171. številka. Ljubljana, nedeljo 29. julija. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. labaja vuk dan, iivaeinii ponedeljke in dneve po praznici n, ter velja po pošti preieman aa avstro-ogerske detele za eelo leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. u eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljnnje na dom se računa 10 kr. sa mesec, 80 kr. za 6etrt leta, — Za tujo dežele toliko vee, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake veija sniiana eena in sioer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznaikila se plačuje oi ietirirtopno petit-vrste 6 kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne redi, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 28. julija. Mithad paša je prišel sem in je dve uri razgovarjal se s turškim poslanikom. Carigrad 28. julija. Angleška flota je zapustila Besiko-baj, a ne ve se, kam odplava. Misli se, da bode po morji krožila. — Poroča se, da je bil pred Šumlo boj mej prvimi stražami ruskimi in turškimi. London 27. julija: „Reuterjev bu-reau" poroča: Sulejman paša je bil pri Karabunaru od Rusov t ep en, izgubil je deset kanonov in se je v Adrijanopolj nazaj pomaknil. Ilusi so na cesti v Filipopelj in Adrijanopolj prišli do Kaskoi in zaseli Jambolj. — Drug ruski vojni oddelek je obkolil Silistrijo. — Več konzulov je zahtevalo od svojih poslanikov v Carigradu, naj se pošljejo vojne ladije v Cavalla, Rurgos in Galipolj, ker so muselmani silno razburjeni. — Rusi so uničili pet železniških mostov mej Jamboljem hi Fi-lipopljem. Cetinje 27. julija. Denes zjutraj se je obstreljavanje na tvrdnjavo Nikšič od vseh stranij začelo. Predtvrdnjavice okolo Nikšiča, ki so jih Črnogorci zadnje dni osvojili, razstrelili so vse. Vojska. Črez London nam prihaja važni telegram o novej večjej ruskej zmagi. Rusi so onkraj Balkana pretepli večjo turško vojsko pod Sulejmanom pasem, vzeli jej celih deset kanonov in jo vrgli nazaj v Adrijanopolj, ali kakor Bolgari, pravijo v o dr in. Prišli so do Popotna pisma. ii. V Kamniku. „TIat sicli ein Kiiii/.loin angenuist't Als wia dur Doktor Lutliur." (i< u ho. Faust I. „Jezcs, Jezes, Johan, al' s' res abgeordne-tar?" Tako je na večer pomenljivega dne, 10. julija 1877, zaklicala še precej čedna, malo obila, a sicer huda žeuka na trgu velicega mesta kranjsko-slovenskega Kamnika, ko se je ustavil pred njo z bršliuom in srebotom okiii-cani voz, ter se je iz njega in iz obilo ze-jenjadi privalil počasi na dan majhen, a debel mož, na čegar kipečih prsih se je svetil papežev viteški red „vom heiligen Grabe", kupljen pred par leti za nekaj stotakov. Kakor se je pred mDOgo tisučletji slavni ,črni egipt-čanski bik z belo liso na glavi, imenovan Ilaskoi-a, to je v sredi mej Filipopljem (ali Plovdivom) in Adrijanopoljem. Če so Rusi tako mnogoštevilni, kakor so hrabri in pogumni, morejo kmalu pred Adrijanopljem stati. — Tudi važno železniško mesto Jambolj so zaseli in tam na železnici pet turških mostov podrli, ter tako Turkom prerezali možnost, dopolnjevati svojo vojsko, obkoljeno v štirih podonavskih tvrdnjavah. Da je prevažna turška trdnjava Ruš čuk obkoljena in se od Rusov nastreljiva uže več dnij, bilo je uže poročano. Denes se tudi poroča, da je i druga važna turška tvrdnjava, Siliš trija, uže od ruske vojske zajeta in cernirana. Isto tako je pred Šumi o uže manjši boj bil. Da so Rusi pri Plevni bili premagani, ker so s primerno premalo vojsko napali utrjenega Osman-pašo, ki je bil s 40.000 možmi iz Vidina prišel, jemlje se ruskim vrhovnim generalom od prijateljev močno za zlo. Oni bi bili morali več vojske tja poslati. Sicer pa ta ruski poraz nema nič odločujočega pomena, pač pa bode ruskim vojevodem dober nauk. Uže se navešča, da iz Rusije marširajo nove vojske na Prut in črez Rumunijo v Bolgarijo svojim na pomoč. Rusija ima doma vojakov dovolj; vidi se pa skoraj, da je turško vojsko prenizko cenila. To mora brž popraviti, predno povsod zašancane Turke, ki se večjih bitev na polji ogibljejo, z vso ostrino in premočjo prime. Turki nameravajo precej, ko bi R usi vzeli Adrijanopolj ali večjo bitko dobili, razviti črno zastavo proroka Mohameda, kar bi pomenilo toliko, kakor da ima vsak moha-medanec prijeti za orožje za svojo vero, zoper Apis, ustavljal leto za letom po končanih svečanostih pred templom Ozirisinim, okinčanim s klasjem, cvetlicami in drugo zelenjavo, tako se je pripeljal na večer slavnega 10. julija 1877 trebušati „Ritter vom heiligen Grabe" domov na kamniški trg, ter je svitlega bliščečega lica, in počtjsi pomikajo težo svojega telesa v naročje preljubljene iu presrčno ženice, odgovoril z generalskim ponosom: „Da, jaz sem zmagal ltt „Oh, Johan, kako sem jaz srečna; kako me bodo druge kamniške žene zavidljivo po strani gledale, sedaj, ko si ti „nbgeordnetar". In ljubi moj Johanček, sedaj boš tudi kateri-krat k „stotholterjiu na kosilo povabljen, kaj ne ? Pa da si mi zapomniš, kaj du boste tam jedli, to ti povem! Ali boš imel tudi uniformo novo V" Tako je Šlo iz ust radovedue in ponosne ženke; pa stoprav zadnje vprašanje izbudilo je zmagovalnega junaka iz flegmatične lenobnosti. „Kaj praviš, uniformo ? Se ve da jo kristijane. To bi bilo strašno klanje kr-ščanov. Zatorej se uže velevlasti pripravljajo protestirati proti temu, celo Nemčija je dejala, da ob tem slučaji posebne naredbe stori. Tudi naša država bi ne mogla nevtralna ostati, nego z našimi brati Rusi zajedno iti v boj za krst. So nekateri, in to prav dobri slovanski rodoljubi mej nami, ki primerjajo rusko vojno s p r u s k o - francosko in vsled svoje vroče želje za rusko zmago nijso zadovoljni, da bratje Rusi tako hitro ne operirajo kakor so Prusi leta 1870, da Nepokojšicki tako naglo ne potolče Turkov, kakor je Moltke Francoze. Ali popiisliti je treba, da so vsi nemški v oje vodje sami po vojski priznali, da bi se bila vojaško sla-bejša Francoska vse drugače in vse bolj dolfro iu z vsem vspehom pred Prusi ubranila m nazadnje Nemce popolnem upehala, ko bi bila v defenzivi ostala in ne dala svoje vojske na bojnem polji poloviti. Turki zdaj tako delajo. Oni povsod čakajo z napeto puško za nasipom, s kanoni za steno; oni se umikajo povsod tako dolgo, da jih je več, nego Rusov, potlej še le primejo. Zato je vojevanje Rusom težavno, zato moramo potrpljenje imeti za zaupanje. Iz Carigrada je bilo 20. t. m. „Time-som" telegrafirano: Položaj se tu vidi prav te3 mau. Veliki vezir je angleškemu poslaniku poročil, da je uže 30.000 Rusov na tej strani Balkana. Družine se napravljajo na beg iz strahu pred turškimi nerednimi vojaki, ki bodo plenili, kedar bodo pred Rusi vzmikali se. V Jeni- Sagra so baši-bozuki plenili, ko so čuli, da kozaki prihajajo._ Nič miru. Zadnje dni se je začelo govoriti, da bi se mogel mir mej Rusijo in Turčijo uže zdaj moram imeti. Pa sedaj še ne vem, kakšna je. Zlata mora biti, močno zlata in rudeča kaj ne ? Takoj bom pisal Dežmanu ali ŠafarČku, kakšna mora biti V Ali pa ti piši, saj bolje znaš, ko jaz!" In po tem važnem pogovoru sta stopila v hišo, srečna in zadovoljna. „Oh Miha, oh Marijanica, Neža, Mica in Nace, kje ste pa; poslušajte, naš gospod Johan so zmagali! Oh zmagali so, za abgeordne-tarja so, taka čast, taka čast!" Tako jo nosila ženka veselo novost, iz vuže v kuhinjo, iz kuhinje v hlev, iz hleva v prodajalnico, iz prodajalnice na dvorišče. In Miha jo snel klobuk z glave, ter zijal — „k-a-a-a-j V", Marijanica in Neža pa ste skupaj ugibali, kje so neki zmagali gospod; samo „lerbub" v pro-dajalnici se je na tihem namuznil. „Lerbubje" so včasi prav — pametni fantje. Tacega veselja še nij bilo nikdar v hiši „našega J uhana11. Niti tedaj, ko je postal „Ritter vom heiligen Grabe", niti tedaj, ko so sklepati. Koliko se ima temu verjeti, naj kaže sledeči članek, ki je od besede do besede preveden iz .Ruskega Mira", enega najuplivnejših ruskih časnikov: .Nalog Rusije je, da turške glavne moči vrže v Carigrad, ali pa še dalje. Turška država se mora izriniti is vrste evropskih držav, mej katerimi je bila tako dolgo oficijalni rabelj krščanstva. Popolno uničenje turškega gospodstva na balkanskem polu-ostrovu in zopetno ustanovljenje historičnih pravic tamošnjih krščanov — to je sveto poslanstvo v sedanjej vojski, in v tem se ta vojska razločuje od drugih, ki smo jih vodili 8 Turčijo. „Mi imamo posla se sovražnikom, 8 katerim so niti ena beseda o miru govoriti ne da. Turki se namreč bore za svoje gospodstvo črez kršćane, mi Rusi pa moramo, naj to stane, kolikor hoče, to gospodstvo trinoškim rokam izviti, in sicer tako, da ne ostane niti pičice več o njem. „Turski diplomati naj bodo v miru: mi ne bodemo z njimi v Carigradu dogovarjali se o mirovnili uvetih. „Mir bode Btoprav potem, kadar ne bode več Turčije v Evropi. „Drugega miru niti ruski narod, niti bo-rodna slovanska plemena ne mogć želeti, plemena, ki od nas Rusov pričakujejo spasenja. Zares, mi smo miroljubiv narod, pa ravno zato moramo to vprašanje se sveta spraviti, ker smo je uže tolikrat samo do polovice rešili. Iztočno vprašanje je nas in balkanske kristi-jane Btalo zadosta krvi in sedanja vojska mora vsemu temu konec storiti, naj terja še toliko žrtev. „Ta vojska je naša zadnja voj-Bka s Turčijo. Iz podrtin osmanskega tri-noštva mora roditi se krščanski iztok in provincije starega iztočnega carstva morajo se poklicati k novemu življenju. Potem pride mir t blagoslovljene balkanske dežele, mej Slovane in Grke, na obale Dunava in Bospora. Pa ta mir se bode po pogrebu Turčije v Bplošnem evropskem koncertu v Carigradu podpisal. „Nepretrealjiva stanovitnost, nepogojna re-signacija, zaupanje v nas same in na naše lastne sile, podpirane po zavesti naše dolžnosti, to so mora lični uveti, ki Rusiji pomagajo svoje historično poslanje v iztoku izvršiti. Kar pa se tiče materijalnih uvetov, so tudi vsi na strani Rusije." ga volili v Varaždinu za „Ehrenkauptmana", in tudi tedaj ne, ko jo postal „Fhrenhauptman" domžalskih veteranov; in bogme, tudi gotovo tedaj ne, ko je iz druzega normalnega razreda prinesel „evajer" domov; iz tretjega razreda ga nij mogel več prinesti, ker je uže v prvej polovici leta dobil „dritte" ter je potem obesil „studiranje na kol. Pa kaj bi govorili o tem, kar je bilo; dandones je naš Johan, „naš gospod, ki je zmagal", uže poslanec, „und bat sich ein Riinzlein angemiist't, als wie der Doktor Luther.u On sicer ne ve, kdo je ta doktor Luther, še menj pa, kaj je Gothejcv Faust, pa ne ve, da on z zadnjim pravi: „\Vas man weis3, kanu man nicht brauchen," in zato bo ravno tako izvrsten nemški poslanec, kot jo višenjski baronec Beno Tauflrer izvrsten šolnik, čeravno je samo ka-detno pripravnico slabo i/polnil. In to veselje v hiši kamniškega poslanca, —- ali nij bilo zasluženo? Koliko se je pa trudil mož za to V Pravijo, da v šestih letih Tako jasno naši turkoljubi ni j so nikdar govorili. Oni se opirajo na pogodbe, katerih več nij, na občutke, ki jih sami še nikoli nijso imeli, na žuganja, katerih ne mogo nikdar izvesti; včasi pa zopet o miru govore, da bi svojo slabost zakrili. Toda Rusija se bojuje sama in bode tudi sama mir sklepala; nihče se ne bode vmešaval. Zmagovalna Rusija bode Turčiji ravno tako mir diktirala, kakor ga je zmagovita Prusija leta iM.ii Avstriji in zjedinjena Nemška prema-ganej Francoskej. To naj si zapomnijo oni, ki nema jo nikoli dosti blata za Rusijo in njene varovance, nikoli zadosti poljubov za gnjili turških kadaver. Železniški upor v Ameriki. Letošnje leto je polno velikih dogodjajev. Ko se v iztoku bije boj za osvobojenje naših jugoslovanskih bratov in za boljšo bodočnost celega orjaškega slovanskega plemena, obrnila se je naenkrat pozornost cele Evrope še na drug boj za osvobojenje, za izboljšanje stanja, na železniški upor v Ameriki. Ta upor žuga bivati prava pravcata socijalna revolucija. Velikanska transatlantska republika, kjer se je svoboda uže od početka te nove republike najlepše razvijala, republika Zjedinjenih držav v severnej Ameriki, ponos vseh svobodoljubov, je pozorišče nevarnega boja. Uže je povsodi kri tekla in skoraj povsodi so tudi tukaj vstaši zmagovalci. In ta vstaja se je urno razširila, najvažnejša mesta cele sove ro-amerikanske republike so v nevarnosti in teško, da bi se državljanska vojska zabraniti mogla. Uradi nijso bili pripravljeni na te dogodjaje; ko ne je upor začel, nijso razumeli v svojej amerikanskoj lehkomišljenosti, kako resno lehko biva to gibanje, akopram je svoj anarhični značaj uže zdavnaj z marsikaterimi znamenji izdalo. Poročali smo uže, da so bo vstaši polastili važnih mest Pittsburg in Baltimore. V Pittsburgu so streljali na vozove, na delavnice in druge priprave in poslopja pensilvan: ske železnice, proti katerej bo celo pripeljali top, da bi streljali iz njega vii-njo. Vojaki so streljali na vstaše, a so bili iz početka odbiti. Javlja se, da je v tem boji našlo smrt trideset osob, veliko večje število pa je ranjenih. 70 lokomotiv, 250 vagonov in poslopje, kjer Btoje železniški stroji — vse to je požgano in razdrto. Škoda se ceni na dva milijona dolarjev. Povsodi živi vse v največjem razburjenji. V I'»alti moru so vstaši vojake, ki so bili prišli nad-nje, sprejeli s kamenjem in jih raz-podili; potem so divjali dalje in plenili. Narasli so se urno, ulomili v prodaj alnice z* orožje, kjer so dobili mnogo orožja in tri topove. Potem so vojaki zbežali v železniška poslopja, kjer jih je ljudstvo oblegalo. Pitts-burgski šerif je ubit, general milice Pearson ranjen. Iz vseh krajev Pensilvanije gredo vojaki na kraj vstaje. Vstaši nijso samo železniški delavci, nego i od drugod. Pittsburg ima 3000 vstaše v v rokah. 21. julija je bilo u smrten i h 20 osob, 29 pa ranjenih. Trije vojaki, ki so se bili v neko hišo pri železnici utrdili, so bili postreljeni, ko so hoteli pobegniti. Na več krajih Pittsburg gori. Ljudje se na pensilvanskej železnici ne mogo več voziti. V Hal tim oru je 21. julija napalo 500O vstašev, ki so bili oboroženi s kamenjem in puškami, vojake, ko so ti šli iz kasarne. Ko je bilo ranjenih uže več vojakov, ustrelili bo brez povelja in usmrtili deset vstašev, trideset pa bo jih ranili. Potem su vstaši železniško postajo zapalili, katera je na pol zgorela, podrli bo telegrafsko poslopje ter razdrli železniške tire. Vojaki so morali ostati v mestu, da vzdrže mir. Posrečilo se jim je vjeti 10Q vstašev, katere so pozaprli. Vstaja pa nikakor še ne pojema. Najvažnejše železnice vstaši blokirajo. V Wu8liingtonu so ministri imeli posvetovanje, in sklenilo se je, da se bode cela sila Unijo vporabila, da se naredi mir. Pretresava se predlog, da bi se v Pensilvnniji, Marvlandu in zapadnej Virginiji razglasilo obsedno stanj© in da bi se sklicalo 75.000 dobrovoljcev, da se upor zatare. Stoječe vojske Zedinjene države ne mogo dosta poslati proti vstašera, ker cela vojska Unije znaša samo 25.000 mož, katerih večina je uprav zdaj postavljena proti Indijanom; vstaši imajo pa tudi sploh mnogo nadeje, da zmagajo, ker se jim nezadovoljneži povsodi pridružujejo. Vstaja je obrnena zdaj samo proti železniškim društvom, katere imajo v Ameriki zares velikansk upliv, tako, da v nekaterih državah zares kot trinogi vladajo nekateri bogataši, ki svoje služabnike na vso moč dero. Vstaja je strogo socijalna, katere namen je, da se delavcu da boljša, človeka vredna bodočnost. Da se pri vsem tem tako razposajeno deluje, da so to razdejanje obrača ravno svojega županovanja nij podpisal tolikrat svojega slavnega imena, nego v zadnjih štirih tednih pred volitvo pod pisma, ki mu jih je napisala pridna ženka v sladkej nadi, da bode vendar enkrat izvedela, kaj se pri „stothol-terju" kuha. In naposled sta dan na dan „Padar in dohtar k njemu liodda!" Padar, znani kamniški padar, ki je obiskoval v eno mer volilce, se ve da samo zdrave, ker bolni so mu na sto korakov pred nosom vrata zaklopali, ta padar je potoval na stroške „našega Johana" okolo, ker zastonj on ne stori ničosar; in „dohtar Oderi-ga," znani Oderi-ga," kakor mu pravijo po Kamniku, in kakor ga zovejo oni, ki jih jo užo odri, oba sta preromala križem to slavno kamniško mestice, ko jo bilo treba loviti glasove za debelega „Johana.tt Vse to so mi je pripovedovalo, ko sem „uka-želen" pripotoval v mestice pod Grintovcem, in ko sem žejen in utrujen sedel pri kupici nlabega cvička pri Krištofu (kamor pa nikoliko več ne pridem) sredi nomčurske kamniške inteligence, katero reprezentira v prvej vrsti debeloglavi oče znanega izreka: „Tri sto hudičev." Rud bi ga bil videl, tega moža, pa on jo hodil zopet „po denarjih," kakor so dejali. In v zadnjih časih tudi o njem baje velja Mefi-stov izrek: Anoh die kultur, dic allo We1t buloekt, Hat auf don Tonfel sich rstreekt, ker mož neki ne kolno več po slovensko, ker se boji, da bi ga ,,liofrath Benjamin" ne ko-rekcijoniral. Zato kolno po nomško, kar mu pa, kakor pravijo, tekne tako dobro, in tudi ne gre tako gladko, ker nemščina v starih lotih ne zastane tako rada v glavi, kakor v mladih, in v mladih lotih se je mož nij bil naučil. Krištofeva mati in njih hči sta me hodili po strani opazovat, ko sem pokušal njihov cviček; in ko sem jih jel po kamenških nemških matadorjih popra sevati, umaknili so so celo iz druge sobo ven v vežo. Bali so se proti najvažnejšej iznajdbi novejše dobe, je pač obžalovanja vredno, a ipak umevno. Pritiskati se da le do neke meje ; ako se prekorači to, začno pritiskanj gibati se, in to gibanje je večjidel tako veliko, da vse podere in zdrobi. Ta socijalna vstaja je uže druga tega desetletja — prva je namreč vstaja francoske komune. Pomenljivo je, da se je ta vstaja začela v severnej Ameriki, kjer bi vendar človek mislil, da v primeri z velikim ozemljem manjka delavcev, in da je zaradi hitrega razvijanja in individuvalne svobode taka vstaja nemogoča. Čudno je tudi, da se vstašem iz delavskega stanu pridružujejo kmetovalci; znamenje, da so tudi pri njih soc i j a! is ti F ne ideje našle vhod. Upliv na Evropo bode to gibanje vsakako imelo; torej smemo pazno pričakovati poročil o želczniškej vstaji v Zedinjenih državah severne Amerike. Politični razgled. V Ljubljani 28. julija. Ker je te dni, kakor smo uže omenjali, naš v(>M«iB'/vr>»<* naslednik Rudolf postal sam o s tal en, izrazili so razni časniki svoje mnenje. Nekateri slovanski so izrekali upanje, da ker je kp. Rudolf samostojen postal v tem kritičnem času, ko se na jugu boj bije za svobodo, daj Rog, da mi avstr. Slovani pod njegovo vlado sad njegov uživamo. Južno-f»ful.ti.i državni poslanci, kateri so zapustili državni zbor, so bili baje od — Garibaldija pohvaljeni 1 To ne kaže o njihovem avstrijskem patrijotizmu, ker Garibaldi bi rad delal za odtrganje južnega Tirola od naše monarhije. Poljski „Czasz" o grofu f/ir/f.-in njegovej politiki piše: „To je gotovo, da razen politike grofa Andrassvja bi se ne moglo postaviti nič proti vojaškej stranki dvornej. Ko bi Andrassy ne bil v vsem, kar je mogoče, popustljiv in bi bil odstopil, bili bi mi uže gotovo v akciji z Rusijo vred." — Bog daj, da bi kmalu odstopil ! NMargfnri so torej imeli 26. t. m. v Pešti velik tabor, na katerem so divje proti našim slavjanskim bratom Rusom ščuvali in srdito jezili se, češ, da so Rusi »neusmiljeni" proti Turkom, tem vrednim magjarskim bratom. Nekov poslanec IIelfy, pomagjaren Nemec, je vpil: „Orožjav naše roke!" Druga magjarska sodrga mu je pritrjevala in roko-ploskala. Mi bi svetovali dati temu Ilelrtju najbolj velik magjarsk meč in poslati ga na Ruse, da bi ga kak Kozak učil kozje molitvice. — Prijatelj ministra Tisza, poslanec P u 1 s k y, je govoril, da hoče Rusija „panslavizem" po konci spraviti. Kaj si magjarska duša pod me reva — saj so menda tudi za „Johana" glasovali. Natakarica pak je malo drugo dekle; ko sem jo povprašal, ali tudi kaj politike ume, prikimala je vesela, in ko sem jo prijel, dejala jo, da gospod „Johan" tudi včasi tako narode, kadar so sami tukaj, in potem pravijo: „Man muss politisch sein." In naposled mi jo izdala veliko politično skrivnost, da so gospod „Johan,11 gospod ,,tri sto hudičev" in gospod .,padar" enkrat rešetali, ali bi no bilo vendar dobro v deželnem zboru potegovati se za norišnico; potem pa so po predlogu gospoda „Johana11 uganili, da bode bolj prijetno in koristno, delati za kakov „F i n-delhaus." „Predlog je bil sprejet," dejala je natakarica, in potem so gospodje spili še deset litrov naše starine. Pri osmem pa so bili uže tako sitni, da sem pri devetem litru ušla. Desetega pa jim, je prinesel naš Janez, in gospod „Johan" so se tako zmotili, da so mu dejali: „Nežika, pojd'no k meni!" tem misli? Klapka, ta stari revolucijonar zoper našo vladarsko hišo, je hujskal zoper Jugoslovane in za to, da mora naša (!) monarhija ohraniti in braniti celost Turčije. On huj-ska zoper zasedenie Bosne po Avstriji. Hvali, kako se bodo Turki ubranili in priporoča angleško alijanco. Na konec se še enkrat tisti Ilelfv oglasi in terja zopet orožja zoper Ruse, ker se mora tej vojaki konec storiti. ■— Menda nij treba, da bi proti tem magjarskim obsedencem katero besedo več zapisali! VnaPle 0 oficirjev in 1481 mož na Gibraltar in Malto. Slavni Johan Bright ie govoril 25. t. m. v Bradfordu, da naj Anglija ne brani Rusom Carigrada vzeti. Ravno tako je v Londonu na shodu ribskih trgovcev izrazil se lord Ilar-tington. Dopisi. Iz Trata 20. julija. [Izv. dopis.] Ti Italijani so res nesramneži. Zdaj se tukaj naravnost užo trosi, to se ve da nekoliko skrivaj, pa vendar, da bi policija lehko videla, oklic, ki Italijane pozivlje na odpad od Avstrije. Pod naslovom „Concittadini" in s pod pisom ,,il comitato triestino-istriano" širi ta spis veleizdajne namene. Časniki pišejo, da Garibaldi to rovanje odobrava, in da ga mogočne stranke onkraj Adrije z denarji in z ljudmi močno podpirajo! ! Ali je kaj bolj naravnega, če v očigled tega vsega mi, cesarju vedno zvesti tržaški in okoličanski, kakor tudi isterski Slovenci zopet Avstrijo opomnimo, naj pomisli, kako se je dozdaj z Italijani in kako z nami ravnalo? Mi Slovani v Primorji smo, moremo in hočemo biti falanga zoper italijanske poželjivosti, — ali mi terjamo svoje narodne pravice, mi terjamo vse, kar nam jo potrebno za gotov narodni obstanek in narodni razvoj. Totem moremo steber Avstriji biti! 2G gorskih Uhacijevih topov je šlo te dni v Dalmacijo; ovsa se toliko izvozi vsak teden, da ga mora velika armada celo leto dosta imeti. Ali bo bo šlo v Bosno? Čuje se, da so tukajšnji slovenski list „Edinost- in goriška „Soča" združita in bode v Trstu za celo Primorsko izhajal tednik. Ako To vam je zlato dekle, ta natakarica, in ko bi ne bila v istem trenotku cela vrsta kamniških gospodov pristopala v sobo, bi jo jel po družili manj „političnih" rečeh izpraše-vati, in morda bi mo bilo to še mnogo bolj zanimalo. Zvedel bi bil morda Se kaj o „znamen-ških dekletih," katero pri nekaterih gospodih posebno veljajo, ali pa colo o tem, da so gospod „Johan" tudi stroške zadnjega streljanja v čast slavno volilne zmago zapisali po stari navadi v rubriko „fur Gemeindefeier-Hchkeiten." Bog zna, kaj bi bil vso zvedel; pa končno bi bil morda zopet s politično natakarico zabredel v politiko; pa o tej naj sklenem na novo s Faustovo besedo, ako-ravno bi bila ona morebiti zopet tako nedolžna, kakor „Johanova" politika o „Findel-hauBU:" Ein garstig LleJ, pful, ein politisch Lied! X. z. se pomisli važnost Trsta in cele Primorske, bilo bi to jako koristno. Dva časnika sta za našo Primorsko res preveč, naj bi bil raji eden in ta dober. Da je pa v Trsta potrebno Časnika, zato imamo dovelj izkušinj. Kako ime da bode imel novi časnik, nij še znano, dobro bi bilo, da bi se zval „Primorska Edinost", in bi obdelaval mej drugimi strokami tudi trgovino. Posnemajte nas tudi vi v Ljubljani in zjedinite se v časopisji, združite moči, mi smo premajhen narod, da bi se preveč cepiti smeli. Iz Iftaliiitaclje 23. julija [Izv. dop.] Tri nas se pripravljamo na boj. Sicer no na volilni, kajti tega smo opravili uže lani in z večjo srečo nego vi kranjski Slovenci. Bilo nam je pa tudi lažje, kajti pri nas je deželni načelnik Rodie vse drugače postopal, nego pri vas drugi. Rodie* je povsod kazal se na-rodnej stranki prijaznega, potem smo zmagali z lahka, Če so prav mnogi odvisniki za lahone glasovali, kakor so sploh pri nas nčinovniki mnogo bolj svobodni, nego pri vas: vsak voli po svojem prepričanji, nihče ga ne komandira, da bi moral tako ali tako voliti. V samej kan-celiji Rodieevej so lahoni, on ve, da so, in ne reče jim nič, da si je mož sam Slovan, kolikor sme biti kot vojak in namestnik cesarjev. Nego, jaz sem hotel povedati Vam, da so pripravljamo na boj s Turkom. Kajti da bi zoper Rusa mogli iti, to pri nas nikomur ni v glavo ne pade. Tri nas so simpatije za Ruse občne in tako toplo, kakor vejejo iz „Slovenskoga Naroda" slovenske. Prepričani smo, da želje Magjarov in nemškutarskih ustavovercev ne bodo izpolnilo se. V Sinju jo pripravljeno za 7000 mož, vsega potrebnega in vsi magazini so natlačeni. V Spljetu je žita, sena, drv velikansko nakopičenih za vojsko. Isto tako v Šibeniku vedno še, dan na dan vozijo in tovorijo živež in strelivo v vseh mestih blizu bosenske ali hercegovske mejo. Mej tem pa vedno višji oficirji hodijo na mejo študirat zdaj to, zdaj ono. Da bi skoraj doštudirali in za Slavjanstvo dobro! Domače stvari. — (V Ljubljanici) so 25. t. m. pri Fužinah našli mrtvo truplo moškega, ki je uže dalje moral v vodi biti. Najbrž je samomorilec. — (V Višnje j gori) je pogorel Josip Dolence in mu jo ogenj naredil 1000 gl. škode. — (Na celjskej gimnaziji) jo kot privatistovka naredila izvrsten izpit črez prvo latinsko šolo 10 let stara gospica Helena NValter, doma iz Velike vasi na Kranjskem. — (Ujeli) so v Steverju onega morilca Janeza Paholeta, ki je umoril in oropal 19. marca t. 1. deklo Ano Gajšek v Oplotnici. Njegovega pajdaša Koprivnika so celjski porotniki 10. julija obsodili zarad zločina tatvine na 17 let težko poostrene ječe. — (Vinjen zaspal) jo -1. julija zvečer na neki trati v Celju živinski kupec M. Boi-bard iz Gornjo-Avstrije. Ko so jo zgodaj ob treh vzbudil, zapazi, da mu je bila ura ukradena in listnica z 800 gld. Na njegovo srečo so tata zasledili in pri njem našli uro in Še 390 ll. — (Po Krasu) kažo trta lepo, izmed strni pa se jo posebno belo žito dobro obneslo, in sicer tako, da ljudje uže veS let, takega obilnega pridelka ne pomnijo; v Vipavski dolini pritisnila pa je nekoliko navadna trtna bolezen, se ve da pri onih, koji se skušoue dobrote žvepljenja nijso poslužili. — (V seji mestnega zbora ljubljanskega) se je zadnjic prošnja za spremembo pogodbe glede vkvartiranja vojakov v Nušakovi kosarni zavrgla. Služba magistrat-nega kancelijskega služabnika se je podelila policaju Janezu Sukovcu, služba policaja višjega reda pa SSelkotu. Glede zidanja prodajal-nic za šolami so je sklenilo reč prevdariti in v svojem času odboru poročati. Glede novih vodnjakov se je določilo poiskati vse studence pod tivolskim in šiškarskim hribom in jih napeljati v mesto, pred frančiškani pa, ravno tako tudi na Šentpeterskem predmestji, pred Križanki in pri Cojzovem grabnu napraviti vodnjake. Glede prevaževanja železničnih vozov na dunajskej cesti je ministerstvo naznanilo, da se bo to, kar jo le mogoče, skrčilo. Dalje se na znanje vzame poročilo, da se bo pri pre-stroji vojnega vkvartiranja na to oziralo, da Ljubljana pride v višji red. Frošnja za podporo pokojninskemu zakladu za telegratistovke se glede pičlih dohodkov mestnih zavrže. Na interpelacijo Itegalijevo župan odgovori, da se bo mestni svet na gradu obdelal in obsadll. Bazne vesti. * (Hrabre črnogorske žene.) Hr-cegovski Turki, katere je Sulejman paša po tepežni ulici skoz Ornogoro v Spuž tiral, začeli so uhajati. Crnogorke, ker nij moških doma bilo, polovile in zaplenile so Turke ter jih tirale pred vojno. Živilo sokoliće črnogorske ! * (Pogumna S en B k a.) Iz Čcrnovica v Bukovini so poroča: Nedavno jo prišlo k nekemu bogatemu posestniku bližnje vosi šest kmetov in so zahtevali od njega denarja. Ubožec pa nij imel več, nego 20 gld. Zdaj pa za-kriči vodnik lopovski: „Stotakov hočem, sicer te precej zdrobim!" V tem trenotku stopi v sobo žena posestnikova in hladnokrvno pravi: ,,Kdo se bo neki za par umazanih stotakov dal drobiti, počakajte, vam jih precej prinesem." Zdaj gre v bližnjo sobo, nabije tam revolver in prido nazaj. rTukaj-le so Btotakil" zakriči in ob enem so ležali trije lopovi mrtvi na tleh. Drugi trije so ranjeni pobegnili, pa so jih ljudje polovili. ki so čuli streljanje. * (Babji tepež.) V Trstu ste se dve 14letni deklici zbesedile in pri tej priči je ena drugo s steklenico po glavi mahnola, da se jej je cepina v glavo vsadila in so jo morali v bolnico nesti. Dve drugi pa ste se isti dan v drugi ulici spopadle, pa prišla je straža ter ju tirale v zapor. * (Pren a g ljeno s t.) Iz Linca se poroča: Včeraj se je graščak Josip IIbhn peljal se svojo mlado soprogo 2 linskim pevskim društvom na parobrodu po Donavi. Izlet jo bil jako vesel; nazaj grede pa so spre llbhn se svojo soprugo,. zaradi prav ničeve stvari, da mu je ona v jezi rekla „trotelj". Kmalu potem prosi I Ibhn svojo soprogo, naj prevzame za nekaj časa njegovo uro in denarno listnico, češ, da more on nekam iti. Nesrečnež pa kmalu potem skoči črez ladijino ograjo v Donavo. Kositi se 2G letnega moža nij moglo, ker je bilo uže tema. Soproga je stara 19 let. Obljubila je 50 gld. onemu, ki bi truplo moževo našel. Ilbhn je bil povsodi zelo piiljubljen. * (Zaklal) se je v Merzebiirgii na Nemškem nek sodar pred sodnijo, ko je zaslišal obsodbo, glasečo na tri mesece zapora. Zgrudil se je na tla in ko je v bolnišnici, kamor so ga prinesli, zopet zavedel se, je rekel, da je uže prej oporoko naredil, ker kot obsojenec nij hotel več iti v svojo vns. * (Huda vročina) je zclnj na Španskem. Tiči padajo izpod neba, in ceste v Seviliji, ki so krite z asfaltom, so za hojo nesposobne, ker se asfalt topi kakor vosek. * (Koko odgriznil) je v menažeriji v Bolzanu tiger strežnju, ko mu je ta meso dajal. Strežaj mu je nagajal s tem, da mu nij dal precej mesa, pozneje pa je preblizu posegel, tiger je bil pa toliko nesramen, da je meso vzel pa še roko odgriznil. * (Podrla) se je v Monakovem na Bavarskem prošli vtorek nova hiša, v kratkem času uže tretja. Podsula je devet ljudij. * (Amerikansko.) Prošlo leto je bila neka ženska v Ohiju na smrt obsojena, ker je svojega brata ostrupila. Sedela je leto in dan v ječi, ker jej je pa to postalo predolgo-časno, prosila je sodnike, naj bi jo rajši obesili, češ, saj nijsem nikoli prosila, da bi me ne. Odločenje o tem čudnem slučaji pride pred najvišje sodišče. Tržne cene ▼ Ljubljani 28. julija t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld 10 kr.; — rež 5 gld. 70 kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — oves 3 gld. — DO kr.; ajda 7 gld. 60 kr.; — proso 5 gld. 3U kr.; — koruza ti gold. — kr.; krompir 100 kilogramov — gi. — kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 8j kr.; — špeh frišen — gld. 74 kr.; — špeh povojen — gld. 7-i kr.; jajce po V/a kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine kilogram b2 kr.; — telotuine 5ti kr.; — svinjsko meso G0 kr.; — nuna 1U0 kilogramov 1 gld. 7S kr.; — slamo 1 gold. 50 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 *old. 80 kr.; — mehka 4 gld. 5U kr. JDunajska borca 28. julija. Enotni dri. dolg v bankovcih . 62 gid . 70 kr K: in m i drž. Uolg v srebru 67 * 20 • 75 • 15 ■ 1 Akcijo narodne banke 7di m — ■ ii.r0U1.nu akcije 157 m 90 m London ..... 126 tt ■J 5 n y n 8 3 V« n (J. k. cekini ...... 5 n 90 a srebro . , . :o8 11 30 ■ Državne marke .... 60 n 45 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ (190—4) Med. in Cliirnrg. dr. L. Jenko, c. k. flzikus, zdravnik za oči i. t. d., ordinira na mestnom trgu št. 21 (v Petričičevi hiši), od 9. do 11 Vi aru dopoludne. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦ Sirovi loj lcnpujVtii vsaki Oas po nnjrUjt coni Kari Pamperl-ova sina, Topilnici« ta loj. svečarij zalogu vilgalnih, »votilnih ' v CELOVCI na •i j a in milarnloa, ^ in maičobnili tvarin T Koroškem, f (14-4) Vsem bolnikom, B»\B3K: Šeni od svojega trpljenja po tisočkrat dobro se izkazavšim zdravljenji, se branje slavne, v 68 natisih izšle, 600 strani močne knjigo: Dr. Airy's Naturheilniethode ne more dosti priporočati. Cena 60 kr. avst. velj. dobiva bo po vsakoj knjigarni, ali pa proti pošiljanju 12 pism. mark po 5 kr. tudi direktno od llichter's Verlags-Anstalt in Leipzig. Wtm Spričevala, katerih je v knjigi veliko tiskanih, so porok temu, da nihčo ne bode nezadovoljen položil te ilustrirane knjigo iz rok. Vspehi govore! ■■ (330—18) Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da pa' želji več prijateljev bo osnoval privatno šolo za glasovir, gosli in pelje po najnovejSi metodi. Zola bo za odraščene in otroke. Natančnejšo se izve pri podpisanem na Marije T erozije cesti* št. 5 v II. nadstropji, vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne. Slavnemu občinstvu se priporoča tudi za poduk po hišah. Z največim spoštovanjem (i74_7) Anton Sfockl« •i J J s 8 gld. obleka iz ruskega platna, 11 „ platnena obleka, 13 „ Liister-obleka, Ruj a vi in črni Liister-Sackos od 4 gld. do 9 gld., Posebnosti v otročjih oblekah od 2 gold. 50 kr. do 10 gld. pri M. Neumann-u, \r Ljubljani, v Lukinanovej hiši. Prsni katar se 111* 11 o odpravi. Najnovejša javna zahvalnica z Dunaja, 2. marca 1877 od gospoda Karla Be r gnili 1 ler j a, inženerja, IX., Liechtensteinstrasse 27. C. kr. fabriki sladnih preparatov, Graben, Briiunerstrasse Nr. 8. Vašo blagorodje 1 Prehladil sem se in dobil prsni katar, da Bern bii primoran, v Vaših preparatih pomoči iskati. Kupil sem si dve flaši zdravstvene pivo iz slad nega izlečka in sum ga rabil po navodu. t- Je hil uže pri prvej flaši skoraj «><#.»■#»•« njen, in zato smem M'aše prate MMaflave slatine preparate vsakemu zares tutjtop-lejie priporočati* kajti ne ttajo se slalom plavati, ker tako ttaf/la in Uf/otlno zdravijo. Prosim, da (v moje vrste v Ma/for človeštva po eusnikiH naznanite. Denes prosim, da mi pošljete paket prsnih bonbonov iz Bladnega ekstrakta. Spoštovanjem Kari Xloi*|fmiklloi*, inžener, Dunaj IX., Liechtensteinstrasse Nr. 27. ■i Pravi HoiFovi sladni bonboni so v modrem papirji. (187—3) V Ljubljani pri tmttttr. M'iccoli, lekarna pri „angolju varhu" na dunajskej cesti. >-l H O r. s« t*' —• ffl sta ~ Si I! 2 'grl IS lil: ' B= i_ _ 0 P t- 71 5 £? j s - P S c , a 3 ts r m p, S r 13 m S 2« • 6» —• a Izdatelj iu urednik Jo&ip Jurčič. o1 1 1 ig 1 T! tSl «g F; ?r a, S. o ti a .S cr \ ^ S' pjO c b c, 111 ti o. r5 51 mm Zaloga hišnega orodja Fr. Doberleta in H. Harischa v Ljubljani, v fraiičišktmskej ulici št. S in na dunajskej cesti št. 79. Največja zaloga hišnega orotlja, izdelanega navaidno lopo, ki>kor tudi najbogatejšo okinčanoga. ZALOGJA domačih in inozemskih imovi zu uiol>iIiJ(>, zugrinjnl, rolloitu.v zu okuu, i>rlov zu inizu, kollrov zu postt-lj«-. kakor tudi preprog* Prevzemata tudi (upcciruujv sol» tu oklučuuje eelll& si uiiui itn j. liotvlov, Ki»i>i'lj. K;.i;<< lij itd. itd. Ceniki in narisi pušnjajo se na zaiitevanjo zuHtouj, ravno tako oddajo bo hišno omilje ali sploh pušiljatuv za ]»lu«-ilo 1111 iiiuol.c. _ (^48—24) Ceno so kar najmogoče nizko. BSI ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Lastnina in tisk »Narodne tiskarne.**