rz Tečji •lorensld Juouil^^
I* ▼ Združenih držmh	S
Velja za T»e leto ...	$6.00	1
Za pol leta.....$3.00	|
Za New York celo leto -	$7.00	I
|^Za inozemstvo celo leto	I
GLAS NARODA
last slovenskih .delavcev v Ameriki.
t^UjiON; C0BTLANDT 2876. Entered m Second Član Matter, September 21, 1903, at the Foet Office at New York. h. Y., under the Act of Congrese of March 3, 187». TELEFON- CORTLANDT 2876 | NO. 269. — &TEV. 269.	NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 14, 1924. — PETEK, 14. NOVEMBRA 1924.	_VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIX
"The largest Sovaoan DaSj fea ]
the United States.
Issued every day except Sunday* sod legal Holidays. • 75,030 Readers.	r
BALDWIN NE BO ODOBRIL POGODBE
Vlada ministrskega predsednika Baldwina ne bo odobrila Liginega razoroževalnega dogovora. — Sklepi orvega sestanka nove angleške vlade pomenjajo najbrž, da se konferenca ne bo vršila. — Protokol ni baje zadovoljiv. — Lige narodov mora sestaviti protokol, s katerim se bodo strinjale tudi Združene države.
Poroča John Balderston.
London, Arurlija. J D. novembra. — Baldwinov kabinet je imel vre raj svoj prvi sestanek.
Polog sklepa, <la se ustanovi mornariško pošto Ranico v Sirniapiirju, ki ho stala štirideset milijonov funtov, je nova vlada tudi sklenila, da ne bo odobrila razorože-.ahiejr;i iu ai-bitradijskega protokola Lige narodov.
Tn bo najbrž pomen jaln, da se ne bo sestala razoro-/e v al n a konferenca, sklicana v Ženevo za prihodnje po-i"tje. kajti sestanek konference je odvisen, soglasno s (mtokolnm, <h1 odobrenja protokola.
Kabinet smatra dokument Li^e v sedanji oblaki ne-znželjidni. a tega se tukaj ne bo objavilo. Najbrž se bo dovolilo A\straliji ali Canadi, da se izrazita proti odobre-nju protokola. Nato pa tudi ne bodo predložili protokola parlamentu v odobrenju z izjavo, da ni imperij edin glede sprejema tega dokumenta.
To je bilo razvidno iz govorov ministra za zamanje zadeve < hamberlaina ter ministrskega predsednika Bald-vina i a banketu župana. Diplomatično enotnost imperija st<j smatrala za prvo nalogo angleške politike.
B.ilclwin in Chamberlain si oba želita razoroževalne konference ter skušata podpirati Ligo narodov. N|tmaglo sestavljeni protokol je popolnoma nezadovoljiv v Wasli-ijiiitnnu, ker hoeo na\i(lez vsiliti Združenim državam prisilno arbit^aeijo. Chamberlain je v svojim govoru v Uuihlhall povdarjal sodelovanje z Združenimi državami.
Angeski državniki upajo, da bo mogla zbornica Lige narodov prihodnje leto sestaviti protokol, katerega bo imperij lahko sprejel in s katerim bo simpatizirala tudi vlada Združenih držav. To bi potem lahko sestavljalo temelj za i-aroroževalno konferenco, ki bi bila resnično uspešim.
Krojile so govorice, da je nova vlada pripravljena priznati Mehiko, a te govorice so bile prenagljene.
Dosti skrbi povzroča konservativnemu kabinetu ruska politika. Močan del stranke, vključno skrajneže, trdi, da je bila konservativna zmaga posledica ruskega strašila ter zahteva vsled tega vztrajno, če že ne umaknitev priznanja Rusije, pa vsaj razveljavljen je MaeDonajjdove angleško ruske pogodbe.
Nekateri konservativni voditelji pa se hočejo poslu-:'.iti prednosti korakov, katere je storil delavski ministrski predsednik v smeri proti normalnim odnošajem z liu-sijo. Kljub nedoslednosti tega postopanja in nesoglasju / volilnimi govori, upajo, da bo obstala pogodba z izjemo točke, ki se tiče posojila 7a sovjetsko Rusijo.
Pariz, Francija, 1?». novembra. — Pričakovati je, da >e bo vršil \ prireil:u decembra s. stanek med mimstr-j »kima p n-d-jedili koma ITerrioton* in liallwiiiom. To bo po; ;#»»•. j.nlu in od k sestanku Angležev. Francozov. Belgijcev in Italijanov, da se odločijo glede izpraznenia angleškega zasedenega ozemlja v Kolinu in da poročajo glede nemškega ra7oroženja.
Herriot se je v svojem sporočilu na Baldwina zahvalil za prijazne pripombe slednjega na banketu župana ter pvosil. naj se določi sestanek.	'
Francoski ministrski predsednik je povedal angleškemu poslaniku v Parizu, da je pripravljen priti svojemu auirleškemu tovarišu sredi pota nasproti glede vseh vprašanj.	♦
Sestanek se bo vršil šele potem, ko se bo sestal angleški parlament.__
MUSOLLINI O ZADEVI MAT-, TEOTTI-JA.	j
Rim, Italija, 13. novembra. — Italijanska poslanska zbornica je bila včeraj zopet o tvor j ena. Seje se je udeležilo 4o0 poslancev ter vm prejšnji glavni politiki deže-1«\ kot GiolLitti. Bosselli. Luzzaiti. Bonami, Orlando in Salandra.
Seja je potekla brez posebnih dojrodkov. Komunisti ko podali izjavo, da si pridržujejo prostost poseči v debate zbornice. Ostala "pozicija pa se sploh ne namerava udeleževati sej.
Mussolini se je udeležil počaSče-nja, prirejenega umorjenima poslancema Matteo*ti-ju in Ca-salini-ju ter rekel:
Spomin na tragični konec Maitteotti-ja vzbuja v nas občutek ogorčenja nad zločinom m usmiljenja z žrtvijo. Dejstvo, da je bil Martteotti nasprotnik sedanje vlade, ne zmanjšuje teh čustev, katera deli cela Italija.
STENSKE KOLEDARJE
smo pričeli razpošiljati vsem našim naročnikom. V kratkem pa bo vsak dobil. Letošnji je baŠ tako zanimiv kot je lanski. Krasi ga slika, ki predstavlja pomemben prizor iz ameriške zgodovine. Naročniki bodo ž njim brez dvoma zadovoljni.
Uprava "Glas Naroda".
NAJBOLJŠI AMEE. STRELCI.
Slika nam predstavlja skupino ameriških strelcev, ki so dobili prvo nagrado pri Olimpijskih igrah. Te dni so odpotovali v republiko Peru, kjer bodo tek morali z najboljšimi južno-ajueri-škimi strelci.
NAJNOVEJŠI SLEDOVI V ROGERSOVI ZADEVI
Pojavili so se malenkostni novi razvoji v zadevi Rogers, a zasledovana bo najbrž le Miss Schneider radi pijanosti.
New Haven, Conn.. 13. nov. —-Vsa znamenja kažejo, da bo naj-resnejše kazensko za^lt* lovanjf kot posledica smrti mladega "Rogers. ki je ponesrečil v bližini tukajšnjega kraja, ono proti Miss, Schneider. k<-r jt> v pijanem sin-; n ju vozila z avtomobilom.
Ward Church, obtožitelj iz North Haven. jt> dobil varant dvignenje obtožbe proti MlssJ Schneider.
Deklica ne bo aretirana. Sklenjen je bil dogovor »n<"l cbtoži!«--1 Ijem ter njenim zastopnikom, bo prišla deklica kadarkoli bo poklicana. Ce bi se proglasila kri-j vo. bi bila lahko obsojena na >te dolarjev globe ter preklic njene! licence za tekoče leto. Tega pa ! najbrž ne bo .storila. ki*r bi s<» \ takem slučaju dvignilo obtožbo neprostovoljnega uboja.
Izvid coronerja Mixa izključuje vsako nadaljno akcijo razv»*n \ j slučaju, da bi so spravilo na dan j važne nove dokaze. Okrvavljeni prt in robec, katerega so našli ! bližini pozorišča. ne pomenita ni-; česar kot drkazilni materija1.
Najbolj značilna točka cele it-zadeve je. da izpreminja Miss Schneider neprestano svoje izjav«* glede podrobniosti nesreče. Vsega se lahko spominja do trenutka, ko je neka stvar ali neki človek raz-zbil steklo pred ikolesom in od ta krat je njen spomin nepopisana pola do trenutka, ko je našla Ro-gersa nezavestnega.
ZMRZNJENO MESO PRILJUBLJENO V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, Madžarska. 13. novembra. — t* voz zmrznjenega ameriškega mesa je bil sprejet v Budimpešti z velikanskim navdu-šenjrtm. Pred mesnicami čakajo ljudje v dolgih vrstah iia prilik da kupijo ameriško meso, kj.fi i le trideset odstotkov cenejše kot domače, temveč tudi zelo priljubljeno na Madžarskem, kjer ga od po-
četka \iudje niso hoteli kupovati.
----
TUDI V ITALIJI
JE ZAČELO VRETI
Splošno se domneva, da se bliža konec laškemu fašizmu. — V Franciji se pripravlja ekspedi-cija proti fašistom. — Ženska volilna pravica.
London, Anglija. 13. novembra. ( Sem dospelo poročil-o, da si ministrski predsednik Mussolini na vse mogoč«1 načine prizadeva zn-, troti vsako nasprotje, ti bi se po-|javilo proti fašistom.
Vsa znamenja kažejo, da bo izbruhnila v deželi vstaja. Mussolini je poshil dve križarki in štiri ! torpedne čolne proti San Remo z j naročilom, naj patrulirajo ob fran j ec-ki meji.
yaš:stovsko glaisilo '"J^opolo d* Italia" piše. da bi imel državni J ptič. ki bi se pojavil v zbornici ali j izven zbornice, dalekosežnejše 5n nevarnejše posledice kot jih je pa I imel umor poslanca Matteo-ttija. j Obenem se poroča, da pripravljajo Garibaldijevi v-taši v Fran-ciji ek^pediejo proti laškim fašist om.
Castelamare, Italija. 13. nov. — I T'radnlk Imarato. katerega niso i hoteli postaviti na fašist o vsbo li-; sta. je umoril v pre[>ini fašistov-; skega poslanca Cosenzo.
Rim, Italija. 13. novembra. — .^Ministrski predsednik Mussolini je sklenil <hi.ti še tekom tega parlamentarnega zasedanji! ženskam volilno pravico.
FRANCIJA BO IMPORTIRALA ŽIVINO.
Pariz, Francija, 12. novembra. Zveza francoskih trgovcev z živili je predložila ministrskemu predsedniku Herriotu načrt za import 70.000 ovac in 20.000 glav goveje živine. Živino bodo impor-tirali iz Argentine, Uruguaja in Abes in i j e.
OGROMNO ŠTEVILO BUTLE GARJEV V WASHINGTONU.
Washington, D. C.. 12. nov. — Pomožni državni pravdnik David A. Hart je danes izjavil, da je v "VVashingtonu 5000 butlegarjev in da torej pride na vsakih 88 prebivalcev po en butlegar.
OBLASTI SO RAZKRILE OGROMNO TIHOTAPSTVO
Senzacijonalni razvoji v morilni zadevi trgovca z demanti. — V
teli novih razkritjih se Imenuje
"Kid McCoy-a".
Včerajšnji dan je prinesel dva dramatična razvoja v skrivnostnem umoru trgovca z demanti, Harry Katza v Los Angeles. Cal. Prvi razvoj je bila aretacija Hal llaila. trgovca z zemljišči v Santa Monica, ker je osumljen, da je izvršil umor. Drugi razvoj pa je bilo sporočilo uradnikov zakladni-škega departmenta. da je dovedel umor Katza ter umor Mrs. Terezije Mors v Los Angeles, radi katerega je bil aretiran Kid McCoy do za plenjenja demantov v vrednosti *2P0.000.
Vladni agenti so izjavili, da sta li dve tragediji razkrili največjo mednarodno zaroto tekočega stoletja. Vtihotapljene dragulje vodike vrednosti so našli med stvarmi Mrs. Mors in stvarmi Katza in vsled tega pričakujejo nadaljnih zaplenjenj. Velik del draguljev, večinoma demantov, se nahaja sty-da j v kleteh zvezne vlade. Skupno vrednost draguljev cenijo na več milijonov dolarjev. Načelnikom te tihotapske družbe smatrajo nekega človeka, ki se imenuje "Mediamski". Številni demanti so bili vtihotapljeni direktno iz Nemčije in Avstrije, a poizvedovanj«*« so dognala, da so prišli naj prvo iz Rusije in da jih je kupil za na ravnost smešno nizko ceno neki sindikat v Berlinu in na Dunaju.
Avgusta meseca je postala Mrs. Terezija Mors žrtev umora. Nekdanji rokoborec. Kid McCoy, je bil aretiran kot domnevani morilec. Že takrat se je glasilo, da ima nasilna smrt ženske opravka z naravnost ogromnimi transaikcijarm
z demanti in drugimi dragulji.
«
Sled je vodila iz San Franeisca m drugih zapadnih mest v Chicago in od tam v New York. Zanimanje javnosti pa se je koncentriralo takrat manj na umorjeno žensko in njen nakit, temveč na padlega rokoborca. McCova, o katerem se je glasilo, da je reven kot cerkvena miš in da si niti ne more najeti zagovornika. Dejstvo je. da so carinski inšpektorji in zvezni agenti že takrat iskali velike zaklade, kojih izvor je bilo mogoče določiti, ki pa so bili vsi vtihotapljeni.
V ponedeljek pa je zadela mo-rilna kroglja godbenika, liubite-Ija demantov ter zemljiškega agenta. Harry Katza. Rop ni bil na men umora, kajti celo premoženje dragih kamenov, katere je no*il Katz vedno pri sebi. je leJfalo nedotaknjeno na njegovi pisalni mizi. Kot Mrs. Mors je postal tudi Katz žrtev osvete. Njegova mlada prijateljica. Dorothy Carroll, ki ie izza smrti Katza vedno v strahu za svoje lastno življenje, se je zaupala včeraj policiji in par ur pozneje je bil aretiran špekulant Hal Hail, ki je priznal, da je bil malo pred umorom pri Katzu.
Carroll je povedala nadalje, da je dobila telefonsko svarilo od nekega moškega, da bo deležna iste usode, če ne molči. Govornik po telefonu je bil isti človek, katerega je Katz že neštetokrat osle-paril v trgovini in celo v ljubav-nih zadevah, in Katz je priznal svoji prijateljici, da je v strahu za svoje življenje. Tudi drugim prijateljem je priznal, da mora poravnati visoke račune za demanti* in bisere, da pa nima denarja. Prt^ iskava je dognala, da ni bil nikdar v zadregi za demante, a za
ŠPANSKI VSTAŠhfZNEMIRJAJO PARIZ
Španski vstaši delajo Franciji velike preglavice. — Francozi jih nočejo izročiti Špancem, a tudi nd žele biti njih zavezniki. — Številni so biii izpuščeni. — Koncem tokočega leta bo marokanska ekspedicija ofici-jelno zaključena. — Vstaši morajo zapustiti deželo.
Pariz, Francija, VX novembra. — Španski revolucionarji, posebno pa par ducatov onih, ki so bili ujeti pretekli teden na meji. dočiin s<> skušali priti preko meje ter zanetiti nstajo proti španskem direktoratu, so pravcat nadlega Francijo.
Liberalne francoske oblasti niso pripravljene izročiti teli revolucionarjev reakcijonanii španski vladi. Na drugi strani na morajo Francozi pokazati Španski, da ne ščitijo namenoma nstašev, in da jim ne dovolijo, da bi ustanavljali v Franciji svoje glavne stane.
Cele tolpe teli vstašev so bile povedene na rob depart men tov, v katerih so bih' zajeti in dalo se jim je osem dni časa, da zapuste deželo. Številni so odpotovali v Belgijo. Francozi pa ne morejo ugotoviti, koliko nadaljnih so je splazilo skozi gorske prelaze nazaj na Špansko.
Meja je dvojno zastražena in vsi potniki, ki odhajajo na Špansko, so pod strogim nadzorstvom.
Izvedlo se je danes, da je več kot tisoč Špancev zapustilo Pariz, da se udeleže revolucionarnega poskusa, ki pa s*1 je izjalovil. Nadaljni so prišli iz vseh delov Francije ter drugih evropskih dežel.
Povsem jasno je; da dela francoska policija razlike v pridržanju jetnikov, kajti večina teb je izpuščena in le malo jih pridrži v ječi. Anarhističinih organ. La Libera-taire trdi, da obstaja večina teh iz anarhistov ter dolži policijo, da grdo postopa z njih tovariši.
List ie objavil živahno poročilo, temelječe na pismu, pisanem s krvjo, ki je dospelo iz ječe v Perpign.-m, kjer se nahaja največje število španskih revolueijonarjev. Soglasno z anarhističnim organom je pisano pismo s palico nai umazan kos papirja ter se glasi:
4*Pet -.panskih jetnikov se nahaja v francoski ječi in grdo postopajo z nami.« Oprostite nas!"
Berlin, Nemčija, novembra. — Poročila iz Tetua-na ugotavljajo, da sta Primo de Rivera, načelnik španskega vojaškega direktorata ter neki nadaljni poveljnik uiro-lovila, da bo marokanska ekspedicija oficijelno končana koncem tekočega leta.
Čeprav pričakuje nadaljnih napadov Marok/meev po naključen ju ekspedieije. je Rivera prepričan, da jih bo Španska ^ lahkoto zavrnila. Rivera se bo vrnil v Madrid prihodnjega marca, ko bo izvoljen nov Torres ier bodo zopet uveljavljene normalne ustavne razmere.
ca<h denar. Z demanti je Ts upov al hiše. avtomobile in stare stvari, kot vijoline in drugo.
Iste navade je imela Mrs. Mors, ki pa je bila že od doma bogata.
MARATONSKI TEKAČ ZNOREL
Budimpešta, Madžarska. 12. novembra. — Slavni madžarski ma ratonski tekač. Paul Kiralv. je na-
enkrat znorel ter letal popolnoma nag po ulieah. Policija ga j.- prijela ter zaprla v umobolnico. T >-kae. ki si je .služil svoj kruh kot natakar v restavraciji, je imel navado leteti vsaki dan dva kilometra. da ohrani svojo gibčnost. Bol ezen je najbrž posledica razočaranja. katerega je doživel pri Olimpijskih igrah.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
_ Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $15.40 2000 Din. — $30.60 5000 Din. — $76.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje poŠte in Izplačuje "Poštni fafc>Tal nrad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75
300 lir.......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
punljatr«, ki presegajo PETTISOČ DINABJT? aH pa DVATXHO? UR dovoljujemo po mogoCnoet! ie poseben dopust. Vrednost Dinarjem In Liram sedaj al stalna, stenja se večkrat hi lakevano; lx tega razloga nam nI mogoče podati natančne sens ms" računamo po ceni tistega dne, ke nam pride poslani denar v rok«. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKI $1
•leda izplačil t amer. dolarjih gUJf yoUbtn oglas ▼ fm listi
Denar nam je poslati najbolje p« Domestic Postal Money Order all po New York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	Hew York, N. Y .
Telephone: Cortlandt 4087.
Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 192S je izšel. Cena 40c
■■■■■■■■■■HHnHMSBe^S^SSSBBHMHI
I "GLAS NARODA" I
PLIVINI BAIUVI
—MH< «ntf Publish«« by
gfcfjpte Publishing OomgSBg
fA fiofporatlia)
yWAWl IAM3H. FniUlH_LiOH »INlBIfc Ttm »mm
Flaw of BimIimh •« tU« Corporation and MdrtMta cf Abovt OfflMrst
■ CortUnl ItriH, »orouQh of Manhattan, N»W Vw> City. H. V.
■ tLA« NARODA> _(Vol— cf th« P>o»W_
lnw< Iwry P«y gxc>pt Sunday «n< Hallday.___
Ka m* nm valja Hal aa Aaurifco .Za N«w York aa aaia tata aa n.. JJ*®
!■ KtiMl* ............... M-« Za pol lata............
Ka Hi lata 1...,«..»».....« H« Za l norem rtv« aa aato H«a ..itar. ¥TJ» Ka —at Ma ____itt .	tl-M'za pol Ita —......... WJO
__»ubacrlptlon Yearly WW__
A4v»rttMment on Aflreomant___
_"«fha Wart<a" tehaja vaakl dan Irvzemil nadalj In immtw._
fcvplsl. feraa potplM la osebnosti m ne prlobfiujojo. Denar na| aa tola*OTOU *o-fnj«n k Monty (Mar. Prl rprexnembl krajfi naročnikov, prosimo, da aa aa* _tag prajinjl fclTallWia nasn* nl. da ytrejs naKtoaao B—lornlka._
H O L A • NAHODA" ■ nntrIM Mraat, Boroufh of Manhattan. Nana YaBL IL t, Tale phone: Cortlandt tbt%_
ANGLEŠKI FAŠISTI
_
i
Po v«em svetu so pojavlja bolezen fašizma.
An^lijtii se ii je še najdalje ustavljal«, pa so jo ni tn-j^la ubraniti. Tudi na njenem telesu se je razvila ta kužna hula.
Te < 1111 so demonstrirali londonski fašisti na zgodovinskem Trafalgar Square.
Bojo«" da l)i angleški radikalei ne priredili na Dan Premirja krikih demonstracij, so jih prehiteli ter odigrali svojo komedijo.
Poglavar anfrleških fašistov je generali Blakenev.
Možak se ie tako zaveroval v Mussolini je vo slavo. d'a l e ve. kaj dela in kaj govori.
Ko je pri vedel svoje kla verne junake na Trafalgar {Square, j«' potegnil britko sabljo te napovedo]' boj 44ino-zemcem. ki izpodkopuiejo umgleško ustavo" ter zahteval-, naj vlada vsako radikalno demonstracijo nasilno zatre.
Angleško fašistovsko gibanje je primeroma še mlado.
Angleški fašisti so ustvarjeni po Miissolinijevem vzoren in nosijo eelo tako uniformo kot jo je Mussolini predpisal svojim kimavcem.
Prisega angleškega fašista se glasi: —
V	božjem imenu svečano prisegam, da bom ščitil Njegovo najvišje in najboljše Veličanstvo, kralja Jurja A .. njegove potomce in angleško kraljestvo.
"Prisegam, da bom to delal brez vsakih osebnih koristi. Prisegam, da bom podpiral fašiste v njihovem težkem boju proti vsakemu izdajalskemu in revolucionarnemu gibanju, kojega cilj je strmoglaviti kralja. 1
Tako približno so prisegali tudi Mussolinijevi ma-mejoki ter dovedli Italijo na rob propada.
Odstop delavske vHde in nastop konservativcev je 'pkrepil angleške fašiste.
Njihov cilj je zatreti vsako delavsko gibanje. Ni dovolj. da so delavci brez politične moči. Ne/, tudi v drugih czirih ne sinejo imeti nobene odločilne besede.
V	to s vrbo bo pa treba, soglasno z generalom Blako-faey-em. velikih bojev in velikih žrtev, da bo končni cili uspešno dosežen.
MacDonald je skušal hoditi pot spitave in medsebojnega prijateljstva. Angleški fašisti, ki so orodje kapitalističnih vladarjev Velike Britanije, pa skušajo vsiliti delavcem boj.
(^e bo delavska zJavest že vsaj deloma popolna, je izključeno, da bi bili fašisti zmagovalci.
GLAS NARODA, 14. NOV. 1924.
Dopisi.
Sheboygan, Wis.
Bela žena so je zopet oplazila v naši naselbini. Ugrabila nam je rojaka John Koejančiča. v starosti 56 let. Pokojni je bil doma iz fare šmarjeta. na I>olenjskem. V Ameriki je bival več let. Bil je vedno dobre volje in vesel, s či-mur si je pridobil veliko prijateljev. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov, v stari domovini zapušča ženo in pet otrok.
Pokojni ni bil zavarovan za slučaj siniti ali bolezni, pri nobenem društvu. Razmere, ki so dandanes v tej deželi, so krive, da ni imel pokojni prihrankov, ki bi pokrili stroške za po«rr<ib. Preosiajalo ni druprejra. kot se obrniti na dobrw srca naših rojakov, ako smo hoteli. da se ga dostojno pokoplje. Kako prijetno je tako kalektanje. ve le tisti, ki je to že skusil.
Žalosten in redek je dandanašnji tak dogodek. -toda tu in tam se ®e vedno primeri med nami. Rojaki. naj vam bo ta slučaj v svarilo. Tisti, ki še niste zavarovani, pristopite k enemu ali drugemti društvu pri prvi priliki. Prihranite tistim, ki jih zapustite, sitnosti in sebi sramoto s tem,-da bo-flte zadostno preskrbljeni vsaj za slučaj smrti. Noben izmed nas nc more vedeti, kje in kdaj ga lahko poprabi bolezen, ali ga zaloti nesreča aH pa pohere smA.
Vsak izmed nas si lahko v duhu ,
predstavlja posledice, ki nastanejo v takem slučaju. Naši rojaki so sicer dobrosrčni, tenia v takih slučajih ima visaki na ustnicah izraz, zakaj pa ni pristopil k društvu, ko jih je vendar vsepolno. Vsak daruje par centov ^za pogreb v takem slučaju 1«. radi tega, da se odvrne sramoto cele naselbino, da bi se pokoj>alo rojaka nedostojno. Vsi tisti, ki še niste pri tem ali onem društvu, premislite to, dokler je še ras.
Vzemimo slučaj Kocjančič. Ako bi on bil pri društvu, bi bil mogoče še danes meti živimi. Potrebno je bilo pod vzeti operacijo. Ker ni bilo denarnih sredstev, se to ni zgodilo. Ko je nastopila fjmrt, je j bila policija "takoj na mestu in ( zaplenila vse, kar je imel. dasi je bilo to le par delavnih hlač. Ko so uvideli, da tam ni nobene vrednosti. ki bi pokrila pogrebne stroške, bi ga bili pokopali nečastno za nas vse Slovence. Marsikateri rojak pravi dokler je zdrav in čil: Devaj denar na banko, ki bi ga moral plačati za meseenino pri | društvu, pa boš preskrbljen za t vsak slučaj. Da žaii Bog, tako je rekel tudi pokojni Kocjančič. česar pa ni storil. Vzemite svinčnik v roko, računajte kako dolgo morete vi plačevati vašo mesečnino društvu, cla plačate današnje visoke pogrebne stroške. In, ali ste .vi gotovi, da vam se kaj takega
POMNITE
Ena izmed največjih prednosti uporabe Bordenovega Evapori-ranega Mleka je, da ga lahko kupiti v količini in ga imate, ^ kadarkoli ga rabite. V zaprtih
■	konvah se ne bo skisalo pa naj B bo vreme tako ali tako.
1 Če hočete vedeti, kako kuhati z Borde* || novim Evaporiranim Mlekom, nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom.	No. 1
■	THE BORDEN COMPANY	J^k
M	BOKOCN BUX>.	NEW YORK	^flP
ne more dogoditi že jutri?
Xa tem mestu želimo izreči srčno zahvalo vsem tistim, ki so kaj darovali za pogrebne stroške. Srčna hvala tudi tistim, ki ste ga -preinili na pokopališče. Pokojni je bil previden s svetimi zakramenti in pokopan po cerkvenih%obredih na severno Katoliško pokopališče, kar bode za sorodnike v domovini edina tolažba.
Agnes Zunta.
J. Virant, nabiralca prispevkov za dostojni pogreb pokojnemu.
San Francisco, Cal.
Kakor je čitalcljem Glas Naroda znano, smo imeli tukaj v naši naselbini dne 12. oktobra igro pod j imenom 4iTrije Tički". s katero, je bilo po mojem mnenju ljudstvo popolnoma zadovoljen. Ker sem i bil eden izmeti onih. na odru, ne morem povedati, kakšnega mnenja je bilo ljudstvo, ali po sme lin. ki sem ga slišal, sodim, da je menda bilo vsem povolji.
Dne 23. novembra bomo zopet imeli igro v prid ruštva "Tabor Slovanov"' SXPJ. v ravno istem prostoru. Eagles Hali. Da ne boste zopet nekateri prišli samo k polovici igre. vas opomnim.! da It te najkasneje oh 8. uri zvečer. ker ob tistem času bomo žareli / igro. kakor smo zadnjič. Ni ! naša krivda, ako ste pozni. Mi smo prisiljeni začeti zgodaj, ker mladina rajši pleše kakor posluša igre.
Se eno stvar bi rad prosil sta riše. ako mi ne bodo zamerili, to je. da poskusijo držati svoje otroke malo bolj mirno vsaj med iffro. da ne bo zopet govorjenja. Vse je bilo dobro, samo malo pre-tiho so govorili. Ne tisto, ampak m;!'i preveč skakanja je bilo. Prosim vas. stariši. ne zamerite mi na to. Igro priredi zopet v korist temu druvtvu Izobraževalni in Dramatični Klub Slovenija.
Volitev je konec. Ameriški narod je volil lemono. Upam. da na tej lemoni zraste tudi žolč. da bn malo bolj grenko občutil repu blikansko stranko. Pri drugih volitvah odprite oči in izvolite, ka> je delavcu v korist, ne pa boga tašn. ki ima že tako poln meh.
Z delom je tukaj slabo in ni nič gotovo, da se obrne na bolje. Upati je. da se v najkrajšem času.
Torej ne pozabite dne 23. novembra v Eagles Ilall. Tam boste videli igri 4'Vse naše" in 44Kmet in avtomat". Po igrah pa vsi. ki boste tam. kupite vstopne liste za dne 18. januarja 1925 od naših slovenskih deklet, da bo ena naših deklet kraljica tisti dan. ne pa Srbkinja ali Hrvatica.
,-V San Francisco in okolici nas ie Slovencev okoli 2000 in ako vsi Slovenci kupite po en list od naših deklet, bo ena v prestolu tisti večer. Naj še omenim, ne čakati do zadnjega dne. ampak ku-1 pite sedaj, da bodo imela dekleta boljšo korajžo, in več jih bo prodanih. Kdor ga želi, naj se oglas-, pri meni. in ja<z mu ga pošljem ali prinesem sam v hišo. Vstopnice se dobe za en dolar vsaka. S tem imate priliko dobiti Bnick car, vredna $1505.00. ali Radio set, vreden $100.00, ali pa elek-
trični pra/lni stroj, vreden $"75.00. Di klet a pa dobe sledeče: kraljica: za pestilo uro, vredno $50.00; dve drugi pa lavalier, vreden $35.00 in biserno ovratnico, vredno od $18 do $20.00. Ako vsi Slovenci kupimo po eno vstopnico od naših deklet, bo Slovenka kraljica tisti večer. In enkrat bi se spodobilo, da imamo mi kraljico, dasiravno niso kraljevske glave dosti v veljavi. ampak samo tla pokažemo < i Srbom in Hrvatom, da smo tudi ini zmožni za vlado, dasiravno bo njena vlada trpela samo par ur. in še tiste bodo v Eagles Hall.
Torej prosim vas rojaki, da vsi. ki pridete dne 23. novembra v Eagles Hall, da si denete po en i dolar na stran za to stvar, drugi j pa. ki žive izven San Franclsca. in se ne vidimo 23. novembra, pa pošljite $1.00 meni in vam pošljem listek.
Andrew Leksan.
.166 Rhode Island Street, San Francisco, Cal.
V staro domovino so so podali.
s posredovanjem tvrdke
frant: sakser state bank
so odpotovali sledeči potniki v št arc domovino:
Dne 18. oktobra s parnikom "Majestic": Franc Vidic iz Bessemer. Pa., v Sostro.
Dne 22. oktobra s parnikom i "Paris": John Tauželj iz Kravn.l Pa. v Sv. Vid pri Cerknici.
Joe Malv iz Cleveland, O. v Trnovo, V. G.
Josip Mihalich, iz Camden on Gauley, v Novigrad. V. G.
Dne 23. oktobra s parnikom "Marta Washington": Ivan Nemec iz Oakmont, Pa., v Prem. V. G.
John Harzieli iz Mclntvre. Pa. v Slovenja vas.
Dne 29. oktobra s parnikom "Prance": George Kepčija z družino iz Export. Pa., v Javoren, Hrvaška.
Dne 8. novembra s parnikom "Majestic": Ivan Bašič iz Mackav Idaho, v Perušič. Hrvaško.
Miha Arnšek iz Sublet, Fyo. v ! Sremič.
Dne 12. novembra s parnikom "Mauretania": Joe Blokar iz Cleveland, O., v Brezoviza, V. G.
Orla
se ne sme na Švedskem po vladnem ukazu z dne 15. oktobra do konca 1926 ne ubiti in ne ujeti to velja za navadnega orla, za tako-zvanega kraljevskega orla in pomorskega. Orla so sme ustreliti samo tam. kjer udira v kmečka dvorišča ali vrtove in dela škodo, toda le z oblastnim dovoljenjem.
Okraden železniški bufet
Delavec Ivan Simončič je vlomil v železniški bnfet v Brežicah I ter odnesel raznega blaga, sardin, likerjev in cigaret v vrednosti 4 tisoč dinarjev. Izginil je brez sledu.
| Peter Zgaga I
V zadnji Edine-ti sem čital dc-beJot 1'kan izbruh, da mora imeti Koverta dnevnik.
^Zahteva je utemeljena z dejstvom: -Jednote imajo glasihi. ka-tero dobiva vsak član. Potemtakem mora imeti Koverta dnevnik, katerega bi dobival vsak slovenski župljan v Združenih državah.
Dokaz je navidez logičen, v kolikor je Koverta prizadet. Slovenska javnost v Ameriki je pa h sreči drugačnega mnenja.
Sicer mo pa takih naznanil v Kovertinem listu že vajeni.
Tako naznanilo pomenja, da bo začela Edinost v kratkem izhajati dvakrat na tede.n.
Potem pa enkrat na teden.
Kmalu nato bodo pa izgubili ameriški Slovenci svoj funny ?a-sopišček.
Ne\vyorška žlahta ne ho mogla zalagati. Tudi nji zmanjkuje kuriva za Dim.
Nace bo kmalu zaorgljal: "Kak* luštno je b*lo. k* so še rožice b"le . .
*
Porota .ie oprostila -k on grešnika Hilla. ki je delal doma opojno pijačo.
Poroti ni kazalo drugače.
Za božjo voljo, kam bi pa prišli sodniki, če bi hoteli vsakogai zapreti, ki ima v kleti razen premoga še kako drugo gorkoto.
In kam bi prišli ljudje, če bi ne imeli razen premoga nobene drage gorkote.
★
i Nekateri zakonski možje so ja-i ko čudni.
Poznam enega, ki samo takrat i poljubi svojo ženo, kadar hoče t imeti od nje denar.
Njegova žena je popolnoma zadovoljna. srečna in vesela.
Baš zadnjič je rekla svoji prijateljici :
— Oh, ta moj dedec, zmerom me kušuje . . *
★
V	vsaki državi imajo zastopniki naroda, združeni v celoto, svoje ime.
, Ta celota se imenuje v Ameri-. ki kongres.
V	Angliji ji pravijo parlament.
V	Jugoslaviji ji pravijo narodna skupščina.
i Na Bolgarskem ji pravijo so-- branje.
Na poljskem jo imenujejo so-11 men j.
. I In beseda semenj se mi zdi sre
najbolj primerna.
★
Nevaren prostor na osmi cesti
i
je pa res kot zaklet. t Prejšnji teden je cerkveni ko-lektor tako strahovito pretepel svojega žlahtnika, da bo poškodo van za vse življenje, če bo sploh pri življenju ostal.
Kolektor je bil stavljen pod dva ! tisoč dolarjev jamščine.
Ne bom rekel, da newyorški gospod svoje, žiipljane kaj slabega uči.
i Vsakdo, ki pozna razmere, mi t bo pa pritrdil, da ljudje, ki ne hodijo na Osmo, niso zmožni kaj ; takega kot so zmožne nekatere živine. ki zahajajo tja.
3Jugn5lmmttska jAgfck KatnL
Ustanovljena 1. 1898 Inkorporirana 1. 19«! _GLAVNI URAD v ELY, MINN.__j
Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 93S K. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. 1808 E. Mnd Straet, Lormln. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. If Inn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Mlnft.
Bl&cajnlk neizplačanih amrtnln: JOHN MOVERN, 41} — 11th At«, h, Duluth. lPma
Vrhovni xdravnlk:
Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bids. tO« Grant Street aixtk Ave. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZEASNTK, Room Bakewell Bid*, cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago, m. FRANK 8KRABEC, 4822 Washington Street. Denver, Colo
Porotni odbor:
LEONARD BLABODNTK, Box 480. Ely, Minn.
GREGOR J. PORENTA, S10 Stevenson Bldg.. PnyaUup. Wui.
FRANK ZORICH. «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
»■	Jednottno uradno glasilo: "Glas Naroda".	-
Vse stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne poilljatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prltolbe naj s« po Sila na predsednika porotr.ega odbora. ProSnJe za sprejem novih Članov Jn bolniška ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega sdravnlka.
Jugoslovanska Katoliška Jednota oe priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se zglasl tajnika bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite n«. gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl * 8 člani ali članicami.
Novice iz Slovenije.
Vlom na Lescah.
Dne lž). okt. je bilo vlomljeno| v gostHni.ške prostore g. Rudolfa Medveda n-a Lescah- Tat je odw-sel nad 3000 Din vrednosti.
Poročil se je
na Bledu dr. Rudolf Adamič, sodnik v Mariboru, Milučkc K'.der-manovo iz Vel. Pirešiee pri Celju.
Smrtna kosa.
Te -5ni je preminul na Dtina. i iludelf Tfokalj. ravnatel; poir<>'-1 nih urade.v v pol:. Vekoin .c je bil izvrsten I'ladn'k .n zavedeli i.h napreHj NT a j mu l- • lahka j zemlja v fij-ni. — V 0< "i<-i je unirlri J .slr-Ina 7.k' 1 avš:v\j.i RoJko, soprotga pi-of. Frana Žni-j daršiea in tašča pred kratkim umrlega ljubljan^'-Tiga odvetnika dr- Josipa Lnvreneiea. — V Lu_ ea!i je umrl dne 21. okt. :36 letni trgovec in gostilni*" ar An t' n P»e_ pili. Pokojnik je služboval poprej dolgo let v Celju v vojaški službi.
V	Tržiču je umrl. radet od kapi,) starešina tržiških Slovencev liiko ilally, tovarnar iri davčni kontro_| ler v ook Kot da\čni uradnik je' služboval v številnih krajih sirom j Slovenije, med drugim v Črnomlju, Mokronogu, Logatcu, Kamul-i ku in Ljubljani. Povsod se je ži-vano udeleževal društvenega i.i družabnega življenja. \T Ljublja. ni je spadal med najboljš; bar=-toniste "Glasbene Matice''. T i Ii kot 10 letuik je še vedno nastopal pri kcmcrrtih Slov. bral. društva v Tržiču.
Vlom pri Brežicah.
V	moči 18. .na 19. okt. so prišli okoli 10. ure zvečer k posestniku Stainiču na Vrheh, ko so domači trdno spali, tatovi. Iztrgali so žara režno okrio z obodom vred iz
ene, ter \xlrli skozi odprtino v sobo, kjer navadno nihče ne spi. Pobrali so vse, kar jim je prišlo po njihove dolge prste. Domačinom ni ostalo drugega, kakor- nekaj vsakdanje obleke. Ukradeno j blago so naložili na ki so gaj imeli s seboj. Sodi se, da jiili je| Vilo nad deset, kar je povedal neki čevljaT. ki je prišel mdnao. po ee-j sti. Tudi od m je<?a so zahtevali, de-
nar- Ker pa jim je mogel izročiti h: 100 Din. so ga pošteno pretepli in m ii zadali tudi par ran v hrbet z nožem. Padel je tudi strel iz samokresa, a je šla kriogla k sreči samo --kozi obleko. Tatov dosedaj še ni>o izsledili in sli najbrž-' preko So.ile na Hrvatsko. Skoro gotovo p« je bil meti njimi tudi kak domaein kateremu je bilo vse znano.
Umrli v Ljubljani.
Vinko Mavrič, knjigovwlja, 37 let. — Ana Keržič, žena magistrat-nega ofieijala, 40 le«. — Ivan Janezi«". mesarjev sin. 10 mesecev.— (iabriel Vidmar, rojenec, G tednov.
Marija Vrsiovšek. žena gledali-škeira uslužbenca 46 let. — Ivana Cesar, nadkurjaičeva žena, 47 I. t. — Ivan Mansetr. trgovski potnik. 4t» let. — Ferd'inand Pipan, t rgovec, 37 let. — Radoje Cetko-vi»", earinikov -bi, 10 ted'r.uw. — llelena Zelene, liirrflka, 46 let. — Lovro Krmee, pivovarnarniški delavce, 29 left. — Ivana Oman, no-vorojenka, 1 ure. — Frančiška Doberšek, zasebnica, 18 let. — Mihael PauUn. sdn bančnega uradnika, 4 ure. — Antonija Z«»ntar, delavčeva Ž€ff»a, 33 let.
Požar v Kandiji.
V Kandiji pri Xove.m mestu je izbruhnil v hiši strojarja Jakoba Planinska požar. Pogorela je vsa notranjost-poslopja in strešni stol ter večja množina žita. sena in desk. Skoda je znatna, vendar je krita z zavarovalnino . Požarna hramba je požar lokalpzirala.
Posledice alkohola.
Dne 26. ok. zvečer se je nahajal posestnikov sin Miha Božič iz Gru supelj s svojim bratom. Alojzom v gostilni Gorenjak na Praiiikolo-vem. Ko sta se brata vračala proti domu, ju je napadel Miha Po-birk, posestnikov sin iz "Frankolo-vega ter je z nožem težko poškodoval v prsa Miho Božiča, brata Alojziji! pa ranil na glavi. Povod k temu surovemu činu doslej še ni znan. Težko poškodovanega Bo žiča so prepeljali v celjsko javno bolnico.
C^g^jjL	Kalcor običajno, hoče se tudi ]etos večina
ffi?^ jI^d^	naseea priseljenega naroda spominjati svojih
^	dra<?ih v domovini z večjim ali manjim božičnim
Dn^ionn rinn^rno nnoiliolliof	Razvin že znane točnosti pri vseh bančnih
DUZICfie OBliarne PuSIIJalTCi poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo
= izvrševanju božičnih denarnih darov.
Ur?« in tnnnQ nnotro7hflT	-^aše izborne zveze v stari domovini omo-
DlZd III lUlalld jJUoIlCtUd«	gočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, toč-
.	no in po najnižji ceni.
Uai7m0rn0i00 nmo?	Radi te^a Yai11 priporočamo, da se za vse
ndjmicilicjoc UCIICt	ya^e hošične pošiljatve že zdaj obrnete na nas
fer zasigurate pravočasno izvršitev Vaših naročil, ker se bodo, kakor vsako leto, po-* šiljatve jako nakopičile.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
_ _ _
Zagonetno, toda resnično
GTIA5NATOP A, TI/NOV. 1924.
v
Žalostna usoda švedskega priseljenca.
Malo po koncu Državljanske vojne je prišel v to deželo mlad S ved, ki ni prinesel, s seboj ničesar drugega kot por močnih rok ter voljo do dela. Niti izdaleka ni domneval, da bo postal temelj ene najbolj značilnih sleparij modernih časov in da se bodo po njegovi -mrti prepirali narodi za njegovo lastnino.
Mlarli Šved se je pisal Ebbe Pe-t rs<m. Sre<"a mu je bila mila in v pot*'ku h-t je nakupil precejšen komplrks j>rivatne lastnine v New V« rkn. nerazvito zemljo, kajti spoznal je. da bodo postala ta zemljiška v poteku časa še dosti vredna.
Tekom poletja 1SS8 je sklenil Peterson zadostiti svoji želji, katero je gojil že toliko časa ter ob iskati staro domovino. Pred od ho dom se je napotil k svojemu prav. nemu zagovorniku. Hoffman Brow mi ter dal sestaviti dokument, na temelju katerega naj hi pripadata vsa njegova lastnina v slučaju smr ti njegovi ženi.
Dne 11. avgusta 1SS8 se je odpeljal Peterson > svojo ženo in otro-kom, deset let staro deklico s par-nikom "Geiser" v Kodanj. Ni pa mu bilo usojeno, da bi zopet za-gle«.lal svojo domovino, kajti na vi-i išini Halifaxa je kolidiral njegov jiarnik v gosti megli s parnikom "Thingvalla" ter se potopil. Le štirin.ja-t potnikov so rešili. Cela družina Peterson \ra je utonila.
Pi terson oeividno ni obvestil svojih sorodnikov in prijateljev na Švedskem, da namerava priti domov na obisk. Poteklo je leto za letom, ne da bi kdo zahteval zase Petersonova posestva v New Yor-ku, ki so postajala z vsakim letom dragocenejša. V poteku let so parcel Irali zemljišča, pojavile so se e»-ste s hišami, prodajalnami in ce la lastnina Petersona je postala vredna več milijonov dolarjev.
V decembru leta 1905, sedemnajst h-t po tem, ko je Peterson utonil, je ponudil neki odvetnik, po imenu Hoffman Browne, nekemu svojemu klijentu. arhitektu Leitan, svoji dve hiši na Monroe Ave. a* Bronxu na prodaj. Hoffman Brown je bil eden najbolj znanih odvetnikov mesta, v katt-r m je prakticiral celih pet In dvajset let .^Sluča j pa je hotel, da je bil Levitan drugačen kot so ■ v prečni ljudje. Nikdar ni mogel zaupati odvetnikom in pričel je poizvedovati, kdo je resnični lastnik hiš, katere mu je ponujal Brown. Pri tem je razkril, da je posestni dokument vknjižen na ime Williama R. Hubert.
Postal je še lnilj pozoren ter šel k okrajnemu pravdniku .ter mu izjavil. da mu skuša Brown prodati zemljišča in hiše, do katerih nima ni kake pravice.
— Neumnost, — je rekel ok>. pravdnik. — On prodaja za kakega svojega klijemta. Zahtevajte navzočnost klijenta in njegov podpis in nato se vam ne bo treba bati. da ste bili osleparjem.
Nato je izjavil Levitan odvetnv ku. da je pripravljen kupiti hiši, Če bo resnični lastnik hiš, Hubert, v njegovi navzočnosti podpisal dokument. Brown je obljubil, da bo Hubert prišel. Rekel je, da to sicer ni potreba, ker mu je Hubert izročil posestvo in pokazal je tudi tozadevno prenosno listino, da pa bo Hubert vendar prišel.
Vsak drujri človek bi se zadovoljil s tem ter bi bil prepričan, da ima Brown neoporečno pravico razpolagati s posestvom. Levi*an pa si je ubil v glavo, da ne bo kupil. dokler ne vidi Huberta. Hubert pa je bil vedno in vedno preveč zaposlen, da bi prišel v urad odvetnika, in konečno je šel Levitan zopet k okrajnemu pravdniku ter odločno zahteval dokaz, da »o prenosni dokumenti pristni. Da ga pomiri, je izjavil okraj, pravdnik. da bo povabil Browna in Huberta.
Okrajni pravdnik je že -več let pozna*! Browna ter ni vsled tega niti izdaleka sumil, da je spoštovani Rt ar i od vetarik eden najbolj pretkanih in značilnih hohštapler-o»ev. Odvetnik je bil zelo ogorčen,
ko je bil povabljen ter izjavil ener-
- «
gično okrajnemu pravdniku, da n*. more obstajati niti najmanjši dvom glede pristnosti dokumentov ker jih je podpisal neki notar, poi menu Braman von rfubert.
Dejanski pa je bila cela zadeva drzen bluf odvetnika. Pričakoval je. da bo kak detektiv okrajnega pravdništva poslan k Bramanu, da J ugotovi pristnost izjav odvetni-f ka_ Mesrto tega pa je poklical okt-. pravdnik Bramana v svoj urad in ta.m je identificiral notar Hoffman Browna brez pomisleka kot moža. ki je podpisal različne dokument«? v imenu Huberta.
— To mora biti pomota* — je zagotavljal ogorčeni odvetnik. — Zakaj naj bi pa pač ponarejal ime Huberta ?
Pripovedoval je. da je Hubert ^ogat lastnik rovov, ki je nakupil dosti zemljišč v New Torku ter ima svoj urad v takozvanem Flat Iron Building.
Poizvedovanja v tem poslopju oa so ostala brezuspešna, kajti tam ni bil znan noben človek po imenu Hubert. Kljub vsem po«'ku->om. da, pojasni svoje čudno po" stopanje, je bil Brown aretirae ter obtožen ponarejanja.
Aretacija odvetnika Hoffman Browna je povzročila v New Yor-'iti veliko senazieljo. Zahtevalo se •e tako visoko jamščino, da je ni mogel takoj položiti in dočim je ;edel a- ječi, je dal okrajni prav Inik preiskati lastninske pravic* zemljišč, katera je skpšal Brown >rodati.
Najprvo se je izkazalo, da stu )ili obe hiši, kateri je hotel Lev>-an kupiti, prvotno lastnina Ebbe Petersona. ki je utonil leta 18SS >ri potopu paruika "Geiser". Na-o se je izkazalo, da je bila vsa lastnina Petersona prepisana na ime nekega Ignatius F. O'Rourke. Ta prenostni dokument je bil da-- i ran z dnem 22. julija 1888, torej dva tedna pred odpotovanjem Petersona, a bil šele dne 3. julije. 1899, torej enajst let po simrti ■Šveda vknjižen v uradni seznam. Dokument je vložil in podpisal kot priča Hoffman Brown.
Nato se je ugotovilo, da je imel ■skrivnostni O'Rourke dvojni title' na dragoceno posest Petersona. kajti leta 1896 je bil vložen lokuinent. s katerim se je prepisr--o lastninske pravice na nekega John Kellv-ja. ki jih je nato zopet prepisal na O'Rourka. Vse te dokumente je podpisal Hoffman Brown kot priča.
Na dan se je spravilo nadaljne prenosne listine. O'Rourke je pre-iesel lastnino Petersona na neke-ra "William Collitona., ta zopet nji lekega John Garretsona. ta na Be-ijamina Freedmana in Freedmai: j ia Williama Huberta, kojega ime ie najprvo vzbudilo sum Levita-' na. Vsak posamezni dokument jej iosil podpis Hoffman Browna. koT 1 »otrebne priče.
Kdo so bili ti ljudje. Kelly. , VRourkey Garretson, OollitonJ "reeman iii Hubert ? — se je vpr<,-1 '•pval okrajni pravdnik ter razpo-J lal detektive, da izprašajo vsako] >sebo s takim imenom v New Yor-' ku, a nikogar ni bilo mogoče naj-j ri. ki bi kaj vedel o tej kupčiji ali j ki bi podpisal kak sličen dokument. j Brez dvoma so obstajale te osebe , e v fantaziji Browna.
V resnici je bila stvar st-rašnr> ■nostavna. Hoffman Brown je n&-nreč spoznal, da nikdo ne rakla-mira posesti Petersena. Hitro je nonaredil dva lastninska dokumenta. enega s podpisom namišlje-lega dediča, drugega s podpisom petersena samega. Nato je pose- • itvo izročal pol ducatu namišljenih oseb, dokler se ni čutil vav-uim ter pričel prodajati posestvo utopljenca kot da so njegova last. .j Načrt se mu je izjalovil izključ- : no le raditega, ker je bil Levitan izvanredno previden in ker ni za-upal odvetnikom iz principa. <
Tedaj pa se je pojavilai zvan- i redna okoliščina. Hoffman Brown i je bil obtožen, da je ponaredil pod- : pis Williama Huberta, Če pa je ] obstajala ta oseba ie v domišljiji! Browna, ni mogel izvršiti s tem ni-*]
t
kakega zločina, kajti nikdo bi ne mogel ponarediti podpis človeka, ki sploh ni nikdar obstajal.
Hoffman Brown pa »e ni po služil te značilne obrambe. Vstrajal je pri trditvi, da je Hubert v res-| niei obstajal, da pa je izginil iz ne-.poznanih razlogov. Zagotovil je j nadalje, da je oglaševal v listih ^ ter Iskal dediče Petersena in da se je oglasil neki mož, po imenu Car-ke, ki je nato prepisal posest na j skrivnostnega O'Rourke. Povsem j naravno pa ni mogel nobenega teh mož, ki so živeli le v njegovi do-| miši ji ji, privesti pred sodišče ali J navesti njih naslovov. Porotniki so j potrebovali le pet minut, da so ga .spoznali krivim in famozni odvet-J nik je moral za dalj časa romati > j ječo.
j Posestvo Petersena je bilo tako dragoceno, da so se po procesu
proti Brownu vsepovsod oglasili
» >
dediči. Švedska je zahtevala zase lastninske pravice in tudi danska vlada je uveljavila svoje zahteve, kajti obe državi sta trdili, da je bil Petersen državljan dotične dežele. Prijavilo se je tudi cel ducat oseb, ki so najele odvetnike, da zastopajo njih zahteve glede lastnine, katero c-o prevzele new-vorške oblasti. Cela leta je trajal boj pred sodišči, a nikdar se ni našlo resničnih dedičev dragocene zapuščine Petersen a y
Po procesu se je izkazalo, da je Hoffman Brown iznašel tudi dediče drugih nereklamiranih zapuščin in da je dejanski dobil del zapuščin oblasti, ker so se dak-slednje popolnoma prevarati od do-
Ikumentov, katere je izstavil Brown v imeni: dedičev ter jih sam podpisal kot priča. '
To in ono
79 žen in 184 otrok.
V	južni Afriki so preštevali prebivalstvo. Pri tem se je izkazalo, da ima neki domačin 79 žen, p« vsem v redu po krajevnih običajih, katere so mu podarile doslej 134 fantičkov in 50 punčk. Ta bogatin na otrokih pa ima nevarnega konkurenta. kateri poseduje 110 žen. toda doslej ima šele 51! sinčkov in 42 hčerk.
Opica, ki nadlegnje del Londona.
Velika opica Joye je .pobegnila svojemu gospodarju in se nastanila v nekem delu londonskega mesta. Od tam je ni mogoče pregnati. dasi so jo zaisledovali že na vse način«* in tudi streljali nanjo. Sedaj se je nastanila v gornjih delih tamkajšnje velike cerkve, odkoder dela izlete v bližnje in daljne hiše. Kar nenadoma se pojavi v tem ali onem stanovanju ter tam nabere, kar se ji zdi potrebno za vsakdanji živež. Seveda vsak zbeži pred veliko opico, njen gospodar pa hodi okoli za njo in jo hoče vjeti. Te dni se ji je pr?-bližal in že je mislil, da je odžene z lepa, ali opica ga je ugriznila v roko in zopet zbežala. Pre* hivalci so vsi razjarjeni in zahtevajo, da se žival ustreli. t
Srebrna proka.
V	Ljubljani sta obhajala prof. Alojzij Repič in Terezija Repič 25 letnico svoje poroke^	i
Jaz jih ljubim!
11 Kadarkoli napolnim kovčeg ter se odpravljam na potovanje, nikdar ne pozabim škatlje HELMARS kajti nikdar nisem bolj veselj kot če čitam list in kadim HELMARS."
Resnično veselje in užitek pri kaj i cigaret vam da edinole turški tobak značilen, mil in sladak. — ±&£l<MAR turške cigarete so iz čistega turškega tobaka ter zadovo-lje vsakega kadilca.
HELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo.
Kot drugi, boste z veseljem začeli kaditi turške.
yf/ _	Izdelovalci prvovrstnih turških
XWI^^t^jQi in egi j Klanskih cigaret iia ^^^^^^^	svetu.
BOXEScflOor^O
Par koristnih nasvetov.
Račun o dohodkih in
Navadno je skrb za zaslužek stvar moža. toda ženi pripada va-, žna naloga, da pridobljeno po možnosti ohrani in pravilno, zmerno in primerno uporablja. Zato bodi gospodinje prav posebna skrb, da z delom s svoje strani in pametno varčnostjo pospešuje domače blagostanje in se z 'ljubeiznijo trudi svojim domačim urediti prijetno družinsko življenje.
V	prvi vrSti mora gospodinja napraviti pravilno razmerje med dohodki in izdatki. Dobro mora vi deti. kaj in koliko od pridelkov ali od zaslužka sme porabiti za dom. To ni potrebo le tam, kjer bi dnevni preobilni izdatek pripeljal naravnost v pomanjkanje, ampak tudi pri premožnih hišah. Potrebe se navadno tudi večajo z dohod k' in vsaka gospodinja lahko sama poskusi, da se z vsakim novim dnevom v gospodinjstvu pokažejo nove potVebe. V resniei bogati so tam. kjer pridobe več kot pa porabijo. V tem smislu more biti bogata tudi ona gospodinja, ki pri sicer skromnih sredstvih dene na stran za slabe čase. bolezni in no zgotle.
Kot dohodke v gospodinjsko u-porabo je šteti le one. ki jih gospodinja z gotovostjo pričakuje. Pr; menjajočih se pridelkih, različnem zaslužku in negotovih dohodkih je treba računati na najnižjo \-soto. ki jo sane porabiti in še od tega j-e treba odšteti davke, zavarovalnino in podobno. Zato morata za dohodke pač vedeti oba. gospodar in gospodinja, se posvetovati o uporabi in natančno določiti, kako se bodo porabili. Zelo slabo gospodinjstvo vodi ona gospodinja, ki brez vsakega premisleka razsiplje in porablja pridelke in druge dohodke brez vsakega preračuna kar tja v en dan.
Od celotnega letnega dohodka, ki ga gospodinj-a z vso gotovostjo pričakuje, določi potem postavke za trgovino. oJbleko, perilo, po po trebi za hrano. drva. semena itd. pri čemer pa ne sme dohodkov-do zadnjega izčrpati. Na noben načir naj ne kupuje stvari, ki jih ne mnre plačati. Zelo nai se varuj« tudi izposojanja bodisi denarja ali kateregakoli blaga. Le v izrednih slučajih, ko si ne more druga če pomagati, bi si smela kaj izposoditi, a prva skrb ji bodi. da izposojeno Čimprej vrne.
Ako se je gospodinji primerilo da je prekoračila tedenski ali mesečni proračun, naj se takoj potru di to izravnati, pa najsi bi bilo tn ba poklicati tudi moža na pomoč Če namreč pri enakih prejemkih prihodnjega tedna ali meseca plačuje nazaj, bo prihodnjič še večja zagata in iz neprilik ne more več V tem slučaju bo pač gospodar opustil kakšne izredne osebne izdatke. ali uvidel varčnost ob nepravem času, da pomaga gospodinji iz zadrege. Važno je. da go'sop-dinja plačuje vse račune sproti: delavci so potem točnejši, a tud: cenejši.
Pri naročilih pri raznih obrtni-j kih naj se ne zadovolji le s splošnim zagotovilom "bo čisto poceni'', temveč naj zahteva točen proračun. V splošnem pa naj ne gleda na najnižje cene, ker pri izredno nizkih cenah je treba računati tudi na izredno slab material. V njeno korisrt je tudi, ako se pri naro čilih iz svojega gospodinjstva drži stalnih rokodelcev, ki se pri stalnih naročilih tudi mnogo bolj potrudijo pri izvršitvi dela.
V	poletnih mesecih* ko se navadno cene za hrano znižajo, ko se ne porabi toliko za razsvetljavo, naj gospodinja prebitek denarja ali Izkupiček za razne pridelke porabi za nabavo zimske obleke ir» perila, ki je navadno v teh mesecih cen^je^kot pa v zimski seziji. Tudi prvi pomladanski meseci, ko se navadno ne kupuje mnogo za naprej, so pripravni za dokupova-nje iperila in poddbnega.
Novo ustanovljeno gospodinjstvo naj se vselej pričenja skromno; kajti veliko lažje je gospodinji vse izboljšati, če ji dovolijo sredstva, kakor pa že pričeto obilico naenkrat »krčiti. V kmečkih gospodinjstvih, kjer se vse potre-i bno za dom doma proizvaja, je
prav tako svariti pred razsipava-njem. Gospodinja mora vedeti, da so to obresti od v domači grudi naloženega kapitala.
Ako le more, naj gospodinja, zlasti ob začetku, zapisuje vse dohodke in izdatke, kajti od pravilne uporabe dohodkov v gospodinjstvu zavisi splošno družinsko blagostanje.
Podobo in mavca
očediš najbolge, ako se jih ne dotakneš niti s krpo. niti s čopičem, temveč prah enostavno izpi-haš. Nato vzemi malo mavčeve moke in bombaž in potresi z njo prav dobro podobo. Obriši jo s če-dno platneno krpo, s čopičem pa udrgni moko v razne dolbine.
Svežost kvasa
poskusiš, ako daš košček v posodo z vročo vodo. TVuber kvas octane na površini, slab in star pa pade na dno.
Zaltovo olje zopet napraviš užitno
ako kaneš vanj par kapljic soli-trovega cveta; nato ga deni 20 minut v vročo vodo. da postane srorko. a ne vroče, ko se olje sh!a-di. dobi zopet okus svežega olja.
Moravska juha.
Kupi za par centov, (za šest o-seb) telečjih k osti h in jih kuhaj 2 ure z eno osminko fine kaše in koščkom dobre<ga masla. Potem pasiraij in serviraj s praženimi žemiljasmi.
Usnje pri Čevljih ne poka
. ako čevlje dobrq^^pgneš z rici-novim oljem. Jaz umi jem vsakih 14 dni voščilo s čevljev z votlo in Čevlje dobro namastim z ricino-vim oljem. Na to maistilo se vošči-'o najlepše prime. Nekateri nama-če jo čevlje z vazelinom, ki napravi usnje sicer mehko, a ga raizje in za ?ne poikati. Vsaka gospodinja naj tudi prepove svoji služkinji vlivati v voščilo kis, ki sicer povzroča 'esk. a uničuje usnje.
Motno pohištvo zopet osvežiš
oziroma odstraniš pege. a<ko pomočiš krpo v mešanico olja in kis*
več kisa), potegneš s'krpo po po hištvu in z drugo suho krpo zbri Vš. To sredstvo je bolje od bruno 'ina, ki napravi pohištvo pegastr ter ga le spreten mizar lahko pravilno uporablja.
Zvapnjenje žil vsled prenapor-nosti.
Med mnogimi vzroki zvapnje 'ija žil igra brezdvomno velike vlogo pr^napornost. Zvapnjenje nastopi zlasti v tistih delih telesa ki so najbolj izpostavljeni prena-oornositi n. pr. v desnici pri desničarjih. pri duševni prenapornost , v možganih, in v srcu pri ljudeh ki se mnogo razburjajo in duševno trpe n. pr. vsled nenadne smrti njim priljubljenih oseb ali vsled "rajne žalosti itd. Mnogo ljudi u mre. ker zahteva njih poklic veliko in naporno duševno delo (mrt-voud ali otrpljenje srca pri zdravnikih. bankirjih.h žurnalisti itd.) Vzročni pomen nervoznosti vplivov sledi iz eksperimentov, da morejo česti dražljaji gotovega živca, n. pr. v obče znanega živca. Nervus ischiadicus v bližini njemu pripadajoče arterije povzročil iz-premembe v kožicah glavne žile. Ko so prerezali živec, so našli ode-bline cevnih sten in tuintamv res nakopičeno va/pno.
Nikelj naste predmete osvežiš
ako zmešaš špirit z žvepneno 'tisi in o, pomočiš predmet 10—15 sekund vanj, poplakneš s čisto vodo in ga naposled položiš v očiščen špirit. Obrišeš z žaganjem ali mehkim platnom.
Herriotov slon.
V Indokini ima francoski ministrski predsednik Herriot prijatelje, 'ki so mu poslali 11 let starega slona. Težak je 1200 kg. Na svojem potu je pojedel 400,000 komadov banan in srečno prispel v Marseilles. Ministrski predsednik je oddal svojega slona v prehrano zverin j aku v Lyonu.
Policijska korupcija.
U Gradcu je bil nedavno s svojega službenega mesta suspendiran in izročen v disciplinarno preiskavo policijski komesar dr. Ham pel. Vzrok temu dejanju je sledeč :
Neka cestna prostitutka je bila pri raciji prijeta in nato zaslišana oil okrajnega nadzornika. Tekom preiskave pa je (levojka težko obdolžila graško nravstveno policijo. Ironično je izpovedala, da se dekletom. ki so bila uradnikom nsiu-,žna. ni dogodilo ničesar, pač pa so .bile kaznovane in celo pretepane one. ki se niso hotele ud at i. Okrajni nadzornik je napravil ovadbo, čim je dvajset zaslišanih prostitutk potrdilo resničnost izpovedi. Kontrola se je v uradnem lokalu zlorabljala. Policijski komisar dr. Ha m pe(l je zahteval v uradu, da se mu devojke udajo in jih opozoril, da jih le pod tem pogogem puj^ti na svobodo. Večina devojk. ki se | je groženj "čednega komisarja" zbala, je privolila v zahtevo. ; Dr. Hamp.d. ki s.' je od navadnega kaneeliista povspel na to odlično mesto, zanikuje svoja dejanja. Preiskava je v teku. J V splošnem j? delovanje graške j nravstvene policije bilo precej ! enostransko in pomanjkljivo. Na jeni strani se je pii hotelskih racijah postopalo z vso strogostjo, na drugi strani pa -se klatijo in via-! čijo po Gradcu že leta dolgo in popolnoma nemoteno številne tajne vlačuge, tako na cesti kot v kavarnah.
ffuske anekdote.
Vrhovni kanonik A. Nariškin. ki je služil pri carju Aleksandru I., je bil sicer zelo iznajdljiv, dov-jtipen in si je kaj rad' pomagal \ ! i občevanju z dvornimi krogi z be J sc Ino igro. a sam se ni nikoli smejal. Nekoč ko ie posetil PetrograJ .pruski princ, je več dni tako deže valo, da princ ni mogel z dvorja Carja je to zelo jezilo in za.to se j€ posvetoval z Nariškinom, ali bi n€ I kazalo svetovati princu, naj opu :j*t;i svoje politiziranje ob tako sla bem vremenu.
Kaj še, vaše Veličanstvo, je od govoril Nariškin. Princ vsa i n« I bo mogel v Berlinu reči. da smo ga j sprejeli suho.
I	*
Nariškin se je najbolj bal smr ti. Ni trpeti, da bi govoril v njego
-	vi navzočnosti o smrti. Car Alek ^sander ga je hotel dražiti in mu jt
*	rekel nekoč : Danes sem s teboj ta. , ko zadovoljen, da ti obljubim: če
-	umrješ, ti dam postaviti kraser . spomenik.
■ Koliko pa mislite potrošiti zan j •,Vaše Veličanstvo.' — je vpraša! •i Nariškin.
i Zakaj teto zanima? 1 Rad bi prosil Va^ Veličanstvo da mi podari ta znesek pred smrt jo. Priredil bi veliko svečanost ir povabil tudi
vas. Tako bi zabava ' Vaše Veličanstvo Aolje, nego sto
1 jo smrt. 1 * " *
L
i Neki navrhanec, ki ga je ime' , Nariškin dolgo v želodcu, je opa l zil nekoč 'komornikov oguljeni kle . buk ter je nagovoril Nariškina: Cujte, kako to. da se vaša kto
-	buki tako hitro obnosijo?
; Bržkone zat$, ker nosim svo: klobuk poti paizduho, vi pa na bu-tiči.
★
i
Slavni ruski igralec Peter Kara-itigin, znameniti komik in avtoi
•	I	,
I mn ogiih komedij in va ud ovil lov, ni . imel na glavi nobenega lasu. Nekoč je prišel na poti v gledališče v veliko gnečo. Tramvaj bi bil kmalu povozil na križišču nekega pa-santa. Znanec, ki je videl to nevarnost, se je obrnil k Karatigircu. rekoč:
| Za las je manjkalo, pa bi prišel nesrečnik pod tramvaj. I Karatagin je snel klobuk, pogla-dil si jle krasno plešo in odgovoril:
j Samo za las T Hvala Boigu, da nisem bil jaz v njegovi koži. Bil bi že mrtev.
•	j
Še vedno je dosti lahkovernežev.

ZIMSKI ŠPORT.
Iz NeillsA-ille, TV is., poročajo o navdušeni lovki Miss Dorothv Dixton, ki ustreli vsak dan najmanj šest veveric. Mora že imeti dosti časa in mirno roko.
Prescott Jernegan je bil po poklicu duhovnik, ko je leta 1896. naenkrat objavil, da je imel tekom svojih počitnic v Floridi zelo pomembne sanje. — Sanjalo se mi je, — je pripovedoval svojim prijateljem, — da se nahaja v vodi morja velikanska množina zlata, deloma naravnega, deloma raztopljenega in da_ prihaja to zlato od eakladov, ki s« se potapljali na morsko dno skozi generacije.
—	Vsakdo ve. — mu je odgovoril eden njegovih prijateljev.«— da vsobuje inor>ka voda zlato. Predrago pa je pridobivati ga iz morske voile in stvar se nikakor neizplača. Ce bi mogel kdo iznajti lahko in ceneno metodo za priso-bivanje zlata iz morske vode. bi lahko napravil velikansko premoženje.
—	O tem se mi je ravno sanjalo, — je odvrgnil .Jernegan. — Videl sem celi proces, ki je dejanski skrajno enostaven. Če bi se mi nudila prilika, da ga preiskusim. sem prepričan, da bi postal neizmerno bogat.
Na ta način se je pričela ona značilna sleparija, ki je stala žrtve Jernegana neštevilne tisočake, kajti vse zlato, katero je kedaj pridobil. ni prišlo iz morskega dna ali morske vode. temveč iz žepov lahkovernih ljudi.
Izprva so s«* serveda številni ljudje norčevali iz tega načrta, a Jernegan je izjavil, da ne želi drugega kot da mu da kdo priliko poskusiti načrt. Napravil je svoj aparat za pridobivanje zlata ter objavil. da je pripravljen na poskuš-njo.
V Connecticutu se je medtem že seznanil s par majhnimi ka^Ktali-sti in posrečilo mu se je zaintere-i sirati za stvar tudi par ljudi, ki so uživali velik ugled v cerkvenih krogih. Te ljudi je povabil k pre-i kušnji, ki naj bi se vršila na koneu nekega pomola. Kraj je sam izbral z svojimi pomočniki.
Jernegan je pokazal navzočim svojo " elekorolitično škatljo" ter jo potopil na pomolu v vodo. Preje pa je položil žico iz platina od obrežja pa do škutlje, ki s eje nahajala na dnu morja. V mrzli de-cemberski noči so čakale priče demonstracije od solnčnega zatona pa do jutranje zore, med katerim časom se je nabiralo zlato v škat-lji pod vodo.
Zato se je dejanski nabralo, a ne na tak način kot so domnevale žrt\e. Iz poročil, ki so bila objavljena dve. leti pozneje, je razvidno, da se je spustil neki Fisher, tovariš Jernegana. na morsko dno v obleki potapljača, se približal šk&tlji ter položil v slednjo nekaj zlatega prahu. Cisto živo srebro, katero se je položilo v škatljo v navzočnosti žrte^v, je vzel ven ter stavil na mesto Tega nekaj živega srebra, ki je vsebovalo precej zlata. Ker je bala votla na dotičnem mestu precej plitva, ni brla stvar posebno težavna.
Ko so zjutraj potegnili škatljo ina površino vode. so vzeli iz nje živo srebro, katero so {»kazali kapitalistom. Preiskava je dognala, da je bilo zadosti zlata, da bi se rentiralo pridobivanje zlata iz morske vode.
Takrat pa je bil vzbujen povsem naravni pohlep kapitalistov. Videli so vtem neomejeno priliko, da se obogate. Domnevali so. da bodo lahko ustvarili "corner'*, na sslatem trgu. Miflili so, da bodo lahko proizvajali wlato v takih množinah, da bi ga lahko dobavljali cenejše kot železo. Najnovejša iznajdba je obljubljala onega najbolj presenetljivih dogodkov svetovne zgodovine, vsaj kolikor se tiče pridobivanja denarja.
Vprizorjenih je 'bilo seveda še več nadaljmih poskusov v Narran-Igansette Day in drugih krajih. Nekateri najbolj pametni ljudje Nove Anglije so preisknsili aparat Jernegana m večina teh je knpila flpkcije družbe, ki je bHa ustanovljena, da izkoristt^novo iznajdbo.
Leta 1897. je bila oživotvorjena Electrolitic Marine S ados Oo. s ♦vornico v North Lubec ter uradnimi prostori v Bostonu. Mass. £fa čelu te organizacije je stal Pr« «cott Jernegan. Neki kapitalist, po imefiu Ryan, je dal na razpolago potrebni kapital in kmaiu nato Je
bilo objavljeno, da je že dvajset takih strojev na delu, ki bodo pro. izvedli vsakih štiri in dvajset ur zlata v vrednosti več sto dolarjev. Za večje proizvajanje zlata pa ni treba mč drugega kot nadaljnih strojev m obratnega kapitala.
— Povprečni dobiček, — je objavil slepar, — je do enega zrna zlata ter do dveh zrn srebra iz vsake tone morske votle. Vsako zr no zlata je vredno približno pede-set centov in vsJed tega je v eni kubični milji vsebovanih približno sto milijonov a-rednosti zlata.
Da se napravi sleparijo uspešno, je treba govoriti o svotah s štirimi številkami in to je Jernegan prav dobro znal. Vsi oni, ki so kupili akcije, da se z njih denarjem kupi nadalje stroje ter pridobi več zlat iz valov Passamaquoddy zaliva, so sanjali o naravnost upi-jančljivih svotah denarja. Razumeli so tudi. zakaj je izbral tako oddaljeni prostor za pridobivanje zlata. Proces pridobivanja je moral ostati tajen in razventega je obsegala razlika med plimo in oseko celih dvajset čevljev, vsled česar so lahko stroji za proizvajanje zlata lažje delovali. Vsaj tako je pojasnil Jernegan stvar svojim ovčicam.
Celo nekega izdelovalca kemikalij v Bostonu se je na ta n^čin povleklo za nos in sicer na tako temeljit način, da je kupil akcij za sto tisoč dolarjev ter napravil kraval, ko mu ni hotela družba več dati. Ljudje so skušali prekositi drug drugega v svojem prizadevanju. da se hitro obogatijo in cela zlata reka se je vsula iz žepov ljudi v žepe Jeregana. ne d;* bi prišla po ovinkih skozi morsko vodo.
Družba je bila po postavah države Maine inkorporirana za deset milijonov dolarjev in delničai-ji so bili ^prepričani. da so njih interesi dobro zavarovani. Oborožena četa je patrulirala noč in dan ob pqmolu tvornice in da se poveča skrivnost, so gorele luči v ne-ke/i laboratoriju na strehi poslopja celo noč in govorilo se je. d» ustvarjajo kemiki družbe čudne mešanice, koje duh je bilo čutiti že od daleč. Velike denarne pošiljat ve so odhajale javno v Boston in v bostonskem tiradu so kazali zlato kepo. vredno .$20.000. ki pa ni bila elektrolitičnega izvora.
Dne 7. februarja 1898 je objavila družba svoje prvo poročilo, iz katerega je bilo razvklio, da se je pridobilo v štirinajstih dnevih dva in devetdeset unč čistega zlata. Nadalje se je trdilo, da so edini obratni stroški proizvajanje zadostne elektrike, par delavcev, kemikov in uradnikov in da se vsled tega -lahko smatra pridobljeno zlato za čisti dobiček.
Akcije Electrolytic Marine Salts Co. so planile do naravnost neverjetnih višin. Med agenti te družbe je bil tudi eden najbolj uglednih meščanov Newberry-porta, A. Sawyer. Ko je prišel pozneje neizogibni polom, si je mož tako gnal k srcu dejstvo, da je dal svoje ime za tako sleparsko podjetje, da je kmalu nato umrl.
Jernegan si ni niti malo pomi-šljal. da oskube svoje najboljše prijatelje.
Celo svoji lastni sestri je prodal akcije za $800 in ta denar je predstvljaJ njene dolgoletne prihranke. Uboge vdove so naložile ves svoje denar ter ga seveda izgubile.
Vsled dogovora z družbo je dobil Jernegan pet in štirideset odstotkov dohodkov iz prodaje akcij. Pet in trideset odstotkov naj bi prišlo v blagajno družbe in dvajset odstotkov naj bi dobili akcij on Srj L
★
Nato pa je prišel velik polom elektrolitične tvornice. Charles Fisher, ki je tako uspešno nosil v škatlje zlate drobce, je pogosto potoval v Boston in New York, da dobi potrebno zlato, s katerim se je uganjalo sleparijo. Nekega dne pa se je zakasnil na povratku iz Bostona in medtem je bilo instaliranih sto novih strojev. V navadnih okoliščinah bi bil Fisher s svojim aiatom * ~ prrpravlj en pomešati proizvode stroja z zlatom, da je izgledalo <kot da se je dejanski pri-
dobivalo zlato iz morske votle. Njegova odsotnost in obenem tudi odsotnost zlata pa je vzbudila sum nekaterih poštenih ravnateljev družbe in ko je, čul o tem. .;<-pobasal Fisher ves denar, ki ga je mogel dobiti Ter se poslovil p% francoski. Kmalu nato je tudi Jei~ negan hitro odpotoval v Evropo in tudi d a'a na daljna sokrivca sta izginila neznan oka m. Tedaj pa je izbruhnil vihar.
Kljub temu pa je bilo še vedno dosti ljudi, ki so vrjeli v Jernegana ter bili prepričani, da je imel najboljše in najbolj poštene namene. Dejanski je poslal slepar iz svojega azila v Belgiji del zlata. katerega je vzel s seboj, tla ustvari s tem utis poštenosti. Izkazalo pa se je. da je že več tednov pred polomom pripravil vse potrebno za svoj beg ter je bil tako pameten, da se je izogibal Zdr. državam. Na Dunaju se je uspešno boril proti izročilnemu postopanju. Nato je pričel potovati po kontinentu ter se krasno zabaval s svojim plenom. Konečno je prišel v Anglijo.
★
Sedaj pa pride najbolj presenetljiva plat cele zadeve. V Angliji je bila takrat ustanovljena sleparska družba, tudi za pridobivanje zlata iz morske vode, a s pomočjo povsem novega proeesa. Jernegana je stvar seveda mikala in natančno je preiskal proces. Prišel je do prepričanja, da je ta družba pristna in da dejanski pridobiva zlato iz morske A-ode. Vsled tega je naložil slehrni cent. ki ga .je imel. a* akcije te družbe. Na ta način je izgubil na isti način ves svoj denar kot ga je prisleparil.
Jernegana niso nikdar izročili praA-ici. Pozneje je odpotoval na Filipine, kjer je bil tako predrzen, da je započel slično sleparijo, a ujel je le malo ljudi na s\'oje lima-nice. Na vsak način pa dokazuje ta slučaj, da ni krivično pridobljeno blago blagoslovljeno.
Priprave za letalsko zvezo med Rimom in Dunajem.
Inženir Junker, ki se je udeležil letalske tekme za italijanski pokal, je izjavil novinarjem v Puli, da se bavi sedaj z ustanov it A-ij o družbe, ki naj uvede redno zračno zvezo med RimoiA in Dunajem. Rekel je tudi, da se italijanski ministrski predsednik Mussolini popolnoma strinja z njegovim načrtom.
Smrtna kosa
' Umri je na Černučah v star. 58 let tamkajšnji nadučitelj iA-an Ce-nar. Pokojnik je bil vzoren vzgojitelj in umen gospodar ter je u-žival daleč naokol splošno poštOA-a nje.
AIiI VESTE, —
da je bil pozvan slovenski slikar Vavpotič v Beograd ter dobil naročilo naj naslika kralja in kraljico' Ali veste, da vam dajo Helmar turške cigarete kakovost, d očim vam dajo navadne cigarete količino? Z veseljem boste začeli kaditi tur&i tobak.
Krvavo maščevanje.
Te^dni kmalo po 7. uri zvečer je beograjski trgovec Nalovič pravkar zapustil svojo trgovino, katero ima v Travniški ulici št. 1. Spravil je svoje ključe v žep ter krenil s počasnim korakom proti domu po Karagjorgjevi ulici. Ž njim sta bila žena in mali sinček ler vpokojeni polkovnik Lazar Ma-tijevič Pri takozvanih Velikih sjopnjicah se je polkovnik ločil od ostalih ter šel svojo pot. Nalovič z ženo in otrokom pa je nadaljeval pot proti domu. Ulica je bila prazna, mračna, meglena. Izpod neba je rosilo in razen orožnika, ki je vršil svojo službo korakajoč leno gori in doli. je bilo srečati na ulici re redko kakšnega pasania.
Ko je NalovičeA-a družinaca prišla do kavarne "Cokot", se je trgovec ozrl nazaj ter šepnil ženi na uho, tla ga zasleduje njegov knjigovodja in tajni družabnik Ljubo-mir Kovačevi«*'. Par trenutkov nato se je tik za Nalovičevo glavo nekaj zasvetilo. Počil je strel m Nalovič se je zgrudil na tla s kratkim pretresljivim krikom: 'Moj meni. ubit sem!" Prepadena žena se je takoj sklonila k možu, toda v istem trenutku je storilec zbežal. S par koraki ga je dotekla, ga prijela z desnico za vrat nohte leve roke pa mu je zarila v oči. Toda moški se je oprijemalke hitro otresel ter se ji izvil in začel bežati po ulici, ki se je razprostirala pred njim. Gospa pa je klicala: "Držite morilca To je cul orožnik, ki se' je spustil v dir za pobeglim možem. Pri carinarnici ga je d otekel. Kovače vie je držal v roki še vedno revolver, s katerim je hotel zbežati nekam naprej.
Ko je žandar izvil storilcu iz roke orožje ter ga s pomočjo nekaterih pasantov zvezal, ga je odpeljal v savamajski policijski kvari, kjer ga je takoj zaslišal komisar Djordjevič.
Ko so KoA*ačeviču preiskali žepe, so našli /u-i njem najprej zaročno karto, na kateri je stalo: "Zaročena 10. avgusta 1924: Mira M. Petkovič in Ljuba Kovačevič, iZaječar — Beograd'7. Poleg karte je ležalo pismo, naslovljeno na zaročenca s sledečim tekstom : 'Ko so me obkladali z najpodlejšimi psoA'kami. si mi pisala takole: "Zvesta sem ti bila doslej in taka ostanem. Mira". Jaz ti sedaj odgovarjam; "jZvest Tebi odhajam A' večnost in v A*ečnosti ostajam zvest Tvojemu srcu. Lj. Kovačevič'. Poleg pisma je ležal drugi list, naslovljen na uredništ vo beograjske "Politike". To pismo se -glasi: "Izvršil sem česar ne bi sto-I ril nikoli. K dejanju pa sta me prisilila Nalovič in njegova žena. Zaročen sem že dva meseca s hčerko ene najboljših in nauglednej-. ših družin a* Zaječaru. Nalovič in J žena sta proti meni spletkarila in lagala v mojo škodo. Zaročenka J se mi radi tega sicer ni izneverila, 'toda Nalovič in pjegOA-a žetna sta . prikrajšala mojo srečo kakor tega ' ne bi storil nihče." Poleg pisen so našli pri. storilcu revolver tipi Browmng, kaliber 7.65. I Policijski uradnik je nato zasll
šal morilca, ki je raizvil sledečo sliko svojega življenja:
"Rodil sem se a- Gornji Dobri -nji, ki leži v užSkem okrožju. Star sem 30 let ter živim že IS let v Beogradu. Leta 1919 sem sto pil k Naloviču v službo kot knjigovodja. Gospodar mi je zaupal. Bil sem marljiv m reden. Od novega leta dalje sem bil a- trgOA-ini kot tajni družabnik in Nalovič mi je obljubil, da postanem pozneje tudi javen kompanjon.
Meseca avgusta sem se zaročil, z Miro Petkoviče\o iz Zaječara. Ona ima pol miljona dinarjev dote. Čim je Nalovič izvedel za te. je takoj pritisnil name ter zahteval oil mene. da A-ložim takoj po svoji ženitvi 400.000 Din. kapitala v njegovo trgovino. V plačilo za to pa mi ni ponudil nikakih protingotinosti. Dolgo sva gOA-orila o tem in naposled je zahteA-al od mene, da mu dam vsdj polovice zahtevanega zneska. Tudi tega sem se branil.
Ko je videl, da mu je nagovai janje izpodletelo, me je zatožil sodišču, da sem ga okradel. Zahteval je. da mu vrnem 57.000 Din., katere sem posodil iz njegove blagajne nekemu trgovcu z njegovo vednostjo. Sedaj pa se je delal kakor da sem mu jaz denar poneveril. Očital mu je tudi. da živim razkošno in da kupujem dragotine. Preiskovalnega zapora, ki mi je grozil, sem se rešil samo na ta način, da sem podpisal menico, glasečo se na 100,000 Din., nakar sem se smel svobodno kre-tati.
Nalovič in njegova žena pa sta spletkarila proti meni dalje. Nosila sta mojemu pobodočemu tastu na uho izmišljotine ter mu med drugim tudi prišepetavala. da sem se rešil sramotne ječe samo s podpisom visoke menice. Po drugi strani pa mi je sedaj nudil Nalovič vse mogoče ugodnosti ter mi prigovorjal. naj samo podpišem pogodbo, da pristopim k njemu kot družabnik z 200.000 Din. trgovine. "Če ne storiš tega", je dejal, "bodi prepričan, da je tvo je življenje prečrtano. Sedaj izbiraj ; ali hoče« 300.000 Din. zase in 200.000 za trgovino ter poleg tega še ženo! Če ne pristajaš na to, pojdeš v ječo!"
Na tc pogoje nisem pristal. Bilo me je sram takega družabni-štva. Vendar sem molčal in šele te dni ko je prišel neki moj znanec iz Zaječara ter mi poA-edal. da so dospele do ušes mojega bodočega tasta čudne vesti o meni. sem se odločiL da se maščujer.. nad umazanim Nalovičem. Najprej sem začel obupavati in sem se hotel usmrtiti sam. Nocoj pa mi je slučajno prišlo na ura, da bi bilo nespametno ugonobiti samega sebe, njega, mojega škodljivca, pa pustiti živega. In tako se mi je v glavi zmedlo, da sem izprožil proti njemu. Nato sem hotel skočiti v Savo. Nadaljevanje veste sami".
Nalovič. kateremu je šla krogla skozi tilnik, je umrl takoj po napadu. Ko je ležal at krvi na ulici, pa so ga spretni tatovi še okradli. Odnesli so mu polno denarnico.
KovačeA-ič se nahaja sedaj a-preiskovalnem zaporu in čaka da pride pred sodišče. Seveda govori o njegovem slučaju ves Beograd.
Gledališče-Glasba-Kino
STOLETNICA SMETANE.
i V nedeljo popoldne dne 16. no-. vembra se bo praznoA'ala v Metro-l politan Opera House stoletnica i slavmega češkega skladatelja Fri-
-	derika Smetane.
i Nastopil bo State Simphony Or-
-	chest ra pod A'odstvom Josef a » Stranskega.
Smetanove skladbe so splošno ; znane. Najlepša je pa brez dvoma . "My Fatherland" (Ma Vlast).
-	katero je posvetil svoji domovini.
V nedeljo popoldne bodo na i! programu najlepše Smetanova i skladbe.
i Na programu je tudi Dvorako-, va "Novi Svet", i Vsak prijatelj glasbe naj bi s« \ udeležil tega praznovanja. Poča ti stil bo spomin velikega češkega a skladatelja, obenem bo pa imel tudi velik, duševni užitek.
Cene so zmerne.
izjava ruskega zunanjega ministra.
Te dni je imel Čičerin, ljudski komisar za vnaiije zadeve, veliki ekspoze pred izvršilnim kongresom Unije socialističnih sovjetskih republik o mednarodni situa-
ciji.
V	preteklem letu. je dejal ČiČe-rin, sta Curzon in Poineare vodila sistematično agresivno politiko na pram soft-jetom. letos je del sil priznal soA-jetsko Unijo in upamo, da se normalni odnosa j i obnovijo v kratkem tudi s Francijo. Poudarja pa še enkrat, da more biti govora le o brezpogojnem priznanju, brez koncesij v zadevi dolgov. Kar -e tiče iliploanatičnih obnov z Madžarsko. izjavlja Cičerin. da ne obstoja nikaka A*orjaška pogodba, kakor se je pisalo po Evropi, niti s to. niti s kako drugo državo.
Kot neugoden dogodek za sovjetsko politiko je navedel Čičerin padec delavske vlade na Angleškem. zlasti ker je nedvoumno, tla ie Mac Donald padel v A-eliki meri baš vsled sklepa soA-jetsko-ang-'eške pogodbe. V vrsto pasiv za Rusijo navaja Cičerin ofenzivo \ sA-etoivnih imperialistov zoper sovjetsko Unijo, osobito pa mahina-•ije nekaterih gospodarskih in po-. itičnih skupin v zapadni Evropi • ^oper Rusijo. V to vrsto spadajo ildi homatije v Gruziji.
Vendarle konštatira Cičerin, da dco se pretehtajo pazljiA-o aktiva: n pasiva sovjetske politike, je tre-; ia priznati postopno naraščanje j -ile Unije socijalističnih sovjet?«-; ki h republik.
V	ostalem je Čif-erin tb jal. da Dawesov reparaeijski načrt mo<"-•io ogroža politično neodvisnost Nemčije. Naposled je izrazil mnenje. da bo tudi Japonska uvidela velike koristi, ki bi jej potekle i/. ;Hene pogodbe s sovjetsko A*lado. vendar je pri tem naglašal. da se Rusija ne more odpovedati svojih nravic do vseh naravnih boga-
tev. brez izjeme, v severni polovi-*i otoka Sahalina. In h koncu je Čičerin izrazil simpatije sovjetske vlade mlademu Orijentu ter podčrtal mednarodno važnost, kitajsko - sovjetskega prijateljstva.
Ekspoze Cičerinov je precej medel; fakta, da so ga priznale nekatere držaA-e. med njimi Anglija, ni ti ne podčrtavr-^remočno.. Očivi-Ino je. da se zaveda, kako težko tehta proti formalnemu uspehu pravnega priznanja dejstvo, da se najmočnejše angleške finančne družbe pasivno zadržujejo napram rusko - angleški pogodbi, aH p:i "elo izrecno nasprotujejo vsakršnim ekonomskim stikom z Rusijo. Čičerin molči o Ameriki, toda dej-dvo. da je ameriška Unija najtr-lovratnejši nasprotnik sovjetske vlade, odtehta marsikaj, zlasti danes. ko se j<> težišče denarne moei iz Evrope prestavilo čez Atlantski ocean. Japonska ne more biti nadomestilo za Ameriko, ne glede na to. da ima Čičerin a- tem oziru pokazati le na — nade. Prijateljstvo ^ mladim Orrjentom je problematične vrednosti, ker je orijentski svet v Kitajski in Indiji še daleč "k1 tega. da. bi mogel predstavljati pozitivne činitelje.
Sovjetska Rusija je pokazala, da more obstojati tudi brez prijateljstva in pomoči svetovnega kapitala. Prav tako je svet pokazal, da more obstojati brez sovjetskega ekonomskega in političnega so-deloA'anja, dasi se njegova konsolidacija ne more dovršiti v zaže-1 j enem tempu. Toda prav tako tudi notranja konsolidacija v Rusiji ne more napredovati brez pomoči
otl zunaj. Čičerin o v gOA'Or prav krepko potrjuje to konštatacijo. Dva svetova si stojita nasproti z nezaupanjem in kljub med.seboj-nemu priznanju-so taktična razdalja meti njima ni zmanjšala.
Po Čičerinovem govoru se je razvila živahna in dolga vnanjepo-Litična debata, ki se je sukala največ okrog rusko-angleške pogodbe: nekateri govorniki so se izrekali proti nji. izražajoč zlasti nezadovoljstvo s prevelikimi konee-sijami. ki so se doA*olile Angležem.
—	drugi so jo zagovarjali. Cičerinov namestnik Litvinov sam pa je naposled naglasil, da se ta pogodba. sedaj še ne bo predložila kongresu v ratifikacijo, ker tla morejo nastopiti momenti, ki bi govorili proti koristnosti ratifikacije
—	mislil je oči vidno na negotov izid angleških volitev.
Francoski botri.
VFraneiji se trudijo na vse na-čine. da zvišajo število prebivalstva. Neštevilni so predlogi, ki so bili stavljeni v svrho povečanja števila porodov. ali med vsemi ukrepi se je še najbolje obneslo priznanje premije rodbini s številnimi otroki. Podelitev take premije se javno razglasi, francosko ča-| sopisje piše o sreeni zakonski dvo-jiei. pripoveduje o življenju obeh zakoncev in prinaša slike otrok, kakor starišev. Tako je naslikana sedaj v francoskem časopisju rodbina z 10 otroci, ki je prejela 25 tisoč frankov izredne nagrade.
Slučaj je v ostalem res čzreden. Rodbina lesnega trgovca Debreuil iz Saint Hilaire tie Voust pokrajini Vendee, šteje res 10 otrok, ali med temi desetimi se nahajajo ce-tvorčki, dva dečka in dve deklici. Otroci so bili rojeni dne 7. januarja 1915 in so torej stari okrog 10 let. Zanimivo je, da sta od teh četvorčkov en deček in ena deklica mnogo krepkejša in večja, kot ostala, ki sta zaostala v rasti in da sta v obeh skupinah brat in sestra enako velika. Se nekaj pa je pri eetvorčkih omembe vredno : Krstni botri oeh otrok so a-isoke osebe. Hotri otrok so angleški kralj, bivši predsednik Poineare, belgijska kraljica in pokojna ruska carica. Debreuilu je bila pred-stoječa letna razdelitev premije iz Cognac(|-Jay fonda, ki bo začetkom decembra. DeSet otrok je težko breme in tudi gospodarske razmere v Franciji niso preveč rožnate. Zato je monsieur Da-breuil pisal botru enega svojih otrok. Poineareju pismo, v katerem se ga prosi, da naj nekoliko olajša njegov položaj. Poineare je , takoj pisal akademiji FVancaise in tvoraičarju Cognacqu. ustanovitelju omenjenega fonda. Sicer je določeno, da dobijo nagrado samo rodbine, či.je stariši so dosegli že 46 let, Debreuil pa jih je imel komaj 4f). Monsieur Cognacq ni hotel kršiti teh določb. A-endar ga je Poineare prepričal, da se sme pri rodbini s četvorčki napra\Titi izjema in tako je sedaj Debreul prejel 25,000 franko\- nagrade, ki so ga rešili iz mučnega položaja. Sedaj bi bilo dobro, da bi posredovali še ostali botri.
ROJAKI, NAROČAJTE SE KA GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKE DNEVNIK T vtvpiU.KUIIM DBliVJJL
Ameriški Rdeči Križ ne dela razlike med narodnostmi. Pomaga vsakomur, in prispevek od vsakogar mu je dobrodošel.	%
A. P. Čehov:
IN	1 • v
Drobiž«
GLAS NAKOPA, 14. NOV. 1924.
Papa, mama in teta Nada niso 11 loma. Odšli so na krvt k tistemu'/: staremu oficirju, ki z mirom je- -ioli na majhnem, sivem konju. V pričakovanju njih vrnitve so Gri- C ia, Anja, Aljoša. Sonja in kuhari- T •iji sin Ainlrej pojedli okoli velike mize v jedilnici in igrajo v ka>- Š te. (.'e smo pravični, bi dejali, da n je že čas za spanje; toda. je li mogoč« zaspati, dokler ne izveš od h mame, kakšnega otročička >o lir- i stili in kaj so večerjali? Miza. ki jo osvetljuje viseča ^vetiljka. je d kar pihana od številk, orehovih k lupin, papirčkov in stekleih čr«— š pinj. Vsak igralee ima pred sabo dve karti in kupček črepinj. da la- ( li ko pokrije številke. Sredi mize i se beli skndeliea z novci za pet ko-pjejk. Tik -kodelie«' leže napol -snedeno jabolko. škarje in krož- > nik: nanj morajo j-.lagati orehove lupine. Otroci igrajo za denar. Stavijo — kopejko. Pogoj: kdo> I bi hotel si epa rit i. mora takoj < proč. Mimo igralcev ni nikogar v jedilnici. Pestuvna Agafja Iva- J novna sedi spmlaj v kuhinji in uči t kuharico šivanja: starejši brat < Vasja. učenec V. razreda, pa leži < v sobi za goste na divanu in pre- i ganja dolg čas.	1
Igrajo s hazardom. Največjega i hazardi-ta spoznaš z Grišinega obraza. Griša je majhen, devetlen -deček z dočista ostriženo glavo. 1 okroglic lic in debelih usten, kot < jih imajo zamorci. Obiskuje pri- < pravljani razred in meni. da je naj večji in najpametnejši za mizo. i Igra izključno le za denar. Ce n'e i bi bilo v -klelie: denarja, bi bil že ( zdavnaj v popelji. Rjave oči mu nemirno in bistro švigajo po kar- i tali soigrah?ev. Strah, da utegne zaigrati, zavist in* denarne skuš- ' n;:ive, ki mu polnijo gladko ostriženo glavo, mu ne dajo sedeti mirno in se osredotočiti. Obrača se ko na iglah. Ce zadene, pograbi po- i hlepno denar in ga še tisti hip *n ur v ž«ip. Njegova sestra Anja. osemletna deklica z ostrim pod-bradkoin in umnimi, bleščečimi ■ očmi, se prav tako boji, da ne bi • kaj zaigrala. M»lce zardi. pa prebledi in ves čas živo opazuje kaT-te. Kopjejke je ne zanimajo. Zanjo je sreča v igri vprašanje sa-moljubja. Druga sestra, šestletna Sonja, kadrolasa in rdeeelica <le-klica, taka. kakršni -n samo zelo zdravi otroci ali pa drage lutke in slike na škatlicah za bombone, igra zgolj zato. ker jo igra sama na sebi zanima. lica ji odseva ginjtfnosit Kdorkoli izgubi, vsakemu sV smeje in ploska sšakami. Aljcša. debelušast, okrogel paglavec sopiha, gogota in venomer obrača oči v karte.
Najemu ni tie do denarja in ne do časti. Hvaležen je, da ga nihče ne podi od mize, da ni treba spat. Na videz je flegmatik, v duši pa je že precejšnja bestija. Ni sedel za mizo toliko radi igre, kolikor zbog prepirov, ki so pri igri neizogibni. Sila mu je všeč, ako kdo koga udari ali opisuje. Že zdavnaj bi bil moral nekam rti, ali se ne gane niti za minuto od mize; bojt 6e, da mu ne bi v njegovi odsotnosti vzeli črepinj in kopjejk. Ker zna šteti samo do deset in pa tiste številke, ki se končujejo z ničlami, mu pokriva številke na mizi sestra Anja. Peti igralec, kuharičin sin Andrej, čroolas. bolehav fant. oblečen v srajco od ciea in z medenim križcem na prsih, stoji nepremično. Zamišljeno opazuje številke. Nič se ne zmeni za izid igre in za zmagovalca; docela se je vglo-bil v aritmetiko igre. v njeno raz-nolieno filozofijo: koliko je na te msvetu številk, pa se vendar ne zmedejo!
Vse po vrsti kličejo številke -razen Sonje in Aljoša. Ker so sa me številke preveč enolične, je praksa izmislila veliko nazivov in smešnih imen. Tako je sedmica do bila ime greble. enajstorka — palice. sedeminsedemdeset — Sem jon Semjonovič, devetdeset — dedek itd. Igra poteka kaj živabno.
— - T>vaintrideset! — vpije Griža in stiska iz očetove čepice žolti ščit., — Sedemnajst ! Grebla! Osemindvajset — kosimo seno!
Ana opa-zi, da je Andrej pozabil J>8. Dmgetiati bi ga bila opozori-
li . ;opot — ko Ježi v skodelici ra-;:< ;i kopjejk še njeno samoljubje
—	pa triumfira.
—	Triindvajset! — nadaljuje Griša. — Sem jon Sem jonovie Devet !
—	Ščurek, ščurek! — zavpijo Sonja in kaže ščurka, ki beži čez mizo. — -loj!
—	Ne ubijaj ga. — dene z globokim glasom Aljoša. — Morda ima otrok«* .
Sonja spremlja ščurka, s pogledi in misli o njegovih otrocih : kako majhni pač utegnejo biti takile Ščurčiči.
—	Štiriinštirideset! Ena — nadaljuje Griša, ki ga že grize, da ima Anja dve kaiterni. — šest!
—	Dobila sem ! Jaz sem dobila!
—	vpije Sonja, heheta in koketno zapira oči.
Igralci dobivajo dolge obraze.
—	Treba se je prepričati! — pravi Griša in zre z mržnjo sestrico Sonjo.
S pravico, ki gre največjemu in ' najpametnejšemu, si je Griša pri- 1 držal odločilno besedo. Kar on hoče. to drugi tudi store. Dolgo in skrbno obrača Sonjine karte. Na ■ največjo žalost soigralcev se pokaže. da ni sleparija. Začenja se • nova partija.
Oh. kaj sem včeraj videla! r<*če Ana skoraj zase. — Filip Filipovi«' je tako obrnil veke. da so mu ; oči postale rdeče in strašne k »t oči nečistega duha.
—	Tudi jaz sem videl, — govo- ' ri Griša. — Osem! Pri nas pa zna učenec pobirati z ušesi. Osemindvajset !
Andrej obrne oči h Griši. premislil in izpregovori:
—	Jaz pa lahko migam z ušesi .. .
—	No. pa zamigaj '
Andrej za m i ga z očmi. ust m i in s prsti: zdi se mu. da se mu tudi ušesa gibljejo. Splošen smeh.
—	Slab človek je ta naš Filip Filipovi«.'. — vzdih ne Sonja. — Včeraj je zašel k nam v otroško sobo, a bila >*em v sami srajci . . . Postalo mi je tako neprijetno!
—	Dobil sem igro! — zavpije nenadoma Griša. in vzame denar iz skodelice. — Zadel sem! Prepričajte se. če se vam ljubi.
Kuharičin sin povesi oči in prebledi.
—	Ne bom mogel dalje igrati. — šepeče.
—	Zakaj ?
—	Zato ker . . . zato ker nimam več denarja,
—	Brez denarja ne gre! — pravi Griša. Andrej preišče še enkrat vse žepe, da bi bilo sigurneje. Kar pa ne najde ničesar mimo drobtin in izgrizenega svinčnika, se mu
' ustne skrivijo in oei mučeniško ' zamežikajo. Bruhne v jok.
—	Pa zastavim jaz za te! reče 1 Sonja, ki ne more trpeti njegove-' ga mučeniškega obraza. — Le gle-
daj. boš dal pozneje. Denar je po-' ložen in igra se nadaljuje. ► — Zdi se, da nekje zvoni. --i reče Anja in široko odpre oči. • Vsi prekinejo igro in od prt ih 1 ust zastrme v temno okno. V temi " trepeta cdsev svetiljke. r — Začido se ti je.
—	Po noči zvone samo na poko-' pališču . . . reče Andrej.
—	Čemu pa zvone tamkaj?
1 — Da razbojniki ne vdero v cerkev. jZvona se boje.
—	A kaj bi razbojniki počeli v cerkvi? — vprašuje Sonja.
—	Znano je, kaj bi: pobili bi 1 stražarje.
" Nastupi minuta molka. Vsi se spogledajo. .se zgroze in se vrnejo EI k igri. To partijo zadene Audrej. e — Sleparil je, — zamrmra tebi nič meni nič Aljoša.
—	Lažeš, nisem sleparil!
'* Andrej prebledi, skrivi ustne in
0	udari Aljošo po glavi. Aljoši se n zlobno za iskre oč. skoči kvišku, se ° ure z enim kolenom ob mizo in
udari Andreja v lice. Oba si dosta
1	še po eno zaušnico ih ^ameta rjo-veti, Sonja, ki ne more prenesti takih grozot, udari v jok. V jedil-
i- niči se čuje več glasno jokanje ti Vendar pa ne smete misliti, da sc je igra' zbog tega zaključila. N: minilo ni pet minut, pa so otroci i' Spet behetali m se mirno pomen l" kovali. Obrazi so še zajokani, ven
Slika nam prikazuje profesorja dr. J. A. Fleminga. člana Ion Ionske univerze, ki ima velike zasluge za razvoj brezžičnega telefona.
nnehljali. Aljoša je uprav srečen. ore j je le prišlo do prepira !
Toda vstopi v jedilnico Vasja. ičenec V. razreda. Njegov obrazi je pospan. razočaral.	! j
Zoprna reč! — misli, opažu-j i joč Grišo, ki sega v žep. fter ž ven-! j cljajo kopjejke. — Kako je inn- ; ; m če dajati otrokom denar? Se li I s .me dovoliti, da otroci igrajo ha-j j '.ardne igre ? Lepa pt dagogija. da-u eč smo prišli. Zoprno!"	|
Toda otroci igrajo tako mično. la še njemu samemu prihaja vn-j^ ja. da bi se jim pridružil in po-'j ;kirsil srečo:	i
—	Čakajte, no. tudi bi igral! , — jim reče.	i
—	Zastavi kopjejko!	f
—	Takoj. — odvrne in brska j [io žepih.	j
—	Kopjejke nimam, ali glejte: < rubelj imam. Igrajmo na rubelj!
—	Ne. ne. ne . . . Kopjejko sin- j
vi!	1
—	Norci, saj je rubelj v vsa- . kem slučaju draži od kopjejke, — jim pojasnjuje gimnazijec. — Kdor zgubi, mi da drobiž.
—	Ne. prosim ! Odrini! Učenec V. razreda skomigne
rameni in krene v kuhinjo, da si izposodi od služinčadi drobiž. V kuhinji nimajo niti kotrjeike.
—	V takem primeru ml moraš menjati, — reče Griši, prišedši i/, kuhinje. — Dam ti nagrado. No. prodaj mi deset kopjejk	rubelj !
Griša sumljivo premeri Vasjo : kaj če hoče opehari i ali oskuhiti nas vse?
—	Ne menjam. — reče in se pri me za žep.
Vasja vzkipi in jame psovati: j pravi da so igralci bebci in da '• imajo slamo v glavah.
—	Vasja pomiri se. zastavim jaz zate! — reče Sonja. — Pri sedi!
Gimnazijec sede in položi pred sebe dve karti. Ana začne brati številke.
—	Kopjejko sem izgubil! — vzklikne Griša. nenadoma in razburjeno. — Postojte!
Vzamejo sveti/ljko in zlezejo pod mizo, da bi našli kopjejko. Lovijo z rokami pljunke in orehove lupine; trkajo z glavami, a kopjejke ni in ni. Iščejo znova in lazijo po tleh tako dolgo, da Vasja iztrga svetiljko Oriši iz rok in jo postavi na mesto. Griša išče še dalje v temi.
No, naposled je kcpjejka najdena. Israel sedejo za mizo. da bi nadaljevali.
—	Sonja spi! — oznanja Aljoša. Sonja je naslonila kodrasto glavico na roke in spi sladko, neskrb-no in krepko ko da ,ye bila zaspala že pred dobro uro. Zadremala je •"isto slučajno — medtem ko so drugi iskali kopjejko.
— Ptrdi. vlezi se na mamim* posteljo — reče Anja in jo pelje pod pazduho vz. jedilnice. — Pojdi!
Vsi krenejo za njo. Čez kakih pet minut nudi mamina postelja kaj dražesten prizor. Sonja spi. Tik nje smrči Aljoša. Naslonjena z glavo na njune no«ge spita. G-riša in Anja. Zraven se je vzleknil tu di kuharičin sin Andrej. Kraj njih se valjajo kopjejke. ki so izgubile ■ vso stojo silo tja do nove igre. Lahko noč! Prevel B. B.
Z obleko se vse doseže. •
__r.
Pred dobrim dvema letoma je prišla v neki berlinski modni salon Milica llakič iz Beograda. Pri-" peljala se je iz Jugoslavije na Nem ško v nameri, da ><■ izpopolni v svoji stroki. Ker je bila zelo lepa. >l jo je imejiteljica modnega salona 1 vzljubila in misleč, da ima pred t seboj nedolžnega otroka, si je iz- > brala Milico za maneqnin. t. j. ž.i- t v i čečo za pomerjanje klobukov in toalet. Nad leto dni so je Milica izkazala vredno zaupanja, kafere-cra je bila deb-žna. Nato se je zaročila z ne^cim šoferjem in odpovedala službo. Istočasno je bila imejiteljica sa/ma okradena za predmete visoke vredno 4i. Sum je pa-d«'l takoj na Milico.
Bivša modna čečn je medtem od G potovala s svojim možem v Goet- v tingen. kjer je hotel mož otvoriti s-malo garažo. To je vse kar je nio. ^ sla «lognati policija. Potem se je s sled za parom izgubila. A ni tra- h jalo dolgo, ko se je na. redarstvu ^ javil šofer Albert Wenrein ter nz-povedal. da '_ra je njegova žena za- -pustila in da se nahaja na Bava: skem. kjer živi na romantičnem .\ merskem jezeru. Milica je izpre-menila tudi svoje ime. Iz Milice llakič je postala M'Hi von Ilakitz. Vzela je v najem kar cel grad za b-to dni ter se izdajala za baroni eo jugoslovnske nan Inosti. Ker je nosila dragocene toalete, je imela polno častilcev, ki so ji dvorili. Denar je baronica prezirala in ga ^ jemala samo v izrednih slučajih, i j Imela je namreč ruleto, v katero j j so izginjale zlate mark * kakor sto- « tinke.
Steber Miličinih gostov je v tem času postal mlad nemški grof. I ki je igra! neprestano in zaigral pri nji skoro vso svojo veliko ded- * ščino. Mili i von Illakitz je tunela i lako spretno manipulirati ž njim. i
da se je dokonča nadejal sreče v " igri. "Grofica" je pri tem igrala ' ■ vlogo neomožencga dekleta, bivši šofer pa je glumil njenega brata. 1 Naposled je prišlo med propadlim
•	grofom in Milico do ljubavnih od-
-	noša je v. Radi te ljubezni je Milica
-	z.i'uistila bivšega šoferja ter ga
-	po>lala stran od sebe. Ko je preva-1 rani mož videl, da je zadeva resna 1 je Milici zapretil. da .jo bo izdal.
-	Toda ona se je vedla ravnodušno. Iker je bivšega šoferja tako razjasnilo, da je grožnjo res izvršil.
i Ko je po Milico prišla pol eij? j |*e rekla: "Samo ena stvar zadoš-j
•	j ca ženski, da si osvoji moš».e: -'obleka. Zato ^em krad.a." Sedaj
-	,0'Vit"?" ' .	pustolovsko 1 karijero v \zapom.
E*	_____
Radio moti ptice.
p V Španiji opazujejo, da se golo-.. bi-pismonoše, kakor hitro pridejo v bližino anten radio postaj, spla-^ šijo in trenotno izgube svojo smer ter nekako negotovo iščejo svojo . nadaljno pot. To dobe. kakorhitro pridejo iz obsežja anten. Gotovo a je, da bližina radio-postaj omeju-je tudi druge ptiee na njihovem ^ poletu.
e *GLAS NARODA". THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
SLAVNI IZNAJDITELJ.
Carjeve srajce.
--,: V:
Sovjetski mhiister Rakov ski v " oudonu je prif>ovedoval te ilni v 11 ?čji angleški družbi, kakor po. 'l >ča "London Opinion *, na kak 51 •ičin ko ipritlobivali bo'.jševiki ru-to ljudstvo za svoj«> -tvar. Pra- J il je. «da je najbolj učinkovala ajka o carjevi srajci. Mr.žik meja svojo srajco dvakrat na h to. t ozak vsak letni čas. delavce curat na mesec, uradnik vsakih 14 i. visok dvorni uradnik v>ak te-en, general vsak »lan. ministri I red vsakim kr.silnm — in ear. je prašal mužik. Odtr<ivorili so umikom po vseh selili propagan.U-i enako: car je menjal svojo srn j > vsako minuto. Dva oficirja sta Sala nepretrgoma ' ob njegovi ran: in eden cnu je podajal sve-i srajco, drugi je pa -prejemal ž-orabljeno. Ti> >la bi bil«> najbolj činkovalo!
Pobeg1 nevarnega vlomilca. j
21. okt. je p- beignil iz zagrebških aporov prosluli nevanmi vlomilec (u!»e*-t Potočnik, ki je bil nedav-io aretiran v Maribciru iu potem j zročen zagrebški «odmiji.	'
ALI VESTE, —
a je nivii kratkim napisal najboljši l«»vi*uski jK'snik <>toii Zupaneič krasim r:nre«!ija Veronika. Desetiiška. Ali vete. - is i se lahko veselite l<»09r čistetra lirške^a tobaka. ak«i kadite HeliuarV mora biti vzrok. k«»r je na milijone ii!«liI«-<-v začelo kruliti turški tobak.
GOLŠA
BEFORE	MOW
5ol5e vseh oblik se ypflaj uspeSno zdra-ijo brez nožu, bolni.šnit-e, bolečine ali ne-i pod n ost i pfitom razkritja ovrop. znan-tv>-nik'>\- ("hiiiov Martlol Laboratory, o.lo-utn<» i»cj največjih svetovnih zdravnikih. •Ca stotine zahvalnih pisem dnevno. Ne iz-rv.Ht«- upanja. Če so s«- vsa. zdravila izjalo ila, pišite pa brezplačno knjižiro, ki vaa >o poučita o vsaki obliki golše in uspe-mein zdravljenju. Stalo vas ne bo nič. Fiji te danes — čakati je nevarno.
MARDOL LABORATORY. Dept. 2048 1723 N. Kedzie Ave..	Chicago, 111.
italijanske harmonike.
MI izdelujemo ln importiramo razne prvovrstne ročno napravljene ITALIJANSKE HARMONIKE, najboljSe na svetu. Deset let g-arantirane. Xaše cene so nižja kot drupih Izdelovalcev. Brezplačen pouk v igranju kupcem. Pišite po BREZPLAČNI cenil: RUATTA SERENELLI & CO. 817 Blue Island Ave, Dept. 32, Chicago, III.
POSKUŠAJTE TO NJI SVOJIH
LASEH 15 DNI
ogledalo naj vam / m
POKAŽE USPEHE. L T^ ^P^H
Ni treba, da bi bili	Sj^W
vaši lasje tenki aH da ^ ^L j bi postali plešasti, kaj- 1	^^^
ti je način za uničenje /ii/^J^ bacila, ki uničuje lase. ™ * " Ta različen način bo zaustavil tanSanje las, mrtve lase. odpravil prhaj, srbečico, Dotemni] sive lase, zaustavil pretečo ali narasčujočo plešo ter ojačal in ix^daljšal življenje las moških in žensk.
Brezplačna poskusna ponudba: Pošlji-».. svoje ime, predno je prepozno za 15 dnevno brezplačno poskušnj«. — JUEL dnevno brezplačno poskušnjo. — AN1YES CO., 3932 N. Robey St. H-101, Chicago
ZAKLJUČNA RAZPRODAJ«
®20-Dvajset-20 a
čisto novih
SLOVENSKIH ^^
Columbia Records
za samo $5.00
Nudi se vam prilika, da povečate svojo zbirko slovenskih rekordov. Vsi so pristni COLUMBIA REKORDI, 10 in., dvojno-plošOa. zadnje številke, nikdar prej igrani, godba. ples. koncert, petje. solo, dueti, Saljivke, itd.,delo nekaterih največjih slovenskih umetnikov in godbenikov — Mara k, Danilovi« Polančcva, R- Trost. itd. Mi morimo prodati vso zalogo ir. vsleotega nudimo po tako nizki ceni J5 (XI za 20 slovenskih rekordov (40 različnih komadov). NE POŠILJAJTE DENAR-. J A VNAPREJ. Samo pošljite ram svoje ime in naslov. Plačajte pismo-noši ob sprejemu $5.00 za 20 izbranih slovenskih rekordov ter par centov poštnine. MI nimamo cenika in ne vemo, kateri rekordi nam bodo ostali, ko sprejmemo vaše naročilo. Toda rnl vam garantiramo, da bo zbirka 40 različnih komadov — godbe in pesmi — ki vam Jo polijemo, popolnoma zadovoljila. ali vam pa vrnemo denar, če niste zadovoljni.	____A>i
peko sales co. -
131	{Siji
32 Union Square ^H^ New York City ^^^
NAZNANILO
vsem projšnim odjemalca^ kloba> in drugega pretkajenega me^a. tla imam spet v zalogi dohre prekaje-:ie klobase, šunke in plečeta po 3.*>r funt s poštnino vred pri naročilih od io funtov naprej. — Ferdo J?.zbec, 1561 East 49th St., Cleveland, oh'lo. (ox 13. 14. 15)
Rad bi izvedel za nasJov moje žene ANTONIJE ŠEST AN, doma w Belevode. katera je pobegnila od mene G. oktobra. Jaz ji imam nekaj važnega poročati. Kdor ve za njen naslov, naj mi ira pr>-roea. ali naj se pa sama javi. Frank Šestan, 1234 St, Clair
Ave., Cleveland, Ohio. (3x%13. 14. 15)
BOŽIČNA NOVOST - - Leteči Angelji.
HZVONENJE ZVONOV in
Slik.i vam k;i2«- novost, kakorJne Se niste vide! i v življenju. Stolp, krog katerega resnično b te angelji, zvonenje :|vonov in po-rn.inj5.in- vislii'«-. Vse	napravljeno po na-
činu vrtiljaka*. Veternic.i na vrhu se neprestano ot-rača in znjo iiiijjelj s trobento ter sin-<l:ij anKelji s trobentami, I^ri vsakem ob-r:t" u udarijo z žvenklji o|, zvonce k;ir pro-ii'vaja krasne melodije. Pod zvoni i s-> po-manjSan«- ja.dice, z Ježuški m. ko j.- bil rojen v P -tle! • ou\ z Mat.-rjo poleg sebe ter sv. Jožefom v-vetiml Tremi Kralji, angelji iii pastirji, j-- jasno vidno v krasnih 1 anali.
Stojal«, je trinajst .ru"—v visoko, napravljeno iz ko\m--. um«-tni?ke izdelano ter ^a je mogoče postaviti vtJui boviOi't tra drevesa. Vročina, pri-haj >jr.r-i oil sveč n i drevesu, tio -/ačela obračati vfternieo. zvi r.eki l>.nlo 7vonili in vse l.o iz-gletUtlo lepo u prisrčno. Ali pa postavite vse skupaj n:i mizo t- r priigit.- sv-i*e. ali pa postavite na r.idiat >r in na pe<" (če ni prevroča), pa s.- lo vz:rajni obraialo in zvonilo Kamorkoli boste i>ostavi!i, bo .'krasil * vašo sobo t-, r prineslo v r jo 1. žično r.izp»>!ožeiije. Dobro za zmerom. Xa-vt.Oila p.-šMljamo z v.« ikim naročilom. t*en? 7-a vso skupino j«' s;uao $2.5'>. XK POŠII.JAJTF. IIFXAIM A \ XAl'Ilpj ampak samo izrežite ta oglas in ga rim pošljite i:: po'.-g 2~> e-ntov zi zaviti k i i poštnino. • "eno za stojalo pla-e;'.te pismonoši. ko vam bo prinese! zavoj domov. X Al'.« >i"' IT K l'\VKS.
Grand Novelty Co., 1723 N. Kedzie Ave., Dept. 350, Chicago, BI.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEK0RAT0R
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENS ZA CENO. 359 Grove Street	Ridgewood,	Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 5506
ZA NAMEČEK
$1 "Boy's Blouse" $1
SAMO KUPITE VAŠEMU SINU OBLEKO z DVOJNIMI HLAČAMI
ali
GORKO ZIMSKO SUKNJO
FR. BEL A J
6205 ST. CLAIR AVE..	CLEVELAND. 0.
Priporočljivo je, da nam pošljete
VAŠE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
t _ . j
Naša banka plačuje na vloške na
"Special Interest Account"
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
Naj bo Vase sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vase prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
^ Jh Posebna ponudba ^^^^^ našim ditateljem!
Prenovljeni pisalni stroj [e^^^^^^^SL B strešico f a slovenske čr-
XJES^«1- $25.22
1 OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite K frajd,
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY U Oortlandt Stmt	Točk, S. T
MARGARETA
ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard. - Za " Glas Naroda'' priredil G. P.
J5EAS NABftPA, T4. NOV. 1924.
17	(Nadaljevanje.)
—	To vam hočem povedati s par besedami, senjora. Ferdinand ^ jc najbolj ambicijoeeii človek v Evropi, tudi lažnjdv, če služi njegovim namenom. On živi zase in za dobiček. — to je za deaiar in silo. Ta dva sta njegova bogova, kajti v resnici nima nobene vere. Pretkan pa jc in uspel bo ter pusti! za seboj slavno ime.	t
—	G rila slika. — je rekla Margareta. — In kakšna je njegova ^ kraljica?
—	Ona. -- je rekel Aguilar. — je velika ženska, ki zna upora biti svojo jezo ob določenem času ter doseči svoje cilje. Svetu kaž nežno srce, a za tem leži >kri1a železna volja, železen sklep.
—	In kakšni so njeni cilji? — je vprašala Margareta.
—	Spraviti celo Špansko pod svojo vlado. Zdrobiti Mavre ter . v^eti vsa njih ozemlja. Iztrebiti krivoverstvo ter izpreobmiiti ali pt , iuii.'iti Žide, — je dostavii p očasi m ko je govoril te besede, je Peter , ki ga je pozorno opazoval, videl kačji ble-k a* njegovih očeh. — izro č;ti njih telesa čistečnn plamenom ognja, spraviti v državne blaga j
nt njih bogastva, ter s tem zaslužiti slavo vseh vernih na zemlji te* kraljevski prestol v nebesih.
Po teh besedah je vladal nekaj časa molk. a nato se je oglasila Margareta, povsem drzno:
—	C"» so ncbeik; prestoli zgrajeni iz človeške krvi in solza, kak- ( šno snov labijo potem v peklu?
Ni čakala odgovora, temveč vstala z izjavo, da je trudna, se pri klonil«* gostu, očetu in Petru ter zapustila dvorano.
Ko je ona odšla, je pogovor zastal in kmalu je zahteval tud Aguilar svoje ljudi in konje ter odšel z izjavo:
—	Prijatelj Castell. ponovite moje naročilo svojemu sorodniki tukaj. Prosite ga, naj se vkloni neizogibnemu, kajti le na ta način more ohraniti svojo glavo celo,	•
—	Kaj je mislil ta človek ? — je vprašal Peter, ko so utihnili od mevi podkev.
( a.-tcll ga je obvestil o pogovoru, katerega je imel z Aguillarjen pred večerjo, mu pokazal potrdilo de Ayale ter rekel z jeznim gla som.
—	Pozabil sem mu vrniti zlato. Poslal mu ga bom jutri.
—	Nič se ne bojte. Prišel bo sam ponj. — je odvrnil Peter hlad no. — ( e gre po mojem, bom vzel nase riziko teh španskih mečev tei kraljevih vrvi.
—	Tega ne smeš storiti, — je rekel Oastell resno, — že radi mene in r;uli Margarete, eo že ne radi samega sebe. Ali jo hočeš napra viti vdovo, še predno postane tvoja žena? Poslušaj: moja volja je da odpotuješ v Essex. prevzameŠ zemljišča svojega očeta v dolin Dedham ter paziš na to. da se popravi hišo. kajti izvedel sem, da j
•liujno potrebna popravil. Ko bodo Spanci odpotovali, se lahko vrne ter poročiš, recimo en kratek inesee od sedaj naprej.
—	Ali hočete iti vi in Margareta z menoj v Dedham?
Casiell je zmajal z glavo.
—	To je nemogoče. .Jaz meram zaključiti svoje zadeve in Mar gar« ta ne more iti sama s teboj. Kazventega ipa ni nobenega prosto ra. kjer l»i jo nastanil. Ohranil jo bom tukaj, dokler se ne vrneš.
—	Da. gospod, ali pa jo boste ohranili varno? Priliznjene besed Spancev so pogosto bolj smrtonosne kot pa njih meči.
—	Misiim, da ima Margareta medicino proti vsem takim umel nost:m. — je odvrnil oče z lahnim usmevom ter odšel.
Zjutraj, ko je Castell povedal Margareti, da mora njen zaroč« "če odpotovati za nekaj časa šc isti večer, ga je profila s solzami -očt h, naj ga ne pusti tako daleč od nje ali da naj gredo vsi trije sku paj. Pričel pa ji je prigovarjati ter rekel, tla je zadnje nemogoče n da bi bil Peter kmalu mrtev, če bi ne odšel takoj, da pa bi se lahko -kratkem mesecu poročila ter živela v miru. če bi sedaj odšel ter ča sa, dokler bi Spanci ne zapustili dežele.
Spoznala je. da je to najboljše in najmodrejše ter se udala. Te? kc pa so bile zadnje ure in žalostno je bilo slovo.
Potovanje v Essex ni bilo dolgo in obenem tudi nikaka težk-naloga, ker je hotel dobiti nazaj posestva, o katerih je domnevali, d. so za vedno izgubljena^zanj. Oba pa sta tudi ohranila v mklih, da s< bc po preteku enega kratkega meseca vrnil ter zahteval svojo ne ve-sto.
Margareta se je bala. da bo Peter mogoče napaden spotoma, ; on se ji je smejal ter lekel. da mu je dal oče šest močnih mož ko* spremljevalce in da se v takem spremstvu ne boji nikakih Spancev Peter se je za svoj tlel hal, da se bo v njegovi odsotnosti poteza Aguilar za ljubezen Margarete. Ona pa se mu je smejala ter rekla d i je njeno -ree njegovo in da ga vsled tega ne more dati niti Agui larju. niti kakemu drugemu človeku. Razventega pa je Anglija pre sta dežele, v kateri se ne more nikogar odvesti brez njegove volje Vsled tega se jima ni bilo treba ničesar bati razven vsakdanjih ne varnost i.
—	Dragi. — je rekla Margareta, potem ko je nekaj časa razmi šljaia. — najina pot izgleda ravna in gladka, a kljub temu se lahke nahajajo \ njej pa.sti. katerih ne moreva videti, Vsled tega mi prise zi eno stvar: — Karkoli boš čul in karkoli naj se zgodi, nikdar no dvomi o meni kot tudi jaz ne bom nikdar dvomila o tebi. Če bi ti slučajno povedali, da sem te vrgla proč ter se vrgla drugemu v naročj« in tudi če bi vrjel to. sodeč po odkritih znakih, čeprav bi ti jaz to sama povedala. — kljub temu rety, da tega ne vrjameš.
—	Kako bi se mogla kedaj zgoditi taka stvar? — je vpraša1 Peter.
—Tudi jaz ne mislim, da bi se moglo pripetiti. Slikam le najhujše, tla bo to nauk za naju oba. Dosedaj je bilo moje življenje mir 110 kot poletenski dan. Kdo pa ve. kakšni viharji bodo prišli, ko bo napočila zima in pogosto sem že sanjala, da nisem bila rojena le za mir in solnčni svit. tem več tudi za vihar in neurja. Vse to naše bogastvo izgine lahko v eni uri, in našel me boš mogoče v ječi ali razcapano. prosečo milodarov. Ali hočeš priseči? — ga je vprašala ter mu pomolila mali zlati križec, katerega je nosila na verižici krog vratu.
—	Da, — je rekel, — prisegam ti pri tem svetem znamenju in pri tvojih svetih ustnicah. — nakar jc najprvo poljubil križ in nato njeni ustnici ter dostavil:
—	- Ali naj zahtevam is>to prisego od tebe ?
Margareta še je zasmejala.
- Če hočeš, a ni ti treba. Peter, jaz mislim, da te dobro poznam Domnevam da bi se tvoje srce nikdar več ne »zganilo, tudi če bi bila jaz mrtva ali če bi bil ti poročen z drugo. Moški pa so moški in ženske imajo svoje muhe. Prisegam ti vsledtega: — Ne bom te strogo sodila, če bi padel ter bi slučajno jaz to izvedela.
(Dalje prihodnjič.}	,
Prederik Bute:
Lekcija.
"Vi ste pravi otrok."' je vzdih-ila gospa Larto, za valeč se -glob- v< je v naslonjač, ne umakni vsi poleti a z Marcela Vama. ki je sedel T koro ob njenih nogah.	ni
Dvoril ji je že dva meseca. Bil e» e lep, vitek, plavolas mladenič, lasprotnik športa, ki se je bavil Ij amo s poezfijo i-n ljubeznijo.	d
"Otrok sem," je odvrnil stra h tno stiskajoč gospej Larto roko. 'morda sem otrok, ali otrok, ki je lor od ljubezni in ki trpi radi te- z ra, ker ga vi ne ljubite."	h
"Toda prepričana sem, da je n lekdo, ki vas ljubi ..."	.1
'"Ah. Cecilija, ne posmelmjte 1 ;e mi! Za mene ste samo Vi. Dajte ' ni zato mojo veliko ljubezen nekoliko Vaše! . . . Tako srčno bi že- r el. da Vas gledam prosto. 11 a dr lijem Iwftju. ne tu! Recite, ali hoče- l e jutri ... V mojem stanova-lju?"	*
"Molčite, grešila sem že. ker č -eni Vas sprejela tu in sama." *
"Ne, nikar ne umikajte roke* Obrnite k meni Vaše oči. ta zeleni I zvir, v katerem se napajajo moja ^ 'ustva in moje želje. Oh. pustite. > la gledam te prekrasne pramene a vaših las ..."	1
Ona 111 dvomila, da te strastne 1 teserle. s katerimi se proslavlja rjena lepota, prihajajo in dna za- < 'iubljenega srca in ni pomislila < la se jih je on naučil iz knjig. Po- ' lušala ga je vsa srečna in vtzhiee- 1 ia. Spustil se je prijeten mrak in < napolnil sobo, v kateri sta sedela.
"Ali si tu. Cecilija?" se je za 1 Milo nenadoma od vrat. ki so se xlprla. Gost in gospa Larto sta se zdrznila, stola sta razmaknila in ustnice, ki so se skoraj dotikalo, s>• 1 razdvojile. Gospa Larto in Van- . tn bila sedaj v spodobni razdalji
"Moj Bog. Ernest, kako si me i ore-trašil." je dejala gospa Larto kar najbolj naravno je mogla. <
'"Me nisi pričakovala," je odvi-nil gospod Larto, čigar besede so ' Sile vedno preteče ali posmehlji- 1 •e. "Pozabil ?e rrvtu nek važen document. Glej ga, pa Vans je tudi ' u! Kako gre s poezijo. Vans?" ' "Gospod Vans mi je pravkar re ( »itiral svoje najnovejše verze."
"Dobro, dobro, kar nadaljuje laj! Jaz grem itak v svojo pisar-io."
Odšel je in ostala sta zopet sa na.
"Ali je videl, je čul?" je vpra ial tresoč se in ves bled.
"Ne vem . .. Ne verjamem ..." *e odgovorila gospa Larto.
"Morda se je samo delal, kakor da ni ničesar videL Zdel se mi je :ezen,"
"Vi veste, da je on vedno tak. Ves svet se ga boji. Toda vi niste :imeli niti toliko prisotnosti duha. la bi zinili besedico."
"Njegov nepričaovan vstop me ;e zmedel. Bal sem se. da se ne bi izdal, ako spregovorim. Morda b? ')ilo najbolje, da kar grem."
"Ne. ne, ostanite! Izgledalo bi. la bežite. AU, govoriva glasneje! ^ahko bi se vrnil . .
Med tem je hodil gospod Larto > težkimi koralki po svoji pisarni.
"Jaz ti bom že dal zelene izvi-*e." je mrmral Vkozi zobe, "da ti bom prekrasne pramene las! Be-laček ! Kako je mogla misliti, da me bo prevarila s tem cepcem!"
V osmih letih, odkar sta se vzt-a, je imela Cecilija veliko časti 1-3ev. Larto ni bil pozoren nanje, ker jih je smatral za nevarne. E, ill to sedaj 'je nekaj drugega .l Lartu je bilo jasno, da je prišel Vans v ugodnem trenutku in da jc Ceciliji všeč.
Vsedel se je in začel razmišljati. Kaj naj napravi? Čutil je. da je razburjen in nesrečen. On edini na svetu je vedel, da se v njem, pod strašnim človekom, ki so se ga vsi bali, skriva dobrodušen, neodločen in miren človek. Nihče se mu ni smel upreti. In če bi se mu kdor koli uprl, on bi vselej popustil. Vendar tega nihče ni vedel, niti njegova Žena.
Naenkrat se mu je zvedril obraz. Spomnil se je. da bi se bilo dobro okoristiti s strahom, ki ga je vzbujal, prestrašiti Cecilijo in g. Vansa ter ju tako ločiti." .
"Dal mu bom dobro lekcijo," je sklatil sam pri sebi
Vrnil se je v Cecilijino sobo in vef togoten vstopil.
"Ah. vi Mte še vedno tu. Vans: Toliko bolje. Sedli bomo v avtomobil in se odpeljali v mesto večerjat.
Besede je izgovarjal kot pove-lia. Cecilija in Vans sta se pogledala v začudenju ter se ustrašila.
"Ali jaz ..." je začel Vans.
"Kaj Vi. ali Vam ni prav? Ii zakaj Vam ni prav? Ako Vam j« hladno, dal Vam bom svoj površ mik. Cecilija, pojdi se oblačit! Ka; je Vama? Zakaj sta se vznemirila. Grem naročit avtomobil!" Od-*el je iz sobo.
"Morava pristati," je dejala naglo Cecilija.
"Ali meni se zdi to zelo sumljivo !"
"Nič ni sumljivo. Njega večkrat tako prime! V vsakem slučaju je nemogoče oelbiti njegove vabilo."
Cez pol ure je drvel avtomobil proti mestu. Larto je šofira.1 sam Za njim je sedela. Cecilija, krasnr v svojih krznih in gospod Vans ca vi t v osrromen kožuh gospod? barta. Trudila sta se. tla se vosek ■ razgovarjata.
Večerja je bila zelo dobra, ven
dar so se počutili zelo neugodm-Gospod Larto je veliko pil 111 malt . orovoril ter bil bolj siten, kot na vadno. Gospod Vans se je zamai i trudil, da bi bil duhovit. Cecilij* "e od časa do časa spregovorili kako nepomembno besedo.
Okoli desete ure so zopet sedi • v avtomobil.
i "Peljimo se malo na sprehod , preden se vrnemo domov." je de jal odrezano go«pod Larto.
Pognal je avtomobil po mraen > ulici. Cecilija in Vans sta molčala » Vans je saimo začutil, kako ga j-Cecilija dregnila sc komolcem.
' * Bojim se.'? je zašepetala. '' Inn , li ste prav. On ima neke strašni . namene. Kam neki nas pelje?"
Vans je čutil, .kako Pecilna dr i h ti. Tudi on se je stresel. Skloni se .ie naprej in kar najbolj ravno . dušno vprašal Larta:
"Naprej," je odvrnil gospod Larto.
Dolgo je drvel avtomobil po poti in slednjič krenil v goad. Kma-
"Kam se peljemo.'" lu se je pred njimi pokazalo jezero črne. mirosrtoječe vode poti mračnim nebom.
'' I zst opite!" je u ka za I gospo ! Larto in izstopil tudi sam.
"jZakaj?" je vprašala Cecilija vsa odrevenela otl strahu.
"Izstopi! sem dejal. In vi tudi. Vans!"
Strašna slutnja je ob vzela oba. >i!a sta prepričana, da je napočil poslednji trenutek. Bled obraz! Vamsov je bil skrčen. : ■ "Pridita bliže in poglejta! Da. .oda je globoka. Tam spodaj >-trm zid. Težko bi odnesel celo rlavo, kdor bi padel notri, a?" a Larto je oba prijel za roke in jo "vrsto držal. Smrtna tišina je za lad a 'a .
"Cemu čaka in zakaj naju ne _ oorine v vodo?" seje vpraševal _ preplašeni Vans. Cecilija je popol-
0	-loma izgubila prisotnost duha; Da je mogla kričati, bi kričala.
] Gospod Larto. na katerega je vsa
1	komedija, ki jo je igral, zelo deto-- vala. se je vprašal z grozo, kako ^ se morejo najti ljudje, ki morejo a ubijati za karkoli.
o V rfadi. da je dovolj prestrašil svojo ženo in njenega prijatelja, i- ju je izpustil.
"Dovolj smo gledali! Sedaj sp n lahko vrnemo." je dejal in se vse-del v avtomobil.
T1 Začudena, da jima je prizaueše-a no in življenje ohranjeno, sta se še a vedno tresla in vstopila drgetajoč v avtomobil. Dolgo so sedeli mol-če. Vans je slednjič začutil, da ga je Cecilija, prijela za roko. katero je on nežno stisnil.
Blaznikova
PRATIKA
c
P za leto 1925.
Cena 20 centov.
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St., New York, N. Y. )_
Ako ste se odločili
obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZNIKE, treba je, da si že sedaj nabavite potni list in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odhod.
Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas, kjer jih dobite brezplačno.
Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge.
Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Povesti!
Drugi seznam in cene knjig, katerih smo prejeli veiiko zalogo.
Po teli knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 CortlandtSt., New York
Vrečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KKJICrAKNA "GLAS NARODA"
Črna prst in Gregor, zabavna knjižica.................60
Deteljica, življemje treh kranjskih bratov francoskih vojakov .......................................35
Fabijola ali cerkev v Katakombah ....................45
Gadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad.
Trdo veza no ..........75, broširano ..... .50
Hadži Murat, Tolstojeva povest, pre vel Levstik. —
Trdo vezni« o .............................. -80
Hči papeža, roman po zapiskih škofa Burkharta, tajnika
papeža Alfksandra VI. Trdo vezano..........1.25
Po Levcn zbrani Jurčičevi spisi ...................... 1.00
Kraljica mučenioa, trdo vezano .......................80
Kresalo duhov, trdo vezano ..........................70
Kazaki, povest iz ruskega ..............................70
Levstekovi zbrani spisi, vsak zvezek po..............70
1.	zvezek: Pesmi, ode in elegije, sotne^e, romance, balade in legende, tolraae.
2.	zvezek: Otročje igre v peseneah, različne poezije, zabavljice in pušiče, ježa na Parnas, ljudski glas, kraljedvorski rokopis, tolmač. '
3.	zve/ek: Povesti in potopisi.
4.	zvezek: Kritike in znanstvene razprave.
5.	zvezek: Doneski k slovenskemu jezikoslovju. Mlada ljubezen, jako zanimiv roman, —
Spisal Alojs Kraigher, trdo vezano ..........1.35
Kretanje parnikov - Shipping News
15. novembra:
Olympic. Cherbourg: Columbus. Cher bourgr, Bremen; La Savoie, Havre; Reliance, Cherbourg in Hamburg; Nlew Amsterdam, Boulogne.
19.	novembra:
Paris. Havre, Aqultanla, Cherbourg.
20.	novembra:
Mlnnekahda, Cherbourg: Thurlngia Cherbourg In Hamburg.
22. novembra:
Homeric, Cherbourg; Ryndam. Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen Orca (Bermuda), Cherbourg.
26.	novembra:
Berengarla, Cherbourg.
27.	novembra:
America, Cherbourg In Bremen Zeeland. Cherbourg; Deutschland Cherbourg In Hambrug; Minnekahda. Cherbourg In Bremen.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg; Rotterdam Boulogne; Duilio, Genoa; President* Wilson, Trst.
3. decembra:
Mauretania, Cherbourg.
4. decembra:
Cleveland, Cherbourg Hamburg Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
6. decembra
Leviathan. Ch»-bonrg OI ymr-ic, Cherbourg, Rocliambeau Havre; Martha Washington, Trieste; Conte Verde. Genova.
9. decemora:
Pittsburgh, Hamburg; Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Genova.
i
Motion JjLne
NAVIGAZI0NE GENERALE' 1TALIANA i
NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH
l^rtni^o ,z Y29 nov."'^
j in 6. januarja.
U COLOMBO
odpiule iz N. Y. 9 Ječ
In 3. februarja. * "	=
m Obrnite se na avtorlzlrane J|
Ita'ia America Ship. Corp -^ 1 State Stre»t
r j n
Pozor čitatelji.
I Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
t ~ ^
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
▼ "Glas Naroda",
fclMAJELL, AAKUOAJ'l£	Al
'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ▼ ! KDKUtSHIH DBJLAVAK.
10. decembra:
Paris. Havre.	I . •
11 decembra^/
Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
13. decambra:
Aquitania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg; Veendam Boulogne^ Rotterdam.
16.	decembra:
France. Havre; Brr-men. Brtmen.
17.	decembra: Majestic, Cerbourg.
20. decembra:
Pres. Harding, Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam.
24. decembra:
Mlnnekahda, Cherbourg, Hamburg. Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg.
£7. decembra:
Olympic, Ch'iriyju'-g, VolcnJam Boulogne, Rotterdam.
30.	decembra:
I-t Savoie, Havre; Arabic. Cherbourg, Hamburg.
31.	decembra:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg, Hamburg.
3. januarja:
Aquitania, Cherbourg: Amt-rica, — Cherbourg: Columbus. Cherbourg, Bremen; Suffern. Havre.
6.	Januarja: Duiilo, Genova.
7.	januarja: Paris, Havre
Kad bi izvedel kje se nahaja moj brat ALOJZ SEGULIN, doma izpod Novega grada, na Primor-- skem. Poročati mu imam ve<: važnih stvari z starega kraja. Za to prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi ali naj se pa sam oglasi. — Frank Segulin, Box 326, Davis, W. Va. (2x 13. 14)
NAPRODAJ POSESTVO
v starem kraju, tri kilometre oJ Oabra. hiša in hlevi vse preurejeno po novem sistemu. Pr<wla sv radi pomanjkanja zdravja in delavnih moči. Za podro-bnosti se obrnite na lastnika : P. J. Raischel, Packuta, Miss. _
1 Kako se potuje v 1 stari kraj in nazaj v Ameriko.
; TT DOB UMBJ« *«tcr*t! 1
j	stari kraj. Je potrebno, da M
i Ajtcaueno poučen o potnih listi*. pft< j Id dmglb itrareh. i ^njaarnlla. ki Tam jlH mutmM | dati vsled naše dolgoletne latoinjaj Vam bodo gotoro ▼ korist; tudi prt poročamo vedno le prromtne pax nike, ki Imajo kabine tudi ▼ ITI. xa»
rad«.
Glasom nove aaselnlSke postave, kJ
■e stopila v veljavo 8 1. julijem 1924, t tamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto' i in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniSki komisar v Washington, D.d Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu t •tarl kraj glasom najnovejfie odredbe
Kako dobiti troje« Is 0tar#. ga kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnika ali rrojca Iz starega kraja, naj nam prej pifie za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuščenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako lete po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne liste aa vse pre-ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugo-slovanl sedaj potovati.
Frank Sakser Btato Bank 83 Oortlandt St., Hew York