Leto LXXII, St. 184 Poltnln« plačana v gotovini. *■< Die PostgebOhr bar bezaUL Preb - Ceni C 1 OrednUtvo • oprava« Ljubljana, Kopitarjeva 1 Telefon 23-61—23-6*. llcjječna naročnina U lir, ta Ino-tematvo «0 lir. — Cek. rač. Ljubljana 10.650 ia naročnino ln 10.304 ta inserate. Izključno nastopstvo ia Oglase U Italije ln Inozemstva! DPI 8. A. Milano. Rokoplaof n« vračamo. AVGUST - 1944 12 SOBOTA Hohe feindliche Panzerverluste im Westen und Osten Der feindliche Einbruchsraum siidostlieh Caen abgcricgelt — Heftige Kampfe im Raum von Le Mans — Zahlrcichc Sovvjelangriffc zusammcn-gebrochen — Wilkowischken wiedergcnoinnien DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, lf. August. Das Oberkommando der \Vehrmacht gibt bekannt: Im Raum siidostlich Caen wufde der feindliche Einbruchsraum abgerie-gelt, der Zusammenhang der Front ivieder hergestellt. Seit den friihen Mor-genstunden des heutigen Tages steigert sich das feindliche Artillerieleuer dort wieder zum Trommelfeuer. Im Ab-srlinitt beiderseits der Orne fiihrte der fiegner gestern nur enger begrenzte Angriffe, die unter Abschuss von 32 Panzern erfolglos blieben. Besonders erbittert wurde im Ein-bruclisraum siidlich Vire gekiimpft, dessen F>weiterung dem Feind infolge unserer Gegenangriffo nicht gelang. Im Raum von Le Mans sind hcftige Kiimpfe mit dem von stnrken Flie-gerverbanden unterstiitzten, jctzt nach Norden angreifenden Feind im Gange. Die Vcrtoidiger von S t. Nazaire, Lorient und Brest, lusainmonge-setit aus allen drči Wehrniachtteilen, srhlugen wieder alle von Panzern unterstiitzten Angriffe des Feindes blutig turiirk. Allein nordiistlich von Brest wurden in den letzten Tagcn iiber 40 feindliche Panzer abgeschossen. Die Be-satzung von S t. Malo behauptete auch gestern die Stadt gegen fortgesetzte er-hitterte Angriffe der Nordamerikaner. Schlachtflieger griffen nordlich L e Mans feindliche Fahrzeugkolonnen mit guter Wirkung an. Durch Angriffe schwerer Kamplflug-zciige vor der normannischen Kiiste wurden ein Handelsschiff von 4000 BRT in Brand gewnrfen, eine wei-tere grosse Schiffseinheit und ein Zcr-Korer schwer beschiidigt. Sicherungsfahrzeuge der Kriegsmari-ne und Marineflakartillerie schossen vor Her Kiiste der besetzten Westgebiete 11 feindliche Flugieuge ah. Im franzosisehen Ilinterland »urden 271 Terroristen im Kampf nie-dergeniacht. Das Vergeltungsfcuer auf London dauert an. In 11 a I i e n fanden gestern keine Kampfliandluugen von Bedeutung statt. * fm Osten brachen zwische» S t r y und Weichsel zahlreiche Angriffe der Bolschewisten nach hartem Kampf blu-tig zusammen. Nordwestlich B a r a n o w setzten unsere Truppen ihren Angriff fort und nahmen ein Hiihengelande. Feindliche Gegenangriffe blieben erfolglos. Kampf- und Schlachtlliegerverbande griffcn den sowjetischen Cbersetz- und Nachschubvcrkehr auf der W e i c h s e I mit guter Wirkung an. Zwischeu TVarschau und A u g n -stow nahmen die Bolschewisten in mehreren Ahschnitten ihre Angriffe nach mclirtiigiger Kampfpause mit star-ken Kriilten \vieder auf. Ostlich War-schau wurden alle Angriffe zerschlagen. Nord\vestlich Bialjstok konnte der Feind in unsere Stellungeu eindringen. Gegenstiisse brnehten ihn zum Stehen. Siidwostlich K a u o n >vunle dic Stadt W i 1 k o w i s c h k e n im Gegenangriff wieder genommen. In den beiden letzten Tagen verlor der Feind hier 60 Panzer und Sturmgeschiitze sowie 61 (Jeschiitze. Nordlich der Memel sctzen die Sowjets ihre Angriffe infolge der an den Vorta-gen erlittenen hoheD Verluste nicht fort. ln der serlistiigigen Schlacht von Rase in en haben unsere Truppen da-mit»etnoii vollen Alnvehrerfnlg erruugen. Die Sowjets hatlen hohe blutige Verluste und verloren in der Zeit vom 4. bi« 9. August den Panzcrhcstand von zwei Panzerkorps. An der lettischen Front griflen die BoIschewisten mit zahlreichen Ver-biinden aul breiter Front an. Die Melir-zahl ihrer Angriffe wurde in sofortigen flegenstossen ahgeniescn. Nur stidvvest-lich des P 1 c s k a u e r Sees brach der Feind unter Flinsatz von iiber zehn Schiilzendivisionen. von Panzer- und SchlachtflieRcrverbanden unterstiitzt, in uusere Stellungen ein. Schvvero Kiimpfe sind hier im Gange. Feindliche Bomher griffen gestern das Geliiet Ton Ploesti an. Deutsche, rumitnischo und hulgarisehe Luftvertei-digungskriifto brachten 13 feindliche Flugzeuge zum Absturz. In der Nacht iiberflogen feindliche Stčirflugzcnge siidungariftcbcs Ge. bieL Zwei Flugzeuge wurdcn abgeschossen. Feindliche .Tagdverliande stiessen nach S ti d w e s t- und Westdeutse lila n d vor. Hierbei vvurde ein mit dem Roten Kreuz deutlich gekennjseich-neter Lazarettzug im Raum Miinchen mit Bordwaffcn angegriffen. In der Nacht warfen feindlirhe Flugzeuge Bomben auf Berlin und Bremen. Veliki boji v severni Franciji Visoke sovražne oklepniške izgube na zahodu in vzhodu oovvažno vdorno področje jugovzhodno od Caena zajezeno — Siloviti boji na področju Le Mansa — številni sovjetski napadi so se izjalovili Ponovna osvojitev Vilkaviškisa Fiihrerjev glavni sfan, U. avgusta. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil .javlja: Na področju jugovzhodno od C a c-n a je^ bilo zajezeno sovražno vdorno področje ter spet vzpostavljena zveza bojišča. Od zgodnjih jutranjih ur da-našnjega dneva se je stopnjeval sovražni topniški ogenj tam' spet do bobnečega ognja. Na obeh straneh Or n e je izvedel sovražnik včeraj le ožje omejene napade, ki so ostali z uničenjem 32 oklepnikov brezuspešni. Posebno ogorčeni boji so se bili na vdornem področju južno od Vira, čigar razširjanje se sovražniku ni posrečilo zaradi naših protinapadov. Na področju LeMansasov teku silni boji s sovražnikom, ki napada sedaj podprt z močnimi oddelki letal proti severu. Branilci S t. Nazaire-ja, Lo-rienta in Bresta, sestavljeni iz vseh treh delov vojske, so spet krvavo zavrnili vse z oklepniki podprte sovražne napade. Samo severnovzhodno žala tudj včeraj mesto kljub nadaljnjim ogorčenim napadom Amerikan- cev. Borbeni letalci so severno od L e Mansa z dobrim uspehom napadli kolone vozil. Z napadi težkih bojnih letal pred norma n sko obalo je bila zažgana trgovska ladja s 4000 tonami, neka nadaljnja velika ladijska enota ter nek rušilec pa težko poškodovana. Zaščitne ladje vojne mornarice ter mornariško protiletalsko topništvo so Sestrelili pred obalo zasedenih zahodnih ozemelj 11 sovražnih letal. V f ra n c o s k e m zaledju je bilo v boju uničenih 271 teroristov. Nadaljuje se povračilni ogenj na London. V 11 a I ij i včeraj ni bilo pomembnejših bojev. . Na vzhodu so se med S t r y -Jem in V i s 1 o po trdih bojih krvavo 'rušili številni boljševiški napadi. Se-vernoznhodno od Bara nova so nadaljevale naše čete z napadom ter navzele neko visoko planoto. Sovražni Protinapadi so ostali brezuspešni. Oddelki bojnih in borbenih letal 5(1 z dobrim uspehom napadli oskrbo- valni promet ter promet preko Visle. Med Varšavo in Augusto-vom so boljševiki po večdnevnem bojnem odmoru na več odsekih z močnimi silami spet pričeli z, napadi. Vzhodno od Varšave so bili razbiti vsi napadi. Severnozahodno od Bialv-stoka se je posrečilo sovražniku vdreti v naše postojanke. S protisunki je bil zadržan. Jugozahodno od Kovna je bilo v protinapadu spet zavzeto mesto VII-k o viški. V obeh poslednjih dneh je izgubil sovražnik tukaj 69 oklepnikov in napadalnih topov ter 61 topov. Severno od Memel a Sovjeti zaradi težkih izgub, ki so jih utrpeli prejšnje dni, niso nadaljevali s svojimi napadi. V šestdnevnih bojih za R o -sij eni so dosegle naše čete s tem popoln obrambni uspeh. Sovjeti so imeli visoke krvave izgube ter so izgubili od 4. do 9. avgusta za dve oklepniški diviziji oklepnikov. Na I a t i š k e m bojišču so napadli boljševiki s številnimi oddelki na široki bojni črti. Večina njihovih napadov je bila s takojšnjimi protisunki odbita. Le jugozahodno od Pskovskega jezera je vdrl sovražnik z uporabo več kot desetih strelskih divizij ter s podporo oddelkov oklepnikov in bojnih letal v naše postojanke. Tu so v teku težki boji. Sovražni bombniki so napadli včeraj področje P I o e š t i j a. Nemške, romunske in bolgarske protiletalske obrambne sile so sestrelile 13 sovražnih letal. Ponoči so preletela motilna letala j u i n o - m a d ž a r s k o ozemlje. 2 letali so sestrelili. Sovražni lovski oddelki so prodrli nad jugozahodno in zahodno Nemčijo. Pri tem so na področju Monakovega obstreljevali 7. znaki Rdečega križa jasno označen bolničarki vlak. Ponoči so vrgla sovražna letala bombe na Berlin in Bremen. Berlin. Na področju La Mansa 60 združili Amerikanci približmo 3 do 4 divizije, s katerimi eo skušali nadaljevati e svojimi premiki proti Oslu. Nemški zaporni oddelki eo prestregli sovražne site vzhodno od Le Mansa pri Montfortu ter dalje severno pri Beaufayu. Dalje proti jugozahodu se pomikajo PaMonove divizije počasi proti Angensu in Nantcsu. Berlin, 10. avg. Mednarodni poročevalski urad javlja k velikim bojem v severni Franciji: V sredo se je jasneje kot prejšnje dni videlo namero zavezniškega vrhovnega poveljstva, da bi z obkolitvenimi nastopi velikega obsega obkolili in uničili nemške sile, nahajajoče se na normaosko-breton-skem področju. Težišče je bilo na področju od Le Mansa proti severu in severovzhodu, kjer so prodirale ameriške. divizije, ki so imele očividno nalogo čimprej se združiti s Kanadčani, ki so skušali včeraj pridobiti nadaljnje področje v smeri proti Fa-laisu. Medtem ko se je posrečilo Ame-rikancem zasesti precej ozemlja, je lahko prva kanadska armada, ki se jo smatra kot elitno zavezuiško armado, nastopila zaradi velikih izgub, ki jih je utrpela prejšnje dni, le z manjšo silo. Posrečilo se ji je sicer zasesti nekaj ozemlja ob cesti Caen-Falaise v smeri proti jugu, vendar je moralu plačati vsako napredovanje z visokimi krvavimi izgubami in z veliko izgubo oklepnikov. Nemška obramba je uničila v poslednjih treh dneh vzhodno od Orne 279 težkih oklepnikov, od katerih je včeraj en sum SS-prosto-voljski oddelek uničil ">0 oklepikov. Ponovni poskusi Kanadčanov, da bi danes dopoldne prebili riovo nemško glavno postojanko vzhodno od Orne, so bili krvavo odbiti. Ogorčeni obrambni boji so se vršili nadalje na področju Vire-Cheren-ce. Ameriške divizije so ves dan 7. vseh strani napadale nemške črte. ne da bi se jim posrečilo vdreti v glav- no nemško bojišče. Pri tem so utrpeli napadalci izredno težke izgube. V ognju nemškega obrambnega orožja se je zrušilo 239 težkih oklepnikov, poleg tega je bilo uničenih 8 motoriziranih baterij havbic. Na bojišču pri Loiri je prišlo na področju Angersa ter severno od Nan-tesa do bojev med krajevnimi nemškimi zaščitnimi silami ter ameriškimi oklepniškimi skupinami. O poteku teh bojev, ki še trajajo, za enkrat še ni zaključnih poročil. Z nezmanjšano silovitostjo so se nadaljevali v jutranjih urah današnjega dne ogorčeni boji za St. Malo, pri čemer so utrpeli napadajoči Amerikanci zelo visoke krvave izgube ter jc bilo razen tega uničenega mnogo sovražnikovega vojnega gradiva. Nek nemški bojni oddelek je samo z bojnimi sredstvi iz bližine uničil 19 modernih oklepnikov. Beril. Dopisnik »Daily Expressa<. ki se nahaja pri ameriških četah pred trdnjavo St. Malo, poroča dne 8. avgusta, da je nemški poveljnik te trdnjave izredno fanatičen borec. Ta poveljnik je dni svojim četam povelje, da se morajo boriti do poslednjega moža. Preveva ga fanatični srd napram zaveznikom, odkar so bili oj> priliki nekega straliovalnega napada na Berlin ubiti njegovi sorodniki. Nadalje meni poročevalec, da je posadka brezdvomno odločena, da bo do konca služila svojemu poveljniku ter se borilu do poslednjega moža. Nova določila za totalno mobilizacijo Berlin, 10. avgusta. Državni opolno-močenec za totalno mobilizacijo, minister dr. GObbete, sporoča: Potem ko so v preteklem tednu z zvišanjem ženske delovne dolžnosti na petdeseto leto ter 7. ukazom glede dozdevnega dela poslale proiste precejšnje delovno sile, ki jih bodo sedaj delovni uradi odposlali v vojaško važno oborožitveno industrijo, so v pripravi, oziroma v teku novi ukrepi za totalno mobilizacijo. Ti ukrepi so deloma iniprov.izatorično, deloma pa tudi osnovnejše in globlje 6egajoče na rav. Vodili bodo na najrazličnejših področjih javnega življenja do bistvenih omejitev, katerih sc mora udeležiti cclotuo Prvi ukrepi Berlin, 11. avgusta. Državni minister dr. Goebbels piše v svojem članku najnovejše številke tednika »Das Reich« o prvih ukrepih na področju totalne mobilizacije. Prvi ukrepi so, tako poudarja med ostalim, že izvršeni ali pa bodo v kratkem. Merodajno za vso stvar je, da je po|>olnoma nedoktrinarna ter da zasleduje lo en edini namen, poslati v oboroževalne industrije stotisoče delovnih moči ter stotisoče vojakov na bojišče ter 6 tem urediti življenje nemške domovine tako vojnim potrebam primerno, kakor je to lo mogoče. Ze v začetku smo poudarili, da bo vodena celotna akcija po gotovih pravilih in bo njeno najvažnejše pravilo pravičnost. V na-naljnjih 6vojih izvajanjih pripominja minister med ostalim, da bodo izvedeni seveda tudi takšni ukrepi, ki so nameravani za daljšo dobo ter bodo služili odstranitvi birokratičnega sistema v nekaterih državnih službah. Upamo, da bomo s tem lahko odstranili tudi mnogo nepotrebnega in tako zvauo papirnato vojno. Važno je, da se bo vladalo manj s papirjem in več z razumom ter improvizacijo. Vseh vej naše državne birokracije sicer ne bo možno odstraniti, toda možno bo odstraniti vsaj dobršen del in zato hočemo dati znak. Tudi na področju javnega življenja bo treba izvesti gotove ukrepe, da so bo prilagodilo sedanjemu stanju vojne. Pri tem bomo obdržali en del našega kulturnega sektorja in to predvsem, da bi nudili našemu težko delujočemu narodu še gotovo razvedrilo, toda to nikakor ne bo storjeno, da bi zagotovili nadaljevanje nekaterih kulturnih institutov, ki nfso v skladu s sedanjim vojnim časom. To ne pride za nikogar in nič več v poštev, če so že veliki deli našega naroda žrtvovali za vojno vso svoie imetje, potem tudi ne bomo smeli pomirjati ter bomo morali sprejeti dalekosežna črtanja v javnem življenju našega naroda. To se ne zgodi zaradi kakšnega načela, marveč iz nujnega politično-vojaškega pritiska, kateremu so ne moremo in ne smemo več odtegniti. To nima vsled tega tudi ničesar skupnega z razrednim bojem. Jasuo je. tako poudarja minister zaključno, da bo ves preobrat zahteval nekoliko časa. Poleg tega pa so v načrtu oziroma se izvajajo ukrepi, ki bodo osvobodili velike množine 6il za bojišče in oboroževalno proizvodnjo, tako da nikakor no obstoja nevarnost, da bi se stvar predolgo zavlačevala. Računati jo torej, da se bodo prvi uspehi akcije totalne vojne pokazali že v kratkem. Kakor koli tudi zveni neverjetno, ni v Nemčiji danes nobene bolj popularne zahteve, kakor ta za totalno izrabo vseh naših narodnih rezerv v vojne namene. To je zgovoren znak za visoko vojno moralo našega naroda, ki zahteva ob koncu petega leta vojno zase raje več, kot pa manj dolžnosti. S takim narodom moramo vojno nujno dobiti. Nemčija bo sedaj šele popolnoma razvita svoje sile. To hoče narod in njegovo vodstvo je zato odločeno. Milijoni rok segajo po kladivu in meču. Svet bo spoznal v nadaljevan ju te vojne najboljšo strani nemškega naroda. Prelom pogajanj z begunskimi Poljaki Berlin, 19. avgusta. K prelomu Mi kolajczykovih pogajanj v Moskvi so izjavili danes v \Vilchclmstrasse, da jc očividno, cla so bile Stalinove zahteve tako velike, da .je bil ministrski predsednik poljske begunske vlade ves iz sebe. Nekatera poročila celo trdijo, da eo zahtevali v Moskvi, da sc mora Poljska, in sicer poljska begunska vlada v Londonu odreči zavezniškemu in garancijskemu dogovoru, ki ga je skle nila z Anglijo v letu 1939. Pri tej priliki so opozorili s sovjetske strani, da je urejevanje političnih razmer v vzhodni Evropi izključna zadeva Sovjetske zveze ter da se ona ne moro pustiti ovirati s prejšnjimi varnostnimi sistemi. V Wilchelmstras=e ugotavljajo, tla je bilo Reuterjevo poročilo, ki je javilo o prekinitvi razgovorov, dramatično. Mikolajczyk je takoj po koncu razgovorov s Stalinom odpotoval in je lahko časopisju samo rekel, da nikakor ni optimisten glede nadaljnjega razvoja. Možno je, da 1k> skušala angl. propaganda po Mikolajczykovem po-vraiku v London razširjati bolj optimistična poročila, vendar je kljub temu jasno, da bodo iz Moskve kmalu zopet sporočili jasne zahteve glede poljskega vprašanja. Amsterdam. Kalcor javlja angleška poročevalska služba je sprejel namestnik ministrskega predsednika Attlee Posvetitev sarajevskega pravoslavnega škofa Zagreb, 10. avgusta. 15. avgusta sc bo vršila slovesn a posvetitev pravoslavnega škofa v Sarajevu. Ta šlcof je nek pravoslavni duhovnik iz Samobora pri Zagrebu. Ceremonijo 6e bo udeležil aktivno tudi nek romunski škof. S tem bo prišlo do izraza priznanje hr-vaiške pravoslavne eerkve do romunski cerkvi. predsednika izvršnega odbora poljske socialistične stranke Arciszewskija ter socialističnega člana poljskega narodnega sveta v Londonu Cidlaeosza ter je razpravljal z njima o sedanjem po-ložaju v Varšavi. Stockholm. Kakor poroča Reuter iz Moskve, je odpotoval predsednik poljske begunske vlade Mikolajezyk pfl poldrugournem razgovoru s Stalinom po najhitrejši poti nazaj v London. prebivalstvo. Državni opolnomočenec za totalno mobilizacijo bo pri teh ukrepih polagal največjo važnost nn lo, da bodo bremena kolikor mogoče pravilno razdeljena. Smisel in namen teh ukrepov je, da se osvobodijo delovne sile za oborožitev iu vojno proizvodnjo ter vojaki za bojišče. V okviru teh ukrepov 60 izSle' doslej naslednje odredbe: 1. Vso tujerodne hišne in domače gospodinjske pomočnice bodo dodeljene oboroževalni industriji. Nemške delovne sile, ki sedaj še izvršujejo poklic kot hišne ali gospodinjske naslavljenke, bodo dodeljene deloma oborožitvi, deloma takim gospodinjstvom, ki jih nujno potrebujejo. Torej v prvi vrsti družinam z velikim številom otrok. 2. Cela vrsta letnikov oseb, ki so neobhodno potrebno v izveatnib podjetjih, ki jih bojišče posebno potrebuje, bo iz vsega javnega življenja in po sporazumu z državnim ministrom za oborožitev in vojno proizvodnjo, Albertom Speerotn, v veliki večini tudi iz oboroževalno industrije odvzeta ter bodo tja dodeljene nadomestne sile. 3. Krogi prebivalstva, ki so imeli doslej le malo priložnosti udeležiti se skupnih vojnih naporov, bodo s kar najbolj možno intenziivacijo domačega dela dodeljeni oboroževalni proizvodnji. Za domaČe, delo pridejo v poštev v prvj vrsti takšne sile, ki lie spadajo pod delovno dolžnost. 4. Kulturno življenje bo v vseh 6vojih vejah močno omejeno. Tozadevni posamezni ukrepi so v teku. Med ostalim bodo že v naslednjih dneh dodelili oboroževalni industriji vso mladino, ki je delala doslej pri filmu in gledališču. 5. V teku ali pripravi so nadaljnji ukrepi za varčevanje sil na področju spložne notranjo uprave, železnice, pošto in kulturnega življenja. Ti ukrepi bodo sporočeini od primera do primera javnosti, preden bodo stopili v veljavo. 6. Kar se tiče javnega življenja, se mora sedaj osnovno prilagoditi zahtevam totalne vojne. Kot merilo njenega pomena naj 6edaj ne velja zunanji blesk kakšne prireditve, marveč njena preprostost in primernost. Izostati morajo VBe javne prireditve, ki nimajo vojnega značaja, kakor sprejemi, uvedbe v službo, slavnostni in gledališki tedni, glasbeni dnevi, razstave in spominske svečanosti, ki ne služijo neposrednim zahtevam naših skupnih vojnih naporov. Neobhodno potreben ostanek takšnih prireditev mora biti izvršen v okviru, ki preprečuje vsak času neprimeren blesk ter je povsem usmerjen na namen prireditve. Če poslavlja sedaj in v naraščajoči meri v bodočih tednih in mesecih vsak sonarodnjak vse svoje sile v službo naroda ter postane s tem nujno njegov osebni način življenja vedno bolj vojnega značaja, tako mora sedaj tudi iz javnega življenja izginili vse, kar ni v soglasju s trdoto našega usodnega boja. Nemški narod bo v vsem svojem življenju pokazal le nezlomljivo voljo, da bo, pa naj stane kar hoče, prestal ta boj za svoj ogroženi narodni obstoj vse do zmagovitega kouca. Moskva hoče uničiti poljski narod Značilen radijski klic na poljsko oddajno postajo Bari Berlin, 10. avgusta. 9. avgusta so ujeli naslednji radijski klic poljskih uporniških oddelkov za sovjetsliimi črtami iz Kovelja na poljsko radio oddajno postajo Bari: »Rusi so nas razorožili. To je konec poljske armade. Živela Poljska!« Kovelj je prosil poljsko radio oddajno postajo v Bariju, da razširi ta radijski klic na vse dosegljive poljske radijske oddajne postaje. Medtem ko se je podal ministrski predsednik poljske begunske vlade Mikolajczyk, tako pripomin jajo k temu v Berlinu, na nasvet Angležev in Amerikancev na svojo pot v Canosso v Moskvo ter tam razpravlja z boljševiki o kompromisu, ki ni z boljševiki nikdar možen, je postavil Stalin begunske Poljake zopet pred izvršeno dejstvo. Kraikomalo je dal razorožiti in zapreti pol jske oddelke za ruskimi črtami. Kakor poročajo, so poljske častnike že ločili oif moštva in jih odpeljali v Kijev, kjer jih bo doletela ista usoda kot njihove tovuriše v Katvnu. Iz moštva so doslej odstranili vse neboljševiške elemente. S tem so so žalostno zrušila vsa upanja upornikov, tako glede Sovjetske zveze, kakor glede Anglosasov. Njihov položaj je brezupen. Stalin namerava likvidirati njihove tovariše in oni zaman stav-ljajo na kocko svoje življenje. Iz Stalinovega ravnanja je razvidno, da je njegov cilj uničenje poljskega naroda ter boljševiziranje "Poljske. Nobeden i/jned u|H)rnikov, ki je podel ali pa še bo padel boljševikom v roke, ne bo nikdar več videl svoje domovine. Bulba-partizani se bore za hrbtom boljševikov Berlin, 10. avgusta. Po izjavah nekega boljševika, ki je pripadal 2M). strelski diviziji in ki je bil ujet vzhodno od Varšave, v zadnjem času tako zvani »Bulba«-partizani močno motijo sovjetski oskrbovalni promet. To |e nek dobro organiziran protiboljfevMi pokret, ki deluje za hrbtom sovjetskih armad ter predvsem ruši proge in napada korakajoče čete v sovjetskem zaledju. Sovjeti imajo zaradi teh napadov dnevno velike izgube v ljudeh in gradivu. Deloma so zaradi tega sovjetske prcskrbovalno zvezo popolnoma 0I1 romljcuc. SLOVENEC«, aoboto, 12. avgusta 1944. AL 184. K položaju na bojiščih Berlin, 11. avgusta. K položaju na bojiSčih piše vojaški sotrudnik DNB-ja dr. Mas Kruli: Nov velik uspeli nemških mornariških liojnih sredstev, med njimi tudi torpedov, ki jih vodi en mož, proti sovražni oskrbovalni mornarici, ki je (Tovedel do izgube šestih ladij s skupno 25.000 tonami, bo mogoče poučil za-padne sile, ki razkričijo vsako zasedbo četudi nebran jenega prostora v Bretanji kot veliko zmago, da brez stalnega dovoza in stalnega stika z zaledjem ni možno dobiti bitke.. Pri tem jc posebno važno, da so bile potopljene tovorne ladje polno noložene ter da bo to močno prekrižalo račune zavezniškega vojnega vodstva. Na drugi stiHini pa dokazuje ta uspeh agresivno moč s katero je sprejela in vodi naprej nemška vojska boj proti invazij-skim četam, S tem v zvezi se lahko tudi spomnimo, da je prešlo včeraj ob 23.40 osem tednov, odkar so pričeli Nemci s povračilnim opnjem obsipavati južno Anglijo. Približno 200 teh nemških veleizstrelkov je sedaj padlo dnevno na področje Velikega Londona, njegove zunanje okraje ter na druga južnoangleška mesta, luke in kraje. Ti izstrelki, iz katerih sn se spočetka močno norčeivali, so medtem postali torpedi, ki so usmerjeni v srce britanskega imperija. Kot udarci usode trkajo na vrata imperija in njegova metropola le s težavo izvršuje svo- Ž°e> naloge. Ne le da mora civilno prebivalstvo s hitrim bepom zapustiti ogrožan« kraje, tudi urade so v veliki meri prestavili v srednjo Anglijo, tako da pri tem močno trpi javno življenje. Posehno težko pa je io, da ovirajo ruševino hiš po meslih ves pro- met. Težišče bojev na francoskem bojišču se je sedaj popolnoma jasno pomaknilo na v/hodno krilo, kjer skušajo Kanndci z izredno močjo orožja, oklepnikov in letalskih bombardiranj prodreti proti jugu. Izguba 27S oklepnikov v dveh dneh dokazuje veličino napada. Prodor se ni posrečil, ker so ga Nemci s protinapadom prestrogli toda s tem še ni rečeno, da ne bodo Kanadci pričeli s ponovnim napadom. Nastopi Amerikancev v Bretanji pa niso bili v poslednjem dnevu usmerjeni toliko nn nadaljnjo pridobitev ozemlja, kot nu to, da bi prišli v posest nemških obalnih oporišč. Doslej so se zrušili tudi napadi že pred območjem utrjenih Ink. Vdrli so lahko lc v mesto St. Malo, v katerem se še vodijo ogorčene borbe. Na italijanskem bojišču ni tako važna oživitev bojev ob jadranski obali, kot »azmeironia precejšnja tišina na ostalih odsekih, ki da sklepati na premestitev čet. Možno je tudi, da bodo izvedli stično izkrcanje, kakor pri Nettunu. Na vzhodnem bojišču so dosegli Madžari i. odstranitvijo nekega vdor-nega mesta pri Delatvnu važen uspeh. V ostalem pn dokazuje pojavljanje istih krajevnih imen, da se niso izvršile nobene važnejše spremembe na bojišču. Odmor, ki so ga jiodvzeli Sovjeti zn premestitev svojih čet, je. zadostoval tudi nemškemu vodstvu, da je zamaišilo luknje ter ojačilo nekatera tanka mesta z novimi oddelki. Današnji boljševiški sunki se ne morejo glrde učinka primerjati z ofenzivno silo, kakršno so imeli še pred dvema tednoma. To je umor, Mr. Chsiroliill I Od SS vojnega poročevalca Franza Ottnna Wrode-ja. DNB, 11. avg. (SS-PK). Britanci in Amerikanci ob vsaki priliki derimirajo francosko prebivalstvo. Deset-tiaočl mirnih Francozov 90 bili v spanju v prvi noči invazije in še nato pokopani pod razvalinami njihovih hiš. Razvaline Caena, Falaisa, Brettevilla, Argentana ter številnih drugih krajev so za to obtožujoči znaki. Ostali zopet — tudi njihovo število gTe v tisoče — so sicer ušli bombardiranju, zato pa jih je zadela smrt iz zraka, povzročena po britanskem »lovcuc. Najdena so bila četna povelja, iz katerih je razvidno, da je bilo uki^ zano nasilno iztrebljenje civilnega prebivalstva, ker bi to »bilo na potu«. Za tako ravnanje obstoja le ena označka, in to je umor, hladnokrven umor. Nadaljnji primer pravega umora, izvršenega nad francoskim civilnim prebivalstvom je razviden iz nekega protokola vojaškega zaslišanja. Neki Danec, ne- sumljiva nevtralna priča. 23-1 etni L. Staffensen iz Kopenhagena je doživel ob pričetku invazije zasedbo vasi Blainville ter podal o tem naslednjo izjavo: »Ko so Britanci zasedli Blainville, so vdrli v hiše ter zahtevali življenjske potrebščine. Trije ali štirje prebivalci, ki so to odklonili, so bili z brzostrelkami ustreljeni. To sem sam videl.« Ali ni bilo v spremljevalni knjižici za invazijske vojake napisano: »Skoraj vsi. francoski civilisti so zelo slabo hranjeni?« Ali jim niso nameravali poslati »jiomožne pošiljke?« Mesto tega so izro-pali »osvobojene« do poslednjega koščka kruha. Kdor se brani, je takoj ustreljen. To je torej osvoboditev, ki so jo obetali Francozom tri leta! Ali hočete Mr. Churchill še nadalje tajiti, da vaši vojaki morijo? Kajti to so hladnokrvni umori, umori, ki se ne dajo z ničemer opravičiti! Kovi uspehi proli komunističnim tolpam Beograd. Ze od začetka meseca julija trajajoča očiščevalna podvzetja proti komunističnim tolpam v južni Srbiji so dovedla do pomembnega uspeha. V teh bojih na področju Kruševca in Leskovca so se predvsem izkazali oddelki srbskega prostovoljskega zbora. Komunisti so izgubili 707 mrtvih. Zajetih je bilo 1054 ujetnikov in pribežnikov. Ujetniki, ki so bili zajeti pri poslednjih bojih pri Kur-šumliji, so pri zasliševanju izjavili, da »o tolpe vsled številnega dezertiranja ler vsled izgub v poslednjih bojih močno oslabljene. Posebno velike izgube so utrpele tolpe pri zasledovanju po nemških četah. Komunisti hočejo nadomestiti velike izgube s prisilnimi rekrutacijami. Ravno tako občutne so bile materialne izgube lolp. Med ostalim so zaplenile nemške čete večino gradiva, ki so ga dobili komunisti v poslednjih mesecih I>o zračni poti in ki so ga imeli gkrt-togn v podzemeljskih skrivališčih v Ja-strebačkem pogorju. Skupno je bilo zaplenjenih 1008 pušk, 64 strojnic, 20 mi- nometalcev, 11 protitankovskih pušk, številno ročno orožje, skoraj pol milijona pehotnih nabojev ter velike količine drugega preskrbovalnega gradiva. Beograd, 11. avgusta. V nadaljnjem poteku bojev v Liki so iztrgale nemške Čete tolovajem vkljub močnemu odporu okrožno mesto Udbina jugozahodno od Bihača. Beograd, 11. avgusta. Te dni so izgubili tolovaji samo na severnozahodnem Balkanu 400 mrtvih ter številne ujetnike. V Črni gori so se tolovaji nadalje skušali izogibati boja z nemškimi varnostnimi silami. Samo na cesti Danilov-grad-Nikšič je prišlo do komunističnih sunkov, ki pa so bili krvavo odbiti. V vzhodni Bosni so se nadaljevali boji s tolovajskimi skupinami, ki pritiskajo proti jugu. Ze precej močno oslabljeni tolovajski oddelki so utrpeli pri tem ponovne občutne izgube. Beograd. Tolovaji so izgubili v preteklih treh dneh samo pri bojih jugovzhodno od Sarajeva 227 mrtvih. rinci uničili dve sovjetski diviziji Helsinki, 11. avg. DNB. V dopolnilo finskega vojnega poročila z dne 10. avgustu sporoča vrhovno poveljstvo finske vojske: Na področju Tlomatsija so izvedle finske čete v poslednjih tednih uspešne nastope. Pri tem sta bili obkoljeni 176. in 289. sovjetska divizija. Obe diviziji sta bili skoraj popolnoma uničeni. Čiščenje bojnega področja je v teku še na nekaterih mestih. Finci so pri tem zaplenili med ostalim: 92 topov različnih kalibrov, 78 minometal-rev, 44 uporabnih tovornih vozil ter 220 konj. Razen tega so bile zaplenjene večje količine streliva, pehotnega orožja, vozil ter poročevalskega in pionirskega gradiva. Med boji je bilo uničenih 11 oklenpikov in 4 poškodovani. ,/inski protinapad je. bil izveden z višine jugovzhodno od Sysmajarvija in severno od Illajanjiirvija proti področju zapadno in severno od Kuslis-maaja, kjer so bili v trdih bojih odbiti sovražnikovi razbremenilni napadi. Lastne izgube so relativno majhne. ■V "V n. Boji v Italiji Berlin 10. 8. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih v Italiji: Kakor javljajo dopolnilno k včerajšnjim velikim bojem na jadranskem odseku italijanskega bojišča, so utrpeli napadajoči britanski oddelki zaradi zelo močnega nemškega obrambnega ognja izredno visoke krvave izgube, tako da eo bili prisiljeni odtegniti z bojišča več oddelkov in jih nadomestiti s svežimi silami. S temi svežimi silami so pričeli Britanci nato ponoči in danes zopet z velenapadom. O poteku teh bojev, ki bo v jutranjih urah divjali Še z Izredno silovitostjo, ni doslej Še nobenih podrobnejših poročil. Včeraj je bilo uničenih skupno 53 oklepnikov. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 13 britanskih letal. Na področju Florence so opazili večje zbiranje čet Iz dovoza naprav za mostove je razvidno, da ima britansko vodstvo očividno naiinero pričeti na področju Florence v kratkem z velenapadom proti severnem obrežju reke Arno. • ^ ^ ^ Izzivalen sovjetski prelom mednarodnega prava Berlin, 11. avg. Angleški radio razširja poročilo, da je neka nemška podmornica v Črnem morju potopila turško begunsko ladjo »Merkur«, ki je imela n,a krovu 277 Židov. Kakor je izvedel mednarodni poročevalski urad iz poveljstva nemških podmornic, je to poročilo popolnoma izmišljeno. Mednarodni poročevalski urad je bil v imenu vrhovnega jx>veljstva vojske pooblaščen izjaviti sledeče: Potopitve turške ladje ni kriva nobena nemška podmornica. Nemške podmornice se ne zadržujejo in se nikdar niso zadrževale na tem morskem področju. Očividno je, da gre pri tem za izzivalen prelom mednarodnega prava po Sovjetski zvezi. Pisanje turškega časopisja Berlin, 10. avgusta. V Wilchelm-strasse ugotavljajo danes na vprašanje, da se bavi turško časopisje v poslednjih dneh predvsem s svetovno nazorskimi vprašanji. Turško časopisje niti z besedico ne omenja ostrega pisanja sovjetskega in angleškega tiska, ki sta pisala, da ie Turčija prepozno sklenila svojo odločitev. Časopisje se bavi predvsem s sporom med fašizmom in demokracijo ter skuša nadomestiti aktualne politične razmere s povsem novažnimi stvarmi. IsH /1 P linih / s i fsBB ! m 1 s I:fflgjf5!fflg i »98 1 mm 1 m ' mm • WEl ~ i-^H^ 7 Ji|||§| 1 f/Mm \ /M ' ajjalB "» Rdeči nasilnik preje! zasluženo kazen Dieses Schivert Ilhergabrn Vertreter der slovvenischen Jiigeail dem Priisidentcn zum Geburtstag. — Me?, ki ga jo poklonila slovenska mladina svojemu prezidentu generalu !iupniku za njegov rojstni dan kot znak vdanosti, hvaležnosti in zvestobe. Načrt je izdelal mladi arhitekt-domobranec, mef sam pa sta izdelala brata Žmuc skupno s kiparjem Dremlem. Opozorilo! Uprava policije v Ljubljani opozarja vse prebivalstvo, da je pristop na ozemlje južiio ml Bizovika — o b r u n j s k i hrib — Srednji grič danes dopoldne, 12. t. m. prepovedan, ker je kretauje v tem okolišu v navedenem času smrtno nevarno. Uprava policije v Ljubljani Iz Gorice Prijava delavccv bolniški blagajni. Do 10. avgusta morajo vsi delodajalci oddati v treh izvodih seznam vseh delavcev po stanju zadnjega julija. Od 1. avgusta dalje morajo odpust ali sprejem vsakega delavca prijaviti v roku treh dni pristojnemu zavodu za bolniško zavarovanje. Nesreče. Frančiška Podheršič si jc pri padcu zlomila desno nogo. 31 letna gospodinja Marija Cernič iz Rupe pri Mir-nu se je pri poljskem delu ranila v levo roko. — V livarni v Stražcah je 32 letnemu mehaniku Santu de Marco eksplodirala posoda s stisnjenim zrakom in je dobil hujše poškodbe. Vsi ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. Podpore za svojce intcrnirancev. Družine, katerih člani so bili odpeljan; v Nemčijo, morejo dobivati podporo, če dokažejo, da so je potrebni. Prošnjo s priloženimi listinami morajo oddati na županstvu, informacije in pomoč v teh in podobnih zadevah pa nudi tudi novoustanovljena Socialna pomoč v Gorici, ki ima svoje urade v Morellijevi ulici. Zabavni večer za nemško vojsko so priredili gostje iz Koroške v Verdijevem gledališču v Gorici. Program je obsegal pisano glasbo, ljudske pesmi in pesmi v narečju, večji del iz južnih krajev nemške države. Žegnanje na Travniku. V nedeljo, 6. avgusta je praznovala travniška cerkev god svojega patrona sv. Ignacija. Ponti-fikalno mašo je daroval ob osmih nadškof Margotti in je bila zato slovenska maša četrt ure pozneje kot druge nedelje. to je ob četrt na deset. Obstreljeni ali poškodovani od krogel in drobcev granat so bili v zadnjih dneh 59 letni Janez Podgornik iž Lo-kovca na levi nogi, 20 letni Jane?, Ba- Poročali smo že o sijajnem uspehu domobranskega udarnega bataljona, ki je v četrtek, 8. avgusta, presenetil zbrane komunistične tolpe v Žužemberku, jih bliskovito napadel in uničil do 200 tolovajev. Padli so poleg drugih komandant »hrigade', trije polilkomiisarji, šest poročnikov in en komunistični »sodnik«. Ko pa so domohranoi pregledovali trupla mrtvih tolovajev, so med njimi našli tudi znanega novomeškega komunista Periino Alojzi. Peršina je bil tisti, ki je vodil novomeške zapore tedaj, ko so bili lam zaprti profesor Kek, dr. Blatnik, vrhniški kaplan Kraljič, župnik na Krki Je-raša in župnik na Radovioi Jerman. Peršina je vodil v smrt več skupin iz novomeških zaporov, ined drugimi ekupino, v kateri je bil čevljarski mojster Verlič, ,n kasneje skupino, v kateri je bil prof. Kek. Že v komunističnih 7Ai rih v Novem np. stu je Peršina strahova! in na naj razi:}, nejše načine inučil jetnike. Trdo jih j<> vkjepal v verige in jim grozil. Zauiin vo je, da je sedaj v Žužemberku opravljal prav isti posel. V žužemberških zaporih je imel zaprtih 15 nedolžnih ljudi, ki so jih potem domobranci spustili. Se nekaj ur pred domobranskim napadom je svojim žrtvam grozil in se širokoustil, kako bodo komunisti pospravili s lo »belo so- [ drgo«. Večkrat se je hvalil, da je vsa njegova družina komunistična, da so nje. gova žena in vse hčerke pri tolovajih. Sedaj je za svoje zločine prejel zaslužrno kazen. Is Trsta Zdravstveno delo bolnišnice sSlata-per—Timeus«. Te dni je uprava združenih pomožnih zdravstvenih zavodov izročila ravnateljstvu Združenih bolnišnic začasno bolnišnico >Slataper— Timeus«. Ko je lansko leto izbruhnil tifus je občinska zdravstvena oblast spremenila šolo v bolnišnico, da bi tam mogli zdraviti liolne za tifusom, ki so morali biti izolirani in so s tem razbremenili druge prenapolnjene bol- I nišnice. 7. oktobra 1943 je ta bolnišni- . za začela svoje delo in je do 15. februarja sprejela čez 200 obolelih za tifusom. Ko je epidemija ponehala, je mestni župan odločil to bolnišnico za primer letalskega napada. Kako potrebni so bili ti ukrepi smo videli 10. junija ob prvem letalskem napadu, 'takrat je ta bolnišnica sprejela 130 lahko in 135 težko ranjenih, od katerih 3 so umrli, 88 se je stanje zboljšalo, 44 bolnikov pa je bilo prepeljanih v glavno bolnišnico. S preureditvijo uprave in glavnega ravnate.ljstva Združenih bolnišnic je s posredovanjem prefekta in ž.upana prešla bolnišnica v upravo Združenih bolnišnic. Nov zatemnitveni čas. Od 8. avgusta do nadaljnje odredbe velja v Trstu zatemnitev od 21.30—5.30.'' Ureditev odpiranja trgovin po letalskih alarmih. Ker morajo v času letalskega alarma biti zaprte tudi trgovine z živili, sadjem in zelenjavo ter pekarne, je odrejeno, da morajo v tem slučaju biti odprte po končanem alarmu eno uro dalj kot navadno. Pošten najditelj. Pred par dnevi je na glavnem kolodvoru našel Amerigo Massimi, stanujoč na Goldonijevem trgu 9, listnico, v kateri je bilo 2000 lir in razni dokumenti; takoj jo je oddal službujočim na kolodvoru, ki sn poskrbeli, da je prišla listnica v roke pravemu lastniku. Pogreb petih miličnikov, V sredo ob 4 popoldne so pokopali v Trstu 5 miličnikov, ki so padli v boju s tolovaji. Starca je podrl avto. V torek okrog j>ol osmih zvečer je na Garibaldijevem trg-u podrl avto 73 letnega Josipa Va-liča, stanujočega v Videmski ulici 3°5. Dobil je težje poškodfce po rokah in glavi ter so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Prijava perutnine. Vsi rejci perut nine morajo na posebnih formularjih vpisati perutnino s stanjem 31. julija. To štetje služi Ie za statistične f>o-datike. 750 gr testenin bodo dobili Tržačani na odrezke IV. julijskega tedna. Razdeljevanje testenin bo od 8. do 10. avgusta. Pri pozdravu bi skoraj izgubil oko. 53 letni ribič Josip Bel6 iz Carduccijevo ulice je v nekem brivskem salonit čakal, da bi prišel na vrsto. Ko je prišel nek njegov znanec, ga je veselo pozdravil, ta pa mu je ponudil roko, vendar pa tako nesrečno, da bi mu skoraj iztaknil oko. Bel6, ki je čutil hudo bolečino v ranjenem očesu, je brž odšel v bolnišnico. Tržaški glasbenik mnrl. Pred par dnevi je v Trstu umrl glasbenik in skladatelj Salvatore Aleffl. _ Smrtna kosa. V Trstu so umrli: Ana Orlič, Josip Pečenko, Pavel Fegic, Marija Trifič, Katarina Štriha, Eleonora Celja, Anton Štolfa, Marija Žigoj, Ida Fraj-kovič, Marija Fonzari roj. Fon, Antonija RolU roj Trost. iič iz Rožne doline na nogah, 73 letna Marija Lorenzon iz Gorice na desni nogi, in 4letni Rajko Kavčič iz Črnega vrha nad Idrijo na levem očesu. V Podselih se je razletela granata in ranila 33 letno Amelijo Klemeočič s šent Vidske gore, 20 letnoga Franca Kerše-vana iz Gorice, 30 letno Ano Kragelj iz Tolmina ter še neko drugo osebo. V Volčji dragi je 28 letna Matij a_Ma-kuc nehote zadela z nogo ob zažigal-ko ročne granate, katere drobci so jo, potem resno ranili. V Lokovcu pa je krogla, izstreljena bogve od kod, raj-bila nogo 76 letnemu posestniku Andreju Šuligoju. Goriški tatovi še vedno najraje kradejo kolesa in živilske izkaznice. Oni teden so v enem samem dnevu odpeljali tri kolesa in odnesli lepo število živilskih izkaznic. V vasi Moraro v Furlaniji pa so ukradli posestniku Per-sellu lepega vola. Pred par dnevi so v ulici Vittorio Veneto 'odpeljali ročni voziček s tremi velikimi steklenicami-pletenkami, ki pa so bile prazne. Ne zametujejo pa tudi gosi. V ulici Aost-kaga vojvode so izpraznili gosji hlev, v katerem sta bili dve sijajno pitani gosi. Vino za reveže. Mestno županstvo v Gorici javlja, da bo od 8. do 12. avgusta pri tvrdki Milano v Ariostovi ulici naprodaj nekaj vina po 12 lir liter. Kupijo ga lahko samo tisti, ki so vpisani v uoožni imenik; dobijo ga 2 litra na osebo. Olbčinski urad pa opozarja, da je vino nekoliko kislo ter da se lahko rabi tudi kot jesih. V Soči je utonil oni četrtek 14 letni Milan Vidmar iz Gorice. Znal je sicer dobro plavati, a tok sredi reke ga je zanesel v vrtinec, v katerem je izginil. GOSPODARSTVO Madžarska borzna reforma. Smatrati je arizacijo budimpeštanske borze za končano. Zadnji akt tega dela je bil občni zbor borze dne 31. julijq 1944, na katerem je bil izvoljen nov borzni svet. Beograjski Bankverein izkazuje za lansko leto povečanje bilančne vsote ta 20% na 7 milijard dinarjev, čisti dobiček pa znaša za lansko leto 11.207 milij. din, dočim zavod dividende ne izplačuje. Med drugim omenja poslovno poročilo zavoda, da je bila lani prevzeta podružnica Praške kreditne banke in da je prevzel zavod posle beograjske podružnice ljubljanskega Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Srbski davčni dohodki so bili za lelo 1944 proračunani na 7.503 milij. din in sicer takole: neposredni davki 2.353, prometni in luksuzni davek 720, trošarine 700, takse in pristojbine 930, carine 300, čisti dohodek monopolov 2.500 milij. din. Skupno je znašal srbski proračun 9.680 milij. din (za upravo in podjetja), tako da je bil ostanek 23% krit z dohodki podjetij. SP0RT SD Iitok. V nedeljo, IS. t. m., '00 I. mn-Stvo odigralo ob 9.30 trenitisr-toVmo z ŠK Videm na igriSču 8K Ljubljano. Ob 8 bo Igralo predtekmo mladinsko moštvo. Vsi in iane6-ljivol Načelnik. Knjigo dr. Franca Grivca: Narodna zavest Sn boljševizem dobite v vseh knjigarnah. Kulturni boljševizem (Nekaj pogledov v preteklost) II. KULTURNI BOLJŠEVIZEM PO SVETU. (Osvajanje PEN-klubov) 1. Prvo obdobje: Boj za »čisto umetnost«, protifašistična krinka Možnost za kulturnoboljševiško pene-tracijo je ustvarjala v veliki meri nejasnost v pojmih. Razmere v svetovni književnosti so bile za širjenje kulturnega boljševizma dokaj ugodne. Splošno je prevladovala liberalno-humanistična miselnost, tolerantnost, nekakšni idejni sinkrelizem. Galerija literarnih postav v svetovni književnosti je bila slična staremu rimskemu Panteonu, v katerega so Rimljani v dobi svojega zatona sprejemali božanstva vseh verstev 7, vseh vetrov. Rimljanom se je zdelo njihovo tolerantno ravnanje pravilna rešitev verskega vprašanja, bilo pa je le dokaz neizogibnega propada. Sličen ]>ojav idejne onemoglosti in zvodenelega kompromisarslva jc nastopil v književnem svetu po pretekli svetovni vojni. Mnogi eo — v dobri veri, to moramo priznati — pričakovali, da bodo prinesli človeštvu rešitev iz zmed nejasni, bolj s sentirnenfom kot z razumom dojemljivi ideali humanosti in vsesplošne strpnosti. Pri tem pa so prezrli, da si mnogokrat pod istimi besedami pripadniki različnih svetovnih nazorov predstavljajo popolnoma različne, nasprotujoče si ideale in da je ravno v kulturnih zadevah nemogoče sodelovanje ljudi različnih svetovnih na-ziranj, razen če se to sodelovanje omejuje na same tehnične zadeve ali na ohlapne abstraktne resolucije, katere si lahko vsakdo interpretira, kakor se mu zdi najugodneje. Kaj ima idealistična zamisel človeka in človeškega dostojanstva skupnega z materialistično, individualistična s kolektivistično in nazadnje, — da pokažemo na najosnovnejše, najaktualnejše nasjjrotje — krščanski, katoliški ideal človeka, njegovega dostojanstva in njegovih pravic — s socialističnim, komunističnim idealom človeka? Jasno je, da mej tako nasprotnimi napori ni skupnih idealov, če pa ni skupnih idealov, tudi ni mogoče skupno nastopanje za skupne ideale. In če ni skupnih idealov, če ni mogoča skupna borba za skupne ideale, tudi ni bila mogoča organizacija, ki naj bi vodila skupno borbo. Humanistično nastrojeni liberalni književniki vsega tega niso dovolj razmislili in so vkljub vsemu sanjarili o skupni svetovni organizaciji, katere cilj bi bil »zvezati književnike vseh narodov družabno med seboj z vezmi osebnega znan-stva, (»rijaieijstva in strpnosti, kar bi imelo, če se posreči, največji pomen za vzpostavitev poteptanih idealov človeštva.« po Ustanovitev PEN-klubov na dvomljivi idejni podlagi. Na pobudo Dawson Scottove in r prizadevanju Johna Glasworthy-ja je na stal leta 1921. PEN-klub; svetovno združenje pisateljev, pesnikov in esejistov, ki je imelo posamezne centre po metropolah številnih narodov. Tudi Slovenci smo dobili 1. 1926. svoj PEN-klub. PEN-klubi so imeli pri svojem delu na razpolago več poti. Lahko bi se omejili na gojitev oseb nega znanstva in prijateljstva, na vzdrže vanje družabnih vezi ali kvečjemu še na skupno raziskovanje ali izmenjavanje nazorov o formalni dovršenosti umetniških stvaritev, V tem primeru bi bil PEN-klub nekaj sličnega kot mednarodni šahovski klub ali društvo za organiziranje izletov književnikom, kot ga je res pojmoval neki pisatelj. V kolikor je pisateljsko delo odličnejše od šahiranja, bi bil PEN-klub s takimi nalogami tudi odličnejša organizacija od organizacij« sahistov. Bil pa bi daleč odmaknjen od sodobne problematike, njegovo delo bi bilo komaj kaj aktualnejše od šahirania ali zbiranja znamk. Če je hotel svetovni PEN-klub ostali nav realnih tleh, sredi včlikih skrbi človeštva in njegovih bojev, se jo moral zanimati za sodobne idejne tokove in ooje, ne le zanimati se in opazovati, ampak več ali manj tudi posegati vanje. Ju pa je moral zadeti na težavo, o ka-leri smo že govorili: na diametralno na-sprotnost idealov pri svojih članih, ki pripadajo različnim svetovnim nazoro«W .(Daljei - St. 184. »SLOVENEC«, sobot«. 12. avgusta 1944. Stran 8 Venci na grobu Jerneja Kopitarja Najlepši spomin na stoletnico smrti našega velikega moža ja vsekakor skoraj strani obsegajoča knjiga Kopitarjevih spisov, ki jih jo uredil član naše Akademije profesor Nahtigal in ki so izšli ob tej priliki. Slovenska Akademija znanosti in umetnosti se je spomnila nesmrtnega Jerneja Kopitarja na svoji spominski generalni skupščini, ki se je začela v petek ob 9 v prostorih Akademije. Seje eo se udeležili vsi člani naše Akademije. Spregovoril je o Kopitarjevih zaslugah, znanstvenem delu in osebnosti član Akademije profesor Nahtigal. Pri našem narodu, ki jo na umetnikih bogat, znanstvene tradicije pa si do najnovejše dobe ni mogel ustvariti, 6topa jezikoslovec Kopitar toliko bolj v ospredje. Ob enajstih je prišlo na Navje, kjer je Kopitarjev grob, zastopstvo našo Akademije, ki so ga predstavljali predsednik Akademijo Vidmar, njen generalni tajnik Ramovš ter zastopniki zgodovin-eko-filološko-filozofskega oddelka, v čigar stroko spada Kopitarjevo znanstveno delo, predsednik oddelka Štele, član Akademije Nahtigal ter dop. član Akademije Lukman. Ljubljamjšo vseučilišče je zastopal njegov rktor Kos. Zastopniki naše znanosti so položili na Kopitarjev grob venec iz palm, bora, georgin in rdečih lilij. Tudi mestna občina ljubljanska, ki jo je zastopal za opravljanje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik Jančigaj, je poklonila spominu velikega pokojnika ogromen ftivorjev venec s trakovi v barvah Ljubljane. Sicer pa je vse Navje kot en sam venec. Ob vhodu sta na obeh straneh poti dolgi vrsti zlatih rudbekij. Prav na Kopitarjevem grobu zeleni dragoceni japonski javor, z iglicami nežnimi kot puh. Na obeh 6lraneh arkad se vleče čez grobove — tudi čez Kopitarjevega — dolga vrsta raznobarvnega cvetja. V lepem redu, da vlada v barvah čudovita ubranost, 6i slede petunije, bohotne ži-vordeče kane, modri ageratum, raznobarvni floksi in živorumene kalceolari-je - čeveljčki. Navje ie edini park v Ljubljani, ki mu sodobnost ni vzela lepote na ljubo koristnosti. Ko so se Akademiki ozirali na nagrobni spomenik Kopitarjev, kjer beremo, da je in slavicis literis augendis magni Dobrovii ingeniosus aemulator zapustil svet 11. avgusta 1844 na Dunaju in bil na novo pokopan v Ljubljani 12. oktobra 1897, so se mnenja delila, ali je bil Kopitar že tedaj pokopan ob arkadah, kjer zdaj leži, ali pa so ga pokopali najprej kje drugje na pokopališču sv. Krištofa in bi tako ležal sedaj že v tretjem grobu. Skoraj gotovo je, da so Kopitarja že takoj po prevozu v Ljubljano pokopali ob arkadah.^ Leta teko, a spomin na moža, ki je dal Sloveneem prvo znanstveno slovnico, podpiral Dobrovskega pri sestavi velike staroslovenske slovnice, dal Srbom Ka-radžida in po njem knjižni jezik, ter uvel v slavistiko velikega jezikoslovca Miklošiča, se ne bo pozabil. Ko hi več Kopitarjev bilo. bi tudi za zedinjenje slovanskega vzhoda s Cerkvijo bilo več storjenega. V kratkem bo izšla zadnja knjiga I. letnika SVETOVE knjižnice z naslovom: »TAJNOSTI NARAVE« ki jo je napisal prof. dr. Fr. MIHELCIČ. V tej knjigi boste brali med drugim tudi o tem kako se nadomešča slabokrvnost, kako se množe rezervna rdeča krvna telesca, kako narašča kostni tnozeg. Na kratko: knjiga bo *elo zanimiva! Naročite se tudi vi na SVETOVE KNJIGE! Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI -f- Zofija Rngelj. V Ljubljani je umrla gcspa Zofija Rogelj, soproga policijskega stražnika v pokoju. Blago mater bodo pokopali v soboto 12. t. m. ob petih popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Dominik Smole. V četrtek 10. avgusta jo umrl Dominik Smole, dolgoletni uslužbenec Narodne galerije v Ljubljani. Pokopali ga bodo v soboto ob štirih popoldne iz kapele sv. Janeza na Žalah. -f* Danica Slak. V Ljubljani je umrla gospa Danica Slak, roj. Prijatelj, učiteljica. Na zadnji poti jo lx)do pospremili ▼ soboto, 12. avgusta ooao v nedeljo, 13. avgusta ob pol treh popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalan. Naj rajnim sveti večna lu?, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. OSEBNE NOVICE Promoeija. V soboto, dne 12. t. m. ob 9 dopoldne bo promoviran za doktorja prava g. Saša Kornn, odvetniški pripravnik v Ljubljani. Čestitamo! Župnik Janez Dolinar — zlatomašnik V soboto, dne 5. VIII. 1944, je poteklo pol stoletja, odikafr je gospod Janez Dolinar pel novo mašo v svoj i rojstni fari na Dobrovi. Kaplanoval je nato v različnih krajih, župnikoval pa v Kresnicah pri Litiji polnih 34 let. Kodiko duhovnih in drugih dobrot je med tem časom porazdelil med svoje fa-rane, to vč edinole On, ki ga je obranil še v tej težki dobi tako čilega in mladostnega* Upokojen je bil šele tik pred vojno in nato živel nekaj časa v Spodnjem Br- niku na Gorenjskem. Zdaj pa živi že nekaj let v Podsmreki pri Dobravi in opravlja duhovniško službo v podružni cerkvi sv. Martina. Po njegovem prizadevanju je dobila naša cerkvica tabernakelj, obha-jilno mizo in še marsikaj, kar ji je dalo v razmeroma kratkem času povsem drugo lice. Šmarčani so zdaj nanjo kar ponosni. Gospod jubilant bo daroval slovesno zlato mašo namreč šele 15. VIII. t. 1. na Dobrovi, vendaT pa so mu okoličani kljub temu iz hvaležnosti in ljubezni pripravili v soboto v domači cerkvici skrivaj majhno presenečenje. Pred cerkev so postavili slavolok, a cerkev s»nio pa so bogato okrasili s cvetjem. Pred cerkvijo, kjer ee je nabralo ljudi kakor res na velik praznik, eo ga pozdravila dekleta v narodnih nošah, gimm. maturantka gdč. Z. pa mu je po ganljivem nagovoru izročila zlato-mašniško darilo. Ob prihodu v cerkev so mu pevci zapeli »Zlatomašnik, bod' pozdravljen«, ljudje pa so se zgrnili za njim pred oltar s prisrčno željo, da bi nam ga dobri Bog ohranil do najskrajnejših mej življenja. ZGODOVINSKI PABERKI 12. velikega srpana. Leta 1866. je Avstrija sklenila z Italijani premirje v Krminu pod vtisom poraza, ki so ga avstrijskim četam zadali Prusi v bitki pri Kralj. Gradcu na Češkem. Zaradi napredovanja pruskih armad je Avstrija ponudila franc. cesarju Napoleonu III. premirje z Italijani, ti pa so hoteli na vsak način enkrat nekje zmagati in so poskusili srečo na morju. Ko jim je Tegetthoff razbil brodovje pri Visu, so pa pristali na premirje v Krminu. Končni mir na Dunaju jim je za izkazano dobro voljo prinesel Benečijo, kjer so nato izvedli plebiscit (4. oktobra 1866.). Skoraj 40.000 beneških Slovencev je bilo tako vključenih v okvir italijanske države. Leta 1874. se je rodil v Novem Sadu srbski zgodovinar Stanoje Stanojevič. Od 1. 1S00. dalje je bil profesor Velike šole v Beogradu, po svetovni vojni od 1. 1919. pa do svojo smrti 1. 1937. pa redni profesor beograjske univerze. Napisal je mnogo razprav in kritik v znanstvenih glasilih, pa tudi vrsto član- Mnogi vedno ponavljajo: Slabi časi so dandanes. Naj vendar vsakdo poskuša biti dober, potem bodo tudi Jasi dobri. (Sv. Avguitin.) Koledar Sobota, 1!. velike«:« srpana: Klara, devica tu ustanoviteljica reda; Evnomija, mučenloa: Herkulan, škof. Nedelja, 13. velikega srpana: 11. pobln-koStna: Hipollt in Kasijan, mučenca; Janez Berhamns, sporaavalee. Operno gledališče »Alda«. Bed Sobota. Ob 17. Kino Matica »So enkrat študent« ob IS, IT ln 19. Kino Union »Čarobne gosli« ob 17 ta 19,19. Kino Sloga »JiatreMca Wallj« ob 16 ln 19. Lekarniška služba Notno službo t m a J o lekarne: mr. Sušntk, Marijin trg 5: mr. Deu, Oo-sposvetska ceeta 4, ln mr. Bohine ded., Blmska eeeta 81. Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponodoljka do 8 mestni zdraVnik dr. Vinko Igličar, Ljubljana, Tržaška cesta 14, tel. 22*9. Z Dobrove pri Ljubljani Dnevi od Velikega Šmarna do nedelje po Malem šmarnu — med šmarnimi mašami — so miloslipolni dnevi za našo župnijo. Kdor obišče v tem času našo župnijsko cerkev, prejme zakramente in moli nekaj po namenu sv. očeta, prejme popolni odpustek. StaTa in znana je božja pot na Dobrovi. V stiskah eo se zatekali k dobrovski Materi Božji nekdaj pobožni Slovenci in se zatekajo še sedaj. V teh težkih letih bi marsikateri vermik rad prišel na Dobrovo, pa je pri tem oviran. Vsa vojna leta se je mogla pobožnost šmarnih maš obhajati bolj ali manj slovesno. Letos jih bomo lahko obhajali bolj slovesno, ker smo prosti zaradi čuječnosti naših domobrancev, katerih zasluga je, da se moremo prosto gibati že od marca 1943. OF-arjem ni obstanka v naših krajih. Ljudstvo jih odklanja, zato je pri nas popolnoma mirno. Naša Marija naj še v prihodnje čuje nad svojim svetiščem in svojimi vdanimi verniki. Letos bo na Veliki Šmaren obhajal v naši farni cerkvi svojo zlaito mašo dobrovski rojak Dolinar Janez, ki deluje sedaj na dobrovski podružnici Sv. Martina v Podsmircki. Oil in kroljan3ke razmere in razmerice. S to knjigo je pisec slovenskemu beročemu človeku prav gotovo močno ustregel. Knjiga, ki jo izšla v samozaložbi, ki je bila tiskana pri Hrovatinu in ki ji j e Saša Snntel narisal naslovno stran, so lopo podaja v vrelo drugih slovenskih lovskih knjig. Pisana je z ljubeznijo do stvari in ljudi. Slog je čist, teče gladko in tudi jezikovno jc vso lepo oplljeno. Mislim, da gospod pisec ni zamerljiv človek, saj je odkrit kavallrski značaj, zato tudi ne bo zameril, Čo povem, da me je v sicer čistem jeziku nekaj vendar molilo. V pogovoru s kočev. lovci in še nekje drugje se mu je primerilo, da je nemški »man« j>onaSil z besedo >se<. Na primer: »Na visoki preži se čaka na medveda«. To je pisatelju bržkone ušlo, ker tako Slovenec ne govori. Slovensko bi lahko rekli takole: »Na visoki preži čakaš ...« ali »na visoki preži lovec Čaka« itd. To se mi je zdelo potrebno zaradi jezika omeniti, da se bo gospod pisatelj v prihodnji knjigi tega izognil. Želimo mu namreč, da bi nam Se kaj lepega napisal. Zlasti pa mu voščimo, da hi dočakal čvrst In krepak tistega Časa. ko 1)0 spet lahko stopil s puško v roki v obširno goščo po kralja naših gozdov — jelena, ki ga doslej še ni dobil, dasi je hodil nadenj. — Fr. Žar. r stran 4 »SLOVENEC«, soHofa, 12. avgnsta 1944. St 184. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Rodnejši tramvajski promet Mestna električna cestna železnica bo predvidoma do nadaljnjega spet redno obratovala od ti. do 8.30 zjutraj; od 11.45 do 13 opoldne in od 17.30 do 19.30 zv. Mod temi urami je redni promet zagotovljen. Ce bo pa mestna elektrarna tudi ob drugih urali mogla dajati tok za cestno železnico, bo tramvaj razen ob navedenih urah vozil tudi še tiste ure. ko bo cestna železnica imela tok. Občinstvo spet prosimo za uvidevnost in potrpljenje, saj si mestno županstvo z elektrarno iu cestno železnico nn vse načine prizadeva za redni promet. Trgovske počitnice Poletne mesece, zlasti julij in avgust, izrabijo trgovine, da odrede za svoje nameščence počitnice in zaprosijo pri pokrajinski upravi, da jim odobri zaprtje trgovskega lokalu za gotov čas. Po mestu je sedaj mnogo trgovin zaprtih. Na vhodnih vratih je navadno obešen listek z naznanilom, da je trgovina z odobre-njem šefa pokrajinske uprave zaprta za ta in ta čas. Mnogo trgovin je sedaj zaprtih na Sv. Petra cesti. Lepi dnevi za kopalec Sveti Lovrenc, kadar je vroč kot letos, nam grozdje mehča. V četrtek se je vol v hlevu nasmehnil, ker bo pač imel Je dovolj paše do pozne jeseni. Zadovoljni pa so bili včeraj tudi ljubljanski kopalni in kopalke, kajti sv. Lovrenc jim je pošteno zakuril. Ze dobrih deset dni se razvija prava kopalna sezona, ki je zlasti zadnje dneve dobila velik razmah. Ob Ljubljanici in tudi ob njenih bližnjih pritokih vlada popoldne pravcati živžav in velikanski vrvež. Kopalna kronika letos še ni zaznamovala kakšnih hudih nesreč. Doslej sta pri kopanju od spomladi naprej utonili le dve osebi. Tudi tatvine so na prostih in drugih kopališčih redke. V četrtek, Lo je bilo popoldne izredno vroče, se je primerila za Ljubljano nenavadna nesreča. Neka gospodična se je dolgo sončila. Zvečer je zbolela za sončarico. Prepeljali so jo v bolnišnico. Izredno živahno vrvenje vlada v mestnem kopališču ob Ljubljanici. Najemnik kopa- ,£l lil.\0 »SlsOG/i« UM Zaradi vellkesa zanlman'* podaljšano šo /a drugI teden! V originalu! V orlirlnalul Velofilm visokih planini Mogočna poveat a elobokl ljubezni drzne«« deklet* po romanu VVillieloiine v. Ilillero »Jastrebica Wally« Hoiilemarie Hathe.ver 8cpr> ftiat, Win-pie klarkus, Leopold Lsterle. P r e d s i a . t oh 1» In 1J. ,£t KINO »^tf .4TIC4^,", Salve smeha! Salve smeha! Dve uri neprisiljenega razvedrila: Do nolz »o boste nn«une.inli v najbolj zabavni veseloigri sezone »Še enkrat študent« ^ priljubljenim komikom Ilelnz ROlinian-oom v glavni vlogi. Film za minilo in staro! — Zaradi izrednega zanimanja PREDSTAVE v soboto ob 15. 17 !n II! TEL KINO »UNiONtr Nepozabno filmsko delo iz kraljestva nesmrtne niuzike velikih klasikov Bacha in Brahtu^a »čarobne gosli« Will Quadfl:iear. Gisela Uhlen, Eusen Kliipfer, Hans Hermann Schaufuss, Paul Hiirbisor, Paul Henckels, Kisa \Vaj{ncr, Olto Tressler itd. PREDSTAVE oh 17. ln 19.15 Mrl. KINO »KOUELJEVO« TELEFON 21-91 Vratolomna izvajanja na trapezu v največjem cirkuškem filmu »3 Godom« v slavnih vlogah .Tosef Sieber, Hene Deltgen, Lena Normann. Predstave v delavaik ob 19; v nedeljo zaradi izredne dolžine filma ob 14.30, 16.49, 19. lišča jo sedaj poskrbel celo biljard, da v senci lahko temkujejo spretni strelci z biljardnimi kroglami. Veliko zanimanje za jabolka Gospodinje zadnji čas zelo povprašujejo na Vodnikovem trgu po vsakovrstnih jabolkih. Taka slaba, čr-viva jabolka pa tudi niso prihajala na trg. Zakaj gredo sedaj ta jabolka dobro v kup? Ali rabijo jabolka za vkuhavanje? Možno! Bolj verjetno pa je, da gospodinje rabijo la jabolka za napravo jesiha. Mnoge gospodinje so začele sedaj, ko je jesih racioniran in pride na vsako osebo mesečno le pol litra josiha, doma pripravljati jesih iz jabolk. Je za jabolčni jesih, ki je zelo dober in okusen, več receptov. Prav zaradi jesiha je zato sedaj po vsakovrstnih jabolkih zeio veliko povpraševanje. V petek so se gospodinje močno gnetle okoli neke kmečke prodajalke, ki je pripeljala na trg večjo množino jabolk. Nesreče v Ljubljani V četrtek okoli 17.45 so odpeljali z glavnega kolodvora v reševalnem avtu smrtnonevarno poškodovanega delavca Štefana Butalo, stanujočega ua Tržaški cesti št. 71. Debel tram uiu je padel ua glavo in hrbet. Okoli 21.30 je bila reševalna postaja klicana v Pražakovo ulico št. 10. Od tam je reševalni avto odpeljal 26 letno natakarico Reziko Draganovo, doma iz Tre-helnega, zaposleno v kavarni iu gostilni Vesel na Miklošičevi cesti. Bila je nezavestna. Kakor kratko pravi poročilo, jo je zadela sončarica. Redek primer v Ljubljanil Na Kodeljevem je neznan kolesar v diru podrl 16 letnega dijaka Alojzija Mugerla. ki mu je pri padcu zlomil desno ključnico. V levo nogo je ugriznil hud pes 25 letno delavko Jožico Nergo-letovo. — Pri padcu z drevesa na vrtu si je močno pretresel možgane 14 letni dijak Boris Česen. — Zasebnica, 68 letna Marija Pevčeva si je pri padcu na cesti zlomila levo roko v zapestju. — Po rokah in nogah se je opekel z vrelim mlekom 14 letni dijak Milan Prunk. Podeželski ponesrečenci v bolnišnici V Borovnici je konj brcnil v glavo 50 letno poljsko delavko Ivanko Klaučar-jevo. — V Tlakah pri Grosuplju je žre-bec brcnil v desno nogo 40 letnega posestnika Josipa Lampiču. Udarec je bil tako močan, da je Lampiču nogo zlomil. — Na Brezovici pri Ljubljani je padel in si zlomil levo roko 2 letni posestnikov sinček Anton Urbančič. — Neznan avto je v Škofljici nn glavni cesti podrl Ljubljančana Ludvika Strmca. 40 letnega delavca. Strmec je dobil poškodbe po vsem životu in po nogah. Dotrpcl jc naš skrbni rednik, brat, stric in svak, gospod Kordin Franjo uradnik ZZSZ Pogreb bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol treh popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. avgusta 1944. Globoko žalujoči: ANA, žena, in ostalo horodstvo. Zapustila nas jc naša ljubljena Danica Slak roj. Prijstolj učiteljica Pogreb bo v soboto, dne 12. avgusta, ob pol Sesti h popoldne « žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. avgusta 1944. Žalujoče rodbine: SLAK, PRIJATELJ in ostalo sorodstvo KUPIMO 4 TEHTNICE (PERSONEN\VAAGEN). Ponudbe na: 0RGANISATI0N TODT OBL KRAIN, LA1BACH, UNIVERSITAT ABTEILUNG NACHSCHUB. BBiaHngMtiinHHmMH ALI OGLASI J Službe I doba B HLAPCA ionju špedicija RAfJZlNGLR. SLUŽKINJO išče krščanska družina, plača in brana dobra. Naslov v upr. »Slov.c pod št. 7076. b SLUGO za vsa dela * stalno službo iščemo. Zaradi inkusa potrebna garancija ali kavcija. Naslov v upravi .Slo* venca, pod it. 7041. KUHARICO perfektno z dolgoletnimi spričevali išče družina dveh oseb za takoj. Nuslov v upravi »Slov.« pod št. 7089. POSTREZNICO starejšo rabim vsak p»tH>ldne od pol 2 do 7. ure. Slomškova JI. I Službe" ižfelo I VOJNI INVALID popolnoma slep, z veliko družino, prosi kakršnekoli službe za svojo 21 letno hčerko, ki ima 4 razrede meščanske Šole. Našlo? v upravi »Slov.« pod St. 7028. (a | Kupimo | RJUHE. KAPNE in vseb vrst preproge kupi trgovina »Ogled. — Mestni trg J (vbod skozi vežo). (k STEKLENICE vseli vrst sUilno kn-puje po najvišjih ce-nuh. »METALI A« -C.osposvclska 16, telefon 3.2-S8. (k RJUHE. KAPNE btazioske prevleke 1» drugo posteljnino stal* no kupuje H. Privftek, Liubljana . Kolodvor, ska olica 7. i POSTELJO 7. vložkom, dobro ohranjeno kupim. Naslov v upravi »Slovenca, pod št. 7101. (k |_Živali_| PSIČKI volčje pasme, ki bodo dobri čuvaji se prodajo po 600 lir v Trnovem. Trnovska ulica št. 27. Ogledajo se ▼ soboto cel dan in v nedeljo od 16. ure dalje. (j | Poizvedbe | DENARNICO majhno. * manjšo vsoto denarja in moško zapestno uro sera našel pri kopališču na Ižanski cesti. Naslov v podruž. »Slovenca. na Miklošičevi cesti 5._ ZGUBIL SEM moško volneno srajco. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi odda ali sporoči naslov na: Medved Ivo. Funtkova 33. — izgubljena je bila od Cesnovarja proti bloku na Dolenjski cesti due 10. VIII. t. L Sobe I »Šalo B SOBO s souporabo kuhinje, iščo zakonski par. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Boljši par.. 7068. (s S Prodamo | FLANELO ugodno prodam. ^ Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7131. (1 PEGE IN USAJ vara zanesljivo od-atraai »ALBA. krema DROGERIJ A KANC. Židovska olica I. (I PISALNA STROJA (1 v kovčku, I pisarniški) prodam. — SimanJl Dvornkova ul. št. 3. (I MRČES IN GOLAZEN nši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši. podgane, voluharje in oramorie zanesljivo pokončate • strupom, lit ga dobite v droge-riH KANC. 2idovska 1. ŠIVALNI STROl »Nauniaun«, nov. po-grezljiv, šiva tiidi nazaj, prodam. Simandt, Dvofakovu ul. 3. |_Razno j STENICE vam uničimo s plinom, stanovanie takoj uporabno. Naslov pustiti ▼ zaprti kuverti ▼ upravi »Slovenca« pod »Diskretno*. 7091. (r um ZNAMKE ljubljanske pretlsk« • komplete, avionske In dobrodelne knpim. Ponudbe opravi »Slov., pod značko »Takojšnje plačilo. H. 6439. (fil. Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Dominik Smole Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 12. avgusta ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 11. avgusta 1944 Žalujoči: Ivana, soproga; Din-ko in Milan, sinova; Jože, brat, Kristina, sestra, Tilka, Tončka, Pepca in Ančka, svakinje — in ostalo sorodstvo. ŽOGA SREČE : Toda najsi je bil vzrok kakršen koli v prviii desetih minutah igre, z .Gadenom' so se pokazali bedno nerodne. la je bila usodepolna slabost, kajti domači forvvardi, ki jih je neprestano kričanje štirideset tisočov množice, naredilo blazne, so prav švignili skozi obrambo gostov in potisnili ,/oginega' vratarja in žogo, ki jo je pritiskal na prsi. z blazno silo v gol. 1 oliko o silovitem gadenskem kričanju; dobilo je domačemu moštvu gol, preden je bilo sploh mogoče reči, da se je igra razvila. V teli minutah se Anton še enkrat ni bil dotaknil žoge. Čim bolj učinkovito, čim bolj skrbjo trenirano je laliko nogometno moštvo, ter verjetnejše je, da se o priliki — kar sesuje. Nogometna zgodovina nudi mnogo takih presenetljivih primerov. Ko so se .Stettinovi' igralci pobiti spogledovali, je kapitan moštva, veliki J ust Renner, tlesknil z rokami. To dejanje je bilo vzpodbuda kakor tudi graja. Renner bi bil prvi, ki bi priznal, da je bil on sam takisto kriv tega poraza kakor neki drugi izmed obrambe; toda žalovanje za izgubo nikoli ne privede do izenačenja. Zaupanje in dobre noge so tisto, kar je potrebno, ne otožnost in razmišljanje o tem, kar bi lahko bilo. Žoga je letela nad notranjimi forvvardi irr centrehalfom sem in tja in, ko je zletela po isli poti nazaj, se je centrehalf zasukal in jo oddal desno. Anton, ki je tekel z največjo brzino, je videl, cfa bo žoga padla na tla sredi med njim in Bruckom, ki je drvel. v silnem diru proti njemu in mu je zloba žarela iz oči. Ker jc bil Anton mnogo lažji igralec, je moral ri-skira ti litid udar, ki je bil videti neizbežen, toda ni zadržal brzine. Množici je zastala sapa. Ko se mu je Bruck bližal, se mu je zdelo, tla postaja ogromno velik, videti je bil kakor orjaška, renčeča zver, ki ima namen treščiti ga po tleh. Totlu Anton je dobro premeril razdaljo in skočil visoko v zrak, da ujame patfajočo žogo. Kanil jo je hitro z glavo zagnati tovarišu Torkerju, na to že čakal. ki jc Ujel jo je z glavo, sunil žogo v stran — tedajci pa je tiho, pa bridko zaječal in telebnil po tleh. Bruck ga jc bil s komolcem zlobno dregnil v želodec in mu zločinsko, toda uspešno vzel vso sapo. Antonov dobrodušni obraz je zardel od jeze. Renner jc prihitel. Ni sc ustavil, da bi vprašal, kaj se je zgodilo zunanjemu desnemu forvvardu, ampak je odšel k levemu halfu nasprotnega moštva, ga prijel za roko in mu rekel srdito, toda tako na glas, da je množica razločno slišala: »Igraj j:>ošteno, umazani lopov! Še enkrat tako, pa ti po igri polomim kosti!« , »Kaj pa govoriš, veliki bedak, on jo igral )>ošteno, seveda. Pojdi nazaj! Sodnik, semkaj, pazite na tega človeka, prosim!« Množica je po svoji navadi mahoma oznanjala svojo jezo! Sodnik je od sile prizadevno priišel in na njegovem drobnem nejevoljnem obrazu je bila jasna videti razburjenost. Razsodil jc napak; bil je eden tistih ljudi, ki so videti rojeni, da vsako stvar napak storijo. Ne da bi se zmenil za igralca, ki je še vodno ležal na tleh, je pograbil ltennerja za roko. Deutschsprechende vrelbliche Arbeltskrfifte im Alter von 18 bis 30 Jahren finden sofort Anstellung bei der Org. TODT beim Nachrichtenuresen und erhalten eine vollstžn-dige Ausbildung in diesem Berufszureige als Fernsprecherlnnen und Fernschreiberinnen Die Ausbildung erfolgt in der schfinsten Gegend von Oberitalien am Gardasee und dauert ca. 6 Wochen. Geboten sind neben einer guten Bezahlung, freie Kost, Unterkunft und vollstandige Bekleidung. Meldungen bei der O. T. OBERBAULEITUNG K819 LAIBACH, GOSPOSKA ULICA Ko. 2 Nachrichtenleiter P0INTNER, in der Zeift von 9-10 und 15-16 Uhr Ženske moči z znanjem nemščine v starosti od 18 do 30 let, dobe takoj stalno, dobro nameščenie pri Organizaciji TODT v telefonskem in brzojavnem oddelku. Izobrazba traja šest tednov v lepem kraju v Gornji Italiji ob Gardskem jezeru, proti dobri plati, brezplačni prehrani in obleki. — Prijaviti se pri ORGANIZACIJI TODT UUBLIANA. GOSPOSKA ULICA STEV. 2, pri vodji tel. odseka gosp. P0INTNERJU od 9. do 10. in od 15. do 16. ure Posegajte po brošuri dr. Fr. Grivca: Narodna zavest in boljševizem Zapustila naju je najina nadvse ljubljena žena in mamica, gospa Zofija Rogelj soproga polic, stražnika v pok. Na njeni zadnji poti jo spremimo v soboto, 12. t. m. ob 5. uri popoldne iz kapele sv. Krištola lia pokopališče k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, 10. avgusta 1944. Neutolažljiva: Gregor, soprog; Majda, hčerka; in ostalo sorodstvo. Narodna galerija v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je v četrtek popoldne izdihnil njen dolgoletni, zvesti uslužbenec, gospod Dominik Smole Pokopali ga bomo v soboto, dne 12. avgusta 1944, ob 16. url z Žal, kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Ljubljana, 10. avgusta 1944. NARODNA GALERIJA v Ljubljani. »Nasprotniku pretiie!... Tega ne trpim! Pazite se, drugače boste morali oditi z igrišča!« Čeprav množica ni 6lišala teli besedi, je vendarle razumela njihov pomen, in vzdignila je škodoželjno, zmagoslavno hehetunje. Krčevita jeza ie šinila preko obraza .Stettinovega' kapitana. Za trenutek je bilo videti, kakor bi Renner, čigar dolga leta igranja kot profesionalec so ga bila naučila kako bistveno važno in potrebno je brzdanje samega sebe, kršil to glavno pravilo igralca in odgovoril sodniku nazaj. Bil je razburljiv dogodek. .Stettinovi' igralci so se bili strnili okrog svojega kapitana. Dva od njih sta pomagala »očku«, ki je spravljal Antona na noge, ko je Renner dal odgovor na sodnikove besede, rekoč: »Igrajte dalje, fantje!« in je odšel nazaj na svoje mesto. Te kapitanove besede so imele pomirljiv učinek na ostale Stettinove' igralce. Vse bi se bilo lah.ko prigo-dilo, da se ne bi Renner brzdal. Zlotb-liost, ki jo je Bruck napravil na Antonu je povzročila, da je gostujočemu moštvu vzkipela kri. Dolgi Just Renner je bil pravi kapitan nogometnega društva — ena izmed odličnih oseb v nogometu — in igralci so gu bili tako vajeni ubogati na igrišču, da so se zdaj kar nagon- Fiir »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramarič — ilerausgeber. izdajatelj; inž. Jože Sodja — Schriftleiter, urednik; Jauk0 Hafner, sko ravnali po njegovih besedah. Toda morali so igrati igro dalje brez Aniona. Priljubljeni krilec je ležal vznak na trati zunaj igrišča, in Papler je ljubosumno skrbel zanj. Čez pet minut je bil znova na outski črti. Bruckov umazani fottl ga ni ostrašil, le bridko ga je občutil. Ta čas ie zla miselnost obvladala igro. Bruck je prvi zaigral foul in ostalo .GacTenovo' moštvo se je rade volje ravnalo po njegovem zgledu. Predvsem je bila kriva množica. Silno pristranski, kakor so mnoge nogometne množice, so bili domači ne-vijači in so hudo zamerili Rennerju, ker je grozil Brucku, čeprav je bil levi half prav za prav vsega kriv. Množica je pod vodstvom enega nešportnega dela začela neusmiljeno nadlegovati goste. Priznati 6e mora, da je .Stettinska Žoga' še vedno dalje igrala pošteno, fair, četudi težko igro; morali so nadoknaditi en gol in stvar jim je jemala vse veselje. Saj so .Gadenci' bili tisti, ki so grešili-Predvsem jo v tej igri šlo za veliko. Nato se je prigodil Bruckov foul med Antonom z vsem spremljajočim ga trenjem iu pretečim razburljivim nemirom, ko se je deset minut pozneje, ko se je bil Anton vrnil na igrišče, Torkerju ponudila prilika, da je ujel Brucka zu eno nogo in ga »položil na tla«, kakor Ge temu v nogometu pravi.