavec socialno vojno. V celomesečnih vsakodnevnih pogajanjih je delavstvo takoj prvi dan nastopilo s posredovalnimi predlogi na temelju poročila, ki ga je predložila preiskovalna komisija. Delavci in vlada so se vzajemno trudili, da bi prepričali podjetnike o reorganizaciji premogovne produkcije. Podjetniki o poročilu preiskovalne komisije sploh niso hoteli razgovarjati in so neprestano ponavljali samo zahtevo po znižanju plač, razširjenju delovnih ur in ureditvi delovnih pogojev po posameznih podjetjih. Podjetniki so briskirali vse pozive vlade in zavlačevali pogajanja do kritičnega 1. maja.
Baldwin je založil vse svoje spretnosti, da bi preprečil nesrečo, toda njegovi tovariši v kabinetu, ki so izraziti zastopniki kapitala, so znali in mogli preprečiti vsak njegov korak, ki bi bil naperjen proti podjetnikom in bi mogel povzročiti večjo njihovo popustljivost. Tako je bilo vse posredovanje vlade dejansko samo taktika, ki naj najde ali naredi priliko, v kateri bo mogoče spor spraviti iz tira, mu dati novo obeležje in naprtiti delavstvu odgovornost za posledice. Ko se delavsko vodstvo ni pustilo izzvati in je vztrajalo v Bvoji večni pripravljenosti k popuščanju in ni izvajalo posledice niti zadnji dan, ko je celo Baldvvin moral javno grajati zadnji izzivalni predlog podjetnikov, je bilo treba povod za boj izviti iz trte ali priklicati iz zraka. Ali ni smešno, da je vlada Velike Britanije morala preprečiti pogajanja in začeti največjo so-sialno vojno radi malenkostnega spora v neki tiskarni?! In ali ni značilno, da se je vlada, ki je pol leta proglašala, da hoče preprečiti stavko za vsako ceno, zadnje ure zapustila postojanke, da je delavsko zastopstvo, ki je prišlo pojasnjevat, da incident v tiskarni nima zveze s celotnim položajem, vlade ni več moglo najti?
Vse to je bilo potrebno, ker je angleški kapital hotel napraviti iz navadnega industrijskega spora, boj med vlado in delavstvom. Industrija se je zavedala, da ima delavstvo poleg fizičnih moči zase vse moralne momente, ki liodo odločilno vplivali na javnost vsega sveta. Zato je bilo treba dobiti način, ki omo-gočuje angleškemu kapitalu, da uporabi proti delavstvu ves državni aparat.
Iz spora med industrijo in njenimi delavci je v ta namen moral nastati boj med delavstvom in angleško vlado. Mojstrski nastop delavskega vodstva je preprečil, da bi bila vlada mogla najti kak pameten razlog za to preokrenitev položaja. Nasprotno. Čim huje je pritiskal položaj, tem gorečneje in prevdar-neje so delavci povdarjali svojo pripravljenost za sporazum in mir. Zadnji Thomasov govor v pondeljek zvečer je bila samo vneta prošnja k uvidevnosti in ponudba sprave. Toda nasprotnik je že sklenil račune.
Tako je predsednik najmogočnejše države sveta, domovine klasične diplomacije, prišel v smešno žalosten položaj, da v dvajsetem stoletju razlaga strmečemu svetu, da je stavka teptanje demokracije in ustave in da se delavstvo bori proti vsemu meščanstvu, ki naj se zbere okoli, vlade in jo podpre v tem boju.
Vlada, ki predstavlja elito moderne kulture, je s takim zagovorom sama dala zgodovini najdragocenejše gradivo ža pravično sodbo. Potek stavke stopnjuje prepričanje, da bo ta nastop delavstva ne samo manifestacija njegove zrelosti in doraslosti najtežjim položajem.
Pogoji vrhovnega sveta.
London, 7. maja Vrhovni svet je objavil mirovne pogoje: »Vrhovni svet je vsak trenutek pripravljen obnoviti pogajanja s ciljem častne ureditve spora,. Vrhovni svet ne stavi nobenih pogojev za obnovo pri jatelj-
skih razgovorov z vlado o kateremkoli vprašanju, vendar pa v sedanjem štadtiju, to se pravi ne da bi poznal politiko, ki jo vlada zasleduje, ne more ugoditi prošnji predsednika vlade, da brezpogojno prekliče stavko. Zato odgovarja na predsednikov poziv ts odloJnim ne.
London, 7. maja (Izv.) Vrhovni svet in vodstvo rudarjev neprestano zborujeta in iščeta nove formule, ki naj bi omogočila obnovo pogajanj. Vlada vse poskuse onemogočuje. Lloyd George je včeraj on danes vedno na delu. Časopisju je izjavil, da je prepričan, da se mu bo posrečilo ugladiti pota za obnovo pogajanj.
London, 7. maja. (Izv.) Glavni izvršilni odbor strokovnih organizacij je imel danes celo dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o položaju. List stavkujočih delavcev »The bri-tish Workers« izjavlja, da je generalni svet vedno pripravljen, dia zopet prične pogajanja z vlado. Energično pa odklanja zahtevo Bald-w i novo, da bi se kot predpogoj za začetek pogajanj prenehalo z generalno stavko. V tem oziru izjavlja generalni svet strokovnih organizacij svoj odločen »Ne!«.
Razglas vlade.
London, i. maja. (Izv.) Vladin list razglaša: V vprašanju splošne stavke ne more biti kompromisa. Ali bo dežela zlomila stavko ali pa stavka deželo. Proti zakonom Velike Britanije je izvršen napad. Vlada se ne bo uklonila in če bo treba uporabiti vsa sredstva v obrambo parlamenta.« Dalje pravi: »Ustavna vlada je izpostavljena napadom. Naj vsi dobri državljani, katerim je ogroženo življenje in varstvo, z odločnostjo in potrpežlivostjo prenašajo r.c srečo. Vsi naj stopijo na stran vlade, ld vrši svojo dolžnost. Splošna stavka je izzivanje proti parlamentu, k anarhiji in ruinu.c
London, 7. maja. (Izv.) Spodnja zbornica je z večino glasov odobrila vse izjemne vladine odredbe.
Tudi šoferji stavkajo.
London, 7. maja. Danes so odpovedali tudi avtomobili. Šoferji so na ukaz vrhovnega sveta zapustili delo. To je najučinkovitejša odredba, ki bo imela silovite posledice v Londonu.
Promet.
London, 7. maja. Delavska stranka objavlja, da so vladna poročila o obnovi prometa po večini zlagana. Niti šestino tistih vlakov, ki jih objavlja vlada, ni odpeljalo.
Pariz, 5. maja. Francoski železničarji so včeraj ustavili luksuzne in brzovlake, ki vzdržujejo zvezo z Anglijo. Tovorni vlaki za Angleško ne vozijo več.
London, 7. maja. (Izv.) Položaj stavke je ostal še vedno isti. Železniški promet se počasi zboljšuje. Danes je bila vzpostavljena zveza London-Calais. Stavku joči so na več krajih ustavljali avtomobile in so jih mnogo poškodovali.
London, 7. maja (Izv.) V Oldkandroad, južnozapadno od Londona, je prišlo snooi do spopada med stavku jočini i in policijo. Več sto policistov na konju in peš je moralo nastopiti, da so razgnali množico. En avtooannibus je množica zažgala.
ZBOROVANJE MEDNARODNEGA RUDARSKEGA URADA.
Pariz, 7. maja. (Izv.) Jutri popoldne bo zboroval v Ostende mednarodni rudarski odbor. Kakor je pričakovati se niti francosko, niti belgijsko in niti nemško delavstvo ne bo odločilo za generalno stavko. Najverjetneje je, da se bo določil v znak solidarnosti z angleškim delavstvom, 24 urni demonstrativni štrajk in da se bodo določile smernice za zbiranje fonda v pomoč štrajkujočim.
Obravnava proti madjarskirri jevalcem frankov.
Budimpešta. 7. maja (Izv.) Danes se je pričela obravnava proti Windischgraetzu, Na-dossyju in tovarišem. Vsled visokih osebnosti in dalekosežnih političnih ciljev je to eden naj-senzacionalnejših političnih procesov sedanjosti. Obtožnica, 78 tipkanih strani, deb kaiznjiva dejanja, ki jih je zagrešilo 28 obtožencev v tri dele. Prvi del obravnava ponarejanje kot tako din dolži obtožence zločina ponarejanja denarja. Drugi del vsebuje razširjanje ponarejenega denarja in tretji ponarejanje državnih listin. Prvoobtoženec je princ Ludvik Windischgraetz, kot povzročitelj, vodja in izvršitelj ponarejanja. Izmed 28 obtožencev jih je 21 zaprtih, 5 pa na prostem. Zadnji so: vojni škof Štefan Zaidraveoz, ravnatelj poštne hranilnice Gabriel Baross, odvetnik dr. Ladislav Fernandy, dr. Johamn Heder in zasebni uradnik dr. Bela Markovich.
Vstop o sodno dvorano je bil dovoljen samo dofičnim, ki so imeli legitimacije. Večino sedežev v dvorani so zasedli domači in inozemski, posebno francoski časnikarji. Ob pol 10. uri je prišel v dvorano sodni dvor. Predsednik senata Toroki je otvoril zasedanje in je prosil, da se avditorij zadrži ves čas razprave popolnoma mirno. Najprvo je bil klican Nadossy, ki je govaril z vidno vznemirjenim
glasom; princ Windischgraetz se je ves čas opiral na palico. Nadossy je priznaval, da je kriv. O ponarejanju ga je obvestil pred štirimi leti grof Windischgraetz. Zdela se mu je v začetku ta misel popolnoma neizpeljiva. Pozneje je \Vindisrhgraetz zopet prišel in mu izrazil bojazen, da se ponarejanje ne bo dalo izpeljati radi pomanjkanja finančnih sredstev. Tekom ponarejanja pa je bilo vedno bolj negotovo, kako bo mogoče spraviti bankovce v promet. Zato je bilo treba izvedeti za mnenje izvedencev. Poštni ravnatelj Baros je obvestil bankirja Eliserju in Horvata, da bi povedala, v koliko so falsifikati posrečeni. Rekla sta, da tega ni mogoče vedeti in da je treba odpo-
Fini ševro
vseh velikosti
Samo pri „V0IKA", Ljubljana
Razpošilja se tudi po povzetju
tovati v ta namen v inozemstvo. Horvat je na
to odpotoval. Od tedaj se Nadossy ni več brigal za zadevo in ne ve, s kakim uspehom se je končalo Horvatovo potovanje v inozemstvo.
Predsednik je nato vprašal Nadossyija, če je bilo ponarejanje namenjeno potriotičnim ciljem. Nadossy: »Izključno za patriotične cilje! Mene so potegnili k tej akciji predvsem zato, da bi nadzoroval, da se bi denar' obrnil le v domoljubne namene. Pri izdelovanju bankovcev pa nisem igral nikake aktivne vloge. Tudi nisem vedel takoj koliko frankov bodo ponaredili. Pozneje sem izvedel, da se misli izgotoviti 23 tisoč falsifikatov. Za razpečavanje bankovcev v inozemstvu so bili določeni neki mladeniči. Nabavili so si v ta namen sedem rumunskih potnih listov.« Nadossy je izjavil, da so tudi razpečevalci falsifikatov delali le iz patriotičnih namenov in so dobili povrnjeno samo potnino v inozemstvo.
Po desetminutni pavzi je bil zaslišan princ VVindischgraetz. Princ izjavlja, da se ne čuti krivega, ker s ponarejanjem ni zagrešil nobenega individuelnega zločina in je bil motiv samo ta, da se pomaga v boju proti zatiranju Madjarstva. Drugič pa tudi ni kriv v točkah, katere mu očita obtožnica. Ideja ponarejanja ni izhajala cd njega. Tudi je zmotno misliti, da je bil načrt izdelan v inozemstvu. V inozemstvu se je vršila samo izdelava papirja. Prvič je zvedel za to namero 1. 1922. Oni, ki so izdelali ta načrt, niso imeli pri tem nikakih materialnih interesov, temveč so hoteli s tem samo uničiti propagando, ki je bila obrnjena proti Ogrski. On je zvedel za to afero šele takrat, ko so bil izdelani že litografski klišeji. Ne ve pa, kje so bili izgotovljeni. Tudi z Me-szarosem se je sešel prvič, ko so bili že izde-loni klišeji. Meszaros ni vedel, da je tudi 'VVindischgraetz prizadet pri ponarejanju. Klišeje je pregledal Schultze in se je vsled tega mudil dva do tri tedne v Budimpešti. Izjavil je, da so klišeji dobri. Tiskati pa so začeli bankovce šele po odhodu Schultzejevem. Goro je pričel z delom pozimi leta 1923. Izvršilo pa se je poprej mnogo poizkusov. V svrho nabave potrebnega papirja je odšel v Nemčijo. Z njim je odšel tudi Raba, toda z drugimi posli, o katerih pa ne more ničesar natančnejšega izjaviti. Predsednik vpraša, če se je mudil Goro v Kolinu in Monakovem. Windischgraetz je pritrdil. Vseh bankovcev je bilo po Windisch-graetzovi izpovedi natiskanih 29.370, katere pa so deloma sežgali, ker niso bili posrečeni. Na vprašanje, kako so bili bankovci spravljeni v promet, je izjavil, da to ni bila njegova naloga in da ne ve, kdo je izvršil to delo. S ponarejenimi franki bi imele biti oškodovane samo francoske firme. Razpečavanje falsifikatov je bilo prepuščeno predvsem Nadossyju. Za tiste, ki so prevzeli to dolžnost so bile določene nagrade. V ta uamen je preskrbel Jan-kovisc 150 milijonov papirnatih kron, vsled česar bi odpadlo na posameznika 20 milijonov kron. Goro ni prejel nikakega plačila. O Na-dossyju je mislil, da dela z vednostjo oblasti iu da bo zato izpeljal celo zadevo tako, da ne bo nič škodovalo interesom države. Zato so vsi mislili, da je izključeno, da bi prišlo do kazenskega procesa. Tajnik Raba je delal samo po njegovih navodilih. Za tem je bil zaslišan Heitz, ki je izjavil, da ni prijel nobenega zaslužka, ker je bila stvar vprizorjena le s patriotičnim namenom. Ko je bil pozvan na to delovanje, je bilo videti, da se vsi sklicujejo na Nadossyja, o katerem se je mislilo, da dela kot eksponent višjih oblasti. Po tem zaslišanju je bila razprava za danes zaključena.
A Odgovor. Mi smo ugotovili, da SLS ne more v današnjih ramerah ne z radikalno in ne z radičevsko stranko, ki tvorita vlado, ker bi to slovenskemu narodu bilo v škodo. »Narodni dnevnik« nas pa očividno noče razumeti, češ, to bi bila politična izolacija slovenskega naroda za vedno, dokler obstojata radikalna in radičevska stranka. Tega mi nismo rekli in bi bilo zelo nespametno, če bi bili. Mi moremo v vlado z vsakomur, ki bi zajamčil Sloveniji to, kar :>Narodni dnevnik« sam označuje nekako za minimalni program celokupnega slovenskega naroda: omiljen je davčne preobremenitve Slovenije, enakopravnost pokrajin, odprava korupcije in red v upravi. Toda baš to je, o čemer RR koalicija noče nič slišati, najmanj pa še o enakopravnosti Slovenije kot svoje pokrajine. Naj nam odgovori »Narodni dnevnik«, da li sta g. Radič in Pucelj to z radikali zagarantirala? Da li RR ta program izvaja? Da li ga kdaj sploh hoče? Nasprotno! Delovanje te koalicije je naravnost nasprotno najminimalnejšim zahtevam Slovenije. Naj »Narodni dnevnik« dokaže, da ni res.
. A Najzvestejša Paš'čeva podrepnica, slovenska samostojna demokratska stranka, ne more zdržati svoje radosti nad tem, da je Pašiču zaenkrat še uspelo obdržati se v radikalni stranki na vrhu. Ni ga večjega zadoščenja zanjo, kakor da Jovanovič v borbi zoper korupcijo ni mogel potegniti za seboj večine. To
je popolnoma razumljivo, kdor pozna našo SDS. Dokler bo vladal Pašič, bo ta blatna rožica cvetela, zato si pač ne more želeti zmage ouih, ki so proti korupciji.
A Ali je moralno? Tako piše »Jutro« v svojem včerajšnjem uvodniku: »In ali je moralno, da pristaš stranke, njegov intimni tovariš, skoči šefu stranke — pa naj bo to šef katerekoli stranke — do 10 letih skupnega sode-
lovanja in skupne soodgovornosti v hrbet na način, kakor je to storil g. Jovanovič?« — Kdo se ne spomni pri tem na zgodovino naše dič. ne — SDS? Pravilno tedaj pristavlja »Jutro«; »Ob taki strankarski morali mora propasti sploh vsa politična morala.« — Izvrstno znajo naši demokrati risati same sebe.
A »Ravne črte« politike SLS »Jutro« ne uvidi. Povsem razumljivo! Ljudje, ki označujejo politiko demokratov kot politiko »ravne linije«, ne kažejo ravno preveč poznanja in razločevanja pojmov.
A Radič piše: ^Sada najprije i najviše treba, da imamo takvu vladu, koja če dozvo. ljeni proračun tovTštvati na taj način, da se kod toga prištedi najmanje jedna miljairda dinara. Ako se to ne učini, narod če pod te-retom klonuti in ne 6e se moči dugo aporavati, a kamolii napredovati.« Očividno je g. Radič za to vlogo štedenja namenil g. Puclja, o katerem piše, »da je več dugi niz godina i sam dobar gospodar i uzoran zadnigar.«
A »Obzor« se boji da bo po noividezneau pomirjenju tako v radikalni kot radičevski stranki tudi 13. maj potekel brez uspeha in se nasičeno ozračje ne bo razčistilo. Mi mu svetujemo tole: Radiča in tovariše imate bližje kot mi. Mesto udanostaih brzojavk predno gredo 6pat in vstanejo, natisnite vsaki dam G. Radič! Spomni se tudi korupcije, ko pride 13. maj!
A Pašič je po izvolitvi predsednikom ra-dikalnega kluba naglasi!, »da če ove god. biti slaba godina i da če nastati još teže ekonom-ske situacije« in je priporočal poslancem, »da idu u narod i da savjetuju narodu, da štede što više barem ove godine«. Posebni odposla-nec bo poslan k g. Rade Pašiču, ki se, ko! doznava »Hrvat« v tej »slabi godini« predvsem zantiuna za novo otvorjeno igralnico v Zamehi.
A Mariborski dopisnik >Moirgena« pravi, da je gluma v Celju napravila nanj vtis, kot da se je nezavestni siromak zbudil k življenju, potem pa konča: »Iz čisto slovenskega stališča se more fuzija registrirati kot pomirjujoč in blago učinkujoč akt.« — Ko bi »Morgen« iz-hajal v hrvaškem jeziku, bi zaradi popolnosti še dostavil: Spavaj sladico, zlato moje..,
Naša
A Pomirjenje med HSS in lederalisti ? 2
oziroin na vesti, ki jih je prineslo »Vreme«, da se je dosegel sporazum med HSS in federalisti in sioer tako, da federalisti spremenijo svoj program v korist HSS, Radič pa jim v tem slučaju prepusti eno mesto v ministrstvu, »Hrvat« cdločno zanika, da bi se vršila sploh kaka pogajanja. Hrvatski federalisti odklanjajo vsako misel na popravo svojega federalističnega programa, najmanje pa je mogoče, da bi /a to ceno stopili v vlado kot je to storil g. Radič. Enako zavrača »Hrvat« vesti »Večera« in »Obzora«, da je predsedništvo fede-ralistov po dr. Dežmanu ponudilo Radiču fu-zijo obeh strank. Vse te vesti iznašajo pristaši HSS med ljudstvo s tendenciozniim namenom.
A Agitacija za Ljubo Jovanoviča v Dalmaciji. Na spomenico, katero so poslali prijatelji Ljube Jovanoviča iz Belgrada v Dalmacijo, je zlasti dr. Štefan Radenovič priredil v Kctarskem okraju več radikalnih shodov, iz katetrih so bili odposlani Jovanoviču številni brzojavi, zagotavljajoč mu zvestobo in bodreč ga, n°j se brez ozira bori proti gnjusni korupciji, nnsilstvu in brezzakomitosti.
A Z davki preobložena Bosna. Generalni direktor »Narodne banke« Novakoviič je 6. t. •m. izvršil pregled dela podružnice »Narodne banke« v Sarajevu. Pri tej priliki se je sestal s predstavniki vseh večjih denarnih zavodov, ki so ugotovili, da je vsled previsokih državnih in občinskih davkov onemogočeno v Bosni to "ko redno gospodarsko delo in morajo de-n-rni zavodi odpuščati svoje uradništvo. G. Novakovič je obljubil, da bo sklical konferenco vseh predstavnikov denarju h zavodov. Če bo gola konferenca ob sedanjem proračunu kaj pomagala, se z vso gotovostjo še ne mora trditi.
A Dr. Vuka Sin Markovič ne bo izročen,
Svetova'stvena zbornica dunajskega deželnega sodišča II. je na zahtevo jugoslovanskega poslaništva, da se dT. Vuikašin Markovič izroči jugosl-venskim oblastem, ker da je 1. 1922 umoril direktorja državnega stavbenega urada v Cetinju inž. Milova.na Minškoviča izdala si;lep: da dunajsko deželno sodišče iz predloženih aktov ni moglo dobiti prepričevalnih dokazov za krivdo dr. Markoviča. Na podlagi le ugotovitve je odklonila izročilno zaprosilo jugoslovanske vlade in sklenila, da se dr. Markovič izroči policijski direkciji. Dr. Markoviča bo dunajska policija z vnukom vred kot ruska državljana najbrže izgnala iz Avstrije in predala ruskemu poslanstvu.
A Doslednost hrvatskih liberalcev. V Osijeku nameravajo postaviti »Hrvatski doni« in je v to svrho bil v »Hrvatskem listu«, izdan oklic vsem hrvatskim kulturnim društvom, da pridejo na dogovor radi prostorov. Ko se je govorilo o prostrih, se je oglasilo tudi zastopstvo Osiješkega Orla. Svobodonviselstvo, ki si-ceT rado klečeplazi pred škofi in duhovniki, pa je vzrojilo: »Vi pa ne, ker ste na katoliški podlagi!« Liberalizem je povsod enaki
S&odi S£S
Na Pilštanju se vrši v nedeljo 16. maja po rani službi božji pri cerkvi shod SLS. Govorita poslanca Š ko b er no in 2 e b o t.
doma
Prosvetna uprava v
Prosvetna uparva v Mariboru je pred kratkim dostavila profesorjema dr. Fr. Sušniku in prof. Franc Bašu dekret, da sta svojp dosedanje službe nv/,rešena in nastavljena na učiteljišče. Tam sta zdaj dejansko nekaj dni učila. Njuni mesli na gimnaziji oz. realki sta ostali nezasedeni, pouk zemlje-pisja in srbohrvaščine je izostal. Profesorja na učiteljišču Kenda in Kovačič sta dobila dekret za dru-službo in sta ostala na razpoloženju, ker nista prejela razrešitve od dosedanje službe. Tako je bilo dvoje mest nezasedenih- za dvoje pa so bili 4 profesorji, učila sta dr. Sušnik in prof. Baš.
Dne G. maja je prišla izprememba. Profesorja it. Sušnik in prof. Baš sta bila razrešena svoje nove' službe na učiteljišču in stavljena na razpoloženje. Na njuno mesto sta zopet vstopila Kenda in Kovačič. Doklej bo ta izprememba držala, sc bo v kratkem zopet videlo.
Ko gledamo to izpreminjevanje profesorskih moči na našem učiteljišču, sc moramo vprašati, za-Itaj neki gre pri tej zagonetni igri? Mnogi mislijo, da gre le za osebe, kar je pa zmotno. Prva izprememba na učiteljišču se je zgodila vsled onega tnanega obiska g. Pasariča in g. Košutiča. Izprememba je zadela tudi ravnateljsko mesto, vendar se ista do danes še ni tudi vidno pokazala. Ali se je druga izprememba izvršila vsled trenutne izprememba v Bslgradu ali vsled česa drugega, bo mogoče kmalu pojasniti. Pri celi zadevi gre za učiteljišče, ki naj ostane v istem duhu vodeno, kot je bilo do zdaj. SDSarski krogi so si nekako vtepli v glavo, da je učiteljišče njihova domena. In slišali smo sodbo o učiteljišču, katera je bila izredno
Dovoljujemo si zato javno vprašati prosvetno Upravo v Mariboru, kaj jo vodi, da izvršuje take izpremembe na našem moškem učiteljišču? Obenem pa zahtevamo od prosvetnega ministrstva, da konč-noveljavno reši naše šole takega izpreminjevanja ta če ne gre drugače, naj reši vprašanje vodstva prosvetne uprave v Mariboru. To, kar se zdaj godi, se ne bo dalo dolgo vzdrževati. Za ta kratek čas, dokler se zopet ne izvrši izprememba v smislu prve, pa naj javnost rešuje tole uganko:
Zakaj se pa vrši ta boj za moško učiteljišče? (Mogoče se najde priložnost, da to uganko javno rešimo.)
Gostovair&I® Hobljanske
Kakor ostale predstave ljubljanske opere v Splitu je sprejela tamkajšnja kritika s posebuim priznanjem tudi »Aidoc. »Nova Doba« piše: »Izvedba »Aidec po članih ljubljanske opere spada v prvo vrsto vseh izvedenih komadov. Pod sigurnim vodstvom dirigenta g. Neffata, v živi in polni režiji g. Knittla, s scenerijo tn kostimerijo, ki se redko vidijo na pokraj. odrih, s solisti, ki so vsi na eni črti reprezentativne izvedbe — je bila sinočnja >Aida< zopet doživljaj. — Dobra izvedba je zopet elektrizirala občinstvo, ld je med odmori neprestano ploskalo in klicalo na oder pevce in g. Neffata.«
nameščenec.
Maribor, 7. maja.
Snoči je sklicala mariborska podružnica Sa-reza priv. nameščencev protestni shod, da zavzame •tališče proti sklepom mariborskega trgovskega gremija o podaljšanju delovnega časa in odpravi nekaterih praznikov. Shod se je vršil v dvorani gostilne Pečnik na Rotovškem trgu. Udeležba jo bila Številna iz vseh slojev privatnega nameščen-dva.
Zborovanja so se udeležili zastopnik delavske (bornice v Ljubljani g. Kopač, zastopnik Saveza
priv. uam. v Zagrebu g. Pfeifer in zastopnik gremija g. ZidanSek. Shod je vodli g. Petejan, ki je podal tudi kratko zgodovino boja privatnih nameščencev v Mariboru proti sklepom trgovskega gremija. Ti sklepi zaenkrat zadevajo samo trgovske nameščence, katerim se podaljša delovni čas na deset in več ur, nedvomno pa je, da bodo sledila trgovcem v kratkem tudi druga podjetja. Zato je potrebno, da se privatni nameščenci že takoj pri prvem poskusu najodločneje upro ter preprečijo načrte podjetij. G. Pfeifer iz Zagreba je očrtal v 6vojem govoru razvoj boja za pravice privatnih nameščencev, katere uživajo danes. Za bančne uradnike je govoril g. Skaza in končno za Delavsko zbornico g. Kopač.
Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri »protestirajo proti nameravanemu atentatu trgovskega gremija na sooialno-polilične pravice nameščencev in proti samovoljnemu kršenju zakona o zaščiti delavcev od strani trgovskega gremija ter proti načinu, po katerem postopa gremij, da bi še bolj zasužnjil namcščence in si jih podvrgel na milost in nemilost«. Zato zborovalci zahtevajo:
a)	da ostane osemurni delavni čas v veljavi kakor je bil doslej.
b)	za vsako čezurno delo (preko osem ur dnevno) je poleg dovoljenja inšpekcije dela v smislu zakona potreben tudi predhodni sporazum z strokovnimi organizacijami nastavljancev.
c)	Delo, ki se opravlja preko delovnega časa, se mora v smislu zakona plačati kot črezurno delo.
d)	Zahtevajo od merodajnih oblasti, da se ratificirajo mednarodne pogodbe o zaščiti delavstva.
Poživljajo pomočniški odbor trgovskega gremija v Maribora in Delavsko zbornico v Ljubljani, da z vsemi silami skušata preprečiti ta atentat na pravice trgovskih nameščencev.
Obenem apelirajo na vse merodajne oblasti, da sistirajo sklep trgovskega gremija ter ne do-vole, da bi se nastavljencem odvzelo njihove že davno pridobljene pravice gleds delovnega časa. Izražajo, da iraa zakon respektirati vsakdo, četudi ni vselej v izključno korist gospodarsko močnejših slojev.
* s
1<

fia.
Dnevne novice
Iz Subotice poročajo: Preiskava, ki jo vodi posebna komisija proti nekim uradnikom ua tuk. železniškem ravnateljstvu je spravila že doslej na dan ogromne goljufije ua škodo države. Stvar je sledeča: Pred letom dni je bilo razpisalo subotiSko železniško ravnateljstvo javno dražbo za dobavo lOCO vagonov raznega lesa za železnico. Dobavo je dobila ljubljanska tvrdka »Jadrino«. Par tednov nato je prevzela komisija subotiškega ravnateljstva v Ljubljani celo dobavo lesa, o čemer se je sestavil zapisnik. Subotiško ravnateljstvo jc nato izplačalo kupnino za les v približnem znesku 6 in pol milijona dinarjev Tega lesa pa ravnateljstvo, kako rje sedaj dognala preiskava, do danes ni prejelo. V stvar so zapleteni visoki uradniki subotiškega ravnateljstva, ki so jih že odpustili iz službe in je pričakovati, da jih danes ali jutri zapro.
proslava " idaHšii danes oh 8. zveHer!
lene za gospe
v izvrstnih kva' letali, priporoča po zelo zmernih cenah, tvrdka
h, KUNC, LJUBLJANA
Ustanovljena 1. 1879
+ Kraljev dar mornarjem v Boki. Kralj Aleksander je odredil, da izplačajo iz njegove zasebne blagajne vsako leto na dan sv. Tri-funa, zavetnika Boke, tamkajšnjim mornarjem 3000 Din. Za letos se je ta dar mornarjem naknadno izplačal.
■k Vprašanje mestnih avtonomij. Včeraj je zboroval zagrebški mestni odbor, ki ima nalogo, da izdela zakonski načrt o mestnih občinah. Odbor je razpravljal o določbah vladnega načrta za občinski zakon in ugotovili, da obsega načrt do 40 točk, ki utesnjujejo ali ogrožajo avtonomijo mest. Posebna nevarnost preti mestom po županijskih (oblastnih) skupščinah, kjer bedo imele manjšo občine večino. V razpravi se je naglašalo, da morajo mesta dobiti samo eno nadzorno oblast in samo eno kontrolo, ne pa da bj imela nad pelx>j sto gospodarjev. Odbor topot ni sprejel nikakih sklepov. Ko odbor dovrši svoj načrt o avtonomiji mest, ga razpošlje vsem mestnim občinam v državi, nakar se skliče kongres mest, ki naj iizreče o njem svoje končnoveljavno mnenje. Nato se načrt predloži vladi in vsem parlamentarnim klubom.
k Dr. Rybar poslanik v Petrograda. — Belgrajske »Službene Novinec z dne 5. t. m. objavljajo, da je imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Petro-gradu dr. Otokar Rybar, dosedanji izredni poslanik v Carigradu.
it Organizacija katoliškega ženstva v Rosni. Te dni se je vršil v Sarajevu občni zbor Hrv. kat. ženskega društva v Sarajevu, k' je bilo ustanovljeno leta 1919. Društvo deluje na kulturnem in socialnem polju. Občni zbor je sklenil, da se osnujejo sesterske organizacije tudi po ostalih mestih Bosne.
k Velik Škandal. Prejeli Smo: S pozivom na notico, ki ste jo prinesli v svojem cenj. listu z dne 7. t. m., št. 103, str, 4, Vas prosim, da bi objavili sledeče pojasnilo: V aprilu t. 1. je bil dosta\lien pokrajinskim organom proračun za Ho 1926-27, iz katerega je rarsvidno, da so se v staležu prosvetnih oddelkov (inšpektorat) in muzeja v Ljubljani izvršile deloma prav izdatne redukcije v primeri s prejšnjim stanjem. Nadaljnje izplačevanje osebnih prejemkov po tem (starem) stanju bi bilo torej v očitnem protislovju s proračunom in kot j tako kraiiko in malo nedopustno, dočim računovodstvo o i r,-cd bi novega stanja od pri-i s to: ne resortne (prosvetne) uprave do danes ! še ni prejelo nikakega obvestila. Glede pro-j svetnih oddelkov prihaja vrhu tega še v po-1 štev. da je kredit v novem budžetu centrali-j ziran in se torej po čl. 10. fin. zak. 1926-27 ne sme črpa/ti, dokler po generalni direkciji drž. računovodstva ni otvorjen, ka.r se dosedaj tudi še ni "godilo. — Finančni delegat dr. Savnik.
k Zračna zveza Praga—Zagreb—Trst. Skujrna češkoslovaških interesentov s Škodi-niimd tovarnami na čelu se pogaja z neko angleško skupino o uvedbi zračnega prometa na črti Prrga—Zasreb—Trst. Delna zveza Praga —Zagreb se otvori najbrže še tekom letošnjega leta.
•k Pritožbe glede slabo zavitih poštnih paketov. Poštno ravnateljstvo v Belgradu se pritožuje, da sprejemajo naše pošte v odpravo taiko pomanjkljivo zavite pakete, da prihajajo te pošiljke na svoje naslovne pošte popolnoma raztrgane. Naslovne pošte morajo potem taike pakete previti in sestaviti zapisnik, ker zaradi slabe ovojne tvarine (papirja) večkrat | manjkajo deli vsebine. V interesu pošiljatelja : in naslovnika je, da se paketi z ozirom na ; daljni prevoz, vsebino in težo zavijejo, da je j vsebina v ovoju dobro in varno shranjena. •k Službena obleka za poštne in brzojavne služabnike. Kakor se da posneti iz poročila »P. G.«, se bo delala odslej službena obleka
po poštnih ravnateljstvih. Vsako ravnateljstvo bo pozvalo posamezne tvrdke, da ponudijo svoje nabave. Najugodnejši ponudniki bodo dobili v izdelavo službeno obleko in čevlje za nižje uslužbence. S tem se ne bo samo izdelava izboljšala, ampak bodo uslužbenci s pravilnikom jim priznano obleko vsekaikor tudi bolj v rodu prejemali. Navsezadnje so odločilni či-nitelji v ministrstvu vendar uvideli, da je bila dosedanja izdelava silno pomanjkljiva, saj jo bilo 50 odstot. oblek tako narejenih ali bolje rečeno zmašenih, da je sluga, kateri je hotel biti čedno in dostojno oblečen, brez predelave ni mogel nis'Mi. V veliko primerih se je pa tudi pripetilo, da je bila obleka zaradi površne izdelave in premajhno mere sploh nerabna. Umljivo je samo po sebi, da se je s tako skrpucano obleko poštnim uslužbencen? slabo ustreglo,
k Izboljšano mesečne provizije upoko« jenih poštnih slov. Najbednejšiin izmed vseh poštnih uslužbencev, to je penztonirancem, ki so prejemali doslej z dokladami vred po 10 do ■ 12 dinarjev mesečne provizije, se je položaj znatno izboljšal. Odslej bodo prejemali provi-zioniranei (upokojeni poštni sli) po 310 Din, vdove po 180 Din, za vsakega družinskega člana pa po 60 Din na mesec. Kakor so te številke nizke, vendar pomenijo vsekako veliko povišanje njihovih prejemkov.
k Ameriška filmska družba Jugcsla. vi.io. Tri velike ameriške filmske družbe: Pa-ramount, Metro-Goldwin in First National so ustanovile skupno izposojevalno organizacijo za Srednjo Evropo in Balkan ped imenom »Fanamet-Films«. Sedež podružnice za Jugoslavijo je v Zagrebu pod vodstvom ravnatelja Riehterja. Prvi filmi dospo v Jugoslavijo koncem avgusta. Lastnega kina v Jugoslaviji družba ne namerava ustanavljati, marveč bo le svoje filme oddajala drugim podjetjem. Družba obeta kvalitativno izboljšanje kinematografskih predstav. Ali bo to obenem nravno izboljšanje?
■^Obrtna vprašanja v zagrebški obrtni zbornici. Minoli četrtek je imela sejo zagreb-ška obrtna zbornica. Na dnevnem redu so bila samo vprašanja nezakonitega obrta. Na prizadevanje zbornice je trgovinsko ministrstvo pozvato vse obrtne oblasti, da kaznujejo vsakega, ki bi izvrševal kako obrt brez koncesije, z najvišjo glol>o v znesku 1500 Din. — Brivska zadruga se je obrnila na zbornico s prošnjo, da nastopi proti brivcem, ki nimajo nobenega obrtnega lokala, marveč hodijo k naročnikom na dom; ker nimajo nobenih režijskih stroškov, delajo cenojše in škodujejo drugim brivcem. Zbornica bo vprašanje proučila. — Potem je zbornica sklenila, da pošlje justič-nemu ministru novo spomenico proti prodajanju obrtnih izdelkov, ki jih izdelujejo kaznjenci v kaznilnicah in poboljševalnicah, zasebnim strankam. Ti izdelki naj se uporabljajo smo v kaznilnicah samih, v armadi in za državne uradnike. — Končno je zbornica sprejela načelni sklep, da imajo veljati izpričevala, ki jih izdajajo invalidske šole invalidom, samo kot izkaz pri iskanju dela, ne dajejo pa pravice do obrtnega lista.
k Stanovanjske hišo za zagrebške mostna uradnike. Zagrebška mestna občina bo še letos dogradila dve novi stanovanjski hiši za mestne uradnike. Dela so že razpisana.
k Odkrito gadje gnezdo. Te dni je poli« cija odkrila v Splitu zopet novo moralno kloako v Kačičevi ulici, kjer se je neka Tonica B. v družbi s svojim očetom ukvarjala s so-vodstvom. Policija je prišla družbi na sled baš, ko so hoteli upropastiti neko trinajstletno deklico.
k Zveza hrvatskih obrtnikov zboruje 28. t. m. v Splitu z običajnim dnevnim redom.
Cankarjeva proslava v dramskem sledališ&i.
Ivan Cankar je najznamenitejša kulturna postava, kar so jih Slovenci ob začetku 20. stoletja imeli. Nova založba je v predgovoru k njegovim zbranim spisom čisto pravilno ocenila njegov pomen: »Ivan Cankar ni bil samo naš najboljši prozaist, Ivi je uspešno stopil s svojo umetnostjo v mednarodno tekmo, marveč marveč nam more tudi danes biti učitelj čistega in iskrenega umetniškega dela. Bil je nedosežen mojster slovenskega jezika in je danes in bo ostal večnoživa priča njegove moči in milobe, njegove lepote in upravičenosti. V vseh mnogoterih menah svojega duševnega razvoja jo bil vedno isti sovražnik hlimbe in laži, sebičnosti in vsake podlosti, prijatelj slabotnih in veledušnih ljudi, oznanjevavec idealizma, ki prezira etično kompromise in s svojo vero v bodočnost tudi po razmerah premagan zmaguje.«
Društvo slovenskih književnikov jc storilo dejanje dolžne pijetete, ko je sklenilo prirediti temu možu danes v dramskem gledališču -mminski večer. Hvaležni smo mu za to prireditev, pri kateri hočejo naši književniki z recitacijo Cankarjevih del obsvetliti njegovo izredno osebnost od raznih strani in jo približati tudi širšemu občinstvu. Prireditev bo pokazala Ivana Cankarja kot pesnika, dramatika in prozaista. pokazala pa bo tudi, kako ga naši najboljši književniki tolmačijo. Po vsem je vide, ' '>o nocojšnji večer v dramskem zle-
dališču najbolj zanimiv dogodek sedanje pozne dramske sezone.
Po uvodni besedi dr, Izidorja Cankarja bo bral Fr. Koblar oalemke iz »Krizanteme«, kjer zveni v njih velika in trdna vera Cankarjeva v gradbo naše slovenske kuliurnosti in zavest, da je tudi ou pridodal tej gradbi svoj kamen. Za njim bere O. Zupančič pomemben dialog med Petrom in Jacinto o žalostnem hlapčevstvu, ki je bridek privesek premnogih iz »Doline šentflorijanske«, in o svoji (Cankarjevi) nesebični ljubezni do domovine, nakar lirično izzveni pesem v prozi na domovino, recitirana po Vidi Jerajevi. Za konec prvega dela poda pridiga v Blatnem dolu groteskno satirično realistiko Cankarjevo, ki se je izkazal mojstra tudi v tem žanru. — »Lepe Vide« prvo dejanje je skrivnosten šepet večnega hrepenenja človeških src, ob katerem mora utihniti vsak šum materialnega sveta, kar prav tako izrazijo tudi pesmi, ki jih bo bral dr. Igo Gruden. — »Skodelica k a -v e« je majhen drobec velike Cankarjeve ljubezni do matere, ki kakor gorak plamenček svetlika skozi vse njegovo življenje, dočim je Anastasius von Schivitz pikra ironija na vse zlagano rodoljubje in klečeplastvo. Na koncu pa obračuna Cankar sam s seboj in z materjo smrtjo ob uri sodbe in posvečenja. S tem programom ni podan ves Cankar, toda znafiilni utripi njegove dušo pa bodo pred nami. Interpretaciji je izredno težka, radovedni čakamo nanjo.
S. g.:
K 11 En IBS. zvezki s i. Can-karjevih .Zbranih spisov4.
Po prvih poskusih, »Erotiki« in »Vinje-tah« (oboje je izšlo v prvem zvezku »Zbranih spisov), se je razvil Ivan Cankar v plodovi-tega pisatelja kratkih črtic, katere je pri nas tudi vpeljal in udomačil, in katerih vsebujeta drugi in tretji zvezek »Zbranih spisov« veliko kopo. Napisane so v letih 1893—1901.
Do zadnjega je Cankar ljubil črtico, do zadnjega ji je ostal zvest. V tej obliki, v kateri je vpodabljal utrinke, naznačeval smelo veličino kake misli v skopo zajetem bistvu, je Cankar rad pisal. To so bili zanj svetli tre-notki, naj intenzivnejše so mu za hip zabrnele vse strune, podal je v malem, komaj par sto vrstic obsegajočem umotvoru, časih ravno toliko, kot drugikrat v vsej knjigi. Le spomnimo se »Podob iz sanj«, kjer nam je nanizal po vrsti same bisere svoje umelnosti, vse v obliki črtic.
Kajpa, v onih letih, v katerih nam ga kažeta drugi in tretji zvezek »Zbranih spisov«, je bil Cankar šo daleč od tiste popolnosti, ki jo je slednjič dosegel. Vendar so te črtico še danes čitanja vredne, ne kot kulturno-zgodo-vinsko gradivo, marveč kot dobra beletristika, kakoršne nam dandanašnji pisatelji včasih niti ne morejo nuditi.
Predaleč bi me zavedlo, če bi hotel o vsaki črtici posamič kaj spregovoriti. Omenim
le, da je izdajatelj »Zbranih spisov« izpustil nekatere črtice iz te dobe, n. pr. »Umirajoči ljudje« in »Rdeča lisa« (oboje izšlo v »Slovenki« leta 1900), ne vein iz katerih razlogov. To sem omenil, ker sem slučajno baš te dni prebiral dolični letnik »Slovenke« in sem naletel na ti dve črtici; literarno-zgodovinskihi opazk k temu ne maram delati, ker nimam pregleda čez ves material. Drugače pa je dr. Izidor Cankar prav skrbno opremil črtice, kakor vse druge spise, z opombami in, zlasti v uvodih v vsako knjigo, z velezanimivimi podatki in dokumenti.
»Jakob Ruda«, »Popotovanje Nikolaja Ni-kiča« ter »Za narodov blagor«, troje velikih del v tretjem zvezku; ne morem mimo, ne da bi se ustavil.
»Jakob Ruda« in »Popotovanje Nikolaja Nikiča« sta otroka ene misli, le da je prvo obdelano v dramski, drugo v novelistični obliki. V obeh je postavil Cankar za podlago etično in moralno načelo, ki pa je približalo tistemu cilju, na katerem je slednjič, ozdravljen in pomlajen, izpregovoril besedo: »Bog«. Toliko pisanja in razmotrivanja smo doživeli zaradi ruskega bogoiskanja, a pri tem se nobeden Di spomnil na Cankarja, ki je po vrtinčastem in težkem iskanju našel Boga, po tavnju in romanju. Ni zaman stavil mnogokrat v svojih spisih na mesto besede popotnik romar! Bil je med tistimi, ki so vse svoje življenje blodili, čisti in neoskrunjeni v svojem hrepenenju po Resnici, in ki so jo slednjič našli, ker težkem iskanju našel Boga, po tavanju in romanje, z bogatejšim plačilom, kot je bilo do-
k Razpečavanje nemških časnikov. — Z
ozirom na številne goste iz Nemčije, ki pose-tijo naše Primorje letos v izdatno večjem številu, je organiziral »Putnički ured« v Splitu v svojih prostorih na Peristilu razpečavanje vseh glavnih nemških listov in ilustracij.
k Potom dražbe se bo oddalo dne 6. junija t. 1. ob 3. popoldne v župnišču v Dobu pri Domžalah beljenje iu pleskanje župne cerkve v Dobu, kjer so tudi na vpogled proračun in pogoji.
•k Prijazna gospodinja. Neka zagrebška gospa je po krivici obdolžila svojo služkinjo neke malomarnosti, ki jo je dejansko zagrešila domača hčerka. Tri tem se je gospa tako razkačila, da je ubogi služkinji vlila v usta salmijaka. Dekleta so morali odpeljati v bolnišnico, ker je dobila težke opekline v ustih in želodcu.
CfuJblfana Somišljeniki I
Izvršilni odbor SLS za Ljubljano vabi na Sestanek somišljenikov, ki se bo vršil v soboto, dne 8. maja ob tričetrt na 8 zvečer v Ljudskem domu, Streliška ulica.
Na sestanku bo poročal o političnem položaju poslanec mesta Ljubljane g. dr. Anton Korošec.
Pridite gotovo in točno! Somišljenike, ki bi iz kateregakoli vzroka ne dobili vabila prosimo, da se kljub temu sestanka udeležijo.
Dr. Ivan Stanovnik,
načelnik SLS za Ljubljano.
O Predavanje o francoski grafiki z ozi-fom na razstavo v Jakopičevem paviljonu se vrši v nedeljo, 9. maja ob enajstih. Predava g. dr. F. Mesesnel o grafičnih tehnikah v splošnem ter o umetnostnih smereh na Francoskem v 17. in 18. stoletju. K udeležbi vabi Narodna galerija.
O Na Rožniku bo imelo jutri sv. mašo s petjem kat. društvo rokodelskih pomočnikov. K udeležbi vabimo vse člane in prijatelje društva. Pričetek ob 7. uri.
O Krekova mladina Ljubljana priredi na praznik 13. maja v Ljudskem domu narodno igro >Deborah : v 4 dejanjih in 7 slikah. Igra je jako pretresljiva. Godi se leta 1870 na Štajerskem v času, ko so preganjali jude. Ker je že sedaj veliko povpraševanje po vstopnicah, se prosi p. n. občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v redprodaji, da ne bo prevelikega navala pred predstavo. Vstopnice so v pred-prodaji v Jug. strokovni zvezi, Stari trg 2 v nedeljo celi dan, v ponedeljek in torek zvečer pa od 7. ure dalje in eno uro pred predstavo. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Konec ob 10. uri. — Odbor.
O Československa obec. V nedeli vylet na Sv. Goro, odjezd rano 7.30 na stanici Sava. P?ihlašky na Sokolsky slet konči 10. t. m., prihlašte se včas. Oslava Palackeho se kona až 18. kvelna.
O Hišni posestniki ljubljanski in okoliški se ponovno vabijo na občni zbor v nedeljo, dne 9. maja 1926 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Razen običajnih društvenih poročil, se bo na zboru podala stvarna Izjava proti podaljšanju stan. zakona.
O Diplome za častne člane pevskega ibora Glasbene Matice, enajst umetniških akvarelov akad. slikarja g. M. Gasparija, so razstavljene v izložbi modne trgovine Magdič na Aleksandrovi cesti.
G Cvetlični dan v prid vojnim žrtvam. Zveza vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani, priredi ob prijaznem sodelovanju dam ljubljanskih ženskih društev v nedeljo, dne 9. maia cvetlični dan. Prebitek te humanitarne akcije je namenjen izključno ubogim vojnim žrtvam. Zato prosimo blago-
hotnega razumevanja in ljubeznive naklonjenosti. — Odbor.
0 Radio-klitb v Ljubljani je imel 3. t. m. svoj redni občni zbor. Iz poročila posameznih funkcijonarjev je bilo razvidno, da pomeni klub prvi korak k razvoju radiotehnike. — Občni zbor je razpravljal iu si nadel nalogo, da s smotrenim delom širi zanimanje za ra-diotehniko in da doseže na tem polju vsaj ono višino, ki jo zavzemajo danes že drugi narodi. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni gg.: konzul Dular, predsednik; inž. Ko-larič, podpredsednik; Markelj, tajnik; šenk, blagajnik; odborniki: gg. prof. Andree, Bar star., Bogataj Ivan, inž. Eržen, Kramer, Le-nard, prof. Nardin in Povše, revizorja gg. Pahor in Bar ml. Častnim predsednikom je bil z vzklikom izvoljen za svoje nesebično in požrtvovalno delovanje v klubu in za splošni razvoj radiotelefonije g. načelnik inž. Osana.
O Nekaj s Šentjakobskega trga. Zadnje čase so mestni delavci popravljali in osnažili plinovo svetiljko na šentjakobski cerkvi. Vodnjak, ki stoji na sredi tega trga, pa pravzaprav sam ne ve, zakaj da tam stoji. Saj voda nikdar ne teče iz tega vodnjaka. Toraj čemu dela tu napotje? Poštno in brzojavno ravnateljstvo je pred leti lepo pobelilo svoje poslopje. To poslopje meji s svojo dolžino na Šentjakobski trg. Vendar pa je zelo žalostno dejstvo, da se nahaja ob ravnateljskem poslopju tako za-nikern in slab hodnik, da mu ga že skoro v celem mestu ni para. Takozvani mačji kamenčki ti štrle ob celi stavbi ter te porogljivo potiskajo v blato na trg. Ali poštno in brzojavno ravnateljstvo ni vredno, da bi mu mesto uredilo okoli poslopja primeren hodnik? Tudi hodnik v Zvezdarski in v Rožni ulici je skrajno zanemarjen okoli poslopja poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Upamo, da bo poštno ravnateljstvo samo podvzelo vse potrebno, da bo mesto poskrbelo takemu poslopju dostojne hodnike, ki ne bod kras samo poštnemu poslopju, ampak tudi Šentjakobskemu trgu. Tudi občinstvo se zelo pritožuje nad slabim hodnikom.
O Izpopolnitev tiskarne poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Kakor je »Slovenec: že poročal, je generalni ravnatelj pošte go.^. Štefan Dekanič pregledal pretekli mesec tiskarno poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani v svrho njene izpopolnitve. Sedaj nam poročajo iz Belgrada, da je tozadevni kredit 100.000 Din v svrho takojšnje nabave novega modernega tiskarskega stroja že nakazan ljubljanskemu poštnemu ravnateljstvu. Istotako je odrejeno, da bo odslej tiskala poštna tiskarna v Ljubljani tudi za vsa ostala poštna ravnateljstva v naši državi.
□	Smrt mariborskega trgovca. Pred dnevi smo poročali, da je zadela trgovca s starinami g. Ferdinanda Vincetiča kap. G. Vincetič je 5. t. m. podlegel kapi in se je vršil njegov pogreb v petek popoldne. Blagopokojni je bil rodom Hrvat in brat g. župnika in monsignor-ja v Zemunu Alojzija Vincetiča. Bil je priznan, pošten ter priljubljen trgovec v narodnih in nemških krogih. Po prevratu je bil dalje časa član mestnega sosveta. Ostani mu ohranjen med Mariborčani časten spomin, njegovi ženi in bratu naše sožalje!
□	Poroka. V Gradcu je bil poročen 5. t. m. sin znanega mariborskega lesnega trgovca g. Felberja, Norbert Felber, s hčerko poset-nika kavarne Rotovž, gospico Marijo Kafer.
□	Prodaja hiše. Hiša br. Tavčarjev v Kopališki ulici poleg Narodnega doma je bila v četrtek prodana na dražbi.
□	Prvi sprejemi v novoopremljeni županski sobi so se izvršili v petek dne 7. maja. Soba je zelo okusno in primerno opremljena. Enako tudi predsoba.
□	Prijatelj našega Slomška se je obrnil do nas, da bi poizvedeli, če je kje dobiti veliko oljnato
deljeno Cankarju, ko je mogel vzklikniti: »Verujem«?
»Ruda« in »Nikičc sta prva postaja, morda najbližja cilju, a Cankarju vendar le vzhod In začetek dolgega, bridkega dne. V obeh delih manjka samo enega koraka do pravega spoznanja, a iz enega koraka se je izcimilo ono dolgo življenje. Življenje, ki ga je vedlo najprej k razočaranju nad narodovim blagrom ln v krepak odpor proti hinavstvu in laži. »Za narodov blagor« in vsa naslednja dela njegova, do poslednjega, ki mu je odrešenje, so le trna, le bleda spoznanja na poti. Kakšno je moralo biti slednjič odrešenje, moreš videti Ee iz tega, da je sleherno njegovo spoznanje na poti samo na sebi tako silno in pretresljivo, da se ti za hip zazdi, kot da je poslednje in najgloblje.
Tako te prevzame sijajua komedija o narodovem blagru, da nehote pomisliš, s kakšnim čistim in vzvišenim gledanjem je bil Cankar oblagodarjen, ko je najprej spoznal in razločil raebovpijočo laž o narodu in njegovem bla-pru; ej, ko bi mu mogel človek stisniti roko ca tisto besedo, ki jo Ščuka zaluči Grozdu v obrazf
Kdor tega njegovega dela ne pozna, se nemara še niti ne zaveda, kako da je v bistvu podoben tistim figuram okoli Grozda in pa Grudna. A kdor je s Cankarjem videl in »poznal, pa se zave in znajde v tej smešni karikaturi, temu je Cankar zaman odpiral oči, če se ne zastudi in zagabi sam pred seboj. Bridko znamenje ie namreč, da se fe danda-
nes zmerom borita za narodov blagor Grozd in Gruden in da imata za seboj še vedno svoje somišljenike...
H koncu naj še omenim, da se je Cankar peča! tudi s kritiko in tudi v lakih njegovih spisih se pojavlja z vso svojo močjo prepričanja in odkritosrčnosti. Kritika mu ni fraza, marveč resnica in med obema je prepad, ki ga danes hočejo preleteti z zrakoplovom ...
Kaj pa, če poči?
.f JlTT^^&fr. :'J 0 naivvusi,.	'.......-
Namakaj z,,ŽENSKO HVALO* izpiraj s SCHICHTOVIM MILOM*
Slomškovo sliko. Sporočiti bi bilo na uredništvo ^Slovenca« v Mariboru, Koroška cesta 5.
□	Protitubcrkulozna liga priredi dne 8. in 9.
maja pod prijaznim protekloratom ge. gen. Marije Majstrove nabiranje za končno izvršitev svojih človekoljubnih načrtov. V nedeljo 9. maja je v ta namen tudi koncert vojaške godbe v mestnem parku.
□	Marsfan in Mojmir inserirata v >Taboru< in »Marburgerzeituugk, da sta od g. župana delo-žirana. Istina je, da sta bili obe organizaciji pod lom pogojem sprejeti v te prostore, da sc umakne!'!, čim jih občina soma potrebuje. Enako se je pri obč. svetu o tem sklenilo, enako pri mestnem svetu. G. župan je le naročil ta sklep končnoveljavno izvršiti. Ostali faktorji teh organizacij so to uvideli, le nekdo hoče s takimi inserati in še drugimi napadi proti gotovim osebam v Mariboru nekaj doseči. Upamo, da bo za enkrat zadostovalo to, kar smo danes povedali.
□	Močan naliv in ločo smo imeli v pp.lek dopoldan v Mariboru. Toča je padala precej na redko in samo par minut, tako, da ni napravila nobene škode.
□	Prezgodnje senzacije lahko napravijo precejšnje neprijetnosti. Včerajšnji »Slovenec« je objavil vest o nesreči v Litiji. Brzovlak Ljubljana— Maribor je povozil 4 letno Dragico Koleni'. Nekateri ljudje so pa skombinirali, da je moral nekdo otroka vreči iz brzovlaka pod kolesa v zločinski nameri. V leni smislu so telefonično obvestili mariborski obmejni komisarijat, naj uvede preiskavo v brzo-vlaku. Brzovlak je pa ta čas že vozil proti Gradcu in obmejni komisarijat je telefoniral policiji v Gradec, ki je uvedla v vlaku preiskavo, ki je samoumevno potekla brezuspešno.
□	Tatvin« plašča. Na glavnem trgu se, cesto dogajajo predane tatvine, zlasti ob dopoldanskih urah, ko je ha trgu živahno vrvenje. Branjevki Kobler Frančiški je bil ukraden suknen plašč, vreden več sto Din. Predrzen tat ga je izmaknil za njenim hrbtom v trenutku, ko se je obrnila k neki odjemalki ter jo postregla z zahtevanim blagom.
□	Nezgoda na državnem mostu. Sodar Avgust Molek se je zaletel s kolesom na koncu drž. mosta na Kralja Petra trgu v Barbaro Cehtl ter jo podrl na tla. Nezgoda se je pripetila vsled neprevidnosti same Cehtl, ki se je kljub zvonenju umaknila naravnost pred kolo.
□	Aretaeija. Policija je aretirala dve zloglasni ženski, osumljeni tajne prostitucije. Oddani sta biti v bolnico, potem pa bo sledila policijska kazen in prisilno delo v Begunjah.
□	Kolo jc izginilo delavcu Josipu Ketišu. Imel je spravljenega na podstrešju svojega stanovanja v Dravski ulici. Neznan uzinovič mu ga je izmaknil, ko se je nahajal na delu. Ketiš sumi, da mu je kolo odpeljal neki znanec iz Zgornje Polskave, od katerega je svoj čas kolo kupil ter mu je sedaj dolgoval še 25 Din.
□	Proti poškodovateljem javnih nasadov policija energično nastopa. V četrtek se je 8 letni Mirko Vukašinovič zabaval na Jugoslovanskem trgu na ta način, da je trgal cvetje španskega bezga. Zalotil ga je stražnik in starši bodo morali plačati kazen za otrokovo lahkomišljenost. Tudi olepševalno društvo se je zganilo in bo nastavilo v parku dva paznika, ld bosta pazila na nasade. Polagoma se bo občinstvo le priučilo na red, Če ne z lepa pa s strogim kaznovanjem.
□	Sejnisko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. maja se je pripeljalo 363 svinj, 6 ovac, 4 koze. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari eden po Din 100—125, 7—9 150—200, 3 do 4 mesece 350—360. 5—7 400—425, 8—10 550—560, 1 leto po 1500—1600, 1 kg žive teže 10.50—12.50, 1 kg mrtve teže 15—17, koza 155—200, ovca 155 do 175. Prodalo se je 251 svinj, 2 kozi in 3 ovce. Sejem je bil zelo živahen, le naliv je malo oviral trgovanje.
■©■ Prezidava kolodvora je po našem mnenju skrajno slabo izpadla. Osebne blagajne so sedaj prestavljene na levi kraj kolodvorske veže in se ena od teh treh blagajn nahaja v takem skritem kotu, da je kot temen prostor najbolj pripravno mesto za udejstvovanje kakih žeparjev. Na prostoru, kjer so te blagajne prvotno stale, so zazidali v ozadju vsa okna, tako da izgledajo novi prostori, ki so namenjeni za trafiko in garderobo, kakor prave luknje. Na desni strani veže je pa sedaj zaprta pot v oddajni oddelek za prtljago, ker bo na tem kraju stala nova prtljažna blagajna. Prednost postavitve te poslednje blagajne bo obstojal v tem, da bodo morali oni, ki bodo oddajali blago na potniški vlak, oddajati svoje blago v ozadju kolodvora na desnem kraju in nato šele hiteti v kolodvor, da si preskrbe prtljažni listek. Vsled izvršene prezidave je lepi simetrični vtis, ki ga je dobil potnik pri vstopu v kolodvor, popolnoma uničen, prostor sam pa povsem deformiran.
•0r Opozarjamo na prireditev Glasbene Matice, ki se bo vršila danes v soboto v celjskem gledališču. Vstop je prost. Pri tem nastopu bodo v glavnem sodelovali člani mladinskega zbora, ki šteje nad 70 mladih pevcev in pevk.
■0" Iz krajnega šolskega sveta je izstopil kot član gosp. Alojzij Mihelčič, posestnik na Bregu, kateri je izvrševal mandat po nalogu okoliške občine.
.0- Prostovoljna požarna hramba Celje. Za dno 9. maja nameravana prireditev cvetličnega dne s promenadniin koncerlom mora odpasti, ker nas je za to naprosilo vodstvo Rdečega križa v Celju, ki priredi istočasno cvetlični dan.'Našo prireditev smo zato odgodili na 6. junija 1926. Naprošamo vsa društva. da blagovolijo to blagohotno upoštevati ter da na dan 6. junija 1926 ne prirejajo nikake veselice, da ne utrpimo vsled tega gmotne škode. Nadejamo se, da bo vsako društveno vodstvo lo prošnjo upoštevalo, za kar izrekamo žc naprej najtoplejšo zahvalo.
Ko bi Orjuna vedela, kako je med delavstvom osovražena, bi si niti na dan ne upala. Če hoje Orjuna tudi umorjenemu Fakinu postaviti sporne, nik, nam ni znano. Oblasti pa opozarjamo na to izzivanje, ki gotovo ne bo rodilo dobrega sadu.
Iirralri državno loterije bodo imeli dnev. no v Društvenem domu uradno listo 5. žrebanj? državne loterije izžrebanih številk na vpogled.
Ttz Razširjenje ceste in podaljšanje trotoarja. Od nove stavbe Peharca do hiše Pungarčerjeve se razširi okrajna cesta za 2 m. Potreba je napraviti raditega po celi dolžini novo škarpo. Ob strani se napravi trotoar, ki bo s trotoarjem pri novi bolnišnici zvezan. Okrajnemu zastopu delajo preglavice kleti ob cesti pri rudarski koloniji --na njivic in s« tudi govori, da bodo te kleti in shrambe za premog podrli in premestili.
& Sejem 5. maja, kramarski kakor tudi ži. vinski se je obnesel nad vse slabo. Našteli smo v celoti 9 glav živine. Kramarji so imeli tudi dovolj prilike med seboj se razgovoriti, ker ni bilo nobenih kupcev.
Prcinovanje goveje živine. Dne 18. maja t. I,
se vrši v okraju Dolnja Lendava v občini Turnišfe premovanje sdmodolske živine in sicer za vse občine prejšnje in sedanje turniške župnije. Daleč naokoli je znano, da se redi ravno v tem kraju najlepša čista siniodolska pasma, katere biki so ponos ondotnih prebivalcev. Neverjetno hitra vzre-ja odda več sto glav najlepše plemenske živine v tujino. Nakupovalci so domači mesarji, vendar se pretežna večina izvozi v Italijo in Avstrijo. Škoda, da se živinorejci v pokrajinah, kjer uspeva ta pasma, no poslužijo nakupovanja v Prekmurju, mesto da importirajo čestokrat iz tujine manj vredno blago, ki je veliko dražje. Da se ta dobra domača živinoreja povzdigne, da dobimo čim lepše uspehe, da postane Prekmurje lahko zakladnica za sirao-dolsko živino, se je določilo s pomočjo državno podpore premovanje te živine, kjer naj izrečejo svojo sodbo živinorejski strokovnjaki, kjer naj se pokaže tam preko, da ne redimo živine samo za zakol, temveč za pleme. Za prireditev vlada med tukajšnjim prebivalstvom veliko zanimanje, pričakujemo ne samo zastopnike oblasti, temveč tudi ostale živinorejce izven Prekmurja. Premovanje se prične ob 9. uri dopoldne na živinskem sejmišču. Premovanju bodo pripuščeni: 1. biki nad leta, 2. krave in telice (breje), 3. teleta od pol do V/, leta. Živinorejci, poslužite se prilike, pridite pogledat lepo prekmursko živino. Železniška zveza je zelo ugodna. Večerni vlak vozi na Beltince in Dolnjo Lendavo, kjer se prenoči, od tamkaj v jutro z vozovi v Turnišče.
A Se o zadoščenju g. poslancu Kremžarju.
Tu vlada splošna radost med delavstvom nad bla-mažo >Delnvske politike . ko je moralo uredništvo v 66. številki priobčiti tako izjavo. Zadnje dneve ni bilo o drugem govora, najsibodi n;. ulici ali po gostilnah, kakor o blamaži »Delavske politike«- oz. socialpatriotov. Treba je bilo res nastopiti proti tem • delavskim prijateljem-, da ne bodo drugič kradli časti našim ljudem in zastopnikom, ki so vse moči uporabili za našega rudarja. Ker je socialistom to bilo v škodo, so lopnili po njih, a za to so se tudi sedaj osramotili. — Če jim je napad na g. poslanca pred volitvami začasno koristil, jim je pa zato sedaj več škodoval Laž ima kratke noge I
s^z Izzivanje. Iz povsem zanesljivega vira smo zvedeli, da hoče Orjuna postaviti 31. t. m. spominsko ploščo 1. junija 1924 padlim Orjunažem.
Sv. Aua v Slov. Goricah. Na Florjanovo smo izročili materi zemlji ob obilni udeležbi ljudstva Antona Markuš, poseslnika na Ščavnici v starosti 69 let. Rajni je bil nad 20 let cerkveni ključar, več let občinski svetovalec ter ubožni oče. Bil je mnogokrat bližnjemu v pomoč, veliko je žrtvoval za cerkev in za zidavo novega Društvenega doma. Pod grudo ga je spravila prevelika žalost za svojo pred meseci umrlo ženo. Žalujočim otrokom in sorodnikom naše sožalje.
Vojnik pri Celju. Za vojniško podružno cerkev Marije žalosti se vrši na binkoštni pondeljek slovesno posvečenje novih zvonov. Posvetil bo sam lavantinskl škof dr. Karlin. Zvonovi, katere je ulila mariborska tvrdka >Zvonoglas«, tehtajo 2200 kg. Zupna cerkev ima tudi nove zvonove, ki tehtajo skupaj 5217 kg. Glede teže novonabavljenih zvonov prednjači vo j ruška župnija v celi škofiji.
Logatec. V torek dne 4. maja je obiskal naš klub »Esperanto« znani esperantist g. R. Korene it Zagreba. V imenu kluba ga je pozdravil predsednik g. Straus. Nato je g. Korene v nad poldrago uro trajajočem govoru pojasnil pomen »Esperanta« kot mednarodnega občevalnega jezika. Navdušeni espe-rantisti so se mu prisrčno zahvalili zlasti, ker je tako temeljito pobil razna natolcevanja o tem jeziku.
Grosuplje. Tukajšnje proslov. gasilno društvo praznuje jutri v nedeljo god svojega patrona sv. Florijana. Da bo praznovanje čim slovesnejac, bo ob 10. uri sv. maša, potem pa velika vrtna veselica s srečolovom pri g. Hude. Če ne bo vreme nagajalo, bo proslava gotovo prav lepa in zabavna.
jPriJM&FSSCO
Družinska tragedija v iskoiijaii pri Trstu, 39 letni trgovec Pavel Furlanič v skolijali pri Trsni in oče šestih otrok, je 5. t. m. popoldne v pijanosti nevarno ranil svojo rf9 letno ženo Ivano in se nate ustrelil. Furlanič je bil zadnja leta zeio udan pijač: in je morala žena voditi vse gospodarstvo. Ker j( neprestano zahteval denarja za popivanje, je večkrat došlo do težkih sporov. Furlanič je že večkral grozil ženi, da jo bo ubil. Navedeni dan je prišel kakor navadno pijan domov in znova zahteval denarja; ker mu je žena zahtevo odbila, je Furlanič oddal proti njej dva strela, nato pa samega sebe ustrelil v usta. Žena je dobila smrtnonevarno poškodbo v hrbtu in so jo odpeljali v tržaško bolnico; Furlanič je obležal na mestu mrtev.
Smrtna kosa. V Preserjah pri Komnu je umrl tamkajšnji župan Josip Pipan.
Šeststoletnica svetokriške cerkve. Župnija Sv. Križ pri Trstu je dne 3. t. m. proslavila 6001eliiico svoje cerkve. Slovesnosti v cerkvi in izven nje so potekle kar najlepše ob sodelovanju vseh javnih činitoljev in župljanov.
MarSTbm^&tn fjlvm&če
Sobota, dne 8. maja ob 20. uri: OGNJENIK. Ab. A.
(Kuponi.)
Nedelja, dne 9. maja ob 20. uri: GREH. Ab. C.
(Kuponi). Zadnjikrat v sezoni. Pondeljek, dne 10. maja: Zaprto.
Opozarjamo na sobotno predstavo j-Ojaijeni-kat, velezabavno veseloigro, ki je dosegla pri pre-niijeri lep uspeh in je izredno zabavala občinstvo. * nedeljo dne 9. maja ob 20. uri pa se vprizori zadnjič v sezoni nadvse zanimiva, izvirna slovenska tragedija A. Cerkvenika -Greh., ki je po svoji vsebini, Jepi inscenaciji in igri močno učinkovala.
CfuMjansfr.® gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
! Sobota, dne 8. maja: Proslava Ivana Cankarja. Izv.
| Nedelja, dne 0. maja: DRUGA MLADOST. Izven Pondeljek, dne 10. maja: Zaprto.
Masnanila
Prostov. gasilno društvo v Krškem priredi na Florijanovo dne 9. maja svojo običajno veselico, K mnogoštevilnem obisku vabi odbor.
Najboljši in najtrpežnejši češki
čevlji TIP-TOP in BALY- ŠVICA
se dobe le v trgovini ŽIBERT« Prešernov« ulica-
Gospodarstvo
Glasba
Nar. žel. glasbeno društvo »Drava« iz Maribora
priredi v Celju v četrtek dne 13. maja ob 16. (4.) uri koncert, ki se bo vršil v Celjskem domu. Izvajali so bodo moški in ženski zbori ter p. H. Sattner-jeva »Jeftejeva prisegat. Kot solisti sodelujejo g. pater Kainilo Kolb (bas) iz Zagreba in g. Avgust Zlvko (tenor) iz Maribora. Dalje nastopi tudi društveni tercct s harfo (harfa-violina-čelo). Da je po-set koncerta omogočen tudi okoilčanom, se vrši isti že popoldne
Verdijev »Re<)iiiem« v Zagrebu. Dne 5. t. m. so izvajali v zagrebškem Nai. gledališču slavno Verdijevo črno mašo »Messa da Requiem«. Pel je pevski zbor >Lisinski«, pomnožen s člani opernega zbora. Solisti so bili: gospe Zikova in Pospošitova ter gg. Šimenc in Križaj. Orkestralni del je izvajala zagrebka filharmonija. Dirigiral je Kresimir Bara-novič. Večer označuje kritika kot vrhunec repro-duktivne tehnike med Hrvati. Gledališče je bilo prenapolnjeno.
Posavska podružnica Slomškovo zveze	bo
zborovala v sredo dne 12. maja t. 1. ob 10. uri	na
Čatežu pri Brežicah. Popoldne izlet v Čateške	toplice. Udeležba dolžnost! — Načelnik.
S,ocia.Jni vestniR
Žensko delo na Dunaju. Nedavno so izšli v dunajskih »Statische Nachrichten« uradni podatki o ženskem delu na Dunaju 1. 1923. Iz statistike je razvidno, da je padlo število služkinj na Dunaju na 61.000 proti 101.000 leta 1910, torej za 40.000. Od tega odpade približno 10.000 na bogate družine, ki so imele preje po več poslov, a so se po vojni vsled davka na posle omejMe; ostalih 30.000 služkinj pa pomenja 30.000 meščanskih družin, ki so morale zaradi obubožanja odpustiti edino služkinjo. V ostalih ženskih poklicih je pa naraslo število za mezdo služečih žensk istotako za 30.000. Od tega odpade okroglo 20.000 na inteligenčne poklice ter so to večinoma hčere meščanskih družin, ki ob sedanjih razmerah ne morejo več same prehranjevati svojih hčera._
JžrolMie vesti
Po novem kablju iz Rima v Ne\vyork je mogoče v eni minuti brzojaviti 320 besedi. Kabel je 4704 milje dolg ter je stal 1 milijon funtov.
V	malem mestecu Galt v Kanadi morajo, ko zazvoni zvonec na mestni hiši, vsi otroci zginiti s ceste v svoje domove. (Bi bilo toplo priporočati tudi pri nas, pa za prav velike otroke.)
Najmanjša cerkev v Lonodonu sv. Etel-burge je stala že pred velikanskim londonskem požarom L 1666. Zato jo po zakonu zaščitena ter je ne smejo podreti.
V	Kanadi je 23 vrst živali, od katerih pridobivajo kožuhovino.
Neki londonski zdravnik je nedavno med predavanjem rekel: »Ljudstvo dandanes preveč je, spi in lenari, premalo diha, ne pije zadosti vode ter premalo misli«.
Gledališkim igralcem v Oslu (Kristianiji) Je prepovedano sodelovati na radio-oddajnih postajah. Tudi predstave ni dovoljeno razširjati brezžičnim potom.
Neki angleški zdravnik je pred kratkim pri predavanju bolniškim strežnicam rekel: »Ne klepetati. Ženske so rojene klepetulje, toda ve ste več kot ženske«.
čiščenje in škropljenje cest in ulic cele Anglije stane nad 4 miljone funtov letno (nad 1 miljardo Din). Zbiranje smeti, odpadkov in druge ropotije pa stane dvakrat toliko.
Slepci v mestu Bath na Angleškem so odklonili preskrbo v mestni ubožnici, češ, da jim gre pri prosjačenju bolje. Eden teh siromakov je napovedal, da povprečno nabere 4 funte te densko (1100 Din).
Električna centrala na Krškem polju.
(Tomazin, Cerklje.)
Kaj je že s to zadevo, sprašujejo mnogi. Na to je mogoče dati le ta odgovor, da akt leži že leto dni v Belgfadu in še ni rešen. Odločitev je v rokah poljedelskega ministra. Ker pa so se ti ministri v zadnjem letu večkrat menjavali, se nobeden izmed njih ni imel časa poglobiti v obširno zadevo, oziroma ni bilo časa, da bi se dal dovolj informirati o važni zadevi. Bili pa so v zadnjem letu ministri za kmetijstvo sami Srbi, a referent — neki inžener — je tudi Srb in zato razumemo, da niso mogli hitro obvladati celega obširnega akta. Pri taki stvari treba vsaj nekoliko poznati tudi krajevne razmere ter razpoloženje prizadetega ljudstva — ne samo suhe paragrafe — ako človek hoče pravična rešiti zadevo. Doslej je torej nerešeno. Gorje pa Sloveniji in prav tako tukajšnjemu ljudstvu, če bi bilo rešeno tako, kot je zahtevala kon-cesijonarka! Zakaj gorje? Zato, ker niti v pismeno izdani koncesiji velikega župana ljubljanske oblasti, niti osebno ni koncesijo-narka pristala na zahteve, ki so za tukajšnje ljudi in za Slovenijo vitalnega pomena. Saj so kar enostavno diktirali. V gospodarskih zadevah pa je kaka slepa kapitulacija še manj dopustna kot v političnih, čeprav se je kdaj že zgodila. Brez škode tudi za bodočnost taka stvar ni! Najlepše in najpravičneje je pač, ako se kupec in prodajavec medsebojno dogovorita o vsem podrobnem. Če se mora eden ukloniti, dočim drugi diktira, ali pa, če se morata oba ukloniti pritisku od zgoraj, ni to nikdar dobro in napravlja vrečo kri. Najlepši je torej še sporazum. Kupec mora vedeti, da kupuje, ne pa izsiljuje in da to, kar ni njegovo, ne more postati njegovo, dokler ne da ekvivalentne vrednosti v vsakem oziru. Kot se mora kupec zavedati tega, tako ima prodajavec pravico, toliko časa ne dati, do-kler ne dobi upravičenega zahtevka.
Akt torej leži v Belgradu, lam imajo tudi
Ključ.
Sedaj pa je minister za kmetijstvo Slovenec. S slovenskega stališča mislimo, da je za rešitev akta to ugodnejše kot je bilo pač doslej. Minister Slovenec naj se ozira tudi na slovenske razmere in minister kmetske stranke naj bi bolj upošteval kmetske koristi, kot so bile doslej upoštevane v razsodbi in pogajanjih! Dobrobit pa — najsi bo taka ali drugačna — treba pretehtati na vse strani in za daljši čas! To povdarjam, ker so posamezniki, ki tudi v naši zadevi vidijo samo solnce in prav nič sence.
Lastnik premogokopa v Krmelju, g. Ja-kil se — kot povedo — pripravlja na to, da postavi velikansko elektrarno, ki bo zmožna zadostiti vsem krajem do Zagreba in Zagrebu samemu. Pravi, da mu bo na ta način prišel premog boljše plačan. In že se nekateri boje, da bi to pokopalo centralo na Krškem polju. Ne bojte sel Vodna sila vsled tega ne bo nič manj vredna! Upoštevati treba, da Zagreb, ki ima kalorično elektrarno in bi si jo lahko povečal, vkljub temu misli na vodno proizvajanje. Zakaj, to vemo vsi! Je pač ceneje in bolj zanesljivo. G. Jakilu pa bi svetovali, da naj svoj načrt le uresniči! Čim več električne sile bomo imeli na razpolago, tem cenejša bo in tem lažjo bo misliti na to, da jo uporabimo na vse mogoče načine!
Papiden padec francoske, belgijske in romunske valute.
Svetovno devizno tržišče se je v početku leta 1926 že precej umirilo; tudi one valute, ki še niso trajno stabilizirane so se več ali manj ustalile. V zadnjem času pa se je iz različnih vzrokov pojavila zopet neka nervoznost, ki je ponečno francosko, belgijsko in romunsko valuto ponovno dovedla v kaos.
Francoski frank, ki je notiral v prvih mesecih tekočega leta še preko 19 centimov, je počel koncem marca polagoma padati. Do 27. aprila se je držal na višini 17.30, potem pa je v 10 dneh zdrknil na 16.10. — Tekom enega dne (5. maja) se je v Parizu dvignil angleški funt od 148,— frankov na rekordno višino 154,— frankov, dolar pa od 30.85 na 31.72 frankov.
Še slabša usoda je zadela belgijski frank, čeprav je bil isti od septembra lanskega leta stabiliziran na višini 23.5 centimov. Od te višine je v šestih tednih padel na 15.3 centimov, torej za celih 35 odsotkov. Samo tekom usodnega 5. maja se je kurz belgijske devize zmanjšal za 7 odstotkov.
Vzroki tega padca so še precej nejasni. Težkoče glede plasiranja stabilizacijskih posojil Francije in Belgije so v precejšnjem delu uplivale na razpoloženje špekulacije, k temu pa se je še pridružila pesimistična izjava belgijskega finančnega ministra, ki radi težkoč pri sestavi državnega proračuna ne izključuje denarne inflacije.
Še bolj nejasna pa je usoda romunskega leja. Ta deviza, ki se je dolgo držala na višini 2.45 zl. frankov (za 100 lejev) je do konca aprila padla na 2 franka, potem pa v par dneh zdrknila na 1.50 franka. Medtem ko je 4. maja notiral lej na borzi v Curihu še 1.77 franka je do večera 5. maja padel na 1.50, za celih 15 odstotkov. Na dunajski borzi se je morala notacija te devize črtati. Stabilizacijska akcija je radi predstoječih volitev zelo otežkočena, posebno z ozirom na dejstvo, da prejšnje vladne stranke nameravajo ta padec porabiti v volilnem boju proti vladni stranki. Vzrok tega padca je pred vsem iskati v slabem položaju izvozne trgovine, kakor tudi v neodločnosti vodstva romunske narodne banke. Kajti o inflaciji ne more biti govora. Obtok bankovcev znaša 20 milijard lejev, kar odgovarja, pri kurzu 1.60, 328 milijonov zlatih frankov. Ta obtok pa je v zlatu in devizah krit z 250 milijonov zlatih frankov. Kritje obtoka bankovcev zuaša torej 70 odst. Če pomislimo, da znaša kritje češkoslovaške krone ali pa dinarja v zlatu računano le 25' do 30 odstotkov-, potem spoznamo takoj da vzrok ne leži na denarni strani, temveč ga je iskati v neurejenih političnih iu gospodarskih razmerah.
■f; * A
Cene sladkorju povišane. Z ozirom na čvrsto tendenco svetovnega sladkornega tržišča so naše tvornice za sladkor povišale ceno za 10 par pri kilogramu. V Belgradu so sedaj prodaja kristalni sladkor po 12.50 Din, v kockah pa po 14.50 za kg.
Carinski (lnhodki v prvi desetini aprila t. 1. so znašali pri ccntr. blagajnah v Belgradu 15,235.037 Din, v Zagrebu 12 228.942 Din, v Dubrovniku 3 mil. 24.861 Din, v Novem Sadu 9,838.863 Din, v Splitu 2,469.261 Din, v Ljubljani 4,695.407 Din. v Mariboru 3,633.676 Din, v Skoplju 2,011.144 Din, na Sušaku 922.080. — Skupno v prvi desetini apr. Din 54,969.271, v tretji desetini marca 65,154.570, v drugi desetini marca 62,716.347, v prvi desetini marca 55,884.793 Din
Hipotekama banka zn kraljevino SHS objavlja bilanco za leto 1925., iz katero jo razvidno, da znaša čis'.i dobiček za prošlo leto 18.4 milijonov Din. Od aktiv v znesku 1635 milj. Din je največja postavka posojila na imobilije, katera znašajo
725.3 milj. Din. Med pasivami se navaja: avtonomni fond 78 milj. Din, različni fondi 310.1 milj. Din, dolg na 7% obligacije švicarskega posojila iz leta 1924. 190.6 milj. Din, na 4.5% obl. iz leta 1911. 27.4 milj Din, na posojilo iz leta 1910. 27.5 milj. Din.
Oprostitev od plačanja taks. G. minister fl< nanc je oprostil od plačanja taks mod drugimi sloi deče korporacije: Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, Katoliško gospodarsko društvo v Osjeku in Deželno društvo občinskih uradnikov Hrvatske in Slavonije.
Odprava konkurza. Konkurz je odpravljen nad imovino Davorina Jermana, trgovca v Slov. Bistrici, kor je bila vsa masa razdeljena.
Priporočljiv način odplačevanja državnega dolga. Madjarsku vlada namerava tekom enega leta zmanjšati svoj dolg pri narodni banki v znesku 2 biljonov madj. kron, na polovico. Izdati hoče v kratkem srebrn kovani denar in [»rabiti ves dobiček, ki nastane pri izdaji tega denarja, v kritje svojega dolga pri madjarski narodni banki. — Ta način odplačevanja državnega dolga, se je že pred vojno v mnogih državah prav dobro obnesel. Tudi pri nas bi bilo nujno potrebno, na ta način, vsaj deloma, sanirati dolg pri Narodni banki Če država izda za 800 milj. Din srebrnega denarja po 10, 20 in 50 Din, kar približno odgovarja predvojni vrednosti srebrnega denarja), to je 6 zlatih Din na osebo, bi se lahko ves dobiček v znesku kakih 450 do 480 milj. Din porabil v kritje dolga pri Narodni banki
Redukcija v obratu čoškoslovnškc tekstilno industrije. Občni zbor gospodarskega udruženja češkoslovaških predilnic za bombaževino je na podlagi konvencije sklenil znižati obrat v tkalnicah za 40—50%. Delalo se bo samo 3 do 4 dni na teden.
Naraščanje izvoza v Nemčiji, čeprav se nahaja gospodarstvo Nemčije v težki krizi, vendar njen izvoz stalno narašča V posameznih četrtletjih lanskega leta je znašal izvoz 2034, 2083, 2244 in 2137 milj. mark V prvem četrteltju tekočega leta pa je prekoračil 2500 milj mark. Pri tem pa je treba upoštevati, da so cene nemškim izvoznim produktom napram lanskemu letu znatno padle. — Naš izvoz se pa ne zgane z mrtve točke, nasprotno še pada računan v zlatu.
l&orsza
Dne 7. maja 1926.
Denar,
Zagreb. Berlin 13,4960—13.5360 (13.5025— 13.5425). Italija 226.5950—227.7450 (226.80-228), London 274.744—275.944 (274.70—275.90), Ne\vyor!c 56.50—56.80 (56.50—56.80), Praga 167.78—168.78 (167.72—168.72), Dunaj 800.43-801.43 (800.50— 804.25), Curih 10.9550—10.9950 (10.955—10.99)
Curih. Belgrad 9.1125 (9.11), Budimpešta 72.20 (72.40, Berlin 123.05 (123), Italija 20.7125 (20.73), London 25.0925 (25.0625), Ncwyork 517 (516.00), Pariz 16.35, Praga 15.31 (15.29), Dunaj 72.95 (73), Amsterdam 207.80 (207.60), Bruselj 16 (15.30), Bu-karešt 1.75 (1.55), Sofija 3.7025 (3.725), Kopenha-gen 135.25 (135), Stockholm 138.10 (138.20), Oslo 111.50 (111.25).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46—50, KodanJ 185.05—45, London 34.37—47, Milan 28.33-43, Nevvvork 707.25-709.75 (ček 705.05—709.20), Pariz 22.27-37, Varšava 66.75-67.25. Valute: dolarji 707.15, angleški funt 34.27, lira 28.25, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.90.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 76."0—78, vojn« odškodnina 323—32!), zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 10*2—193, Ljublj. kreditna 175 den., Merkantilna 100—101, Praštediona 865- 870, Slavenska 49 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 90 bl„ Trbovlje 338—348, Vevče 100 den., Stavbna 55—65, Sešir 103 den.
Zagrrb. invest. posoj. 77—78, vojna odškodnina 317.50—318, maj 319—320, junij 322— 323, Ilrv. esk. 105—105, Kred. 108—108.50, Hipobanka 59.25—59.75, Jugobanka 97.50—98.50, Praštediona 867.50—870, Ljublj. kreditna 175—190, Slavenska 50 bi., Eksploatacija 22 bi., Šeferana 305 den., Nihag 30 bi., Gutmann 250—255, Slavex 104 bi., Slavonija 39—40, Trbovlje 345—350, Vevče 100 den., 4% ngr. obv. 44—45.50, Brod. tvor. vag. 35-40.
Dunaj. Podon.-savska-jadran 769000, Živno 739.00,0, Alpine 221.000, Greinitz 119.500, Trbovlje 440.000, Ilrv. esk. 128.000, Levkam 133.000, Mun-dus 1,145.000, Slave* 174.000, Slavonija 46.000.
Blago.
Ljubljana. Les: Bukovi plohi, suhi, neobrob« Ijeni od 2.30—4.60 m dolž., od 40—100 nun debeline, fco vag. naklad, post. 450 bi., železniški hrastovi pragovi, 1.80 m dolgi, 14X20 rm, fco vagon meja 17 bi., hrastovi plohi za izdelavo friz, 27 nun,
Nova križarska volska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaus. Prevedla K. H.
39
»Vajina tovariša sta odšla. Gresta li vidva z nami?« vpraša gospod. »Ne spredaj pri vozniku, ampak notri: ta voz je prostoren. Naslonita se drug na drugega.«
V nezadovoljnost gospe s ščenetom se malčka nastaneta sredi mehko obložene škatle. Avtomobil drvi po cesti nizdol. Nasipi zavetišča izginejo v hipu. In jezero, kamor pošilja solnce svoje žarke, so ne blešči več zanje. Majhen griček ga skriva; nič več se ne bo prikazal. In gora se veča. Toda Lipctu in Ančki se nič ne toži po zavetišču, niti po jezeru, ne po gorah, ne po gozdu, v katerega zavije avtomobil. Naslonjena sta drug na drugega, tako jima je toplo in dobro in polagoma zaspita drug za drugim. Ančka je naslonila ličece na Lipetovo ramo in Lipe čuva še v spanju svoje dostojanstvo.
»Poglej ju, kako sta pametna,« pravi gospod gospe. »On je videti kot bi jo ščitil, in ona mu zaupa v svoji slabosti.c
»Prav nič se ne zanimam za tvoja postopača,-«: mu odgovori. »Ušla sta z doma. Dva hudobna potepina sta.«
»Ti sovražiš otroke.«
»Kričači so in vedno nesnažni. Veliko rajše imam fakšno ljubeznivo stvarco kot je moja Mirečka.«
Ne zdi se mu vredno, da bi ji odgovoril, toda nežno in žalostno opazuje skupino brata in sestrice, ki sla zaspala drug ob drugem. Nikoli se še niso odprla usteca, da bi mu zaklicala besedico: očka ali a t e k , ki napravi moža podobnega Bogu že na zemlji. Spominja se svojega očeta in očetovega očeta. V njima je živel rod, rod, ki živi tudi v njem, in
ta rod bo izumrl. In ta žena, ki je njegova žena, poljublja psička na gobec, medtem fco on vidi smrt, ki stopa navzgor s senco v dolini.
Avtomobil prevozi Suzo, staro mesto ol> Doiri, ki so je ustanovili Rimljani. Gore so se tako povečale, da se zdi, kot bi strle temno dolino. Suza leži za njimi kot časnik, ki smo ga že prebrali. Po dolini vozijo hitreje. Že je tu Turin v veličastni pokrajini, ki jo obrobljajo Alpe, katerih beli sneg je ob solnčnem zahodu rumenkasto in rdeče pobarvan.
Zbudi ju,« pravi gospa. "Spita kot svizca.:;
:>Ne upam si ju zbudili.
: Mari hočeš, da ju jaz pokličem?
»Bolje bo, če ju jaz. Jaz bom naredil stvar bolj nežno.«
In pc trobilu zaukaže šoferju, naj jih zapelje naravnost na postajo »Nova vrala . V mestu, ki je že razsvetljeno, sipajo električne luči kruto in sirovo luč na obraza otrok.
Na kerzu Vittorio Emanuele, ki vodi do kolodvora. se odloči s težkim srcem, da vzbudi oba zaspane ka.
»Mala! Mala!«
Tako nežen je njegov glas, da človek misli, da sliši kmetico, ki kliče kokoši in piščela, da jim na-trese zrnja. Mala se ne zganeta in gospa se dela norca iz njega. Ko se avtomobil ustavi, mala še vedno spita. Tedaj on prvi istopi in ju odnese na svojih rokah kot dragoceno breme: preden ju odloži, poljubi vsakega na čelo in ga nežno potrese kakor mali dojenčka, kadar hoče poklicati smeh na njegova usteca, da se ne bi ustrašila, ko bosta zagledaia toliko luči.
»Kakšne sitnosti!« ugotavlja gospa s psom.
»Joj,« pravi Ančka prva. :tako je svetlo kot na praznik v cerkvi.«
»Je li to Rim?« vpraša Lipe.
Široke ln ravne ulice, razsvetljene trgovino, tramvaji, ki drdrajo in zvone, in vozniki in avtomobili,
množica, ki hodi sem in tja: takšnega prizora niso njune oči še nikoli gledale. Njune oči niso videle še drugega kot vasi, travnike, gozdove, hudournike in sneg na goii. Ančka se stisne k bratcu; ves ta di-rindaj jo plaši. In Lipe se ne čuti več tako pogumnega kot na prelazu Motil Cenisu.
-Takoj te pridem iskat,« pravi gospod gospe, v hotel -Pri dobri ženi:>, kamor naj te voz zapelje. Preskrbel bom otrokoma kosilo in ju spravil na vlak.«
»Naenkrat si dobil očetovski poklic.«
Oba križarja pelje v restavracijo in zahteva kar gotovo kosilo, da ne izgublja časa. Ančka in Lipe nista še nikoli okušala toliko vrst jedi: redko juho, ki prav gotovo ni tako dobra kot ona gosta v Savoji, ki je polna zelenjave in kjer žlica stoji pokonci, če jo zasadiš vanjo, potem makarone, polite z paradižnikovo omako, dnšeno govejo meso in piško. Sladkosneda Ančka je vsa navdušena in v očeh se ji bliska radost. Ustrežljivo ji gospod reže meso in jo uči, kako mora rabiti vilice, ki jih ona zaničuje in bi jih radevolje nadomestila s peterimi prsti svoje desne roke. Pri stricu Tomažu v Pierrelongue ne jedo tako dobro, jedo pa kakor hočejo brez tolikšnih ceremonij in sitnosti in veliko bolje tekne.
Lipe je zamišljen vase in se komaj dotakne jedil.
»Na kaj misliš, Lipe?« vpraša gospod boječe svojega gesta.
rMislim na papeža v Rimu. Ima li tudi toliko jesti kot midva?«
»Kaj hočeta pri papežu v Rimu?«
•Greva ga odrešit, toda samo dva sva. Na cesti proti Lanslebourgu nas je bilo štirideset več.«
>0n ne mara, da bi ga oprostili, toda v svojem prostovoljnem jetnišlvu urži v rokah srce sveta.«
»Srce svela,« je ponovil Lipe, ki je takoj pripravljen, da se navduši.
In zdaj, otroka, poi^Smo vlak za Modano, Grem po vajina vozna listka.«
od 1.50 m naprej, fco vag. naklad, post. za 100 kg 45 bl„ bukova drva, suha, 60 cm dolga, fco vagon naklad, post. 22.50 bi., hrastova drva. moterska suha, fco vag. naklad, post. 18 bi. — Žito i u poljski pridelki: Pšenica, 76-77 kg, 4% fco vagon slov. post. 300 bi., koruza, par. Postojna tranz. 175 bi., koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana 182 bi., kprnza, fco vag. bačka poot. 137.50 bi., oves, rcše-luui, fco Novi Sad par. 175 bi., ajda, fco vag. slov. post. 260 bi., fižol prepeličar, fco slov. post. 270 d., fižol mešanec, fco slov. post. 150 bi., proso rumeno, fco vag. slav. post. 210 bi., rž, fco vag. slov. post. 210 bi., otrobi drobui, fco vag. slov. post. 125 bi., krompir beli, fco vag. slov. post. 6') bi. — Seno, slama: Seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post. bi.
Tehnični svot ljubljanskega orlovskega okro/i-<a se vrši v nedeljo dne 0. t. m. ob 8 dopoldue v Ljudskem domu. Poleg srenjskih načelnikov naj pridejo vsi odsekov ni načelniki. Razgovor o bližnjih prireditvah.
Odseki ljublj. okrožja plačajte »Vestnik« (6 Din) in prispevke za prapor. Dolgo že čakamo. Položuice iu bloke že imate.
Naraščajski izlet šentpeterske orlovske srenje se vrši na praznik vnebohoda (13 maja) v Borovnico. Prosim voditelje, da pravočasno pridejo z naraščajem na glavni kolodvor. Naraščaj naj bo zadnji čas ob 8." uri na kolodvoru. V Borovnico pridemo ob 9.15, tam bomo pri sv. maši, po maši gremo na razgled, vrnemo se z večernim prvini vlakom. Vsak naraščajnik naj vzame s seboj kaj jedil. Bog živi! — Predsednik.
SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR SK ILIRIJE.
Odbcr poživlja redno, ustanovno in podporno flanstvo ter dalje cenjeno ljubljansko občinstvo, da se čim številneje udeleži slavnostnega občnega zbora dne 9. maja ob 10 v magistratni sejni dvorani. Ta prvi pomembnejši slovenski športni jubilej naj dokaže, da je tudi naš slovenski narod že športno vzgojen in organiziran, a ljubljansko ob-činstvo naj pokaže pri tej priliki, da umeva in upošteva delo in uspehe svojega prvaka v športnem boju za belo-zelene barve. Apeliramo na vse
športnike in cenjeno občinstvo, da mam pomaga v jubilejnih dneh manifestirati za slovenski spori.
Odbor.
SK Ilirija. Prosimo vse bratske športne klube, da smatrajo naša svoječasna vabila k sodelovanju pri jubilejnih prireditvah tudi za olicieluo vabilo k slavnostnemu občnemu zboru in pričakujemo Vaše udeležbe po delegatih. — Odbor.
SLAVNOSTNA ŠTEVILKA »SLOVENSKEGA ŠPORTA«.
Danes v soboto izide sla vnosi na številka ^Slovenskega športa , katerega izda skupuo s konzorcijem -»Slovenskega športa« SK Ilirija. Številka obsega 28 strani, s šestimi stranmi ilustracij in prinaša meri drugim vso zgodovino SK Ilirije. Slavnostna številka stane Din 5. Prosimo vse one, ki se na list naroče, da prilože naročnino v gotovini ali v znamkah. Naroča se pri tajništvu jubilejnega odbora, kavarna Evropa ali pa v upravi. Kolodvorska ulica 26. Ker je zanimanje za številko zelo veliko, je potrebno, da se pravočasno list naroČi, ker bo gotovo številka hitro razprodana. — Redne abonente >Slov. športa« izrecno opozarjamo, da današnja posebna številka ne spada v abonnement in da je ne bodo prejeli po posti.
JUBILEJNI NOGOMETNI TURNIR JUNIORSKIH MOŠTEV.
Danes I. kolo: ob lfi.30 Ilirija : Hermes, ob 17.45 JiAŠK : Gradjanski.	___
Za včeraj določena tekma I. kola med Ilirijo in Hermesom je bila vsled deževja preložena na danes popoldne. Igra se danes ob vsakem vremenu. Jutri ob 16.30 igrata medsebojno moštvi, ki v I. kolu izgubita, za tem pa se vrši ob 17.45 odločilna tekma za jubilejni pokal Ilirije med današnjima zmagovalcema. Tudi jutri se igra ob vsakem vremenu.
Turnir juniorskih moštev obeta prvovrsteu šport, lepe in napete tekme J anoraka teanra Grad-janskeaa in Maska označuje zagrebški športni tisk za moštvi, ki igrata najlepši nogomet v Zagrebu in ki v mnor il; ozirih nadkriljujeta svoji I. moštvi. V večji meri velja to za team Gradjanskega ŠK. Isti sloves ir.iv.i v Ljubljani juniorsko moštvo Ilirije, ki tvori pravzaprav rezervo Ilirije. Tudi Hermes ima jako dobro, čeprav manj znano moštvo. Moštva so sestavljena povprečno iz 19 letnih igra-čev".
pri Llld.
Seienburgova ul. 6/1.
FIFA.
Na zborovanju v Rimu, ki je trajalo samo dva dni, so naj prvo sklenili, da se ustanovi svetovna zveza sodnikov nogometa. Ko je poročal tajnik Hirschmann, sta ga zastopniku Švice in Švedske ostro napadala in sta zahtevala, naj bo tajnik plačan, češ da plačani tajnik bolje in bolj vestno dela. Na znanje so vzeli izstop Kanade in Južne Afrike. Sprejela se je sprememba pravil, kj razdeli nogometno zvezo v šest pasov: 1. Zahodna Evropa; 2. Vzhodna in .Severovzhodna Evropa; 3. Daljni vzhod; 4. Južna Amerika; 5. Severna Amerika; 6. Avstralija. Vsaka skupina bo imela svojega zastopnika.
Avstrija je predlagala, naj mednarodna zveza nikar ne dovoli, da bi narodne zveze svojim klubom prepovedale igranje s klubi drugih narodnih zvez, ki priznavajo profesiouale; predlog Avstrije, ki sta ga podpirali Češkoslovaška in Madjarska, je bil naperjen proti Nemčiji Kongres je sklenil, da naj sodi v takih slučajih sodnik, ki ga volita obe stranki; stranka, ki zgubi, se lahko pritoži ua Fifa-o. Dalje je Švica predlagala, naj se i g r a v e c odškoduje za zgubljeni zaslužek, kar pa mora
res dokazati, do 14 dni v letu; sprejeto z 12 glasovi proti 8. Z enakim številom glasov je bil odklonjen francoski predlog, naj ostane vso pri starem. Sprejeti so bili holandski predlogi glede olimpiade v Amsterdamu.
Volitve: predsednik Rime t; podpredsedniki Bonnet, d'Oultremont, Ceretti, Oestrup; tajnik Hirschmann (Holandec).
Kraj prihodnjega kongresa: Hel-sipgfors, 3. junija 1927.
Društvo upokojenega učiteljstva Slovenije v
Ljubljani
mi je po mojem umrlem očetu g. Javor-šku Antonu, nodučitelju, izplačalo 1200 Din po-smrtnine. Za blago podporo se skrbnemu odboru tega društva najiskrenejše zahvaljujem. — Berta Kralj, roj. Javoršek.
Na primiciji g. novomašnika Stanka Cajnkar-ja sta gg. kaplana Žalar in Sunčič nabrala 330 Din, polovico za bogoslovsko društvo >Slomšek<, polovico za dijaško semenišče v Mariboru. Nabiratelje-ma in darovalcem v imenu obeh obdarovancev iskrena hvala.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 7. maja 1926.
Višina barometra 308*8 m
Opazovanja		Barometer	Toplota v C'	Kel. »laga » %	Veter in brzina » m	Oblačnost 0—10	Vrsta padavin	
krai	fes						oh opazovanju	v mm do 7h
	7	753-3	8-2	84	NNE 1	10		41
Ljubljana (dvorec)	8	754-2	9-0	85	SW 3	10		
	14	754-9	8-6	84	S 1	10		
	21	757-6	7-3	80	NE 1	10		
Zagreb		753'2	15-0	85	ENE 3	10		2
Belgrad	0	754-7	16-0	65	S 2	9		0
Sarajevo		755-0	12-0	75	WSW 1	9		0-3
Skopije		757-6	160	45	ESE 1	9		0
Dubrovnik		756-5	16-0	.5	E 2	10		51
Praga	7	755-7	6-0	—	NW 3	10		0
V Ljubljani je
S
t. C
© c
S °
2	S
03	._
.c «
14
.- © c »o
>v >
S ti
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
, Lfubljano
Telefon štev. 9SO.
Vsaka drobna vrstica 15in l'SO ali vseka beseda 50 par. Naj. manjši ©lan- Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1
PRODAJALKO
n kavcijo, sprejmem. -Dopisi r.a upravo lista pod šifro: »Prodajalka«.
Pridno~DEKLE
želi vstopiti v trgovino z meš. blagom kot UČENKA. - Naslov pri tvrdki Jakob SEM, Ljubno ob Savinji.	3147
Lesni strokovnjak
zmožen sloven., nem. in italijanskega jezika ter vseh pisarn, del, kakor tudi na žagah in skladiščih, želi premeniti službo. - Ponudbe pod .Lesni« št. 3113 upravi.
Dobra uradniška družina
s 3 otroci išče kot pomočnico gospodinje zdra-,-o^n rem (Jg^g
z znanjem nemščine in ki ima rada otroke. — Ponudbe s fotografijo na naslov Stevan DERETIČ, Beograd, Bitoljska ul. 70.
Llkarlce
fzvežbane damskega perila za večje podjetje se takoj sprejmejo. - Naslov v upravi pod štev. 2740.
Čevljarski pomočnik
dobro izvežban se sprejme; delo stalno. Zmožen šivanega dela ima prednost. Lovro Žagar, Lesce na Goreniskem. 3101
Sprejme se dobro izvežbana in samostojna
kuharica liško restavracijo. Nastop službe 15. maja t. 1. - Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo lista pod šifro: »Sezona« Stev. 2945.
Kuharica
Iii bi opravljala tudi druge hišne posle, se išče v dobro trgov, hišo v Ljubljani. Nastop 15. maja t. 1. - Pismene ponudbe pod: »V. K.« na upravo lista.
Trgov. VAJENEC
poštenih staršev in z dobrim šol. spričevalom se sprejme takoj pri tvrdki Josip TIRŠEK -Polzela pri Celju v Savinjski dolini.	3050
Upravitelj
jenec, vešč samost. administrativnega in ekonomskega vodstva, se iSče za okrevališče 20 do 30 oskrbovancev na otoku Rab, Dalmacija. Soba in prosta oskrba v hiši. - Ponudbe z event. izpričevali in zahtevo glede plače do 20. maja na upravo lista na naslov »Jadran št. 3015«.
RAZGLAS.
V torek dne 13. maja ob
10. uri se bo pri sreskem poglav. v Ljubljani v sobi št. 1 potom javne dražbe ODDAL V ZAKUP LOV občine Vrbljene za petletno dobo, t. i- od 1. .julija 1.1. do 31. maja 1931. K tej dražbi se vabijo vsi interesenti s pristavkora, da lahko vsak dan ob uradnih urah vpogledaio dražbene pogoje. 3006
VILA
visoko pritlirua iu enonad-stropna, obstoječa iz: S t>ol>, predsobe, kuhinje, kopalue sobe, verande in kleli. Enako število prostorov tudi v
I.	nadstropju. Sobe f-o pnr-ketirane. uapeUan vodovod in elektrika, z 11.000 ni- velikim vrtom, ri 200 sadnimi dievesi, o k r a .i o n z živim smrekovim p!otom. tik kolodvora na Vrhniki, le naprodaj. Stanovanje na razpolago. Pismeno pouildbc na Viktor Oroszy, Landes-krankenhaus - Ohrenkliuik,
II.	St. 51. O raz. - Posredovalci izkljnC-oni.	3045
Prodam AVTO
popcl. dobrem stanju, majhen, poltovorni, z zaprto karesijo, pripraven za vsako obrt in potnike. - Več se izve pism Naslov v upravi St. 3107,
DAMSKO MODNO KROJAŠTVO
Šetinc - Bersin
LJUBLJANA, Rožna ul.
št, 41 — sc priporoča za izvršitev oblek.
Knpim v vsaki množini čsšnievib, orehovih, bratovih in jese- (jgsK , novih - Jm* , '.
rU HENRlil "BITENC,
mizarstvo, Vižmnrj« 77 nad Ljubljano. 3119
POSESTVO
28 oralov njiv, sadouos nika, gozda, vinograda, lepa poslopja, pri Mariboru VILA. gostilna in mlin, proda Zagorski, Maribor, Tatenbahova 19.
40.000 dinarjev jm- POSODIM i
brezobrestno proti popolnemu jamstvu ia proti stalni primer, službi. Ponudbe upravi lista pod »Vesten in trezen 3144
Ponudite:
BUKOVE PLOHE
neobrezane
HRASTOVE PLOHE
neobrezane
GREDE
tesane
Jelove in smrekove
inadriere Drva bukova in hrastova na POŠTNI PREDAL 138 ULUBUANA.
Cerkv. predstoj. pozor!
nov oltarni nastavek
s podobami, bogato po-lihromiran, poceni naprodaj. Slika se pošlje na zahtevo. - A. Radej, podobar, Mali kamen, p. Rajhenburg ob Savi.
VALVASOR
druga izdaja, orig. vezava, nov, se proda. Naslov v upravi lista pod šifro »Valvasor« štev. 3116.
Traverse Cement
Štefan Vineek
Tržaška cesta št, 9 GLINCE
Specialna delavnica za tapeciranje avtomobilov otroških vozičkov. Izdelovanje damskih torbic ter vseh vrst popotnih predmetov.	2774
Damski
slamniki
najnovejše oblike — po
konkurenčni ceni se dobijo, kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni ALOJZ ŠKRABAR, Domžale.
in vse vrste ŽELEZNINO po najnižji ceni pri
Ivan Koražija
železnina MARIBOR
pri kolodvoru.

Pozor, izrezati!
Auto voei v nedeljo, dne 16. maja 1926
iz Št. Vida v Ljubljano do- 6.30 poldne 7.30 . 8.00 s.au
, »30 „ 10 30 po- 13.00 poldne 13.30 14 00 „ 14.10 , 15.00 . 15.3U „ 17.01 17.30 . 18.00 „ 18.10 „ 10.00 lo.an 50.30 „ 21.00 12.00
iz L:ubljaue v Št. Vid do- 7.00 poldne 8.00 „ 8.341 , 0.00 10.00 11.30 po- 13.30 poldne 14.00 , 14 30 15.0» 15.30 , 16.00 „ 17.30 , 18.00 „ 18 30 19.C0 „ 19.30 r 20 00 31.00 21.30 22.30
T. RABIČ
Ljubljana
"orska>

VOSU
nogavice v raznih barvah, žepne robce, čipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike
Josip Peteline, LlnMiona cena
(ob vodi) blizu PreSernovepci spomenika
OTOMANA, skoro nova. in visoka OMARA, naprodaj. - Naslov v upravi lista pod štev. 3114.
SREBRNE KRONE
goldinarje, zlati denar, kupuje po najvišji ceni IIRBANC - Narodni dom, Maribor. 2858
Dieseimotor
30 HP, zaradi elektrifikacije obrata naprodaj. Naslov v upravi pod St. 3057.
PRODA SE
»Wanderer« AVTO, z 2
sedežema in pokritim prostorom za prtljago, primeren za trg. potnika. - Ogleda se v garaži g. Stupica, Ljubljana, Slomškova ulica.	3087
OPOZORILO.
Nisem plačnik za svojega sina Ivo Černeta ter svarim pred nakupom ali j podaritvijo kakega pred- ; meta od strani taistega, i Ljubljana, 5, maja 1026. IVAN ČERNE, Ljubljana, I Dunajska cesta štev. 28
Edino najboljši
šivalni stroji in kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Peteiinca
Grltzner, Atiller
Najnižje cene!	Tudi na obroke
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija
Steklena strešna opeka
je zopet na »ZDRUŽENIH NAH« d. d. '
zalogi pr? OPEKAR-r Ljubljani.
JELENJfiuM!
SEMENA
z najvef)o ksljlmljo ter na|žl«htne|!e trste FIIOLfl In GRAHA dobite pri hrdkl
JOSIP GAGEL, LJUBLJANA
Hotel Uoyd).	lehtevajte cenik.
Dober travnik
10 oralov velik, na lepi cesti. Pesnički dvor pri Mariboru, se proda po ugodni ceni. - Poizvedbe Frančiškanska ulica 13, oziroma uprava lista v Mariboru.	3139
Enonadstr. hiša
zidana zelo solidno, v prav dobrem stanju, z velikim vrtom, se proda po ugodni ceni. - Ponud-be na: Ivan HO IS, M«ri-| bor, Koroška cesta 24.
ToJ-jmjsSo Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob pre-tifillVtlifl^ bridki izgubi, katera nas je tako nepričakovano zadela s smrtjo našega predobrega brata in strica, preč. gospoda
Alojzija Češarek
župnika v Fari pri Kostelu
za premnoga izražena sožalja se tem potom vsem skupaj najpri-srčnejše zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo dolžni preč. g. dekanu-sošolcu Erkerju za vodstvo pogreba in darovano sv. mašo, g. svetniku-sošolcu Kruropestarju za prisrčen poslovilni govor v cerkvi in g. nar. posl. Škulju za ganljiv govor na grobu. Preč. gg. sošolcema msgr. Steski in dr. Jos. Debevcu iz Ljubljane, ki sta prihitela izkazat zadnjo čast svojemu sošolcu, dalje njegovemu bivšemu kaplanu Kraglu, ki je iz daljnje Štajerske prihitel na pogreb svojemu prvemu župniku, dalje vsem bližnjim in daljnjira gg. duhovnikom iz Kranjske in Hrvatske, ki so v tako nepričakovano velikem številu prihiteli na pogreb svojemu sobratu, cenj. bivšemu tukajšnjemu učiteljstvu, ki je od daleč prihitelo, da izkaže zadnjo čast župniku - katehetu, s katerim je v lepi slogi vzgajalo mladino: sedanjemu učiteljstvu tuk. šole in iz Kostela s šol. mladino, zastopnikom brodske in banjske občine, g. zdravniku dr. Fedranu za tolažbo v zadnjih urah in udeležbo pri pogrebu, domačemu obč. odboru z g. županom na čelu, ki so nosili krsto in svetili, gg. oiožnikom in lin. stražnikom. Mar. družbi, prosv. društvu in požarni brambi. Prav posebna bvala domačemu pev. zboru za ganljive žalostinke, vsem darovalccm vencev in šopkov. Vsem domačim župljanom in iz sosodnib župnij, ki so prišli kropit in molit za njegovo dušo. posebno pa za tako velikansko udeležbo pri pogrebu. Vsem skupaj in vsakemu posebej tisočkrat: Bog plačaj!
Fara pri Kostelu, dne 29. aprila 1926.
Globoko žalujoči sorodniki.
Proda se KREDENCA
za jedilnico. - SAJOVIC, Škoija ulica 13 (dvorišče).
KOZOLEC doplet
velik, kupim. - I. ČERNE, Dalmatinova ulica St. 15.

sledečih barv: bele, sive, rujave, drap in črne z leseno ali usnjeno peto dobite pri tvrdki
M. THEBflH Ljubljana. Sp. Petra cesta E
Pošilja se tudi po poštnem povzetju
PERONOSPORJS-BRIZGALNICE
orig. „Nouplusultra" in „Vermorel" ter
" KOSE dobavlja promptuo
Veletrgovina z železnino
Pr Mašdiš, Celje
»»

Najpopolnejši
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za
rsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
L, Baraga,
Ljubljana Selenburg. ul. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letso Jamstvo.
obstoječe iz 45 oralov njiv, travnikov in neposekanegu gozda. — Poizve se pri
Jožef Toinitz, Dsžp m tt pri Kočevju
laomc
SemlizSak
sivi, rujavi in črni, Din
Edino pri »VOEKA" Ljubljana
555"' Razpošilja se tudi po povzetju
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Ctc,
Izdajatelj; dr, Fr. Kulovec.
Uredniki Franc Tenetflav.