St. 273
yniii(ttift
uran tn la m)
V Trstu« v soboto 17« novembra 1923.
Posamezna številka 20 ceni*
Letnik XLVII
ttttfe UmH pooddjek. vsak dan IsUtega it 30. L nadstropje, .risat m ae »prejemajo, rokopisi \nt.n O.rbec. — l^sttrik ti tnfa ca mcaec L 7.—, * motee L 19.in celo leto L fla-» Ža isosemstvo mesečno 4 lire vet — Telefon urtdniihrs lfl uprave St. It-87
Uredništvo: «••-» sr •	.
pošiljajo ar i UJp^ o. Izdajatelj * ~i uret* Tlak tiskarne Edinost. Hw
X 1
DINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cenL — Oglasi se računajo t Uro kosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov run po 40 ccnL osmrtnico sabvaie, poslanice ia vabila po L 1.-, cgiaai denarnih zavodov aim po h T — Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije ae poUjaJo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica m Frančiška AslSkeg* štev. 20, L nadstropje. — Telefon arednUttva In imavo 11-67.
Oče naš...
Pred petimi šestimi leti se je dogajalo •Poljakom v Pruski približno istotako, kakor se dogaja danes v naših krajih njihovim bratom — Hrvatom in Slovencem. Y onem času se je ves naobraženi svet zgražal nad krutostjo nemških učiteljev, ki so s palico v roki zahtevali od malih Poljakov, naj govorijo z njimi nemški. Ker pa je bil tisti tuji jezik otrokom neljub in težak, si niso mogli zapomniti, kar se jim je govorilo, pa je radi tega večkrat v tistih barbarskih, nečloveških šolah tekla tudi otroška, nedolžna kri.
Tedaj je prišlo tisto najstrašnejše. Prišla je nekega dne pruska zapoved, da morajo mali poljski otročiči moliti v nemškem jeziku celo tudi — Oče naš!
*Oče naš* — ta divna, mila in sladka molitev; ki jo je prinesel na svet sam Jezus Bog! Prinesel jo je na svet in izročil materam, da jo skupno s svojim sladkim in toplim mlekom vlijejo v nežne duše svoje dcce. Tudi danes jo matere prejemajo in izročajo svoji deci kot najlepšo pesem, ki bo. tudi ko mater ne bo več, odmevala v srcu sina ali hčere, spominjajoč ju na Boga in stariše drage.
Ali pruski korporal je hotel odvzeti poljskim materam tudi to sveto pravico, po kateri so še mogle učiti svojo deco moliti
Boga--In na to, v izobraženem svetu
še nedoživljeno drznost so poljske matere odgovorile s — štrajkom. Niso hotele pošiljati svojih otrok v nemške šole, niso dopuščale pruskim korporalom, da bi oni tako nečloveško razpolagali z njihovo največjo lastnino, z njihovo krvjo. In poljske matere so za to svojo divno misel prenašale muke in temnice. Ali ves svet je bil na njihovi strani, in priznavamo drage volje, da je bil italijanski narod tedaj med prvimi, ki je obsojal to prusko barbarstvo ter je z vso svojo dušo in z vsem svojim srcem simpatiziral s poljskimi materami. To ni čudo, ako se pomisli, da je ravno Italija dala neštevilno dobrih in požrtvovalnih mater, ki morejo biti tudi
danes, kar se tiče rodoljubja, vzor vsemu
človečanstvu.	„
Kdo bi bil pa pred petimi šestimi leti mogel misliti, da se imajo v tako kratkem času vloge popolnoma zamenjati ter da bo že v letu 1923. s Hrvati, Slovenci in Nemci eden italijanski filozof postopal istotako, kakor je še leta 1918. postopal s Poljaki v Pruski kak navadni pruski korporal?!
Z eno, čisto kaprolsko potezo je ta italijanski filozof izdal zapoved, da se morajo v anektiranih krajih slovanski in nemški otroci učiti italijanski tudi — «Oče naš!»... Tako je zapovedal Gentile s svojo naredbo od 1. oktobra t. 1. Pozabil pa je, da tisti mali slovanski in nemški otročiči imajo nekaj, ki velja za nje več nego vsi filozofi tega sveta. Tisti ubogi otročiči imajo matere — in te matere se sedaj gibljejo, ki menijo, da kjer je beseda o Bogu, imajo tudi one, kaj reči. Hočejo, da se čuje tudi njihova beseda.
Tako smo čitali, da se je v Bocenu kakih tisoč mater podalo k podprefektu, zahtevajoč, da se njihovim otrokom ne krati dobrota jezika, _ ki so ga one vcepile v nežna srca. Zahtevajo, naj se tisti nesrečni zakon izpremeni ter da se tudi njih otroci, kakor italijanski, morejo učiti v svojem materinem jeziku.
Listi pišejo, da jih je podprefekt poslušal in da jih je pridržal pri sebi celo uro.
Neka; naših mater iz Drage Moščeničke je odšlo nedavno v Volosko, da se pritožijo pri podprefektu, ker se je šola v Dragi zaprla in so otroci prisiljeni, zahajati v italijansko. Te matere so jenostavno pognali na cesto.
Nič za to! Kar ni danes, bo jutri. Naše matere bodo vztrajale. Čuvale bodo deco, ker so njim otroci — kakor pravi pesem — rajski ljubljenci, največji blagoslov neba. Matere imajo veliko moč, ker je" z njimi sam Bog.
A znano je, da je imel mater tudi Bog!
«Istarska Riječ®.
Musiolinijev govor v senatu
Odšksdnansko vprašanje — Zasedba Krfa — Reško vprašanje
RJM, 16. Napoved toliko pričakovanega govora ministrskega predsednika Mussoli-nija je privabila k današnji seji senata nenavadno veliko število senatorjev (okoli 250) in poslancev. Seja je pričela ob 15. urL Po odobritvi zapisnika je senat prešel k interpelaciji sen. Artom-a in Mazziotti-ja o mednarodni politiki vlade. Govoril je najprej sen. Artom in sicer o odškodninskem in reškem vprašanju. Tu je omenil, da je Jugoslavija prisiljena gojiti prijateljske stike z Italijo. Da še ni prišlo do sklenitve sporazuma, so krive notranje razmere v Jugoslaviji. Treba je počakati ugodnega trenutka. —• Za njim je povzel besedo ministrski predsednik Mussolini:
»Zahvaljujem se gospodom interpelan-tom, ki so mi dali priliko, da lahko govorim najprej pred senatom o zunanji politiki državne vlade. Sprejmem nasvete, naj pridejo od kateresibodi strani. Pridržujem si proučevanje drugih vprašanj, ki se jih danes ne bom dotaknil, za poslansko zbornico. Omejil se bom na delovanje vlade z ozirom na rursko, krfsko in reško vprašanje. Prosim senat, da pošlje pozdrave španskemu kralju, ki prispe jutri v Rini; temu obisku bo sledila zelo ugodna trgovinska pogodba. (Senat vstane ter ploska kralju Alonzu.)
Odškodninsko vprašanje
Prosim, senatorji, da mi sledite v labirint danes že bajeslovnega odškodninskega vprašanja. Ko je fašizem prevzel vlado, je že skoraj potekel Nemčiji clovoljeni moratorij in nemška vlada je naznanila, da ne more plačati, ter je prosila za znižanje obvez. Francija se je zoperstavljala dovoljenju novega moratorija in znižanju dolgov ter vztrajala na stališču, da je treba zaseči zaloge z zasedbo industrijskih središč. Anglija je zavzela nasproti podaljšanju moratorija bolj ugodno stališče ter je izjavila, da je proti zasegi zalogov. Da bi se našel kak nov izhod, je bila napovedana londonska konferenca. Tedaj se je zdelo državni vladi, da bi mogel edino načrt splošne sistemizacije z organsko rešitvijo različnih vprašanj roditi koristne uspehe. Radi tega je italijanska viada predložila znani načrt, ki je spravljal dolgove v zvezo z odškodninskim vprašanjem. Ta načrt je bil sad dolgih študijev in je odgovarjal interesom vseh. Vedno bolj se mi utrjuje prepričanje, da so bile temeljne točke italijanskega načrta edino zmožne primerno rešiti odškodninsko vprašanje (pritrjevanje).
Na konferenci so skušali doseči, da bi bila priznana zveza dolgov z odškodninskim vprašanjem, toda konferenca ni do-vedla do pravih sklepov, ker sta angleška in francoska vlada še nadalje vztrajali na svojem stališču. Da bi zravnala delo posameznih vlad, je odškodninska komisija dovolila nov moratorij. Toda Francija je hotela, da bi odškodninska komisija izjavila, da ni Nemčija izpolnila obvez, in ta odločitev je bila sprejeta soglasno z nekakim pridržanjem angleškega delegata. Italijansko odposlanstvo je zahtevalo, da bi bile sankcije finančnega značaja. Malo dni pozneje je skušala nova medzavezni-ška konferenca storiti to. česar m model
storiti londonski sestanek. Toda položaj je bil še bolj težak. Anglija je nenadoma predložila lasten načrt, ki je precej znižal pogoje, stavljene Nemčiji. Tudi v slučaju, da bi Italija sama sprejela ta načrt, bi bili ostali kljub temu, radi zadržanja Belgije, in Francije, pri načrtu.
Ta načrt je po vsej gotovosti bil sestavljen tako, da je dajal obvezam napram Franciji in Angliji prednost pred obvezami napram Italiji. V sestavi angleškega načrta je bila izključena oblika zaloga ter priznana Nemčiji izpolnitev njenih obvez. Konferenca se je razšla, ne da bi kaj sklenila. Dne 7. januarja je Francija naznanila, da se pripravlja na zasego zaloga v Porurju ter je prosila naj se ji Italija pridruži. Tja smo poslali nekaj inženirjev. Dne 10. januarja je Francija obvestila italijansko vlado, da je bila prisiljena poslati obenem z Belgijo čete v Porurje, ter je pri tem izjavila, da noče pričeti z vojaškimi operacijami.
Italijanska vlada, ki je ob vsaki priliki pokazala, da je nasprotna vsaki obliki okupacije, je odsvetovala Franciji udejstvi-tev njenega načrta ter je izjavila, da se bodo njeni inženirji udeleževali le operacij civilnega značaja.
Ne bom mučil senata z dolgo zgodovino ruhrske okupacije, rekel bom samo, da ni mogla Italija slediti drugim smernicam. Ako bi se Italija ne vmeševala, ne bi nikakor preprečila zasedbe Porurja, ampak bi le raztrgala že itak tanko vez med zavezniki, dalje bi pospeševala nemški pasivni odpor ter bi s tem spravila v dvomlji-vost dobave premoga. Nasprotno, dobili smo precej premoga. V smislu mirovne pogodbe bi morala Italija dobiti 6 milijonov ton premoga. Ta množina je bila znižana na 3 milijone. Od 1. januarja 1923. do danes je Italija prejela poldrugi milijon ton premoga. Kaj je mogla, kaj more storiti Italija v Porurju? Razen propagandističnih proglasov, ki jih moja vlada ne izdaja, hočete morda, da Italija odpokliče svoje tehnike? Anglija ni umaknila svojih čet z nemškega ozemlja. Ali hočete, da Italija prekine stike s Francijo, da se odpove versailleski mirovni pogodbi? Na ta način bi Italija ostala osamljena. Pomislite, da je Anglija vse storila, da bi se izognila pre-kinjenju odnošajev s Francijo. Italija mora biti najmanj tako previdna kakor Anglija (zelo dobro!). Ali naj se [Italija odpove svojim pravicam? Italija se je že velikokrat odpovedala (glasovi: prevečkrat!), toda zakaj naj bi se Italija odpovedala odškodnini, ko se ni noben upnik odpovedal niti eni liri svojih terjatev napram nam? Bilo bi pač blazno, ko bi še nadalje nadaljevali z odpovedbami.
Zahteva po izročitvi kronprinza je velika zmota. Pomeni zapoditi se v slepo ulico. Naj takoj izjavim, da bi italijanska viada ne mogla dopustiti nadaljnje zasedbe nemškega ozemlja (dobro!). Ni mogoče misliti na uničenje nemškega naroda, ki bo jutri lahko Še dopolnilen del evropske civilizacije. Kakor lansko leto, tako je tudi danes Italija pripravljena hoditi po isti poti.
Hočem davoriti o Krfu in Društvu naro-
dov. Prav je storil pred par dnevi senat, ko se je v mislih poklonil onim vojakom, ki so padli, kot žrtev brutalnega umora. Z naglico, ki je presenetila vso Evropo, je 6.000 mož zasedlo Kri, ko je zapadel ultimatum. Gospodje, nikakor ne mislite, da si je italijanska vlada odločila za zasedbo Krfa samo v svrho zasege zaloga! Krf smo zasedli tudi radi tega, ker smo hoteli zopet dvigniti italijanski prestiž, ki je globoko padel po izpraznitvi Valone (dobro!). Društvo narodov se je polastilo krfskega vprašanja. Čudna se mi je zdela ta gorečnost Društva narodov, ko se je brigalo za Italijo. Nisem mogel dopustiti, da bi prestiž Italije in njene moralne koristi bile na prodaj državam druge vrste (pritrjevanje). Ves socialističnim stremljenjem prijazen svet, je bil proti Italiji, ker nad Italijo vlada fašizem. Ko smo se izognili pečin v 2enevi, bi bilo nevarno končati na pesku poslaniške konference v Parizu. Naše zahteve so bile neizmerno manj stroge, kakor francoske radi umora mornarjev leta 1916. Grčija se je odločila, da plača, le radi zasedbe Krfa. Zasedba Krfa je važno poglavje v italijanski zgodovini, predvsem radi tega, ker je preciziralo italijansko mišljenje z ozirom na Društvo narodov. To je, kakor sedaj stojijo stvari, francosko-angleški dvospev. Vsaka izmed teh vlasti ima svoje služabnike, in položaj Italije je bil do danes popolnoma inferioren. Dovolj je, ako si ogledamo te številke: Anglija ima v Društvu narodov, na stotine uradnikov, ravnotako Francija in Švica, medtem, ko jih ima Italija samo 25. Kaj je bilo treba storiti? Izstopiti iz Društva narodov? Čin je predstavljal novo neznanko. Ne smemo pozabiti neljubega dogodka v Parizu. Ni mogoče izstopiti iz Društva narodov, toda tudi ni mogoče ostati v njem pod sedanjimi pogoji. Jasno sem povedal g. Droummondu, da je treba postaviti Italijo na isto pravno stališče z drugimi državami.
Reško vprašanje
Prihajam do Reke. Da nismo dobili Reke, smo se odpovedali Dalmaciji, Šibeniku in smo napravili iz Zadra malo mesto. Sforza je s svojim pismom izročil luko Baroš Jugoslaviji. Reško vprašanje pripada vrsti skoro nerešljivih vprašanj. Predlagal sem Jugoslaviji človečansko rešitev, ki bi lahko tvorila zvezo med obema državama. Mislim, da bo mogoče priti do sporazuma. Na noben način se noče italijanska vlada hipnotizirati na jadransko vprašanje. Poslal sem generala Giardino na Reko, "ker je Depolijeva vlada zaman životarila v bedi mesta skoro štirinajst mesecev, — z namemenom, da bom imel matematično gotovost, da pride do take ali take rešitve.
Kake so v bistvu smernice italijanske zunanje politike? Ne mislimo na absolutno avtonomijo, toda tudi s ponižnim sodelovanjem se ne bomo zadovoljili. Mi iščemo kolikor mogoče avtonomno politiko, hočemo tudi mirovno politiko, a nočemo ;sle-pe in optimistične politike, dasi umne in dobro pripravljene. Treba je paziti na to, kar se dogaja v podonavskih državah. Ni mogoče misliti, da bo ostala Nemčija večno pribita na versaillesko mirovno pogodbo. Rusija prihaja k sebi, ne bo se uveljavljala več z imperijalizmom socialistične znamke, ampak storila bo to s svojo staro slovansko znamko.
Treba je, da pripravljeni bdimo. K sreči se ne nahajamo več v položaju, kakor leta 1920., ko smo izpraznili Valono z brzojavko Piacentiniju, ki se je glasila: Notranje razmere države ne dovoljujejo, da bi poslali čete v Albanijo (mrmranje). Danes, k sreči, lahko pokličemo italijanski narod in italijansko vojsko, ki sta duševno in materijalno izredno krepka, na vsako žrtev, ko bodo v igri koristi domovine.»
Senat je vstal ter je z velikanskim navdušenjem in burnim ploskanjem pozdravil Mussolinijev govor.
Ddnofoli med Juoslovfla In sosedi
Odstop Žombolje fttamunski - Pregovori z Madžarsko
BEOGRAD, 16. Včeraj popoldne ob 16'30 je bil minister zunanjih poslav dr. Ninčić v avdijenci pri kralju in mu je poročal o splošni politični situaciji.
Snoči sta rumunski poslanik Emandi in podpolkovnik Trajanescu posetila pomočnika ministra zunanjih del Gavriloviča, s katerim sta se razgovarjala o evakuaciji Žombolja in o roku podpisa protokola, s katerim se odstopa omenjeno mesto Ru-muniji. Čim bo protokol podpisan bo sledila evakuacija Žombolja in prevzem občin ModroŠ, Paranj in Modrič.
Ameriški poslanik g. Dogde je včeraj dopolne posetil pomočnika ministra zunanjih del Panto Gavriloviča in z njim dalje časa konferiral.
Jugoslovenski poslanik v Budimpešti Tića Popović je dobil od vlade • navodila glede razgovorov z Madžarsko zaradi trgovinske pogodbe in konvencij, ki so z njo v zvezi. Razgovori se začno v najkrajšem času, s čimer bodo znatno ublaženi odnošaji med državami Male entente in Madžarsko.
Jugoslovensko-bolgarska komisija, ki se bavi z rekvizicijami, nadaljuje svoje delo. Jugoslovenska delegacija je članom bolgarske delegacije včeraj izročila zahtevo za izplačanje 150 milijonov levov, ki jih ima Bolgarska plačati Jugoslaviji v gotovini. Ta vsota bi morala biti izplačana v enakih rokih. Ker pa vrednost bolgarskega leva ni stalna, je jugoslovenska delegacija zahtevala, da se ta vsota plača v švicarskih frankih po določeni relaciji. Ako bo Bolgarska odobrila predlog jugo-slovenske delegacije, bi morala izplačati 7 in pol milijona švicarskih frankov. Kar se tiče drugega dela vsote, ki ga mora izplačati Bolgarska v naturi in ki znaša tudi 150 milijonov levov, jih bo izplačala Bolgarija s poljskimi produkti, zlasti z rožnim oljem.
DR. LUKAN PENZUONIRAN
BEOGRAD, 16. Minister notranjih del je včeraj sprejel ostavko velikega župana drja. Lukana ter odredil njegovo upokojitev. Vprašanje imenovanja njegovega naslednika bo rešeno v kratkem.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, 16. Včeraj popoldne se je vršila v stanovanju ministrskega predsednika Pašiča konfercnca ministrov, na kateri se je razpravljalo o težkočah političnega položaja. O istem vprašanju je konferiral Pašić tudi s predsednikom parlamenta Jovanoyićem.
Popoldne je imel sejo tudi odbor zemljo-radniškega kluba, ki je razpravljal o politični situaciji.
Kakor poročajo iz Novega Sada, so Nemci definitivno sklenili prehod v opozicijo. PosL Kraft je dobil mandat, da se informira ali bi bil mogoč skupen nastop nemškega kluba z ostalimi opozicijonalni-mi grupami. Smatra se za sigurno, da bodo opozicijonalne skupine odklonile vsako obvezo napram Nemcem.
KONKORDAT MED JUGOSLAVIJO W VATIKANOM
RIM, 16. Iz vatikanskih krogov se doznava, da se bo konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom podpisal prihodnje dni.
Boldvin oMoižuIe Francijo in Belgijo
da sta na poti pomirjenju Evrope
LONDON. 16. Baldvin je podal v doljnji zbornici napovedane izjave. Predvsem je po-vdaril, da sta v sedanjem položaju v zunanji poiitiki vztrajnost in potrpežljivost neobhodno potrebni. Vlada jc vedno gojila željo po končni rešitvi evropskih vprašanj, aii dneva miru ni mogoče pričakovati z ustvaritvijo novih sovražnosti. Do danes so se vsi napori angleške vlade razbili na odporu dveh izmed zaveznikov: Francije in Belgije.
«Zares je pač težavno® — je vskliknil Baldvin — '-postopati skupno z zavezniki, ki ovirajo na tak način sodelovanje! Nisem opustil ničesar, kar bi lahko prepričalo zaveznike, da ne more angleški narod vztrajati na strani zaveznikov. ako se bo hotelo zavleči na dolgo sedanje stanje stvari. Po volitvah bo angleška vlada proučila reparacijsko vprašanje na podlagi dogodkov ter sklepala na to o svojem nadaljnjem zadržanju.
O brezposelnosti je ministrski predsednik rekel, da ima ista svoj glavni vzrok v nestalnosti evropskega gospodarstva. Zasedba Porurja in njene posledice so neizmerno škodile obnovi Evrope. Ako bi tržišča, kjer se je prej prodajalo angleško blago, imela danes svojo staro kupno moč, bi brezposelnost v Angliji ne dosegla tako visoke stopnje.
r V PARIZU PRAVIJO, DA JE POLOŽAJ i	TEŽAVEN
I PARIZ, 16. Položaj Evrope, gledan iz Pa-j riza, je nenavadno težaven. Nikoli še niso listi i'prinašali tako vznemirljivih vesti, ampak vse iskanje po rešitvi iz zamotanega položaja je ostalo do sedaj brezuspešno. Enotna anglc-ško-ameriška fronta, ki hoče izolirati Francijo v Evropi, negotovo zadržanje Belgije, ki se vedno bolj oddaljuje od Pariza, burna prerekanja med zastopniki francoskega stališča za energičen nastop proti Nemčiji, angleško stališče za zmernost in zastopniki Italije na konferenci poslanikov in reparacijski komisiji dokazujejo, da je spor med zavezniki globok in neozdravljiv.
PO OPROSTITVI MORILCA DASKALOVA.
Osire kritike Čeških listov.
PRAGA, 16. V procesu proti Nikolovu, morilcu bolgarskega poslanika v Pragi Daskalova, je bila izrečena razsodba. Porotnikom so bila predložena tri vprašanja: Ali je Nikolov kriv umora, ako je pri izvršitvi atentata ogrožal tudi življenje Bojadzova, ki je bil v tistem trenotku v družbi Daskalova in končno vprašanje glede dovoljenja za nošnjo orožja. Porotniki so odgovorili na prvi dve vprašanji z 8 ne, 4 da, medtem ko so tretje potrdili, tako da je bil Nikolov obsojen na le 48 ur zapora, pre-stanih že v preiskovalnem zaporu in jc bil tako spuščen na svobodo takoj po proglasitvi razsodbe.
Vsi listi brez razlike stranke se zgražajo nad to razsodbo in zahtevajo zase pravico, da se smatrajo za zastopnike ljudstva, kakor porotniki. Objavljajo ostre kritike proti ustanovi porotnikov in pripustitvi žen k izvrševanju porotniške službe, ker je Nikolova slučajno sodilo 7 žen in 5 moških. Tisk obžaluje soglasno. ker je ostal tako težak zločin brez kazni in se je tako diskreditirala gostoljubnost in dobro ime čehoslovaške države.
ZOPETNI INCIDENT PRI PROCESU VOROVSKEGA
LAUSANNE, 16. Tudi danes je prišlo do mučnega incidenta med predsednikom in odvetnikom zasebne stranke Weltijem. Welti je napadel odvetnika Auberta, ki je ponovno govoril proti boijševiškemu režimu. Radi tega je dal senatni predsednik orožnikom nalog, da so ga odstranili iz razpravne dvorane. Aubert je nato nadaljeval s svojim zagovorom in končno prosil za oprostilno razsodbo Polunina. Obtoženci so stisnili zagovorniku roko, Conradijeva soproga pa ie oričela ihteti.
NESOGLASJE MED ZAVEZNIKI GLEDE NEMČIJE.
PARIZ, 16. Včeraj se je sestala poslaniška konferenca, da bi zavzela končnoveijavno stališče glede vojaške kontrolne komisije v Nemčiji in glede povratka bivšega kronprinza na nemško ozemlje. Seja jc bila Joiga in mučna. Vendar pa ni prišlo do pozitivnih zaključkov. Preložitev odločitve na soboto kaže na na-sprotstva, ki vladajo med Francijo in Anglijo. Pričakovati pa je, da bo vendarle prišlo do sporazuma.
Znano je, da je Francija zahtevala skupno ukrepe vseh zaveznikov, za vzpostavitev ined-zavezniške vojaške kontrolnu komisijo in izročitev ali izgon bivšega kronprinza. Ako se Nemčija ne bi hotela vkloniti, naj bi se storili potrebni koraki in podvzele morebitne kazenske sankcije. Ko je predložil Cambon v imenu francoske vlade te zahteve zavezniškim delegatom, so se slednji omejili na izjavo, da morajo zahtevati od svojih vlad navodila. Angleški odgovor jc prišel šele včeraj in že to se jc dozdevalo sumljivo. In res je lord Crewe danes prvi izjavil, da sc angleška vlada strinja z zahtevo po medzavezniški kontrolni komisiji toda z omejitvijo, naj se v slučaju odklonitve od strani Nemčije ne pristopi h kazenskim sankcijam. S tem bi seveda postala ta zahteva brezpredmetna.
Po tej izjavi je bilo pričakovati konca razprave, toda italijanski delegat baron Avezza-na je pripomnil, da si nista naziranji tako nasprotni kot se dozdeva na prvi pogled. Kajti Francija sama priznava, da je vzpostavitev dela kontrolne komisije v polnem obsegu nemogoča in jc radi tega mnenja, naj določi podrobnosti in obseg nadzora osrednja komisija v Berlinu. Kar pa se tiče sankcij, je treba prej vedeti, dali je bila odklonitev Anglije absolutna. Lord Crewe je bil nato prisiljen izjaviti, da so bila navodila nekoliko preveč površna.
Nato je konfercnca razpravljala o povratku kronprinza. Lord Crcwe je prečital spomenico vlade, ki naglasa, da je oseba kronprinza postranskega pomena in ne predstavlja nikake stranke. S tem pa, da se zahteva njegov izgon, se mu daje gotovo važnost. V tem oziru je dal baron Avezzana Crcwu prav. Po njegovem mnenju je gotovo, da bo Nemčija to zahtevo odbila. Čemu sc torej izpostavljati tej odklonitvi? In vendar ni mogoče držati rok križem. Francija pa stoji na stališču, da je treba nekaj ukreniti, ker sicer se bo nekega dne vrnil še Viljem in to bi pomenilo predigro k povrnitvi Hohenzollerncev. Italijanski delegat je radi tega predlagal sporazumno z belgijskim, naj se zahteva od Nemčije izgon kronprinza v kako neutralno državo. Nizozemska ga sicer ne bi več sprejela, pač pa bi mu dovolila bivanje Švedska. Končno jc Cambon prečital še neko izjavo Poincareja, ki pravi, da bo Francija v slučaju, da ne pride do sporazuma postopala na lastno pest.
NA BAVARSKEM VLADA MIR.
BERLIN, 16. Wolfov dopisni urad poroča, da se širijo v inozemstvu neresnične vesti o bavarskih dogodkih. Tudi ni res, da je izgubila berlinska vlada svoj ugled. Puč so vprizorili neodgovorni elementi in je bil takoj adušen z lastno bavarsko silo. Čeravno krožijo po Bavarskem še nekateri agitatorji, kar jc razumljivo, je nasplošno mir vzpostavljen. Do sedaj ni več prišlo do novih prevratnih poizkusov. Državna bramba pod poveljstvom generala Secckta jc dobro disciplinirana in vladi vedno na razpolago.
NEMČIJA NI POSLALA VILJEMU POTNEGA LISTA.
PARIZ, 16. Agencija Havas poroča, da je obiskal nemški odpravnik poslov v. Iloesch ravnatelja političnih zadev na Quai d'Orsayu s katerim se je delj časa razgovarjal. Tekom pogovora je Hoesch izjavil, da ne ve ničesar o tem, da bi dobil Viljem II potni list od nemške vlade. Kar se tiče kronprinza pa mu je nemška vlada dovolila povratek šele, ko se jc odpovedal svoji pravici na prestol in obljubil, da se bo posvetil zasebnemu življenju in se ne bo pečal s politiko.
NEUTEMELJENE VESTI O ARETACIJI STINNESA.
PARIZ, 16. Iz zanesljivega vira poročajo, da so vse vesti o aretaciji Stinnesa in njegovih pristašev za slučaj, da bi sc pogajanja v Po-renju razdrla, neresnične. General Degouttc ni dobil nikakega tozadevnega pooblastila.
AMERIŠKO POSOJILO NEMČIJI
WASHINGTON, 16. Vlada je pripravila načrt za posojilo Nemčiji v znesku 150 milijonov dolarjev .(750 milijonov .lir). Ta znesek bo Nemčija uporabila za nabavo živil v Ameriki. Predvsem gre za nabavo mesa in svinjske masti, ker ima Nemčija dovoljno zalogo žita. Organizacija za pomoč Nemčiji ne bo ustanovljena. Ta zadeva bo prepuščena Nemčiji. Za posojilo je potrebna odobritev parlamenta.
BeneŠ o povratku Hohenzollerncev PRAGA, 16. Na vprašanje poslanca Pa-cola glede povratka kronprinza na Nemško, je odgovoril minister Beneš v parlamentarni komisija za proračun sledeče: Kakor ni povratek Habsburžanov notranja zadeva Madžarske, tako se ne more smatrati povratek Hohenzollerncev za notra* njo zadevo Nemčije.
General Foch o oboroževanju Nemčije.
PARIZ, 16. Francoski general Foch jc podal poslaniški konferenci vznemirljiva pojasnila o oboroževanju Nemčije. Državna bramba presega dovoljeno število. Tovarne delajo s polno paro. Stinnes je odpoklical iz Porurja delavce, ki so izučeni izdelave vojnega materijala. Po-. !eg tega jc Nemčija naročila mnogo blaga ¥ inozemstvu, največ pa v Rusiji. Mcdzaveznin ška vojaška kontrolna komisija je torej nujna potrebna.
Anglija o vplivu separatističnega gibanja na versaillesko pogodbo
PARIZ, 15. Včeraj popoldne je posetil Poincareja angleški poslanik lord Crewe in mu izročil noto svoje vlade, ki vsebuje odgovor francoski vladi glede pravnega vpuva separatističnega gibanja v Porenju na veljavnost versanleske mirovne po* godbe.
VODITELJI GRŠKEGA UPORA OBSOJENI NA SMRT
ATENE, 16. Vojno sodišče je obsodilo na Jw*rt generala Leonardopulosa in Gargali-l&eaa, glavna voditelja peloponeškega Upora; Papadigas je bil obsojen na do-gmrtno ječo; 57 častnikov je dobilo po več let ječe; 31 častnikov pa je bilo oproščenih. Dan nastopa kazni še ni določen. Glede obeh generalov domnevajo, da bosta z ozirom na dosedanje zvesto in marljivo službovanje pomiloščena.
ATENE. 16. Zaimis in vsi drugi načelniki strank, tisk, društva in javno mnenje se je obrnilo na usmiljenost • vlade, da se ne bi izvršile smrtne obsodbe, izrečene po vojaškem sodišču nad dvema generaloma. Smrtna obsodba bi se morala izvršiti tekom 24 ur. Vojni minister je odredil, da se Izvršitev obsodbe preloži.
SPANSKI KRALJ ODPOTOVAL V RIM
MADRID, 16. Kralj Alfons XIII. in kraljica Viktorija sta odpotovala v spremstvu predsednika direktorija generala Primo de Rive-p-a ob 13. uri s posebnim vlakom v Valenco,
odkoder bosta jutri nadaljevala na križarki svoj« potovanje v Specijo.
Brezžični brzojav na Grilcem
ATENE, 15. Grška vlada je IzdaJa radio-
telegrafični družbi «Marconi» izključno koncesijo za radiotelegrafično službo. Družba «Marconi» je že dobila slično koncesijo v vseh južnih evropskih državah razen Jugoslavije.
Revizija uvoznih Uril za žito v Ameriki
WASHINGTON, 15. Med ameriškimi farmerji vlada velika stiska, ker ne morejo z dobičkom prodati svojih pridelkov. Tarifna komisija Zedinjenih držav je radi tega predpisala revizijo tarif za uvoz žita. To potrebo je priznal tudi predsednik Coolidge,	_____
Nova tovarna Zeppelinov.
BERLIN, 15. Pogajanja med nemškim podjetjem Zeppelinov in ameriškim društvom «Good Year» so dovedla do ustanovitve novega društva za zgradbo zrakoplovov Zeppe-
linovcga sistema.	__■
DNEVNE VESTI
E
Plemeniti italijanski ženi
Vnovič se obračamo do Tebe — do Tvojega plemenitega srca. Enkrat že — nedavno lemu — smo se obrnili do Tebe, matere naših sedanjih gospodarjev, do Tebe, ki tudi vcepljaš svoji deci ljubezen do sebe, svojega rodu, do svojega jezika. Do Tebe, ki z vso svojo živo ljubeznijo stiskaš svojega otroka v svoje naročje in ki bi vzrojila kakor levinja, ako £>i Ti ga kdo hotel iztrgati iz naročja. Zopet 6e obračamo, do Tebe, plemenita italijanska žena in mati!
Po naših slovenskih krajih so se začele
ustanovljati naprave, ki naj bi našega slovenskega otroka odtujile svoji lastni slovenski materi.
Te dni p?, je zboroval v našem mestu ženski odbor društva *Lega NazionaIe» — torej zbor Tvojih italijanskih sester —, ki je sklenil, da bo ta lov na slovenske duše podpiral s sredstvi, ki jih zakoni morale izključajo, kakor smo ugotovili včeraj na tem mestu.
Plemenita mati italijanskih otročičev! Do ;Tebe se obračamo, prosimo Te, zaklinjamo Te v imenu svete materinske ljubezni, zakliči svojim tukajšnjim seslram: Nehajte, ne tako! Ne dotikajte se najvišje lasti slovenske matere, ki je tudi Vaša sestra, ker ji je Stvarnik vcepil v srcc in dušo isto sveto čustvo materinske ljubezni.
Posvari jih, plemenita italijanska mati, naj se ne aajajo zaslepljati cd tistih, ki govorijo, da gre za človekoljubno delo, ker je to laž, ker je preračunjena prevara, ker se za tem-retveznim človekoljubljcm skriva grd namen, ga Tvoja materinska ljubezen mora obsojati z gnevom. Kaj da se skriva v resnici za tem «človekoljubljem», je povedal na kongresu za razmah italijanstva dr. Spartaco Muratti z vso cinično odkritosrčnostjo: da morajo podružnice društva «Lega Nazionalc» podpirati nalogo narodne asimilacije! Ta naloga da obstoji v tern, da se začnejo obrazovati Italijani ludi v mejah države že cd najnežnejše mladosti!
Tu je vendar povedano z vso jasnostjo in brezobzirnostjo, da gre za lov na nase otroke, za to, da si že iz otroškega srca izrujc ljubezen do svojega rojstva, do svojega jezika in roda, do lastne matere! Lov na duše!
In sedaj Te vprašamo, plemenita italijanska žena, ali se ne upira Tvoja ženska in materinska duša proti taki nakani, ki je v najstrožjem navzkrižju z vsem Tvojim čustvovanjem •— ljubeče matere?! Hči si italijanskega naroda, ki je svojo lastno srečo zgradil na vzvišeni
nacijonalni ideji, ki sta ji vsebina svobodo-ijubje in spoštovanje hrepenenja vsakega naroda po ohranitvi svoje narodnosti!
Prosimo Te, zaklinjamo Te, plemenita italijanska žena, izreči svojo svarilno besedo sestram Svojim v ženskem odboru društva Lega Nazionalc v Trstu! Povej jim, da je stvar, v katere službo se stavliajo, neplemenita, krivična, nemoralna, nezdružljiva z idejami človeške civilizacije!
Zakaj je bi! razpuSfen oMinski mi v Oslini?
oGazzctta Ufficiale» od 14. novembra je objavila kr. odlok o razpustu občinskega sveta v Dolini in o imenovanju g. cav. Alfrcdo Sc ialpi za občinskega komisarja. Zanimivi so razlogi, vsled katerih je ministrski predsednik in minisler za notranje stvari g. Mussolini predlagal kralju, naj podpiše tozadevni predlog V pospremnem poročilu pravi g. Mussolini. da je kazala občinska uprava premalo vneme za interese občine. Nedavna preiskava da je ugotovila mnogo nerednosti v občinski upravi in pomanjkljivosti v občinskem uradu. Razsvetjava, ceste in javna snaga da so bile popolnoma zanemarjene. Nič da se ni storilo za zgradbo vodovoda in za zdravstveno in živinozdravniško preskrbo. Ta nered da je povzročil težke posledico za finančni položaj občine.
Najzanimivejši in najznačilnejši pa je vseka-ko sledeči razlog: «Zraven tega se je ugotovilo — pravi g. Mussolini dobesedno v svojem poročilu — da so razvijali upravitelji občine vztrajno in potuhnjeno protidržavno propagando, bodisi s tem, da so delali ovire ustanavljanju italijanskih šol v občim, kakor tudi s tem, da so kazali ob vsaki priliki obžalovanja vredno nasprotovanje napram delovanja krajevnega političnega oblastva. >
Tirolski deželni zfior za nemsbo manjšino v Poaffižiu
Tirolski deželni zbor se je sestal v jesensko zasedanje. Deželni glavar je v svojem pozdravnem govoru omenjal najprej težke čase, ki jih preživlja sedaj narod v Nemčiji. Potem je nadaljeval: «Z živim zanimanjem in globokim sočutjem zasledujemo težko borbo naših južnih coplemenjakov za svoj jezik, svoje stare nem-tke običaje, za svoje narodno življenje. Nikdo ne more pričakovati od nas, da bi gledali na to brezbrižno in brez sočutja. Vezi krvi in tisočletno skupno življenje so ustvarile med nami idealen in materijalen spoj, ki se ne fttore pretrgati od danes do jutri. Seveda bremeni na nas zapovedujoča dolžnost, da svoje besede in svoja dejanja podrejamo strogi cenzuri, da te besede in ta dejanja ne poostrijo položaja. Kljub temu se ne odrekamo nadi, da končno zmaga pravičnost tudi v tem vprašanju. Ta trenutek pospešujmo s tem, da imamo nepremično pred očmi trdni cilj boljše bodočnosti, sicer na podlagi danih deistev« in
da pri tem neutrudno delujemo, da ideji narodne strpnosti pripomoremo do zmage.
Deželnemu zboru je predloženo tudi nujno	.,.-	..
vprašanje glede zatiranja nemških šol v Tri- zdravnik je zastrupljenki izpral želodec; ugo
ki se nahaja pod drevesom, potem pa na tla. Pri tem se je ubog! starec močno odrgnil ob neki oster kamen, ki j« itrlel Iz zida; zadobil je 30 cm dolgo, a k sreči ae globoko rano na desnem stegnu. Zdravnik rešilne postaje, k! je bil telefonično poklican na Ece mesta, je dal starca prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so mu rano zašivali, potem je bil na njegovo željo prepeljan na dom.
a Mladenič si poškodoval oko pri razstrel je vanju kamena. Kmet Fran Pupis, star 22 let, doma iz Kazelj pri Sežani, je včeraj v bližini domače vasi pripravljal kamenje za zidanje. Ko je basal mino, se je ta nenadoma predčasno vžgala ter eksplodirala. K sreči ni imela eksplozija tako hudih posledic, kakor bi jih sicer lahko imela. Mladeniča je zadel le majhen kameniti drobec v desno oko ter mu prebil roženico.
Zatekel se je v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v okulistični oddelek.
Mala tatvina. Predsinočnjim so neznani zlikovci ukradli iz paviljona goriške tvrdke Gan-dussi in C., ki se nahaja na vzorčnem semnju pri Sv. Andreju, zaboj steklenih šip v vrednosti okoli 180 lir.
Tatvina je bila prijavljena na policijskem komisariatu v ulici Sanita.
Zavžila strup na javni alicL Sinoči okoli 23. ure se je v Škorklji — Cordaroli na javni ulici zastrupila s solitrovo kislino 24-Ietna Kristina Visintin, stanujoča v ulici Commerciale št. 13. Nekateri mimoidoči ljudje, ki so jo našli zvijajočo se v bolečinah, so obvestili o dogodku rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli
Poslano*)
IZJAVA.	»o
•Podpisana Čevljarska zadruga t Mirna pri Gorici izjavlja, da trgovec Jurij Vuk v Gorici, Via Rastello, ni njen ravnatelj ter, da ni v nobenem sorodstvu z njenim ravnateljem Antonom Vukom. Dalje izjavlja podpisana, da prodajalna imenovanega Jurija Vuka ni v nobeni zvezi z njo, ter ne prodaja njenih izdelkov. Čevlji zadruge znani pod imenom «Adria» se prodajajo v Gorici edino le v zadružni prodajalni Corso Verdi 32. Naše prijatelje prosimo, da nam naznanijo onega, ki bi delal kažnjivo reklamo za svojo trgovino z trditvami, ki bi bile v nasprotju s to izjavo.
Čevljarska zadruga ▼ Mirno pri Gorici vpisana zadruga z o. z.
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja aiitvo le toliko kolikor mu zakon veleva.
Zaloga Lutzoolh peti!
Postavlja na dom po zmernih cenah. Zastopstvo: Križe Maks, Postoje*. \mm žtojt
dentinski Benečiji.
Slovani — narod bodoinssU!
Med ameriškim učenjakom dr. modroslovja Rockfellerjem in profesorjem Chr. Steinemer-zem (po rodu Nemcem) se je razpredel zanimiv spor.
Dr. Rockfeller trdi, da bodo v bodočih desetletjih vladali svet Angleži, dr. Steinemerz pa dokazuje, da bodo imeli vodilno vlogo med vsemi narodi sveta Slovani, ko se bo Rusija skonsolidirala, kar se bo (po sodbi Steinemer-zevi) zgodilo v dogledni dobL Čehoslovaki bodo najvplivnejii narod v Evropi.
Dani so vsi predpogoji za to. Češki državniki Masaryk, Beneš in bivši prvi evropski finančnik dr. Ražin so možje svetovnega slovesa, ki vzbujajo i v nas žarek upanja v lepšo slovansko bodočnost, m nehote se spomnimo Libušinega prerokovanja o Pragi: »Vidim mesto velike, jehož slava hvezd se dotyka».
Razpis štipenefijev. Visoka Sola za gosp. in
trg. vede v Trstu javlja, da j« razpisan natečaj na šest štipendijev po 3000 lir za šolsko leto 1923-24, ki jih je ustanovil »Državni zavarovalni zavod» za študente, ki so vpisani v posebni tečaj za zavarovanje na kr. visoki šoli v Trstu. Trije štipendiji so namenjeni za dijake rojene v novih pokrajinah in ena za enega študenta z Reke. Natečaja se smejo udeležiti študenti, ki so položili izpit čez prve tri tečaje kake kr. visoke šole za gospodarske in trgovinske vede ali trgovskega vseučilišča Bocconi; dalje lavreati pravne, matematične in inženirske fakultete. Prošnja naj se napravi na kolkovancm papirju 1 lire in naj se pošlje na rektorat kr. visoke šole za gospodarske in trgovinske vede v Trstu. Prošnji naj se priložijo sledeče listine: 1) rojelni list, 2} potrdilo o italijanskem državljanstvu (za reške študente potrdilo o reškem državljanstvu), 3) družinski list ali podobno izpričevalo, 4) kazensko izpričevalo, 5) izpričevalo o študijah, 6) potrdilo tajništva kr. visoke šole za gospodarske in trgovske vede v Trstu o tem, da je prosilec vložil prošnjo za vpis v posebni tečaj o zavarovanju. V prošnji mora prosilec izjaviti, da ni nameščen pri privatnih podjetjih. Prošnje z vsemi omenjenimi listinami se morajo vložiti pri tajništvu goriomenjene iole do 30. novembra 1923. Štipendije podeli državni zavarovalni zavod na podlagi predlogov posebne komisije, ki je sestavljena »z rektorja kr. visoke šole za gospodarske in trgovinske vede v Trstu, iz enega člana, ki ga imenuje Državni zavarovalni zavod in iz enega člana, ki ga imenuje akademski svet. Pri enakosti pogojev bodo imeli prednost ubožnejši prosilci. Kdor dobi štipendij, se bo moral obvezati, da bo obiskoval IV. tečaj za zavarovanje na kr. visoki šoli za gospodarske in trgovinske vede v Trstu in da v času trajanja tečaja ne bo sprejel plačanih služb pri zasebnih podjetjih. Kdor bo prekršil to •bvezo, izgubi štipendij. Štipendiji se bodo izplačevali v trome-sečnih obrokih vnazaj začenši s 1. decembra 1923. Tretji obrok sc izplača po položenih izpitih.
Nov zobozdravnik v Gorio- Te dni otvori v
v Gorici, na Travniku (Piazza della Vittoria) št. 20 svoj zobozdravniški atelje gospod dr. Lojz Kraigher, ki je preko dva semestra študiral zobozdravništvo v Monakovem in napravil tudi nemški državni zobozdravniški izpit.
M. D. P.: Nocoj točno ob 20.30 odborova seja. — Predsednik.
Iz tržaškega iivlienia
Po nesreči se je obstrelil? Včeraj predpol-dne okoli 10. ure je bil zdravnik rešilne postaje telefoničnim potom poklican na sprehajališče pri Sv. Andreju, kjer je nek mladenič nujno potreboval zdravniške pomoči. Prišedši na označeno mesto, je zdravnik našel tam 17-letnega trgovskega pomočnika Bruna Salvini ja, stanujočega v ulici £. Toti št. 13, ki je imel dlan leve roke prestreljeno. Zdravnik je podal ranjencu potrebno pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer ga je zaslišal tamkaj nameščeni policijski agent. Mladenič je izjavil, da je, šetajoč na sprehajališču pri Sv. Andreju, našel na tleh samokres ter ga pričel ogledovati.Nenadoma se je orožje sprožilo in krogla ga je zadela v roko. Tedaj je vrgel proč samokres ter šel iskat pomoči.
Policijsko oblastvo sumi, da mladeničeva ^pripoved ne odgovarja povsem resnici.
Nevarne otroške igre. Devetletna Josipina Cerpiglio, stanujoča v ulici Molin grande, se je včeraj predpoldne nahajala z nekaterimi so-vrstnicami v ljudskem vrtu Muzio Tomma-sini, kjer se je deklicam približala gruča pa-lavcev, ki so se igrali z malim samokresom, "enadoma je počil strel in Cerpigliova je bolestno za vpila; krogla jo je zadela v levo roko ter ji predrla dlan. Nekateri ljudje, ki so vsled vpitja otrok prihiteli na lice mesta, so ranjen-ko spremili v bližnjo lekarno, kjer je dobila prvo pomoč. Potem je bila z avtomobilom rešilne postaje prepeljana v mestno bolnišnico.
Nesrečen padec pokopališčneg* čuvaja. Včeraj popoldne je 74-letni Fran Bjeker, čuvaj na pravoslavnem pokopališču pri Sv. Ani, ohf rezoval neko cipreso na imenovanem pokopališču. Pri tem poslu je lestva, na kateri je stal starec, nekoliko zdrsnila; vsled tega je Bjeker izgubil ravnotežje ter nadel sprva na nek zid.
;tovil je tudi, da je bila ženska pijana. V mestni ^bolnišnici, kamor je bila prepeljana, je Visin-tinova izjavila, da si je hotela vzeti življenje radi nesrečnih družinskih razmer; več ni hotela povedati. — Njeno stanje je precej resno.
Bo rana poročila.
Trst, dne 16. novembra 1923 Valnta na tržaške« trgu.
ogrske krone • • «T« •	•	•	•	•	•4 •	• o-ll	0-13
avstrijske krone . . .	•	•	•	•		. 0.0330	0.0337
češkoslovaške krone #	•	•	•	•	•	• 67.80	6H.20
dinarji « « • • • • •	•	•	•	•	•	• Jfci.50.—	26.80
tej* •••••••••	•	•	•	•	•	. 12.—	12JS0
marke* •••••••			•	•	•	• —*—	—«—
dolarji •••••••	•	•	•	•	•	0 83.60	23.70
francoski franki • • •	•	•	•	•	•	• J96M	126.75
švicarski franki ■ • •	•	•	•	•	•		41«.—
angleški funti papirnati	•	•	•	•	•	• 102.50	102*75
Marica Križaj Joško Feigel
poročena Kopriva-Ajdovščina, 17. XI. 1923.
618
Mali oglasi
POROČNA SOBA« predvojno delo, masivna, (vzmeti, volnene žimnice) se proda vsled odhoda po zmerni ceni. Corso Garibaldi 29, vrata 6.	1603
TRI GOSPODIČNE, od 18—20 let stare, želijo radi pomanjkanja znanja, dopisovanja gospodi boljših krogov, v svrho ženitve. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, pod «Pomlad, jesen, zima» na upravništvo.
1601
ZALOGA oglja in petrolja se proda radi bolezni. Naslov pri upravništvu.	1598
MLADA GOSPODIČNA« samostojna, izobra žena, prijetne zunanjosti, s precejšnim premoženjem, želi znanja z gospodom od 25 do 30 let starim. Rokodelci in obrtniki imajo prednost. Ponudbe s sliko poslati pod «Da-nica», Idrija Št. 3333, poštno ležeče.
t	1599
MOTOR na nafto, od 5—8 H. P. se išče takoj. Ponudbe pod «Motor» na upravništvo.
1602
ZLAT, srebrn ib papirnat denar se kupuje m
Srodaja po zmernih cenah. Menjalnica v*a iacintc GaDina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
KRONE 1.81, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate X 90.— Večja množina — cena po dogovoru. Via Pondares št. 6/1.	44
BRILJANTEt zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II.	(45)
Potrti ni zmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi oče in stari oče
JUST VIDAU
posestnik in kovaški mojster danes, po dolgi in mučni bolezni, preminul. Pogreb se bo vršil v soboto. 17. t. m., ob uri popoldne.
OPČINE, 16. novembra 1923. 619	ŽALUJOČA RODBINA,
KRONE, s-ebro, zlato in platin kupujem Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazztui 46-	58
KRONE 1.82, goldinarji 485, 20 kronski zlati 90.50. Za večjo množino cena višja. Urarna, Ponte della Fabbra, blizu Piazza Goldoni.
____ 1590
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Tajnost. — Via Giulia 29.
1569
MODISTINJA, prvovrstna, Splitčanka, ima veliko zalogo klobukov. Izdeluje in popravlja klobuke po najzmernejših cenah. Salon Piccolomini 8.	15%
RRZPIS SLUŽBE,
Občina Bovec sprejme
uradnika
sposobnega slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Plača po dogovoru.
Prošnje z navedbo dosedanjega službovanja naj se vložijo do 1. decembra 1923. Nastop službe najpozneje 1. januarja 1924, ŽUPANSTVO V BOVCU, 2. nov. 1923. 616	Zupan: Anton Durjava.
Kmetovalci
POZOR!
Jutri, 18. t. m. od 8 do 12 ure, bo y korist naših kmetovalcev, pri mestnem vodnjaku «Monte CasligIione» v Zavijali poizkušanje novih motornih plugov strojne tovarne «Ford». Ker je nova iznajdba za vsakega poljedelca jako zanimiva, vabijo se vsi okoličanski in zunanji kmetje, da se gotovo udeležijo te poskušnje, ki se bo vršila ob vsakem vremenu.	(617)
Najvišje cene plačujem za
V
dihurjev, vider, jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev«
D. UTINDSPACH
Trs«, Via Cesare Battisti St. 10 II. nadst., vrata 16 35
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
BANCA
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit« 15.000.00Q*— popolnoma vplaiana. Glavni sadež : Trst, Via S. Nicold 9 (Lastna palaia). — Podružnici: ABBMZ:A, 2A$J».
□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□D
P □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
Olajšuje vsako trgom
z Jugoslavijo
potom zavez nega zavoda
Jadranska Banka v
Ljubljani in Zagrebu
In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije.
valuto.
•taktov in računov. Informacije. Kupuje In prodala dinarja operacije po Mjugodncjliti pogojih.
a a a
aaaaaaoo oopoooooopooo o ooood o-a □□□□□□□□□□□□□□
□
ja ! □
>n
G
i-□
!a ! r»
1° □
'o
h i □
;n
P
tal
's'
o
i
□
Jo □ □
PODLISTEK
Ljudmila Pivkova:
KRIMINAL
(35)
Se uradnega naj izpregovori
■Kaj
ate po poklicu?*
Porodna babica, iz Vršovic. Celo po nedolžnem so me zaprli.*
«Ako ste prišli po nedolžnem sem, vas sigurno kmalu izpuste.»
Ko se tako pogovarjam, uvideram, da izrekam obsodbo sama sebt Kaj sem zakrivila in vendar sem v zaporu že nad mesec dni J 2ena jemlje v roke tudi moje francoske knjige. Ne gre ji čitanje, zato odlaga, češ, da nima očal s seboj. —
Oddahnila sem d, ko so |o drugo fetro odvedli v drugo celico. —
13. Draga babica. Nedeljsko inspekcijo ima svetnik B., ki je oi spek
riše! dvakrat in me potem pozval v inje poslal ven.
spekcijsko sobo. Paznico
Povejte mi sedaj, kako ravnajo z vami? Ali imate pritožbe?*
•Pritožb nimam. Prosila bi samo, da bi vplivali nekako, da nas izpuste.*
«V tem oziru, žal, ee morem ničesar storiti. Vai položaj umevam, bodite prepričani, te vas pomilujem Tolaži naj vas misel, koliko politično nedolžnih ljudi je ža trpelo v vojni. Koliko jih je že bilo tukaj!
Koliko gospa, izobraženih in iz višjih pra-Jkih krogov!»
Nazadnje mu navajam seznamek perila, ki
ta želim dobiti z doma z ozirom na Dunaj. Hšal je že, da odidemo, nima obvestila. Prosila sem ga, tudi s sestro.
•Ali hočete ostati v celici sami? Ali vam ni dolg čas?»
«Ako bi prišla kaka boljša oseba, jo lahko pošljete.*
«Boljših tukaj nimamo mnogo«, sc smeje svetnik. —
Odhajam z občutkom, da sem govorila s človekom. Tako čustvo imam malokdaj v teh zidovih. —-
Za dva dni sem dobila družbo, #majhno, okroglo osebico. Solzi se, kakor vsaka, a fmerno. Ko vprašuje, kje bo spala, govori s humorjem.
•Lahko si izberete — dve postelji sta vam na razpolago.*
Sedla je na posteljo naproti meni z resigniranim vzdihom:
•Tako, sedaj sem torej tudi že zaprta.» Pogoltnila je nekaj solz in začela razvezo-vati jezik, rorodna babica je — za Boga, zopet porodna babica! Te ženske imam tako radal Sedemnajst let je že izvrševala poklic, zaprta pa Se ni bila. Vsaka izmed njenih koleginj je ia sedela, ona doslej še nL Ko bi le ne prišlo v časopise 1 Vse bi se rado^ vale!
«Zakaj ste pa tukaj?*
«No, to si lahko mislite! Siccr pa — zaradi hudobne, neumne nehvaležnice. Pred dvema letoma sem pomagala neki hišnici i sramote. Siromašna ženska, 6 kričačev že ima, moža pa na vojni — in seda) je bil nov otrok na potu, s tujim dedom. Prišla je, prosila, plakala za Boga. Dobro, pomagala sem ji, ničesar nisem vzela — in zdaj imam zahvalo!»
• Kako se je zvedelo?« «Ne vem. Ona ženska je menda sama kvasila in dobri ljudje so javili. Hišnica je na komisarijatu vse priznala in popisovala vso proceduro —- bedak! Neumnica! Kakor bi ne vedela, da bo tudi ona kaznovana! Jaz se ne bojim. Ničesar ne priznam. Doma so mi premetavali, al tako neumna nisem, da, bi pri meni kaj našli-»
«Jelite, v sedanji vojni dobi so slabi v£a vaš poklic?»
.Kaj še! Meni se ne godi slabo, imam vsega, vsega. Tudi za prihodnjo dobo nimam nikakega strahu.« •Koliko porodov imate približno na mesec?» Zena se smeje: .Koliko? Enega aH dva.» Gledam jo in se čudim, ona pa pojasnjuj: «Od porodov ne more živeti nobena «ma-. dam». Seveda, tupatam moram iti, da so izkažem s potrdilom o svoji praksi. Ako b! ne zahtevali izkazov, bi se vobče ne pečala s porodi. Zasluži pa se samo z onim drugim poslom — s pomaganjem od poroda. .Tc nese!
1 «A to je vendar nevarno?«
čas;