2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 30. septembra 2010  Leto XX, št. 39 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 30. septembra 2010 Porabje, 30. septembra 2010 »SLOVENEC SEM«, TUDI V SLABEM VREMENU STR. 3 NOVINARI MADŽARSKE TELEVIZIJE PO SLOVENIJI STR. 5 Po dolaj pa bregaj v dežji Občina Šalovci, Kulturno-umetniško društvo Büdinci pa Porabsko kulturno turistično društvo Andovci so 18. septembra organizirali pohod (gyalogtúra) po Pouti po dolaj pa bregaj ob evropski zeleni vezi. Markirana pohodniška paut vodi od najbole sövernoga kraja v Sloveniji, Büdincev v najmenkšo porabsko ves, v Andovce, pa nazaj. Človek si plane pripravi pa dela, Baug njemi je pa prejkpotegne. Nikak tak je bilau zdaj tau na tom pohodi tö. Büdinčarge so skrbno pripravili vse, ranč tak, kak vsigdar. Ženske so spekle fajne pokaraje, pogače, vö so obejlili dvorano v vaškom daumi, v hladilniki so meli klobase bar za 400 lidi… Andovčani so poskrbeli, ka bi meli kaj nauvoga tö videti po pauti, vö so spucali stari stüdenec, zagradili mravljinjek, pa napravili paut do sodačkoga bunkera. Meteorologi so nam že na začetki kedna nej nika dob-roga obečavali, dapa ka de zavolo dosti dežja en lejpi tau Slovenije pod vodauv, smo nej mislili. Tak so se te pohodniki od bole daleč premislili – eni so zavolo poplav ranč nej mogli – pa ji je bole malo prišlo v Büdince. V soboto podné je tak kazalo, ka se Baug vseeno usmili organizatore, vej pa dež, steri se je lejvo že dvej noči pa dva dneva, je stano pa ešče sunce se je malo skazalo. Malo pred tretjo vöro se je vseedno zbralo kakšni stau lidi pri vaškom domi v Büdinci, gde ji je pozdravo žüpan občine Šalovci Aleksander Abraham. Pohodniki so si najprva leko poglednili razstavo ekslibrisov, stero je pripravilo Društvo Exlibris Sloveniae s pomočjo domanjoga društva. O knjižni znakaj (tau so mali grafični kejpi, steri se nakelijo na notranjo platnico knjige, po tom se vej čidne so knjige) je gučo prof. dr. Rajko Pavlovec, tajnik društva. Zahvalo se je domanjomi društvi, ejkstra Vendeli Židoni, steri je največ napravo za tau, ka bi se razstava leko oprla. Ranč te, gda se je trbelo napotiti na pohod, je pa zač-no dež titi, najprva samo tak na raji, potistim pa vse bole. Najbole batrivni smo se zatok podali na paut, bili smo pisana druščina z držencami, dežnimi plašči. Do andovske meje smo brž prišli, pa se ranč nej vküpnamazali, ka smo po asfalti šli. Samo potistim se nam je vrag skazo! Gda smo prišli do »vretine žitka«, smo vidli, kak so tla premočena, mejsili smo v rednoj blati. Zakoj se stüdenec v andovskoj gaušči zové vretina žitka, smo leko zvedli s table, stero je andovsko društvo postavilo. Tau je prej takšna vretina, ka če v cejli Andovcaj nin nej bilau vodé, ta je gvüšno mejla, zatok so lidgé v süči es ojdli po vodau. Pa prej za male mlajše tö trno dobra bila, voda je pomenila žitek za lidi, za živino, za male mlajše. Malo naprej od stüdenca je velki mrvlinjek (mravljišče) rdečij gozdni mravl, steroga so člani društva ogradili z drautom, od tam vö v brejg pa bunker. Taše bunkere so na tej granici zidali med letoma 1950 pa 1954, po tistim ka sta se Tito pa Stalin svadila, pa so vogrski prejdnji tö tak pravli, ka je Jugoslavija neprijatel. V Andovcaj smo se ešče gnauk stavili pri stari domačiji pa Malom Triglavi, tü so nam člani društva ponidili namazane krüje, vino, vodau. Kakoli smo že od zvüna mokri bili, je zatok kakšen špricer dobro spadno. Prejk po andovskoj gaušči smo prišli do mesta nekdenešnje karavle (őrs), gde je zdaj počivališče za pohodnike. Es so pred nas prišli člani büdinskoga društva, prinesli piti, gesti pa dobro volau tö. Djušijove fude so nam davale volau, ka smo vküper z ženskami malo popejvali. Ob mejni kamnaj smo potem šli do najbole sövernoga ponta Slovenije pa nazaj do Büdinec. Med pautjov so ništrni gobe brali, grbanje, lišičice, turke... Redna kmica je gratala, dočas smo vsi nazaj prišli do vaškoga doma v Büdincaj, gde so nas čakali s küjanimi klobasi pa krumpičovo solato. Po krajšom počitki smo slobod vzeli od prijazni domačinov, steri so se rejsan trüdili, ka bi se dob-ro meli. Če rejsan smo bili blatni pa mokri, po mojem je nikomi nej žau bilau za 12,4 km dugo paut, vej pa tisto, ka je bilau mokro, se je od tistoga mau že pošišilo, ka je bilau blatno, se je opralo. Prijaznost domačinov je pa nadomestila vse tisto, ka je vrejmen pokvarilo. M. Sukič Pohodniki pri andovskom bunkerji (Foto: S. Eöry) Endre Göntér v soboški Galeriji 20. oblejtnica Madžarsko društvo »Baráti Kör« v Murski Soboti SLIKAR PANONSKEGA PROSTORA Endre Göntér, tudi petkratni udeleženec mednarodnih likovnih kolonij v Monoštru, je imel veliko pregledno razstavo lani septembra v lendavski Galeriji-Muzeju, ko je sočasno izšla bogata monografija o njegovem delu. Na tokratni razstavi v soboški Galeriji se predstavlja zopet s pregledno razstavo, na kateri so tudi najnovejša dela, nastala po lanski razstavi v Lendavi. Skupaj z umetnostnim zgodovinarjem Francem Obalom sta jo poimenovala Iskanje identitete, na razstavi so tako slikarjeva najzgodnejša kakor tudi najnovejša dela. Franc Obal spremlja ustvarjalno likovno pot Endreja Göntérja od zgodnjih začetkov do najnovejših del: »Slikarska misel Endreja Göntérja vzpostavlja most med preteklostjo in sedanjostjo, je merilo za prihodnost iz skupnih vrednot preteklosti in išče novo enotnost v razbitosti našega časa.« Pod naslovom Zastavljalec usodnih vprašanj László Kostyál poudari: »Endre Göntér je tako iz topografskega kot etničnega vidika globoko zasidran v sodobni evropski umetnosti. Njegova ustvarjalnost se navezuje na konkreten prostor in čas, na abstraktne, toda stvarne probleme.« Endre Göntér uporablja izraziti barvi rdečo in črno, s čimer izpričuje pripadnost svojemu madžarskemu poreklu. Podrobneje oriše popotovanje in mistično iskanje poti madžarskega ljudstva v novo domovino, ki ga dopolni s podobami začasnih ali zapuščenih bivališč, tlečim ognjiščem in šamanskim obredjem. Slikar hodi po dolgi poti prostrane panonske zemlje svojega ljudstva, saj se postavi v vlogo nekakšnega mističnega razlagalca te magične preteklosti. Tudi zaradi tega in še česa iz domala štirih desetletij ustvarjanja je End-re Göntér izvirno samosvoj slikar, tako v slovenski kot madžarski likovni ustvarjalnosti. Z značilnostjo, da se z umetnostjo odziva tudi na dogajanje v rojstnem kraju in širšem prekmurskem-panonskem prostoru. Za ustvarjalno pot in pogled na predstavljena dela pravi, da ima občutek, kako obrača liste zgodovine od začetkov do danes. Razstava Endreja Göntérja Iskanje identitete bo odprta do 6. oktobra. Nato bo 10. decembra letošnji največji likovni dogodek v soboški Galeriji, Evropski trienale male plastike – Deljene identitete: Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom. Trienale, ki bo odprt do 25. marca 2011, bo poskušal preseči številne meje, tudi take, ki umetnost ločujejo od vsakdanjega življenja. Ernest Ružič V soboškom gradi so 18. septembra svetili svojo 20. oblejtnico člani madžarskoga drüštva v Murski Soboti, na štero je bila pozvana sombotelska pevska skupina tö. Od pozvani so meli guč in gratulejrali: žipan varaša Anton Štihec, parlamentarni poslanec László Göncz, direktorica Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi Lili Kepe. Vsi so želejli, aj soboški Madžari tak tadale skrb majo na svojo madžarsko materno rejč in jo mlajšom pa vnükom tö prejkdajo. Svetašnji guč je mejla predsednica Žuža Sečko. Soboški Madžari so »samo kapla v maurdji madžarskoga lüstva«, depa fejst radi majo svojo materno rejč in kulturo - je pravla. Drüštvo je ustanovila pokojna Rózsa Kercsmár. Od 2004 do 2008 je bila predsednica (na žalost že tö pokojna) Ella Pivar. Zdaj imajo več kak petdeset članov, šteri se srečajo v soboškoj knjižnici vsikši drügi četrtek. Pauleg kulturnoga programa so soboški Madžari na razstavi nutpokazali, ka vse so ženske vöšivale. Eno leto pa pau je devet žensk zač-nilo vöšivati. Gnes ji je pet, od toga edna ejgla, štiri vöšivajo. Komaj čakajo četrtek, ka se srečajo in njim Margit Horvat iz Čentibe nauve motive pokaže. Med temi gestejo domanji motivi iz krajine Heteš. Že pet lejt spejvajo ženske v pevskom zbori, šteroga vodi Iluš Gal. Zbor je na tom svetki spejvo madžarske in prekmurske slovenske pesmi. V kulturnom programi so gorstau-pili ljudski pevci iz vesi Žitkovci in Domanjševci, pa Sombotelske spominčice. Soboško madžarsko društvo in sombotelsko slovensko društvo se padašivata že pet lejt. V drügom deli programa sta spejvala Katalin Ernst in László Nemere (Vigadó-duó) iz Nagykanizse pesmi iz madžarski operet. Najduže so ostali vküper soboški Madžari s sombotelskimi Slovenci, s šterimi so vküper spejvali madžarske in prekmursko-slovenske pesmi. Tau njim je nej bilau žmetno, ka dvej rejči gučijo, dvej kulturi poznajo in baudvaje radi majo, poštüvajo. Marija Kozar Umetnostni zgodovinar Franc Obal in slikar Endre Göntér se družita več desetletij. Njune razprave so vedno živahne, ustvarjalne. Tako je bilo tudi ob najnovejši, odlični razstavi v soboški Galeriji Predsednica med pevci (desno prva) in vodja zbora (levo prva) Pogled na dela Endreja Göntérja 20 let raziskujejo skupaj Konec tedna se je v Monoštru in Zalaegerszegu (v tamkajšnji Mestni hiši so namreč odprli spominsko razstavo) odvijala mednarodna konferenca ob 20. obletnici Mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. V konferenčni dvorani hotela Lipa so strokovni delavci arhivov Zalske in Železne županije ter Pokrajinskega arhiva Maribor, gostje in udeleženci taborov, spregovorili o opravljenem delu ter predstavili svoje izkušnje. Zadnji dan konference, ki je potekala v sklopu mednarodnega projekta Skupna bogastva naše preteklosti – živa dediščina / Múltúnk közös értékei – élő örökség, so udeleženci obiskali tudi nekatere kraje, kjer so tabori v preteklih letih potekali. »Slovenec sem«, tudi v slabem vremenu V Selnici ob Dravi je letos Kulturno in izobraževalno društvo Janez Urbas že šestič organiziralo tekmovanje v kuhanju, ki se ga vsako leto udeležujejo tudi ekipe zamejskih Slovencev. Žal, vreme nam letos ni bilo naklonjeno, lahko bi rekli, da je bilo grozno, saj je cel dan deževalo, bilo je mrzlo, ampak to ekipe sploh ni motilo. Vsi so sami skrpali strešice, pod katerimi so začeli veselo kuhati. Tekmovanja se že od začetkov udeležuje tudi ekipa Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je letos štela štiri člane. Slovenci iz Avstrije in Italije so se vremena ustrašili, zato je bila naša ekipa tokrat edina, ki je zastopala zamejske Slovence. »To tekmovanje tradicionalno organiziramo že šesto leto. Namen tega tekmovanja ni v tekmovanju, ampak v druženju, spoznavanju ljudi iz zamejstva med seboj. Spoznavanje društev med seboj, navezovanje novih stikov in pokazati, da kjerkoli smo Slovenci, držimo skupaj. Osnova tega je, da vsi zamejski Slovenci, ne glede na to, ali so v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem, so eno in morajo ostati eno, morajo ostati Slovenci. Zato je to tudi namen srečanja in zato se tudi to srečanje imenuje Slovenec sem,« - nam je razlagal organizator prireditve Janez Urbas. »Neverjetno je, da je zjutraj še močno deževalo, vreme je slabo, kljub temu so vsi prišli, vsi se z velikim veseljem družijo tukaj. To je tudi dokaz, da je to srečanje nujno potrebno, ne glede na vreme, ker nam tudi vreme ne more preprečiti, da bi lahko rekli, Slovenec sem,« - je še dodal. Ekipe so tudi letos kuhale tradicionalne jedi iz svojih krajev. Mi smo se letos odločili, da bomo kuhali ribjo juho, ki za Slovenijo ni značilna. Naš kuharski šef je bil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, ki se zelo spozna na kuhanje ribje juhe. Pravi, da je pri pripravi te jedi najbolj pomembna osnova, ki je sestavljena iz pasiranih rib, nepogrešljiva pa je še madžarska mleta paprika. Organizatorji so med kuhanjem poskrbeli tudi za kulturni program, v okviru katerega so nastopili Ljudski pevci z Gornjega Senika. Folklorna skupina Luka Kramolc iz Šentanela zaradi majhnega prostora žal ni mogla nastopiti, zato so nekaj pesmi zaigrali muzikanti skupine, ki so tako poskrbeli za dobro voljo. Udeležence in goste na tekmovanju je pozdravil župan občine Selnica Jurij Lep. »Sem zelo zadovoljen, da se že šesto leto srečujemo tu v naši občini. Vsako leto damo velik pomen temu srečanju, ker je zelo pomembno, da mi kot matična država skrbimo za naše manjšine v zamejstvu. Zelo dobro je, da se tu srečujemo, povezujemo, da drug drugemu povemo, da smo tu, da obstajamo,« - je izpostavil župan. S svojim obiskom je navzoče počastila tudi častna občanka Selnice, dialektologinja in akademikinja Zinka Zorko, ki jo v Porabju dobro poznamo, saj že dolga leta raziskuje porabsko narečje in še danes pogosto obišče naše kraje. Po kulturnem programu so se še nekaj časa kuhale jedi v kotlih, ekipe so pripravljale naprimer gobovo juho, bog-rač, telečjo obaro z žganci, pasulj z rebrci, mi pa, kot je že znano, ribjo juho. Čeprav je na takih tekmovanjih važno le sodelovanje, smo vsi naskrivoma pričakovali najboljši rezultat. Sicer pa ne pravijo zaman, da je madžarska kuhinja ena od najboljših na svetu, saj je bila ekipa Zveze Slovencev na Madžarskem v prejšjnjih letih zmeraj med prvimi tremi. Ni bilo drugače tudi letos, z našo ribjo juho smo si namreč prislužili prvo mesto. Druga najboljša jed je postal bograč, ki ga je pripravila ekipa z imenom Svet med Dravo in Muro, tretje mesto pa je dosegla ekipa Folklorne skupine Luka Kramolc iz Šentanela. Z razglasitvijo rezultatov se še prireditev ni končala, sledilo je še prijetno druženje in smo seveda tudi pokušali vse jedi, ki so jih pripravile ostale ekipe. V večernih urah smo se vrnili domov s prijetnimi izkušnjami (ne glede na vreme), sedaj pa že lahko razmišljamo o tem, kaj bomo kuhali naslednje leto. Nikoletta Vajda-Nagy V kulturnem programu so zapeli tudi ljudski pevci z Gornjega Senika pod vodstvom Vere Gašpar Častna občanka Selnice ob Dravi akademikinja dr. Zinka Zorko se vsako leto udeleži srečanja Letos je bil glavni porabski kuhar predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök Porabska ekipa (Gyöngyi Bajzek Jože Hirnök in Nikoletta Vajda-Nagy, manjka Karči Holec) je z ribjo juho zasedla prvo mesto Glavni organizator srečanja Janez Urbas OD SLOVENIJE… Manjšinski festival v XVIII. okrožji Budimpešte Manjšinske samouprave v XVIII. okrožji Budimpešte so 18. septembra pred kulturnim domom Béla Kondor pa organizirale tradicionalno prireditev, manjšinski festival. Na te den majo samo manjšine programe. V petek popoldan in vnoči se je fejs lejvo dež. Tau prireditev držimo venej, istino, če bi lagvo vrejmen bilau, te bi znautra mogle nastopiti skupine. Fejs smo prosili, naj dun dobro vrejmen mamo, zato ka je zvüna, na dobrom lufti vse bola lepše. Več lüstva ma možnost pogledniti programe, steri pa nejma volau dola priti s štaukov, leko z domanjoga balkona gleda pa poslüša. Baug je sprejmo našo prošnjo pa nam je lejpo vrejmen napravo. Dosta lüstva se je zbralo pred odrom, dosta jih je pa iz šatora gledalo in poslüšalo bogati, raznovrsten (változatos) program. Nastopile so folklore, od mlašeče do odrasle, muzikantje in tako dalje. V našom okrožji 11 manjšinski samouprav dela. Vsaka manjšina dobi pau vöre, ka se skupina, stero je pozvala, notra pokaže. Tak ka lüstvo se je leko zabavalo več kak pet vör. Naša samouprava je letos iz Beltinec mejla nastopajoče. Oni so že zazrankoma po šestoj vöri sedli na bus in kak so prajli, flajsnoga šoföra so dobili, steri je tak brž vozo, ka so se že pred pau edenajstoj vöri leko čüdivali nad lepotami Budimpešte. Z našim predsednikom sva je počakala pri Matjaževi klejti. Pozdravili smo enega drugega, potistim vseli v bus in se napotili v XVIII. okrožje. Do obeda je bilau še malo cajta, naj vsakši minut vöponücamo, smo šli na letališče. V tistom minuti je ranč eden fligar se spiščavo dola na zemlo, otrokom se je tau sploj vidlo. Po obedi so se tamburaši preoblekli in stopili na oder. Naša referentka ji je nota pokazala, taprajla, ka so prišli iz matične domovine, iz Slovenije, točneje iz Prekmurja. V Beltincaj dela društvo že 85 lejt, tamburaše vodi Mirko Smej, steri je že več kot 150 oseb navčijo igrati. Zdaj vküp igra s trejmi sinami. Na odri je bilau njegovi pet vnukov tö, vsaki je pri svojomi stariši stau. Lejpe stare slovenske ljudske naute so zaigrali, žalostne pa koražne, nisterne mi tö poz-namo. Zaigrali so Spominčice tö (Kéknefelejcs). Gda so koražne igrali, vsakšoma so ojdle noge na ritmuš, nisterni so se na ples nalačüvali. Naši gostje so si s svojim programom zaslüžili velko ploskanje. Predsednik samouprave je zahvalo nastopajočim, ka smo leko preživeli lejpi popoldan, poslüšali slovenske pesmi. Želo je našim gostom ešče dosta, dosta nastopov, mnogo uspehov, naj bodejo vsikdar veseli, naj ohranijo te lejpe pesmi in naj se ešče večkrat vidimo. Predsednica drüštva KUD Beltinci Elizabeta Zadravec se je zahvalila za povabilo, prajla je, ka je rada, ka v taum velkom varaši, steri telko prebivalcov ma kak matična domovina, se ešče čüje stara prejkmurska rejč, prosila nas je, naj tadala ohranimo materni jezik. Oni pa z veseljem pridejo zopet, če je povabimo, in do nam pomagali s pesmimi in z združenjem pri tejm. Po nastopi smo pri bejlom stauli pripovejdali, bili smo koražni. Potistim so se gostje poslovili od naši lidi. Prvin kak smo šli kaulek gledat po Budimpešti, smo eno sliko naredli pred spomenikom, steri stoji v manjšinskom parki, na sterom je napisano v 11 manjšinski jezikaj stavek iz opominov krala svetoga Štefana, stere je napiso svojomi sinej: »Mert az egynyelvű és egyszokású ország gyenge és esendő.« Od tec nas je autobus pelo na trg Herojev in k baziliki, stera je posvečana svetomi Štefani. Tej eni so se z dvigalom gora pelali v törem, pa od tam poglednili Budimpešto. Naša paut se je nadeljavala prejk Verižnoga mosta na grad. Matjaževo cerkev smo si samo od zvüna leko poglednili, zato ka je meša bila. Z Ribiške trdnjave so se vidli Parlament, Margaretin otok in most, bazilika in peštanski tau tö. Gda smo prišli do palače Šandor, gde ma delovno mesto predsednik države, je že kmica postala, zato so naši gostje leko vidli vöposvetljeno (razsvetljeno) Budimpešto. Cajt je brž taodleto, smo se mogli posloviti. Pri busi smo se ešče gnauk zahvalili za trüd in za lejpi den. Vüpamo, ka so se naši gostje z lejpimi spomini vrnili domau in da se ešče bomo srečali, da se bo tau prijateljstvo nadaljevalo. Tau podkrepijo (alátámasztja) reči predsednice drüštva, stere nam je poslala po e-maili: »Pozdravljeni, še ednouk se vam vsem dol zavalin za vse, ka ste nam ponudili, in za vašo gostoljubnost. Bilou nam je jako lipou, zatou si želejmo idnouk malo nazaj pogverati vse vaše trude. Zatou vas že zdaj tudi povabim na naš folklorni festival v Beltince. Še ednouk fala za vse. Lizika Zadravec.« Hvala našim lidam tö, ka so prišli na festival. Hvala Klari Fodor tö, ka nam je tašno dobro skupino zriktala, že nej prvič. Hvala organizatorom tö, najprva delavcom, ki delajo v kulturnom daumi, in manjšinskoj referentki občine, Mariji Nagy. Jože Karba podpredsednik Slovenija poplavljena Močno in dolgotrajno deževje je v številnih slovenskih pokrajinah, razen na severovzhodu države, povzročilo, da so številni potoki in reke prestopili bregove. Podatki o tem, kakšno škodo so na infrastrukturi, kulturnih objektih, vodotokih, državnih cestah in v gospodarstvu povzročile poplave, se šele zbirajo, prav gotovo pa je škoda velika, saj jo popisujejo v več kot 120 občinah. V državnem proračunu je predvidenih 18 milijonov evrov rezerv za tovrstne namene, nekaj sredstev je še v tekočih rezervah, denar pa lahko vlada pridobi še iz drugih naslovov. Slovenija lahko zaprosi tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada, če škoda po naravni nesreči doseže tri milijarde evrov ali 0,6 odstotka njenega bruto narodnega prihodka. Slovenija lahko pomoč tako dobi, če škoda znaša več kot 218 milijonov evrov. Brez veleposlanikov v evropski diplomatski službi Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je razkrila seznam 29 imenovanj na visoke položaje v evropski diplomatski službi. Med novoimenovanimi veleposlaniki EU v tretjih državah ni nobenega Slovenca. Zunanji minister Samuel Žbogar je izrazil razočaranje, ker ni bil imenovan nobeden od »odličnih« slovenskih kandidatov, ki sta prišla v ožji izbor. Dejal je, da je Slovenija pričakovala, da bo Ashtonova upoštevala geografsko uravnoteženost, »še posebej pri državah, kot je Slovenija, ki v zunanjih službah oz. zunanjih institucijah EU sploh niso prisotne«. V bitko za županske stolčke 774 kandidatov Na lokalnih volitvah, ki bodo 10. oktobra potekale v 208 občinah - v dveh, v MO Koper in občini Trebnje, pa volitev ne bo, ker je njihovo izvedbo zadržalo ustavno sodišče – se bo po podatkih občinskih volilnih komisij za županska mesta skupaj potegovalo 774 kandidatk in kandidatov. Največ zanimanja za župansko mesto je v Ljubljani, kjer je v volilno tekmo vstopilo 13 kandidatov, po drugi strani pa v 23 občinah na županskih volitvah nastopa en sam kandidat. Beltinški tamburaši na odri En tau gledalcov … DO MADŽARSKE Novinari Madžarske televizije po Sloveniji Novinari Manjšinskoga uredništva pri Madžarskoj televiziji so se že tretjo paut odpravili v eden sausednji rosag, šteri je matična domovina od edne manjšine. Prvi dvej leti so gorpoiskali Romanarsko pa Rovačko, letos pa je na red prišla Slovenija. Manjšinski novinari, šteri delajo v Budimpešti, Pécsi, Szegedi pa Somboteli so se do tega mau v pet dnevaj vküper napautili, ka aj bi bole spoznali edno kulturo pa svoje kolejgare tö. Letos so med njimi bili Nemka, Srbinja, Grkinja, Rom, dva Romanara, dva Slovaka pa dva organizatora Slovenca. Paut se je začnila po prekmurski potaj. Že na štajerskom bregej reke Mure so novinari spoznali, kak funkcionera mlin na vodej pa ništerni so si dinsko melo pa kašo tö küpili. Avtobus je dale pelo prauti vesnici Jeruzalem, gde po bregaj na veuko grauzdje pauvajo pa vino redijo. Pri Dravi je nej mogo faliti Ptuj, najstarejši slovenski varaš. Če rejsan so manjšinski novinari tü tö splezdili na grad, razgledi so se eške bole radüvali nad Celjom, gde so leko odišli gor v törem grada pa od tam občüdovali krajino. Prvi den se je končo s potjauv pri reki Savi, mimo skor najvišišoga raura v Evropi. Gorenjska je ranč tak z oprejtimi rokami, s sunčnim dnevom čakala popotnike. V Brezjaj si je mala skupina poglednila najvekšo slovensko Marijino prauškarsko cerkev pa malo razstavo od betlehemov pauleg bazilike. Bled je biu kak čalejr, šteri vsikdar znauvič gnako čalarijo naredi. Vrkaj z grada se je novinarom opro pogled na »slovenski Paradičom« med bregami. Po dobrom blejskom kremeši se je den končo v Škofji Loki, gde so se popotniki v starom centri počütili kak pred petstau lejtami. Tretji den zrankoma so izletnike čakali kolejgari na RTV Slovenija, gde so jim na kratko nutpokazali delo nacionalne televizije pa radiona, eške ejkstra pa so gučali od manjšinski uredništev. Taljange na maurdji majo skoro štiri vöre tv-programa na den v maternom geziki, Madžari pa štirikrat pau vöre na keden. Tau je trnok dosta, če pomislimo, ka v rosagi Taljanov kauli tri, Vaug-rov pa kauli šest gezero geste. (Slovenci na Madžarskom majo na televiziji vsikši drügi keden pau vöre.) Gostiteli so eške nutpokazali najbole moderne študione tak na radioni kak na televiziji, po obiski pa so se sodelavci Madžarske televizije napautili na maurdje. Vrejmen je rejsan lejpo bilau, ništerni so se eške kaupali tö v malo ladnoj vodej v Kopri. Sunce je že pomalek dojodišlo, gda so prišli v Piran, gde je je čakala dobra večerdja z ribami. Krajina Kras má dosta drauvni lepot. Eden od nji je Lipica, gde letos djenau 430 lejt bejle konje držijo. Manjšinski novinari so si poglednili kobile pa njine črne mlajše, depa v štale so tö leko malo pokukivali. V vesnici Kobjeglava so popotnikom raztomačili, kak se fajna šunka »pršut« redi, pa na vötri siši. Krasa pa nega brezi črnoga vina teran, šteroga so novinari na konci dneva koštavali. Za slejdnji den je ostala samo paut do daumi. Za kratek čas so se izletniki stavili eške v Maribori pa se na avtobusi dosta pogučavali od vsega, ka so lejpoga videli po pauti. Novinarom paut po Sloveniji ostane v lejpom spomini, so pa že od tretjin spoznali eden matični rosag od svoji kolejgarov. (Ekskurzijo po Sloveniji je podprla Slovenska turistična organizacija. Za izkazano pomoč se lepo zahvaljujemo.) -dm- Nova Oplova tovarna v Monoštru Ena najsodobnejših tovarn motorjev se bo začela graditi v Monoštru, in bo območju zagotovila osemsto novih delovnih mest, sta najavila novo investicijo premier Viktor Orbán in podpredsednik podjetja Opel/Vauxhall Reinhard Hoben 21. oktobra v madžarskem parlamentu. Mednarodne tiskovne konference sta se udeležila tudi minister za nacionalno gospodarstvo György Matolcsy in župan mestne občine Monošter Tibor Viniczay. V novi tovarni se bodo proizvajali motorji z nizko potrošnjo in nizko emisijo ogljikovega dioksida. S proizvodnjo bodo predvidoma začeli proti koncu leta 2012. »Pri poslu je pomemben denar, toda vsaj tako pomembno je dobro delo. Vlada želi v desetih letih pridobiti milijon novih delovnih mest, z odprtjem nove tovarne v Monoštru se bo ustvarilo skoraj tisoč novih služb, če upoštevamo tudi kooperante, dobi nova delovna mesta še dodatnih dva do tri tisoč ljudi,« je poudaril Viktor Orbán. Investicija bo stala petsto milijonov evrov, svoj delež bo prispevala tudi vlada. Podpredsednik Opla je označil že obstoječo monoštrsko tovarno kot eno najbolj produktivnih. Dan pred najavo nove tovarne v Monoštu je monoštrski župan Tibor Viniczay podpisal pogodbo s podjetjem Allison Transmission, ki je odkupilo zemljišče v monoštrski industrijski coni za gradnjo novega obrata. Podjetje ima v Monoštru že dvanajst let svoj obrat za proizvodnjo menjalnikov, na začetku je delovalo v okviru General Motorsa, osamosvojilo se je leta 2007. V novem obratu bodo proizvajali avtomatizirane menjalnike za avtobuse, kamione, tovornjake. Z gradnjo novega obrata naj bi končali do sredine naslednjega leta. Podjetje ima tudi nadaljnje načrte v Monoštru, podpredsednik David Lee Parish, ki je podpisal pogodbo, o teh zaenkrat še ni želel govoriti. V novem obratu želijo svoje proizvode pokazati tudi svojim kupcem, saj so jih do zdaj kupci obiskovali v centru podjetja na Nizozemskem, ker Monošter ni imel primernih prenočitvenih kapacitet. Z izgradnjo novega hotela v Monoštru je rešen tudi ta problem, je povedal podpredsednik. Skupina novinarov pred Marijinov bazilikov v Brezjaj Šunke se sišijo več kak edno leto Ali sva leko padaša? Nauvi šofer pri Državni slovenski samoupravi Usposabljanje kuharjev v restavraciji Lipa Dostakrat pravimo, ka mlajša generacija že slabo ali sploj ne guči slovenski, dapa na srečo tau zato ne vala za vsakšoga. Norbi Gyeček z Gorenjoga Senika nej ka samo guči, liki je delo v Sloveniji, v Trdkovi, pri firmi Goričanka Kalamar. Cejlak do 1. septembra je tam delo, gda je prišo k Državni samoupravi kak šofer. • Norbi, ti si že znau slovenski gučati, gda si v Trdkovi začno delati ali si se tam navčo? »Kak bi nej znau, vejpa ge sem doma s starimi starši vseskauz slovenski gučo. Če bi nej znau, te leko ka ranč bi me nej gorvzeli. Tau zato tö moram povedati, ka dosta besed, nauvi besed sem se tam navčo, taše, stere smo do tistoga mau doma ranč nej nücali. Čisto nači je bilau, tak ka dosta se je trbelo vcujnavčiti.« • Ka si emo tam za delo? »Na začetki sem vozo po tereni vse fele gradbeni material, tak ka sem mogo spoznati vasnice tö, ka je nej bilau leko. Tau tisti tak dobro zna, što se je že vozo po Goričkom. Na začetki so me poslali, pa sem ranč nej znau, gde odim. Dostakrat so samo hišno ime pravli, te sem eške spitavati mogo po vasaj, ka sto je tau. Tak ka nej bilau leko, dapa vsigdar sem tanajšo zato. Zvün tauga sem eške v skladišči mogo z viličarom razkladati pa naklajati material. Zmejs je bilau léko, zmejs je pa bilau bola žmetno, tak ka vse fele je bilau.« • Ka vse ste tam odavali? »Ka si leko zmisliš, vse, vsakši fele gradbeni material. Ka je nej bilau, tisto smo naročili, pa so nam pripelali. Tašo nej bilau, ka bi kaj nej bilau.« • Dosta Porabcov je odlo ta kipüvat k vam? »Prejšnja lejta dosta, dapa v zadnjom časi že nej tak fejst. Tau vejn zato, ka so cejne iste, edne stvari so falejše bile, druge pa nej. Bola se je splačalo tistim, steri so bola skrajej, pa nej njim je trbelo daleč pelati. Najbola Vaugri pa Porabci oktobra odijo, gda se svejče kipüvajo, tašoga reda eden za drugim stanjüvajo autonge.« • Kelko lejt si delo v Trdkovi? »Tri lejta, ka je nej dugi čas, dapa če človek nazaj misli, zato itak. Sploj dosta lidi sem spozno te čas. Zdaj že, če so mi prajli edno ime, kama moram pelati, sem že znau, nej mi je trbelo spitavati.« • Kakšna je bila kolektiva? »Dobra je bila. S šefom sem se tü rejsan dobro razmo, delo je tü nej žmetno bilau. Bola sem vejn zato isko nauvo delo, ka bi nika nauvoga vösprobo, leko tak povejm. Zdaj je bila ta možnost, pa v domanjoj vesi je, tak ka za volo tauga sem se glaso. Zdaj za gnauk je tau zame bola idealno.« • Po trej lejtaj si menjau slüžbo pa si prišo k Državni slovenski samoupravi delat. Ka ’š emo tü za dela? »Name so goravzeli za šofera pa za hišnika k Küharjevi spominski hiši. Kak šofer je tak dano, če kama trbej titi predsedniki, te mo ga pelo, kak hišnik pa vse fele delo mam kak kauli hiše tak znautri v hiši. Tau, ka se vidi, se tak da, drugo pa povejo. Venej je zdaj najvekšo delo tau, ka travo kosim, listje de trbelo pomalek grablati, zato ka začnejo padati. Drva kreda dejvam na zimau, da de pa že bola mrzlo, te mo küriti mogo. Tau je vse tašo delo, ka človak doma tü mora delati.« • Tak mislim, Državna slovenska samouprava je dobro zopojdla s teuv, zato ka si mladi, dobro gučiš slovenski pa taši si kak eden mojster za vse, vsefele vejš naprajti pa poprajti. Kakšno meštrijo si se ti vönavčo? »Ge sem se za tišlara vönavčo, dapa rad delam vsefele, zame je tau vse zanimivo. Sploj pa te, če se z autonom pelam.« • Bili ste že na kakšnoj dugšoj pauti? »Zdaj dva kedna, ka sem začno delati, do tejga mau eške nej. Dapa auto sem že vösprobo, auto je čisto vredi, auto je novi. Dosta časa nej bilau, zato ka smo se kreda dejvali na prireditev, gda se je prejkdala Küharjeva spominska hiša. Vse smo mogli pripraviti, kauli kuče vred vzeti, tau je dosta dela bilau, dapa vüpam, ka potejm baude čas avto sprobavati na dugšoj pauti tö.« • Ti si pred tistim, ka bi tü delo, odo že v taum župnišči? »Ge sem se v tistom leti narau-do, gda so gospaud Kühar mrli, tak ka ge sem njij nej pozno, potistim sem pa več nej emo možnosti tü odti. Zdaj sem si pogledno hišo, cejlo razstavo, samo telko leko povejm, vse tisti, šteri ste go eške nej vidli, pridte, pa si go poglednite, zato ka je vrejdna za ogled.« • S tejm sem začno guč, ka vsigdar menje baude tisti mladi, šteri eške gučijo slovenski. Ka misliš, zaka je tau? Na tau vprašanje vsigdar starejši odgovarjajo, dja zdaj od tebe, od ednoga mladoga pitam. »Ge tak mislim, ka tau je zato tak, ka doma ne gučijo več slovenski, dapa zdaj, ka so granice oprejte, pa če bi več mladi ojdlo delat v Slovenijo pa na Goričko, bi se zatok navčili. Ka so granice oprejte, tau se že zdaj pozna.« V okviru projekta sanacije hotela Lipa se je v ponedeljek, 20. septembra 2010 začelo usposabljanje kuharjev restavracije Lipa. Namen usposabljanja je želja, da bi se jedi s slovenske strani jedilnika v restavraciji pripravile v skladu s sodobnimi trendi v slovenski kulinariki. Tako bi gostje, ki prihajajo v restavracijo, imeli možnost poizkusiti nekaj kvalitetno pripravljenih jedi iz bogate zakladnice slovenske kulinarične dediščine. Usposabljanje je vodila prof. Mojca Polak iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem iz Maribora, sodelovali pa so vsi zaposleni v kuhinji, vodja kuhinje Ernő Molnár, vodja restavracije Ester Škerlak Németh, prisotna je bila prav tako direktorica hotela Lipe Georgina Varga. Skupini se je pridružila tudi Lili Šiftar. Pred začetkom usposabljanja je vse prisotne pozdravil generalni konzul RS v Monoštru mag. Drago Šiftar in izrazil zadovoljstvo ter željo, da bi se usposabljanje zaposlenih v kuhinji v bodoče pozitivno odrazilo na ponudbi slovenskih jedi v restavraciji. Prof. Polakova je z vso strokovnostjo, natančnostjo in veseljem do kuhanja popeljala vse kuharje - Marijo Kukor Bognár, Csaba Steffelja in Imreja Győrfija - skozi pripravo 12 jedi jedilnika, ki ga je sama pripravila. Vsi zaposleni v kuhinji, tudi pomočnica Aniko Merkli Gašpar, so pokazali veliko pripravljenost, in usposabljanje je, kljub jezikovni prepreki, potekalo brez težav. Za prevajanje sta poskrbeli Andrea Kovač in Viktoria Hanžek. Ob koncu usposabljanja je prof. Polakova skupaj z vodjo kuhinje še enkrat analitično pregledala recepte in pripravo jedi ter vodjo kuhinje natančno opozorila na pomembne stvari, kar se tiče priprave jedi slovenske strani jedilnika. Lili Šiftar Prof. Mojca Polak in vodja kuhinje Ernő Molnár s pripravljenimi jedmi OTROŠKI PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. KOTIČEK GRBANJI Pavlov dejdek trno rad grbanje ma. Na, rad je gej. Pa ji je inda svejta trno rad odo v lejs iskat. Ja, indasvejta je tau bilau. Ka gnesden so njegve noge več nej tak zdrave, so nej več krepke kak indasvejta. Pa kak bi rad grbanje emo v prtepenoj župi ali pa z djajcami! »Ge bi ti je šou iskat. Šou bi v lejs, depa ge sam za grbanje slejpi gé. Vej pa eške poumniš, kak je bilau, gda si me v lejs pelo po grbanje, ka nej?« se je Pavel zgučavo z dejdekom, njegva Miša pa se je naraj smedjala. »Nej pa nej sam enoga mogo najti. Prva sam na njega staupo, kak pa sam ga vpamet vzeu. Pa kak je velki biu.« Ja, dejdek je tau eške kak paumno. »Ge bi je tö šla iskat. Najbole za istino bi šla s Pavlom v lejs. Depa ge ranč ne vejm, kak grbanj vövidi. Meni je mama nigdar nej dopistila, aj dem v lejs. Je prajla, ka me leko kaj pikne ali pa pogejm kakšo nej dobro gobo. Trno mi je žau,« je kcuj djala Miša. Kak je bilau žau eške dejdeki. Pa je po tejm bilau žau vsejm štirim. Kcuj k Pavli pa Miši eške Alberti pa njegvoj Alini. Takši puni žalosti so si doj vseli na prag pa so se ranč nej meli vole zgučavati. Samo so sedeli pa gledali ta daleč. Gledali so tadaleč, dokejč je nej Albert vüška skaučo. Tak je skaučo, kak bi ga včela nut v zadnjo piknila. »Albert!« je skričo. »Tvoj naus!« Albert ga je nika nej razmo, Alina pa Miša pa eške menje. Depa tau nej bilau važno. Pavel je že leto doj po brgej. Leto je, ka so njegve noge skur po zraki lejtale. Pa je tak leto vse do krčme. Tak brž je začno vlejčti krčmara za rokau. Vlejko ga je, vlejko, dokejč je nej povedo, zakoj je prišo. Prišo pa je zatoga volo, ka krčmar vsikši den kipüvle grbanje, ka je po tejm dale odavle. Že za pet minut je biu nazaj pri Alberti, Alini pa Miši. V rokaj je držo velkoga grbanja. Krčmar njemi ga je na pausado dau. »Albert, Alina, šnofajta!« je zapovedo, psa pa sta ga baugala. Šnofala sta pa li šnofala velki grbanj. »Tak zdaj pa demo! Miša, nikši straj nej trbej meti, če si z meuv. Nika te ne pikne pa nika lagvoga se ti nede zgodilo.« Brž so v lejs prišli. Psa sta mogla eške gnauk šnofati grbanj. Po tejm sta začnola iskati grbanje. Najprva je zlajo Albert, včasin za njim pa Alina. Vse bole na gausti sta lajala. Vsikšo takšno lajanje znamenüje samo tau, ka sta grbanj zašnofala. Pa ta po ednoj vöri lajanja so vküper nabrali cejli košar grbanjov. Nej trbej prajti, kak je dejdek biu veseli. Telko grbanjov je rejsan že dugo, dugo nej vido. Tak brž njim ji je napravo vküper z djajcami. Geli so pa geli, dokejč so skur nej gora počili. Albert pa Alina sta tö gela. Depa nej djajce z grbanjami. Vsikši je daubo edno kusto klobaso. Kak bi pa nej dobila klobaso, vej pa takšo velko delo mujs trbej vöplačati. Pa je svoje daubo krčmar tö. »Vej sam ti pa samo ednoga dau na pausado. Ti pa mi kcuj davleš eške dva trno velkiva grbanja,« je z debelim gledo krčmar. »Tak je tau gé na toum svejti. Dobro se z dobrim povrne, ka te vedli!« je pravo Pavel pa že ga je več nej bilau v krčmej. Venej so ga čakali Albert, Miša pa Alina. Trno pomalek so šli kaulakvrat. Kak bi pa ovak bilau, vej so pa do vreja puni gestija bili. Miki Roš VKÜPER Z NAJBAUKŠIMI Števanovski mlašeči folkloristi v Kamniki V soboto, 11. septembra, se je števanovska mlašeča folklorna skupina rano, že v pau šestoj vöri odpravila z busom v Kamnik. V tom lejpom varaši pod visikimi bregami vsikšo leto majo velko pardnevno prireditev (rendezvény). Na njoj notpokažejo razne ljudske navade, šege pa domače meštrije. Vsikši den je ovakši prikaz, najvekše je pa tau, gda notrapokažejo narodne noše (népviselet) iz cejle Slovenije pa iz drugi rosagov tö. Letos so pozvali na prireditev najbaukše mlašeče folklorne skupine iz Slovenije, stere so bile najbaukše na revijaj. Med tejmi je bila števanovska mlašeča skupina tö, stera si šté v velko čast, ka je spadala med njé. Iz Slovenije so bile tri skupine, števanovska je bila štrta. Bili so veseli, ka so se leko vküper pelali z Beltinčani, steri so lüšni, veseli pa fejst dobri plesalci. Z njimi sta bilej dvej prijaznivi leranci, šterivi sta vodili plesalce pa meli brigo nad njimi. Leranca gospa Jelka Breznikova je bila tak prijazna pa flajsna, ka se je tüdi za števanovske mlajše pobrigala za bus, za tau se njej od srca zahvaljujejo. Po autocesti, s kratkim postankom pa počitkom, so glij pravi čas prišli v Kamnik na autobusno postajo, tam so mlajši telko počakali, ka sta Marija Rituper pa Jelka Breznik ziskale, gde de nastop pa gde se leko mlajši preoblečejo. Prijazen šofer jih je s pomaučjouv domanjoga vodiča odpelo do šaule, gde so se mlajši preoblekli v noše pa pripravili na nastop. Na tau jih je prijazen vodič po krajšoj pauti odpelo peški na prizorišče, se pravi k odri. Vrejme je bilo lejpo, sončno pa toplo, zatau so se pred nastopom mlajši malo odžejali. Program se je začno z nastopom böltinske skupine, včasi za njimi je pa prišla na vrsto števanovska. Hvala Baugi tremo so pistili doma, Marija pa Anica sta pa njim dali vse napautke, kak se morajo na velkom odri obračati. Hvala Baugi so dobro muziko tö meli pod vodstvom Borisa Velnerja z njegvimi fudami, violinistko Mijo pa lončeni bas. Prvi, kak drügi splet – nastopili so dvakrat po 8 minut – je dobro biu spelani, kak ples tak popejvanje pa muzika. Leko povejmo, ka so vse štiri skupine lepau plesale, vej nej čüdo, če so bile vse štiri ejkstra vöodebrane. Strokovnjak za folkloro pa noše, steroga poznajo folkloristi kak ocenjevalca skupin, gospod Bojan Knific je števanovsko skupino ejkstra pohvalo pa čestito Mariji Rituper za izvrsten program, brez vsikše pripombe za nastop. Fejst, fejst je biu zadovolen s plesom, nošo, petjem pa glasbeno spremljavo. Po nastopi, pa gda so se mlajši preoblekli, so dobili dobre pa tak velke sendviče, ka so je z obema rokama mogli držati, vcuj pa sok. Zadovolne, site pa trüdne je vodič pa spremlo do autobusa, gde so se od njega poslovili, se zavalili za skrb pa prijaznost. Dobre vole pa zadovolne je bus odpelo prauti daumi. Za kratek čas pa dobro volau so se pobrigali s njinim fudašom njihovi nauvi znanci Beltinčani, s sterimi se na žalost nejso mogli dosta pogučavati. Zna se zakoj! Vüpajmo, ka so se naši mlajši z lejpimi spomini vrnili domau, vej so dosta lejpoga vidli pa doživeli. Za nadale njim želejmo ešče dosta uspehov, starišom pa hvala za razumevanje. M.R. Števanovski mlašeči folkloristi na odri v Kamniki MLAŠEČI KAUT Murska Sobota: Petnajstič Oko besede PETEK, 01.10.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 AMBRINO ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.15 PISAVE, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: NOČ IMA SVOJO MOČ, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 NAPOVEDNIKI, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO: NEISHA, 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EKOUTRINKI, 19.50 NAPOVEDNIKI, 19.55 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. SER., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 NA ZDRAVJE!, 1.50 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL PETEK, 01.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.30 TV PRODAJA, 9.00 ŠPORT ŠPAS, 9.25 SINJE NEBO, NORV. NAN., 10.10 GLASNIK, 10.40 EVROPSKI MAGAZIN, 11.10 ČRNO BELI ČASI, 11.30 GALA KONCERT OB 90-LETNICI SAMA HUBADA, 12.50 MAO: KITAJSKA PRAVLJICA, DOK. SER., 13.50 OSMI DAN, 14.20 LOKALNE VOLITVE 2010, 15.20 CIRCOM REGIONAL, 15.50 PRIMORSKI MOZAIK, 16.20 SV. PRVENSTVO V KOLESARSTVU: CESTNA VOŽNJA U23, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 NA LEPŠE, 18.25 ZLATA ŠESTDESETA, NOSTALGIJA Z OTOM PESTNERJEM, 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD TUŠTANJ, DOK. SER., 20.00 PRAZNOVANJA: JAPONSKA, DOK. SER., 20.55 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 21.40 MLADI REVOLVERAŠI, AM. FILM, 23.25 VSE ZASTONJ, HRV. FILM, 1.00 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 02.10.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: NOČ IMA SVOJO MOČ, 7.20 JANKO IN METKA; ZAJČEK BINE - TABORNIKI; BUKVOŽERČEK - NIMIN OTOK; RIBIČ PEPE - KAKADUDU, KRONA IN KAVBOJKE; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.20 KINO KEKEC: ŽABE IN KROTE, NIZOZ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: ZALEZOVANJE, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 ZVEZDE NAD LEDOM, NEMŠKI FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 UVERTURA, 16.15 ZDRAVJE, 16.35 USODA, 16.40 NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 NA VRTU, 17.50 PODJETNIKI, MI SMO FACE, 18.00 Z DAMIJANOM, 18.25 PODJETNIKI, MI SMO FACE, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 NAPOVEDNIKI, 20.05 PAPARACI, AM. FILM, 21.30 HRI-BAR, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.05 DARKO SINKO: DEDEK MRAZ, KRATKI FILM, 0.20 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL SOBOTA, 02.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.25 TV PRODAJA, 8.55 SKOZI ČAS, 9.05 POGLEDI SLOVENIJE, 10.35 POSEBNA PONUDBA, 10.55 CIRCOM REGIONAL, 11.25 PRIMORSKI MOZAIK, 11.55 PRAZNOVANJA: JAPONSKA, DOK. SERIJA, 13.20 KAJ PA GOSPOD BACH, DOK. ODD., 14.15 KLAVDIJ PALČIČ: BITI TO, KAR SI, 14.50 ŠPANSKI VEČER, VELIKI KONCERT GIMNAZIJE KRANJ, 16.30 LAŽNA GROFICA, AM. FILM, 18.00 ZAKAJ DEMOKRACIJA?, INDIJA, DOK. ODD., 18.50 NEAPELJSKI PSI, DOK. ODD., 19.55 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKOV: CELJE PIVOVARNA LAŠKO - RHEIN NECKAR LÖWEN, 22.00 BLEŠČICA, 22.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.00 MICHAEL CLAYTON, AM. FILM, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 03.10.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., ČARLI IN LOLA: VSE JE ČISTO DRUGAČE, KOT JE BILO, 9.25 ŠPORT ŠPAS, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE VINICA PRI ČRNOMLJU, 11.00 NA OBISKU, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.05 PRVI IN DRUGI, 18.30 TONI IN BONI, RIS., 18.35 MUSTI, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.50 NAPOVEDNIKI, 19.55 SPET DOMA, 21.40 ŽREBANJE LOTA, 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 INTERVJU, 23.30 KIFELJC, FR. SERIJA, 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL NEDELJA, 03.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.40 SKOZI ČAS, 8.50 GLOBUS, 9.25 22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 9.50 PESEM IZ REVIRJEV, ZGODBA O TRBOVELJSKEM SLAVČKU OB NJEGOVI 100-LETNICI, 10.50 ODRAŠČANJE, KAN. FILM, 12.20 LYNX MAGAZIN, 12.50 TURBULENCA, 13.40 NEAPELJSKI PSI, DOK. ODD., 14.30 DISTORZIJA, SLOV. FILM, 16.30 DOK. ODD., 17.00 SV. PRVENSTVO V KOLESARSTVU: CESTNA VOŽNJA - ČLANI, 20.00 DIAMANTNA POT, DOK. SER., 20.55 MALA DORRITOVA, ANG. NAD., 21.50 NA UTRIP SRCA, 21.50 POKRAJINA PESMI, MEZZOSOPRANISTKA BERNARDA FINK IN KITARIST JANEZ GREGORIČ, 22.00 IDOMENEJ - SPOROČILO ČLOVEŠTVA, FR. DOK. FILM, 22.45 RIM, ANG.-AM. NAD., 23.50 ŠOLANJE CHARLIEJA BANKSA, AM. FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 04.10.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.45 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA: NIZOZEMSKA - IZGINULI MLIN NA VETER, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI: POPOLNA SLIKA, RIS., 10.30 ŠPORT ŠPAS, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UGRIZNIMO ZNANOST, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: SEDEM LET PRI BELI KAČI, 16.20 RIBIČ PEPE: KAKADUDU, KRONA IN KAVBOJKE, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 NAPOVEDNIKI, 17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 21.25 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 04.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.10 TV PRODAJA, 11.40 SOBOTNO POPOLDNE, 13.50 6.30 INFOKANAL, 11.15 TV PRODAJA, 11.45 SOBOTNO POPOLDNE, 13.55 22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 14.15 PESEM IZ REVIRJEV, ZGODBA O TRBOVELJSKEM SLAVČKU OB NJEGOVI 100-LETNICI, 15.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 15.30 SLOVENCI V ITALIJI, 16.00 POSEBNA PONUDBA, 16.40 PISAVE, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: IZDELOVALEC MODNIH OBLAČIL, 18.00 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 18.40 ROŽNATI PANTER: PES, RIS., 19.00 Z DAMIJANOM, 19.20 MUZIKAJETO: TANGO, 20.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 DO KONCA, AM. FILM, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 05.10.2010, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠINE, LUTK. NAN., 10.35 RISANKA, 10.45 RIBIČ PEPE: KAKADUDU, KRONA IN KAVBOJKE, OTR. NAD., 11.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: SEDEM LET PRI BELI KAČI, 11.20 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 OSMI DAN, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV: PODZEMLJE, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: KOSTANJEVA TORTA, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: OBRH, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 NAPOVEDNIKI, 17.30 ZA DLAN VELIKI OTROCI, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: PRIHODNOST OBLAČENJA, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 NAPOVEDNIKI, 19.55 PARADA, 21.00 CINCARJI - VLAHI, PRIKRITO LJUDSTVO EVROPE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ZDRAVJE NAPRODAJ, DOK. ODD., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 ZA DLAN VELIKI OTROCI, DOK. ODD., 0.45 NA ZDRAVJE!, 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL TOREK, 05.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.05 TV PRODAJA, 8.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 9.05 NA LEPŠE, 9.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.25 NLP, 13.40 BLEŠČICA, 14.10 ODDAJA TV KOPER CAPODISTRIA, 14.40 STUDIO CITY, 16.05 LOKALNE VOLITVE 2010, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 DIAMANTNA POT, DOK. SER., 18.50 SKOZI ČAS, 19.00 NA VRTU, 19.30 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: TURJAK, DOK. SER., 20.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE: MRTVA KRALJICA, FR. FILM, 23.10 IZGUBLJENO MESTO, AM. FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 06.10.2010, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 10.15 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.40 ZLATKO ZAKLADKO: KOSTANJEVA TORTA, 11.00 SLOVENSKI VODNI KROG: OBRH, DOK. NAN., 11.25 ZA DLAN VELIKI OTROCI, DOK. ODD., 11.55 CINCARJI - VLAHI, PRIKRITO LJUDSTVO EVROPE, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.25 TEDNIK, 14.20 ODDAJA TV KOPER CAPODISTRIA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: TABORJENJE, RIS., 15.55 MILAN: MILAN NA PODSTREŠJU, RIS., 16.00 MEDVEDEK: MEDVEDEK IN MORSKA POŠAST, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 NAPOVEDNIKI, 17.30 TURBULENCA, 18.30 BOJAN, RIS., 18.35 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.40 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 NAPOVEDNIKI, 20.05 FILM TEDNA:V DOBRI DRUŽBI, AM. FILM, 21.55 ŽREBANJE LOTA, 22.15 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.25 OMIZJE, 0.40 TURBULENCA, 1.25 NA ZDRAVJE!, 2.35 DNEVNIK, 3.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.40 INFOKANAL SREDA, 06.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 SPET DOMA, 13.10 HRI-BAR, 14.10 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 GLASBENI VEČER, 15.35 LOKALNE VOLITVE 2010, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 ČRNO BELI ČASI, 17.25 NEKEGA LEPEGA DNE, ANG. FILM, 19.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.30 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: BOGENŠPERK IN MEDIJA, DOK. SER., 20.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 21.35 AJSHIL: ORESTEJA, TV PRIREDBE GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.45 HUDIČEVKE, FR. FILM, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 07.10.2010, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.00 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA: DOMA, MLAD. NAN., 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. SER., 13.50 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: VIJOLIČNA ZABAVA, RIS., 16.10 GOREČI ANGELI, DOK. FILM EBU IZ JAR, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 NAPOVEDNIKI, 17.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 18.15 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 NAPOVEDNIKI, 19.55 POGLEDI SLOVENIJE, 21.25 NA LEPŠE, 21.50 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.35 GLOBUS, 0.05 NA ZDRAVJE!, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL ČETRTEK, 07.10.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.15 TV PRODAJA, 12.45 GLOBUS, 13.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 14.30 LOKALNE VOLITVE 2010, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 KRAJI IN OBIČAJI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 Z GLAVO NA ZABAVO: NEISHA, 18.50 PETA HIŠA NA LEVI: KRIZA IDENTITETE, DRUŽ.NAN., 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, DOK. SER., 20.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 20.55 DRUŽINA JE ČUDOVITA STVAR, NEMŠ. FILM, 22.20 LAHKO NOČ, DRAGI, NORV. NAD., 23.20 KOMISAR IN MORJE, NEMŠ. NAD., 0.55 ZABAVNI INFOKANAL VEČERNICA ZASIJALA BINI ŠTAMPE ŽMAVC Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc je pripravilo Oko besede – tradicionalno srečanje slovenskih mladinskih pisateljev, že 15. po vrsti. Za uvod v tridnevno dogajanje je Časopisno založ-niško podjetje Večer podelilo večernico, nagrado za najboljše mladinsko literarno delo, ki je izšlo v minulem letu. Žirija, ki ji je predsedoval pisatelj Vlado Žabot, je imela zahtevno nalogo, kajti prebrati je morala 265 mladini namenjenih knjig in se najprej odločiti za pet nominacij, potlej pa med njimi izbrati najboljšo. Odločili so se za knjigo Bine Štampe Žmavc Cesar in roža, ki je izšla pri založbi Miš. Bina Štampe Žmavc in njena Cesar in roža je po mnenju žirije dobila večernico , ker »je v svojih tematskih, motivnih in fabulativnih komponentah na videz zbirka pravljic – ki pa se kmalu izkaže za zanimivo demitizacijo same pravljičnosti. Tovrstno problematičnost današnje, sodobne pravljičnosti avtorica razgalja z manjkanjem mitske utemeljenosti življenja, z manjkanjem stika s svetom ...«. Dobitnica večernice je pisateljica, pesnica, dramatičarka in režiserka. Je uspešna avtorica in prejemnica različnih domačih in tujih priznanj, za večernico pa je bila nominirana kar petkrat. Zatrdila je, da tudi tokrat ni pričakovala nagrade. Predsednik žirije za večernico pisatelj Vlado Žabot opozarja na preveliko število natisnjenih knjig za otroke, med katerimi je malo kakovostnih del, ker se je v preteklosti uveljavilo napačno prepričanje, da »ni pomembno, kaj otroci berejo, samo da berejo.« Podelitev večernice, ki jo je kot vse dosedanje vodila Norma Bale, je bila nekoliko drugačna, zelo prijetna: v kulturnem programu je Romana Kranjčan z glasbeno skupino prvič predstavila pesmi o Mišku in Belamiški, ki jih je napisal Feri Lainšček, uglasbil Lojze Kranjčan, kmalu bodo izšle v knjigi in na zgoščenki. Prvi dan srečanja je bil tudi Posvet o uglasbljanju mladinske literature in razstava, ki jo je pripravila Vesna Radovanovič, »Ve-černična literarna bera 2009«; drugi dan so pisateljice in pisatelji obiskali več šol in imeli literarne nastope; delo so nadaljevali s simpozijem Slovenska mladinska književnost in njeno uglasbljanje; pripravili so tudi predstavitev knjižnih novosti in 15. srečanje zaključili z ekskurzijo Murska Sobota-Zalavár (Blatograd)-Keszthely-Monošter in Porabje-Murska Sobota. Več o srečanju Oko besede 2010, tudi o letošnjih novostih, v prihodnji številki Porabja. Ernest Ružič Franci Just, Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, Uroš Skuhala, direktor ČZP Večer, Tomaž Ranc, odgovorni urednik Večera, pisateljica Bina Štampe Žmavc, dobitnica večernice in pisatelj Vlado Žabot, predsednik žirije, ki je odbrala knjigo Cesar in rože. Tomaž Ranc je pred izročitvijo večernice poudaril, da si ČZP Večer prizadeva, da bo le-ta dvignila kakovost literature, namenjene mladim bralcem