Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman veljll: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Kaznanila (inserati) se sprejemajo in velji. tristopna petit-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rolcoplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsali dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v ponedeljek 22. decembra 1884. Letiiili XII. 81aviiost na Veleliradii. Slovanu se nikedar in nikakor ne more očitati, da ne časti slavnih prednikov svojih. Kadarkoli je veljalo pokazati hvaležnost kakemu svojih dobrotnikov, kadarkoli se je mudila priložnost slavo slavnih mož osvetliti pred svetom in pokazati čast in mišljenje slovansko, je vsak Slovan se vspel v vsej svoji zavesti po konci ter storil svoje, da je rešil dobro ime svoje. Kdo bi se toraj li čudil, da Slovan ne pozablja največih svojih dobrotnikov, ki sta mu prižgala luč sv. vere, ki sta ga otela iz pogubne teme poganstva. Znano je že, da so se naši bratje Cehi letos strnili v svoji katoliški in domoljubni zavesti, da vredno oslave prihodnje leto spomin teh sv. bratov. Zanimalo bode toraj marsikoga izvediti, kako se bode vršila ta slavnost, zato jim tukaj podajamo nektere podrobnosti. Dne 16. novembra je imelo katoliško politično društvo svoj običajni shod. Predsedoval je g. grof Kari Sehonborn. Od kardinala nadškofa in kneza Schwarzenberg-a je došel velepastirski pozdrav. Na to je kanonik dr. Borovj poročal o pripravah, ki so se do sedaj zvršile za slavnost Metodovo naVelehradu. Govoril je blizu tako-le: „Dne 25. aprila se je v Pragi sestavil širji odbor, broječ 70 članov, ki si je dal nalogo, delati na dvojen način priprave k slavnosti sv. Metoda, ktera se bode, kakor je že znano, slavila 1. 1885 na moravskem Velehradu; in sicer je bilo odboru najprej na tem, da bi se omogočila božja pota k grobu sv. Metoda, drugič pa, da bi ti, kteri z boleznijo, ali z drugimi važnimi vzroki, ne morejo vde-ležiti se osobno božje poti Velehradske, vendar bili deležni duhovnih milosti in dobrih del, ktere bodo štorih in dosegli oni, ki bodo osobno mogli potovati na Velehrad. Ta širji odbor volil je pa odbor ožji, broječ 26 udov, kteri se imajo posvetovati o bližnjih podrobnostih. In najprvo so sklenili, naj se izdil poziv na katolike češke in nemške k vdelcžbi slavnosti Velehradski. Da se ta že maja letošnjega leta sklenjeni poziv do sedaj še ni izdal, ima svoje važne razloge; najprej se mrtva poletenska doba ni spoznala za pripravno k tako važnemu in pomisleka vrednemu koraku in imelo se je za pi-av počakati, da cela zadeva postane bolj umestna in vsled bližnjega časa pomenljivejša. Drugi vzrok je bil, da je hotel ožji odbor čakati, da češko škofijstvo samo s svojim nadpastirskim glasom verne svojih škofij spodbode k slavljenji spomina aposteljna sv. Metoda. Tretji vzrok je bil, da je kazalo, naj bi se brez po-razumljenja z glavnim odborom slavnostnim mo-ravskim nič ne storilo. Koncem leta je pisal Praški odbor na Moravsko visokočast. gosp. kanoniku dr. Prochazki, kteri je odgovoril in naznanil nektere veleznamenite podrobnosti, ki se tičejo slavnosti Velehradske. Celo leto 1885 bode jubelno leto, da-si bode slavnost sama trajala od februvarija do praznika rožnega venca v oktobru. Velehrad bode v tem letu vedno pripravljen k sprejemu potnikov z vseh strani potujočih k grobu sv. Metoda. A vendar bode imela Velehradska slavnost posebno zname-nitne čase in kviško se bode vspela v štirih slavnostnih tednih, izmed kterih se prvi prične 14. februvarija, v dan smrti sv. Cirila, drugi v dan 6. aprila, na smrtni dan sv. Metoda, tretji 5. julija, v praznik obeh svetih aposteljnov in slednjič četrti 15. avgusta, na praznik Vnebovzetja Marije Device, kteri je posvečena Velehradska cerkev, v kteri ležijo telo sv. Metoda. V teh tednih se bo razvrščevala vsa slavnost. — Moravski slavnostni odbor je tudi oskrbel, da se izdajo različna dela, primerna po naslovu in obsegu slavnosti Velehradski; tako je izdal že nPripravnil kniha slavnosti Velehradske", koder se govori o pomenu sv. Metoda za Češko. Visokočast. gosp. kanonik izda v kratkem sploh umevno pisan životopis sv. Metoda. Eavno tako se bo tudi skrbelo za koralno petje. Julija in avgusta bodo izvrševali to gojenci semenišča Olomuškega in Brnskega. — Tudi se gleda na to, da bi se pozvali umetniki k izgotovljenju podob in likov svetih aposteljnov Cirila in Metoda. Slavnostni odbor moravski, v zlasti skrbeč zato, da bi se Velehradske romanje označilo z verskim značajem, briga se v prvi vrsti za duševni dobiček romarjev. Za celo leto 1885 bodo stalni spovedniki na Velehradu in za štiri osmine namerava odbor poprositi čč. očete družbe Jezusove, redu Eedempto-ristov in Dominikancev, da bi poslali dvanajst spovednikov na Velehrad; za dve poletenski osmini pa ima v mislih odbor pozvati v. č. gg. škofe in cerkvene dostojnike, [da bi na Velehradu imeli slavnostno pontifikalno službo Božjo — A tudi za telesne potrebe se bode na Velehradu oskrbelo. Matica Velehradska je darovala že 5000 gold. za pripravo stanovališč in omizja večjemu številu romarjev in na vse strani se je gledalo, da bi se oskrbela tudi dostojna hrana. Odbor ima živo v spominu neblage skušnje iz leta 1863, ki so mu dober nauk, da se te nemile nerodnosti ne bodo več ponavljale. Praškemu odboru se je dosedaj posrečilo od redi-teljstva državne železnice doseči znižanje voznih cen do Velehrada, samo treba je, da se vdeleženci dostojno kot romarji dokažejo. Zarad tega se obrača Praški odbor na moravski slavnostni odbor, naj bi naznanil mer pota, po kteri bi se z najraznejših strani češke zemlje moglo priti v Velehrad? Samo treba je, da bi bilo vdeleževanje čeških katolikov mnogobrojno, a nikakor ne, da bi se slavnost, kar se tiče Cehov, z jednim vlakom iz Prage skončala. Naša sveta dolžnost je, da bi od vseh strani na tisoče potovali na Velehrad, da bi dokazali, da se do sedaj še pretaka v naših žilah življenje versko in navdušenje za vero očetov naših. V vseh škofijah se pripravljajo, da bi se tudi iz koče siromaške mogli vdeležiti romanja na Velehrad. Kakor smo že rekli, bodo mnogi revni prisiljeni zarad revščine ostati doma, dasi bi se radi podali na božjo pot v Velehrad. Iz tega vzroka pošljejo v. č. gg. moravski škofje prošnjo svetemu očetu, da bi ne dovolili odpustkov samo za romarje Velehradske, marveč da bi bili teh dušnih milosti deležni tudi oni, ki svojo pobožnost opravljajo v Brnu, ali v Olomucu. Vsled tega misli se Praški odbor obrniti na v. č. gg. škofe češke, naj bi sv. Očeta poprosili, da bi bili tudi oni deležni vseh dušnih milosti, ki poromajo v LISTEK. »Dvanajsterim večerom" dodatek. (Dalje.) Spominjam se še, kolikokrat si lani, rekel bi, da nekako sitno popraševal me in pozvedoval, kaj sodim o nekem najnovejših pesnikov, kteremu se mora priznati velika pesniška nadarjenost, da, kteri se celo Preširnu dostojno da primerjati. Kar te je najbolj v sodbi o tem pesniku motilo, pravil si mi, je ona tako čudna različnost, s ktoro so so njegove pesni od raznih strani ocenjale. In da to vprašanje še ožjo omejim in določim, zdi so mi, da nisi toliko dvomil o jeziku in obliki pesnikovi, o tem da se no dii veliko prepirati, ker gluh in top bi moral biti, komur tako lepoglasen in klasično olikan jezik no ugaja; tudi vem, da si me s posebnim dopadenjem opozoril, kako nesrečno si jo nekdo prizadeval grajati neke jezikovne in Iepo.sIovne obliko v onih pesnih; ne, ampak nekaj druzega je, kar to je posebno razburilo: zakaj so namreč hotli nekteri v omenjenih pesnih najti vpodobljene nazore, ki so bojda v na- sprotji z verskimi resnicami in sicer nekako sorodni budaističnim,"ali da govorim bolj moderno, pesimističnim načelom novejšega panteizma, ali vsaj tako nekako veje iz njih nekaj onega novoslovenskega svetožalja, ktero prizadeva mladim pisateljem toliko britkih domišljenih in nedomišljenih nesreč; tako eni o našem pesniku, a drugi da niso ničesa mogli najti v teh pesmih, kar bi morali pesniku očitati, ti da mu brezpogojno čestitajo in o vsaki priložnosti brezmejno občudovanje javljajo. In celo v neki knjigi, ktero je dala tiskati katoliška družba, ktera, lahko rečemo, da vlada na Slovenskem vso nižo inteligen-cijo, bero se te-le besede o poezijah našega pesnika: Spodtakljive pesni ne nahajaš v tej knjigi nobene, dati jih smeš najbolj nedolžnemu dekletu v roke. Tako tedaj praviš — in jaz? Moraš si domišljevati, predragi Mirko, da mi je težko o tej reči spregovoriti odločno besedo, ki bi bila tudi za tvojo mnenje o tem pesniku odločilna. Bojim se namreč nemilo soditi in preveč reči, ter tako žaliti onega, ki ga spoštujem in visoko cenim. Vendar pa menim, da ta boječnost bi bila vže nialodušnost, ako bi mi vzela oni pogum, kterega mora vsakdo imeti, ki se upa v javnost borit za večno resnične nazore, kteri so podlaga znanosti in umetnosti, kakor tudi nravstvenemu in družbinskemu redu. Sicer nam gre tii za pesni, kakoršne nahajamo tiskane v znani knjigi, ne pa za pesnika subjektivno mnenje; kako je on mislil in še misli o teh ali onih resnicah, o tem nam ni nič mar; to so skrivnosti njegovega srca; tudi se človek večkrat v besedi ali pismu nevede drugače izrazi kakor v srci misli ali čuti; to je ona nedoslednost, ktero zakrivi človeška nepopolnost in slabost in ktera se več ali manj razodeva v vsakem tudi najznačaj-nišem možu. Potem pa še nekaj. Vsak pisatelj ali pesnik, kakor hitro s svojimi proizvodi stopi v javnost, mora že pripravljen biti ne le na pohvalo, ki ga zna doleteti, ampak tudi na pravično grajo, potrebno mu je vsaj toliko poguma in neobčutljivosti imeti, da zamore mirno vsprejeti pšice vsako opravičene kritiko. Zdaj pa? Najbolj kaže reč koj od začetka „acu tangere". In tudi tebi vem, kaj ti je na jeziku: Človeka — vstvariti nikar! Tii je vse ali nič. Kdorkoli ima kaj proti našemu pesniku, so bo gotovo najprej tu „spodtikal", a iz tega si bo hotel še marsikaj druzega razlagati, kar bi bilO'^^^ morda brez teh precej jasnih besed nejasno. • v Človeka — vstvariti nikar! V teh besedah.je; 'i' -cerkev sv. Cirila in Metoda v Karolinu, ako iz vožnih vzrokov ue morejo potovati na Velehrad. Drugi predlog Praškega odbora je ta-le: Kot je znano, sta prinesla sv. Ciril in Metod seboj ostanke sv. Klemena, ktere sta na raznih mestih darovala in razdajala svetinje na čast sv. Klemena. Teh Svetin je cela vrsta, tako, da je po njih mogoče spaziti m^r potovanja sv. apostolov slovanskih. Na Češkem imamo podobnih svetinj sv. Klemena osemnajst, n. pr. na Višehradu, v Bubnih, na Levem Hradci, v Litomišlji, Dobfenici, Prahni itd. K tem svetinjam ima pristop veliko število naroda češkega. Praški odbor poprosi po posredovanji čeških škofov sv. Očeta, naj bi vsi oni, ki leta 1885 obiščejo kte-rokoli izmed teh osemnajst svetinj sv. Klemena v smislu romanja Velehradskega bili deležni teh darov milosti Božje, kot bi osobno potovali na Velehrad." Ta namera je krasna in prepričani smo, da bode tudi v srcu vsakega katoliškega Slovenca izzvala občno navdušenje in mu vzrodila željo, da bi tudi on drugo leto se vdeležil te lepe slavnosti. Ce so duhovniki naši že večkrat oskrbeli, da so Slovenci obiskali Eim ali sv. deželo, če se je letos že pripravljala pot v Prago, gledat češko gledišče, bi ne bilo tudi prihodnje leto umestno pri nas sostaviti odbora, ki bi skrbel, da bi tudi verni Slovenec romal na grob svojega aposteljna? Misel je sprožena — na noge! Kakor že enkrat v tem listu omenjeno, se najbolj spodobi, da vzame „Katollška družba" v Ljubljani priprave za Velehradsko romanje in pa tudi drugačne poslavljenje svetih blagovestnikov v roke, kakor je storila njena sestra v Pragi! Če naša vneta ^Katoliška družba" stori potrebne korake ter stopi v dotiko z osrednjim odborom v Velehradu, bodo tudi pri nas tisti, ki ne bodo mogli osobno iti na Velehrad, deležni obilo duševnih milosti in odpustkov. Naj bila bi do tistega časa dodelana kapelica sv. Cirila in Metoda v novi cerkvi presv. Jezusovega Srca, kako lepo priliko bi imeli Kranjci in tudi drugi Slovenci z malim trudom vdeležiti se romanja in duhovnih dobrot na Velehradu. —r.— Politični pregled. v Ljubljani, 22. decembra. ]!fotranje dežele. Radovedni smo, kaj bodo Dunajski liberalci na to rekli, ako se novica potrdi, ki se čuje, da si mislijo na Dunaj i živeči Srbi vstanoviti lastno «r6s/co šolo, ki bo v zvezi s srbsko cerkvijo, ktero ob enem mislijo ondi napraviti. Denarja imajo do sedaj že 85.000 goldinarjev nabranega in ga še nabirajo. Nikakor nismo še pozabili, koliko je bilo vpitja, pisanja, letanja in dokazovanja nepostavnosti, kadar so Cehi jeli zidati lastno šolo. Da se bodo tudi tej srbski nameri Dunajski liberalci vpirali, je skoraj gotovo; da pa ne bodo nič dosegli, je ravno tako gotovo. Nikdo ne more narodu priznane vere braniti, ako si hoče s svojim denarjem vstanoviti izobraževališče, kakoršno se mu zdi ugodno in potrebno za njegove dušne in telesne potrebe. Pač pa ni nikakor lepo, ako se za kaj tacega hoče tuj denar obrniti, kar se je ravno v Ljubljani zgoditi mislilo pri napravi nemške šole po kranjski hra- nilnici. Ako se toraj na Dunaji tudi Srbom posreči, naprava lastne ljudske šole, kar ni dvoma, ojačili se bodo morda tudi Poljaki ondi živeči in svojo napravili, če tudi je teh v primeri z drugimi narodnostmi jako malo. Čehi so jako zavozili, ko so se kar čez noč odpovedah slovanski vzajemnosti, vsaj kolikor se sme to iz Eiegerjevega govora soditi, v kterem je Slovake 3Iadjarom na milost in nemilost izročil, le da bi si madjarsko prijateljstvo pridobil. Za tako ceno bi se bila dobiti dala že reč kake veče vrednosti. Madjari Slovanom pod ogersko krono živečim ne bodo nikdar pravični, to nam dokazuje vsak korak, ki ga oni Slovanom nasproti store. V najnovejšem času izšla je v Budapeštu brošurica „Naša družba in narodna naloga"; spisal jo je ravno tisti brezimni pisatelj, kakor je pred nekaj meseci na svitlo spravil „Timoleona". Ondi se bere, da je pansla-vizem Madjarom in njihovi bodočnosti tako nevaren, kakor strup. Naloga vsakega Madjara mora biti na to delati, da se kalikor več, toliko bolje nemadjar-skih narodnosti pomadjari, da se na ta način že onemogla kri azijaška zopet okrepčd. To pa ni še zadosti. Tudi z Židi se mora tako popravljen in prenovljen madjarski rod vstopiti v jedno meščansko skupino, kajti židje so jako vstrajen narod, ki že tisoče in tisoče let živi in ga ni vgnati. Pri vsem se mora pa tudi, kakor bi drugače biti ne moglo, katoliško vero krepko — zatirati in brezverstvo na njenem mestu vpeljati. Na tej podlagi mislijo se Madjari rešiti in že na tem svetu zveličati. Če se pa v resnici tudi bodo, bode pa slovanski vek pokazal, kteremu je zarja po celem svetu napočila. Omenili smo že na kratko brzojavnega sporočila, kako se je novi ogerski najvišji sodnik v deželi., tako zvani Judexcuriae baron iPavel Sennijeij izrazil pri slovesnem nastopu svojega novega dostojanstva, s kterim je po dolgi bolezni zopet stopil med pohtični svet. Baron Senn)'ey je najprvo omenjal velike kraljeve milosti, ki ga je poklicala na to častno mesto, potem pa svojega prednika. Nadalje pravi baron Sennyey, da se kljub visokega dostojanstva ni prav nič izneveril svojemu verskemu in političnemu prepričanju in v tem oziru popolnoma nespremenjen stopi v javnost. Da bi se mu pozneje po nepotrebnem ne očitalo da je veternjak, je to, kar je ravno kar zbranim magnatom in drugim dostojanstvenikom povedal, izjavil tudi presvitlemu kralju in visoki vladi in veseli ga, da zamore izreči, da se tudi ondi ni od njega zahtevala kakoršna koli sprememba dosedanjih njegovih načel. Ostal bom toraj zopet stopivši v javnost, kakoršnega ste me do sedaj poznali. Vse svoje slabe moči hočemo posvetiti domovini, če tudi bom morda v marsičem drugačnih nazorov kakor pa visoka zgornjica, nas to vendar-le ne bo oviralo, da ne bi skupno in vzajemno postopali v vseh glavnih vprašanjih, ktere bo potrebno rešiti v blagor domovine. Pavel Sennyey je veren katolik in zraven jeden najboljših za skupno avstrijsko domovino vnetih politikov, zato je tudi pričakovati mnogo vspeha od njegovega delovanja, naj bi ga le brezverno-Iiberalni tovarši ne zadrževali. Vnanje države. Grozovitosti in prelivanja krvi po Traciji in Macedoniji od strani Turkov med holfjarHliim narodom še vedno ni konca ne kraja. Bolgarskim trpinom vsied neznosne malomarnosti turške gosposke ne bo druzega kazalo, kakor s tem, kar jim bo po požigu in po obisku roparjev še ostalo, zbe-žati, svoja dosedanja mesta popustiti in se v Bolgariji ali pa v iztočni Rumeliji naseliti, kar so obupani in do skrajnega siromaštva tirani ljudje že deloma tudi storili. Mnogo vasi je, ki prazne opu-stošene in zapuščene stoje. Vse to je pa ravno Turkom silno po volji, kajti trden namen imajo ali Bolgare vničiti ali pa jih prisiliti, da se bodo izse- lili. Saj tudi ni mogoče kaj druzega misliti, kakor to, ako se vidi, da gosposka roparjem prav nič ne stori, pač pa skoraj vedno še Bolgare kaznuje, ako se predrznejo pritožiti se. Da bi se pa Bolgari sami roparjem po robu postavili, na to pa še misliti ni; kajti prvič orožja ue smejo nositi, drugič pa gorje jim, ako bi se podstopil gjaur pravovernemu Tur-činu in naj bo še tak razbojnik, kaj zalega storiti. Tem revežem pač druzega ne ostaja na izbiranje, kakor, ali mirno gledati kako jim tolovaji najdražje in ljubše reči pobirajo, ktere jim morajo dostikrat še sami prinašati, ako si hočejo življenje rešiti, ali pa morajo v groznih mukah za vtajeno posestvo svoje življenje dati. Najlepše je pa še to, da se taki slučaji, ako je namreč Bolgar roparjem radovoljno izročil vse, kar je imel, le da bi si rešil življenje, nad Bolgari od strani turških gosposk še kaznujejo, češ, da roparje podpirajo!! Evropa vse to še vedno mirno gleda in niti s prstom ne migne. Kedaj bo boljše, Bog ve! Angleži, ki so vse to provzročili s svojo državno modrostjo, se nič ne zmenijo, ker pravijo, da so poročila zlagana, druge velevlasti pa tudi nič ne store. JBismark je v svoji starosti nekako nevkreten postal. Nikdar, ali vsaj ne kmalo se mu niso take nepriličnosti primerile, kakor ravno sedaj v državnem zboru in tudi ni vse ravno tako, kakor je državni kancler nemški svojim poslancem o uradu zunanjih zadev pripovedoval. Bismark je rekel, da je posel ondi tako težak, da sta se ga že dva višja uradnika popolnoma naveličala in sta zopet prosila za poslaniška mesta v inostranstvu. Ees je, da sta prosila Pilippsborn za poslaništvo v Kodanji in dr. Busch za ono v Bukreši, toda ne za to, ker sta dela sita, temveč vse za kaj druzega. Pilippsborn gre v Kodanj, ker neče služiti pod načelništvom grofa Hatzfelda, ki je še prod nekaj leti njegov uradnik bil. Busch gre pa, če tudi silno nerad med Va-lahe, ker ne mara Bismarkovega sina Herberta, kte-rega misli Bismark za tretjega ravnatelja v urad zunanjih zadev .spraviti. „Slovenec" se toraj ni prav nič motil, ko je že pred tednom, ko je novica o tretjem ali kakor se je takrat reklo o „drugem" ravnatelji došla, da mora Bismark nekoga imeti, kterega bi rad z dobro službo preskrbel. Tako je, od dobrih starišev mora človek biti, in takoj ima visoko službo na ponudbo. Francozom bo v To«7ctmt bolezen, mrzlica in kolera, več škode naredila, ako še dolgo ondi ostanejo, kakor pa so jim to Kitajci sami provzročili. Brzojav sicer dan na dan prinaša novice, da so bili Kitajci že zopet tepeni, da so jih Francozi razpršili kakor pleve po vetru; telegraf pa vedno trdovratno molči, koliko jih je pobrala rumena mrzlica, ki Evropejce ondi grozovitno kar od kraja pobira. To dokazujejo najbolj zgovorno dopolnjevalne kom-panije, ki sedaj iz Afrike, sedaj iz domače zemlje tjekaj dohajajo. Kam bi se le te kompanije devale, ker po vojnih poročilih Francozov v bitkah do sedaj ni še več padlo, kakor k večemu le nekaj stotin, ves čas kar so ondi, vojakov je pa tjekaj že silno veliko odšlo, da napoluujejo verzeli, ki so v Ton» kinu med francosko armado nastale po kužni bolezni. Pri vsem tem imajo pa Francozi še vendar srečo, kajti ravno kar naznanjal je telegraf, da je na polotoku Korea napočil upor proti Kitajcem. Korea mora Kitajcem davek plačevati; Japonci pa tudi že dolgo na-njo gledajo, če se tudi dosedaj niso upali naravnost postaviti za njo. Kakor vse kaže, si bodo Francozi prizadevali Japonce na svojo stran pridobiti, kar bo poslednjim tudi popolnoma všeč. Kakor je na Koreji sploh čuti, bi prebivalci, ako ne morejo že sami svoji biti, rajši Japoncem davek plačevali, kakor pa Kitajcem in to se jim utegne sedaj posrečiti. Franoozje se pa tudi lahko srečno štejejo, ako se jim posreči, da bodo Japonce za svoje zaveznike pridobili. Ne.slo jim ravno ne bo kdo zna kaj, nekaj izražena prošnja do Stvarnika, kakor sam pesnik jasno pravi: A eno te prositi smem. In kaj je to eno? Poslušajmo. Potem ko je rekel, da bodo tudi njega po smrti izročili prsti in da tudi njegov prah Bog porabi tadaj za novo stvar, ■— pesnik sam ne ve, za ktero, ker v tem je le Bog gospodar — prosi Boga le eno to: I/, praha vzgoji ti cvetico, Podari logu pevko-ptieo, Katerokoli vstvari stvar; Kedor bi pa ko jaz na svšti Imel (iutiti in trpeti, Mej dvomi, zmotami viseti — človeka — vstvariti nikar! V zadnji vrsti je gotovo jedro prošnje: človeka ne vstvariti, ki bi enako pe.sniku imel biti nesrečen. Toda poglejmo natančniše, kaj pesnik imenuje „prošnjo", morda vendar njegove besede izrazijo še nekaj druzega. V prvem delu le „prošnja" peva: Iz praha vzg6ji ti cvetico, Podari logu pevko — ptico, Katerokoli vstvari stvar .... Ti stavki, v velevnikovi obliki, imajo dovulitven ali dopusten pomen, kakor bi rekel: moreš (ali prav za prav: smeš; ker tii pesnik ne govori o vsemo- gočnosti Božji kot taki, ali o tem, kar Bog zmore, kar je v stanu storiti, ampak o vsemogočnosti njegovi, v kolikor se ima to kar vstvari, zlagati z njegovo svetostjo), toraj, ali moreš ali smeš, ako te je volja, iz mojega praha vzgojiti cvetico itd. ako to storiš, bo prav in ničesa ti ne bom imel ugovarjati. Kdor pa tako k Bogu govori, postavlja ali ponuja se mu za svetovalca, da, celo za postavodajalca; zatoraj pa ono „prošnjo" bolje imenujemo svet ali nauk, ki ga pesnik Bogu stvarniku daje. A prav zarad tega tudi ono kar za omenjenimi tremi stavki sledi v drugem delu, se ne moro imenovati prošnja ali molitev, ampak le svet ali nauk Bogu stvarniku. Poslu.šajmo: Kedor bi pa ko jaz na sveti Imel čutiti in trpeti Mej dvomi, zmotami viseti, — človeka — vstvariti nikar! V teh besedah izražen je drugi del „prošnje". Kakor vidimo, je ta del v prejšnjem vezan po vozniku npa". Ta partikula ima pa adverzativnoimoč. Tako toraj pesnik to, kar izraža v drugem delu nasproti postavlja onemu, kar je zapopadeno v prvem delu. V tem-le je pa našteval, kar Stvarnik po njegovem svetu zamore ali sme iz njegovega prahu vstvariti, zatoraj pa v drugem delu, kterega veže s prvim po partikuli „pa", že samo ob sebi druzega ne moremo pričakovati, kakor da bo pesnik taistemu Stvarniku svetoval, česa nima ali ne sme vstvariti. Ta pomen zahteva neovrgljivo stik, v kterem stojiti perijodi med seboj. In kar pesnik Stvarniku svetuje, je, ne vstvariti človeka, ki bi imel, kakor on (pesnik) nesrečen biri.^^iazloček med prvim in drugim delom te „prošnje" vidi se le v tem, da tam pesnik pozitivno govori, tii pa negativno; tam Stvarniku, kaj sme storiti, svetuje, tii pa odsvetuje, česar ne sme. / Le je v drugem delu odsvetovanje jasnejše in od-ločniše izraženo, kakor svetovanje v prvem. Kaj toraj, ko bi Stvarnik še vstvaril človeka nesrečnega, kakor je pesnik? Po tem Stvarnik se ne bo ravnal po svetu, po nauku pesnikovem, in ta, kakor mu je zgoraj dovolil iz njegovega prahu vstvariti cvetico in pevko-ptico itd., tako ga bo zdolej obsodil, daje vstvaril tudi človeka, kterega vstvariti mu jo odsvetoval. Vsekako toraj Bog ne uide pesnikovi sodbi, in ta, ker se ni ravnal po njegovem nauku, glasila se bo: da Bog vstvare človeka nesrečnega, kakor pesnika ni prav storil. Kaj toraj, ako v resnici najdemo človeka, od Boga vstvarjenega, ki je nesrečen kakor pesnik. In takega imamo že! Kdo je? Pesnik pa vendar le in o položaji, kakor ga iraajo sedaj Francozje v Tonkinu je bolje vrabec v roki, kakor pa golob na strehi. Sicer so pa Francozje ravno v uajnovejšem času jako kočljivi in skoraj bi rekli, odločni postali. Kitajci so menda vsled upora na Koreji francoskemu poslancu na Kitajskem sporočili, da bi se radi pogodili s Francozi po mirnem potu. Francoski prvi minister Ferry mu je pa na dotično vprašanje brzojavil, da se republika sedaj ne more nič več v nobene pogodbe spuščati, kajti čas in vse je na to pripravljeno, da se razmere med Kitajem in Francosko z orožjem v roki določijo. Angleži so v Egiptu veliki slepariji in ovaduštvu na sled prišli. Zasledili so namrač dopisovanje francoskega poročevalca v Mahdijevem taboru na francosko društvo v Kahiri. S tem je ob enem prišlo na svitlo, da so se vsa poročila, kolikor jih je od Gordona semkaj došlo, menda pri francoskem poročevalcu po Mahdijevi volji napravila in francoska družba v Kahiri je pa za to skrbela, da so prišle dalja med svet. Toda ne le samo to, ampak poročila šla so zopet nasprotno iz Kahire o premikanji angleške vojske, koliko ima ljudi in kako je z živežem in drugo vojno pripravo preskrbljena. Poroka- sicer nimajo, je ii ta novica resnična, ali izmišljena, a če bila tudi je resnična, Mahdiju do sedaj vendar ni veliko pomagala. Izvirni dopisi. Iz Trsta, 19. dec. Včeraj so bili tukaj pri c. k. deželni sodniji obsojeni mesarji, ki so dalmatinskega svojega tovariša, mesarja Podujeta, napadli v neki gostilni z nožmi, ker je le-ta, kakor ste tudi pri Vas poročali, ceneje meso sekal, kakor so pa to drugi Tržaški mesarji delali, ki so prave pijavke za naš narod in se od ljudske krvi debele. Obsojeni so bili: Viktor Polacco na 18 mesecev, Josip Poli na 14 mesecev, Alojzij Poli na 10 mesecev, Josip Tusser na 12 mesecev, Oswaldo Cositti na 10 mesecev in izgon v Italijo, kjer je doma, Josip Jarc na 8 mesecev in Jurij P i tac c o na 8 mesecev hude ječe. Prav tako! Vsak, kdor ima le količkaj srca za ubogo ljudstvo, odobruje to obsodbo, edini „irreden-tovci" repenčijo se proti njej. Naj se le, nič jim ne bo pomagalo, kajti hvala Bogu, „irredenta" je posebno lani in letos že sama za to skrbela, da se je jel avstrijski ob enem pa tudi slovanski duh pri nas vedno bolj širiti in vtrjevati. Oe pojde tako naprej, smemo trditi, da preden bo tega stoletja konec, bo Trst ves drugega duha, kakor je dandanes, ko ima „irredenta" še prvo besedo v zbornici, kakor v javnem življenji sploh. Lansko leto so se naši „irredentovci" svojega mučenika in avstrijskega vojaškega beguna Oberdanka spominjali ob obletnici z vžiganjem bomb, letos so njegovemu spominu na čast le nekaj pro-klamacij po mestu raztrosili, bomba do sedaj ni še nobena počila. Z Dunaja, 20. dec. Ker je tudi „Slovenec" nekaj omenjal pred nedavnim« o nekem Krebsu in Klieru, ki sta si s tem kratek čas delala, da sta, kakor se je takrat razupilo, dekleta sleparila in zapeljevala, dovolite, da Vam danes o tem za Dunaj prav nič nenavadnem dogodku sporočim konec. Sodniška obravnava je dokazala, da so bile vse do-tične osobe malovredne vlačuge, ki so svojo malomarnost s sijajem zunanje dostojnosti za prvi po- gled skrivati znale, kakoršnih se na Dunaji nikjer ne manjka. Zarad tega je tudi kazen jako malenkostna. Dobil je menda Klier šest tednov, Krebs pa dva meseca poojstrenega zapora. Bolj zanimiva je novica, da je eskomptna banka za dva milijona in 59 tisoč goldinarjev okradena. Eavnatelja Jaunerja dobili so mrtvega, njegov so-deležnik Kuffler, ki ga je deloma v nesrečo spravil, je pa zaprt. Kuffler je iz Moravskega doma in je že leta 1860 jel špekulirati z volno na tukajšnjem trgu. Leta 1873 ga je bil v brezno potegnil veliki polom na borzi in moža so zaprli zarad prevelikega dolga. Ko je prišel zopet iz ječe, se je poprijel špirita in pozneje sladkorja. Od slej na dalje živel je le med aristokracijo, kajti oboje mu je neslo lepih novcev. Tschinkelnov polom in pa sladkorna kriza potegnili ste ga zopet skoro popolnoma v prejšnjo ničevnost. Podvodja eskomptne banke Jauner ga je skušal s celim milijonom na površji obrdžati, kajti za cel milijon piškavih menjic Kufflerjevih dobili so v Jaunerjevi blaganjici. Silno zanimivo je tudi vprašanje, kam je spravil Jauner ukraden milijon. Šara za-se ga ni potreboval, ker je imel 18.000 plače na loto in ni posebno denarja trosil, če tudi je razkošno živel, kajti pri njem niso nič več našli, kakor 24 goldinarjev. Predvčeranjem, takoj, ko se je tatvina razglasila in ko Jaunerja ni bilo od nobene strani, so rekli, da je pobegnil na Kitajsko, kjer ima nekega bližnjega sorodnika v veliki službi na „nebeškem dvoru". Da bi mu pot prestrigli, telegrafirali so na vse kraje in na vse večje luke evropejske. Ali vse je bilo zastonj, da-siravno so lepo plačo obetali. Včeraj našli so ga mrtvega blizo Klosterneuburga. Glejte, toliko pomaga denar in mastna služba človeku, ki nima vere in poštenja. In vendar se brezvernost povsod širi ter podpira celo javno po naših liberalnih šolah in učiteljih. Kedaj bo vendar svet spregledal! DomaČe novice. {Slovenslce Matice Mjiževni odsek) je imel v soboto 20. decembra posvetovanje, v kterem je bilo priporočeno, naj se o novem letu Matica pokloni novemu knezoškofu, ter vzajemno z gospodarskim odsekom ukrene, da se služba tajnikova dosedajnemu provizornemu oddd definitivno. O nasvetu, da se knjižnica Matičina popiše ter priobči, bilo je rečeno da se to namerava in stori o prvi priliki; knjiga „Die Viilker und Liinder Oesterreich-Ungarns" pa, da se ne preloži. Vrazova zbirka poslala se je dr. Sketu; sicer je pa dr. Pajek premnogo iz nje pri-vzel sam v svojo knjigo letošnjo. Vredništvu „Slo-vanskega Sbornika" v Pragi se postreže, da dobi za svoj izvrstni list poročilo o delovanji Matice naše Slovenske. Tajnik poroča o knjigah za pričujoče leto, da bodo v treh dneh donatisnjene, potem vezane, da se bodo zadnje dni tega meseca dobivale vže v Matičini pisarni, razpošiljale pa se bodu mestnim in vnanjirn udom koj po novem letu. Nasvetovana je bila knjigam tržna cena, in posamnim sestavkom nagrada, ktera se izplačuje na zahtevo. Govorjeno je bilo o knjigah za prihodnjo leto: 1. Letopis, za kojega so vže nekteri sestavki gotovi; 2. knjiga slavnostna glede tisučletnice Metodove, spisuje dr. Kos; in 3) ali „Koča za vasjo", poljski spisal Kraszewski poslovenil L. Podgoriški ali pa „Slovuica slovensko-talijanska", ako je ne prevzame kak knjigar v svojo založbo. Prihodnja odborova seja naj bi bila 10. januvarija, ker dotlej dajo se sostaviti računi, ter potem odločiti občni zbor. Govorilo se je o odbornikih, kteri izstopijo, in jim bode treba voliti naslednikov, kako naj se prodaja Spomenik, in kako naj se vže pri razpošiljanji društvenih knjig pobira letnina prihodnja po vzgledu družbe sv. Mohora. (Blagoslovljenje zvonov) za novo cerkev Jezusovega Srca vršilo se je v nedeljo ob napovedani uri dopoludne. Sneg je šel, kakor bi ga bil iz vevniee vsipal celo dopoludne, kar pa ni prav nič odvrače-valo vernikov, da bi se jih ne bila polna cerkev nabrala. Ob 10 uri se pripelje škofova kočija, pred njo in za njo pa one dostojanstvenikov, ki so bili k redki slovesnosti povabljeni. Šotor z zvonovi je bil napravljen pred cerkvijo pred zvonikom, kjer je bila tudi za sv. obrede postavljena miza s podobo križanega Zveličarja, ob kterem ste dve sveči goreli. Obred blagoslovljenja zvonov je preobširen, da bi ga popolnoma opisavali; zatoraj omenimo le, da so pre-milostljivi knezoškof po molitvi psalmov zvonove z blagoslovljeno vodo omočili; da sta jih dva duhovnika potem zbrisavala; da so jih po zopetnih molitvah višji pastir zaznamovali z sv. mazilom in znamenji sv. križa, ter da so za njimi žopet duhovni svetega mazila ostanke zbrisovali. Obredi trajali so skoraj celo uro. Ves čas pokali so na cesti za cerkvijo topiči. Po dokončanem opravilu stopili so premil. višji duhoven na prižnico, od koder so z jako prijetno domačo besedo, pri kteri se je videlo, da jim gre od srca in je za to tudi pot k srcu našla, zbrane verne opomnili na pomen današnjega dneva spodbudovajoč jih k zaupanju do vedno usmiljenega Srca Jezusovega ter so se konečno iz celega srca v imenu Jezusovem zahvaliU vsem dobrotnikom bližnjim in daljnim, ki so s kterokoli dobroto pripomogli k dovršitvi prekrasnega hrama Srca Jezusovega. Preljubljeni višji pastir so vse to potem tudi v nemščini ponovili in je vsakdo z radostjo opazil, da jim naš mili materni jezik, v kterem je tudi Njih skrbna mati učila prvih molitvic, ravno tako gladko in čisto teče, kakor visoka in učena nemščina, ktero so si po šolah pridobili. Posebno lep in milodoneč glas pokazali so pa pri pontifikalni maši, ki so jo po pridigi z veliko pobožnostjo opravili. Bil je to glas, ki spričuje dobro izšolanega in vajenega pevca. Po duhovnem opravilu je bilo darovanje za nove zvonove, ki je moralo po množini in stanu darovalcev soditi precej lepo svotico vreči. Vse opravilo je trpelo do pol 1. ure. Po končanem sv. opravilu v cerkvi je bil ob eni popoludne obed, pri kterem so bili navzoči pre-milostljivi knezoškof, dvorni svet. grof Chorinsky, generalmajor Groller, mestni župan, državni pravd-nik Perše, vodja bolnišnice, g. dr. Valenta, prečast. kanonika Urbas in Zamejc, ves odbor za napravo zvonov in mnogo drugih gospodov — vseh vkup nekako 34. Prvo napitnico je napil vodja bolnišnice, dr. Valenta, na presvitlega cesarja in prestolonasled- eam, ki je gotovo stvarjen od Boga, ker ravno sebi stavi Bogu v svarilen izgled, ne več enakega človeka vstvariti. Ako ne bo toraj Bog enakega nesrečneža vstvare prav ravnal, je gotovo že prej grešil, ko je nesrečnega pesnika vstvaril. In tako je toraj Bog, obračajmo besede kakor hočemo, od pesnika obsojen. Boga obsoditi pa pomeni toliko, kakor Boga tajiti in načelno priznati kot resničen usoden panteizem. In res, dovolj jasno je, da v teh verzih pesnik svojo nesrečo pripisuje Bogu stvarniku in prav zarad tega „prosi", ne več stvariti človeka. Potem takem toraj zlo in trplenje, v kterem človeštvo stoče, izhaja od Boga, a ne od človeka samega, ki je svojo prostost zlorabil ter sam si nakopal nesrečo. Ako je pa Bog začetnik slabega, potem ni več večna dobrota, t. j. ni več pravi, osebni, neskončni Bog, marveč bog panteistov, kterim je ves mir istovit z božanstvom in kot tak v sebi druži dobro in slabo, ki so iz njega po zakonu slepega slučaja razvija in rodi.^ Dalje, ako jo od Stvarnika odvisna nesreča človekova, tudi ta ni več prost, ker ako mu je Stvarnik usodil nesrečo, so bo zatoraj upiral, druga prostost mu ne ostane, kakor udati se, čemur uiti ne more. Po tem takem je pesnik s svojim „človeka nikar" zabredel na polje panteističnega fatalizma, po kterega nauku slepa osoda vlada svet in človeštvo; in sicer najdemo pri našem pesniku ovi panteizem v njegovi naproderniši obliki tako zvanega pesimizma, ki se je posebno na Nemškem po Schopenhauerji vdomačil, kjer ga zdaj Hartmann v ponarejeni izdaji razsvit-Ijenim Nemcem za golo resnico prodaja. Zatoraj se pa moramo resnično čuditi, kako je mogel pesnik tako besedovanje krstiti z imenom »prošnje" ali molitve; gotovo je to storil le zato ker si ni bil v svesti o pravem pomenu svoje poezije. Ker drugače bi bil moral vedeti, da moliti ima le tedaj pametno zmisel, ako je Bog, h kteremu molimo, oseben, najsvetejši in dobrotniši, kteremu jo absolutno nemogoče kaj storiti, kar ni prav; že sam pojem o takem Bogu, ki je edini pravi Bog, izključi iz njegovih činov karkoli ni prav, kar je nesveto. In kdor k takemu Bogu moli, ali recimo, kdor resnično moli (ker molitev k drugačnemu Bogu je nezmisel), jo o vsem tem že prepričan; zatoraj pa mu še na misel iie more priti karkoli dopustivno ali svetovalno z Bogom govoriti: to smeS storiti, tega ne smeš, ker ve, da Bog, karkoli stori, prav in sveto stori; kdor tako z Bogom «ovori, že prizmi, možnost, da bi znal Bog tudi neprav storiti, kar je pa toliko, kakor tajiti pravega Boga, brez kterega je vsaka melitov največa nezmisel. Zatoraj pa res ne umem, kako more pesnik, ki ima v Bogu take pojmove, še o „prošnji" ali molitvi govoriti. Ne; molitev k pravemu Bogu je izraz žive vere, in je kot taka spremljena od slepe, ponižne vdanosti v Božjo voljo, ki je vedno najsvetejša. Pesnikova „molitev" pa vse te lastnosti pogreša; v njej se marveč javlja ohola smelost, kar razvidimo najbolje iz onih besed, s kterimi nas uvede k svoji molitvi. Pravi: Za novo stvar moj piiih porabiš, Za kako? Jaz ne včm, Ti sam si gospodar! A eno te prositi smem . . . To nikako niso besede ponižno prosečega, v neskončno dobroto Božjo zaupajočega, ampak Boga, ki je „sam fjospodar", boječega se, kakor da bi za-mogel svojo samooblnstno gospodarstvo zlorabiti, ia prav zato, ker ^gospodarju" malo zaupa in se boji, da bi njegovega pnihu prav ne uporabil, ga „prosi". Tako „moleč" toraj ne le taji pravega Boga, ampak ob enem tudi spoveda vero v nesveto vsemogočno osodo. nika nadvojvoda Rudolfa, kterega poroka je dala povod zidanju cerkve Jezusovega Srca. Drugo na-pitnico so govorili premil. gospod žkof na zdravje vseh odbornikov za katol. cerkev. Vstane potem dvorni svet. grof Chorinsky, ki pravi: z zvonovi je krona postavljena vsemu delu, ker brez zvonov je cerkev kakor človek brez govorice. Mil. škof so jim z blagoslovom jezik odprli, da bodo prav govorili na čast božjo in za izveličanje vernih. Povzdignil je konec na zdravje mil. knezoškofu. Sledilo je potem še več napitnic, n. pr. na zvonarja g. Samasso, na odbor za napravo zvonov in še mnogo drugih. O petih je pridigoval mestni župnik, preč. gosp. Rozman in po litanijah je bilo zopet darovanje. Konečno še dostavljamo, da se je za zvonove precej veliko darov nabralo, nekako tri četrtini stroškov so menda plačani. Bog povrni vsem dobrotnikom. (JmcMifc.) Knjiga slovenska vXVIII.veku. Spisal J. Marn. XXII. leto. V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 8», 82 str. Te v našem slovstvu znamenite knjige se nekaj zvezkov a 60 kr., po pošti 65 kr., dobiva na prodaj v „Katoliški Bukvami". O prihki hoče „Slovenec" kaj več o njej povedati. {Za hrambovsJce vojaške vaje) določeno je za leto 1885 sledeče: Pešci, kakor strelci pri vseh ba-talijonih od 1. do 82. bodo imeli manjše vojaške vaje spomladi in večje o .jeseni. K tistim se bodo klicah: vsi, ki so k brambovcera potrjeni v letih 1884, 1883, 1882, 1880, 1878 in 1875. Poslednjega leta se tisti ne bodo klicali, ki so že več, kakor 20 tednov orožje sukali. Od leta 1882 se bodo klicali tisti, ki se niso že več kakor 8 tednov va-diU; od leta 1879 vsi, ki nimajo že več vaj kakor 12 tednov; od leta 1877 in 1876, ki imajo le po 16 tednov in iz letnika 1874 vsi tisti, ki so se samo po 20 tednov vsega skupaj v orožji vadili. — Za brambovse konjike dragonce in ulance velja sledeče: Khcali se bodo od leta 1874 po 3 stražmeštri, 10 četovodij, 1 divizijski trobec, 20 korporalov, 3 škadronski trobci, 163 dragoncev, 3 računski stražmeštri, 3 kuršmidi, 3 škadronski jermenarji, 36 peš-dragoncev in 27 častniških postreščekov. — Slovenski brambovski konjiki se hodijo vežbat na Do-lenje-avstrijsko v Stockerau. (Uro je vlcradel) iz žepa v soboto mestni baraba Breskvar tukajšnjemu trgovcu g. Souvanu. Takoj po zvršenemu delu podal se je na Breg k Justinu šnops pit, kjer je ob tisti priložnosti enega svojih tovarišev za „čik" prosil. Prijatelj mu prošnjo vsliši in Breskvar mu je za plačo ali kali med tobak v mošnjiček uro spusti. Ko tabakov lastnik uro notri zapazi, jo nese na rotovž, kjer ob enem tatii objavi. (UmrZ je) žurnalist Konschegg nocoj ponoči. Kri se mu je menda vlila in ga je sprevodila iz tega na uni svet. S svojimi dostikrat neresničnimi in po nemčursko zasukanimi poročili škodoval je veliko slovenskemu narodu. (Odbor Šišenske čUalnice) vabi svoje ude k občnemu zboru, kteri bode v petek (praznik) dne 26. decembra 1884 popoludne ob pol 3. uri. Spored: Pozdrav prvomestnika. — 2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo blagajnika. — 4. Poročilo knjižničarja. — 5. Volitev odbora: a) prvomestnika, b) blagajnika, c) 6 odbornikov. 6. Posamezni predlogi. (Pevski večer s tonibolo) priredi Šišenska čitalnica v ne^eJjt) dne 28. decembra pri Vodniku v Spodnji Šiški. Začetek ob 6. uri zvečer. Častiti člani društva se najuljudneje vabijo k obilni vdeležbi omenjenega zborovanja dne 26. in pevskega večera dne 28. t. m. Odbor Šišenske čitalnice. (Tovorni vlak) zakadil se je v soboto opoludne na Lazah v drug tovorni na kolodvoru stoječ vlak od zad. Povod je bil slabostoječ „distanesignal" ali tista belorudeča plošča na visokem kolu, ktera pred vsako postajo na obeh njenih koncih stoji in proti cesti polno ploščo ali ponoči rudečo hič kazaje pravi, da noben vlak no sme na kolodvor, kjer je ravno pot zadelana na ta ali na oni način. Tista plošča je .stala na polovico, toraj ne na prost uhod in ne na stoj, vsled tega je vlak v postajo zavozil in v onega že ondi,stoječega treščil, ter 15 voz poškodoval. (Jadrni vlak) oplazil je v soboto v Laškem trgu na Štajarskem drug ondi stoječ vlak, brez posebne škode. Le mašina se je nekaj potrla. Razne reči. — Velika grozna nesreča poroča se brzojavno iz Amerike. V katoliški sirotnišnici v Brook-lynu zgorelo je petintrideset bolnih dečkov, ki so v stranskem oddelku ležali. Zmešnjava je bila pri požaru neki tolikošna, da so na nje popolnoma pozabili. Pogreša se pa do sedaj 110 sirot, o kterih se pa vendar nadjajo, da so se v mesto rešili. — Amerikanci so v vsakem oziru več nego čudni ljudje. Posebno čudni, da, že skoraj smešni so pa, kedar stavijo; stavijo pa Amerikanci posebno radi na vsako stvar, ktera se še ni zgodila in jo pričakujejo. Tako so bile stave jako razne na poslednje volitve novega državnega predsednika Ole-velanda. V Bostonu je stavila neka gospd, imenitna in bogata z nekim gospodom 50 proti 300 dolarjem, da bo zmagal v državi New-Jork Cleveland s iO.OOO glasovi. Ob enem se je gospsl zavezala, če stavo zgubi, da bo prostovoljno tako dolgo na velikem trgu orehe prodajala, dokler si zopet zgubljenih 50 dolarjev ne pridobi. Zgubila je, in res je jela prodajati v majhni leseni kolibici jako lepe orehe, kteri so bili pa sosedom njenim, gospodom, ki so jo poznali in so njeni prijatelji bili, tako všeč, da so jih v enem tednu tolikanj pokupili, da je imela gospa 112 dolarjev dobička, ktere je vse revežem prepustila. Nek drug gospod, Novojorški slikar Klein, je stavil, da bo Blaine izvoljen. Tudi ta je zgubil in je moral fino črno oblečen z belim zavratnikom vsak dan po velikem trgu Novojorškem lajnati. Njegova hčerka je pa denar zbirala za lajnača na srebrnem krožniku; ker se je gospodi že zdelo, da bo tudi ta denar za blag namen, so globokeje v žepe segali in res, vse, kar sta oče in hči, ki sta bila sama za-se zadosti premožna, nabrala, dobili so reveži. Tudi lepo in blago! Telei^rami. Dunaj, 22. clec. Zjutranji lokalni vlak Št. Polit-Duiiaj vozil v dva dela razdeljen proti Dunaju. Ob 5. zjutraj trešči drugi del tega vlaka na postajici Eichgraben v prvi del, ki se je bil ondi zarad prevelikega snega za nekaj minut zakasnil in se ravno na odhod pripravljal. Vsled tega poškodoval mu je dva voza, kondukterja in dva popotnika lahko ranil. Dunaj, 22. deo. Načehiik v oddelku za efekte pri „Giro in Oassen-Verein" Ivan L u k a s, svak nedavno zaprtega izneverje-valca Baldaya, se je v Amstettnu usmrtil, ker se mu jo menda očitala malomarnost v službi. Berolin, 22. deo. Tukaj se je ustanovil centralni odbor, ki si je dal nalogo nabirati dispozicijski zaklad, s kterim hoče Bismarku dati zaupnico. London, 22. deo. Ogenj nastal je na kolodvoru Windsorskem, kjer je uničil vse prostore za pertljago in veliko število pertljage same. Zažgala je nalašč za to tjekaj poslana peklenska mašina, ki je bila v nekem kovčeku skrita. Na pogorišči našli so med žerjavico še nekaj koles od nje in pa steklenico razpoklin. ]>unajMka borza. (Telegrafieno poročilo.) 22. decembra. Papirna renta po 100 gld. . . . 81 gl. 93 kr. Sreberna „ „ „ „ . . . . 83 „ 10 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 104 „ 10 „ Papirna renta, davka prosta . . . 97 „ 0.5 Akcije avčtr.-ogerske banke . . 8.50 „ — „ Kreditne akcije............293 „ 10 „ London.......123 „ 30 „ Srebro.......— ^ — r, Ces. cekini.......-5 „ 79 „ Francoski napoleond......9 „ 75',^ Nemške marke......GO „ 30 „ Od 20. decembra. Oger.ska zlata renta 6% .... 124 gl. 05 kr. ., „ 4% . . . . 9.5 „ 50 „ „ papirna renta . . .90 „ 45 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 97 „ 50 „ „ Liinderbanke.....95 „ 40 „ „ avst.-oger. Jiloyda v Trstu . . 5G8 „ — „ „ državne železnice .... 300 „ — „ „ Tr!imwav-društva velj. 170 gl. . . 210 „ .50 „ 4% državne prečke iz I. 1854 . 2.50 gl. 125 „ 7.5 „ 4% „ „ „ „ 1860 . 500 „ 1:^4 „ 90 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 170 „ 50 „ ., „ „ 1864 . . 50 „ 169 „ 50 „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 178 „ 50 Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ — „ Rudolfove srečke . . . ■ 10 „ 18 „ — „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 110 „ — „ „ „ Ferdinandove sov.....105 „ 70 „ 5% štajersko zemljišč, odvez, obligae. . . 104 „ 50 „ Žitna cciia. Pšenica banaška 1 hkit. 8 gl. 25 kr., — domača 6 gl. 00 kr. — Kž 5 gl. 00 kr. — .rečmen 4 gl. »5 kr. — Ajda 5 gl. 06 kr. — Proso 5 gl. 77 kr. — Turšica 5 gld. 01 kr. — Oves 3 gl. 46 kr. Častno diplomo: v Ziirichu 1883. Zlato svetinjo: v Nizzi 1884, v Kremsu 1884. (Spielwerke), ki 4—200 konindov svirajo, brez ali pa s posebnim po-vdarkom, z bobničem, zvončki, kitarieo, rajskimi glasovi, liarpo itd. Sviralne skrinjice (Spleldoscii) od 2—16 komadov; dalje: stala za smodke, švicarske bišice, albumi za slike, pisalna priprava, onuiriee za roko-vice, obtežniki, vaze, tabačnice, mizice za mojškre, steklenice za vino in pivo, stoli itd. Vse na sviraiije. Vedno najnovejšo in najzboruISc, posebno pripravno za božične