3 nč. 20. številka. Izdanje za soboto 7 marca 1896 (v Trstu, v soboto zjutraj tlne 5. marca 18W>.) Tečni XXI. „edi JMOarr" iihtt':> po trikrat na teden v iti iz-danji1. oh četrtkih iti nobotah. Zjitranje isdirij* izhaja H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. urt večer. — Obojno izdanje »tanp : zst .lenentreBec . f. 1—, izven Avstrija f. 1.5" r,a trt tu c•» lc.tr. . „ 6 — . „ n '.h V K« leto . „ Iv!.— r » Naročnino je plačevati naprej n* naročh« brez piilozene naročnine se uprava ne czlra. Pf>e«,wii<;r>c UteviJko se dobivajo t [>rn-«*" dajal utcah :•>»>.ik« v lr*tn po 3 nvč.., izven Trst* po a nvd. Ocrla^i računo po tarifa v u«t!tu; naslov f, debelimi črkam' ne plačil*' proHtor. koli*to>- obn»s»ft -.'avadnih vppit'c. i'oitlana Orfiurinice iti j.\ma zalivale, d'<-rra^i uglani itd. ho rartinajo p<> pogodi i, Vpi dopini naj ne po^iljsjo uredništvu : nlicn Cascrmi 13. Vsako pi too mora biti frankevano. kor nefrankov^nn se n» iiprejDmnjo. Rokopisi no vračajo. Karočnino. reklumucije in ■•vip.m- ipr»< jvoaa ufirmmiMvo uli*'« Mol'tio p'<-i-olo hit. H. M, tiadnt. Naročnino inoglme jo plačevati loco Trst. Odprto -o■:i>» cije »o prosto pi>i še v za Nemško-Avstrijo". »Kedaj utegne vendar slična brzojavka, ka-koršno je posla! nemški cesar predsedniku nizozemske republike transvaalske, ko je bila ista v nevarnosti, povedati vsemu iivetu, kako se je nemška država priučila misliti in soditi o svojega cilja zavedajočem se in napredujočem potiskanju nemške posesti in nemškega vpliva v Avstriji*. Nobene besede več nočem zgubiti o tej go-rostasnosti, dotikajoči se skoro veleizdajstva. Le nekaj bi rad rekel: to je vendar dobro, da se take stvari ne zaplenijo, kajti na ta način se z jedne strani konstatuje nepatrijotisko rogoviljenje izvrstnih krogov, na drugi strani pa neumljiva strahopetnoBt in nezanesljivost avstrijskih oblasti. Rekel sem, da se narodne šole v Trstu, na Koroškem in Štirskem zlorabljajo za raznarodo-valne namene. V Trutu in Gorici je bilo dokazanih nad 1000 otrok slovenske narodnosti, dolžnih obiskovati Solo, a vzlic temu ne storita svoje dolžnosti dotična mestna zastopa ter nočeta zasnovati namenu odgovarjajočih ljudskih šol za slovensko prebivalstvo. Na Koroškem je po krajih, obljudenih po Slovencih od 30 do 99 odstotkov, 24 takih šol, v koje zahaja 3111 slovenskih otrok, ki so pa deležni le nemškega pouka. Istotako imamo na Štirskem, sosebno na jezikovni meji in po nekojih trgih, 22 takih šol, in sicer: v Lučanih, Racah, Spielfeldu, Sladki gori, Apačah, Radgonski okolici, Jarneju, Muti, Vrstah, Marenbergu, Pekrah, Studencu, Radvanju, Raz-vanju, Ljutomeru, Ormožu, Štoreh, Vojniku, Vitanju, Laškem, Sevnici, Konjicah. V teh šolah je vse nemško. Vsaka slovenska beseda je prepovedana, celo veronouk se mora poučevati v nemškem n e ga d e m o k r a t s v a. Započel sem svoje delo z vso previdnostjo ter sem slednjič tidi, ukljub velikanskim oviram svojih nasprotnikov, res nekaj dosegel. Da sem pri tem podjetju upotrebil vso svojo peklensko rafiniranost, si lahko misliš, zato pa sem najprvo vrgel svojo mrežo na neke, v veri in narodnosti omahujajoče ljudi ; te sem pridobil na svojo stran, da so postali moji pomočniki, Te sem potem poučil temeljito in jih poslal po deželah, da budč nezadovoljstvo med onimi, med kojimi je bila pobožnost najbolj vkoreninjena, med slovenskimi delavci in kmetovalci. In posrečil se mi je prvi korak. Ljudstvo je jelo postajati nezadovoljno. K nezadovoljnosti smo pridejali še sovraštvo do raznih stanov ter omlačili v njih srcih ljubezen do domovine in narodnosti. — Dobro ! Potem — — pa kaj bi Čas zgubljal, saj veš, da za tem brezpogojno sledi brez verstvo. Kjer pa je brez verstvo doma, tam so naši ljudje dobre volje; sai dobivajo dosti materijala za svoje kraljestvo. Toliko v po-jasnenje. Kaj več ustmeno, ako sem zaslužil, da me spustiš pred Svoje milo obličje. Tvoj verni sin Lucifer. jezikov. Molitev, da, celo izpovedna formula, v vest toli globoko posezajoča, mora s« utisniti otrokom v nemškem jeziku. Neki okrajni šolski nadzornik, ki ne sedi daleč od mene, je nekoč obiskal neko šolo in se prepričal, da slovenski otroci sede tam čisto zastonj. Niti iz jednega samega otroka ni mogel izvabiti jednega popolnega stavka. Vsled tega je predlagal šolski oblasti, naj bi se vsaj v najnižih stopinjah jemal na pomoč slovenski materini jezik, toda nemška šolska oblast je odbila to kar brez okolnosti. Njegova ekscelenca sedanji gospod naučni minister je v svojem prejšnjem razmerju poslal na Štirsko deželnim šolskim nadzornikom izvrstnega šolnika in vrlega avstrijskega patri jota v osebi gospoda dra. Jar-c a Ta mož je imel le jedino to pogreško, da je hotel biti pravičen tudi nasproti Slovencem. In ta mož js izrekel uničujočo sodbo o šolah. Rekel je : ,Te šole niso vredne, da aolnce sije nanje". Ta izrek so mu strašno zamerili v Gradcu; pod vlado njegove ekscelence ministra Madejskega je moral zapustiti svojo ožjo domovino Štirsko ter napraviti prostor trdnemu, nemškemu, novemu deželnemu šolskemu nadzorniku, goap. Linhardtu. Te po meni omenjene ljudske šole pravo za pravo niso ljudske Šele, ampak pravi zavodi za ponemcevanje, in jaz imam za to dve klasični priči. Tu je prvi gespod dr. Forreger, poslanec za Celje. Minolega leta je predložil v tej visoki zbornici interpelacijo o namišljenih nepristojnostih na nemški šoli v Vojniku ali Hohenegg poleg Celja ter je označil vse učence te šole za »nemške" učence. V resnici pa je v tej šoli 17 učencev nemških in 52 slovenskih starišer. (Čujte! Čujte!) Istotako je na novi nemški ljudski šoli v Ljutomeru le 14 nemških učencev poleg 69 slovenskih. Vendar je moja druga glavna priča, neki gosp. Ducar, načelnikov namestnik nemškega schulve-reina, govoiil o Božićnici istim otrokom o nem-sko-naroduih čutstvih, izrekši nado, da ti učenci postanejo kedaj vrli „nemški možje in nemške Četrto p i s m o. Satanela svojemu sinu Lueiferju. V peklu, v 7807. lotu nafiega obstanka. Dragi in mili moj sinček! Zopet sem vzela oglja v svoje kremplje in kos vstrojene slovensko-človeske kože ter Te poživljam, da pohitiš po najbližnji luknji domov, na moje hrepeneče src6, kajti sijajno si dovršil svojo nalogo ; pridobil si množice ljudij našemu kraljestvu, pri tem pa tudi nekaj onih, po kojih je toli hrepenelo moje srce — Slovence. Sicer jih dosedaj še ni ravno mnogo, ali tisti ki so tu — to se v^, v novih kotlih —, tulijo in zvijajo se, da je veselje poslušati, kako odmeva po vsem peklu. Mislim, da jim je to dosti velika kazen za njih dosedanjo odurnost in trmo. Sedaj Te pa še jedenkrat pozivam, da pridi takoj doli, kjer se kaj več ustmeno pogovoriva o tem. Pozdravi mi Svoje agitatorje t >r jim pred odhodom podaj pooblastilo, da v Tvojem imenu neomejeni nadaljujejo in širijo naše peklenske nauke. Tvoja, Tebe na veke vekov ljubeča mati Satan e 1 a. \ žene.-4 Tu je vendar najpristnuje poneiučevanje. V istem treiiotku, ko vstopi slovenski otrok v tako šolo, iztrgan je iz svoje slovenske narodnosti ter proglašen in smatran priklopljenim nemški narodnosti. Takih sol noče naš slovenski narod, prote-stuje v jednomer proti istim, take šole se le usiljujejo našemu narodu, in često tudi plačujejo z njegovim denarjem; iste so delo narodnih nasprotnikov, naših narodnih odpadnikov in c. kr. šolskih oblasti, iste so delo tiivsega namestnika štirskega barona Kii-becka in dež. predsednika koroškega, Schmidt-Zabierova m njegovih okrajnih glavarjev, iste so delo izključno nemških deželnih šolskih svetov v Celovcu in Gradcu, in njih deželnih šolskih nadzornikov Gobanza, Zindlerja in Linhardta. (Konec prih.) Politiske vesti. V TRSTU, dne 6. mnrc» 1896. Njeg. Velič. cesar Fran Josip »a Fran-cozkem. Iz Mentona javljajo včerajšnjega dn6, da sta se tam sestala cesar Fran Josip in predsednik francozke republike Faure. Ob 1. uri 20 min. dospel je cesar Fran Josip na tamošnje županstvo, kjer ga je pričakoval predsednik republike. Poslednji je predstavil cesarju tudi ostale prisotne ministre. Potem pa sta cesar in predsednik ostala v pogovoru kakih 20 minut. Množica je živahno pozdravljala našega vladarja, ko je isti ostavljal županstvo. Oklopniki in planinski lovci izkazovali so cesarju vojaške časti. Iz množice je bilo čuti klicev: .Živel mir!« (Ta vsklik pa mi zveni simpatično. Op. stavčeva). Popoludne je predsednik Faure povrnil obisk cesarju. V salonu je bila tudi cesarica Elizabeta, kojo je cesar predstavil predsedniku. Pogovor je trajal 18 minut. Hotel ostavljajočega predsednika spremil je cesar do izhoda, zahvalivši ga na obisku. Naša cesarska dvojica sta že par let sem jako ljubljena gosta na Francozkem in kolikor bolj spoznavajo Francozje našega vladarja, v isti meri se množe tudi simpatije za istega. Upajmo toraj, da tudi ta zadnji sestanek med cesarjem avstrijskim in predsednikom francozkim še bolj utrdi prijate jske odnošaje med obema deželama, česar morajo želeti vsi pravi Avstrijci z ozirom na veliki ugled, ki ga uživa današnja Francozka pred vso Evropo toliko po svoji lastni moči, kolikor tudi zbok svojih močnih zvez. Isto željo moramo gojiti tudi kakor pravi prijatelji miru ; kajti dobri odnošaji med nami in Francijo so jedno jamstvo več za vzdržanje dobrot evropskega miru. Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o proračunu finančnega ministarstva in se je vsprejelo poglavje „Direktni davki in carine". Na dotično interpelacijo poslanca Ludwigstort'a je odgovoril minister za deželno brambo, da vlada se že pogaja z vojno upravo radi zboljšanja stanja vojnim gažistom. Za jednakopravnost pri sodiščih. Povedali smo že, da je posl. Ferjančič povabil razne slovanske poslance v posvetovanje, kako in kaj bi bilo ukieniti za osiguranje jezikovne ravnopravnosti v novem civilnem pravdnem redu. No, danes moremo (po ,Slov. Narodu") priobčiti predlog, ki so ga stavili imenovani poslanec in tovariši permanentnemu odseku za pienienibo civilnega pravdnega reda. Ta predlog slove : „V zmislu §§ 6. in 10. zakona od dne 5. december 1894. leta, drž. zak. št. 227, stavljam s potrebnim številom podpisov opremljeni predlog, naj se naslednja določba postavi na primerno mesto zakona o nameščenju, o notranji uredbi in o opravilnem redu pri sodiščih (1631. priloga), kateri se je odkazal slavnemu odseku v posvetovanje. Stranke in njih zastopuiki se moiajo v v svojih pismenih ulogah ali ustnih naznanilih posluževati jed nega deželnih jezikov in mora sodišče v tem jeziku pisati vae zapisnike in rešitve v tem jeziku". Predlogu je dodano naslednje .utemeljevanje, v katerem je korenito pojasnjena ta stvar: „Predloženi načrt ima namen popolniti nove civilnupravdne zakone. V ujih se pogreša določba, kako naj postopajo sodišča glede rabe jezika strank. Ta nedostatek je tem občutljivejši, če se pomisli, da ima že občni sodni red v § 13. določbo o rabi jezika strank, ki je bila vodilo za sedanjo rabo narodnih jezikov pri sodiščih. Ker se občni sodni red zameni z novim civilnopravdnim redom, zgubi g 13. prvega veljavo, kadar stopijo novi zakoni v veljavo. S tem se pa odtegne zakonita podlaga vsem naredbam, urejajočim jezikovno rabo pri sodiščih, ki so izšle v teku časa. Na podlagi dosedanjih jezikovnih določb so se razvile določne razmere. Če v bodoče ne bi bilo nobene zakonite podlage za rabo jezika strank, bi sodniki ne vedeli, kako jim je ravnati v tem obziru. Tudi se je bati, da pride v nevarnost, kar se je dosedaj doseglo za narodne jezike. Da je potreba, vsprejeti jezikovne naredbe v civilnopravdni red, se je izreklo že v prvi seji od-sekovi, ko se je razgovarjalo o vladni predlogi. Tedanji poročevalec dr. Baernreither je sam opozoril na te nedostatke. Vlada je obljubila, ne da bi bil odsek kaj ugovarjal, da se potrebne jezikovne določbe vzprejmejo v uvedbeni zakon k civilno-pravdnemu redu Ko ta zopet o tem ni imel nobene določbe in se je na to zopet opozorilo, se je zopet obljubilo, da prinese zaželene določbe še ne predložena sodna instrukcija. Žal, da o tem molči tudi sedaj že predložena in odseku izročena sodna instrukcija. Iz teh nagibov je potrebno, da se v zakou vzprejme jezikovna določba. Ko je to dokazano in priznano, ostaje le še vprašanje, kako naj se to zgodi. Pri sedanji do-| ločbi § 13. obč. sod. reda ne more ostati. § 13. j obč. sod. reda določa saino, kakega jezika se imajo | posluževati stranke, tega pa ne, kakšnega jezika j naj se poslužujejo sodišča. V tein oziru je določba potrebna že gledč dosedanje rabe narodnih jezikov pri sodiščih. Določba v obsegu § 13. obč. sod. reda bi bila omejenje jezika strank v obsegu njih sedanje porabe, kar se pa ne more nameravati in dopustiti. j Za dotično določbo obsega pa jedino možni j in jedino merodajni navod, člen 19. državnih ; osnovnih zakonov z dne 21. decembra 1867 , drž. i zak. št. 142. Ta določa obseg rabi v deželi na-: vadnih jezikov in bi za duhom in besedilom člana j 19. ostajajoča, kakor tudi dalje segajoča uredba o jeziku, ki se ima rabiti pri sodišču, bila v protislovju s tem državnim zakonom in bi ga pre-minjala. Ker se stavljeni predlog vjem« z načelnimi določbami člena 19., se prosi, da se vzprejme". Občinske volitve lin Dunaju. Finis coro-nat opus 1 Včeraj je volil razred imovitnikov, prvi razred. I ta razred, ki je bil do nedavno temu trden jez nemškemu liberalizmu, pridružil se je včeraj trdi in neizprosni sodbi, ki sta jo izrekla III. in II. razred o oni grdi kliki, ki je na nesrečo vseh narodov toliko let gospodovala mestu dunajskemu in vsej državi. Seje večina mandatov tega razreda v liberalnih rokah, ali včerajšnja volitev je dokazala, da se tudi v imovitih krogih topi „liberalna posest" kakor zimski sneg na pomladanskem solncu. Včeraj je bilo voljenih 28 liberalcev in 18 antisemitov, poslednjih toraj z a 4 glave več nego pri zadnjih volitvah v mino-lem septembru. Kakor se vidi toraj, bode kmalu polovica tudi tega prvega razreda v rokah proti-židov. Pogled na te ravnokar završene volitve nam prav živo predočuje, kako grozno je padla nemškoliberalna stranka. Kaj jej je ostalo od vse njene nekdanje slave, od njenega sijaja, od njene velike moči in njenega nasilja ? ! Nič, prav nič, kakor spomin na svojo lastno neizmerno krivdo, na svoje grehe, in na krivice, ki jih je provzro-čala narodom avstrijskim. In vsi ti spomini se spajajo v večnoresnično svarilo, da za vsako krivdo pride dan plačila na tem s v e t u. Nekdaj so se bali vsi te nemške levice, in v tem strahu so jej tudi tlačanili, danes pa se je ne boji nikdo več, ampak smejejo se jej. Saj pomilovanja ni vredna. Da, da, ljudstvo je definitivno odslovilo te izkoriščevalce vsake tuje nesreče. Mož delavnih rok tretjega razreda jih sovraži; inteligencija II. razreda noče ni čuti o njih, in včerajšnja volitev je pokazala, da jim je tudi I. razred jel kazati vrata. Včerajšnje volitve so prinesle nemškim liberalcem hud materijale« udarec, ker so zopet izgubili štiri mandate, a še hujši je moralni udarec, ker so ti 4 in and a tj s veljali dosedaj kakor napor umih liberalna posent. Bodoči občinski zastop dunajski bode sastavljen toraj iz 96 antisemitov in 42 liberalcev. Ta odgovor prebifalstva dunajskega na vse spletke nemških liberalcev je jasen dovolj. Jasen tem poslednjim in tudi jasen g. grofu Badeniju, ki je, komaj dospevši na Dunaj in ne poznajoči ni razmer, ni ljudij, ni dutstvovanja in nravi prebivalstva, šel na židovsko-liberalno limanico. To j« bil velik pogrešek, vsled katerega je izvedel la prehitro tudi grof Badeni, da ima škodo le oni, ki se veže z neiskrenimi in do skrajnosti sebičnimi židovskimi liberalci. Prav dobro opozarja „Politik" grofa Badenija na svarilen i/gled pok. Taaffea: dokler je bil posleduji v vojni z nemško levico, bilo je sicer mnogo vrišča in ropotanja, ali on je ostal močen in neporušen ; kakor hitro pa je začel koketovati z levico, ponehalo je sicer ropotapje, ah on je počel — hirati politiški. Saj to je jasno zdravemu razumu, da v zvezi z ljudmi, ki poznajo le ,Daj mi!", in ki pozabljajo takoj na vse dobrote, ako jim ne daš vsega, kar zahtevajo v svoji preobjestnosti, in te potem proganjajo vsem svojim srdom — da v taki zvezi im-ra izkrvaveti sleherni državnik. Grof Badeni naj ne pozabi toraj, da prv njegov izdatneji poraz mu je došel iz nepremišljenega prijateljstva z nemškimi liberalci! Ako je res tudi grofu Badeniju lastna poznana poljska previdnost in bistrost v izkoriščevanju politiških po-loženj, potem mora izvesti jedino naravno posledico : ločiti se iz objema nemško-liberalnega ter nasloniti se na — narode avstrijske! Kriza v Italiji. Vihar nevolje in ogorčenja vsega naroda italijanskega je vendar enkrat popihal raz pozorišče to nesrečno ministerstvo Cri-spijevo. Dolgo je mož bagatelizoval javno meneče, dolgo se je igral z ustavo in s parlamentom kakor mačka z mišjo. Skliceval in odgajal je zasedanja kakor je bilo njemu prav; vsaki sodbi parlamenta se je izogibal tako, da je poBlance razganjal na vse štiri vetrove, kakor hitro so hoteli odpreti usta, da povedo kojo neprijetno staremu sicilijanskomu lisjaku. In potem je izdajal naredbe in ukrepe kakoršne izdajati ima pravico le parlament ; celo davke je nalagal naredbenim potom. Mož je vsaki trenotek suspendiral ustavo in ona in ista Italija, ki se toliko rada ponaša se svojim konstitucijonelnim življenjem ter z suvrenno voljo naroda, živela j« v resnici, ne pod kraljevim absolutizmom, ampak pod krutim absolutizmom jed-nega samega ministra. In ko so dejstva spravila g. Crispija in njegovo soprogo Lino v ne baš lepo dotiko z dogodki v rimski banki in ko je vee svet mislil — svojo o gosp. Crispiju, kljuboval ja ponosno javni sodbi ter dušil glas javnega menenja in — svoje vesti z grožnjami in s proganjanjem onih, ki so govorili o teui, kar — je res bilo. Dolgo je mož kljuboval vsem nasprotstvom, krčevito se drže vladne oblasti, ker se je ume! toli zvito skrivati za avtoriteto krone. In še zadnje dni je hotel kar prezirati parlament in diktirati svojo voljo, ne men6 se za to, da narod krvavi naj tej nesrečni kolonijalni politiki, i» ne menč se /za to, da je uverjen ves svet, da je vsa ta nesrečna politika v prvi vrsti le postedica Crispijeve trme — da je toraj le ta poslednji v prvi vrsti kriv, da teče toliko krvi in da se ruši narodno blagostanje za — nič l Dolgo je diktiral ta mož evojo voljo in nadaljeval bi bil to igro, da mu je došlo od Bara-tierija kako poročilo, ki bi bilo vsaj podobno kaki zmagi. Ali mera Crispijeve krivde se je napolnila do vrha in bolestni vskliki po vsej Italiji vsled katastrofe pri Aba Garimi provzročili so toli silen vihar, kakoršnemu ni mogel klubovati niti trdi in neupogljivi Crispi. Tikom pred sestankom poslanske zbornice dalo je ministerstvo Crispijevo svojo ostavko v opravičenem domnevanju, da bode hudih viharjev v zbornici. Kakor je bilo pričakovati tako je prišlo: včeraj je bilo burnih demonstracij v zbornici in pred zbornico rimsko. Množica je preklinjala Crispija in Baratierija. Razdraženje je bilo toliko, da so vojak' komaj vzdrževali red. Na mnogih krajih se je množica spoprijela z vojaki in zaprli so mnogo oseb. Grobna tišina je nastala, ko je predsednik Villa dal Crispiju besedo. Ko je Crispi izjavil, da je odstopilo vse ministerstvo, a da bode isto vodilo posle do imenovanja novega mi-nisterstva, navstal je silen vihar v zbornici. Vihar se je ponovil, ko je prijavil predsednik, da se zasedanje odloži, dokler ne bode rešena kriza. Opozicija, ki je izbrala Rudinija svojim govornikom, ni hotela iziti iz dvorane, zahtevajoča besede na vsak način. Dogodil se je celo redki slučaj, da je došla vojaška četa v zbornico, da spoda časnikarje z njih odra. Časnikarji so protestovali. Tudi mnogo poslancev je protestovalo proti takemu postopanju. Vrišč je bil tolik, da niso mogli razumeti jeden druzega. Še-le, ko so odšli vojaki, pomirili so se duhovi. Potem so se sešli poslanci v zasebno posvetovanje o položenju. In ob tej priliki je izrekel znani tržaški beguu Barzilai znamenite besede: J'redsednik naj pove onemu, ki čaka, da treba hitro rešiti krizo, sicer utegne priti v nevarnost še kaj veliko višega nego je Crispi l Očividno so bile te besede naperjene proti kralju in dinastiji. Reči se sme, da so v Italiji vsled občne bede in iz iste nastalega ogorčenja stvari dozorele do one nevarne točke, ko treba odločnih in — pametnih dejanj! Jedino pametno dejanje pa bi bilo: konec kolonijalni politiki, temu detetu Crispejeve domišljavosti, oni politiki, kojo smo nedavno še imenovali nevredno komedijo, a se je razvila sedaj v pretresujočo — žaloigro. Glede naslednika Crispiu, kojemu bode prevzeti toli žalostno dedščino. imenujejo se Rudini, Saracco in R i c e 11 i. Med temi je najzares-niša, najmirniša in inenda najsimpatičniša oseba — Rudini, ki je bil tudi svojedobno italijanski poslanik na Dunaju. Italija v Afriki. Posebno važnih vestij danes ni z bojišča v Afriki. Ker italijanska vlada še veduo molči o podrobnostih, umevno je, da ta molk nikakor ne vpliva ugodno na razgorčeno ljudstvo. Zasebna poročila pa, ki dohajajo ia Afrike, si mnogokrat nasprotujejo tako, da jedno naravnost zauikuje in opozivlja to, kar je drugo zatrialo kakor goio resnico. Rečeno je že bilo, da je utriib.i A d i g r a t, ta glavna postojanka Italijanov \ Afriki, padla v roke Šoanceiu. To poročilo bilo je dokaj verojetno, kjyti razpršena, razbita italijanska vojska bežala je kamor je mogla, junaški Baratieri popustil je svoje podrejene generale in vojake še predno je bitka končala in — rešil si je dragoceno svoje živyenje. Kdo je torej imel časa misliti v tej splošnji gonji na Adigrat in nje malo posadko? Saj so italijanski vojaki pokazali pri Aba Garimi svoje junaštvo tako sijajno, da jih niti general Arimoudi in drugi častniki z uapetimi revolverji niso npogli ustaviti v njih divjem begu! Kdo je tedaj mislil na „čast italijanske zastave"? Šoanci bili so povsodi,in kjer so Šoanci, tam je pretila gotova smrt. Toraj: beži, teci, kolikor moreš! A na ono peščico vojakov, ki je bila kakor posadka v Adigratu, hrabri Baratieri izvestno ni mislil, ko je popustil svoje ljudi sredi bitke. Ni zatorej čuditi se, da so Šoanci, uporabi vsi takorekoč ponujeno jim priliko, vzeli Adigrat. A že se pojavljajo nekateri oficijozi, hoteči nekako militi splošno razgorčenost ter pripovedujejo, da »utrdba Adigrat se je izpraznila brez vsake težave*, s čemer hočejo reči: »italijanska posadka je popustila Adigrat, ne da bi jo bil kdo nadlegoval". Toda to poročilo ne povč glavne stvari: je-li so odhajajoči italijanski vojaki pobrali s seboj vso bogato vojno zalogo, ki je bila nakopičena v Adigratu, ali pa so jo popustili Šoancem ? Zabeležiti pa nam je še drugo, prejšnjemu popolnoma nasprotuo poročilo gledč Adigrata. Isto zatrjuje, da je Adigrat dobro oborožen in da se more braniti dokaj časa. Nekako čudna se nam vidi ta vest. Kako naj se brani dokaj časa utrdba, ki leži sredi sovražne zemlje ? Od kodi naj pride pouioč braniteljem, kdo naj jih reši ? Tega zares ne razumemo. Poročilo Baratierijevo o poslednjem porazu kritikuje in obsoja seveda tudi ofkijozno časopisje. Isto naglasa, ne obziraje se na brezbarveno poročilo agencije „Štefani*, da je Baratieri sicer javil, kako so udrli Šoanci v italijanske čete in da so postreljuli častniko, in s tem da hoče raz-tohnačiti, zakaj je padlo v tej bitki toliko častnikov. A o niožtvu, o sinoTih Italije, ki so igubili svoje življenje — v ,čast" domovine, o teh seveda Baratieri ne zua sporočiti ničesar, ker je bil že daleč, daleč, ko so udrli črnci med Italijane. Iz sofistiških morda, navidezno opravičenih pretresavanj je razvidno, da hoče Baratieri navaliti odgovornost na generala Albertona, ki pa je skoro gotovo padel kakor junak, v tem ko je hrabri Baratieri — bežal. Lahko je izgovarjati se na — mrliče ! No, resnici na ljubo pa je treba še jedenkrat naglasiti, da je Baratieri prav lahko izgubil svojo zavednost in hladnokrvnost, ker je znal, da ga obkoluje sovražnik, v tem ko je bil on s svojo vojsko skoro popolnoma brez živeža. Znal je, da so sovražniki zaplenili vse karavane, ki bi mu bile imele prinesti živeža in ne smemo se torej čuditi, da se je tega moža, ki ne spada baš med „železne značaje", polotil obup, ki ga je zaslepil toliko, da je verojel sleparskim poizvedovalcem ter poskusil prodreti iz zagate. Da je pri tem svojem poskusu ponesrečil tako strašno, da je spravil v smrt na tisoče svojih podložnih, to je seveda stvar, o kateri ni soditi nam. Ako se opraviči Baratieri pred vojnim sodiščem in da mu vse-usmiljeni večni Bog odpusti njegovo pogreško, potem izvestno nihče nima prava nazivati ga ubijalcem. Težka mu mora biti vest in gotovo mož mnogo trpi ob zatonu zvezde svoje vojaške časti. In ker je zamrknil nekdanji sijaj Baratierijev, soglašamo popolnoma z opomnjo lista „Wr. Allg. Ztg.'1, ki meni, da iredentovci v Tridentu, v domovini Baratierija, sedanj*ja generala Baratierija, izvestno ne bi vsprejeli več tako sijajno, kakor lani in ga tudi gotovo več ne smatrajo „narodnim junakom". Današnja poročila zatijujejo, da od dne do dne narašča v Adi Kajč število onih begunov, ki so bili razprSeni v bitki pri Aba Garimi. Baje se je rešilo (ubežalo!) kakih 80 častnikov, izmed katerih je ta ali oni lahko ranjen. Pravijo, da je res padel tudi General Arimondi, katerega smrt so sicer priznala prva poročila, poznejša pa so trdila, da je le hudo ranjen. Vojakov ne pošiljajo več v Afriko, ker čakajo, kaj ukrene novo ministerstvo. V ostalem pa general Baldissera z novimi vojaki za sedaj ne more kaj početi. Bržkone pa se bode tudi ljudstvo upiralo novim odpošiljatvam vojakov, kajti isto prireja po raznih mestih Italije demonstracije ter zahteva, da se vrnejo vsi vojaki iz Afrike domov. In te opravičene Želje prebivalstva ne zatrd orožniki, četudi zapirajo takozvane „demonstrante* ! Mednarodni ženski shod. Od dnč 19. do 27. septembra t. 1. bode v Berolinu mednarodni kongres ženskih, ki se bode bavil z ženskimi ročnimi deli in po vrhu z — ženskim vprašanjem. Ta shod sklicujejo nekatere berolinske dame. Na dnevnem redu kongresa so jako zanimive točke, kakor: vzgoja ženske za didaktiški, zdravniški in bolniško-strežniški poklic. Zbor bode tudi razpravljal o vprašanju gledč plače delavkam, o mordlnih pravicah ženske in o nje juridičnein položaju v civilnem, občinskem, trgovinskem in socijalnetn pravu. — Prijave gledć udeležbe vsprejemati pisateljica gčua. Lina Morgenstern in j gospa doktorica Eliza Ichenhtiuser v Berolinu. Različne vesti. .Adria" v obrambo Šolskega nadzornika Dolinarja. Se svojega stališča smo že označili zares surovi napad »omikanega" (?) in ,liberalnega- lista ,,L' Indipendente* na zaslužnega šolnika in državnega uradnika, okr. šolskega nadzornika Ivana Dolinarja. Surovost „L* Indipendentejeva" je vzdrainila cel6 (sicer jako zaspano) službeno ,L' Adria", da je primerno zavrnila „skrajno-liberalno" surovost. — „L* Adria" pravi: ,V svoji številki od dne 29. februvarja objavil je „L' Indipendente" strasten članek proti okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Ivanu Dolinarju. Z ozirom ua ta članek omejujemo se tu na to, da navedemo nekoliko kratkih opazk z ozirom na dejstva. Dolži ga pred vsem, da je insultiral magistrat, a to ni istinito. More se sicer tudi reči, da je v jednem svojih poročil na magistrat gledč potrebščin ueke šole rnbil nekoliko živahne izraze, toda to ni bila insultacija, in, kar je še več, ni bila insultacija izražena n a m e n o m a. Živahnost dotičnih izrazov grajal je gospod župan v posebnem dekretu in gospod Dolinar jih je opravičil s tem, da je naglasil važne interese, o katerih je govorilo njegovo poročilo. Tornj to ni h l> druzega, nego jedno takih nesporazumljenj. <> katerih ni povoda razpravljati nadalje, ko je bilo pojasnjeno. Temu sledi obtožba, da daje učencem zaupnice. Ne omenjamo, da tu W.ka obtožba — ker je tako splošna — temelji in končuje tako, da ne povć prav ničesar, ampak rajše izražamo svoje začudenje na tem, da nijeden starišev dotičnih gojencev, ki so dobili zaušnice, ni ovadil stvari. KoneČno ga dolžg, da je pretvarjal zemljepisne odnošaje okolice, in t<> zakaj ? Ker je hotel, kakor je bila njegova dolžnost, držati se postavne nomenklature, katera ne pozna ne „Tricorno", ne „Padriciano", ne „Trebiciano", ampak le »Triglav«, „Padrich" ;n »Trebich«. (Jaz bi pa pisal, kakor je res pravilno : Padrič in Trebič. Stavec ) Ničesar ne moremo omeniti o tolikih in tolikih drngih lepih stvareh, katere je po besedilu ,L' Indipendenta" zakrivil goopod nadzornik in zaključujemo, naglasuje surovo trivijalnost psovke „mascalzone" (lopov), katero je ta list zalučal javnemu uradniku*. Tako „L* Adria". Veselimo se sicer, da se je vzdramila v očigled sumnlčenja nzornega moža ed strani lista, katerega viednost menda raznn njegovih urednikov in , par rudečkarjev ne ceni živa duša kdo zna kako visoko, a tu ne zadoščajo samo »besede v obrambo". Dejstva, gospoda, dejstva moraj« dati zadoščenja vladnemu organu Ivanu Dolinarju! Slovanska Čitalnica v Trstu. V namen, de bi se shajali gg. člani in slovanski gostje vsaj enkrat na teden mnogoštevilno v društvenih prostorih in bi se s tem oživelo društveno življenje, zahajajo nekateri gg. člani vsako soboto ob 8,Jf uri zv. v čitalnico na skupno večerjo. Odbor Slovanske Čitalnice povablja radi tega gg. člane, naj blagovolijo zahajati ob sobotah zvečer v čitalnico in prosi one, ki se vdeležijo skupne večerje, naj to naznanijo pravočasno društvenemu čuvaju. Tedenska statistika trlažka. V tednu od 23. do 29. min. m. rodili so se v tržaški občini 104 otroci (59 možkili in 45 ženskih), od teh bilo je 18 nezakonskih; poleg teh bilo je 7 mrtvorojenih. — V isti dobi umrla je 101 oseba (48 možkili in 63 ženskih). Z ozirom na število prebivalstva, računano na 161.886 ljudij, nevštevši vojaštva, pride 32-44 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 2 slučaja škrla-tice, 6 si. ddvice, 12 si. jetike, 19 si. vnetja sop-nih organov, 6 si. kapi, 2 si. smrti po naključja, 1 samomor, 1 umor itd. Kužne bolezni v Pulju. Iz Pulja pišejo dnć 4. t. m.: Kužne bolezni, ki so se tu pojavile med otroci, pojemajo izdatno. Današnji izkaz, ki ga je objavil okr. zdravnik, navaja še 177 slučajev 6špic. Doslej je obolelo za 6špice 120 otrok, od teh jih je umrlo 24. Tudi druge kužne bolezni pojemajo. Omenjenega dne bilo je še 15 bolnikov za škr-latico, 10 za ddvico, 4 za leg&r in 3 za kOzice. Škrlatica v okolici Lovranski. V vaseh Draga in Moščenice pri Lovrani pojavila se je škrlatica epidemiški, Obolelo je že 32 otrok, starih od 2 do 12 let. Šole so zaprte. Prijet morilec. Policijski oficijal Tiz je pred-8inočnem prijel iu spiavil v zapor 28letnega Petra Astesija, iz sela Villato di Chions (Beuečanska), katerega je iskala prefektura v Vidmu na Laškem zaradi umora. Astesi se je poslednji čas preživljal v Trstu kakor poulični pometač. Koledar. Danes (7): Tomaž Akv. cerkv. u-čenik; Perpetva in Felieita. — Jutri (8.): IIL postna nedelja. Janez od Boga, spoznovalec. — V pondeljek (9.): Frančiška, vdova ; Pacijan, škof. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 6. uri 35 min., zatoni ob 5. uri 48 inin. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6 stop., ob 2 pop. 115 stop. C, Trdosrčnost človeške družbe. (Po „Politiki". F. Sarcey nam osvetljuje v jedni svojih „cro-niques" t^mnotužen kotiček v poslopju naše družbene organizacije. Kakor „motto" svojim razmotri-vanjem je napisal usodepolne besede: „Odpusti nam naše grehe ....!" Tekom neke razprave pred porotniki, dal je predsednik Andrieux poleg drugih pozvati kakor pričo tudi g. Baihauta, biv- šega francoskega ministra, ki je bil obsojen na pet let ječe, ker je v znani panamski aferi dobil „ček" za 300000 frankov. Gospoda Baihauta so privedli v dvorano. Splošna napeta radovednost. Poteze na obrazu bivšega ministra so bile žalostne in trudne, hoja mu je bila lena, pogled moker in žalosten. Neko vprašanje predsednika je prisililo g. Baihauta. da je jel govoriti o sebi, o svojem po-loženju. „Dne y. februvarja 1893 — tako je pričel — so me izpraševali prvikrat. Tajil sem vse, česar sfjm bil obdolžen. Odveli so me v Mazas". „Jel sem premišljevati. Spoznal sem svojo krivdo in sklenil sem, da priznam vse... Čutil sem, koliko krivico sem zagrešil, ko sem vsprejel onih 300000 frankov. Vrnil som denar. Žrtvoval sem vse sv«je premoženje*. „Že jednajst sto in petintrideset dni sem v zaporu. Niso mi dovolili, da bi bil objel svojo umirajočo hčer; trpel sem, trpel toliko, da so mi opešale moči." „Imel bi bil, dii, imel bi bil pravico zahtevati, da me pomiloste; ponavljam, da sem oslabel, vendar pa nočem prositi milosti; kajti, zdi se mi, da moja pokora bode popolna še le potem, ako kodem trpel do konca svoje kazni". „In neka misel je bila, ki mi sladi trpljenje; ta misel je: da nikdar ni piišla besedica iz mojih ust, ki bi bila mogla storiti koga drugega tako nesrečnega, kakor sem nesrečen jaz sam". Te besede so ganile vse navzoče: sodnike, odvetnike, poslušalce; in ko je odšel g. Baihaut, čuti je bilo ploskanje v ozadju dvorane. Opaženo bodi, da se je predsednik kazal izredno obzirnega nasproti temu nesrečnemu. Dasi ni navadno, da bi se pripuščali k prisegi taki, ki so bili obsojeni radi kojega onečiščujočega delikta, prekršil je predsednik red „palaisa" v očigled nesreči, prenašam tolikim dostojanstvom ter dozvolil je g. Baihautu, da se sme sklicevati na svoje pravo poštenjaka, ko mu je dal prisego: „da pove le resnico, nič drugega, kakor resnico, vso resnico". Posledice slučaja Baihaut, kakor slučaja „Panama" v obče, ob katerem je bilo kompromitova-nih toliko dostojanstvenikov — med istimi najboljša imena sedanje republičanske Fraucozk« —, zahtevajo resnega premišljevanja. Naša človeška družba je že taka, da ni mogoče zgube časti ni pozabiti, ni odpustiti ni popraviti. Koli krasno na-dahnjenje nam kaže katoliška cerkev v zakramentu spovedi in v nje cilju: v odvezi! Krivec, in naj je njegova krivda še tako teška, dahne svojo izpoved duhovniku ; in ko je obtožil samega sebe in pokazal dejanski kes, Čiye svetih besed v tolažbo in v olajšanje svoje muke ; skesani ostavlja zastopnika božjega in nje-gova duša in njegova vest sta zadobila prejšnjo neomadeženost ; slobuden je, vesel življenja — in pričeti more novo življenje. Država kaznuje onega, ki očita komu do-stano kazen. V vseh modernih državah snujejo človekoljubna društva za blaginjo in pošteno preživljanje odpuščenih kaznjencev. To je že nekaj. Ali redek je oni, ki bi mogel premagovati svoj stud pred onim, ki je bil osramočen od pravice. Prebita kazen je madež utisnjen na čelo. V družbi laikov, ža), n i ni a m o d o b r o t e, ki bi bila slična cerkveni absoluciji. Tu je ni nikake rehabilitacije; tu ni od-p u š č e n j a, ni usmiljenja. Pi vi greh pade kakor madež na d§sedaj čisto stran v knjigi življenja, in tega maQeža ni mogoče izbrisati. Dosedaj niso še našli sredstva, ki bi moglo izbrisati prejšnjo pogrežko. Minister Baihaut je storil krivo, to je gotovo; storil je veliko krivico ? toda storil je dve pogreški. Prva pogreška je bila ta, da je sprejel onih 300000 frankov; druga, ki je imela zanj groznih posledic, pa je ta. da je pripoznal, daje prejel denar. Ni dvoma, da bi se bil izmuznil kazni, da je bil v zlodejstvu tudi toliko nesramen, kakor so bili nesramni večina njegovih soobdolžencev. Danes bi se lahko, kakor oni, gibal v pokvarjeni človeški družbi svobodno in povzdigneno glavo, oni družbi, ki bi globoko snemala klobuke pred njegovim milijonom ! Priznal je, premišljeval je v Mazasu, kakor je sam povedal ganljivo najivnostjo; menil je, da odvali kamen od svojega srca, ako — bode govoril. Nekdaj so obglavili v Parizu nekega mesarja morilca in ta je ostavil svetu svoj pouk. Ko je imel >vojo glavo že v zarezi giljotine, zaklieal je nastopni s-vet vsem bodočim zločincem : „Ne priznajte nikdar I4" Imel je prav — v taki civilizaciji, kakoršno hodi naš rod. Bolje je, ne pripoznati, ako po priznavanju ni zopet nega ustaje n j a, ako mora mož, ki je ali sam pripoznal ali pa se mu je dokazalo, nositi svoje žive dni železno krogljo na nogi. P o t r e b n o j e, da je vsakomur, ki je poplačal svoj dolg človeški družbi — odprta pot do rehabilitacije. Ako sem poplačal svoj dolg, je to toliko, kakor da sem se pobotal žnjim, in isti nima ničesar več zahtevati od mene. Toda tu je beseda nedostatna: obsojeni je poplačal svoj dolg, podvrgel se je kazni; toda človeška družba ga ne pusti med se, ista vztraja v svojem nespoštovanju, ona daljša kazen preko zakonite dobe, izključuje obsojenega, ga izganja, ona ne pozna odpuščenja: ni pozabila in ni odpustila. Da želeti bi bilo, da bi imeli v naših zakonih ali pravo za pravo v naših običajih institucijo, slično krščanski spovedi. Pač, saj obstoji taka, pa le za — bankerot. Ako je bankerotčr zadostil svojim obveznostim, ko je spolnil nekoje zakonske formalnosti, more se rehabilitovati in zavzeti isto mesto v človeški družbi, koje je zavzemal poprej. Zakaj ne bi bilo to mogoče pri vsakem drugem pregrešku ali cel6 zločinstvu?! Ko je mož došel iz zapora in je storil pokoro za svojo krivdo, vendar se ni povrnil v svojo prejšnjo neomadeženost. Na jedni strani mu zakon obeša na prsi onečeščujoči prepis obsodbe; na drugi strani se pa javno menenje, ki je grozo-viteje in neizprosneje nego pravica, obrača od njega in ga obsipljo svojim zaničevanjem. Izobčen je iu tega izobčeoja ne more razveljaviti noben papež. Kako žalostno je to pomanjkanje sočutja, to farizejsko puritanstvo v m i š 1 j e n j u l Mislimo si mladega moža, ki se je — bolj vsled porušene morale sedanje dobe, nego po kipenju lastnih poželjivosti — dal zavesti do onega pregreška, kojega kaznuje zakon, — in tu imamo pred seboj zgubljeno ekzistencijo. Ostaja-li drugega, nego da vskliknemo žalostnim srcem: „Oast je otok strmim in nepristopnim bre-govjem; ako si zapustil ta otok, ne dosežeš ga nikdar več !• Ali zakaj naj bi ne bila mogoča povrnitev nikdar več? Zakaj naj bi ne ponudili rešilno roko utopljencu, ki je bil že na dnu morja, a ga je vrtinec povračila zopet vrgel na skalovje obrežja? Mislimo si zlikovca, kije skusil vse hudobije in ki se je naslajal na istih. Nekega dne pa je storil sklep, da premaga svoje nagonje do slabega, se silo — tak6, da je z levo dvignil desnico v prisego in jo trdno oklenil, da ne bi mu omahovala, da ne bi mu padla, dokler ni potrdila prisege, da se bode odslej gibala za dobra dela..... Morda ni takih junakov. Morda pa vendar ni to le bajka iz velike fantazije pesnikov... Ali za istega res ni rehabilitacije ? Ali res ne najde, naj že živi tako ali takd, nikjer drugega, nego rok, ki se splošno umikajo pred njim, src, ki se zapirajo pred njim, obrazov, ki se zatemnujejo pred njim! Po takem bi že imeli v naši socijalni sestavi razred — parij! Taki slučaji, kakor je bil bivši minister Baihaut, so res redki. Ali kako žalosten je tak slučaj ! Tu, v tem slučaju čitamo pač breznadni: Lasciate ogni speranza! Kako strašna beseda to! Niti jednega ozkega žarka nade! Vse je minulo za vedno! Za državljansko rehabilitacijo ni niti določenih ceremonij, niti posvečenih obredov! Družba laikov nima take moči, kakor katoliški duhovnik. To je vsekako dokaz o infe-r i j o r n o s t i te družbe. Najnovejše vesti. Dunaj G. Poslanska zbornica pričela je razpravo o poročilu rudniškega odseka k predlogu poslanca Pernerstorferja gledč določbe maksimalnih rokov za izplačevanje mezd rudarjem. Poročevalca posl. dr. Pergelt in posl. Pereerstorfer priporočata, da se vsprejrne njiju poročilo. Poslednji je pohvalno omenil delavcev v okroju Ostro-riških-Karvinskih premogarn, ker se so držali postavnega pota ter izrazil svojo nadejo, da štrajk konča kmaiu, ako državna uprava nastopi spretno in energično. Dunaj 6. „Neues Wiener Tagblaft* dobil je iz Rima poročilo, glasom katerega je av t n-ogei-ski vojni pooblaščenec v Rimu, pl Pott, izjavil italijanski vladi toplo sočutje zaradi nezgode v Afriki. Dunaj 6. ,Polit. Corresp." javlja, da odpotuje minister za zunanje stvari gr<-f Goluchovski prihodnjega ponedeljka v Berolin. Tem povodom udeleži se tudi obeda, ki priredi avstrijski odpo-slanik Szosryenyi nemški cesarski dv.jici na čast. »i «.06 JC*V t* 4 » -j ,. <» -• . » - • »-.-.. BnrtiOvett.* Paauiru jmen 7.---7 '0 spomlad 188« «.78 —.— .K> 6.79 Oves zh Bpotnlad C 05 --Hi zii spomini '\4 i 6.48 Koruza za oktober —.— —.— maj-i u m 18M6 4.24 4.^5. PtaninH n,,v.< ■>■! 7 ki!, t'. 6 85 6 t)5 Tj k< ' 6 95 7.—.. n<1 kil. T.mO— 7.10 " l Sj.kil 7 05 — 7'15. <».; N'J Ui. I'.'ir. —.--. —.— i.....»».;•» 5*40 7.8) progo 5 95- ti 35. Pšonica: Obilne ponudbe, povpraševanji omejena Prodaja 24.000 mt »t. Vreme : lepo. PratfA. Nominirani -I ■•Id««* C. 15.8\ —., maj 12.95. Oktobor-deeember 14.35. Pruga. ('eutrifujfHl novi, poiituvlj.'n i Tr-<1 »<* onro in vroit ndpoAiljat-1* prečoj f. 31'----. — (Jmicaoge 35,—--•— Četvorni ---.—.V l«»»- 37-— Hnvrn, K/ivu Srnim* ./ooivorn£o />i fabi*>ivnr 80*25, juni 79 Hfttohurg. Hunto« noo.l ^vm-nir« » »mro 60,— maj 86.— za aep'einber 02 2V Dunaj -^n boPta O. mavca nsvO. za Drla v ni dolg v papirju „ „ v nrebru AvHtrijuka renta t slat u „ „ v kronah Kreditne akcije dane* 101.15 101 10 1'22.40 101.40 1)80 40 London 10 Lat........J U0.76 Napoleoni.........9.57 20 innrk . . ... 11.79 100 Halj. lir . . , . . 42 95 včeraj 101.15 101.10 122.30 101.50 378.— 120.70 H.58V-11.75 42.75 Izgubil se je psiček. Včeraj dopoludne izgubil se je v ulici Ca-serma mlad. črn psiček, ki ima pod gobčkom in na prsih rujave pege. Psiček čuje na ime „Bara-tieri-Atos". Kdor ga je našel, odda naj ga blagovoljno v hiši št. 14 ulice Cliiozza, IV. naatropje na desno kjer dobi nagrado. Stanovanje sestojeoe iz dvorane, 2 sob, kuhinje, je oddati ▼ prvem nadstropju hiše Št. 29 lUl (ir«ti. V hiši je vodovod. Pojasnila daje ua8e u-pravništvo. Krasne vzorce zasebnim odjemalcem zastonj in franko. Bogato oskrbljene knjige z uzor i, kakorinih ni'Se bih, za krojače nefrankovano. Sukno za oprave. Peruoien in Doaking za preč. duhovščino, sukno po predpisu za opra ve c. kl\ uradnikov, tudi za veterane, ga »line, telovadce, Mvrtje, BUkno za biljarde in zn igrat n« tnite, provlačila ta loden za moške In za ienake, aukno xa ionako, aukno, ki se moro prati, ogrnjaoe ta popotovanje od 4—14 gld. itd. Zarev vredno, joSteno, trajno, šisto volneno sukno a ne cene krpe, ki so komaj vredhe krojaškega dila, priporoča Ivan Btlkarovaky Rrnn (Sredl*če avstrijske industrije h suknom) _ "u »klađiSe« pol milijona goldinarjev. AUT ON ZiGOJ Mvec v Trstu, ulica Mon št. 1 (v hiši g. F. Žitta) se priporoča najlepše slavnemu občin-stru za mnogobrojni obisk, lina na razpolago vsakovrstne vonjave. Cassa di Risparmio Triestina (Tržaška hranilnica) Sprrjemfje denarne uloge v bnukov-oih od 50 nJ. do vsacepn zneRkn vnuk iltrn v tednu razun prnznikov. in to od i1—12. uro opoludne. Ob nedelja)' j;a od 10 12. ure opoludno. Obr. Hti na knjižico...........8<70 Jtačvje vnpk don od 9—12. uro opoludno. Zriocfc« do 100 gld. preoej. preko 100 do 100" mora ho odpovedati 3 dni in % znet-ko |-ri ko 1000 gld. pn 6 dni. Eehcviiitvje menjice doiuioilimne na itf.4i£kcn> trgu po.......31/, Tottvjuje \ a drž. papirja avstro-o^ornko do 10i o t;ld po.......4*/t iisje /noske od 1000 do 5i 00 gld }io 5/t Daje \stu OI>r< »ti po dogovoru. 2- 24 T r >• t. dne 5. maja 1894. * Nič več kašlja! ii a 1 z h m s k i p e t o v k 1 s k i p r h h ozilruvi vsuk kašelj, plufni in bronhijalni kntiir, dobiva se v odlikovani loktirni PiMMEft „l\i due [flori" Trst, veliki trg. Postne pošiljatve izvriujejo neutegonta. * iU. L»stnik |K»litiČno društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mik o ta. — Tiskarna Dolenc v Trnu.