list za slovenski narod. T» polti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Bemeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljži tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi Be ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 1(1 oktobra 1889. Letnil* XYII. Deželni zbor kranjski. (Tretja seja due 15. oktobra.) (Konec.) Potrjene so bile vse druge volitve mest, trgovske in obrtniške zbornice, kakor tudi velikega posestva V imenu finančnega odseka poroča poslanec K lun o poročilu gledi gospodarjenja s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom zal. 1888. Skupni dohodki so znesli 55.963 gl. 65 kr., troški 22.300 gl. 93 kr, čisto premoženje koucem 1888. leta 33.662 gl. 72 kr., in se je v primeri s pričetim stanjem pomnožilo za 1121 gl. 32 kr., kar deželni zbor vzame na znanje. Dalje poroča v imenu liuančnega odseka po-slauec Klun o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1888. Vplačalo se je 10°/u priklade na davke 146.141 gld. 90 kr.; ker je bilo prora-čunjenih le 140.100 gl., torej se je prejelo več 6041 gl. 90 kr. Na proračunjenih doneskih od zapuščin se je vplačalo 13.301 gld. 19 kr., torej menj 1578 gl. 80 kr., kakor je bilo proračunjeno; vkupe je bilo več dohodkov 4463 gl. 10 kr. Vsled tega se je iz deželnega zaklada v pokritje izplačalo le 96.984 gl. 57 kr. na mesto proračunjenih 111.873 gl. 26 kr. Zbor je ta račun potrdil kakor tudi skupno premoženje v znesku 118.155 gl. 67Vj kr. Dalje poroča poslanec Hribar o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1888. Redni dohodki so znašali 3001 gl. 58 kr., izvanredni 18 164 gl. 3 kr., prehajalni 63.831 gld. 98 kr., torej vkupe 79.997 gl. 59 kr., Troški so znašali redni 2224 gl. 55 kr., izvanredni 14.929 gl. 678 kr., prehajalui 73.588 gl. 84Vi kr., torej vkupe 90.742 gl. 46 kr. Premoženje znaša 95.728 gl. 96 kr., dolgovi 31.025 gl. 5 kr., torej čista imovina 64.703 gl. 91 kr. ter se je premoženje v primeri z onim prejšnjega leta pomnožilo za 2950 gl. 70'/g kr. V imenu finančnega odseka poroča poslanec dr. Schaffer o zvišanji oskrbnine in podaljšanji oskrbne dobe za ustanovue deklice v baronice Lichteuthurnove dekliškem sirotišči. Vodstvo sho-tišča je prosilo, da bi se namreč letna oskrbnina zvišala od 90 na 100 gl. ter podaljšala oskrbna doba za gojenke do konca 16. leta. Zadnja leta (1884 do konca 1888) je bilo oddanih 43 mest. Vsaka deklica je bila povprečno po 7 let v zavodu, za vsako se je plačevalo po 90 gld, torej je znašala oskrbnina po 5418 gl. V bodoče bi se moralo plačevati 6192 gl., torej več 774 gl. Ko bi se obe prošnji uslišali. zmanjšati bi bilo treba deželna usta-uovna mesta od 51 na 44, kar pa bi bilo obžalovati glede števila sirot na Kranjskem. Deželni odbor popolnoma priznava razloge, ki jih navaja vodstvo dekliškega sirotišča v svoji prošnji do slavnega deželnega zbora, da namreč mnogokrat ne kaže deklic izpustiti precej po 15. letu iz zavoda, ker se semtertja utegne pripetiti, da sirote niso še dovolj krepke, da bi si takoj po 15. letu mogle same služiti kruha. Vendar so taki slučaji le redki, navadno so gojenke, izpolnivši 15. leto, dovolj krepke ter lahko opravljajo lažje službe, ne da bi si zdravju škodovale. Da se pa poskrbi tudi za take izjemne slučaje, nasvetuje deželni odbor: Slavni deželni zbor naj sklene: „1. Deželni odbor se pooblaščuje, da v izjemnih slučajih, ako bi posamezne v baronice Lichteuthurnove dekliškem sirotišči ob deželnih ustanovah vzgojevane deklice, dovršivši 15. leto, ne bile še toliko krepke, da bi lahko zapustile zavod, ter, ne kvareč si zdravja, vstopile v kako službo, dovoli na prošnjo vodstva Lichtenthurnovega sirotišča, da ostanejo še dalje do konca 16. leta ob troških sirotin-skega ustanovnega zaklada v zavodu. 2. Prošnja vodstva Lichtenthurnovega dekliškega zavoda za zvišanje letne oskrbnine od 90 gld. na 100 gld. se no usliši." Oba nasveta je zbor potrdil. Poslanec Luckmann poroča o računskem sklepu zaklada prisilne delalnice za leto 1888. Prihodki so znašali: redni 148.454 gld. 12 kr., izvanredni 66.412 gld. 87V2 kr., prehajalni 76.135 gld. 21'/, kr.; skupaj 291.002 gld. 21 kr. Troški so znašali: redni 122.023 gld. 69 kr., izredni 108.400 gld. 50 kr., prehajalni 75.552 gld. 21V2 kr. Premoženje znaša 203.873 gld. 527, kr., dolgovi 62.320 gld. 68'/a kr., torej se je premoženje pomnožilo za 23.433 gld. 43 kr.; čistega premoženja je 141.552 goldinarjev 84 kr. Skupna potrebščina za leto 1890 je proračunjena na 92.119 gld. S tem je bilo ob jednem potrjeno poročilo deželnega odbora o prisilni delalnici. Poslanec baron Wurzbach poroča o dopisu rektorata tehniške visoke šole v Gradci gledč podpore dijakom za potovanje, in v imenu finančnega odseka nasvetuje, naj se dovoli 30 gld. Nasvet obvelja. Poslanec Klun poroča o računskih sklepih ustanovnih zakladov. Dežela ima v oskrbi 20 ustanovnih zakladov iu sicer: Dijaški ustanovni zaklad 717.950 gld. 72'/, kr.; dekliški ustanovni zaklad 25.089 gld. 30 kr.; Dullerjev dekliški ustanovni zaklad 11.158 gl. 95l/g kr.; Saurau-ov ustanovni zaklad za maše 2951 gl. 50'/j kr.; Glavarjev ustanovni zaklad 201.698 gl. 09 kr.; sirotinski ustanovni zaklad 393.128 gl 23 kr.; učiteljski ustanovni zaklad 16.112 gold. 24 kr.; ilirski ustanovni zaklad za slepo 6671 gld. 66 kr.; cesarice Elizabete ustanova za invalide 9781 gold. 97 72 kr.; postojiuske jame ustanova za invalide 941 gl. 52 kr.; Trevizinijeva ustanova za invalide 2125 gld. 86 kr.; Metelkova ustanova za invalide 938 gl. 85 kr.; ustanova ljubljanskih gospej za invalide št. I. 1602 gl. S5 kr.; ustanova ljubljanskih gospej za invalide štev. II. 11.297 gold. 447a kr.; Kalistrov ustanovni zaklad 86.140 gold. 68 kr.; Holdheimov ustanovni zaklad za gluhoneme 16.992 gl. 32 kr.; \Volfov ustanovni zaklad za gluhoneme LISTEK. Pisma iz Italije. XV. Sedaj pa vas, častite bralce, ne bom več dalje čakati pustil. Idimo torej v svetišča. V Rimu je krog 400 cerkva, brez kapel in kapelic, katerih je dosti v vsaki ulici. Vseh seveda ne bomo obiskali, vendar v imenitniše hočemo pogledati. L a teran. To je škofijska cerkev papežev. Papež je namreč rimski škof in kot tak poglavar katoliške cerkve. Zatorej se tudi lateranska bazilika imenuje „Omnium Urbis et Orbis Ecclesiarum Mater et Caput." Cerkev ima pet ladij, ni obokana, marveč ima raven, kasetiran strop. Prezbiterij je nov, povprečna ladija prenovljena. Prezbiterij se ni posebno posrečil, kakor pravijo veščaki. V velikem altarji v povprečni iadiji se hranijo glave apostolskih prvakov. Za relikvije služi temu altarju lesena miza, na kateri je maševal sv. Peter. Nad tem altarjem se dviga ciborij iz belega marmorja, ki nič prav ne pristoji cerkvi. V levi povprečni ladiji je obešena zastava, katero je imel Sobieski pri rešitvi Dunaja. Krasen je alt&r presv. Zakramenta. Ima ¿tiri velikanske, kanelirane stebre iz brona, ki so še iz stare bazilike, zidane od cesarja Konštantina. Na vsakem stebru srednje ladije je videti velikanski kip enega aposteljua. Znamenite so tudi kapele, nekatere lastnina imenitnih družin Corsini, Torlonia itd. Orgije so nove, stoje 80.000 frankov. Klopi po cerkvah v Rimu ne najdeš, pač pa cele kopice slamnatih stolov. Vsak si vzame stol k altarju, kjer je ravno sv. maša; sedi na njem, ali se pa kleče nitnj nasloni. Najdejo se pa, zlasti pred altarji Najsvetejšega nekoliko v daljini klečalniki. Na teh vidiš mar-sikak večer v mraku klečati kardinala, ki se pripelje do cerkve in obišče svojega Izveličarja. V lateranski baziliki so penitencijariji, izpovedniki za vse jezike. Že od davnih časov so tukaj nastavljeni frančiškani. Vsak ima v izpovednici dolgo palico. Ko izpoved opraviš, poklekneš pred izpovednico, in izpovednik položi palico mite v znamenje pokore. Pri tem je odpustka dvajset dni. Cerkev obseže menda 32.000 ljudi. Tik zraven je papeževa palača, še sedaj njegova lastnina. Leta 1870 so Pijemontezi merili nilnjo in marsikatera topova kroglja se je zasadila viinjo. Lukenj je seda) menda kakih petdeset. Vlada je želela, da se zamažejo, a papež je odgovoril: Palača je moja, jaz hočem, da taka ostane in tako še zdaj oznanujejo odprtine krivico, ki se je zgodila papežu 20. septembra 1870. Vatikan. Ravno na nasprotni strani, t. j. na severo-zahodu stoji Vatikan. Angeljski most pelje čez umazano Tibero in precej na oni strani se mogočno dviga angeljski grad, na čigar vrhu stoji podoba nadangelja Mihaela v zgodovinski spomin grozne kuge, ki je morila po Rimu leta 590. Papež Gregor I. je oznanil procesijo za njeno odvrnitev, in ko se prepeva slavni spev „Regina coeli", ozre se papež na angeljski grad in vidi angelja, ki vtika meč v nožnico v znamenje, da je jeza božja utola-žena in kuga odvrnjena. V ta spomin je papež Bonifacij IV. dal sezidati na vrhu kapelico in podobo sv. Mihaela, ki se imenuje radi visoke lege „S. Angelus inter nubes". Sedaj na levo, in precej zagledamo kolonade na Petrovem trgu. Od daleč se vidi trg nekako stisnjen, a ko prideš v njegovo sredino k obelisku, razgrne se ti vsa njegova krasota. Lep je trg sv. Marka v Benetkah, a veličast-niši je trg sv. Petra in tudi veči. Pravijo, da je najlepši na svetu. V sredi kipi obelisk proti nebu, ki je visok petindvajset in pol metra, edini celi, nepoškodovani obelisk v Rimu. Tehta menda 350.000 kg. Na vsaki strani trga je vodnjak, ki iz peterih lijakov meče vodo kvišku. Trg je obrobljen s kolonadami, pod katerimi so tri pota. Vozovi se drvijo v enomer k Vatikanu in od njega. Izvoščki sami pravijo: Kaj bi mi počeli, od česa živeli, ko bi v Rimu ne bilo sv. Očeta. Velikanske stopnjice vodijo k baziliki. Krasna je fasada; na vrhu stoji 42.740 gld. 57 kr.; dr. Lovro Tomanov ustanovni zaklad 8171 gl. 33 kr.; Hans Adam Engelshauserjev ustanovni zaklad 26.789 gld. 74'/, kr.; Floduigov ustanovni zaklad za slepe 81.758 gold. 491/, kr. Čisto premoženje znaša 1,664.042 gld. 347, kr. iu se je od lauskega leta pomnožilo za 15.083 gl. 15 kr. S tem je bil dnevni red končan in deželni glavar je sklenil sejo ob 7*2. uri. Politični pregled. V Ljubljani, 16. oktobra. Notranje dežele. Povodenj na Koroškem pojema, ker je po plan'uah zapadel sneg in tako zabranjuje hitro odtekanje vode. Promet v Lienz je zopet odprt. V deželnem zboru koroškem je naznanil deželni predsednik, da so se vrejevalna dela hudournikov jako dobro obnesla. Predvčeraj se je v cesarskem dvorci na Dunaji vršil ministerski aovet pod cesarjevim predsedstvom, katerega sta se tudi baron Eauer in pl. K allay vdeležila. Cesar ni še odpotoval v Meran, ker je bil zaradi povodnji promet pretrgan. V češkem deželnem zboru se je prečital adresni načrt Mladočehov. Staročeški listi se jako malo bavijo s to zadevo, kar dokazuje, da imajo Mladočebi jako malo tudi navideznega vspeha s svojo zahtevo glede korouauja. Celo nemško liberalno časopisje to priznava. Tako pravi „Presse": „Češki narod se menda jako malo briga za ta mladočeški korak; to pa nikakor ni laskavo za Mladočehe." Tudi „Deutsche Zeitung" piše: „Izvež-banost Mladočehov v dosezanji etektov se je tukaj ponesrečila. Čitanje njihovega načrta je provzročilo le dolgočasnost, tako da se niti galerija ni mogla vzdramiti k ,spremljevanju'. Sploh se mora reči, da je adresa jako malo napravila vtisa." Predvčeraj je v hrvatskem deželnem zboru govoril poslanec Starčevič zoper poravnavo, potem pa se je obrnil zoper zmerno opozicijo ter jej očital, da meče le pesek v oči narodu. Starčevičanska stranka se je že naveličala praznega besedičenja o poravnavi ter o njej ne bo niti glasovala, uiti se vdeleževala obravnav. Ogerska postava o kraljevski dvorovini bo dne 31. decembra t. 1. zgubila svojo veljavo; zaradi tega bo vlada z nova predložila postavo z desetletno veljavnostno dobo in letno dvornino 4,650 000 gld. Vnanje države. Dne 13. t. m. bi se bilo moralo pričeti naseljevanje 1200 črnogorskih družin v Srbijo. Vendar se pa to še ni zgodilo, ker dotična srbska komisija ni še izgotovila svojega dela. Gre se za to, kje naj se Črnogorci naselijo in kako naj se po raznih krajih razdelč. Trdilo se je tudi, da jim bo srbska vlada dovolila podporo 100.000 dinarjev, kar pa ni res; prepovedala le ne bo naseljencem obrniti se do javne milosrčnosti. Bivši srbski kralj Milan se je nasproti nekemu sotrudniku pariškega lista „Soleil" izjavil: „Kraljičino vprašanje bo konečno rešila skupščina." Oporekal je tudi. da se namerava povrniti v Srbijo: „Vladar, ki je skozi velika vrata zapustil deželo, ub novrača se skozi majhne duri." — V Belemgradu se pripravlja prevrat. Pašič, katerega je Milan nekdaj kot „veleizdajico" na smrt obsodil, postal bo predsednik skupščine. Nedvojno je, da bo to vplivalo na srbsko politiko, čeravno se danes še ne more povedati, v koliki meri se bo to zgodilo. Iu kdo je temu kriv? Hiša Obrenovieev je v nevar- nosti; ako se bo obdržala, gotovo to ne bo zasluga Milanova, pač pa Natalijiua, katere priljubljenost je tolika, da se Srbi zaradi nje ne obračajo k hiši Karagjorgjevičev. Nenadno pretrganje bolgarskih vojnih vaj, odpotovanje princa Ferdinanda v inozemstvo in prihod kneza Dolgorukega v Soiijo, te tri okoliščine delajo časopisju mnogo preglavice. Knez Dolgoruki je obiskal Stambulova ter ga prosil dovoljenja, da si sme ogledati vojašnice, kar se mu tudi ni odreklo. Sprejel je v svojem stanovanji mnogo odličnih Can-kovcev, hotel je, da se v stolici daruje maša-zaduš-uica za carja Aleksandra II., vse to kaže, da je imel ta ruski plemenitaš tajen političen nalog, kateri se mu pa menda vsled vladne odločnosti ni posrečil. Poroča se namreč, daje imel zaradi njega ministerski sovet mnogo sej, kar bi se zaradi kneza-zasobnika gotovo ne bilo zgodilo. Na Badenskem so se dne 9. t. m. vršile volitve volilnih mož, iz katerih se more sklepati, da zahaja solnce uarodnih liberalcev. Slednji so zgubili, kolikor odločuje dosedanji izid, devet sedežev, izmed katerih je pridobila katoliška srednja stranka šest mandatov. Skupna protiliberalna opozicija bo odslej brojila 19 nasproti prejšnjim 10 sedežem. Ta vspeh je tem odločilnejši, ker sta dve tretjini katoliškega prebivalstva jako umetno na korist liberalizma in protestantizma v volilne okraje razdeljeni. Kako so francoske volilne komisije umevale „corriger la fortune", kaže jako jasno volitev v Saint-Ponsu departementa Heraulta. Dne 22. septembra je dobil konservativec baron Reille jun. 5948, oportuuec Razimbaud 5787 in socijalist Bon-nel 141 glasov. Reille je imel tedaj absolutno večino, vzlic temu pa je iz neznanih vzrokov komisija ožjo volitev razpisala. Pri tej, ki se je dne 6. t. m. vršila, računali so konservativci, da imajo nad sto glasov večine. Nobeden konservativec ni dobil v roko volilnega zapisnika, vendar se je natanko zvedelo, da je dobil Reille 6357, Razimbaud le 6297 glasov; in glej, komisija je proglasila oportunca kot izvoljenega poslanca. Volilua komisija je veliko za konservativca oddanih glasov razveljavila, — zakaj, to je znano le vladi, — iu zmagal je vladni kandidat za osem glasov! „Daily News" javljajo iz Aten: Trije turški bataljoni, kakor drugi oddelki turških vojakov, ki so se izkrcali pri Bastille-ju, hoteli so skozi ožino Ka-likrat zasesti Sfakijo. Prebivalci so streljali na turške vojake ter usmrtili enega častnika in tri prostake. Vojna se je umaknila. Pri lviratidiju pa je bila danes tedeu ostra praska. Šest vojakov je ostalo na bojišči mrtvih, dva pa ranjena. Istemu listu se poroča iz Carjigrada, da je Sakir paša prosil vlado, naj ga s Krete odpokliče. Izvirni dopisi. Iz Mošenj, 13. oktobra. (Slovesno p o s v e-č e v a n j e temeljnega kamna za novo cerkev na Brezjah dne 9. oktobra leta 188 9.) [Dalje.] Voz s premilostnim škofom in vi-sokorodui g. okr. glavarjem se ustavi pred slavolokom z dvojnim napisom. Na cesto obrnjeni napis je klical: „Quam dilecta tabernacula Tua, Domine virtutum!" (Ps. 83, 1.) To se pravi: „Kako ljuba so mi Tvoja prebivališča. Gospod vojnih trum!" Proti cerkvi obrnjena stran je naznanjala: „Ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo." (Ps. 12, 6, 1.) Premilostnega pozdravi izstopivšega iz voza domači župnik veleč. g. Frančišek Kummer. Nato gredo knez in škof v cerkev počastit Najsvetejše, potem pa v duhovniško hišo, odkoder Jih ob 10. uri spremi 41 duhovnikov okoli cerkve, na oni okrašeni kraj, kjer se je imel vložiti temeljni kamen. Vseh posameznih molitev, psalmov in sv. obredov ne bom navajal, oglejva si, dragi čitatelj, kar temeljni kamen in to, kar je bilo pripravljeno, da se vanj vloži. V tla jo vzidan siv, izklesan kamen, v čegar votlino ima priti bakrena pušica z zgodovinskim per-gamentom in drugimi za take slučaje potrebnimi rečmi. Na ta kamen pride še-le pravi kamen, ki je položen na mizi. Po odmoljenih molitvah, po odpetih antifonah, recitovanih psalmih in ponavljanih litanijah vseh svetnikov podpiše se „listina", katero je jako lično spisal v latinskem in slovenskem jeziku mestni župnik veleč. g. I. Tomažič. Po milostnem g. stolnem proštu prečitano listino podpišejo: Pre-vzvišeni knez in škof, visokorodni g. c. kr. okr. glavar L. marquis Gozani, mil. g. stolni prošt dr. L. Klo-futar, preč. g. kanonik A. Urbas, veleč. g. župnik Frančišek Kummer, visokorodni g. E. baron Winkler, vladni koncipist, blagorodni g. dr. Frančišek Fales-chini, zidarski mojster, gosp. Valentin Bernik, za-kristan na Brezjah, bivši mošenjski župnik velečast. g. Janez Sajovic in bivši veleč. gg. zakristani : Ivan Novak, Ivan Berlic in Gregorij Slibar. (I)alje sledi) Iz Polhovega Gradca, dne 14. oktobra, 1889. Od vseh stranij so slišati pritožbe o slabi letini, tudi pri nas ni nič bolje. Krompir, poglavitni pridelek, je večjidel zgnil, ajdo je vzela slana, sadja, za katero so Polhogradčani druga leta skupili mar-sikak stotak, letos niti za domačijo ni. Vsled vednega deževja naraščajo naši potoki in bati se je povodnji, ki bode zopet prinesla s strmih brežiu mnogo peska na njive in travnike. Kakor znano, ustanovili so pri nas vrli mladeniči in možje „prostovoljno gasilno društvo". Društvo je vže dobilo od g. Samasse lepo in močno briz-galnico, ki stoji s cevmi vred 887 gold. Ker ]e pa domača občina revna, zato je moral društveni odbor na raznih krajih prositi podpore. Došlo je dosedaj vže skoraj 500 gl. Najzuatnejši so darovi : presvetlega cesarja 80 gl., slavne kranjske hranilnice 60 gl., velespoštovanega g. Jankota Urbančiča iz Preddvora, posestnika tukajšnje graščine, 100 gl., velečastitega g. Ivana Zorca, nadžupnika v Mengšu 30 gl. i. dr. Ti zares lepi in veliki darovi seveda še ne bodo zadostovali. Najmanj 1000 gl. bode društvo še potrebovalo, če si bode hotlo potrebne priprave omisliti. Bog daj, da bi to tolikanj potrebno društvo dobilo še mnogo druzih dobrotnikov iu prijateljev! Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, dné 14. okt. 18S9. (Konec.) Zupan zopet prvosedstvo prevzame. III. V imenu vodovodnega odseka poroča svetovalec Ivan Hribar: Odsek je pri določanji vodne doklade vodilo načelo, ker se je vodovod uvel iz zdravstvenih in snažnostnih ozirov, da je treba po- Kristus in aposteljni. Tudi na kolonadah je polno kipov, ki dado trgu posebno življenje. Pet vrat pelje v svetišče. Nad srednjimi je balkon, s katerega so papeži v boljših časih dajali blagoslov „urbi et orbi". Ko stopiš skozi velikanski preddvor v baziliko, ostrmiš. Pred očmi se ti odpre velikanski tempelj božji, ki je vreden Kristusovega namestnika. V daljavi zagledaš brez števila lučic, ki gore neprestano krog groba sv. Petra. Na desni iu levi stoji kropilen kamen. Na vsakem dva angelja, ki se ti zdita prav majhna; a ko se jima začneš bližati, vidiš dva kipa nadnaravne velikosti. Greš naprej, in kipi, ki si jih od daleč ogledoval, rastejo vedno bolj in bolj iu tedaj še-le spoznaš, kako velikanska je bazilika. Slednjič, po dolgi hoji se pride pod kupolo, kjer je tako zvana konfesija, grob sv. Petra. Na štirih velikanskih stebrih stoji baldahin nad velikim altarjem, spodaj pa je grob. Tu tedaj pokleknem, kamor žene milijone katoliških src. O kako sem srečen, da smem poklekniti „ad limina aposto-lorum" ! V tihem premišljevanji preb jem nekoliko časa. Tit tedaj je grob tistega revnega ribiča, ki je v glavnem mestu nevere postavil sedež Kristusovega namestnika? Sedež, ki stoji že blizo 2000 let, ko so se vendar vsi prestoli krog in krog že večkrat razsuli v prah! O sv. Peter, ki ti je Jezus sam rekel: „et tu ali((uando conversus, confirma fratres tuos", utrdi v veri mene in vse, ki so se moji molitvi priporočili! V katoliški veri hočemo živeti, v njej umreti. Svete rimske stolice se hočemo trdno okleniti, tvojega naslednika, rimskega papeža, spoštovati in ljubiti, njegove nauke slušati, njegove pravice vedno zagovarjati in po svoji moči skrbeti, da med našim dobrim ljudstvom ostane vedno tisto spoštovanje, tista udanost do rimskega prestola, kakoršna se nahaja do danes pri njem. „Ubi Petrus, i bi e cel es i a." Na zadnjem, desnem stebru ladije je podoba sv. Petra iz brona, sedeča na marmornatem prestolu. V levi roki ima ključe, z desno blagoslavlja. Na praznike se obda ta podoba z dragim papežkim ornatom. Vsak romar, ki obišče vatikansko baziliko, poklekne pred to podobo, poljubi desno nogo in se je dotakne s čelom. Zaradi tega je noga že precej obrabljena. Za velikim altarjem se dalje razteza cerkev, in je še tako dolga, kakor na pr. ljubljanska frančiškanska. Na koncu je zopet altar, na katerem je škofovski sedež sv. Petra. Je pa iz hrastovega lesa, s slouovo kostjo in zlatom lepo ozaljšan. Nosijo ga štirje cerkveni učeniki: Ambrož, Avguštin, Atanazij in Krizostom. V desni povprečni ladiji je bil vatikanski koucil; prostora je pač dovolj zunj. Cerkev ima še 29 altarjev po kapelah, ki so ena lepša od druge, pa so z železnimi mrežami zapažene, tako, da jih je mogoče le od daleč ogledovati. Mnogo je tudi spomenikov papežev, ki v baziliki počivajo: vse iz drazega marmorja. Slike po altarjih in stenah vse iz mozaika. Stopimo še enkrat pod kupolo in ozrimo se kvišku. Je-li mogoče, da je človeška pamet to stavbo izumila? Velikansk je moral biti duh, v katerem se je spočela ta ideja. Krog kupole se bere iz dva metra visocih črk: „Tu es Petrus, et super hanc petram aedilicabo ecelesiam tneam, et tibi dabo claves regni coelorum." Šel sem tudi na vrh kupole. Pot na cerkveno streho je zložna, še zložniši, kot na stolp sv Marka. Na strehi, ki je ravna, kakor katera rimskih ulic, spozna se še-le velikost bazilike. Na strehi stanuje precejšnje število delavcev in paznikov, ki so edini davka prosti v Rimu. Preskrbljeni so z vodo in vsemi potrebami. Kupola se popolnoma samostojno dviguje nad streho. Po zložnih stopnjicah se gré kvišku in kmalu se pride na prvo notranjo galerijo. Obhodil sem jo krog in krog. Ljudje v baziliki so bili kot muhe. Mozaiki, ki se vidijo iz cerkve gori kot najftne)Š6 slike, so tukaj surovi kamenČsi. Naprej na drugo galerijo: ta je že ožji in pogled doli kot iz oblakov. Sedaj pride zunauja galerija, s ka- sebno revnejšemu prebivalstvu dati priliko za ceno rabo zdrave pitne vode, in da se potemtakem naloži imovitejšemu meščanstvu večje breme. Po vzgledu čeških mest si je torej izbral najprimernejši ključ, tak namreč, da se bo plačevala vodna naklada po velikosti stanovanj. Vsi troški ljubljanskega vodovoda znašajo 520.000 gld.; v pokritje amortizacijskih zneskov in obrestij bo treba letnega dohodka 43.300 gld. Pobiral se bo znesek petih krajcarjev od vsakega goldinarja stanarine, kar bo dalo letnih 38.000 gld. Ostanek 5300 gld. se bo dosegel s pristojbinami za vodo, ki se bo porabila razven za domačo rabo. Določilo se je v ta namen 12 kr. za kub. meter, vendar se bodo pa pri raznih podjetjih, kot obrtnih, poljedelskih, dovoljevali 10°/o in 15% odpusti, kakor bo smel magistrat tudi sklepati pogodbe glede letnih pavšalnih odškodnin. Stanovanja, od katerih se bo pobirala vodna naklada, so se razdelila v tri razrede: 1. z letno najemnino do 250 gld. — 300 litrov proste porabe; 2. z letno najemnino od 250 do 500 gld. — 450 litrov proste porabe in 3. z najemnino čez 500 gld. — G00 litrov proste porabe na dan. Poročevalec predlaga tedaj, da se tprejme nastopni zakon in izroči deželnemu odboru oziroma zboru: § 1. Takoj, ko se v deželnem glavnem mestu Ljubljani polože cevi občinskega vodovoda ob kakem posestvu iu tedaj občina more to posestvo preskrblje-vati z vodo, obvezan je lastnik tega posestva, da plačuje občini vsako leto znesek petih krajcarjev od vsakega goldinarja najemnine, ki se je priznala od tega posestva. § 2. Lastnik posestva ima pobirati to najemninsko doklado ter jo odrajtovati občini. On je porok za redno njeno plačilo. § 3. Vodo, kolikor je je potreba za domačo porabo (za kuho, pranje in snaženjej, oddajala bode občina brez posebne pri tojbine; za vodo, ki se bode oddajala v druge namen-', pa bode plačevati pristojbina po določenem c-uiku. Za veljavnost tega cenika je treba odobrenja deželnega odbora v soglasji s e. kr. deželnim namestništvom. §. 4 Pravica, pobirati to doklado, preneha kouci leta 1930. Svetovalec dr. Gregorič se izjavlja, da ne more glasovati za ta zakon, predno se ne zagotovi raba vode revnejšemu prebivalstvu. Predlaga tedaj, da se vsprejme v zakon določba o obligalni vpeljavi vode v hiše, izroči načrt še eukrat vodovodnemu odseku in skliče tekom tedna nova seja občinskega sveta v namen kouečuega sklepa. Podžupan V. Petri čič nasvetuje, da se stanovanja z najemnino pod 50 gld. popolnoma oproste te naklade, obrtniški in trgovski prostori pa za polovico. Obema tema predlogoma ugovarjata poročevalec iu svetnik Murnik; pri glasovanji tudi propadeta. Konečno se zakon euoglasuo potrdi in odloži sklepanje o ceniku na prihodnjo sejo. IV. Svetovalcc pl. Zitterer poroča v imenu stavbinSKega odseka o določitvi stavbiuskih črt pri tere je prekrasen razgled na mesto, kampanijo, ua papeževe vrtove in palačo. Na vrteh se vidi velik gozd, mostovi, letovišča, vinogradi itd. Cesta, po kateri se papež vozi, meri tri kilometre. Naprej! Po ožjih stopnjicah se pride vrh kupole v tako zvano laterno. Tu so klopi na okrog in vsi se trudni vsedemo. Prostora je gotovo za štiriindvajset oseb. Od tod pa vodi navpična, železna lestva v jabolko. Jaz kot srčen in šibek (?) Kranjec se drznem tudi tje. Malo težko je šlo; ne vein ali je vrat v jabolko preozek, ali sem jaz premalo šibek. Veudar šlo je. Ko pridem v jabolko, naenkrat me polije pot, da sem bil ves moker. Malo se ogledam po prostoru okroglem, v katerem najde prostora menda šestnajst oseb, potem pa se spustim doli. Ko sem pozneje z daljnogledom zrl nazaj na jabolko, sam nisem verjel, da je bilo mogoče. Vendar je tako. V Rimu se oko grozno gol|ufa. Da sem bil povsodi, kamor sem smel, ni mi treba praviti, veudar, dragi bralec, ne tirjaj od mene natačnega popisa. Jaz pišem pisma, ne potovalne knjige. Bojim se, da bo „Slovenčev" vrednik daues godrnjal, češ, čemu toliko piše. Zatorej bodi za danes dovelj. Samo še srčne pozdrave dragim rojakom, katere upam kmalu zopet videti. V Rimu, dne 5. oktobra. gledališkem pogorišči, kjer hoče filharmonično društvo zidati svoje društveno poslopje. Vršil se je na lici mesta komisijski ogled. Ker se ta stavba ne bo postavila s prezidanjem starih razvalin, marveč bo to popolnoma nova zgradba, ker se bo s časom zadaj ob Ljubljanici napravil nasip od Hradecki-jevega do frančiškanskega mostu in ker se bo konečno tudi struga Ljubljanice vravnala, oziroma zglobila, predlaga: Mestni zbor naj sklene: Stavbinska črta proti Kongresnemu trgu ostane dosedanja, odpade pa balkon; črti proti Kastnerjevi in Kirbischevi hiši ostanete, toda prizidek na strani proti Kastnerjevi hiši se mora odstraniti; zidati se ne sme na starem temelju, marveč se mora proti Ljubljanici nižje postaviti podval, kakor je to primerno nameravanemu zglobenju vodne struge; ozadje poslopja naj se zgradi v polukrogu iu če mogoče, lepše z ozirom na poznejši nasip. — Obvelja. Svetovalca dr. Vošnjaka nasvet, da se balkon takoj podere, se potrdi; isto tako sprejme župan na znanje željo dr. Gregoriča, da bi se cestne poprave hitreje vršile. Potem se prične tajna seja. „Glasbena Matica." „Glasbene Matice" občni zbor vršil se je dne 12. oktobra t. 1. Prvosednik gosp. Ravnikar pozdravi navzoče člane in v splošnjih potezah poroča o delovanji „Glasbene Matice". Iz njegovega poročila je posneti, da se Slovenci bolj in bolj zanimajo za narodno glasbo, osobito za petje. Ni že večjega kraja, kjer bi se ne gojila slovenska pesem, in ni skoro i dneva, da ne bi došla „Glasbeni Matici" naročila j na zbirke pesmij iz vseh slovenskih pokrajin, kate- j rim se drage volje ustreza. Zlasti nas mora veseliti, • da tudi iz periferij mile nam Slovenije dohajajo • taka naročila, in če je treba, odbor pošlje tudi ; brezplačno svoje proizvode v neugodnih gmotnih razmerah nahajajočim se pevskim društvom. Število udov se je nekoliko že pomnožilo, a vendar ne še v tej meri, kakor je odbor pričakoval. Zaradi tega sklenil je po vseh večjih krajih nastaviti poverjenike, ki imajo veselje iu navdušenje za narodno glasbo in za prospeh naroda sploh. Pri Vodnikovi slavnosti stopila je „Glasbena Matica" v javnost iu sklicala pod svojo zastavo mnogobrojen pevski zbor iz vseh slovenskih pokrajin, ki je s svojim izboruim petjem častil prvega duševnega utemeljitelja „Glasbene Matice". Na gomilo iu na krasni spomenik Vodnikov položila je dva venca. „Glasbena Matica" dobila je preteklo leto sledeče podpore: Od slavne c. kr. dež. vlade 400 gld., od slavnega deželnega zbora 500 gld., od slavnega občinskega sveta ljubljanskega 500 gld. iu od slavne kranjste hranilnice 200 gld., za kar izreka odbor najtoplejšo zahvalo. Tajnik g. Josip Paternoster poročal je obširno o odborovem delovanji. Na mesto odstopivšega učitelja g. \Vagnerja vsprejel se je v službo gosp. Moser, rodom Čeh, .ki je prevzel vodstvo goslarske šole. Dne 13. jauuarija t. I. priredil je naš rojak g. Blaž Fišer s sodelovanjem nekaterih gojencev „Glasbene Matice" koncert v redutni dvorani, ki je bil po vsem izboren. Kot kontra-basist slovel je g. Blaž Fišer že po vsej Avstriji iu izvestuo bi se bil popel do svetovne slave, ko bi mu bil Bog pustil dolgo življenje. Toda polotila se ga je huda bolezen, vsled katere jo legel v rani grob ua žalost vseh slovanskih glasbenikov. Omenil je tudi pre-rane smrti večletnega uda iu znanega rodoljuba g. M. Pakiča, ki se je še zadnjo uro spomnil „Glasbene Matice" in ji volil v svoji oporoki sto goldinarjev. Za leto 1888/89 izdalo je društvo sledeče mu-zikalije: 1. Foersterjove „klavirske šole" III. del in 2. šest Nedvedovih moških zborov. V glasbeni šoli vpisanih je bilo 228 učencev. Šolnine oproščenih je bilo 30 gojencev, med temi : za klavirski pouk 8, za goslarski pouk 12, za razne druge instrumeute 9, za „solo"-petje 1. Pouk vršil se je po uataučno določenem učnem redu. Vodja šoli bil je g. prof. Gerbič, učitelji pa: gospa Gerbič-eva, gospodičina Sumau-ova, iu gg. pl. Janušovsky, Moser iu Staral. Dne 5. maja t. 1. vršil se je običajni šolski koucert v redutui dvorani, pri katerem so bili na- vzoči gg.: deželni predsednik baron Winkler, cesarski svetnik Murnik, župen Grasselli in drugi dostojanstveniki, ter mnogo odličnega občinstva. Dne 26. maja bil je izlet na „Drenikov vrh", katerega so se vdeležili vsi gojenci s svojimi učitelji in stariši. Javni izpiti glasbene šole vršili so se dne 5., 6., 8. in 9. julija t. 1. in so se prav dobro obnesli. Vsi gojenci so svoje naloge prav dobro, deloma izvrstno pogodili, in zahvala, katero je izrekel gosp. predsednik vodji in ostalemu učiteljskemu osobju, bila je pač na mestu. „Glasbene Matice" odbor dovršil je koncem tega leta osmo leto svojega šolskega in osemnajsto leto svojega društvenega delovanja. Krepki sadovi tega dolgoletnega truda mu bodo izvestno v izpod-budo, da bode tudi v bodoče častno rešil svojo nalogo in vse svoje moči zastavil v prospeh svojega prekoristnega zavoda. Po poročilu blagajnikovem imelo je društvo v minolem letu dohodkov . . . 4917 gld. 47 kr. in troškov....... 4866 „ 91 . torej ostaja gotovina s . . . 50 gld. 56 kr. V novi odbor izvoljeni so bili sledeči gg.: A. ljubljanski: Fran Ravnikar, dr. Karol Bleiweis, Anton Dečman, Fran Drenik, dr. Andrej Ferjančič, Anton Foerster, Ivan Kruleč, dr. Majaron, Josip Paternoster, Anton Svetek, Vojteh Valenta, Ivan Vencajz, Andrej Zumer; B. zunanji: Danilo Faj-gelj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Fran Šušteršič, Janko Zirovnik. Dnevne novice. (Tndi časnikarska dolžnost, ka-li?) Včerajšnji „Slov. Narod" piše: „Proti potrditvi Hribarjeve volitve glasovali so Nemci in klerikalci. Toliko za danes čitateljem v informacijo." — Temu nasproti konstatujemo, da so vsi slovenski in nemški poslanci glasovali proti potrditvi. Obsedel, oziroma za potrditev je glasoval j eden sam poslanec; gosp. Hribar ni bil navzoč. Koliko torej šteje „Narod" liberalcev med poslanci? (Neumesten zagovor.) V včerajšnji seji dežel-; nega zbora je g. poslanec Klun, kakor smo včeraj ! omenili, stavil predlog, naj se volitev poslanca g. ( Ivana Hribarja vsled mnogih navedenih formalnih , nedostatkov izroči posebnemu verifikacijskemu odseku, ki jo naj pretresa ter deželnemu zboru o 1 njej poroča. Predlog je bil sprejet. — Nepoklicani I zagovorniki so nocojšnjo noč vrata, okna in zid hiše, j v kateri stanuje g. Klun, namazali s tiskarskim , črnilom. Ali enaka junaštva delajo čast mestu lju-i bljanskemu? Ali ni to terorizem? Kdaj se bodo j neki krogi spametovali? (Na kontrolni shod) ni treba hoditi duhov-| nikom-vojakom, ki še niso imenovani vojaškimi ka-j pelani. — K vojaškemu raportu dnč 5. nov. morajo priti vojaški kapelaui v rezervi. Lahko pa se oproste kot šolski katehetje s prošnjo na visokoč. ordinarijat, naj ta pri dopolnilnem okrajnem po-veljništvu (Erg.-Bez.-Commando) št. 17. posreduje potrjujoč, da imajo dotični v resnici kot katehetje s šolo opraviti. Ta prošnja pa naj se takoj odpošlje. (Vžitnina oil vina, vinskega in sadnega mošta in mesa) v davčnih okrajih: škofjeloškem, brdskem, logaškem, mokronoškem, vrhniškem, senožeškem in trebanjskem za leto 1890 in oziroma tudi za leti 1891 in 1892 se bode na javni dražbi po sledečih določbah dajala v zakup, kakor c. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko javlja. Izklicna cena za leto 1890, oziroma za leti 1891 iu 1892, znaša za davčni okraj škofjeloški 10.000 gld., brdski 60S0 gld., logaški 14.781 gld., mokronoški 6110 gld., vrhuiški 8200 gld., senožeški 4000 gld., trebaujski 2700 gld. Dražbcna obravnava se bode vršila dne 3 0. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludno pri c. kr. linančnem ravnateljstvu iu se bode tedaj zakup za vsak zgoraj imenovani davčni okraj posebej izklicaval. Ali ne bi bilo umestno z ozirom ua kratek čas, da jeden gg. deželuih poslancev stavi nujen predlog, da dežela sama prevzame tudi to vžitnino v svojo režijo? (Obrtni nadzornik) g. dr. V. Pog ač ni k prišel je nepričakovano iz Gradca v Ljubljano nadzorovat delovršbene zavode. Marsikoga je morda iznenadil. Želeti je, da itve resnico. („Slovnica italijanskega jezika".) Knjiga, ki jo je pod tem naslovom pred kratkim izdala in založila „Matica Slovenska", gre, kakor se kaže, pral dobro med svet. Da se društveniki, ki je žete, ne bi preveč zanašali, bodi jim povedano, da se knjiga dobi le kot založua pri „Matici" ali pa v posameznih kujigotržuicah proti kupu 1 gld. vsakemu iztisu. (Iz Hrušice) pod Ljubljano se nam dodatno piše: Pri D. M. v Polji je bila minolo nedeljo nesreča. Neki mladenič je pihnil v nabasani topič, ki se ni užgal. Pri tej priliki se topič sproži in nepre-vidneža tako osmodi, da bode težko ozdravel. Drugi je imel v roki nekaj smodnika, ki se mu je od smodke unel ter ga osmodil. Tretji je v vroč topič nasul smodnika, ki se je tudi unel ter ga ožgal. Torej vsled neprevidnosti in predrznosti tri nesreče. — V ponedeljek je neki priletem mož s Studenca s konji peljal z njive zelja. Ko je rinil voz, pal je pod kolo, ki mu je strlo prsi in roko; mož, ki je malo živ ostal, ima 13, večinoma nepreskrbljenih otrok. (Ogenj) je nastal v Čiuklovi tovarni, kakor se nam poroča, predsinočnjim na Dunaji. Ognjegasi so po velikem trudu udušili divji živelj. Škoda je precejšnja. (Akademično društvo „Triglav") v Gradci ima v četrtek dne 17. oktobra t. I. svoje prvo redno občno zborovanje v prostorih hotela „Zum goldenen Ross". — Dnevni red: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Citanje zapisnika. 3. Vsprejem novih udov. 4. Poročilo odborovo. 5. Slučajnosti. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli I Raznoterosti. — Na dunajskem vseučilišči je od 2000 pravnikov 1000, izmed 2600 medicincev okrog 1500 — zidov. Vseh slušalcev na vseučilišči je okrog 6000. Sapienti sat! — Nesreča. Iz Lanciana (na iztočnem vznožji Abruc) se poroča: Dne 6. t. m. je močan potres razburil mestno prebivalstvo. Vila vojvode Zucchet-tija je sfrčala v zrak! V kleti so imeli za lov veliko smodnika spravljsnega; ta se je unel ter provzročil nesrečo Vojvoda in njegovi štirje sinovi so mrtvi, vojvodinji in ujeni guvernanti so odtrgane noge. — Američani so, tako je izračunil „New-York-Herald", raiuolo poletje posebno zaradi pariške svetovne razstave v Evropi potrošili nad 70 milijonov dolarjev. To je v resnici zlat dež za Evropo. — Pogumen mornar. Dne 12. septembra je kapitan Jorgensen v trideset črevljev dolgem „rešilnem" čolnu zapustil London ter je srečno došel v Madeiro. Mož namerava na tem čolnu preko predgorja „dobrega upanja" priti v Avstralijo. Telegrami. Dunaj, 16. oktobra. Dr. Napotnik, novo-izvoljeni knezoškof lavantski, ima dne 24. oktobra kanonični proces v Solnogradu, dne 26. bode slovesna konflrniaeija v metropoli-tanski cerkvi solnograški; dne 27. oktobra sledi konsegracija. Dunaj, 16. oktobra. Državno sodišče je na pritožbo zaradi razpustitve „šulferajna za Nemce" sklenilo, da ne pritrdi formalnim ugovorom ministerstva in razpiše novo obravnavo v prihodnjem zasedanji. Kodanj, 16. oktobra. „Država" je s ca-revno zjutraj ob 8. uri odplula. Kolonija, 16. oktobra. „Koln. Ztg." iz berolinskega vira poroča: Težišče političnega pomena, kateri ima carjev obisk, iskati so mora v mnogih nemotenih razgovorih vladarjev in onim mej carjem in Bismarckom; če so dalje pomisli, da se je cesar po carjevem odhodu pol ure pri državnem kanclerju mudil ter se ž njim o vspehu obiska pomenkoval, priznati se mora, da se smemo na podlagi obiska zaupneje nadejati ohranitve in utrditve miru. Lisabon, 15. oktobra. Stanje kraljevo je obupno. Vsi ministri so šli v palačo. Zalivala. Slavua „Glasbena Matica" v Ljubljani blagovolila je našemu „Slov. bralnemu društvu" darovati mnogo muzikalij, za kar se v imeuu društva prisrčno zahvaljujeva Tržič, dne 14. okt. 1889 Alojzij Šimec, predsednik, Leopold Ahačič, blagajnik. Vremensko sporočilo. Dan Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Colzija 15 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 734 4 735 2 737-1 9-4 14-7 12-2 brezv. si. vzh. n oblačno del. jasno oblačno -ooo Srednja teinporatura 121° za 0 5° pod norinalora. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 16. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 84 gl. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 84 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ Papirna renta, davka prosta......99 „ Akcije avstr.-ogerske banke......921 „ Kreditne akcije ..........30(1 „ London.............119 „ Srebro .............— „ Francoski napoleond..................9 „ Cesarski cekini ....................5 „ Nemške marke ..........58 „ Tržne cenc v Ljubljani dné 16. oktobra. gl. kr. gl. Kr.. Pšenica, hktl. . . . 6 66 Špeh povojen, kgr. . _ 70 ! Rož...... 5 — Surovo maslo, „ — 90: i Ječmen, „ ... 4 33 Jajce, jedno „ Mleko, liter .... — 3 Oves, „ ... Ajda. „ ... 3 _ _ 8 5 — Goveje meso, kgr. . — 56 I Proso, „ ... 4 66 Telečje „ „ . — 54 Koruza, „ ... 5 — Svinjsko „ „ . — 58! Krompir, „ ... 2 32 Koštrunovo „ „ . — 32 Leča, „ ... 12 — Pišanec..... _ 45 Grah, „ ... 13 — Golob ..... — 18 ¡Fižol, „ . . . 10 50 Seno, 100 kgr. . . 2 23' Maslo. kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 23 Mast, — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 7 10 Speh svež, „ 1 60 „ mehka, „ 4 40 Za manufakturne trgovce in zasebnike. Izvrstne češke tkanine znane tvrdke Vil j. Marki, Wamberg (Češko). Struks (bombažno blago) za moške obleke, najlepši obrazci. Barhant, v vseh barvah, dobre vrste. Kanafasse (posteljno blago), razne vrste, najle.ši uzorci, dobro vrste. Oksford za srajce in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Grlzett za ženske in otroško obleke, izvrstno in trpežno blago. (10—7) - kr. 95 „ 15 „ 60 „ «5 47' 67 35 Uzorci gratis in franko. — Pošilja se proti povzetju. xxxxxxxxxxxxxxxxxx x Hirala Elierl, * X izdelovalca oljnatih barv, lirnežcv, lakov X y iu napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X H XijBil>Ijs«ms*, X za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št, 4. ^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse 4A v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (lilechbiiehscn) v domačem lanenem oljnatem tirneži najlineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. (16) y Oeiiilto n:i zuhtevuiijo. ' W X X X X X XXXXXXXXXXXXXXXXXX Ravnokar izšel : Antona nemško-slovenski Tretji, popolnoma predelani in pomnoženi natis, priredil Anton Bartel. c. kr gim. profesor v Ljubljani, s sodelovanjem tovarišev A. Kaspreta, M. Petelina, J. Piohlerja, L. Pintarja, M. Suhača in A. Tavčarja. Ctiiin 3 s poAtno i»oisil jnt-vi.jo J5 tfl