(5. JfevlIRo. u unnuoni v soMo 24. febranrla »23. Leto lin. Izhaja vsak dan popoldne, Ursensl asdel;« la prasalka. I fteraSl t do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrit i 1 D 50 t>, večji Inseratl p.lit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeaitne pon iJq» bese U 75 Popust le pri naroČilih od U objav naprej. Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se nriloči znamka za odgovor« 0>t fivnlstvo „Slov. zaroda ta »Narodna tli^irnt" ^naflova o lica st. 5, priti. Ć to. - Te*, »fon it. 304. Uradaiatro „Slor. Naredi" Kiaftovi ulica IL I. 1. nadatroala T« •'•n ste*. 34. Dopita sprslen« Is oolilta?« la sadastaa travko vane. Rokopisov saj nm vrača. ~MI v JuaoslavHI vse dni po Din — * Inozemstvu mita dri 3 dni Din 1, nedafja Din 1-25 Poštnina plačana v cj3l3*li?. »Slovenski Narod1* velja: V JuzosIatIJI v Ljubljani po poitl V Inoitraitro 12 mesecev 6 3 . 1 Din 120— . 60 — 30 — . 10— Din 144 — . 72-36 — - 12— Din 216 — . 108— . 54— 18- Pri morebitnem povišanju se im.i daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakazntd. Na *amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Dr. Taočar na LJubljana se pasiaulja! Ko se je smrtni angel j pomudil na 'omu dr. Tavčarja in se je o tem njc\ vem posetu bliskoma razširila vest vse strani, je zavalovala slo-ven?!' duša. pretreslo se je shven. srce. \ *!no čntstvb je objelo slovenski rod in ž njim vse itnroslovcnsko Ifndstvo. od enc^a kraja do drugega, ker irrc ijokojnikai je trlo^oko znri-snno v našo Javnost in vsakdo pa iz-govar'o s *noštovnniern Hi Dr'~na-r.fo*r». Ma dvom v Rp^frraf*!! in v nrf-pmsti k—r^ki rif$l vtada te dni spo-m;n rrfe«Ti- ki *e rtosfl ^tetn sroe v <*^ui in in mi vcl'k domolinh fn Čh>-^pfrnifftfi Pred vcprr? reveža s+nj? ri?»» T h'hV-n-t r>~rJ vti^m dr. TavCnT- jpv<* smrti Na nonos^em stolpu me-s+r-pTq rr^ritt j> navita čtir zastava, "a dnVko v;dna. n^d ogromno s~~-r»n hpHno. 7 dr?rivrrh in StevU-nfV» nnvrtmb pnojnnH vise zastave -3kif**fce. lJndT>. kT bite po nli^ab. rro-v>rp o oV. Tav<*prji? n*e*rovi ^mrti, p^^vpm po^Te^tt. Tam na vo^abi T fitM^rtcVp !/r^r'i^p bpnl^o Hoda o^^ns^vn s!rko dr. Ta^rirj?*. O^rrrien r*n H re no^lavlial od oW*'ncVe b?5e, od T H-l^n^nn^v in dmonh. ki no<;b-jo?^ r»rrd ni'm in odb^ifHo* rečejo: T7 rir^rrnmKoV navnl f«* h'! k mrt-vo^V^tt?" ndni. prdoj- fg koma* ^dr-"ovpl red. Vs** ie biteio tia n^ V^re™. d^ vfdT r»nkr?»t nie'f»?Vi po^t^lfi doma fn potem v vestibuln mestneera magistrata ob njegovi krsti. Častna straža, soknkka in akademika, sveče cro-re. zele^ie. cvetie, trakovi vse naokoli. Množice bite do poslednjega trenntka b krsti. ??lno č"tstvo je prl-snelo dnnes do vi?ka. Takoj popoldne pripravljanje za odbod k poere-bn. društva se zbirajo. deputacMe, obfmstvo nrihafa z vseh strani. Trgovine zrprte. Svetil tke eore. Izpred maestra ta na vse Izhode oeromne množice. Posrrebna svečanost je objela Ljublfano. Iz katere odbafa k večnemu počitku na svoj izbrani sf prostor eden prvih sinov Slovenife in Jugoslavije. Vreme ie danes mehko. Prisojalo ie solnce. Svetlo je. Solnce, svetlobo ie ljubil on. Tako se je tudi narava pridružila k človeškemu prizadevanju, da ima biti posrreb nepo-zabneea našega dr. Ivana Tavčarja len. veličasten, kakor pritiče možu tako izredne veljave med nami. Utihnila fe pred nfesrovo krsto politična strast plemenitost in blaurost nfetro-ve<*a srca Je prodrla v duše navzočih tfsočev, vse je prevzela smrt nfe-ea, katereea snomln bo živel dokler bo bival tod jujroslovenski rod. Ml gledamo Impozantni pogreb In spremljamo vzornika na zadnji poti. V duhu pa prisostvuje pogrebu vsa Slovenija in vsa Jugoslavija, kajti vest o smrti dr. Tavčarja je potrkala na srca cele domovine fn povsod! vzbudila čustva, ki so se izlila v bolest radi Izgube in zajedno v željo, da bi nam Rojenice oblagodarile Se marsfkako našo dete s takimi lastno* stmi, kakor Jih je imel pokojnik.... Dr. fvan Tavčar je včeraj ob 4. popoldto nastopil zadnjo pot..„ pot mirnega romanja tja gori v snežno odejo ravito, od vsesa zunanjega hrušča in trušča obvarovano, romantično idilično Poljansko dolino. Spomladansko prerojenjt is poilUaJočt solne* 22. februarja. Je po zadnji snežnih metežih zasijalo... Jasen in čist je bi horizont. Tudi nebo je hotelo izkazati elrb^ko spoštovanje do pokojnika. Že rb prvih popoldanskih urah je po davnih mestnih ulicah vzvalovilo nerbi-čajno, turebnoresno življenje, pomešano z mrz!ičnTmf pripravami za najsvečanejši pogreb. Mestni delavci so z neumorno delavnostjo in naHno snažili in č:s+:li vse one nlice. po katenh se Je imel pomkati veliča-s*r»i snrevod. Na prim. In pr?klndnih mz^le-di?č!h so se začele zbira*} mno^ce meščanov fn prebTv!sfva. 2e d^l^o pred 4. uro so množice v eos*:h vrs*ah formirale Impozan-ten fn vrlik-»n«:ki šoalir ki Je s^ti! od mn-irfsfrat3 ^*ntarj^vf t&cA ^arf'»n^m tr*Ti fn no n«'nn?c:lc' cesti tja do kr»o«llce ^v. Krištofa. P^led na to z?dnio čast vcl'ke-mtt <*-rnf|ti A*. Tvnn'1 Tavčarju l?ktza|očo m^o^'ro Je b:J o^arlfv. OosM in d'l^i šna-Ilr. i^razvio^ tino m?n?f°sfadjo vrl:ki id^tnl h^'-bi no|<-«ip:lc^vi le gotovo tvorMo nad 30.000 li"dl. Vclt^rvstrn je b'1 po^l^d na gosto rrm^ico nn ^nrMinem trv ^'"von^nna na Jp b'l*! — Dunni*ka ces+a. Palača Lji:b-Han«ke k***»ditne brink« Je povsem o?iv"ln. Do Dimr'sk' ccs*i T»a ie tvor'ln špal:r ITb-P-^nska šolska rrhd?f osnovnih, meščanski tr^ovsk^ m srednjih šol pod vodstvom učiteljev In učiteljic. Tvdi rb orvih p^noldanskm urah so valile d^l^e vrs*- meščanstva in nrrb'valstva. kr?*ko vsi sHJi h pok^ln:kovi krsti, d? se p^kl^nMo genfu d**. Tavč?rlu. da s'* od nie-j Ierisque purus si ostavil politično are^j no, ko te je prisilila \ to neizprosna bo~ lezen. f ' v, « še globljeje nego hvaležni spomin^ na Javnega moža, pa bo vdolben v srcoj slovenskega plemena spomin na pisag telja dr. Tavčarja. Poklicani strokov*j njaki so in bodo pravično cenili tvoje] nevenljive usluge na tem polju, TodaJ najviš'i sodnik je tudi tu narod In sme-j lo trdim, da bodo zajemali še pozni rc-3 dovi slovenske in jugoslovenske mladi-! ne iz bistrega studenca tvojih del v poW nih požirkih ljubezni do domače zem-j lje, do naroda in do Človeštva. Saj od-] seva in od z vene va iz vseh tvojih del,' pa naj so bila zapisana v zgodnji mla-i nosti tvojega romanticizma, aH v zreli moški dobi literarnega pobratimstva Jurčič - Krsnik - Tavčarjevega, pred vsem tvoja globoka ljubezen do rodne grude, do slovenske zemlje, ki naj bo^ kakor večno drevo, ki mu nikdar ne usahne in odpade niti cvet:e niti sad. In ko si so nekoč liki užaljeni Ahil umaknil za hip pred moderno, tedaj je bil to v resnici le kratek oddih, ki ti je dal novih sil. In potem si podaril narodu šopek jesenskega cvetja, nadvse bujnega in zrelega. Za njim pa še svoje remek - delo, globoko zamišljeno in velikopotezno zasnovano Visoško kroniko, ki ie žal mora^ ostati fragment Ampak, če bi narodu ne bil podaril ničesar drugega, nego ta VI. zvezek svojih del, bi ga bil že bogato obdaril kot glavnega dediča svojih duševnih zakla^ dov. Toda vsega tega orjaškega žlvljcn-skega dela bi ne bil zmogel, da nisi bil velik tudi kot — Človek. Zakaj resnično dobra zamorefo biti le dela. ki jih je ustvaril dober človek. Brez harmonije med nauki in življenjem ni resnične veličine. Naš družabni red je tako pomanjkljiv in nepopoln, da ga morajo veliki možje vseh narodov izpopolnjevati s svojim srcem. In tak mož si bil ti prijatelj Ivan! Trdno si veroval v večnost zakonov bratoljubja in človekoljuba in vestno Izpolnjevaje te zakone si dal tudi pojmu rodoljubja idejno in naravno vsebino. Ta načela so zlatila tvoje poklicno, tvoje zasebno, tvoje prijateljsko in rodbinsko življenje, udejstvoval pa si jih zlasti tudi kot velezaslužni prima-tor bele Ljubljane prav v tej hiši, iz katere te sedaj odnašamo. V najtežjih vojnih časih si posvečal vse svoje sile za blagor svojih bednih someščanov in za to se je danes v črno zavila bela Ljubljana — v znak globoke žalosti nad izgubo dobrotljivega očeta svojega. Gori proti nebu pa hite v tej tužni uri vro- 5*tTHli JK »SLOV Pri S K I NA R O D« d n c 24. februarja 1923 štev. 43 Se želje In molitve celega naroda za pokoj in mir tvoji preblagi duši. — In če plaka ob tvoji krsti v neutešljivem bolu tudi tvoja zvesta družica v zdravju In bolezni, v sreči in nesreči, da, tvoja duševna sodelovalka in ž njo sirote naj-plemenitcjšcga očeta, tedaj naj jih navda z nami vred v tej najtežji uri življenja ena blažilna zavest: Majhen je prostor, prijatelj Ivan, ki ga boš rabil odslej, da vračaš rodni ok In pretresljiv utis in solza Je zalcskerala ?V marsikaterem očesu, ko se Je dr. Trillcr jgloboko glnjen sklonil nad krsto in Jo solz-tih oči iskreno prljubil. SIoto književnikov* COVOR PESNIKA O. ZUPANČIČA. Slovenski književniki se v globokem spoštovanju poklanjamo plemenitemu mojstru, čigar častitljivi telesni ostanki leže v tej krsti. Zdaj, ko nas je po tako bogatih darovih svojega duha na stara leta še presenetil in opojil z dvema na "čistejšima, mladostno svežima umetninama, ki bi bili še le začetek zaključka njegovega dela, čutimo tem bridke je, kaj je izgubila naša knjiga s tem možem . . . Sočen mož! Bujen duh? Poln človek! Pri njem je vrelo vse iz polnega. Mnogostroka duša. ki ni mogla izživeti vseh svojih sil v eno samo smer. Ne ob-talujmo tega: sprejmimo hvaležno vsega moža, kakor nam ga je povila mati Priroda! Blagruimo se, da je bilo dano vsaj enemu naših velikih pisateljev »tati sredi dneva In svetd; veselimo se te krasne vtelesbe pisatelia-človeka s čvrsto, svobodno rasto. Blažena kmečka koča, ki nam je izzibala poleg toliko In toliko težakov, pripetih na tla. romantičnega sanjača, da ga je lahkotni razmah fantazije zanašal v prošle in bodoče vekove, a so mu bila krila vedno oškroplena z roso domaČih poljan. Zato je njegova beseda tako živa. ozar-Jena s čarovitim bleskom klasične lepote In obenem vsa dišeča po grudi, kakor pravkar izpuljena Iz prsi. Duhovita je, zanosna: Segava In modra je; In polna ljubezni do vsega, kar živi, in tato večna. — V davnini so vprlzarjall nad gomilami junaških knezov bojne Igre v njih proslavo. Tudi za naših dni so se že Vnele nad marsikaterim grobom borbe. ■Ako bi se nad tvojim, vedi, lasni knez Baše besede, da bomo stali tisti, v katerih imenu govorim, zate In za tvojo tast Z Bogom, dragi moister! Telo ti poneso počivat v rodno zemljo poljansko k tvojim dedom: duh pa se ti preseli med svete može. ki so ustvarjali Slovensko dušo: sprejeli te bodo s slovesno ljubeznijo v svoj vzvišeni krog. • . • Po turobni tišini, ki le zavladala po Zupančičevem vznesenem govoru so zopet za-doneli akordi žalostinke. Zbor pevskih dru-Itev, včlanjenih v Pevski zvezi, pod vodstvom pevovodje Zorka Prclovca Je zapel Bežno PavCičevo »Narodno nagrobnico«. Veličasten žalni sprevod. Pod vodstvom In nadzorstvom ravnatelja Mestneza pogrebnega zavoda z. Danila šaplle se Je pričel med tem že formirati Veličastni žalni sprevod. Na čelu sprevoda fe jezdila sokolska konjenica, 32 Sokolov-konjenikov z zastavonošo Janušićem. drže-£im konjeniško standarto, pod poveljstvom br. Vladimirja Franketa. Za konjenico |« korakala godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom kapelnika kapetana dr čer in a. svira j oč turobne žalostinke. Številne (14) sokolske zastave so vihrale svojemu Sekoiu bratu in starosti v zadnji pozdrav. Takoj za godbo so korakali Sokoli • zastavonošu Na čelu zastavonoša brat AmbrožiS s stara v narodnih bojih preizkušeno, sedaj savezno zastavo. Nje so sledile zastave Ljub. Sckola Sckola I., Sokola II., Šiška, Skofja Loka. Kranj. Ribnica. Zagorje, Borovnica, Vrhnika, Krško, Celje fn Maribor. Za zastavami Je korakala veličastna četa Sokolov. Na čelu savezno starešinstvo: starosta dr. Vladimir Ravnikar, podstarosta Engelbert Gangl. načelnik dr. Viktor M urnik. br. Nande Marolt. blagajnik br. KajzclJ. V strnjenih vrstah je korakalo nad 450 Sokolov. Za saveznim starešinstvom so v vrstah korakala sokolska društva: Sokol Ljubljana, Sokol L, Sofcol H„ Šiška, VIČ. Moste, Hevfca Marila v P„ Stepanl* vas, Domžale, §t. Vid. Skoftaloka, Kranj. Pob, Mokronog, Trebnje. Litija. Šmartno. GnltanJ. Stražlščc nrl Kranjn. Radovtfca. Cerknica. Borovnica, Vrbnika, KrSk©, Jesenice, Fled. Bohinj. Oo* rrnfaras, Kamnik, Celje, Maribor in Mnta-Vnzenlc*. 7a Sokoli le korakata četa sofcnlslrega naraščaja t zastavonošo, k! le nnsil naca-š*alev pranor Saveza, darilo češkoslovaškega naraščaja novrdom lanske*?* vsr-so-kolsk^a zleta. Naraščaju so sledT1i skautf. Tnkof za S^k^Iom le v kalnem sprevodu korporativno korakalo akademsko društvo »Triglav« s staroslavno društveno zastavo, ki |o )e nosil krepak In zastaven akademik. Triclavnnl so tudi svojemu častnemu člnnu dr. Tavčarju poklonili krasen venec Sledili so trgovski akadenVkl In srednješolsko društvo »Preporod«. Za temi pa je tiho, a krepko stopala mala, povsod splošno pozornost vzbujajoča četa. Bili so to zastopniki Narodne Obrane. Cetniškega udruženja Iz Beograda in Orjuna. Za nosilcem križa in žalno zastavo so sledili Tesarsko in zidarsko društvo s svojo zastavo fn gasilci. Za godbo godbo Jugoslavenskih železničarjev pod kaoclrvkom žel. revldentom dr. Dragotlnom Bučar-1 e m se le uvrstilo akademsko društvo »Ja-dran«. dalje »Snlošno Žensko društvoc. »Kolo Jugoslovenskih sester«. Za temi zastavonoše raznih pevskih In kultunrh društev. V vrsti so bile *as**ve »LJ^MTan«ke«^ Zvona«, »klavca«, »t fobijan*«. »Šišenske CltaH'ee«, »Bralno društvo v Trllčn. »Zvon« Iz Smar-tna pri Litiji fn »Lira« Iz Kamnika. Na čela teh rastav pa le n*sT a-bfvar .TarmVk staro 7«rodovJnsko zastavo ljrbljanske »Narodne Čitalnice«, pri ka^rl so *e črke zel" preoe-rele In le na s^edl še čitati napis »N a * I m n«vcetn«. 7a zastavami so korakMi O I n s b e n a Matica« kornoratlvno C1-t a I n 1 c a Kranj. z zastavo društvo »Soča« In »Pr*morke«. Zanimiva le Mla skupina lovcev, čtan^v »SlovensV^tra t«vske«ra ^nTŠtva« port vndsfa^m nr^d^ermflm rfr. fj»t pwng"čt. Orthor <~*rfl Metodov« drr*he fn Sentp***r«*e rodm3?nlce le bft poT«o» SMvflen. K^^ratlvno se Je pogreba udeležilo tudi JUU. VENCI Za tem *o stedrfl raznf venci. L'ubUan-«?lct SoVo!-Nepozab»»amu starosti, venec liubl'anske mestne ©b^ne. vanec krst'evske vlade z nan'som: »BorTtelhi za le^n^vo n*ct,e *n drŽavo. — v imenu Irmltev?** vlade fThofi Pafć.« Krasen v-nec fe bH venee generalnega konuhh češVoslova-Ike repubUVe. venec oficirskega zbora z na.plsom: »Velikem« narodnemu b«rcn dr. Ivann Tnvčar'u — oficirski zbor Dravske dfvlrlle.« TrHe lovci so nosili *e'en I? smrekovih vel narejen m s pomladanskimi cvetlicami vpleten venec z zelenim trakom: »Slovensko lovsko dmšvo — Lovski pozdrav!« Krasna sta bila tudi venca Narodne tiskarne In Llublianske kreditne bmke ter ostalih korporarll. Med vozoma pa le stopal nosilec posebno okusno spletenega venca. Emila Leonu ie podarila S'ovcnka na mahovem podstavka spleten venec Iz prvih pomladanskih cvetlic, teloha fn troben-tlc Vencu so bile prlpletene zraven mačiće Iz vrbe. Venec *e poklonilo tudi mesto Kran;, dalie ruska 1'ubl'anska kolonPa. Ciril Metodova družba in slovenski književniki. Za cvetličnim vozom so nosile gojenkc liceja In realne gimnazije smrekove vence z napisi »Tavčarievih del«. Pilo je trlna'st vencev, prv| »Tiberlns Panonfcus« In zadnji »Otok In struga«, med n Ima Mrtva srca v Zali, Cvetie v jeseni. Vtsoška kronika 4000, Izza kongresa. Vita Vitae meae, Grajski pisar, Ivan Solnce. Pred mrtvaškim vozom je nosil nosilec kralievo odlikovanje red Sv. Save II. ie%l.i. Ob mrtvaškem vozu pa Je jezdilo 6 Soko- lov na vsaki strani trije, tik voza pa 1J in dr. Konrad Vodniek. Za vozom je na'preje stopata poko'ni-kova obitelj s sorodniki |B sledila je nepregledna vrsta zastopnikov civilnih, vofctskih in drugih oblasti, zastopnikov denarnih zavodov, mestne občine in Narodne tkkarne itd. V prvi vrsti :e ie! kraljevi ndp -»'anec komandant Dravske divizijske rbla^t! i ol-kovnlk Vučkovlč. dalje zastopnik notnn'e-ga ministra inšpektor Milorad JovamivIČ, minister dr. Niko Zupan č, pokrajinski namestnik Ivan Hribar, veliki župan dr. Vilkn Baltič, nače Is t vo narodnenapredne stranke z dr Tr'.Ker'om, zastopnik mestne obline mag. ravnateli dr. Miljutin Zarn k. nrnlstri na raz. dr. Gregor žerjav, dr. Kramcr, dr. Knkovee, admiral Metod Koch. celokupni konzularni zbor: generalni konzul Češkoslovaške republike dr. Beneš. avstrijski konzul dr. Kohlrnss, avstrijski generalni konzul dr. Tmll. francoski podkonzul Pe Hacbe, In Itall anski delegat ComcIT. Za temi je sledil oficirski kor in načelnik! raznih pokrajinskih državnih uradov. Finančni delegat dr. Šavnk, načelnik prosvete dvorni svetnik dr. Skahcme. predsednik viš. sodišča dvorni svetnik dr. J. Đabn'k. šel oddelka za pravosodje dvorni svetnik dr. SkerIT, podpredsednik viš. dež. sodišča dr. RogTm, predsednik deželnega sodišča dvorni svetnik dr. O. Papež, viš. državni pravd-dr. Jeglič, L državni pravnik Domen co ln drugI. Finančno prokuratnro Je zastopal pro-kurator dr. Hubert Soavan, okra'no Tnnnč-no ravnateljstvo rnvnateli A. Relch, oddelek za socijalno skrb načelnik dr. Gorš'č in še ČTvgi. Pri pogrebu pa so bile zastopane dalie tudi razne kulturne, politične In gospodarske korporacFe. Rektor univerze dr. Aleš Ufen'čnlk z vsemi dekani fakultet fn ostalimi vseučilišklm profesori. Zveza industrljccv ?e bila zastopana po Dragotinu ITrlharm. Vinku Ma'dTčn Iz Kran'a, In An-dre'u Jak'ln Iz Karlovca. Števttnl so bili tudi zastopniki zunan-fh mest In občin. k*er ie bil dr. Tavčar časten župan. Občino Kranl te zastopal župan Ciril Prc, mesto Cel"e dr. Hr^Šovee, mesto SoStanl ?upt»n Matlia Maelnček. Kamnik podJtunn Skof In občino Krško župan Joško PfoTter. Med političnimi organlzacl'aml le bilo opaziti zastopnike demokratske stranke dr. Pnca, Josipa Tnrih In A. L^ozarja. V sprevodu pa Je bi! tudi načelnik narodnoljudske stranke dr. Ivan SnŠte-TČ. Številne pa so bile deoutaeffe Iz raznih ob?ln od blizu In daleč. Splošno fe bil sorevod nalimpozant-ne?ša manifestacTa velikemu duha In geniju dr. Ivana Tavčarla. Povsod, koder se ie sorevod pomikal, so gorele svetilke In žarnice. Po vsem mestu so bile trgovine zaprte in počivalo Je delo. Pri Sv« KriStoftt« Ob 5.2f> popoldne fe veličasten sorevod s krsto obstal pred kapelico Sv. Krlšofa. Velikanska množica se fe koncentrirala na fhmajskl cesti pred kapelico, da poslednji-krat vzame sfovo od Itrbnenega duševnega In nnlltlčnega voditelja slovenskega naroda. BHI so naravnost pretresi "Ivi In ffanl'lvl prizori. Stolni proft Andrej Kalnn le opravil obredne pogrebne molitve. In nato Je turobno pre t rešujoče zapet ruski pevski zbor »Otčcnaš« In »Večnafa na pamfat«. Zbor je napravil na navzoče na1-giobokelšl vtis. Pretresi Iva Je donela v Jasno daljavo beseda »Večnaja mu pamjat«. ZADNJI SOKOLSKI POZDRAV — BRATU SOKOLU! Po Izvršenih cerkvenih obredm Je govoril starosta Ljubljanskega Sokola in načelnik Jugoslovanskega Sokolske-za saveza dr. Viktor Murnili: Bratje In sestre I Stojimo ob krsti enega nalbolj genijalnih mož našega naroda. Resnično velik genij pa te univerzalen. In univerzalen Je bil dr. Ivan Tavčar. Na koliko poprišč se Je raztezalo njegovo delovanje in povsod dvigalo nad vsakdanjo povprečnost! In pri njem. ki sta mu bila domovina In narod vse, je bilo sa-moposebl umevno, da se ni branil dela v oni uredb), kateri sta tudi domovina in narod vse: v našem Sokolstvu! Tem naravneje je bilo to, ker se ono, za čigar gojitev je Sokolstvo tu, idealno ujema s tem, kar je bilo tako dovršeno uresničeno v Tavčarju. Zdravje in sila je to! Zdravje in sila sta kipela iz Tavčarjeve osebnosti, zdravje in silo dišejo njegova dela. In kako je potem moglo biti drugače, kakor da je on hitro in globoko doumel sokolsko misel, ki vse delo za narod in kulturo gradi na zdravje in moč telesa in na zdravje in moč duše! In takrat, ko se je začelo delo Sokola urejati in pcglabliati na tej podlagi, kako je moglo biti drugače, kakor da je tudi sam podal zgled! Četudi takrat star že skoro 50 let, je vendar stopil v sokolsko delavnico, da se tudi on udeležuje vsakdanjega sokolskcga dela, ki z njim vsestransko krepimo telesno in duševno zdravje in moč posameznika, pa gradimo zdravo sedanjost in mogočno bodočnost naroda. Bratje in sestre, glejte Sokola, ki ga ni dičil samo lep sokolski kroj! Ali ob letih, ki jih je takrat že Imel Tavčar, je bilo za ta zsled treba velike odločnosti in energije. Tudi v tem vidimo pravega Sokola! In pravtako ga vidimo, če pomislimo na neverjetno njegovo delavnost in vztrajnost. Odločnost in energija, trdna volja, ki telesne in duševne moči napne do viška n*ih storilnosti, pa potrpežljivost in vztrajnost ki neumorno sledi visokim ciljem, tudi to so lastnosti, ki hočemo, da se prigoje v čim večii meri vsakemu Sokolu in vsaki Sokolići, ln tudi tu nam je Tavčar sokolski vzor! Hočemo pa, da živahna in krepka energija ter mirna in potrpežljiva vztrajnost prideta v prid narodu in domovini. In kdo Je, ki bi bil tu storil več, nego dr. Ivan Tavčar. Vroča ljubezen do domovine ga je gnala k neumornemu delu zanjo, da se osvobodi mate-rijelno In duševno vsakega jarma. Svoboda domovine in svoboda misli — v prvi vrsti je stal dr. Tavčar v borbi zanjo. Pa vz^r nam Je tudi kot Jeklen značaj. Čist, brez madeža, sijafen zgled nesebičnosti, korenjak in poštenjak, zvest resnici in pravici, zvest sebi, zvest vsaki stvari, kateri se je posvetil. In vzor nam je naposled tudi v največji vrlini, ki more krasiti človeka, v vrlini, ki je vrlina vseh vrlin in pravzaprav vir vsem drugim: v veliki dobroti, kl je Izžarjala iz njega, ga delala radodarnega in prizanesljivega, pa ga gonila k delu za druge in jačila njegovo vztrajnost pri delu za blaginjo po-samnikov In za blaginjo celote vseh posameznikov in posameznic ki skupaj tvorijo narod, del Človeštva, in torej tudi pri delu za človeštvo. Tudi v tem vidimo pravega genija, zakai vsak pravi genij je prožet visoke etičnosti, ki prav ona proži in žene njegove sile. Tega velikega genlla, tega velike-f& vzora vseh onih vrlin, ki so nam Sokolom najvišje, ni ga več med nami! Tavčarjev veliki duh se vznaŠa v neznane nam višine, ki so zastrte našim zemeljskim očem. Jasna je duša, kl je zapustila telo, ki negibno leži tu pred nami. Ko je bila obdana od zemeljskega prahu, je vedno hlepela po svetlobi. Sedal jo vso prežema in prevzema neskončna jasnost In svetloba nadzem-skih višin. Ali kaj pravim, prežema in prevzema! Delec te svetlobe same Je živel v tem telesu, kl se vrača v zemljo, delec pa se brez pege, jasen in čist in svetel vrača v svoj svetlobni vir. Srca nam polni neizrečna bridkost ko se sedaj, brat starosta, poslavljamo od Tvojega telesa. Tvoj duh pa nam bo vedno kazal smer. kakor svetlo solnce potnikom, da ne zgrešijo pota! Brat'e in sestre, vsi višje in višje za svetlim sledom, za svetlim vzorom! Jasnimo in Čistimo svoje duše! Tebi pa, nepozabni nam brat starosta. Tebi, našemu svetlemu vzoru, hvala Sokolstva in večna slava! SLOVO STANOVSKEGA TOVARIŠA. Nato je govoril v imenu stan. tovarišev in pravnikov g. dr. Janko 2 I r o v-nik. Tudi ml Tvoji stanovski tovariši smo tužnih src zbrani, da se od Tebe poslovimo zadnjikrat. Ravno sedaj bo 40 let, d.i si postal odvetnik v Ljubljani. Dosegel si tako cilj, po katerem si hrepenel celo dubo svojih odličnih študij, polnih trp!jcnjaln naporcv slovenskega dijaka. Vsi, ki so Te poznali, so vedeli, da v novem, zlasti tedaj odličnem stanu, v stanu nezavisnosti in svobode, n?si iskal zavetja za samega sebi, temveč da si hotel postati odvetnik, da daješ zavetja drugim, zaslombo zatiranim in rreganjanim, predvsem pa svojemu tedaj zatiranemu narodu. Vsi so bili o tem prepričani, ki so Te poznali po Tvojih delih. Ze kot odvetniški kandidat si leta popreje dokazoval in dokazal, kako čutiš trajno gorje svoje ljubljene domovine. Spuščal si se v boj za prava svojega naroda iz čiste ljubezni do narodne stvari Ze Tvoja koneipijentska leta so bila blagoslov za Javno Življenje, ker si spoznal ,da Je treba narodu odpirati cči za jezikovne krivice, ki se mu gode, da je treba te krivice žigostati ln Jih odpraviti. Narodne krivice si že kut koncijv-Jcnt žigosal na način, kl poprej ni bil znan, pa je uprav za to tako silno učinkoval. Razvil si se v javnega obtoži-tcija, ki ne pusti ničesar reči proti časti in ničesar ukrepati proti korlsil naroda. Prvi uspeh je bil, da ro se Tvoje borbenosti narodni nasprotniki bali inT da so morali računati z mo7em posebno nadarjenosti v prenavljajoči se r.aiod-nih vrstah. Ni pa mogTo biti pravega trti en n ri narodno stvar pri sodiščih f'l drugih ohlastvih brez strokovne podlage in Je* zfkovnega kaži-pota. V veliko zaslugd Ti je torej šteti, da si bil najhudrejši so^ delavec pri obnovTjcicm pravniškem glasilu In še v večjo zarluro, da si ža kot koncipijent začel pisati prelepo zbirko pravnega pouka za slovensko ljudstvo. Nade, Icalere so ira slavile v Te kol samostojnega od vt.i»k.i, nretitfči gospodarsko siren te^a vpra&Miia. 7a angfc^Ve industrijske krore, ki so jim po nemškem polomu zrasle peroti m so smatrali, da so na svetovnem trgu absoffftai rospodarji. Je jasno, dr\ je Francija z okupacijo nemškega industrijskega centra postala gospodar ne samo v pridobivaniu in razpečavnnju premoga, m?rveč tudi železa. Najbogatejši nemški Ž>!cz4ti rudniki so v francosk?h rokah. Čc bi debila te rudnike Angleška, kot dr Tava z bogato železno Industrijo, bi to pomenilo konec nemške konkurence. Za Francijo bi bili seveda mrtvo bogastvo, kajti izkoriščati v po'nem obsegu Jih ne more, ker ji primanjHije koksa in premoga, če bi ne bila posegla obenem tudi po nemškem premogu. Sedaj pa ie Angleška faktično v precej neugodnem položaju. Glavni njen konkurent, ki se ga ' je tekom svetovne vojne srečno izne-bila, se je znova postavil na no^e, samo pod drugo firmo. To pa Še ri vse, kajti prezreti ne smemo dejstva, da je bila Nemčija kot prva industrijska dr* žava obenem največji konsument lastne železne rude, Francija pa jo bo v pni vrsti Izvažala na svetovni trg, kjer bo uspešno konkurirala z Angleško. In v tem bržkone tiči glavni vzrok angleškega nezadovoljstva. Končno je treba upoštevati še nekaj, kar je tudi zelo važno in lahko škoduje rudi drugim državam. Malo prezgodaj so spregovorili v ameriškem senatu, da bo treba pocukati Francijo, naj plača svoje dolgove, vendar pa je ta glas zelo znači7en. Cc pade Ameriki ln za njo tudi Angleški v glavo, da je postala Francija radi svoje akcije plačilno sposobna, b-> ta prisiljena pritisniti na svoje dolžnike in zahtevati isto, kar bodo zahtevali od rje njeni upniki. Ker pa danes, iivzcmši morda Angleško, nobena država ne more poravnati svojih solidnih dolgov, bi nastale v mednarodni politiki nove komplikacije, ki bi dosegle vse prej kakor pa mir. Tako pridemo do zaključka, da so posledice francoske akcije proti pričakovanju precej neugodne. gnali 283 visokih funkcljonarjev iz Poruhr-ja in 55 iz Porenja. Nadomeste jih funkci-jonarji niž e vrste, ker jih ne nadomestimo s Francozi. Pred okupacijo jo bilo v prometu na dan v Poruhrju 585 vlakov za potnike in 680 za blago, danes vozi na dan samo 60 vlakov vsled ukazov iz Berlina. Kažejo pa se uspehi, kl se v kratkem pomnože. Že- lezničarjev Je bilo ▼ Poruhrju 120.000. Franci a je poslala na to ozemlje 9640 železničarjev. Francoskega voznega materijala ni na okupiranem svetu. Okupacijske oblasti so poslale doslej v Francijo in Belgijo 1026 vagonov premoga. Poincare bo nadaljeval svoje poročilo v prihodnji se.L Sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo« VPRAŠANJE SEKVESTROV REŠENO. — DIFERENCE GLEDE KRONSKIH DOLGOV OZIROMA TERJATEV. — Beograd, 23. februarja. (!*▼•) Včeraj popoldne so se pričela oficijel* Pcincare-jeva slika o položaju v Poruhrju. — Pariz. 20. februarja (Izv.) Predsednik Poincare :e v komisiji za zunan'e zadeve podal sliko o razmerah v ruhrskem ozemlju, Francozi ln Belgijci so okupirali 2800 kvadratnih kilometrov, 500 kilometrov ruhrske kotline ni okupiranih. Zasedena pokrajina proizvaja na leto 90 milijonov ton premoga, nezasedeni del pa 8. Državni rudniki predstavlajo petino vse produkcije. Od 14.500 peči za koks Je okupiranih 14.200. ki da "cjo na dan lahko do 80.000 ton. Vsega prebivalstva v kotlini Je 3 mili one m pol in sicer so na okupiranem ozemlhi 3 milijoni. Rudarjev le 5C0.000. od teh 450.000 v zasedeni coni. Po ogromni večini to Nemci. Poliakov Je 80.000. Vodstvenega osobla ?e 1200. Francozi ln Belglci kontrolirajo devet desetin produkcije. Nadale fe Poincare1 izjavil: Mi ne nameravamo, direktno voditi ruhrske rudnike, naša nvsi'a. čisto kontrolna, fe poverjena 60 InžcnIrTem, j ki so večinoma Francozi Pričakire se še j nekaj angleških inženir ev, kl pridejo pro- I atevolja^ Vsled atgftgft ftHLgg 1 na pogajanja za gospodarski sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo. Pogajanja in posvetovanja potekajo uspešno. V vseh temeljnih vprašanjih bo dosežen končni sporazum. Avstrijska delegacija je dopoldne napravi'a oficijelne obi* ske. Kancelar dr. S e i p e 1, zunanji mi* nister dr Grunberger, sekcijski šef dr. Peter, zastopnik sekcije trgovin* skega oddelka zunanjega ministrstva legacijski svetnik dr. \V i 1 d n e r, sek* cijski šef dr. L u k e s c h, kabinetni šef zunanjega ministra dr. J u n k e r in na* čelnik kanclerjevega kabineta Bodo, so včeraj ob desetih dopoldne napra* vili oficijelni obisk v ministrskem pred* sedstvu. Ob 13. je naša vlada priredila v dvorani »Grand« hotela svečan gala* obed, ki se ga je udeležilo 45 oseb, pol* noštevilna avstrijska delegacija, člani v!ade, Panta Gavrilovsd, predsednik Narodne banke V a j f e r t, general H a d ž i ć, univerzitetni profesor dok* tor Arangjelović in konferenci prideljeni naši strokovnjaki, — Beograd, 23. februarja, (Izv.) Kancelar dr. Seipel in zunanji minister dr. Grunberger sta prišla ob 16.15 v ministrsko predsedstvo. Sprejeta sta bila v kabinetni pisarni ministrskega predsednika in se je tam takoj pričela konferenca, ki je trajala do 17. Od naše strani so konferenci pri* sostvovali min. predsednik P a S i ć, dr. N i n č i Ć. minister pravde dr. Mar« kovic, Panta G a v r i 1 o v i ć in naš dunajski poslanik Tihomir P o p o v i Ć. Zvezni kancelar dr. Seipel je začetkom konference pozdravil beogradsko vlado s kratkim govorom, v katerem je orne* nil glavne smernice sporazuma med obema državama. Zahvalil se je naši vladi za iskreni in prijateljski sprejem, nanašajoč, da je pozitivni uspeh te konference velevažen tako za avstrij* sko republiko, kakor tudi za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. V opravi* čenje je navajal tehtne razloge, da ni mogel preje obiskati Beograda kakor ostale prestolice. Za to so bili mero* dajni važni momenti, ki so primorali kancelar j a, da je rešil z drugimi drža* vami najaktualnejša vprašanja, ki se niso dala več odlašati. Dalje jc omenil kancelar: Politika avstrijske republike gre za tem, da ob vsaki priliki in po* vsod naglasa svoje miroljubno sta'išče napram vsem državam srednje Evro* pe, da želi prijateljskih odnošajev s vsemi sosedi, posebno pa z Jugosla* vi jo. Radi gospodarskih in prometnih razmer je nujna potreba prijateljskih stikov in vezi. Avstrija se ima boriti z gospodarskimi in finančnimi tcžkoČa* mi. kljub temu je odločena, da povsod nastopa miroljubno in da postane loja* len faktor sistema srednje * evropskih držav. V interesu obeh držav je, da se sporazumno rešijo važna gospodar* ska vprašanja. Glavno besedo polaga na trgovinsko pogodbo in zunanji mi« nister avstrijske republike hoče zasta* viti vse sile, da se vprašanja ugodno rešijo in je pripravljen tudi na gotove koncesije. Za Avstrijo pa je velike važnosti pogodba o obvezni arbitraži. Avstrija smatra za najprimernejše, da se vsa eventuelno nastala sporna vpra* Sanja med obema državam reSavajo rednim diplomatičnim potom potom obvezne arbitraže. Končno je kancelar izrazil svoje veselje, da je prišlo do prijateljskega sestanka. Ministrski predsednik Nikola Pa-šič je na pozdravni kancelarjev govor kratko odgovoril. Prisrčno se je zanj zahvalil in naglašal je, da se ustvarja veliko d?lo. Veruje ▼ miroljubno politiko nove Avstrije, katero sprejema beogradska vlada s popolnim razumevanjem. Glede vprašanja obvezne arbitra* že pa le ministrski predsednik precizno izjavil, da naša država nuna z nobenimi dragimi državami sporazuma take vrste In da zaradi tega do tedaj te pogodbe ne more vlada vzeti tako! v razpravo. Ker beogradska vlada veruje ▼ dobre namene avstrijske republike, nI izključeno, da se to vprašanje začne pozneje razmotrivati In razpravljati. Kar se tiče ostalih avstrijskih zahtev, osobito, da naša država sklene s Avstrijo definitivno trgovinsko pogodbo, je Palic te?avil. da Je vlada pripravljena z Avstrijo skleni« tarifno tn trgovsko pogodbe* Vlada je dalie pripravljena s Avstrijo sporazumno rešiti vsa ostala vprašanja, osobito vprašanje sekve-strov, prometa, carine in druga vprašanja pravnega značaja. Ministrski predsednik Je Izrazil kancelarju dr. Seiplu in zunanjemu ministru dr. Grfln-bergerju pripravljenost ia dobro volje vlade, da se sklene z Avstrijo pravičen in soliden sporazum. Minister pravde dr. Laza M a r -kovic je nato v daljšem govoru rea-sumiral vsa tekoča, v razpravi se na« ha.ajoča vprašanja ter je preciziral mejo vseh temeljnih zahtev, od katerih naša vlada ne more odstopiti. Obenem je naglašal. da je treba ta vprašanja radikalno rešiti. Kancelar dr. Seipel je v zaključni besedi izjavil, da je pripravljen s strokovnjaki svoje delegacije izčrpno razmotrivati vse zahteve beogradske vlade in je Še enkrat izrazih nado, da se izvrši končna likvidacija vseh spornih vprašanj. Konferenca je bila na to zaključena. Čeprav je bil od vlade dan na razpolago avtomobil, je dr. Seipel iz ministrskega predsedstva odšel peš po Kneza Mihajla ulici, kjer je b?Ia v trenutku najživahnejša promenada. Občinstvo je avstrijskega kancelarja vljudno pozdravljalo. Zanimivo je tudi, da je tedaj v Beogradu zelo snežilo. RAZDELITEV V SEKCIJE. — Beograd, 23. februarja. (Izv.) Komisija strokovnjakov, kateri so bila predložena vsa vpraranja za sporazum, se je včeraj takoj po končani plenarni konferenci razdelila v dve glavni sekciji, in sicer: I. Prva sekcija: Ima razpravljati vprašanje obmejnega prometa, ureditev carinskega postopka in vprašanje sekvestrov oz. nekatera pravna vprašanja. Od avstrijske delegacije so bili odposlani v to sekcijo sekcijski šef za pravosodje dr. L u k e s c h, sekci ski šef dr. Peter in od naše strani S u -b o t i č, sekretar v zunanjem ministrstvu W i g e 1 e in univ. profesor dr. Arangjelović. V tej sekciji se Ima razpravljati tudi vprašanje povrnitve škode oziroma plačilo odškodnine za okupacijo koroškega plebiscitnega ozemlja od strani naše vojske. V tem ozlru naša vlada zavzema stališče, katero smatra za edino pravilno za kraljevino SHS. Ta sekcija Ima tudi končno rešiti vprašanje sekvestrov. Na včerajšnji seji ni bilo doseženo spora-zumljenje. Končni sklepi še niso storjeni. Glede sekvestrov je minister pravde preciziral stališče naše vlade. Splošno jc opažati, da je na obeh straneh pripravljenost, rešiti to vprašanje na ta način, da se sekvestri dvignejo ln da se da lastnikom sekvestriranlh posestev oziroma premoženja popolna svoboda razpolaganja. Glede bosansko - hercogovsklh, pred vojno od avstrijskega kapitala ustanovljenih industrijskih podjetij In rudnikov, je dosežen sporazum na ta način, da naša vlada prevzame te rudnike v svojo last proti plačilu odškodnine v znesku deset milijonov dinarjev. Naša vlada prevzame 20.000 delnic Steinbelsovih podjetij, dalje sladkorno tovarno v Uso-rl, tovarno železa v Varešu in rudnik »Bosnla«. VPRAŠANJE PLAČILA KRONSKIH DOLGOV IN TERJATEV. Zelo delikatno je vprašanje plačila kronskih dolgov In terjatev, ki izvirajo iz predvratne dobe. Stališče naših intere-siranih gospodarskih, Finančnih, trgovskih in industrijskih krogov je to, da se morajo dolgovi oz. terjatve efektuiratl od avstrijskih dolžnikov v razmerju 100 : 100 oziroma v razmerju 100 aK za 25 dinarjev, dočim je avstrijska delegacija pripravi'ena na koncesijo v razmerju 100 aK proti 50 j K. O tem vprašanju še ni sporazuma. To vprašanje se bo na današnji seji ponovno zelo Izčrpno razpravljalo in razmotri-valo. Zastopniki gospodarskih, trgovskih, Industrijskih in bančnih krogov iz Slovenije ln Dalmacije so imeli tudi včeraj daljše konference z merodajnimi činitelji v pristojnih ministrstvih. Ljubljana je bila brzojavno pozvana, da sporoči svoje končno stališče v tem vprašanju in da precizira svoje najnižje zahteve, do katere meje lahko popusti naša vlada napram avstrijski delegaciji. II. Draga sekcija: Ta Ima reševati le nekatera druga pravna vprašanja. Ta sekcija ima predvsem reševati odškodninske zahteve avstrijske republike, ki jih stavi za povzročeno škodo povodom zasedbe koroškega ozemlja. AvstrTa dalje tudi zahteva odškodnino za škodo, povzročeno opekarnam v Radgoni. Na drugi strani pa zahteva naša vlada odškodnino za blago, ki je bilo zaplenjeno ob izbruhu vojske na dunavskih vlačilcih. Stavi tudi odškodni- no za vse od avstro - ogrske armada povzročeno škodo oficirjem. V drugo sekcijo so odposlani od naše strani minister pravda dr. Marko-vič, poslanik Tihomir Popovič in dr, Arangjelović. Danes nadaljujeta obe sekciji svoja pogajanja. Danes se tudi ustanovi tretja sekcija, ki ima razmotrivati načrt trgovinske pogodbe zA v* strijo. Ker pogajanja splošno povoljno teko in obsto.ajo le minimalne diference V nekaterih spornih vprašanjih, je pričakovati, da se pogajanja do s o -bote uspešno zaključijo ln da pride do ugodnega rezultata. Za soboto je določen na dvoru dV ner na čast avstrijskemu kanclerju dr. Seiplu in njegovemu spremstvu. Za danes določeni obed na dvom je bil preložen, ker se jc Nj. Vel. kralj Alek-sander I. nekoliko prehladi! in mora na nasvet zdravnikov ostati v postelji. $ Vprašanje koroških Slovencev in beogradska konferenca. — Beograd, 2?. februarja (Izv.) Ni; včera:5n'i seji ministrskega sveta je mfnl-ster pravde dr Laza Markovlć po končani sej! prve sekere strokovne komisJe poroča! 0 poteku razgovorov z avstrijsko dclepa-| cljo o njih uspehih. Ministrski svet Je dalje j tudi razpravi al o položaju keroSkih Slo«' vencev v Avstrij" fn Je poob*cstl zunan'e^ra' m!n'slrji dr. N"nč!ča, da sproži vprašanj« korošk'h Slovencev r Avstriji pri avsrtijskf delegaciji. Za koroške Slovence. Na ministrsko predsedstvo je bila poslana sledeča brzojavka: »Ob prihodu Sciplovem zahtevati mo prostost kulturnih prireditev in po*\ litičnih shodov, svobodo in zaSčito' slovenskega jezika v Soli in uradu zrn) korotanske Slovence. Za obrambno ,!ru5tvo »Gosposvctf« ski Zvon«: predsednik dr. Oblak.* ___^ : ^^^^^^^^^^^^^^ Politične vesti. = Nepotrjene kandidatne liste. Vo*i Hini senat pri deželnem sodišču v Ljub-.; liani je v sredo odklonil kandidatsko: listo »Slovenske republikanske stranke«'' (dr. Ant. Novačan) in »Slovenske kmet-} ske republikanske strankec (Dr. Šibenik' — Stjepan Radić). Obe listi so podpisali večinoma volilci iz Belekrajine. Ker pa okrožno sodišče ni na listah potrdilo, da so dotičnikl, ki so listi podpisali, res volilci, vpisani v volilne imenike, sta bili obe listi odbiti. V kran-skem volilnem okrožju bodo torej te-Ie liste: 1. kleri-j kalne stranke; 2. samostojne kmetske stranke; d. Susteršičeve stranke; 4. na-; rodno socijalistične stranke; 5. Jugoslo-; venske demokratske stranke; 6. komu«] nlstične stranke; 7. narodno radikalne! stranke in 8. sociialnodemokratskej stranke (Bernotova skupina). = Dr. Kukovec o naprednem bloku. V »Taboru« se dotika dr. Kukovec. v svojem uvodniku »V sredi volilne, borbe« tudi naprednega bloka ln pravi: j »Najvažnejši dogodek za nas je sklep poravnave v naprednih vrstah, ki Je bU; storjen pretekli ponedeljek v Ljubljani* Po dolgem trudu se je tam posrečilo: razdvojene naprednjake združiti za na-' predni blok za volitve v mestu Ljublja-( ni, obenem se je pa molče dogovorilo,-da sloga naprednjakov velja tudi na de-j Želi.« = ZadovoTJnost z rezultati. »Politi-' ka« piše: »Načelniki naših največjih^ strank so z doseženimi rezultati menda zadovoljni. Pravijo, da Je bilo v vseh strankam mnogo cepljenja kandidatskih! list, toda lahko bi bilo še slabše. Do se-] daj se je konstatiralo, da je velika napa-: ka v tem. da je v novem volilnem zakonu ukinjeno kandidiranje kvalificiranih poslancev in da bo nova narodna^ skupščina po kakovosti mnogo nespo-sobnejša od prejšnje. Prva doba pred-; volilne agitacije, ki se je vršila skoral izključno v znamenju borbe v samih strankah, je končana. V kratkem se zav čne druga doba predvolilne borbe: bor«< ba med strankami. Vse kaže, da bo ta del predvolilne borbe zelo buren, ker se vse skupine pripravka io za čim večidj aktivnost.« Dalje poroča, da se je vršila v torek zvečer se;a glavnega odbora, radikalne stranke, na kateri je notranji minister M. VuiičSĆ prečital poročila velikih županov o volilnem gibanju. Dejal je, da je bilo do ponecfelika opoldne potrjenih v celi državi 70 kandidatskih list = JugosTovensko - albanska meja. V smislu sklepov poslaničke konference so jugosTovenske čete 20. t. m. zase* d!e zadnii del nevtralne albanske zone od Ojarnne do Koraba, Izvzcmši pas 500 m z ene in druge strani te črte. kl ostane še nezaseden, dokler se ne postavijo mejni koli. kar se zgodi poleti. Jtigoslovenska vlada si je pridržala pravico za morebitne korekture na meH proti Albaniji. s- Komun'st? In socijalisti. Listi po-ročaio. da Je bila v torek potrjena komunistična lista za Beograd, čiie nosilce je Mihailo Todorovič. bivši tajnik delavske komore^ Kandidati so: za prvi Stran 4 ^ 1 — ■ »SLOVENSKI NAROD« dne 24 februarja 1923 Slcv. 43 volilni okraj A. Rebrfć, tapetni delavec, namestnik J. Štefanac, črkostavec, za drugi volilni okraj čevljar M. Kaljevič, namestnik pa mizar G. Predojević. Socijalisti so vložili svojo listo v valjev-skem okraju. Nosilec je učitelj Milako-V poclrinskem okraju je nosilec socialistične liste dr. KoŠanin, v niškem dr. Topalović, v moravskem T. Miloje-vIČ, v Somboru in Bcčkereku N. Divac v Sre nu V. Korač, v Novem Sadu pa P. Tauć. Ž/dte v PaTesfmi. »The Manche- tfer Guardian« priobčuje izvleček iz po-ročfa vodje sionistične organizacije dr. VVeisma^na, kl se je pred kratkim vrnil fe Palestine, kier je obiskal židovske koloniste. Navzlic dejstvu, pravi VVeis-rnann, da dežela preživlja zelo težko dobo in vlada na celem svetu splošni zastoj gospodarskega življena, je napredek v Palestini precej velik. Tekom zadnjih dveh let se je naselilo v deželi okrog 25 tisoč kolonistov, ki so sezidali nad tisoč hiš in zasadili krog t mili ion dreves. Ustanovil so štiri nove naselbine n 25 t'soč delavci. Poleg večjega števila majhnih industrijskih podietij so zgrajene in Že delujejo štiri velike tovarne — en moderen mlin. tovarna za sukno ln tovarni za drevesno olje in cement. Zgrajene so nove ce^te na skupni razđal'I SO mfH ffl dve ozkotirni progi. Natvečje in na "boli važno delo vrši dandanes v Palestini židovska kooperativna delavska zveza, ki preskrbuje delavce, inženirje in materijal za obsežne državne kontrakte. Ta kooperativna zveza fera v preureditvi dežele zelo važno vlogo. Delavstvo priha'a v prvi vrsti iz Romunije in obmejnih držav Rusije. Pred kratkim so začeli prihajati kolonisti iz Maroka in Perzije, in sloni-stična organizacija pričakuje Iz teh krajev mnogo izseljencev. Zanimivo je dejstvo, da je 40 odstotkov Izseljencev z višjo izobrazbo, toda oni gredo v Pale-»tlno brez bojazni lotiti se ročnega dela. Predno pridejo v Palestino, jih židovski pljonir. kor organizira in pripravi za delo na polju in v industriji. Niihov končni cilj je. naseliti se v deželi kot poljedelci, toda v prehodni dobi opravljajo tudi druga ročna dela. Do sedaj Izvedeni poizkusi so dokazali, da so najbolji kolonisti oni, ki Imaio nckat zemlje In jo obdelujejo po intenzivni metodi. Zemlja v Palestini je bila skozi stoletia premalo cemena, kaUl dosedanje obdelovanje je pokazalo, da se ta zemlia Inh-Vo izpremeni v zelo plodovito. Doseženi uspehi na poleg tega odločno Izpodbijajo snlošno dosedaj veljavno nazira-nje da Žldje nočejo in ne morejo opravljati ročnega dela. Vidimo torej, da so fivljeniske razmere prisilile tudi svetovne trgovce ln liubltelie lahkega zaslužka poprijeti se navadnega dela. =: Orškl IfstI o političnem položaju. Grške liste vznemirja razvoj dogodkov po lansannski konferenci. »Katimerini« p?Še: Grška se je uklonila volji zaveznikov In odstopila važen del svoje zemlje pod pogojem, da jI bo zasiguran mir. Ker pa nI sklenjen mir, ona lahko zahteva svoje kompenzacije nazal. Vzhodne Trakife nismo odstopili Turčiji, marveč! zaveznikom. In od njih jo moramo Zahtevati nazal, če Angleška Janko čaka. Gfike tega ne more storiti. Ne-opredel'en položaj razburja Javnost In onemogoča notranjo konsolidacijo. Najsi bo kpVorkoll, treba je storiti temu konec. Ml ne moremo več čakati. To naj s! zanomnlio vsi. VcnizeTosovo glasilo »Patrfs« nae-InSa, da O-ška ne moro čakati večno. Ona prenaša na svojih plečih težke udarce mirne voine, ki ji j grozi s katastrofo. Zavezmki morajo čimprej ukrotiti Turči'o. Ce oni tega ne morejo storiti, naj dovoliio Grški, da t&rene v«e potrebno v svojo moralno m materijalno korist. Grška ne more In tuđ? nI nrimorana prenašati posledic zavezniškega, omahovanja. »Proodos« piše, rta le sedanfi položaj zelo kritičen. Svet so naha'a v takem položaju, da Zadostn'e samo ena Iskra za nov požar. C^fa Pvrona je razdeljena na tisoče koščkov, ki z nestrpnostjo pričakujejo povoda za novo vo;no. Vsi zahtevalo svoje in nihče noče od svojih zahtev popustiti. stranka 7* ^erazum z j'ifoslavijo. — Budimpešta, 20. febr. (Izv.) Predsednik Kossuthove stranke grof BafMany je na plenarni seji IzvrSevalnesa odbora Imel dnliši govor o politični situaciji ter z vso .iskrenostjo zagovarjal misel za skupno sodelovanje Madžrrske z državam! male ?n-tante. Izfava voditelja Kossuthove stranke le vzbudila splošno senzacijo. REKONSTRUKCT TA ANGLEŠKEGA KABINETA. — Berlin, 22. februarja. (Izv.) Včerajšnji »Abend« javlja iz Londona: Bo-nar Law se je odloč I za rekonstrukcl-|o svojega kabineta. Sprejeti namerava v kabinet Chamberlaina, Robert Cecil-Hornesa, Cecil Rcbertsa. Bonar Law se |e izjavil, da Anglija ne umakne svojih Čet iz Porenja, ker bi to pomenilo konec male antante« _ — Pogreb dr. Rasina. V sredo popoldne so se vršile v Pragi velike svečanosti ob priliki pogreba pokojnega finančnega ministra dr. Rašina. Krsta se nahaja pod sokolsko stražo v Panteonu, kamor so se začele zbirat! ie dopoldne razne korporaci e, društva, delegacie Iz vseh krajev republike ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti. O krsti so stali sorodniki In prijatelji pokojnega ministra, ženske so plakale, plakat Je rudi prezldent Masarvk. Prvi te je poslovil od velikega češkega državnika v Imena vlade mln'ster J. Stf!brny, za nlm le govoril dr. Pr. Son-kup, ki je Izročil pokojnemu zadnji pozdrav v Imenu njegovejra sotrudnfka m prl'atelja ministrskega predsednika Svehle. Končno je govoril dr. K. Kramah, kl se je poslovil od dragega pokonlka v Imenu n'esovlh političn h prijateljev ln Celke Mlade Oene-racf e. Deputacll z dežele le bilo toliko, da niso Imele prostora v Panteonu in so morale Čakati zunaj. Po govoru dr. Kramafa so postavili krsto na katafalk ln položili nanjo šopek rdečih rož, kl jih Je prinesla žena pokonega ministra. Prez'dent Masarvk Je bil navzoč v spremstvu knncelarfa dr. Samala, dr. We-bra In dr. Schlesria. Sprevoda se nI mogel udeležiti, ker le bn prehlafen. Udeležba pri sprevodu »e bla tako ogromna, kot je Praga še nI videla doslel. Zastopana so bila vsa poslaništva, konzulati In zastopniki tufh vlad. Za krsto so stopali sorodniki umrlega, člani vlade, narodni poslanci In narodno-demokratlčnl senatori! na čelu z dr. Kramafem In dr. Lu-knvskvm, mnogo poslancev In senatorjev drugih zavednih držav In ne§*evilna množica uglednfh zastopnikov političnih, kulturnih in drugih onr*n?zactl. Pred krsto so nesli člani Mlađe OeneracT'e ln dfakf nad 105 vencev In palmovih lopkov. Sokolstvo se fe udeTe£flo pogreba z 32 zastavami, 1840 člani )n 70 člani na konih. V krematoriju, ker so sežgali truplo poko'ne^a. se je poslovil od nlega n*egov visokošolski tovariš poslanec dr. A. rfn'n. —g Novosadska Masovna borza 22. fe-bmar'fl. Novi Sad. 22. februara. Cene v dlnar'fh notiralo: Pšenica bačka prodana 2 vagona po 445. bačkl lečmen 1H vagona po 315, bački oves 1XA vagona po 200. nova bačka koruza 52 vagonov po 337.50—375, stara 3 vagone po 310. beli bačkf fžol, Is-kr>n*e 4*5, pšenična m^ka »0# t vagon no 650. »2« 1 vr>gon no 625, »6« ponudba 529, otrobe ponudba 1^5. —g Beogradska M?govna borza 22. februarja. Beograd. 22. fcbmar'a. Začasno suha koruza, prompt Iskan!e 250, ponudba 265, Ista pariteta Beograd, potmdba 250, Ista pariteta Smederevo, Iskanje 240, koruza za sprli pol kase franko Beograd 2^5, bačkl oves, prompt Iskanje 290. ponudba 310, Ista franko ulačflec ponudba 3n2 50. Slive garnitura, male frnnko Valevo, prompt ponudbi 4^0. Kte veHke tekanje 490. p^nudha 510, bel| fižol. re§etanl br?kl ponudba 475. Tendenca mlačna. Zaključka nI bilo n*M enega. —g Posonn'co v Mnrskl Sobot!, kl fe b?ta pod državnim nadzorstvom, ie prevzela Jadranska b^nka, ki ?e stavila zelo ugodne pogo*e. Tnko Ima Prekrrmrfe en banani zavod več, kar fe * narodnogospodarskega stalMJča vesel po^av. —g Taksa za **ara vozTh. DelegacUa ministrstva Ilnanc obavVa uradno: Gospod minister za fmance le podal'Sal rok za pla-čr»n*e letne t-»kse za stara vozila do konca februaria 1923. —g Kmet'Iska tečMa. Na kmetijski Soli na Ormu sta se vr§Ha pred kratkim dva te-ča"a za kmetovalce in sicer sad^rskl te?al In tečaf za prMelovan'e ln umno rmnrabo krme. Za oba teo^'a le vladalo živahno ra-n*rmn*e In le b;l rtastl dru* teČal vVPtfb hudi zimi prav dobro obiskan. Posebno častno ie bila na teča.'n zastopana lubVan-ska okolica m Oorenjska sploh, a rud* No-tranTska. m*»d tem ko fe bilo \t Doten*ske le malo udele?n:kov. Iz novomeškega fn kr-Skega elavarstva po eo*en, Iz Belokraiine pa nI bffo nobenesra. Kakor fe zanfman'e za kmetPskl pouk od strani Gorenjcev vse hvale vreden, tako je žalostno, da se zanj Dolenici tako malo brigalo, dasi lmaTo za obrskovanTe strokovnih tečafev na Ormski Soli nnjborso priliko. Kdor ne napredire s časom, ta mora gospodarsko propasti. To na' bi si zapomnil vsi mlačne?!. Sp!ob bi bito pri nas potrebno več* gospodarskega fn Izobraževalnega In mani političnega delo-vanla. več zadrug ln gospodarskih druS'ev In man' volilnih Skrinjic. Udelpzencl so bili s tečafem vsestransko zadovoljni In so Izražali žcl'o po drugih podobnih tečafh, zlasti so ?eleM živinorejski fn fTvfnozdravskl tečat. Po možnost? se bo tel žefff ustreglo, če ne to. na slrumo prf^odn'o zimo. —g 7r*"rebpW proflefnt fafcm — prit vredna Irt^ha. Ministar za Trpovfmi 1 Tn» d^strlfu Izdio je H?eS-n|e br. 3271, prema kol^mu se TT. ra3r^f>o na Janonsko. Kakor favl*a čeSkoslovasTcl poslanik Iz Tokia, se vrSe po«ra'an'a za uvoz česlrega piva na Japonsko ln sicer gre tu v prvi vrsti za Izvoz plzenskega ln budefevllkega ptva Plzen«;kega p"va bodo odnoslaU v bUŽn'1 bodočnosti IO00 litrskih steklenic kl se bo proda"alo po 50 senov za steklenico. Bn-de'ev^ko pivo bo pa stalo v podrobni prodal? približno 60 senov. — V polovici decembra so prmera!! na Japonsko prvič po vo'skl bavarsko ptvo In sleer 2onnO steklenic monaVovskegt piva, kt se bode prodajalo po 303 senov steklenica. Japonski pfvovarnarjl se bole te konkurence ta pričakovati |e, da bodo zahtevali od piva Zbirajte znamke za ^ugoslovensko Matico"] Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBUANL OPERA. Petek, 23. februara: Rigoletto. Oostovanle gospe Vesel-Pola Iz Zagreba. Red D Sobota, 24. februarja: Mefistofefes. Red B Nedelja, 25. februarja: Prodana nevesta. Gostovanje gospe Adt Poljakove. Izven. Ponedeljek, 26. februarja: Zaprto. DRAMA. Petek, 23. februarja: VoJIček. Red C. Sobota. 24. februarja: Ugrabljene Sabinke. Red D . Nedelja, 25. februarja: Ob 3. popoldne: Zlvl mrtvec Izven. — Ob S. zvečer: Za pravdo ln srce. Izven. Ponedeljek, 26. januarja. Vojičck. Red A. • • • ŠENTJAKOBSKI ODER V LJUBLJANI. V soboto 24. februarja; Stari grehi. V nedeljo 25. februaria: Charleycva teta. • • • — Cetfskn mestno ftcdaliSče goatuje ▼ nedeljo dne 25. februarja v ptujskem gleda* liscu z dramo »Sedemnajstletni«. Igra se je igrala v Celju dvakrat z najboljšim uspe« hom in bo gotovo uspela tudi v Ptuju. — Kurz Iz zgodovine umetnosti. V soboto dne 24. t m. ob 6. uri zvečer se vrSi v zbornici blv. deželnega dvorca deveto predavanje. Tema: Rubens in Rembrandt. Predavateli dr. Iz. Cankar. Vstopnice po 5 Din. pri vhodu. — Predavanje o Bosni ln Hercegovini v dnrSivo »Soča«. Opozarjamo na predavanje društva Soča. kl se vrsi v soboto 24. t. m. v salonu »pri Levu.« Predava a pomočjo skioptičnih slik v tem ožini vsem dobro znani mojster, gospod Karel MaI:kota 0 temi: »Potovan e po Bosni in Hercegovini.« člani, prlatelji ln drugo cen'eno občinstvo naj ne zamudi prilike, da si vsaj na ta način ogleda te lepe naše Jugoslovenske kraje. Začetek cb pol devetih. Vstop prost. — »Jugoslovenska NUva« prinaša v februarski Številki tole vsebino: Petar Skok: Renan. Vladimir Nazor: Most na N"lu. Vladimir Dvornikovlč: Shakespearov Hamlet I hamletlzem u Kran!čev*ća. Josip Kulundžič: Petar I Pecla Petrovič. Zofka Kveder De-mctrovlč: Olufa. Fran BabunoviĆ: Pasteur kao kemik. Franjo PeroS: Prilog upravnom problemu. Ferdo SiSič: Sci ačka buna g. 1573. — »Nova Evropa« z dne 21. svečana Ima sledečo vsebino: Slovenci kao Jug^slo-veni (L) Posle zagrebačkog kongresa (M;k) Nevroza naSeg činovniStva. (dr. I. Hercog) Politički portreti. (Dr. Momčilo Ninčič.) Ekonomski pregled. Književni pregled. Knjige 1 listovi. Beležka. — Prlznan'e »Zenskemn sve*n«. »Edinost« dne 28. januarja 1923. V Genovi lz-hajaroče žensko glasilo »La Chiosa« piše v svo.em izdan'u od 25. t m.: V Trstu 'e Izšla prva 1'evfka mesečnika 2cnsk! svet«. glr.sPo sTovcnskih Žen»i-seh teh mestih je s svojo odločno po* ?tenostjo in z največjo gorečnostjo nastopal proti korupciji in terorju nad učiteljstvom In je branil šolstvo. Zato stoji danes ob dr. Tavčarjevem grobu v žalni obleki tudi slovensko učitelj« sivo, zavedajoč se, da je legel v grob njega vzor*moŽ in prevzemajoč njego« to nacijonalno in politično dedščino in borbo za njegove nazore in — vzore. Slava velikemu geniju!« — V spomin dr. Ivana Tavčarja. Iz Trsta smo prejeli ta-le dopis: Ker ima naša tretja prestolica, središče Slovenije, še vedno eno najširših in najdaljših ulic pznačeao z imenom. 23. februarja 1923, katere bi bili že davno odpravili vsi druori narodi na istem mestu, kakor so Slovenci, in ki nas spominja na prestalo suženjstvo in krepke veri-* ge .strte za vedno z razbitjem habsburške monarhije, in z ujedinjenjem Jugoslovcnov, bi bilo zelo umestno Imenovati to oUco vsaj sedai o priliki prerane smrti velikega Slovenca pok. dr. Ivan Tavčaria, mesto Dunajska cesta: dr. Ivan Tavčarjeva ulica« Za več Tržačanov Miro G a j š e k. — Sožalje. Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS v Ljubljani Izreka v imenu svojega članstva svo;e sožalje k bridki izgubi našega dobrotnika in zaščitnika g. dr. Ivana Tavčarja. — Iz Cerknice. Ob Izgubi g. dr. Ivana Tavčarja, enega največjih sinov slovenskega naroda, izreka podružnica Ju-goslovenske Matice v Cerknici svoje globoko sožalje. — rlonorlranle rokopisov. Spričo valutnih razmer in da se doseže veča enotnost pri honoriran'u rokopisov, je »Društvo slovenskih kn'lževnlkov« izdalo za vse svole člane obvezno tarifo in Izdelalo vzorec založniške pogodbe, ki ga ie obenem z omejeno tarifo razposlalo posamnim založbam Od teh so nekatere že sprc'ele v tarifi določene postavke, dočim so druge to tarifo odklonile. Z ozirom na to Je »Društvo slovenskih kniiževn'kov« na svoji zadn'i odborov! se*l 12. t. m. sklenilo, da bo v^akerra člana, ki bi se ne držr! pri založniških pogodbah omen!ene tarife, izključilo Iz društva, fn da se kn?Ige izdane od založb, ki so tarifo odklonile, ne bodo ocen'evale v revijah, katere urefuVo društveni člani — It. r>a!ifične službe. Definitivno vod* stvo politične ekspoziture v Mozirju je po* vrrjeno okrajnemu komisarju Janku Oso i* r.iku, ki je zaradi trt*a premrščen od okraj. nef»a glavarstva v Brežicah v Mozirje. Do* aedanji začasni vodia imenovane politične ekspoziture, okrajni komisar dr. Anton Farčnlk. je zonet dodeljen v slu kovanje okrainenvi g'avarstvu v Celju. — Okrajni komisar Franc Voušek je premeščen od okrajnega glavarstva v Ptuju k okrajnemu plavarstvu v Celju. — Konceptni praktikanti dr. Amon Sraj nH okrajnem glavarstvu v Konjicah, Leopold Eiletz pri o^ra^nem glavarstvu v Sloven jgradcu. dr. Drarfotin STcrl* niar in Jakob Počkaj ori okrainem glavar* stvu v Crli'% Egon Bavr pri pokrajinski upravi, oddelku za notranje zadeve, v Lj"b» Ijani, dr. Josip Orožim pri okrainem g*a* varstvu v Novem mestu In Hcribert Svetel pri pokrajinski upravi, oddelku za notranje zadeve, v Ljubljani so imenovani za provi* zorne vladne koncipiste na dosedanjih služ* benih mestih. — /z policijske službe. Policijski svet* nik dr. Ivan Scnekovič je iz slržbcnih ozi* rov premeščen od okrajnega glavarstva v Ccliu v službovanje k policijski direkciji v Ljubljani. — Premeščena sta policijski pri* stav Josip S*adlcr od okrainega glavarstva v Celju k policijski direkciji v Ljubljani in polici iski kancitst Ciril Brcmec od polici j* ske direkcije v Ljubljani k okrajnemu gla* varstvu v Celje. — Iz žMnozdravnfike službe. Uradni Živinozdravnik Ignacij Slajpah je imenovan za definitivnega upravnika državne žreb* čarne na Selu pri Ljubljani. — Absolvirani živinozdravnik Zvonko Zcmljič je sprejet v državno službo, imenovan za provizorne* ga uradnega živinozdravniJca ter dodeljen v službovanje veterinars':cnrj referatu pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. — Novi kazenski zagovorniki. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo od* vetniške kandidate dr. Ivana Luli k a v Ljubljani, dr. Ivana SI i b a r j a v Maribo* ru in dr. Dominika Drnovška v Sloven* ski Bistrici na njih prošnje v imenik ka* ženskih zagovornikov svojega okoliša. — Iz sodnllske službe. Sodni izpit je z uspehom napravil sodnik dr. Vinko Zore. —- Zm predsednika porotnega acditčm pri prvem porotnem zasedanju pri okrož* nem sodišču v Celju je imenovan dvorni sodni svetnik in predsednik okrožnega so* dišca v Celju dr. Josip Kotnik, za namest* nike vi§ja deželna sodna svetnika dr. Fri* derik Bračič in dr. Ivan Premschak ter dež. sodni svetnik Valentin Levičnik. — Umrla Je v Ljublianl ga. Jerica Kuhe!'. Pogreb se vrzi v petek ob pol 5. na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin. — Umrl je v Zagrebu v visoki starosti v 81. letu Valentin L a pa j ne. kr. tehniški svetnik v p. Ranjki je bil rodom Slovenec s Vojskega pri Idriji. Po dovršeni tehniki v Gradcu je leta 1865. vstopil kot inženjer v državno službo v nekdanji »Vojaški grani* ci« v Temešvaru in po združenju granice s a civilno Hrvatsko je služil v gradbenem od* dclku v Zagrebu. Pokojni je bil odličnjak v tvoji stroki, osobito v vodopianl službi. Bil je v svojih Inženjerskih panogah tudi privatno delaven, namreč v inženjerskih društvih in tudi literarno se je odlikoval v strokovnih organih, kjer je priobčeva! svoje študije v nemškem in hrvatskem jeziku. — Blag mu spomini — Pri ravnateTstvn splošne bolntce v Lfnfcljani razpisujeta se dve mesti asistentov in sicer kirurgičnl in dermatolcškl oddelek. Interesente se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. _ Razpsaa poš'a. Razpisano te od- pravniško mesto v Šenčurju pr[ Kran.u. Prošnje Je vložiti v teku dveh tednov. — »Orjuna« in čiščenje. Nihče ne odreka »Orjuni« hvalevredne zasluge za brezobzirno čiščenje. Vendar bi Ust naj v prvi vrsti pometal pred lastnim pra-Eom. V zadnji številki poziva Oblastni odbor, naj roben član ne sprejme podpor od naših nasprotnikov, posebno rc od tujerodcev. Nadalje priobčuje izjavo, v kateri obsoja tiste Jugoslovene, kateri posojajo svojo narodnost v zaščito tuj h tvrdk, da nam potem te tvrd-ke vtibotapljajo svoje ljudi. Vse hvale vredna je ta graja. Orjuna naj v tem pogledu revidira svoje inserate. Priporoča »Savo«, o kateri ve vsak otiok, da je to pristna Italijanska zavarovalna družba »Assicurazione Generali«, ki si jc za svoj lev po »Jugoslavijit nadela to JepodoneČe domače ime, bnie ce!o popolnoma samovoljno, saj v Sloveniji nima koncesije na to ime. — ftpnjanskl konzrlat v Sarajevo. V Sarajevo le prisne! novoimenovani italijanski konzul Len Marcel Zuccclini in prevzel agende tamošnj^sa poslaništva. — 7n?menl!l nemški klmrg v Zagreb«. V Zarreb Je prispel znameniti berlinski otročki zdravnik profesor dr. Czrrnv. V Zagreba Je Imel prcdavanle o hranlcnlu otr-k in o vn!?vu hrnnc na odoorno moč otrok nasproti InfckcIlsMm boleznim. — £e!a za cerkveno glasbo. Na «ren*r?»!-n?m zborovanju rdrufenih samostanskih b^at^v k? se 1? vršilo te mtl v Beograd'!. Je b?!*» sklenjeno, da se zgradi šola za cerkveno glasbo. — §rn. ??nočr se le vriHa v Narodni kavarni sff'tuf»ntusHa Š-^ovska fera. f** kateri I« Igral t"*entl dr. Vidnv»r nrott 29 nas-nro*nikom. Od ?0 fzer Je dobn 22 partij. 4 part!?e M fy*"bn 3 f** so o«**Je re^'s. — Ženjen*«* koleđnr'Ji. Zaradi raznih n^oriliV. ki se po'avlfajo v vnra-5an'n koledarjev, fn g?~de praznikov Je ministrstvo ver Izdelalo naort. da bi tudi pravoslavna cerkev sprejela jrrego-rPanskl koledž. Vsa naša tavnost hI to rofomo *«re*«Ja z naVeČiim zado5e>-njem. sal hI izrtna?enie koledar** ugodno tmftvafo tudi ns niedinienie, da ne govorimo o materijalni koristi, kl M k> Imela država na gospodarskem polju, ako bi se Izvedla ta reforma. — Za /zvr.**»»anfe carin*kr**no9rednf*kih r*"»*?f»v. ?cf so »»tirnici r>*> % *5 lel^mišk*** obratnega pravilnika In člena 10 mednarod* nega dogovora naloženi. ra**t>?s»»ie železnica za ^vojo carinsko postajo RaVeV me*to no# g^d^enetfa carinskega nosrednlka. Rcflek* tenH morajo odgovarjati vsem zahtevam Pravilnika o carinskih posrednikih in odno» £af-m. ki lih zahteva carinsko • železniški postopek. Tozadevne ponudbe ie vložiti pri ob^atnrm ravnate!'stvu Južne železnice, cd* delek OTO1 v Lj»b!iani do IS. ma*ea 1923. —Cene znižujejo češkoslovaški indu* stri Id m t-govci samo, da omogočijo nakup ♦udi lugclovensklm brefom. Ne zanašaite se na oodjetja 1« Nemčiie. ker Ista ne Izpolnjuje to svojih obvez ter svojega kun^a v-dno ir-aMjalo, temveč cbiščeta rale VI. Mednarodni vzorčni vel-semenj v Pragi od U. do IS. marca t. 1. ter se nrslužite ug^d* nr»<:r?. katere se vam a tem obiskom nudilo, fiifoi— t Tfn in legitimacije za po set daje Alo^a Companv. Anončna in rcMamna družba z o. z. Linbljana. Kongresni trg 3. — Kako dot«* je pot iz St. Vida pri Lfublfrni do Ljuhtfane in obratno? 1 >adno je u^otovlieno. da je bilo iz St. Vida po* «'ano uradno pismo okrajnemu glavarstvu dne 7. januarja t. I. In je došlo ni svoje mesto ravno dne 10. februaria t. I. Okrairo g'avarstvo ie odooslalo v St. Vid uradni dopis dne 3. februarja t. L ki pa do dne 19. februarja t. 1. še ni do*«! n« nas'ov. Kje je vzrok tej amerikanski hitrici? — M-iriborskt m'lIJorrarH mora'o z'đatl ?tanovan;ska ob'?st v Maribora prlprav-1 a v smislu novega stanovanjskega pravilnika obširno okcl'o, po kateri bodo vsi takozvani milijonar"! primorani pričeti gradit! ali pesamno. ali pa n. pr. za svo'e oscb'e skupne rodbinske domove in sicer za uradnike In za delavce. Izkazalo se Je. da n-JvcČji m*l! onar'1 Iz težke Industrije dosedai niso prav nič skrbeli za stanovanja svo'ejra osobia. čeprav imajo nekateri več kot 10 M5. — šali U stala samo 16.OG0 Kč. Llm-bert Je mazhna nemška občina z znatno če-šT;o man'šino v pollškem okraju. PoFe lit gozdi v okolici so lastnina nekaj bofifih kmetovalcev, ki so pustni torek razbHi mizo. Eden izmed n ih Je svetoval, da bi poslali po pol'škega kirurga. In zgodilo se Je tako. Cez neka! časa ;e pridrdral kolesell s kirurgom pred gcstilnico. S huronsklm krohotom so mu pokazali «pacl]enta». Iznenađen zdravnik Je malo posta! potem pa začel Čisto mirno ebvezovatl mizo s prineseno gazo In obvezami. Na to si Je zapisal imena šalilvih važčanov. Naslednji dan iim le pa poslat račun ki se je glasil na 16.000 KČ t j. 2000 Kč za zdravniško pomoč. 4000 Kč v prospeh Sckola a 10.000 Kč v dobro potiski bolnici. Sal'ivc! so se krčili plačati, ali ko Jim Je kirurg zagrozil • tožilo so s kislim obrazom plačali. — Razne nezgode. MehanlŠTčemn cu Prana Anžiču v artiljeriski del? padlo na nogo kolo s stroja In mu i poškodovalo. — Janez Lotmari, ki čarsk! vajenec v trvarnl na Pteroveir ? pri delu poškodoval levo cko. — Oozc1 l»vee Janez Lotrič pri tvrdk! Heinrlft Sk^fJI Lckl. si Je pri spuščanju hlodov s hriba zlomil levo no«^. P°^dovanci so bili prepeljani v ljubljansko bolnico. — fVvre •rvmVte dom*c~fc Ss»S»»aaj tvrdke Peter K«r?n* * Ko. z zn-mko »Peko«, ker so isti priznano nn'hofst In n»*-eene'11. Olavna zalor^ tn» deb*»o fn drobno LVbl??»na, Breg 20, ter Aleksandrova cesta it 1, en- UURB9EJSA POROČILA. Osvobojenje Oalmacije. Ratifikacija konvencij. — Beograd, 23. febr. (Izv.) V zunanjem ministrstvu so včeraj zastopnikom tiska objavili, da jo italijanski kralj podpisal cd parlamenta In senata odobrene sanrmarghcritske konvencije z datumom cd 21. L m* Isti dan je podpisal konvencije tudi naš kralj. Podpis konvencij je oficijelno objavljen v italijanskem Urad* nem listu. Naše »Službene Nevine« objavijo vsebino konvencij tekom današnjega dneva, ker je bila objava radi tehničnih ovir zakarnjena. Kakor vodilni faktorji zunanje politike zagotavljajo, se izvrši po diploma-t:Čncm pravilniku oficijelna izmenjava ratifikacij v teku dveh dni. Po zatrdilu informiranih činiteljev je vse pripravljeno, da prevzamejo naše oblasti od Italijanov zasedeno dalmatinsko ozemlje in mesto Sušak. Glasom sklenjenega sporazuma teko vsi roki za izpraznitev in nada!jnjo delovanje paritetne komisije od dneva definitivne izmenjave ratifikacij. Tako Imajo Italijani Izprazniti Pa'macijrv po pretepenem roku I? dni in ?ns"nk po preteku petih dni. Paritetna komisija ?e tn^of r»*"» V/mer«Javi rr»tTf|r-a-cij sestane v Opatiji. V smislu doseženega sporazuma ima paritetna komisija tole nalogo: 1. ) Nadzorovanje izpraznitve SuSa- 2. ) Določitev mej med kraljevino SHS in svobodno državo Reko v smislu določil rapallske pogodbe z dne 12. novembra 1920. 3. ) Otvoritev prometa med Reko In Jugoslavijo. 4. ) Tehnično - administrativna organizacija pristaniške službe na Reki In v Baro?u. 5. ) Državno ureditev reške države v smislu Člena 4. rapallske pogodbe. Paritetna komisija ima izvršiti svoje delo tekom enega meseca. Ima urediti vprašanje jugoslovenskcga mesta Kastva v smislu sporazuma glede Zadra. V slučaju, da v paritetni komisiji ne pride glede kake točke do sporazuma, predložite obe stranki sporno zadevo razsodišču v smislu člena 5. rapallske pogodbe. — Solit 23. febr. OzvJ General ljuba MiliČ fn naš zadrški konzul Cincar M a r k o v 1Ć sta odpotovala v Benetke, kjer se sestaneta z italijanskim generalom Barbarisom, da se uredi vse potrebno za Izpraznitev dalmatinskega zasedenega ozemlja. — Sušak, 23. febr. (Izv.) Koncem tega tedna prispe na Sušak jiijrcsloven-ska delegacija paritetne komisije. Na Sušaku so določene začele seje delegacije. Prva seja je določena za nedeljo 25. t m. pod predsedstvom pooblaščenega ministra dr. O. Rvbafa, načelnika oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb v zunanjem ministrstvu. Jugo-slovcnska de'egacija cs*ane na Sušaku toliko časa, dokler ne prirpe ital7janska delegacija v Opatijo, kjer bo takoj skupen sestanek. Na Sušaku pripravil a jo svečan sprc}~m nisi jugoslovenski vojski. Pri-prr>^e so popolnoma dokončane. Prebivalstvo nestrpno pričakuje trenutka, ko bo pozdravijo jugoslovensko zastavo. Sedaj že vlada med prebi val stvom veliko veselje, ko po mestu patruTlrajo ju-gosTovenskf stražnik? v uniform! zagrebških stražnikov. Patrulirnjo skupno z italijanskimi karabinjeri. Po določenem programu bo Jugoslovenska vojska sprejeta najpreje od prebivalstva na regen-tovem trgu. Na Jelačičevcm trgu pa se Izvrši oficijelna izvršitev Sušaka od strani italijanske vojske naši vojski. Na tem trgu bo parada. Smrt Grge Tuškana. — S se*. 22. februaria (Izv.) Danes ob 7.30 zvečer Je umrl politik In voditelj naroda dr. Grga Tuškan. Poko"nTk je bfl roi-m 1. 1845. v Velimiriču pri Karlovcu. Po končanih študijah Je odprl odvetniško pisarno v Sisku. Leta 1883. le bil prvikrat izvoren v hrvatski sabor kot narodni pos; tnec Pripadal Je stranki prava. Leta 13*5 *e le udeležil v saboru I utega napada na hrvMsKe^a trinojra in madžarskega eksponenta Krujen Hedervarva. Radi tega 'e b'l obsojen na 6 mesecev ječe. na Izgubo doktorata fn na izgubo odvetništva. V skrajni h*di le v Sisku odprl navadno kavarn). Z ne*'ino*nl;n In vstranlm delom }e §IrH mrl n**otr,m Idejo gospodarske samopomoči In je usta* novII Bosansko hranilnico, kateri Je bil do svo'e smrti predsednik. Leta 1906. Je bfl izvoljen v sabor kot kandidat hr\*ats' dam 210.70, Nc\vyork 5.31, London 25.05^ Pariz 32.27, Milan 25.62, Praga 15.725, 3u«j karešta 2.60, Varšava 00145, Dunaj 0.00747; avstr. žig. krone 0.0075, Sofija 3.07. — Curlh, 22. febr. (Izv.) Zagreb 5.13; Berlin 1.0237. Praga 15.75, MIlan 25 675, Pariz 32.372. London 25.05, Newycrk 5-31. — Trst, 22. febr. Zagrtb 20.—* Berlin 0.09, Praga 61.50 Pariz 127.—> LomkUT 97.70, Newyork 20.65, Curih 392.-^ Darila. — Ztlrnžcm paprnice Vevče, Gur.c^ue, In Medvode d .d. v LJubljani so naklonile v počaščenje spomina svojega velezasluž^* nega upravnega svetnika blagopok. dr. Ivana Tavčarja di aškemu podpornemu dru«: štvu »Domovina« v Ljubljani iznos dvatisod dinarjev. ^ , — V počaščenje spomina dr. Ivari Tavčaria daruje g. dr. Viktor In Berta Gregorlč Iz Novega mesta 200 dinarjev! za dr. Tavčarjev sklad in 200 dinarjev z* revne ruske dijake. — V počaščenje spornim dr. Iv. Tav*' čada Je daroval g. Josip Kosler s soprogo« za revne ruske dijake 150 Dinarjev, g. Pe»| ter Koztna. tovarnar v Tržiču, pa za dr. Tavčarjev sklad »Družbe Sv. Cirila In Me*: toda 500 Din. — Mesto cveffa na proh dr. Tavčarja] so darovali za bedne ruske dijake gg. dok* tor Alojzij Praunseis 100 Din, dr. Jetw nej Demšar 100 Din. Ri'tard Sušnih 100 Din, dr. Ivan Bole 200 Din. Rudolf S a r k 100 Din in Peter S t e p i c 100 Din. dr. A Praunseis pa še 100 Din za dok* tor Tavčarjev sklad za »Družbo sv. Ciril* ln Metoda«. — Za dr. Tavčarjev sklad (družbo C. In M.) darujeta v hvaležnem spominu na pokojnega g. dr. Ivana Tavčarja, upravnik »Slovenskega Naroda« g. Vabntin Kopi/ t o r in ga. soproga Marija Din ICO. — Za »Dečjl dom« daroje v hva!rJ?nem spominu na blag-ga g. dr. Tav'arja, flanice kola aester. ga. Marija Kopitar Din 100. Glavni aređnik: RAST O PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednik: VALENTIN KOPiTAH IŠČEM fiioHovano mesečno sobo. Pontiđbe pod »Plačam dobro/1807« na upravo »Slovenskega Naroda«. Proda se rnafor S CIRKULARNO 2AGO za žaganje drv. — Poizve se: Kmeti* ška ulica 211, Šiška (pri Franji GajSek)._190C Sobo za mmn v sredini mesta ISf^EM proti vi? so1:! nagradi. — Ponudbe pod »NsgrsHa« na Anončni zavod Dra^o FSeseliak & drug. Ljubiia# na. So 'na u'ica 5. 18SS Meseno soli s poaefrofm vhodom, lepo in zd-avo. po možnosti r dvmi po*t*»t?«flna t<-r rn"n'no iforaJSo hrano IŠČETA DVE GOSPODOVI (sestri). — Ponudbo Vn »pravo o venske ga Naroda« pod »U ra d n i c a /1853«. DoSra talen molel na surovo olje (Roti ei motor) 6-8 konj« ■ kih sil se kupi. Naslov pri upravi Slov. Naroda. 1934 Trnovski nastavljenso, ve5č VoTonijalne str^'re, izvežhan ▼ pisarnirk;H poslih, vajen občevanja a strankami, ki bi no potre M t"di po« toval, SE TAKOJ SPREJME pri veciem trfpovsVcni podl*^tja v Ljub* j^ni. — Ponudbe pc r1 »Trgovsko na-ohuUEcn/1880« na upravo »Slovenske* r/a Naroda«. za procrainlro B£*SJUN0(Wertheim) št. 2 ali 3 V©35 z diro na peresih Ponudbe r*od ,Trgovina 16J5- na upr. S!ov. Narodn. Kranjskogorska elektrarna razsule službo npiinista oziroma ELEKTROMONTERJA; re* Fektira se na izkušene, bolj priletne moči z dobrimi izpričevali. Nastop sfažbe s 1. marcem. Vse dnjge po* drobnosti se izvedo pri g. Josip*u Ko* šir*ju v Kranjski gori. 1767 [ščem stanovanje X It stoječe iz kuhinje ter ene ali dveh sob. — Ponudbe na: Poštni konduk* ter Fr. Karba. barake za kurilnico Južnega kolodvora. 1788 Konforistinja, vešča vseh pisami2V»h del, zmožna slovanskega in nemškega jezika, 2ELI PREMENJTI SLU2BO. Gre t"di za blagajničarko. Ponudbe pod »Zmož* nost/1806« na upravo »Slov. Naroda«. Meblovano sobo S POSEBN7M VHODOM ISCE SO* LIDEN GOSPOD a 1. rr.€r~-n t. I. — Ponudbe prosim pod »St. 353,186S« i a upravo x.^!ovcnskrga Naroda«. Dobri ir* xo večjo ^stilno ali kavarno vzamem v najem oziroma na račun v Sloveniji, Hrvatskem. nairaie pri morju. Ponudbe pod .Več a kavcija 1912" na upravo Slov. Naroda. 1912 Kupi se orehov les (REZAN IN OKROGEL) ter VSAKA MNOŽINA TRAMOV. Ponudbe pod »LES« na Anončno in reklamno družbo Aloma Com* pany, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1906 Občinskega tajnika« /možnega. ISCE župan ene občine, ki Šteje 35C0 prebivalcev na Do* Icnjskcm v krškem okraju. Plača no dogrvoru. Prošnje je vlagati do 15 marca t. 1., na naslov, ki se isrve - — -~ »SI. N 1737 Dobra priložnost! Velike obresti dam dotičremu, ki mi posodi 30 do 50 tisoč Din za eno leto. Sigurna garancija (event. menico ali vknjižbami na posestvo). — Le pismene ponud= be na Anončni in reklamni zavod »APOLO«, Ljubljana, Stari trg st. 19, II. nadstropje. 1892 Kolarsfuo kompletno opremljeno, se zaradi smrtnega slučaja takoj da v zakup v Ormožu St. 3, Spodnje Štajersko. Vse orodte ter zadosti suhega kolarskega lesa. Ponudniki, ki bi hoteli v Ormožu izvrševati * kolarsko obrt, se prosijo, naj si vse ogledajo. 1898 M Pozor! Dva Hpicanska belci, enako velika. 8 let stara, ena arah«ka di ka'na kobila. 4 dna, vil čez 160 cm vboki, en arabski žrebec 'n konj (Waiirch , oba 31etna, vs brez hibe ali noi?rt§ka. Vprala set Pol Ino ležete .Bosna" Slovenska Bistrica, Slovenija. 1931 Zahvala.. Povodom prebridke izgube nase ljubljene soproge, matere, stare matere in tete, gospe Neže Novoselc izrekamo tem polom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so ji stali tolažilno ob strani v dol^i bolezni, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, kakor tudi za vsa izražena sožalja in darovano cvetje« SL Jernej, dne 19. februarja 1923. Mi: Ht-hiihil 1 PČnO OO *zurJcna slovcnsko*nem* .OUC OC ška STENOGRAFINJA in STROJEPISKA k industrijskemu podjetju v Ljubljani. — nudbe pod »Stenograf inja '1890« na upravo »Slovenskega Naroda«. Trgovina na prometni S) z eTektrično razsvetliavo in M A« LIM STANOVANJEM V MARIBORU. SE PO UGODNI CE* NI PRODA. — Informacije daie Anončni zavod Drago BESET TAK iu drug. Ljubljana. Sodna ulica 5. 1901 se pridna in poštena pro* daialkat zmožna samo* stojnega vodstva v trgovini z me* Sanim blagom. Zmožna mora biti slovenskega in nemškega jezika. Hrana in stanovanje v hiši; plača dobra. —- Ponudbe pod »Dobro Iz* urjena moč/1899« na upravo lista. Seno, slamo, najboljšo, čisto, zdravo v balab nrešano PO NAJNIŽJI CENI. kakor tudi OVES in KORUZO razpošilja dnevno na vsako po* sta'"o v Sloveniji FRANC KAMBIC, ZAGREB, Tkalčičeva ulica 71 B. 1900 Kovaškega pomočnika za pordno orodje popolnoma zmožnega za sekire. ^lanka?e. cenme itd. sprejme tako| ANTON PETKOVŠEK Lo^c Istotam je naprodai Se neka j rred vo?-no pantetiranih soaratov za sodivu'arie za nokalske steklenice slabe kroglice ven iemati. Komad Din ' 0. Svila, čipke modni nahit! A. ŠlnkGvIc B3SL K. Soss »,1U T..»»rTA. trn !Q. M ni dobavlja »Gradiv««, trgovačko društvo, Zagreb, Boeovićcva u^ica št. 3. Brzojavi: Gradivo. Tc'efon št. 555 14()*2 Prva specijalna trgov-rr z rokavicami in psrfunr nudi: vsakovrstne zimske kavice iz usnja, podložene z volno, s kožuščkom, ter volnene in tricot rokavice. Nadalje vsevrstne vse-barvne zimske in florp svileni flor ter svilene fcjfiii?!ii rrtJhi frastort! narfonl Najboljše vrste kolinske vode. En de Cologne O. Bračko, Ljubljana. Dunajska cesta stev. 12 Mestni pogrebni uvod v Ljubljani obvestila. Zapustila nas je za vedno predobra in nadvse ljubljena naša mamica, gospa JERICA KUHEU Id je danes, v sredo, 21. svečana 1923, v 71. letu svoje starosti nenadoma odšla po svoje nebeško plačilo. Najtežja naša pot bo v petek, dne 23. svečana 1923 ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 7, na pokopališče pri Sv. Križu, kjer položimo truplo preblage raj niče k večnemu počitka. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farm cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJaMJuIa dne 21. svečana 1923. Rodbini: Kuhefl-Berbut Elektromotor 6*—8 ks. za Ljubljano kupi Vrhovnik, Vrhovčeva 3. 19 8 Kupim šipe v debe'osti 3 — 5 mm v plošč'nskl ve-ikosii 70XW cm. Naslov pove uprava SI. Naroda. 1913 Pekarno 'elim d bifi v najem. Naslov pove npr. Slov. Naroda. 1929 Vajin jI mm "ri Franc Ambrož« sobni slikar. Ljubljani, Rioiska cesta it. 11. 1891 Pisarniška oprava rabljena In čedna se kupi. Ponudbe pod „Oprava" na Aloma Companv, anončno družbo Ljubljana, Kongresni trg 3. 1933 Kontoristinia izurjena strojepiska In stenografinja za slovenski in nemški iezik ter vei^a vseh drugih pisarniških del z dobrim Izpriče-valom, z nadenoletno prakso išče službe. Cenjene ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „Vestnost/l932" 1932 Male io z vrtom na sredini nove rudniške našel bi e se proda. Cena 35000 Din. Do-bra pozicija za ohr nlka. FR. TOMAŽIČ. Senovo 54. pri Rajhenburgu ob Savi. Proda so družinska hiša zidana in z opeko kriti z malim vrtićem nekaj njive in milo vinop^da, vodnjak, 20 korakov od plavne ceste, četrt ure od kolodvora. Cena 60.000 dinarjev. Ogleda se v Pol-čanah št. 67. 1925 Stanovanje z najmanj tremi sobami in dru* gim konfortom v centru ti i v ne* posredni bližini SE ISCE ZA TAKOJ, event. se zamenja z enakim v Beogradu. — Naslov po« ve uprava »Slov. Naroda«. 1897 Modemi kotel dvonadstropni, z veMktm priZ'd