aožja I VL- T R tiari); L List izhaja vsako soboto zjutraj. Posam«,«....._ ______ir Sa šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 li%: mesečna 90 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Neirankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega (stolpca za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. 1 m j a e 10. 'inKl Se. 1 a IllSKl ester otna isiin1 sio- Biaz or K. dala 13.:« do- voli- DELO GLASILO GO.HiAlSTliWi; PARTIJE T.O. OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 51 (3771 TRST - SOBOTA, 17. DECEMBRA 1955 CENA 20 LIR NE SMENO DOPUSTITI PROTILJUDSKE DISKRIMINACIJE Scelbova okrožnica je tudi ost proti slovenskim volivcem V zgoniški občini bi se bilo moralo na podlagi okrožniče črtati 50 volivcev - Celo tisti, ki so prejeli pogojne kazni in so že prestali dobo pogojnosti, črtani iz seznamov N cepola • -mo- Demokratične stranke na noben način ne morejo in ne smejo preko diskriminacije, ki jo določa Scelbova okrožnica o odvzemu volilne pra-vn0' ivice volivcem, ki so bili v ljahibreteklosti kaznovani. Nihče Ma- «e ne bi bil zmenil za to okrož- ii5W |mCOi če bi se nanašala na tiste V,.«; .... Ircforp tp sam Ira- ler - mai nsKi ove-za ■ ■k -nira cnJ1' ZgO-isKe ■a na po- teče • Trli. 30 10.30 16.30 ICI: eter \T UV ii> kazni, za katere že sam kazenski zakonik predvideva odvzem civilnih pravic. Toda Scelbova okrožnica je bila sestavljena zato, da izključi iz Volilnih seznamov tiste ljudi, ki so v teku svojega življenja Prejeli najnižje kazni in globe za neznatne prekrške. Za take prekrške pa kazenski zakonik sploh ne predvideva odvzema volilne pravice. Zato pa ie jasno, da je okrožnica bolela prizadeti določene sloje, o katerih je znano, da so izpostavljeni zaradi socialnih razmer, v katerih živijo, določenim neznatnim prekrškom, ki Jih nihče ne more smatrati za zločine. Pri nas pa so se v zadnjem času pojavili tudi primeri, ki če bolj osvetljujejo protidemokratični in protiljudski pomen okrožnice. Začela -se je Odvzemati volilna, pravica tudi tistim volivcem, ki so bili ''bsojeni na pogojne • kazni. Pogojna kazen pa je predvidena samo za nekatere 'lažje prekrške in se črta iz osebnega kazenskega lista- po nekaj letih. No, dogaja se, da je bila Volilna pravica odvzeta tudi tistim, ki so bili pogojno kaznovani in jim je bila fa kazen že črtana iz kazenskega lista. V Italiji se dogaja še večji nesmisel in ni rečeno, da ne bo prišlo tudi v Trstu do takih Primerov. Črtajo se namreč iz Volilnih imenikov volivci iznad 80 let starosti, ker je znalo, da postane kazenski list jak» j )o go letu popolnoma čist. Da fiicva pridobi volilno pravico, r0ora takšen volivec «dokazali»1, da jo lahko ima. To pa :baJ’ j Pomeni iskati po vseh arhivih, izgubljati dneve in dneve in ■tneti velike stroške. Toda bistvo problema ni v iem, da se dogajajo te nepravilnosti. Bistvo je v lem, da že hoče preprečiti velikemu številu volivcev iz revnejših stojev izvajanje volilne pravice. Kajti dogaja se, da mo-t»jo tisti, ki so v pogojih, ki Jih okrožnica predvideva, izgubljati mnogo časa, da ponovno pridejo do svoje pra- vice. To pa pomeni odvrniti od snih izgovorov skrči število svobodo Španije izpod iranki. ona-a rit- iri. ioQ)] rner sci»- izani nirtw ega- isse- arv- lOV' IK3» I it»«' nel' i£»»' ìiW1 itur- dru-! JV Utia cefi1-lisii« pr»* jdt" te* neiit r It tud1 ične tika- li o' .on« ifitn' trt JI' ob CI))9 0>' $ te namere marsikoga, če ne veliko večino črtanih volivcev, ker revnejši sloji nimajo na razpolago toliko časa, da bi hodili po uradih in sestavljali prošnje za prošnjo Na la način okrožnica izključuje veliko število volivcev, ki so potencialno levičarsko usmerjeni. Računa se, da mislijo v Italiji tako izključiti približno dva milijona volivcev, v Trstu se govori o -kakih 2000. V zgoniški občini se je hotelo črtati približno 50 volivcev, od teh jih je 25 znova pridobilo pravico. Če sedaj pomislimo kdo je 'Ul v svojem življenju najbolj izpostavljen manjšim prestopkom, bomo prišli do sklepa, da ta- okrožnica na Tržaškem predstavlja pravo krivico proli kmetom ali prebivalcem, ki še več ali manj bavijo s pol*e. delstvom ali živi,o izven mesta. Veliko je naših ljudi, ki so bili v svojem življenju izpostavljeni prekrškom zaradi tega, ker so kakšenkrat nabrali malo drvi v tujem gozdu, nevede spustili svoje govedo na tujo pašo, pobrali kakšen sad ne -na svajem, šli na lov brez dovoljenja. Če so dobili kakršno koli malo globo so izpostavljeni odvzemu volilne pravice. Za njeno ponovno pridobitev pa- bi morali izgubiti mnogo, časa in tudi denarja, ker morajo priti v mesto. Zato ta okrožnica učinkuje na Tržaškem tudi kot diskriminacija .proti slovenskemu življu, ki je v svo-ji ogromni večini sestavljen iz revnih ljudi. Vsled tega je nemogoče molčati. Ne smemo dopustiti, da bi vlada na ta način in s formalnim spoštovanjem demokracije oslabila, opozicijske sile, kar ji ni uspelo v vseh teh letih koncentrirane protide-lavske in protikomunistične propagande. -Potrebno je torej, da se čim močnejše dvigne ljudski glas proti tej «legalni» diskriminaciji. Med Slovenci pa naj -se dvigne gla-s vseh skupin in strank, da se prepreči nov način diskriminacije na škodo slovenskega prebivalstva, ki je že itak oškodovano v vseh pogledih. Primer zgoniške občine nas sili, da odločno zahtevamo odpravo Scelbove okrožnice, če nočemo, da se na podlagi sme- slovenskih volivcev. Ce je bilo v tako mali občini, kot je Zgonik, 50 takih primerov, si moramo misliti, koliko bo Slovencev med tistimi, ki jih nameravajo črtati. Vsak, ki mu sporočijo, da je črtan iz volilnih seznamov, naj se takoj pobriga, da mu povrnejo volilno pravico. Za to mu je na razpolago tudi pravni urad Komunistične partije ki mu bo pri tem pomagai. Istočasno pa je treba, da se vse slovenske stranke in skupine zavzamejo in zahtevajo prenehanje teh diskriminatorskih ukrepov. stičnega režima, prejela pozdrave in voščila iz vsega -sveta. Centralni komite Komunistične partije S-Z ji je v svojem pozdravu želel še nmogn let plodnega življenja za dobro bit španskega ljudstva. V imenu naše partije ji je poslal pozdrav tov. Vidali, ki je z njo sodeloval za časa španske državljanske vojne v organizira-cilašističnim agresorjem. "Panaria” Ima 60 let 9. decembra je dopolnila 60 let sekretaika Komunistične čne partije Španije Dolores I-barruri — «la Passionanti». Ob tej priliki je junaška španska žena, ki je bila in je eden izmed najboljših borcev za Nečuven ukrep kolonialistov Britanski guverner na Cipru Harding je s posebnim odlokom ki je bil objavljen v sredo, postavil izven zakona tamkajšnjo napredno delavsko stranko. Z istim odlokom je bilo prepovedano nadaljnje delovanje množičnih organizacij, ki so z nj-o povezane, t. j. mladinske, ženske in kmečke organizacije. Prepovedano je bilo nadaljnje tiskanje naprednih časopisov. 21. decembra poteka 76-letnic a rojstva velikega voditelja sovjetskega ljudstva v dobi izgradnje socializma, v domovinski vojni proti nacifašizmu in v povojni obnovi ZSSR Josipa Visarjonoviča Stalina. Stalin je skoraj 30 let vodil sovjetsko državo in Komunistično partijo Sovjetske zveze. Za časa njegovega vodstva je ZSSR postala ena izmed najmodernejših industrijskih držav z najmodernejšim poljedelstvom Postala je svetilnik za vse delovne ljudi sveta v borbi za boljše življenje in odpravo izkoriščania. Stalin le bil bojni tovariš velikega Lenina in je uresničil nesmrten Leninov nauk. TEŽAK PORAZ AMERIŠKE SABOTAŽNE POLITIKE Na podlagi sovjetskega predloga je v OZN vstopilo 16 novih držav Po zavrnitvi kanadskega načrta, ki so jo zakrivili Čangkajšek in ZDA, so reakcionarni krogi že mislili, da je bila odvrnjena nevarnost razširitve OZN - 1SSR je lej pobožni želji zadala usodni udarec Sovjetska diplomacija je zabeležila novo bleščečo zmago, ki je spravila v zelo neroden položaj zahodne velesile Potem, ko je že zgiedalo, da so propadli vsi poskusi za sprejem 18 držav v OZN, je predstavnik Sovjetske zveze v OZN zahteval izredno sejo Varnostnega sveta in na njej' predlagal, naj bi se sprejelo v OZN 16 držav. Razprava o sprejemu LR Mongolije in Japonske pa naj bi se odložila na poznejši čas. Ta -sovjetska poteza je osupnila zahodne velesile, ki so že bile gotove, da je vprašanje rešeno z zavrnitvijo kanadskega USPEŠNO ZAKLJUČEN OBISK DELEGACIJE Z.S.S.R. V INDIJI Bulganin in Hruščev poudarila da bi bil razpust IU nesmiseln Po tritedenskem obisku v la, da je treba nemudoma Indiji in Burmi je sovjetska | sklepati o njenem sprejemu v delegacija odpotovala v sredo OZN. 2 indijske prestolnice V to-1 ek sta ministrka, predsednica ZSSR in 'Ind-ije Bulganin ter Nehru podpisala skupno iz-lavo, v kateri so zapopadena skupna gledanja na številna Mednarodna vprašanja in se ^udarja težnja po vzajem-delm sodelovanju na gospodarskem in kulturnem podro- '*■’**, Celo odločno vprašanje spre •>* ietna Kitajske v OZN, določa verdi ih ,-bd' ova-i, S° r 1* A >e ir** skupna linija glede rešitve korejskega in vietnamskega vPrašanja, glede razorožitve, Prepovedi atomskega in jedrnega orožja. Izjava se zaključuje, poudarjajoč, da je obisk sovjetskih Vf>diteljev pomemben dogodek ne samo za sovjetsko-in-tiijske odnose, marveč tudi za stvar miru v svetu. Predi odhodom iz Novega efoija sta Hruščev in Bulga-hfn odgovorila na nekatera vpraša-nja, ki so -jih novinarji Msmeno postavili. Glede razorožitve sta izjavila, da bi bila etU)Stranska razorožitev s sira. ni IZS-SR medtem ko druge-, - države nadaljujejo s tekmo lv oboroževanju, kvarna ne Samo za -ZSSR, marveč za vse Miroljubne dežele. Glede azij-F*ih problemov se strinjata z ?stnjislijo o konferenci veli-Rh p tem vprašanju, na vsak način pa bi na njej morali so giovali Kitajska in Indija. Ulganin in Hruščev sta -tudi Rudarila, da ženevski duh vi kljub naporom nekaterih ogov. ki bi ponovno hoteli prožiti hladno vojno in one-Jlogpčit i vsakršen napor za n,hiritev. O Kitajs-ki sta rek- Zelo zanimiv je odgovor na vprašanje, ali se predvideva razpust Informacijskega urada komunističnih partij. Bul-gani-n in Hruščev sta dejala, da delo tega organizma, ki zasleduje cilj izmenjave informacij in izkušenj iz borb za pravice delovnih ljudi, gre na živce tistim, ki bi hoteli ovekovečiti že preživel sistem izkoriščanja človeka po člove ku. Ali bi ga bilo mogoče likvidirati? Zakaj bi se morale komunistične partije odreči nič ne reče proti delovanju fociaiistične internacionale, ki združuje socialdemokratske stranke? Zakaj se smatra za naravno in legitimno dejstvo, da se kapitalisti združujejo v mednarodne monopolistične zveze in se redno shajajo za ureditev svojih poslov, dočim bi se itotelo onemogočiti delavskemu razredu izvajanje velikega gesla mednarodne solidarnosti: «Proletarci vseh dežel, združite se!»? V soboto se bo pričel v Ri- mu 1. vsedržavni kongres -Italijanskega gibanja za mir. Zaključna manifestacija kongre-splošno sprejeti obliki stikov. sa bo v nedeljo v gledališču in sodelovanja v mednarod- Adriano, kjer bo govoril po-nem merilu? Zakaj se n. pr. 1 slanec Nenni. predloga o sprejemu lii držav. Zato so Amerikanci do zadnjega poskusili onemogočiti uspeh sovjetske pobude. Ves svet je tako videl, kdo se je najbolj upiral sprejemu novih držav v OZN in kdo je skušal preprečiti vsako pobudo v tem smislu. Kot je z-nano, je Kanada predlagala, naj bi bile -sprejete v OZN: Albanija, Irak, Italija, Portugalska, Avstrija, Finska, Ceylon, Nepal^Libija, Kambodža Laos, Bolgarija, Ro- munija, Madžarska, Spanja, Mongolija in Japonska. Sovjetska zveza je ta predlog podprla. V začetku so se temu predlogu upirale zahodne velesile, nato pa sta Anglija in Francija spregledali svoje stališče in se pridružili skoraj vsem državam zastopanim v OZN, ki so predlog podpirale. Edinole ZDA so do zadnjega vztrajale na stališču da ne morejo podpreti vstopa komunističnih -držav v OZN. Dejansko se je za to ameriško trmoglavostjo skrivala želja, da ne bi prišle v OZN tudi druge države, prav posebno azijske in afriške, in da se ne bi OZN preveč razširila, ker bi bilo v tem pr'meru zelo težavno delo za organiziranje ameriškega volilnega stroja. Ko pa so Amerikanci videli, da se zaradi njihovega stališča zgraža ves svet, so se morali1 umakniti, poslali pa ,o naprej svojo lutko, C«nkaj-škovega predstavnika, ki ilegalno in samo po krivdi Amerike zavzema v OZN in Varnostnem svetu mesto, ki mu ne p ri pa d n. Formoški predstavnik je izjavil, da bo postavil svoj veto proti Mongoliji. Veto proti Mongoliji pa je pomenil dejanski veto proti vstopu ostalih 17 držav,, ker ZSSR ni mogla -sprejeti tak- šnega izsiljevanja prav pose- proti drugim državam. Po bno še, ker je bil kanadski predjlog nedeljiv. Ofenzivo proti predlogu je v torek začel ameriški predstavnik, ko je se je vzdržal pri glasovanju za ljudsko demokratične dežele. Tedaj je formoški predstavnik predlagal, naj bi se v seznam vključili tudi Južna Koreja in Južni Vietnam, ki nimata pravice do vstopa v OZN dokler se ne reši vprašanje njune združitve. Proti predlogu so se postavile vse države razen zahodnih velesil. Tedaj je fgrmoški delegat postavil svoj veto. ZSSR ni mogla kot odgovoriti s svojim vetom krivdi -Formoze in Amerikan-cev, ki so jo podpirali, je bil kanadski predlog o vržen. Naslednji dan pa je prišlo iznenadenje za zahodni-ke. Sovjetska zveza je predlagala, naj se iz seznama za seda' črtata -Mongolija in Japonska (slednja tudi zaradi tega, ker nima še mirovne pogodbe z Z-SSR) in naj se ostale dežele sprejmejo v OZN. Čeprav so Amerikanci bo zadnjega trdovratno vztrajali na stali-čšu, da je treba spdejeti tudi Japonsko, je sovjetski predlog dobil večino glasov. Glavna PROCES PROTI PARTIZANOM V VIDMU ZAKLJUČEN Porotno sodišče obsodilo dva partizana na 20 let ječe Obsojena borca bosta deležna olajšav, ki jih določa zakon z dne 19.12.1953 Obsodba predstavlja težko žalitev za vse osvobodilno gibanje v Italiji V četrtek zvečer se je zaključil proces proti šestim partizanskim voditeljem. Komandanta Zambo in Stanko sta bila obsojena na 20 let ječe z vsemi olajšavami, ki Jih predvideva zakon z dne 18. decembra 1953. Partizani Ario, Mirko in Boris so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov; Garibaldi je bil tudi oproščen, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Pred zaključkom razprave je govoril vodja obrambnega kolegija poslanec Gianquinto iz Benetk. V svojem tri ure trajajočem govoru je odločno zavrnil vse obtožbe in poudaril, da ne bi smelo nikoli priti do tega procesa, ker gre za dejanja, ki so se dogodila v vojni in ker so tisti, kateri sedaj sede na zatožni klopi le izvršili ukaze, ki so jih prejeli od svoje nadrejene komande. «Prisostvujem procesu, ki je prinesel globoko, melanholijo, ki izhaja iz znanih dogodkov, ki predstavljajo najžalostnej-šo stran v zgodovini Italije». Tako je med drugim poudaril državni tožilec v svojem govoru. ki ga je imel na, torkovi sodni razpravi v Vidmu, proti furlanskim partizanskim komandantom. Za tem pa je predlagal, naj sodišče obsodi «Aria», «Zamba» in «Stanka» na 23 let ječe z olajšavami, ki -jih predvideva zakon Tako torej pojmuje državni tožilec o orbo, ki so jo vodili italijanski rodoljubi proti fašistom in nacistom, borbo iz katere se je porodila, nova, demokratična Italija. (Nadaljevanje na 4. strani) Prav zato pa je bila tem boljša «lekcija», tudi za državnega tožilca, to kar je na procesu kot priča izjavil deželni sekretar KFI tov. M.- rio Lizzerò - Andrea, ki je bil za časa osvobodilne vojne generalni komisar garibaldinskih divizij in je za vojaške zasluge odlikovan s srebrno kolajno. Lizzerò je še enkrat potrdil, da se je osvobodilno gi-banje v Italiji začelo 13. septembra 1943 in se končalo 8. maja 1945. Najdaljša borba .-.e je bila prav v Furlaniji, od koder se je sovražnik pomikal proti Nemčiji. Na tem predelu je bilo tik pred koncem vojne o-krog 60 tisoč Nemcev," preko 40 tisoč m; ngoiskih vlasovcev, razen teh pa šei dve diviziji fašistov. Zaradi tega je bil položaj zelo resen Naloga ga-ribaidincev je -bila, da obvarujejo industrijske naprave, katere so poskušali osvajalci o-pustošiti. Zato ni res, da je bilo v Furlaniji konec vojne že 25. aprila 1945 in da so i tuji osvajalci, i fašisti položili orožje že pred 30. aprilom to je pred dneom, ko je bila skupina fašistov v Pordenonu juslificirana Prav tako ni res, da -so komandanti, ki so sedaj na zatožni klopi delali na svojo roko. «Jaz sem bil tisti — je poudaril Lizzerò ki je dal ukaz komandantu «lAriu», t. j. enemu izmed obtožencev, naj u-strelijo najnevarnejše fašistične ki iminalce. Zavedali smo se namreč, kaj bi bilo nastalo v primeru, da bi se bili Nemci povrnili v kraje, ki so jih osvobodili partizani. V dokaz temu nam je primer, ki se je dogodil 2. maja 1945, t. j. dva dni kasneje v kraju Avasinis, kjer so Nemci in fašisti pobili 93 ljudi. Ukaz, ki ga je «Ario» predal njegovim tovarišem, je bil moj ukaz, katerega sem izdal na osnovi ukazov, ki sem jih pre- jel od Glavnega poveljstva CVL.» Odvetnik Gianquinto, ki načeluje zagovorniškemu kolegiju je v sredo prejel od prebivalcev iz Dornberga pismo, ki pravi med drugim: «Fašistični alpinci, katerim so pripadali kap. Vettorini, maresciallo Spolero in narednik Merilni, so tesno sodelovali z Nemci in so izvajali z njimi skupne akcije, ko so požigali hiše, kradli živino, zlato in druge dragocenosti. Po-Jbijali so nedolžno civilno prebivalstvo, partizane, italijanske garibaldince. ujetnike, ki so se častno in hrabro borili proti fašistom in nacistom. Usmrtili so na stotine ljudi, med katerimi so bile tudi ženske, otroci in starčki, kakor tudi mnogo nosečih žena. Samo v Prvačini so ubili 26 nedolžnih ljudi. Mted glavnimi, ki so počenjali grozodejstva so bili prav Vettorini, Spolero in Merlini.» Tudi to pismo potrjuje s kakšnim «človekoljubjem» in s kakšnim «patriotizmom» so se ponašali justificirani fašistični zločinci. SLOVENSKI DELAVCI pristopite h konstituanti Le tako boste uspešno branili svoje sindikalne in tudi narodne pravice Za nikogar ni več nobena novost, kako velike važnosti je sklicanje sindikalne konsti-lu oite, ki bo prihodnjega januarja v Trstu. Pobudo tajništva C'GIL, katero je z navdušenjem sprejeta Delavsko zveza, kakor tudi druge vanjo včlanjene sindikalne organizacije, so toplo pozdravile najširše plasti delovnega ljudstva. Ta pobuda temelji na eni izmed najbolj živih teženj tržaških delavcev, namreč na učvrstitvi sindikalnega gibanja, ne le potom enotne in čvrste organizacije Delavske zveze in sindikatov, ki so včlanjeni v CGIL, temveč tudi na zelo važnem faktorju, ki je poziv k sindikalnemu življenju, k borbi za obrambo pravic, za uresničitev zahtev, ki so jih delavci postavili v zadnjih letih, in ki so iz katerega, koli Kvestura prepovedala ponatis članka Pajette Proslava ljudskega voditelja Pinka Tomažiča in tovarišev Komunistična partija je organizirala proslavo Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev, so 15. decembra 1941 padli pod fašističnimi svinčenkami. Predstavniki Komunistične partije, množičnih organizacij in številni demokratje so v nedeljo šli na opensko strelišče, da se poklonijo junakom na kraju mučeništva in da položijo spominske vence V imenu vodstva Komunistične partije sta se spominu mučenikov oddolžila Marija Ber-netič in Giovanni Postogna. V svojem nagovoru je tovarišica Marija Bernetič povedala, kaj predstavlja Tomažič za slovensko in italijansko napredno gibanje v Trstu, kako je bilo vse njegovo življenje posvečeno stvari osvoboditve izpod fašizma. Govornica je poudarila, da je Tomažič težil po skupni protifašistični fron- ti, ker si je samo tako zamišljal možnost osvobodiltve Slovencev in uresničenja njihovih narodnih pravic. Tomažič je pozival slovensko ljudstvo v boj proti fašizmu, ne da bi se v tistih trenutkih gledalo na politične m druge razlike. Zraven tega pa je neprenehno opozarjal, da bo boj Slovencev uspešen le, če se bodo povezali tudi z italijanskimi množicami, ki jih je fašizem ravno tako tlačil. Tov. Postogna je imel občuten, pretresljivi in pomemben govor. Postogna, je bil na procesu s Tomažičem, pred aretacijo je delal skupno z njim v Komunistični partiji, videl ga je, kako se je zadržal v ječi, na procesu in ob prečitanju razsodbe. Zato je tov. Postogna opisal vse, kar so priporniki pretrpeli, obsedno stanje. ki so ga fašisti dejansko uve dii v Trstu za časa procesa, junaško in pogumno zadržanje Tomažiča pred sodiščem, zrelost tega mladega komunističnega voditelja, ki je znal o-hrabriti vse svoje tovariše in jih mnoge s svojim zadržanjem in svojo besedo prepričal, da so pozneje postali komunisti. To svojo zvestobo delavskemu gibanju, komunistični partiji in deželi socializma je dokazal tudi pred fašističnimi puškami. Tov. Postogna je dejal, da ljudstvo, ki ima take junake ne more več dopustiti, da bi iz preteklosti ponovno vstale fašistične sence, se zopet šopirile in zopet začele groziti. Tako ljudstvo bo razbilo vsakršno nakano in bo uveljavilo tiste pravice in tiste pridobitve, ki so sad prelite krvi tisočev in tisočev junakov. Kvestura je prepovedala po* natis uvodnika člana tajništva KPI Giancarla Pajeita, objavljenega v nedeljo v listu «l’Unità pod naslovom «Komunisti». Kvestura je kot vzrok prepovedi navedla, da je «članek tendenciozen in lahko moii javni red» čeprav ga je prebralo najmanj pol milijona in ni noben časopis zabeležil, da bi se bili v Italiji pojavili neredi, krvavi spopadi, upori ali celo revolučija. Nekaj takega pa se že dolgo ni slišalo. Članek Pajette je razlagal, kaj so komunisti in Kako so lahko ponosni tisti, ki so člani Komunistične partije. Zgleda pa, da kvestura ni tega mnenja. Nasprotno, kvestura pravi, da pisati članke o tem, kaj so komunisti in kako se je lahko ponosni na ta naslov, pomeni biti «tendenciozni» in «motiti javni red». Toda, prosimo vas, kakšen javni red? Ali morda gospoda Co-ceanija in Pagninija, nemških kolaboracionistov, fašistov, Giunte, «Bande Nere», «X. Mas» in vseh tistih, ki so 25 let gospodarili po lej zemlji in zagrešili vse, kar so zagrešili v imenu dvatisočletne kulture? Kakšen javen red, za božjo v o. ljo? Ali morda javen red tistih, ki mečejo bombe in bencin na knjigarno Rinascita in na sedež CGIL v Rimu? munisti izven zakona in da se lahko proti njim dela vse, kar se hoče in da se jim zato lahko preprečuje celo propagandno delovanje za popularizacijo njihove partije, ki je največ, da — naj komu prija ali ne — največ dala za osvoboditev Italije izpod krvavega in razbojniškega Mussolinijevega režima? Dovolj je vsega tega. Naj se v Trstu spoštujejo: 1. Listina o človečanskih pravicah; 2. Posebni statut; 3. republikanska ustava, ker na noben način nočemo, da bi nas smatrali za mandat, kot je n. or. Somalija. Da bodo niši bralci in vsi Slovenci vedeli, kakšen letak je kvestura prepovedala, bomo prihodnjič objavili v celoti Paiettov članek! Kje je tu logika, prav posebno logika antifašistične in u-porniške Italije, ki je izšla iz narodnoosvobodilne borbe? Kje je logika republikanske u-stave, kje je logika predsednika Gronchija in njegovih besed o polni enakopravnosti med državljani in o odpravi vsake diskriminacije. Ta prepoved je nekaj nezaslišanega, Je v na. sprotju s slehernim demokratičnim načelom, je predvsem v nasprotju z razsodnostjo. Ali se morda nekje misli, da še živimo v letih Tomažičeve1 ga procesa, v letih fašističnega režima? Ali se misli, da so ko- V nedeljo 18. decembra ob 11. uri v Kinu ob morju ZBOROVANJE «Za obrambo volilne pravice, proli brisanju iz volilnih seznamov, za demokratične volitve» govori; Gianquinto Gianbattista predseduje: Otlv» Giuseppe Posassi Stavka profesorjev srednjih šol Solidarnost splošnega javnega mnenja s stavkajočimi - Tudi slovenski profesorji v Trstu stavkajo V četrtek so profesorji in ravnatelji državnih srednih šol v Italiji stopili v ponovno stavko, katera bo trajala do 22. decembra, ako ne bo vlada sprejela upravičenih zahtev, ki jih postavljajo prizadeti. Pri tem so deležni široke solidarnosti vsega javnega mnenja. Vlada je do zadnjega trenutka poskušala potom raznovrstnih obl-jub in zagotovil odvrniti Šolsko fronto od sklepa, da napove stavko. Kako vlada pojmuje upravičene zahteve profesorjev in ravnateljev je še enkrat pokazala s tem, da je ob napovedi stavke v nekem poročilu bilo objavilo, da obžaluje stavko, der da zanjo ni bilo razlogov, ker je prav sedaj v teku razpravljanje glede zakona o pooblastilih, s katerimi, naj bi bil rešen spor in ker stavka (po vladni logiki namreč) ne kori. sti prestižu šole». Tudi vodstva vladnih strank so si na najrazličnejše načine prizadevala da bi odvrnila šolnike od stavke, ali pa da bi vsaj v njih vrstah ustvarila razdor, s čemer bi okrnila kompaktnost. Marsikateri izmed voditeljev omenjenih strank je precej časa upal. da je uspel v svojih namenih. Toda pri tem se je močno zmotil, kajti že prvi dan stavke je še enkrat potrdil, da vlada v vrstah šolnikov trdna in o-dločna kompaktnost. Kot je znan i obstoja tudi možnost, da bodo tudi osnovnošolski učitelji napovedali stavko. V sredo so se zastop- Minister Rossi je s svoje strani zagotovil, da bo še ta teden objavil načrt dokončne u-reditve prejemkov od 1. julija 1955 dalje. Nikakor pa ni mogoče dosti zaupati takim zagotovilom. Da je tako potrjuje mnogo dokazov, med katerimi tudi razlogi, zaradi katerih je prišlo do stavke srednješolskih profesorjev, ki je sedaj v teku in do katere prav gotovo ne bi bilo prišlo, ako bi bil storjen korak naprej od običajnih obljub vodilnih osebnosti. Tuli slovenski profesorji v Tnstu so kompaktno stopili v stavko. Vodstva vseh treh stro- razloga ostali izven sindikalnih organizacij. Težak položaj in številna pereča vprašanja, ki tarejo danes tržaški delavski razred, zahtevajo od slehernega delavca, ne glede na to, v kateri organizaciji je včlanjen, da prispeva v tej borbi za rešitev problemov, za izboljšanje življenjskih pogojev vsega delovnega ljudstva Povsem jasno pa je, da samo močna sindikalna organizacija in podprta od večine tržaških delavcev, postane najučinkovitejše orodje za obrambo interesov delavcev in za realizacijo njihovih zahtev. Zaradi tega bo konstituanta poklicana, da razpravlja o važnih problemih, ki predstavljajo osnovo IV. kongresa CGIL, in sicer poglavitne značilnosti italijanskega položaja s posebnim ozirom na gospodarski položaj, na spoštovanje sindikalnih pravic in demokratičnih svoboščin, sindikalne politike in organizacijske učvrstitve. Poleg teh pa se jim pri nas pridružujejo še posebne zahteve gospodarskega značaja s ciljem za učvrstitvijo borbe za njih uresničitev. Prav zaradi tega mora biti sindikalna konstituanta manifestacija, čigar naloga je učvrstiti enotnost tržaških delavcev, katerim je CGIL naslovila poziv, naj, ne glede na politično opredelitev, narodnost ali ver. sko prepričanje pristopijo v veliko enotno družino delavcev, v CGIL. Pripravljalni odbor sindikalne konstituante je kot zvesti tolmač vsebine omenjenega poziva postavil norme za u-deležbo na januarski sindikalni maniiestaciji in dolcčil, da delavci, ki niso organizirani ali vpisani v drugih sindikalnih organizacijah, a žele udeležiti se konstituante, lahko za to zaprosijo, bodisi posamezno, kakor tudi v skupinah. Zato bo pripravljalni odbor v prihodnjih dneh objavil poseben dokument, v katerem je apel CGIL, navodila za udeležbo na sindikalni konstituanti; nadalje so v njem zapopadene poglavitne zahteve velike sindikalne organizacije s posebnim ozirom na tržaške zahte-ve.Dokumentu bo priložen tudi obrazec, ki služi kot pristopnica h konstituanti za tiste delavce, ki niso organizirani, odnosno niso člani katerega izmed sindikatov, ki so včlanjeni v OGIL. Vse to bodo delavci dobili na krajih kjer delajo, kakor tudi na sedežu v ul.. Zonta 2/1., kakor tudi na vseh sedežih sindikalnih organizaciji, ki so včlanjene v CGIL. niki njihovih strokovnih org a-1 kovnih organizacij slovenskih nizacij sestali z ministrom za šolnikov v Trstu so soglasno vzgojo Rossijem. Tudi to vprašanje je zelo aktualno. Vodstva strokovnih organizacij osnovnošolskih učiteljev razpravljajo o času in obliki stavke. sklenila, da se slovenski profesorji pridružijo stavki, s pou. darkom na zahtevo da se z u-zakonitvijo čimprej reši pereče vprašanje slovenskega šolstva na Tržaškem. Slovenski delavci, ki niso organizirani ali vpisani v dru ge sindikalne organizacije CGIL, naj sprejmejo ta poziv enotne organizacije delavcev in naj se pridružijo velikemu gibanju -italijanskih delavcev s tem, da pristopijo k sindikalni konstituanti. vrl V novi organizaciji, ki se bo rodila na konstituanti bodo slovenski delavci našli najučinkovitejše orožje za nadaljnjo borbo za obrambo svojih interesov, obenem pa tudi o-rožje za obrambo svojih nacionalnih pravic. "M :S S s % : OSEBNI SPOMINI E. D. STASOVE 0 DELU Z V.l. LENINOM Potrebne so mlade sile Mladina bo odločila! iizid borbe Spoznanje z Nadeždo K. Krupskajo, življenjsko tovarišico lljiča^- “Nevesta" ga gre obiskat v peterburške zapore - Srečanje v Ženevi in problem čaja ter postrežbe E : V' nadaljevanju objavljamo spomine E. D. Stasove na Lenina. E. D. St asov a je stara tovarišica, ki je bila sodelov-ka Lenina in je zavzemala visoke položaje v KP SZ. Ti spomini, ki še niso bili objavljeni pri >ias, so sestav.jeni na podlagi stenografskega zapisnika konference, ki se je vršila 19. aprila 1947 na ple-munu Mestnega komiteja partije v Leningradu. Z Vladimirjem Iljičem sem se seznanila potom Nadežde Konstanti n ovne krupskaje. Obe sva bili učiteljici v nedeljskih Milah, nato pa sva skupaj delali v «Potujočem muzeju učnih pripomočkov»,, ki so ga učiteljice same ustanovile. V tistih letih smo čutili veliko pomanjkanje učil. V želji, da bi prispevali k tej stvari, smo učitelji in učiteljice dali vse, kar smo imeli : nekateri so imeli herbarij, drugi kakšne v špiritu konzervirane predmete, tretji rucje, četrti čarobno svetilko s slikami itd. Vse to smo zbrali in deli v malo sobi pri knjižnici Rubakina, ki se je tedaj nahajala v veliki Podjačeski ulici na štev. 39. Ne vem. ali še dandanes obstaja ta knjižnica, tedaj je bila ena najboljših v Peterburgu in je iz nje Kru paska ja jemala knjige za šole izven Nevskih mestnih vrat. Pozneje smo v istem domu imeli veliko samostojno stanovanje, potem pa je eden naših naročnikov grofica Panina zgradila za muzej hišo na vogalu Tambov-ske in Prilučke ulice, kjer se sedaj nahaja klub železničarjev Oktobrske železnice, in mi smo se tja preselili. V tem poslopju je v veliki dvorani prvič leta 1906 javno nastopil Vladimir lljič pod i-menom Karpova. Ko je Nadežda Konstantino-vna po pregnanstvu odšla v tujino, sva si začeli dopisovati in sva si do leta 1903. ves čas- zelo aktivno dopisovali o partijskih zadevah. Spominjam se, kako nas je Vladimir lljič v od bob ju med 11. in lil. kongresom napadal, ker nismo dovolj odločno pridobivali novih ljudi. Reči je treba, da smo z veliko opreznostjo pristopali k vprašanju izbiranja ljudi, kajti smo se po borbi s pristaši «Delavske misli», z ekonomisti in menjševiki bali, da ne bi spet prišlo do trenj in nove borbe v komiteju ; zato smo se ob neuspehih sklicevali na pomanjkanje ljudi. Vladimir lljič je v nekem izmed svojih Pisem v Piter takole pisal : «Potrebne so mlade sile. Jaz bi svetoval naravnost ustreliti na licu mesta tiste, ki si dovoljujejo govoriti, da ni ljudi. V Rusiji je nešteto ljudi, potrebno je le širše in pogumneje. pogumneje in širše in še enkrat širše in še enkrat pogumneje zbirati mladino, ne da bi ževanje stikov aretirancev z zunanjim svetom pošiljal na sestanke z aretiranci mladince in mladinke, češ da so to ženini in neveste. Na vprašanje Vladimirja lljiča mi je Nadežda Konstantinovega rekla : « Pomislila sem, ali moram iti jaz ali pa kdo drugi. Sla sem jaz. Potem se je videlo, da sem prav jaz morala iti». Vem tudi, da ni Vladimir lljič dajal ponatisniti niti enega svojega članka, ne da bi ga prebral Nadeždi Konstantinovni. Tako visoko jo je cenil kot marksistko. Moje dopisovanje z Vladimirjem lljičem se je nadaljevalo do jeseni 1903, ko se je avgusta začel proces proti Baumanu, Platonu Aleksandroviču, Lengniku. Beljančikovu, Med ve-dovi, Baumanovi ženi, proti meni in drugim. Vendar sodišče ni bolelo obravnavati našega procesa, ker sta bila odsotna Lengnik in Platon Aleksandrovih. Razpravo so odložili in potem, ko je prišlo do carskega manifesta od leta 1905, je bila ta zadeva popolnoma pokopana. Po procesu sem po naročilu Člana CK Bogdana Kunjaca odšla v Ženevo, da bi upravljala vso tehniko CK partije. Po prihodu v Ženevo semi takoj šla k Vladimirju Iljiču, «k Iljiče- Lenin 1922 leta skupno z Gorkim in Krupskajo. vim», tako smo imenovali stanovanje, kjer je on stanoval skupno z Nadeždo Konstantinovim in CIPER ODLOČNO ZAHTEVA SVOBODO Angleške cete v vojnem stanju Angleška vlada in guverner Harding se močno molila, ako mislila, da je mogoče rešili tako pereče vprašanje z izvajanjem terorja Mej kra,e, kjer se bije zelo odiočna borba proti kolonializmu, spada tudi Ciper, rre-oivaici tega' vzhodno - sredozemskega otoka, ki je zase- vujska na Cipru v «voj,nem .tan,u». io pomeni, da bouu ousiej uaije okupacijske obta-,ti podvzema.e še ostrejše me ,e za pobijanje osvtrbouiine- den po Angležih in ki je važno strateško oporišče poia-gpma razpadajočega angleškega imperiju kateri so po večini grškega rodu, zahtevajo priznanje pravice po samoodločbi glede državne pripadnosti. Skratka zahtevajo, naj se otok priključi k matični domovini, h Grčiji. Angleški osvajalci seveda niso njihovega mnenja in nočejo ničesar slišati o upravičenih zahtevah ciprskega prebivalstva. Kljub temu, da je Grčija sestavni de; atlantskega pakta, se Angleži nočejo sprijazniti s tem, da bi morali prepustiti oblast v roke Grkom. Ciper je namreč .«• je hali. Vojni časi so. Mladi- j za angleški imperij prevelike na ho odločila izid te horhe, I važnosti, da bi ga kar tako študentska in še bolj delavska mladina...» V tem času, mimogrede povedano, nam je študentska mladina delala velike usluge s tem, da je dajala na razpolago prostore za shajališča. Eno izmed shajališč je bilo n. pr. v menzi univerze, drugo pa v menzi Tehnološkega instituta. Tam sloji danes spominska plošča, na kateri piše da je Rozalija Sa-mojlovna Zemljačka imela v enostavno izpustili iz svoje neposredne kontrole. Ta je tem večje važnosti za kolonialni imperij potem, ko so morali prepustiti področje Sueza Egipčanom. Po drugi strani bi prepustitev Cipra, ali pa tudi sama osamosvojitev, še bolj ohrabrila ljudstva drugih angleških kolonialnih posesti, ki par tako koot ljudstvo Cipra le da ne tako odločno — zahtevajo osevoboditev izpod Tov. Hruščev in Bulganin v Novem Delhiju, kjer sta bila de ežna nrav tako prisrčnega sprejema kot v vseh drugih mestih Indi e, ki sta jih obiskala. menzi Tehnološkega svoje shajališče. instituta ! tujega jarma. Tudi zato bodo I Angleži na vse načine posku- V Pismu je Vladimir lljič takole nadaljeval : «Otresite se vseh starih navad nepremičnosti, spoštovanja do čina. Ustanavljajte z mladino na stotine krožkov naprednjakov in opogumite jih, da bodo vedno delali...» Govorila bi še o medsebojnih odnosih V. 1. Lenina in N. K. Krupskaje. Malo pred svojo smrtjo mi je Nadežda Konstantinovih pripovedovala, da je v tem času, ko je bil Vladimir lljič zaprt 1895 v pelerhurškem izmed sester Vladi- zaporu, ena mirja lljiča potem, ko se je bila videla z bratom, rekla Nadeždi Konstantinovni, da je Vladimir lljič prosil, naj bi prišla pogledat njegova nevesta. Treba je pripomniti, da je v tem času politični Rdeči križ (ilegalna organizacija) za vzdr- žali, da čim dlje zavlečejo rešitev vprašanja Cipra. S prihodom maršala Har-dinga — katerega je angleška vlada imenovala za vojaškega guvernerja se je na vsem Cipru poostril režim. Uvedene so bile stroge odredbe za pobijanje gibanja za pravico samoodločbe. Govorilo se je celo o ukrepih vojaškega značaja, ki naj bi jih angleška vojska nameravala podvzeti napram Grčiji. Harding je uvedel na otoku izjemno stanje, Množe se aretacije. Na otoku je veliko koncentracijsko taborišče, v katerem je zaprtih več ciprskih rodoljubov. Angleška policija je razvrščena po vseh večjih in tudi manjših krajih otoka. Pretekli teden je Harding izdal povelje, s katerim je vsa ga gibanja Ciprčanov. Voja- ška cenzura bo 'odslej dalje skrbela zato, da ne bodo odhajale z otoka novice o Luu-■3Ki borbi proti kolonialistom. Vse to pa ne bo spremenilo stvari, kajti ciprsko 1 juustvo zahteva svoje pravice, zahteva osvoboditev, zahteva združitev z Grčijo, vsi ukrepi marsala iiardinga pa bodo in so ze povečali sovraštvo ao angioine ga imperija in njegovih piedstavniKov. izjemno stanje, policijske ure, ustrelitve brez procesov, racije in tudi vojno stanje, ki ga je proglasu Harding, pa ne bodo prestraši-l ciprskih rodoljubov, da bi odnehali od svoje borbe. To so pokazali že v neštetih dejanjih. To potrjuje tudi dejstvo, da >e št ve..no mnoze atentati in druga sabotažna dejanja proti mig ležem tuni v samih m estuiti središčiti in v neposredni oiižini okupatorskih postojank in sedežev. V zadnjem času so se začete množiti govorice o nekih novih predlogih, ki naj bi jih bili postavili Angleži za ure di*ev ciprskega vprašanja Ciprski arhimandril Makarios, ki je dejanski voditelj tamkajšnjih nacionalistov, je izja- vil, da mu je angleška oblast predložila nek novi načrt o bodočnosti tega otoka, da pa je ta predlog zavrnil brez besede. Pogoji v katerih žive politični jetniki na Cipru so zelo slabi. Zaradi tega je grški Rdeči križ poslal Mednarodnemu odboru Rdečega križa zahtevo, naj pošlje na Ciper posebno komisijo, ki naj bi ugotovila na kraju samem, kakšni so ti pogoji. Med drugim naj bi komisija dognala tudi, ali je res, da vsebujejo solzi.ne bombe, ki jih Angleži uporabljajo proti demonstrantom, strupene sestavine, ki so prepovedane po mednarodnih konvencijah. Proglasitev vojnega stanja in podvzemanje strogih ukrepov proti grškemu ljuastvu na Cipru, je pozdravil najreakcio-aarnejši angleški tisk. Londonski list «Manchester Guardian» piše, da je vojno stanje odgovor na terorizem. Dodaja pa, da se s tem ne bo rešilo ciprsko vprašanje in preudarja, da zatiranje ne bo privedlo nikamor. Zato naglaša, da je nujno potrebna politična rešitev, za katero pa m merodajen maršal Harding, temveč londonska vlada. Mno go nesramnejši pa je list «Daily Express», ki zatrjuje, da je sedanje stanje na Cipru rezultat šibkosti angleške vlar de do številnih drugih vprašanj kot n. pr. do iranskega, sueškega in sudanskega v p ra sanja, in da je zato treba uveljaviti silo orožja. Ameriški tisk pa — v podkrepitev dejstva, da so v zadeve Cipra tesno vpleteni Američani - — priporoča, naj bi Ciper evro-peizirali V ta namen naj bi sprejeli statut o evropeizaciji, k' bi bil podoben onemu, lit so ga nedavno zavrnili vohv-ci v Posarju. njeno materjo Jelizaveto Vasi-Jjevno. Ko sem prišla, sem našla le Vladimirja lljiča. Un me je takoj povabil v glavno sobo, ki je bila obenem kuhinja in jedilnica, in me spraševal, kaj se dela v Pilru, v Rusiji, v Pe-terburškem in Centralnem komiteju, nakar je takoj skočil na noge in rekel : «Počakajte.» Mislila sem, da sem rekla kaj nepravilnega. Vladimir pa je stopil k omari, vzel iz nje čajnik, nalil vode, prižgal plinski štedilnik, pogrnil mizo, pripravil vse za čaj in šele nato nadaljeval z menoj pogovor. Navajam ta dogodek, da bi pokazala, kako je pravilen prizor v filmu «Lenin v Oktobru», ko je hišna služabnica zaprosila Vladimirja lljiča, naj pazi, da ne vzkipi mleko. Vladimir lljič je pogostoma sam izvrševal domače posle. Tako je bilo v njihovi družini : gospodaril je, kdor je bil prost. Ta prizor v filmu torej ni izmišljen, a je vzet iz življenja. Način, kako je Vladimir lljič poslušal in spraševal, je bil nekaj posebnega : zadajal je vpra-sanja, silil sobesednika po poti, ki mu je bila potrebna, dotikati se vprašanj, ki so ga zanimala. V ladimir lljič me je veliko spraševal o tem, kaj se je dogajalo v Rusiji. Tedaj se je vršila v Rusiji cela vrsta kongresov : kongres zdravnikov, učiteljev, odvetnikov itd., ki so po kongresih organizirali svoja združevanja (to so bila združevanja izobražencev) in se nato združevali v zvezno zvezo. Vladimir lljič me je .spraševal o teh kongresih Jaz sem se bila udeležila kongresa učiteljev in sem mu lahko podrobno pripovedovala, kako se je vršil in kako je bila na vseh kongresih strnjena skupina boljševikov, ki so nastopali proti liberalcem. Isto borbo proti liberalcem smo vodili tudi v ustanovljenih zvezah. e nai debel se da v smeri enotnosti mff sikaj doseči, kar je danes 5Č težko na drugih poljih. Zato J6 “i bi treba- pregledati v vsakem kr8’ 'a ut ju posebej, kako -more par*' *ežko ja pomagati, da se storijo K raki za dosego te enotno5*1’ ki je mogoča, v katero je ir6' ba verovati in za katero treba delati. In končno še nekaj. V teI11 času je v teku kampanja J? včlanjevanje v partijo in Z> M. Partija si mora zadati ua' logo, da pomaga mladini v <*6' lu za včlanjevanje in prid0-bivanje novih članov. Do?f' ja se marsikje, da se pa rti) sploh ne zanima, kako je mladinskim včlanjevanje"11 Torej ne samo zanimanje, mar' več tudi aktivna ** V gos že g. Racij , Vredi love «ega Ve favei sta spod: lovni tudi 3 leži.ic dela. V ttizir. Življl tev 1 drug. De: likal, tem, «šjej diti iljf kih Tržaški mladini je treba dati možnosti, da se strokovno usposobi tudi tiste bralce našega tiska, ki niso člani partije ter sploh vse osebe, ki sledijo z zanimanjem našemu delovanju, tudi če se ne strinjajo v celoti z našim mnenjem in našimi načeli. Teze je treba predstaviti kot naš program praktične akcije. To nam bo služilo kot sredstvo, da se približamo in navežemo stike z mnogi mi našimi bralci in tudi nasprotniki, s katerimi bomo tako lahko začeli vedro in mirno diskusijo. m ko bomo lahko rekli, da polnujemo svojo dolžnost u c ditve partije, ker ne smet1’ nikoli pozabiti, da je današn*' komunistična mladina bod°' S*1 Komunistična partija, ker danji partijci ne bodo več*1 mladi in živi. _ To sem napisal bolj zato, “ 2 bi se o tem vprašanju zač6'9, it6 diskusija, kot da bi ga h°* ražčleniti. O tem bi ffl moralo diskutirati v celica*1 * tudi po naših glasilih. K. SISKOVlC Industrijski razvoj v Romuniji V zadnjih sedmih letih so zgradili v Romuniji 96 novih tovarn, 200 industrijskih podjetij pa so obnovili in razširili. V istem obdobju je šlo v obrat 11 hidro in termoelek-tričnih central. Leto 1955 se je industrijska proizvodnja povečala za 2,9 krat v primeri z letom 1938. Petrolejska proizvodnja je letos skoro 1,6 krat večja kot leta 1938, proizvodnja premoga 2,2 krat, jekla 2,8 krat, elektrike in trgovine 3,9 krat naravnih plinov pa 13 krat večja. Dočim je morala v preteklosti Romunija uvažati skoro vse. stroje, ima danes svoje proizvode, posebno kar se tiče naprav za čistilnice petroleja, rudnike, traktorje in druge kmetijske stroje. Se pred dvema letoma ni imela Romunija svoje avtomobilske industrije. Danes pa že lahko vidiš na ulicah tovornike, ki jih proizvaja tovarna «Steaua Rosie». V Bukarešti pa so začeli voziti udobni in moderni avtobusi, ki so domač izdelek. ZA VSAKOGAR NEKAJ- POLICIST: «Človeku se zdi 'toro nemogoče, da je v tem /07,u prostora za ioliko ljudi.» * * * TA SE NI PRETEGNIL . «Gospod doktor» — razlaga pacient zdravniku — «kadar v lira du mnogo delam, čutim vsa-kikrat bolečine v hrbtu.» «Ali čutite te bolečine pogo-storna?» — vpraša zdravnik. «Vsakih šest do sedem mesecev.» * * * PLESALEC PA TAK Strasten lovec je -bil nekoč povabljen na družabni večer k neki družini znancev. Ko pleše z mlado damo, ji začne vneto pripovedovati svoje lovske dogodivščine: «Pomislite gospodična, da sem nekoč pobil naenkrat kar štiri leve.» hodljil' «Kako, ali ste jih pohov.-^, — ga hudomušno vpraša plesa1 VI&2K SKOPUSTVA Sinček Škota, ki je bil še P", sebno znan po svoji skoposti, v $ teče nekega dne ves upeha1 v šole in začne pripovedovat! četu: ,„vil «Očka, danes semi pa napr4 yl dobro kupčijo. Namesto, da ,„| sedel na avtobus in se priPf'vj do šole, sem vso cesto tekel K v-sčLa njim. Tako sem prišel VfJe5* pravočasno, in sem, prihranil J i pene o v. » ;£i «To si pa tepec» — za«' oče. — «Ce bi tekel za taKS'JfLr bi prišel še prej in prihranil » cel Steri ing.» NE BO VESELA „< «Komu pa neseš tako kra cvetice?» «Gospej Slokarje-vi.» tf -«Prepričan sem, da jih bo lo vesela » «N-e verjamem.. So za njen greto.» PIJANCEMA LOGIKA Ob dveh ponoči na Ulicl-_7'ti neti se približa miimoidocf Dr gospodu In ga '”l— vljudno vpraša: «Oprostite, ali ml veste P®,?; dati, kje je hiša, kjer stanuj« ,» «Kakor naj vendar ja* vem?» — odgovori vprašam- rej «Aha, sem že razumel, ste tudi vi pijani.» P kup rab ter dov M kdo Spe' pra stv< dre-trge Za i I M sad. 10, ki : ali fiud ,- E Usp je ž kup Sad je k itosi Je j •ijav dre' trgi Ifial trg jih fila; le < Rad Pu Cim N spoi Usp, toru tem jprej pavi Rier 8o, Ti Skit i kup hju M : 1. bro in j Ijal Boš Bo d ta 2. doli zan Ba Km ki : le čar k a stai ima fie faz kar dre kaj Bor So so ber Sep 3 •ier filo fie do ib) NEKAJ UGOTOVITEV OB PONOVNEM POVIŠANJU ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV komu i če» nac'-c enee1 !j ffl° k orne ion i-ašan ■ m' i ni« .Delavske zadruge bi morale Hblažiti blazno naraščanje cen Vodstvo Delavskih zadrug bi moralo odločno ubrati nova pota, sledeč izkušnjam, ki so si jih pridobile bivše uprave, katerim je načeloval Valentino Pittoni - Le tako bodo Delavske zadruge lahko vršile svoje poslanstvo Glavno značilnost ekonom- stavljajo okrog 1/3 potrošnje skega položaja predstavlja ,aji Vznemirljivo povečanje življenjskih stroškov. Za občutenim povišanjem stanovanjskih najemnin, do česar je prišlo že Preteklega julija, se je povečala cena kavi in soli zaradi povečanja trošarine; danes pa smo priča občutnemu povišanju cene olju, kar se dogaja vzporedno s povišanjem cen vseh jestvinskih maščob. Predaj videno je, da se bodo prihod-ni njega januarja ponovno povišale stanovanjske najemnine, v gosp idarstvenih krogih pa se že govori o začetku nove inflacijske dobe, to je o raz-emal (Vrednotenju denarja, kar bo L dovedlo do nadaljnjega občutnega povišanja cen na splošno. Vellica brezposelnost in nizka raven pokojnin in podpor bosta še enkrat poslabšali gospodarske razmere širokih delovnih množic, kajti končno tudi brezposelni in upokojenci težijo na bilanci tistega, ki dela. V okviru akcij, ki jih organizirajo delavci v obrambo življenjske ravni — ustanovitev komisije za kontrolo nad cenami je rezultat teh akcij — spada tudi prispevek, ki ga je treba terjati od Delavskih zadrug. Delavske zadruge, ki niso nikak kapitalistični organi-zem, ki teži za iskanjem naj-tušjega profita, bi morale nuditi najboljše blago po enakih cenah, ali še ceneie kot Da privatne trgovine. Toda to se ne dogaja v taki meri, kot bilo želeti, četudi je akcije *a umirjenje cen zadružništva težko ocenili, razen ob priliki "tvoritve kake nove zadružne Poslovalnice. Toda najvažnejše vprašanje le nanaša na cene za dobave na debelo. De'avske zadruge preti- pa artiJe ime* dine» . pt° i tud izBI iti e z» varil latik i ali1"' nov» :adef ■i st» z uine ■neg» ja o® ■enjll mi» Jom» bodi ost» i!fllOV aenta , vs» pred’ pr » c enot I b»f' fieni* ’ es .lneg» polj» mar eS « 1 ato 1» “ , kr»' parl‘' o 'k11- nos»’ e trf! ro ie r tel» iaz.Z ti na-v de-irid0-DOS8" arti)8 je 1 njeno-maria našega prebivalstva in je torej jasno, da obstajajo pogoji za neposredno dobavo za veliko večino vrst blaga. To pomeni, da (Delavske zadruge imajo možnost, da si zagotove tisti profit — ki prav gotovo predstavlja visoke zneske — 'ki bogati velike lokalne trgovske magnate in obenem nudi možnost prodaje blaga po znatno nižjih cenah. Gre torej za zelo stare izkušnje, za tiste izkušnje, ki so si jih s tako velikim uspehom osvojile nekdanje uprave, katerim je načeloval Valentino Pittoni. Ako bi se upoštevale te izkušnje, bi Delavske zadruge n. pr. v veliki meri lahko preprečile povišanje cene olju, do česar je prišlo skoraj izključno zaradi špekulacij monopolistov, kot sta n. pr. Costa in Gas-lini. Namesto tega pa se je dogodilo, da so prav Delavske zadruge povišale cene olju še pred privatnimi trgovci. Podoben primer se dogaja tudi na področju mesnega trga. Lokalni mesni monopol že skoraj stoletje odira tržaške meščane s tem, da spravlja na trg meso slabše vrste in precej dražje kot po drugih mestih Italije. Da je tako, je dovolj, ako pogledamo kako je z nesnim trgom v Benetkah ali v Portogruaru. To se dogaja tudi z mesom, ki ga uvažajo iz Jugoslavije in Madžarske, za kar ne drži goljufivo tolmačenje o večjih stroških za prevoz. Cesar ni mogoče razumeti je dejstvo, da ob tajajo -skupine mesarjev, ki niso včlanjen' v znanem mesnem monopolu, ki ga vodi De Angeli, da pa kljub temu prodajajo meso po enakih cenah. Se več; tudi Delavske zadruge se ne razlikujejo v prodajnih cenah. Nekateri trde, da Delavske zadruge zelo do-sti za- a i*' , ut« 1161»° ašni“ ,doč8 ačeS h«1®' s« /lC / 5» še P£ .1, Pri‘. ian ati M n È as»e A< ZA NASE KMETE Nekaj besed o sadjarstvu Pogostoma se sliši, da kupljeno sadno drevje ni za r&bo, da ne uspeva dobro ter da ne daje zaželenih sadov. Moramo pa se vprašati, kdo je kriv, da sadje ne u-speva. Na našem ozemlju ni Pravega razvitega sadjarstva in večji del sadnega drevja gojijo kmetje ne v trgovske namene, temveč le za domačo rabo. Mislimo, da nekaj besed o »adjereje bo lahko koristilo, da nam bo sadno drevje, ki smo ga nasadili na vrtu ali tu pa tam v vinogradu, nudilo zaželene sadove. | Eden izmed vzrokov ine-Uspevanja sadnega drevesa je že morda v tem, da nismo Kupili dobrega in zdravega sadnega drevesca. Temu je kriva v prvi vrsti nepoštenost drevesničarja, ki nam je prodal starikava, krmiž-1 jjava in sploh nesposobna drevesca za sajen.e Tudi na trgu kupljena drevesca so ftialokdaj kaj prida; kajti na trg prinesejo le ostanke, ki jih ne morejo vnovčiti dotila ; pa tudi na trg prineso le drevesničarji - šušmarji. Radi tega moramo pri nakupu drevesc paziti, da ne ku Pimo «make v Žaklju». Največkrat pa grešijo gospodarji sami. Kako naj bi uspevala drevesca, ko jih nepravilno zasadimo ter potem nepravi no negujemo prepuščajoč jih učinkom native, ali ko izberemo nepri-tilerno sorto za določeno le go, zemljo in podneb.e? Tu navajamo nekaj sadjarskih pravil, po katerih naj se ravnajo sadjerejci: a) pri kupovanju drevesc, b) sajenju in c) v poznejši dobi. ») PRI KUPOVANJU: 1. Premisliti moramo dobro, koliko drevesc rabimo in katere sorte bomo uporabljali pri sajenju. Pri tem u »oštevajmo: zemljo, leg» jn Podnebje; oziroimo se tudi ti a uporabo sadja. 2. Naročimo pravočasno določeno število drevesc pri zanesljivem drevesničarju ali Pa trgovcu. Tu priporočamo Kmetijsko zadrugo v Trstu, ki si nabavi sadna drevesca >e pri zanesljivih drevesni-*ariih. Izbirajmo pa le krepka m ne vèó kot tri leta stara lrevesca. Gledajmo, da 'majo dobro razvite korenine (4-6), ravna debla, dobro fazvito krono (-s 5-6 mladikami) ter pazimo, da imaio drevesca mlado kožo (lup), Kajti starikava in z makom Poraščena debla kažejo, da so drevesca stara ali pa da Jo bila slabo negovana. Izberimo le prvovrstno blago, "eprav ga dražje plačamo 3. Paziti moramo, da dob-iena drevesca takoj spravijo v zemljo, da se korenine osuže; naj tam ostanejo, sajenja. -l0Vc V. ““Juliju. PRI SAJENJU: \T 'tor' 4- Za . jesensko sajenje skopamo poleti jame, za spomladansko jeseni, odnosno pozimi, da se zemlja dobro prezrači, premrzne in razpade. 5. Jame naj bodo dovolj široke (1,5-2 m) in globoke (0,60-0,75 m). 6. Kole pripravimo pred sajenjem. Ti naj bodo ravni, dovolj dolgi in s primernimi sredstvi prepojeni (impregnirani), da vzdržijo do dobe, ko drevo ne rabi več kola. (Kole lahko namočimo z raztopino modre galice ali Pa s karbonolejem). Kol zabijemo, pretino napolnimo jamo. 7. Jamo napolnimo vsaj 14 dni pred sajenjem do roba, da se zemlja sesede. 8 Korenine in krono primerno prikrajšamo, da upo-stavimo ravnotežje med o-bema. 9. Ne smemo saditi preplitvo ali morebiti pregloboko, ker to se maščuje v poznejši dobi. Koreninski vrat naj bo med zemljo in zrakom. K). Med korenine nascerne z roko drobne prsti, da ne nastane prazen prostor med njimi, kjer bi se more biti zbirala voda, ki bi povzročila gnilobo. Nato potlačimo zemljo z nogo. 11. Pri sajenju uporabljamo dobro razkrojeni gnoj (še bolje kompost)’, a ga ne smemo staviti na gole korenine. 12. Pri jesenskem sajenju napravimo kolobar v podobi obrnjenega kotla, pri spomladanskem pa tako, da se bo voda stekala h koreninam. 13. Drevesca privežemo narahlo h kolu: ko se pa zemlja, z drevescem vred sesede, tedaj šele privežemo trdneje 14. Ako sadimo pozno spomladi, zalijemo drevesca takoj po sajenju in pri tem uporabimo 20-30 litrov vode. c) V POZNEJŠI DOBI: 15. Kolobar naj bo vsaj prva leta vedno zrahljan in očiščen od plevela, dokler se drevo ne usidra. 16- Obrezujemo nekaj let P° sajenju, da dosežemo pravilno obliko, a ne smemo pozabiti na obrezovanje tudi v poznejši d.,bi - toda pra Vilno. ,17’ Diev»u dajmo vsako 3. ali 4. leto primerno hrano, da se bo krepko upiralo škodljivcem ter nam prinašalo povolen pridelek, 18. Živalske in rastlinske škodljivce moramo zatirati ,s primernimi sredstvi. 19 Pri obiranju ne hodimo z okovanimi čevlji na drevo in ne otepajmo sadja is preklo, da ne poškodujemo rodnih mladik, ki bi drugo leto rodila. 20. Ne smemo pozabiti, da ie sadno drevo kulturna rastlina, ki potrebuje pomoči kot žito na, polju in trta v vinogradu! služijo prav z mesnicami in to kljub temu, da se zdi, da nakupujejo meso v monopolističnem konzorciju ali vsaj po e-nakih cenah kot omenjeni konzorcij. Z"-to prihajamo do zaključka, da je možno, da obstaja formalen ali tajen sporazum s konzorcijem, ki preprečuje vsakršno konkurenco in to na škodo Delavskih zadrug in potrošnikov. Obstajajajo možnosti da bi si Delavske zadruge lahko neposredno dobavljale meso iz Jugoslavije, iz Madžarske in iz Argentine. Toda do sedaj do kaj takega še ni prišlo, kljub temu, da bi od tega imele koristi i De'avske zadruge, i potrošniki na splošno. Jasno . je, da imajo delavci in predvsem člani Delavskih zadrug pravico zahtevati od njih uprave, naj se to uresniči. Delavci in sploh člani Delavskih zadrug imajo pravico zahtevati od uprave Delavskih zadrug, naj ubere nova pota, predvsem pa naj se posluži bogatih izkušenj iz preteklosti. Delavske zadruge so v pre teklosti uspešno opravljale funkcijo miritelja cen s čemer so si pridobile zaupanje de et-lisočev članov in še večjih množic potrošnikov. Danes bi Delavske zadruge še v večji meri lahko vršile tako poslanstvo. Da je to mogoče, je dovolj, ako pomislimo, da danes obstajajo veliki osrednji zadružni organizmi, ki podpirajo pokrajinsko in mestno zadružništvo. Delavci in sploh člani Delavskih zadrug imajo pravico zahtevati od sedanjih u-praviteljev DZ temeljit pre-okret. In po njem bo mogoče soditi njih sposobnost in poštenost. U. S. Pisani svet IZ VŽIGALIC SESTAVLJENA GLASBILA Na Dunaju živi svojevrsten izdelovalec glasbil. To je Fritz Sauerborn. Glasbila izde.uje iz vžigalic. Pred nedavnim je iz 7300 vžigalic izdelal kitaro in jo poklonil Beniaminu Gigliju ob priliki njegovega gostovanja na Dunaju. Ob proglasitvi nedvisnosti Avstrije pa je poklonil avstrijskemu predsedniku gosli, ki so bile prav tako izdelane iz vžigalic. Gosli so shranili v dunajskem občinskem muzeju. «VZORNE KAZNI» ZA ŠOFERJE V Novi Zelandiji zapro vsakega šoferja pijanega ali vsaj nekoliko vinjenega šoferja, seveda ako ga zalotijo. Odmerijo mu večdnevno kazen, ki pa je ne more odbrenkati takoj, ampak samo v prazničnih dneh. S tem dejansko dosežejo dvoje: kaznjenec opravlja med tednom svoje delo, zaradi tega ni družina prav nič prizadeta, ob nedeljah pa mora v zapor, kjer ima dovolj časa za premišljevanje, Ce bi pri nas kaj podobnega uvedli ne le, da bi bilo ob nedeljah manj gneče po cestah, ampak, kar je mnogo važnejše, zgodilo bi se mn®go manj nesreč. Ole fu o&atfite na muj Matere, ljubice, iene, Ljubite nas lepe in mlade, ne pozabite nu nas, kot živi nekoč smo bili, ko nas železni ukaz a k nam ne hodite v gosti smrti v naročje požene. čez smrti brezdanje prepade. Usmiljenja trpke omame Ne kratite mrtvim miru, ne prosimo vas ne solza. ne iščite sebi bolesti. saj težnje o desetih k maši, je skoraj vselej kje med potom Stefan skočil na voz in ni bilo videti, da bi bila Smrekarjeva hči nevoljna zaradi lega. Ljudje so opazili tudi to in še mnogo enakega ter so dejali, da vse le malenkosti ne morejo biti brez razloga. Naravno je torej, da sta naposled tudi onadva spregledala, se spoznala, povedala si, kar si je že milijone gorečili sre povedalo v tihi uri, v objetju najvišje sreče. In tačas, ko sta si obljubila ljubezen in zvestobo do smrti, nista gledala zaprek, ki bi se utegnile nagrmaditi proti njuni zvezi, ni jima Itila v skrbi volja ali nevolja roditeljev niti ne vsega sveta. Ùntila sta, da sla edina, čutila, hrepenenje enega srca zliva v drugo srce ter da se da objemata ljubljenje vsega, kar je in bode ljubilo. Ljubezen ne števili. Držeč se trenotka, srečni človek pije z vso dušo sladki požir, in blagor mu, ako uživa zdanjosti dar ter ne. da b ridesti kaliti veselja in ako utopi spomin legu, kar utegne priti grenkega, saj —- grenkobe nas ne pozabijo ter pridejo še prerade, mislimo nanje ali ne mislimo 1 Počasi pa le vstane pomislek, pravega veselja sovražnik. Pač je moralo obema na 'um priti, da se jima upanje ne smeje. Franica, ki je poznala svojega očeta, zato ni ji bilo lahko misliti, da bi kdaj hotel imeti Brašnarjevegu sina za zeta ; Stefan se tudi ni mogel motiti. Oba sta čutila, da jima ta brezupnost kali veselje, zatorej nista, kakor da bi se bila zmenila, dolgo o tem govorila. Boječ se, da ne bi iz razglašene skrivnosti njune ljubezni kaj kvarnega izviralo, sta se ogibala na vseh očitnih krajih govoriti med seboj. Tako se med svetom precej dolgo ni vedelo, da je reč že tako daleč prišla. Nesreča pa k je hotela, da se je ta ljubezen vendar objavila. Eden vaških mladeničev je videl Stefana pozno zvečer, ko je pri Smrekarju že vse spalo, pod majhnim križastim oknom Franične izbice stati in govoriti z deklico. Mladi Štefanov sovrstnik je vedel, da do te sreče ne pride kdor si bodi, da je torej vse to kaj posebnega. Stefanu je sicer obljubil nikomur ne povedati, da ga je videl ponoči pod oknom ; a še isti večer je šel v samotno kočo, kjer so njegovi tovariši žganje pili ter jim skrivnostno povedal svojo novico. Ti so jo razodeli vsak svojemu dekletu in dekleta materam, pa kar vedo matere, zve sčasoma ves svet. Štefana je torej vse rado imelo ; a zdaj so jeli tu in tam zabavljali nanj ter ga smešiti. Zdelo se jim je neumno in prevzetno, da misli na Smrekarjevo hčer. X. TT hišo k Smrekarjevim je zahajala stara T ženica, ki je brez gotovega domovja ob palici lazila, in povsod znana, preživela nekaj dni v tej, nekaj dni v oni hiši. Ker je vedela mnogo povedati, pa ker je včasih tudi pomagala delati, jo je imela Smrekarica zelo rada, dokler ji ni s preveliko postrežnostjo nekdaj prišla povedat, da gleda Brašnarjev Stefan za Franico. Kdor materi otroka toži, se ji težko kdaj prikupi. Mali Smrekarica je videla, da ženica sicer skrivnostno, pa s pravim veseljem pripoveduje, kaj ljudje govore iu mislila si je, da je gotovo to reč že ludi diugje pripovedovala, reč, katera nazadnje utegne še neresnična biti «Kuj takega mi ni Ireba nikoli več pripovedovati, kar jeziki uganejo o naši hiši», reče mati. «In če bom kdaj slišala, da boš koga naših obirala pri nas ali kjer si bodi, ne prikaži se mi več v hišo.» Beračica, ki se je menila s to važno pošto materi Smrekarici jako prikupiti, je odšla preplašena iz veže in dalje po vasi. A skrbna mati je vendar premišljala ves dan to, kar je zvedela. Dozdevalo se ji je, da se je Franica res nekako spremenila v poslednjem času. Utegnilo bi resnično lòti. Zvečer gre v hčerino kamro, sede na posteljo k njej in začne pripovedovati, kaj je slišala. Bolj ostro, nego je bila njena navada govoriti s hčerjo, vpraša, če je to res. Deklica bi ji bila rada resnico povedala materi, pa sicer nikomur več ; ali ni mogla, ker sc je bala. Mislila je: zdaj še ne! ter odgovori na materino vprašanje : «Zakaj mi ljudje miru ne dude ! » Mati je rada verjela, da ta in vsi drugi ilvomni odgovori pomenijo : ni res, kar se govori. « Vazi se,» reče mati, «ogiblji se, da te ljudje v besedo in v jezike ne dobe. S poti mu pojdi, kjer mn moreš, njemu in podobnim takim. Jaz ti ne bom prepovedovala govoriti s tem ali onim, kar je pošteno in prav; niti nočem, da bi bila sama svojo in topasta, da pa bi se ne hotelu meniti, naj bode s katerim je. Veselega človeka je še Bog vesel. (Sledi osmo nadaljevanje). letnem nabrežinskem kiparju C.elotu Pertotu, o katerem so se pohvalno izrazili ob njegovi raz. stavi v Rimu največji kritiki največjih italijanskih listov. Mi mu burno s svoje struni skušali slediti po poti. ki si jo je izbral. Za sedaj želimo mnogo uspeha njegovi razstavi v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu (od 20. dec. do 10. jan.) in razstavi v Hamburgu, kumor se bo pollai spomladi. PREMIERA S.N.Q, Janko in Metka (j. g.) — Prejšnji četrtek je bila v dvorani na stadionu «l. maj» p, emiera otroške pravljične igre uJanko in Metka», ki jo je uprizorilo Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje. Igra prikazuje težko življenje štiričlanske Siromašne družine. Ko oče ostane brez dela, ga hoče mačeha prisiliti naj pošlje svoja otroka po svetu. Otroka to izvesta in gresta iskat palčka Nagajivčka, da bi ga vprašala za pomoč. Podela pa v kremlje hudobne čarovnice, ki ju zaklene. Čarovnica bi hotela speči malega Janka, toda Metka s pomočjo botra Slame, ki sta mu otroka pomagala v nesreči in mu rešila življenje, porine hudobno bitje u peč in osvobodi bratca. Vlogo Janka je prisrčno podal Silvij Kobal, Tea Starčeva pa male Metke. V vlogi njunega tečeta je bil izrazit Jožko Guštin, njune mačehe pa Leli Nakrsto-va, ki je sicer dobro igrala, le da. je včasih preveč mahala z rokami. Zelo posrečen je bil Stane Starešinič v vlogi palčka. Nagajivčka in ugajal je tudi Stane Raztresen kot boter Slama. Strica Jernača je igral Danilo Turk, ki je dobro karakteriziral to komično vlogo, a je bilo čutiti, da se včasih ni oživljal, zlasti ob pripovedovanju pravljice. Posrečen je bil prizor gozdne šole, kjer so poleg starejših nastopili tudi mali igralci v vlogah palčkov in gezdnih živalic. Čarovnico Je podala Zlata Rodo-škova, ki je sicer dobro označila prikazen, le d« včasih ni bita povsem prepričevalna. Viden je bil napor režiserja Jožka Lukeža. Hvalevredno je tudi delo Saše Škufca ki je to staro, lahko rečemo za sedanje čase zastarelo Grimmovo igro, priredil za oder na način, da čimbolj ustreza moderni dobi. Brez škode bi sicer še izostal prizor, ko Metka in boter Slama zavratno porineta čarovnico v peč, kajti zavratnost ni vzgojna za otroke. Posrečeni sta Cesarjeva insce nacija in glasba Fabianija. 200-LETNICA LINHARTOVEGA ROJSTVA Prihodnje leto bo jxiteklo 200 let odkar se je v Radovljici rodil Anton Linhart, prvi slovenski dramatik. Ta dogodek bodo v Sloveniji počastili s primernimi prireditvami. na katerih bodo popularizirali njegova delu. Jutri, v nedeljo 18. t. m. od 17. ure dalje bo v glavni dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 Družabni večer “Dela ki g2 organizira uredništvo našega lista. Za prijetno razvedrilo bodo poskrbeli znani pevski zbor iz Sv. Križa z lepo slovensko pesmijo ter harmonikarji. Poleg tega so na sporedu recitacije, ki jih bo pedal tov. Justo Košuta in še druge točke. Za prigrizek in pijačo preskrbljeno. Vstop z vabilom. Kdor ni še prejel vabila, ga lahko dvigne pri sekclj-skih komitejih KP. PO ZASLUGI C.G.I.L. IN VZTRAJNE BORBE PRIZADETIH Delovanje ECA v Nabrežini Na zadnji seji podporne ustanove (BCA) devinsko-na-brežinske občine, se je določila razdelitev sredstev iz sklada za zimsko pomoč brezposelnim in pomoči potrebnim. Kazen tega je določena razdelitev darov vsem otrokom od J let do zadnjega razreda o-snovne šole. Okrog 180 darilnih zavojev bo razdeljeno ob božičnih praznikih vsem malčkom v otroških vrtcih, v katerih bo poleg svežega in suhega sadja, keksov, slaščic, potice tudi 2 m blaga; za otroke od 6 let naprej bo v osnovnih šolah razdeljeno v istem času nekaj nad 450 zavojev, v katerih bo dodano še nekaj šolskih potrebščin. V vaseh, kjer ni otroških vrtcev bodo pa razdeljeni zavoji v šolah. Približno 150 zavojev v vrednosti 5-6.000 lir (ki bodo vsebovali oblačila in jestvine) bo razdeljeno med ženami nad 55 letom in moškimi nad 66 letom starosti, ki so v seznamu potrebnih, približno isto toliko bo dodeljena denarna pomoč do 4.000 lir Vsem brezposelnim, ki so prenehali delovno dobo do 31. oktobra 1055, bo iz skladu za zimsko pomoč nakazana potom ustanove ECA denarna pomoč od 6.000 lir. Za tiste, ki vzdržujejo družinske člane še 500 lir za vsakega člana. Vsak brezposelni pa mora biti prijavljen pri Uradu za delo, kot brezposeln; potrebno je tudi, da prizadeti izpopolnijo zadevne obrazce in jih izročijo občinskemu uradu ECA do vključno meseca februarja 1956. Poleg tega je bilo na seji poudarjeno, naj se opoldanski obrok v vseh šolskih kuhinjah dcvinsko-nabrežinske občine 1 Povišanje pokojnin INPS odmerjenih delavcem do[1952 INAM priznala upokojencem popolno oskrbo z zdravili - Za pravično rešitev se je zavzel predstavnik Delavske zveze v pokrajinskem odboru INAM - V čistilnici Aquila volitve novega tovarniškega odbora od 21. do 23, decembra Po zaslugi Zveze upokojencev CGIL in Delavske zveze ler njihove vztrajne borbe, so upokojenci dosegli te dni dve pomemoui zmagi: revaluta,cijo pokojnin, ki so bile odmerjene v razdobju med 1. aprilom 1943 in 1. januarjem 1952 ter priznanje pravice do popolne oskrbe z zdravil, razen seveda zdravniške oskrbe. Zveza upokojencev CGIL je že večkrat urgirala glavnd ravnateljstvo zavoda INPS in ga opozorila, da so bile nekatere pokojnine odmejene na podlagi zgrešenega računanja dobe, ko so sedanji u-pokojenci, takrat aktivni delavci in delavke, plačevali pristojbine za socialno zavarovanje. O tem smo že svoj-čas pisali in podprli upravičeno borbo, ki so jo začeli u-pokojenci za revalorizacijo svoje že itak skromne pokojnine. Sedaj je ta borba končno žela uspeh. Kar se pa tiče oskrbe z zdravili je na prizadevanje predstavnika Delavske zveze v pokrajinskem odboru INAM tukajšnje ravnateljstvo te dni sporočilo, da bodo upokojenci uživali zdravstvene usluge v isti meri, kot jih na podlagi obstoječih zakonov uživajo drugi tukajšnji zavarovanci Omenjene ugodnosti se razširijo tudi na sirote delavcev, vajence, gospodinjske pomočnice, uslužbence delovnih centrov in njihovo učno osebje. Vladni komisariat pripravlja poseben zakonski osnutek za nameščence bivše ZVU, ki so sedaj v službi pri komisariatu. Zgleda pa, da se osnu- KAMRANJA ZA OBNOVITEV IZKAZNIC IN REKRUTAC1J0 VOM še vedno v prvih vrstah V kampanji za obnovitev partijskih izkaznic se je v tem tednu najboljše izkazala sekcija VOM, ki je celo presegla cilj. Delo obnovitve je sekcija končala s 104 odst. Zadnjič smo pisali, da se škedenjska sekcija naglo bliža zaključku in predvideli, da bomo tokrat lahko poročali o končanem delu In v resnici so tovariši v Skednju obnovili s 101 ojst. izkaznice, vštevši tovarniško celico 1'lve. Celica Beloyannis je obnovila s 104 odst. Tik pred zaključkom dela obnovitve izkaznic je tokrat sekcija Pečar, ki je dosegla 98 odst. Na dobrih pozicijah so tudi sekcije Milje s 86 odst., Magdalena 88 odst., Pončana 84 odst., Kolonkovec 78 odst. Tovarna strojev 70 odst. Tokrat imamo nekaj več podatkov tudi s podeželja. Tako so nam iz Gropade spo-izboljša, ker je ECA prejela ročili, da so bile obnovljene pomoč v jestvinah v vrednosti I vse izkaznice. Sekcija v Na-1,500.000 lir od mednarodne brežini pa je do sedaj opravi-astanove lA.A.I.I. | la 86 odst. svojega dela Sftful doma Ut v svetu TRŽAŠKI SPORT Nogometni turnir UISP Rezultati nedeljskih tekem so naslednji: Vesna - Aurora 10-1, Primorje KP - Arzenal 8-1, Skedenj - Primorec 8-0, Rozandra - Dacjo 1-1. Po nedeljskih tekmah zgleda lestvica tako-le: Vesna 7 to- čit, Skedenj 6, Primorje KP 6, Rozandra 4, Dacjo 4, Primorec 3, Aurora 2, Arzenal 0. Rezultati četrtega dneva tekem za prvenstvo UISP so tako rekoč postavili v ospredje sposobnosti poedinih enajstoric, ki igrajo letos. Tako lahko uvrstimo o-sem čet v tri kategorije. V prvi so močnejše in dobro pripravljene, med katerimi se bo bil oster boj za prvo mesto in te so Vesna, Primorje PK in Skedenj. V drugo kategorijo bi spadale Rozandra in Dacjo, enajstorici, ki Se nista našli prave poti, da bi se vidneje uveljavili. In končno se mora po našem mnenju, ki ga sicer potrjujejo nedeljski rezultati, uvrstiti v tretjo kategorijo Primorec, Aurora ii Arzenal. Kljub najboljši volji igralcev m dobri tehnični pripravi so slednje v klasifikaciji na precej Sib. kih pozicijah, posebno Se enajsto-rica Arzenala, ki si do danes ni priborila niti ene točke. Jutri, v nedeljo 18. t. m. bodo naslednje tekme: Rozandra-Primorje PK, ob 9. uri v Bo-ljuncu; Aurora - Arzenal, ob 11 uri v Bol juncu; Primorec -Dacjo, ob 14. uri v Boljuncu: Vesna - Skedenj, v Nabrežini. Nogometna komisija UISP sporoča, da je nogometni turnir zaradi bodočih praznikov odložen na 8 januarja 1956 Obvestilo za bivše deportirance v Nemčijo Vsi bivši deportiranci Nemčijo, ki so svojčas vložili prošnjo za priznanje škode zaradi deportacije in so že prejeti kako pismo od zakladnega ministrstva v Rimu, naj se takoj zglasijo na sedežu Zveze bivših političnih preganjancev antifašistov v ul. Canova 25. Sprejem v OZN (Nadaljevanje s I. stran 1) skupščina, ki se je takoj za tem sklepom ViSi sestala, je soglasno sprejela sovjetski predlog, in na ta način so vstopile v OZN : Albanija, Jordanija, Irska, Portugalska, Avstrija, Finska, Ceylon, Nepal, Libija, Kambodža Laos, Bolgarija, Romunija, Madžarska in Španija. O sprejemu Mongolije in Japonske bodo sklepali spomladi. Tako se je zaključila zadeva sprejema tolikega števila držav v mednarodno organizacijo S tem je OZN dobila večji j?ečat univerzalnosti in bo lahko boljše reševala mednarodna vprašanja. Kljub temu OZN šepa še vedno na eni strani. Dežela 600 milijonov ijudi, t. j. četrtine prebivalstva zemeljske oble nima še svojega mesta v tej organizaciji. Dokler ne bo Kitajska dobila svojega mesta in ne bo iz OZN izključen predstavnik ameriške lutke Formoze, do takrat se ne bo mogla smatrati za vsecbčo organizacijo, Toda zgleda, da -se bodo morale ZDA, ki so do sedaj preprečile vstop Kitajske, sprijazniti s stvarnostjo in ne tvegati več rušenja svojega že tako zmanjšanega ugleda. Sedaj pa še nekaj podatkov o pridobivanju novih članov, ki so kar zadovoljivi. Tako so v VOM v tem tednu vpisali 5 novih članov. S tem imajo v VOM do sedaj 15 novih tovarišev. V Skednju beležimo tokrat 3 nove člane, skupno torej 14. V livarni Ilva in v sekciji Sv. Alojza po enega novega člana, pri A egatu pa 4. Tudi sekcija Curiel je v tem tednu vpisala 3 nove člane in jih ima do sedaj skupno 7 novih. Isti rezultat beleži v tem tednu delo magdalenske sekcije, kjer so vpisali 2 nova tovariša. V tej kampanji je Magdalena pridobila do sedaj 7 novih članov. Dobro napreduje tudi delo ženske celice pri Sv. Ani kjer so tovarišice pridobile 3 nove članice. Seveda imamo pa po drugi strani še vedno nekatere sekcije, v mestu in posebno na podeželju, ki niso še poslale niti -delnih podatkov. S tem ni še rečeno, da so tovariši zanemarili delo obnovitve izkaznic in rekrutaci'je. Ponekod je pač stara navada — ki sicer ni pravilna — da se poroča šele, ko je vse delo o-pravljeno. Na to moramo pripomniti, da so organizacijskemu odseku partije potrebni tudi delni podatki, ki bodo omogočili točen pregled nad celotnim potekom kampanje. Zato pričakujemo, da se bodo v teh dneh oglasile z dobrimi rezultati tudi tiste sekcije iz katerih še vedno pogrešamo podatke o izvršenem delu. tek zakona, precej oddaljuje od prejo zahteve za rešitev stano- zahtev, ki so jih v tem pogledu postavili nameščenci bivše ZVU. Baje ne daje tej kategoriji delovnih l-judi nobenih jamstev za avtomatično vključitev v predhodni stalež državnih nameščencev. Slednji bi morali namreč baje vložiti prošnjo in bi se jim sploh ne štela vsa leta službe pri bivši ZVU. Razen tega pa bi jih lahko v vsakem trenutku premestili na drugo službeno mesto izven našega področja. Zaradi tega vlada med nameščenci Vladnega komisariata vedno večja zaskrbljenost in razočaranje. Pričakovali so, da bo vlada — po tolikih svepanih obljubah in zagotovilih — vendar le pravično rešila njihovo vprašanje. Samo še dva tedna nas ločita od dneva ko zapade rok za prostovoljno odpoved službe, toda ta kategorija še danes -nima nobenih jamstev za svojo bodočnost. Delavci čistilnice «Aquila» se pripravljajo za volitve novega tovarniškega odbora, ki bodo — kot smo že pisali — od 21. do 23. decembra. Delavci so skupno z volilno komisijo že sestavili svoje kandidatne liste in sedaj jih čaka važna naloga, da izvolijo tiste predstavnike, ki so zna-li vedno dosledno in pošteno braniti njihove koristi. V «A-quill» pa imajo poleg volitev še vedno na dnevnem redu tudi druga vprašanja, kot izplačilo odškodnine za menzo, nagrade za «kracking» nakup bencina po znižani ceni ter še nekatera druga. Ravnatelj» stvo še vedno zavlačuje rešitev ten vprašanj ter sploh noceti začeti razgovorov. Da se popolnoma razčistijo različna stališča, ki sta jih do teh vprašanj zavzeli Delavska zveza-CGIL in Delavska, zbornica, je prva predlagala javn i debuto med obema sindikatoma. vanjske krize, ki so bile iznesene na kongresu in podčrtane v zaključkih, V novo vodstvo so bili izvoljeni: Tonel, Cravich, D’Agosto, odv. Guttman, Grabar, Migliacci, Castellani, Bazzaro, Lucchesi, Fisicaro, Del Vecchio, Armida Valentinis, iMa-cillis, E-nzmann, Del Campo, Tomasi, Jolanda Stella, Fac-chin, Baiach. Otroška božičnica na Kontovelu Prihodnjo soboto, 24. t. m. bo v kinodvorani na Kontovelu božičnica za proseške in konto-velske otroke z običajnim obdarovanjem in predvajanjem lepega otroškega filma. Tekmujmo v nabiranju naročnikov za «DELO» V predzadnji številki «Dela» smo objavili razpis tekmovanja v nabiranju novih naročnikov za demokratičen tisk, ki se zaključi 15. JAJMLA-1redo z vozovi po drva, toda vožnja je po razritih poteh skoro nemogoča. Zato je nujno potrebno, da &e občinska uprava, pobriga za popravila. Po poteh bi bilo treba nasuti gramoza, da bodo šli kmetje lahko z vozovi po svojem dnevnem opravilu v gozdove. Stvar je v resnici nujna in zato pričakujemo, da jo bo občinska uprava čim-prej rešila. Sicer pa se problem poti ne tiče samo Zgonika. To vprašanje je danes na dnevnem redu skoro v vseh vaseh zgoni-ške občine. Vaščan - Za teden --- dni — Sobota. 17. — Lazar Nedelja, 18. — Gracijan Ponedeljek, 19. — Favsta Torek, 20. — Evgenij Sreda, 21 — Tomaž _ Četrtek, 22 — Demetrij (pr*1 krajec) Petek, 23. — Viktorija (Zmag8" slava). ZGODOVINSKI DNEVI i9. 1828 se je rod'1 v Lešah AH ton Janežič, slovenski jezikoslovec. Umrl je istotam F 9. 1869. 21. 1879 se je rodi l Jos ipi V is*" rio no vič Stalin, veliki vod1’ tel j svetovnega proletariati 22. 1941 so fašisti ustrelili h ero)1 Ljuba Šercerja. ” RADIO OODHE S TRST A SOBOTA: 12.55 Jugoslova-nsk motivi - 14.45 Ritmični orkester Swing ing Brothers - 15.30 Grk8" ster Pacchiorli - 16. Sobotna n8" velia - 19.15 Sestanek s poslušal' kami - 21. Koncert moškega zb8-ra S' Proseka - 21.45 Iz operete*' ga sveta. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja - 12. Oddaja za najm.ajš8' D, Petkovšek: « Vitezi oKrog» mize» - 13,30 Glasba po željan 13,55 Koncern pianista GabriJel' Devetaka - 17. Koncert moškegi zbora «Vesna» iz Sv Križa 20.30 Mascagni': «Prijatelj Fritz* operai v 3 dejanjih. PONEDELJEK: 18.30 Z začasne police - 19.15 Radijska univerza - 21.30 Pevski' duet in harie8' nika - 21.50 Moskovski: Speni* ples - 22. Iz italijanske književnosti' in umetnosti. 'Sre badai Za sv kater trtek, dobri ska t bjo i be. j dala «Ki da u ‘amin TOREK: 13.30 Glasba po želj8*1 u p0; - 19.15 Zdravniški vedež - - ' Sport - 20.30 Slovenske pesmi 2,1. Radijski oder - Geyer: «Zimski večer», igra v 3 dejanjih. SREDA: 12.55 Jugoslovan5^ motivi - 18.30 Radijska mam-icaJ 19.15 Radijska univerza - 20.3" , Vokalni tercet Metuljček - 3 jai Slike iz maše preteklosti - 213" Igra klavirski duo Vrabec- DeiF Sar - 22. Iz slovenske književnosti in umetnosti ČETRTEK: 18. Beethoven: Koncert za klavir in ork. - 20.30 S1F elioni umici - . -d*e<*.: oi-U k i ‘ j , Hondurasa» (I ribelli : 0 Honduras). Film RKO. Sreda, 21. dec.: se ponovi. Jk, Četrtek, 22. dec.: «Totò išče m ‘ (Totò in cerca di pace), r1 bošol Tit anus. Petek, 23. dec.: se ponovi. PROSEK Sobota, 17. dec. ob 19.30: «Atil** Barvni film Lito. Nedelja, 18. dec. ob 16.: se F novi. ,v Sreda, 21. dec, ob 19.30: «KJT zasledovanega» (L’urlo de l’Inseguito). Film MGMl NABREŽINA . Sobota, 17. dec. ob 20: «D al J" zemlja» (Terra lontana). B v n ii film Universal. -m Nedelja, 18. dec. ob 20: se v' novi. -j Sreda, 24. dec. ob 20: «Dr, dekleta» (Ragazze a ud a81 Film Universal. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagl> Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA. Torrebianca ZOBOZDRAVNISK1 AMBULATORI J Dr. A. M. Sancii zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze Sprejema od 9. do 12. in 15. do 20. ure. Ulica Torrebianca 43/11-(vogal z ul. Carducci) tel. 37-118 • * * *** V dneh od 8. do 14 decem- bra se je v tržaški občini rodilo 45 otrok, umirilo je 55 oseb, porok je bilo 22, Kmetilsha zadruga ul. v TKSTU Foseolo* \ - teleffe 04>38^ ul. Flavia, 2« mu •ronli testai testai •topil bo vi to sed toda] *tavk ►v. Ra' lena ra iteva tosta •Prej bledt Lisk rijati $ h Vsi lir e n' Bij 1 Ihtiš ; a, : 0tav ?eia\ ■tl, čas, 'e, d bfipi *ešit, to ži ‘edu Se, to ih Uje i sa F baja., Vami Slede tošči Je g bezn vs hapr V b°kr lahk, tam ba je >‘anj V bfosi 'tači Obiščite nas in se boste prepričali ! i, h “ast; Nje bo i [es t bo i