234. številka. Trst, v petek 12. oktobra 1900. ' Tečaj XXV ,,Edlooat „ z}-nj a enkrat nn dan. razurt nedelj in pmznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaSa : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 n za četrt leta........ 6 _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na ns-ročbe bre* priložene naročnine »e uprava ne ozira. ____ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po K stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon fltv. S70. 8din cs t Glasilo političnega društva ,,Edin os t" za Primorsko. v edinosti j« moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale «lo maci oglasi itd. se računajo po pogodS Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu^ Nefranfcovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase* je plačevati loco Trst. Uredništvo iti tiskarna se tiatiajaLii v ulici Carintia štv. 12. Cpraviiištvo, in sprejemanje iaseratov v ulici Moliiv piccolo Št v. 3, II. nadstr. Udajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo, dne 14. oktobra 1900 ob 3. uri popoludne javni občni zbor v Barkovljah t postorili Jaioflnena floina" b sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev novega odbora. 5. O položaju. 6. O predstojeći h državnozborskih volitvah. 7. Razni predlogi. Quos deus perdere vult... Ne vem, da-li bo imelo spoštovano uredništvo «Edinosti» srca, da te-le moje vrstice obelodani na prvi strani svojega cenjenega lista. No, poznavajoči utemeljena načela, razborite nazore in liberalno — v pravem zmislti besede — vedenje «Edinosti*, nadejam se, da jih obelodani. Jaz sem pisal do sedaj v listih, ki so stali nad, ne le slovenskimi, ampak tudi slovanskimi strankami. In tudi, da «Edinost» ni tak list, jaz bi vendar, po starem običaju in načinu, stal nad — oprostite —, ali izven strank. K stvari ! Kaka je svrha sedanji borbi meti liberalci in klerikalci v Slovencih ? Kaj liočej o doseči jedni, kaj drugi ? Ako so narodnjaki — pošteni Slovenci, ki ljubijo .narod svoj — tedaj mora biti liberalcem in klerikalcem jeden in isti cilj : boljša in lepša, srečnejša bodočnost tega naroda ! Si •ečneja bodočnost ? To ne zadošča ; to ni točno, ni jasno.. . «Srečneja bodočnost*, to je bodočnost, srečneja od sedanjosti (ki je nesrečna), to so besede za poezijo, ne pa za politiko! Srečna, to je : povsem, popolnoma, obsolutnosrečna bodočnost mora biti c i 1 j našemu delovanju! Jaz že slutim, kakov bo utis poslednjega stavka na čitatelje. Mnogokateri se nasmehne in ne vem, ali bo v tem nasmehu več zasmeha, ali več obžalovanja.... Mnogokateri profesor ali doktor jednostavno zmigne z rameni, kajti, kdor ni profesor ali vsaj doktor, ta ne sme govoriti o politiki, a kamo-li pisati.... Kateri gospod župnik ali gospod kapelan Vam celo vrne «Edinost*, češ .... Srečna bodočnost! Kaj hočete doseči vi, gospoda liberalci, da vam bo vaš narod srečen? Kaj hočete doseči vi, gospoda klerikalci, da vam bo vaš narod scečen ? D a vsi Slovenci postanejo liberaln i... Da vsi Slovenci postanejo klerikalni!... To je vaš program ! A jaz vas vprašam : ali res liberalizem, ali res klerika-lizem donese »srečno bodočnost* ? Delovanju, trudu in borbi razboritih in poštenih narodnjakov mora biti sv ril v samo-jedna : da i zvo j u j ej o. svojemu narodu vse koristi in udobnosti, kijih uživajo p ros vitij eni narodi v materijalnem in duševnem pogledu! Ali se morejo Slovenci kedaj popeti do take višine, ako ostanejo sami? Ali se morejo povspeti do take višine, ako se bodo oslanjali na Hrvate? Na južne Slovane? Na vse Slovane v obče ? Na . . . . Švabe ? Na . . . Latine ? Ali ste se kedaj vprašali, zakaj Grška ne napreduje, Bolgarska nazaduje, a Srbija...? Vi ste morda prepričani, da so Srbijo uničili Milan, Aleksander in Draga Mašinka. Jaz pa pravim : s r o s k a država je premajhna ! In da so v tej premali državi vladali uzoren kralj z uzorni mi ministri, in da bi bil uzoren ves narod, od prvega bogataša pa do zadnjega prosjaka : Srbija bi vendar v kolu držav I. in II. reda danes ne mogla igrati važne uloge. Prigovarjalo se mi bo morda : pa Švica?! Švica ni narodna država, ampak nekaka zadruga, v kateri žive jeden poleg druzega na-obraženi pripadniki treh prosvetljenih narodov. No, ako se je po krivdi sodbe dosedanjih voditeljev in nekaterih drugih činiteljev godilo, da Slovani niso razmišljali o pomenu besed «narod* in o važnosti milijonov za narod, o razliki med Srbijo in Švico, o interesih in udobnostih, potrebnih razsvetljenemu narodu, ako niso razmišljali o tem : zakaj ne delajo (v kolikor je to sploh mogoče) za srečno bodočnost naroda svojega vsaj na temelju status quo ? ! Je-Ii južna Koroška rešena? Je-li južna Štajerska osigurana? Je li okolica tržaška še naša ? Ali se bo mogla držati tužna Istra ? Kaj delajo po Kranjski nemški uradniki, nemški profesorji, nemške knjige in nemški duh?! Je-li vam poznana misija nekega velikega biskupa? Ali se spominjate kedaj Goriške, ki ni čisto slovenska in ni italijanska ? Im engen Kreis verengert sich der Sinu, es wachst der Mensch mit seinen grosseren Z\vecken. Ako na glavni ulici v Parizu stopite v kavarno, ne vzdigne ni kdo glave, da bi vas počastil z jednim pogledom; ako stopite v kavarno na glavni ulici mesta z 20000 do 60000 prebivalcev, vzdignejo glavo skoro vsi, da vas. pogledajo. Ako stopite v kavarno na glavni ulici mesta s 3000 do 10000 prebivalcev, vsi vas bodo gledali in motrili zaČu-jeno in predao je minolo pol ure, doznajo že — sam Bog vedi, kako —, kdo ste in kaj ste! V malo minutah že vedo, kaj jeste in kako spite, kaj vam je bil pokojni ded in kako se vam je imenovala pokojna babica. Kmetje se navadno tepo ob nedeljah in praznikih, ker tekom tedna imajo polne roke druzega posla in glavo polno misli . . . Ženske pa zato brbljajo preveč, ker premalo mislijo . . . Gospoda liberalci, oprostite, gospoda klerikalci ne zamerite! Jaz spoštujem načela in nazore vsakega naobraženega človeka, ako je tem načelom in nazorom njegovim temelj — pošteno prepričanje. Katerega človeka je možno smatrati naobraženim ? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Omeniti vam hočem samo značilne [besede biskupa Ravnikarja : « Vindobonae fiunt doctoris, nondoctU... Kaj je pošteno prepričanje? Hm, hm, hm! Da-li se dandanes po vsem Slovenskem bore naob ražen i ljudje na temelju poštenega prepričanja?!! I. Umetniška razstava v Ljubljani. (Imenik razstavljavcev.) (Dalje.) Kobilca je kaj plodovita slikarica, ki v marljivosti in solidarnosti svojih proizvodov prekoŠa marsikaterega naših (moških) slikarjev. In njena slikarska paleta se ponaša s Čistimi, jasnimi, plemenitimi bojami, ki ne žalijo nikjer estetiški razvitega okusa ! Le poglej to njeno portretno študijo (št. 3,) koli nobel izraz v obličju portretovane dame, katere inkarnat je toli svež in jasnosojen, zajedno pa nežen in mil.... Vendar pa o toliki milobi kolorita pogrešamo na Kobiličnih slikah potrebne ener-- ------ žije v plastiko vanj i malone vseh njenih osprednjih podob! Slikarica se izogiblje vseh živejših osvetljav najvišjih partij, kakor tudi so nasprotne sence premedle! Ta pogrešek se je v obče opazil na njenih »Likaricah« (št. 2.) Tiste tri ženske v osprednji sobi, ne samo, da so v koloritu prejednolične, »sivo na sivo« slikane, temveč, jim ne dostaje — navzlic izrazovitemu detajlovanju — zadostne plastičnosti, ki bi bila v razmerju z markanlnimi, temnobojnimi silhuetami onih dveh podob v zadnji sobi! To sliko, kakor i ono »Po leti«^ bi moral dobiti v delo Jama ali pa Jakopič — hej ! to bi ju obmetala s polnimi rokovati žarečih obsevov in svetlobnih valeurjev, da bi se ozadje kar vidno poglobilo ob oživelih osprednjih podobah. Tudi na Strossmaverje-vem portretu ni prave plastike; zlasti život je prepločnat in nekam razblinjuno tčnjast ! Koželj Anton, slikar v Kamniku, je poslal med razstavo dve sliki : »Sanjajoč« (Št. 159.) in »Zelen mi šopek dala si....« (št. 1(30.) Poslednja slika predstavlja deklico z znano gorenjsko »zlato avbo«, ki drži v desnici opevani šopek: »rožen krav ta, nageljca in rožmarina«, prva pa prikazuje mlado ženo, spečo na soli v polu-negližeju. Inkarnat obeli ženskij, posebno sanjalke, vsaj meni ne ugaja, ker je nekam prebolehav in premalo živ! Neki Tržačan.vi pa se je baš ta ženska toli omilila, da jej je hotela odgnati s pahljačo tisto »grdo muho« z levo rame ! — M i s C e 1 e s t i n, profesor v Ljubljani, razstavil je na ogled razne risarske kompozicije iz slovanske ornamentike, potem načrte oltarjev, prižnic, stolnih naslonil itd. Pogačnik B., kipar na Dunaju, je razstavil četvero predmetov iz takoimenovane »male plastike«, s katero se on najbolj peča, 1 vazo od brona iu 1 vazo od mavca s figu-raličniini okraski iz mitologije, potem skico ročnega zrcala in en rilief! Veleznameniti sti pa prvoomenjeni vazi, posebnu ona od mavca v maniri patinirane izkopanine, ua kateri komičen Faun zalezuje dražestno Nimfo! Takšnih ljubkih dekorativnih kiparskih izdelkov naj bi se lotili naši kiparji, kar bi se kaj lahko razpečavalo za hišno okrasbo ! P roga r Alojzij, kipar v Celovcu se sam zdaj ni udeležil naše skupne razstave, ampak odbor za prireditev Prešernovega spomenika je prepustil »Umetniškemu društvu« njegov osnutek za isti spomenik, kateri, kakor znano je dobil pri natečaju drugo darilo. Ta osnutek je skiciran v naglici nekam površno, v trezni, jednostavni konvcnoijoualni obliki ! Pesnik v moderni, tesni obleki, v dolgih pan-talonih in s kratkim, malogubnim površnikom na ramah, stoji na golem postamentu, kateremu ob vznožju sta ob straneh dve ženski podobi : genij poezije in slave! — Obžalujemo, tla Progar ni razstavil tistega reliefa : »Kristusovo vstajenje«, ki ga je izvršil v ka-rarskem marmorju za neko koroško grofinjo, ali pa doprsnega kipa škofa Friderika Barage, ki se nahaja v Dobrn'ški cerkvi na Dolenjskem, katera dela je izvršil po svojem umetniškem potovanju v Italiji ! {Pride še.) Politični pregled. V TRSTU, dne 12. oktobra 1900. Predsednikom deželnega zbora dalmatinskega je imenovan deželni poslanec dr. Vincenc I v če vid. To mesto je bilo izpraznjeno po smrti pokojnega dra. liulata. Dr. Ivčević pripada narodni stranki. Volilno gibanje. Nemci na Koroškem še niso proglasili svojih kandidatov. V mestni skupini Beljak bo zopet kandidiral dr. Stein-wender in sicer proti volji \Voltijancev. Zmaga mu je baje zagotovljena. Socijalni demokratje postavijo v V. kuriji proti dru. A. Lemisch-u PODLISTEK 6 Zgubljeno življenje. ^lika: S1 a v o 1 i u b Podslapinskv. — Morda se res kaj naučiš in poskusiš, samo bojim se, da nič dobrega. Koliko deklet se je v Trstu že pokvarilo, koliko se jih je že zgubilo. Želim in upam, da se s teboj ne bo tako godilo, a bojim se kljubu temu, da ti bo še žal, ker si zapustila domači kraj. Vendar, povej mi, ali se boš kdaj spominjala na-me ? — Seveda se bom vedno spominjala tebe. Nikdar te ne pozabim. — Pa pisala mi boš kdaj ? — Seveda bom, če boš pisal ti ! — Jaz bom že, tla le ti ne boš pozabila svoje obljube ! Mej tem sta dospela do Kočarjeve hiše in Fran je voščil lahko noč, odšel naprej ter se vrni! po drugi poti na svoj dom. VI Kočarjeva Micika se je pripravljala za odhod v Trst. Zc ie imela pripravljeno cu-lieo z obleko; v culici je imela tudi svojo mašno knjigo »Krščansko devištvo«, imela je tudi rožni venec, ki ga je bila kupila in dala blagosloviti o zadnjem svetem misijonu. In ko je bilo vse pripravljeno, je šla k svojim botrom, nunam, tetam in prijateljicam, da se poslovi. In njene botre, tete in nune, same dobre stare ženice, so jej dajale dobre svete, »naj bo dobra in poštena«, »naj ne pozabi na Boga«, »naj rada moli in v cerkev hodi« itd. Dajale so jej same dobre svete. Nazadnje pa jej je še vsaka dala kakov spomenik ali dar. Ta jej je dala par jabolk, ona orehov, zopet druga kak spomenik iz sv. Gore ali iz sv. Višarij, ali od ^larije pomagaj na Brezju. In prijateljice so vse zdihovale, oh, kako mi bo dolg čas, ko od ideš ti! In nekatere so zdihovale : oh, tudi jaz bi tako rada šla, pa me ne pusti oče, ali mati itd. Drugim zopet je morala obljubiti, da jim dobi službo, da da pridejo za njo v Trst služit. Slednjič je šla tudi k Zadnikovim, da se poslovi od stare Zadnikovke, kajti večkrat je hodila k Zadnikovim v dnine, kjer so jej bili vsi dobri, najbolj, seveda, Fran. Kakor druge žene in ženice, dajala jej je tudi Zadnikovka dobre nauke in svete. Pravila jej je, kako je hu- doben svet, da naj toraj pazi, da se ne pokvari, naj bo dobra, poštena, gospodarjem zvesta in poslušna. Posebno pa jej je priporočala, naj ne pozabi Boga, ker — tako je zaključila - če ona ne pozabi Boga, tudi Bog ne pozabi nje ! Mej tem, ko se je Micika poslavljala od matere, prišel je zraven tudi Fran in mati mu reče : — Vidiš Fran, Micika se poslavlja, ker odhaja v Trst. -- Hm, sem že nekaj slišal, je zamrmral Fran, podal Miciki roko, rekši : torej, če že greš, pojdi z Bogom, a njegove oči so govorile: ne pozabi me! Micika je odgovorila: — Zbogom Fran ! Podala mu je roko, tudi Zadnikovki in odšla domov, kjer jej je njena mati še ponavljala ono, kar so ji že pripovedovale in zabičevale vse njene botre in tete in nune. Slednjič je zapokal pred hišo bič voznika, starega Mihe, ki je vozaril v Gorico vsaki teden mrtva in živa teleta, maslo in drugo tako robo. (Pride Še.) svojega kandidata. Moj slovenskimi vol'lci doslej še ni posebnega gibanja. Vatikan in habsburška monarhija. Solnograška »Kirehen Zeitung« pripoveduje, kako je papež dne 30. avgusta vspre-jel v posebni avdijenci nad vToj vodio jo Alice, veliko vojvodinjo Toskansko, ter hčere jej : nadvojvodinje Ano, Margareto in Germano. O tej priliki da je papež govoril tudi o razmerah v Avstriji in se je pokazal jako dobro obveščenega. Papež je označil razmere v naši državi kakorjako žalostne. Z živahnostjo, ki naravnost preseneča ob taki starosti, da je govoril o plašljivosti pred ljudmi in s t r a h o p e t n o s t i visokih v p 1 i v n i li ose b v naši državi in je te osebe spravil v tesno zvezo s temi žalostnimi razmerami. Poročilo o tej avdijenciji pred papežem je tako razgrelo židovsko »Neue Fr. Presse«, da je napisala članek poln žolča in strupa, ki naj bi dokazal, da naša monarhija ima svoje najhuje sovražnike — v Rimu, Stross-maverju, Stadlerju, češkem in hrvatskem državnem pravil ! Osobito bi hotel dunajski list na podlagi afer Stadlerja in Strossmaverja dokazati, kako sovražna je rimska kurija naši monarhiji. Pravi, da to sovražtvo je že toliko, da je že začelo zidati mostove mej Rimom in P e t r o g r a d o m !! Papeža slika malone kakor kakega panslavisti-škega agitatorja. Pravi, kako da kurija v Rimu najbolj ljubi tiste škofe, ki se bavijo se slovansko agitacijo, vzlasti pa za gla-golieo. Kakor rečeno: glavni priči sta dunajskemu listu Strossmaver in Stadler, oziroma njiju razmerje do sv. stolice v Rimu. Za konstruirauje dokazov o sovražtvu papežke kurije proti monarhiji pa se poslužuje »X.F. P.« laži in falzifikacije. Da bi dokazala nekako demonstrativno nastopanje proti naši monarhiji, predstavlja stvari tako, kakor da sta Strossmaver in Stadler hitela v Rim in postala ljubljenca v Rimu po in vsled ukora, ki sta ga prejela od našega vladarja. To pa je grda laž. Strossmaverja so visoko cenili v Rimu že davno popred, že izza dobe koncila ; glede potovanja Stadlerjevega pa je golo in nago dejstvo to, da je svoj poziv do romarjev za potovanje v Rim izdal že davno poprej, v čas, ko niti slutiti ni mogel, da ga doleti ukor zaradi govora na katoliškem kongresu v Zagrebu. »Neue Freie Presse« ne more umeti, kakov interes bi mogla imeti monarhija od združenja Bosne in Hercegovine z monarhijo, torej od osnov, ki jih propagirata Strossmaver in Stadler, baje s podporo Rima. »N. F. P.« meni «*elo, da bi bili po takem združenju zadeti življenski interesi monarhije, ker bi se porušila — duvalizem in »ogrska narodna država« ! I seveda, ako kdo zamenjuje svoj interes, interes svoje stranke, oprt na obstanek duvalizma in »ogrske naredne države«, z interesom monarhije, potem ni čudo, ako ne ume. kaj bi to pomenjalo, ako bi se okupirani provinciji tesneje pritegnili k monarhiji, kar pa se more zgoditi le po najna-ravneji poti, po sorodnosti krvi in jezika, po združenju s Hrvatsko; ali kdor urae, da za našo monarhijo ni velike bodočnosti, ako ne pritegne balkanskih pokrajin v sfero svojih interesov, kar pa je zopet možno le s pridobivanjem narodnih simpatij, ne pa s trmastim vzdrževanjem duvalizma, oziroma ma-djarskega in nemškega bičanja druzih na-Todov — kdor ume, kje in kaki so pogoji za veliko bodočnost monarhije, ta ne bo v imenu te monarhije — kakor dela to »Neue Freie Presse«, ki je v to gotovo najmanje poklicano bitje — Strossmaverja in Stadlerja označnl kakor sovražnika monarhije, ker ži vita ideji združenja Bosne in Hercegovine z monarhijo. Madjarstvu in onemu Nemštvu, ki gra-vituje v Berolin in sanja o svetovnem gospodstvu velike Germanije ter je žo potegnilo veliko Črto čez monarhijo doli do Adri-janskega morja, njima gredo aspiracije za označeno združenje navskriž; ne pa onim, ki hočejo, da se ta monarhija ohrani, ojači in razširi. Stadler in Strossmaver hočeta to ; in le zato, ker hočeta, ju sovražijo sovražniki monarhije in «Neue Freie Presse» piše proti njima članke, polne žolča in polne strupa ! H koncu članka prihaja «Neue Freie Presse» do tega, da pove, čemu je prav za prav napisala ves ta žolčasti članek. Dokazala je sovražtvo Rima in škofov proti monarhiji. Kaj bi bilo torej naravnejega, nego malce veselega in svežega — kulturkampfa ? ! Nekoliko škofov v zaporu — kali divna deko- racija liberalnemu gospodstvu v Avstriji! No, — dobro srečo ! Saj je tudi neki Oton Bismarck (ki se je baje celtf nekaj več umel na rokodelstvo državnikov, nego izvestni av-[ strijski državniki, katerih gre ravno 12 na en tueat) kazal svojedobno # neko kultur-kampfovskj korajžo in se nesmrtno — bla-miral ! Kaj tacega bi menda našim državnikom še manje škodilo, nego je škodilo Otonu Bismarcku, ker naši so baje že vajeni temu. Spor med Romunijo in Bolgarsko. Iz Sredca pišejo v i pripadal tej stranki, vendar so ga včeraj sproveli v ulico T i gor. Dražbe premičnin. V soboto dne 13. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici dello Scoglio 3, pobištvo; v ulici Riborgo 1, šivalni stroj ; v ulici S. Silvestro 1, pohištvo: v Rocolu (324, voz in krava; v ulici Donota 21, pohištvo; v ulici Nuova 22 in v ulici Fabbio Severo 20, pohištvo; na trgu della Borsa 2, oblačila. Umrljivost t Trstu. Od 30. sept. do vštevši 6. okt. je umrlo 36 moških in 30 ženskih, skupaj 75 oseb, proti (>7 v isti dobi lanskega leta, in sicer 25 starih do 1 leta, 6 do o let, 2 do 20 let, 9 do 30 let, 5 do 40 let, <> do 60 let, S do 80 let in 1 nad 80 let. Povprečna umrljivost tega tedna znaša 23.0 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 13. bolezni v sopilih v 6, enteritis v 1. legar v 0 slučajih, škrlatica v 0 in krup v ) slučaju. Vremenski vest u i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 18.5, ob 2. uri popoludnj 23.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.1 — Danes plima ob 10.47 predp. in ob —.— poj).; oseka ob 4.43 predpoludne in ob 6.6 popoludne. Vesti iz ostale Primorske. \V. F. G. I. «Soča» je bila napala njeg. eininenco kardinala Missio, ker so o razsvetljavi povodom obiska cesarjevega na škofijski palači blestele črke: W. F. G. L — Na ta napad odgovarja »Prim. list*, tla je na tem kriva plinarska družba, ki ni imela več druge naprave na razpolago, ker je to, kar je sicer o takih prilikah stavljala na balkon škofijske palače, porabila za fasado cerkve sv. Ignacija. Temu pojasnilu bi se dalo sicer oporekati marsikaj, ali pustimo je veljati. In da se je »Priin. list* omejil le na to pojasnilo, mi ne bi govorili o stvari. Ali »Prim. list« je storil dalje nekaj, o čemer ne sinemo molčati : trudi se, da bi opravičil laške inicijale ! In sicer se trudi tako-le : »Katerega jezika naj bi se bil pa po-služil Nj. Em. kardinal ? Ali morda slovenskega ? Potem bi bili ital. liberalci prav tako pisali o njem, kakor piše «Soča» zdaj. Morda nemškega? To bi bilo isto! Čuj m o, kaj pravi Times c javljajo iz Pekinga dne 4. t. m.: Včeraj so anuležke in italijanske čete zasedle poletno palačo ter spodile kitajske uradnike, katere so bili Rusi zopet privedli v to poslopje, ne da bi bili vprašali zaveznike. Istotako so zasedli Nemci palačo cesarice-vdove, katero so bili Rus", ko so jo oplenili (?). zopet prepustili Kitajcem. Rusi še vedno umikajo svoje čete iz Pekinga. DUNAJ 11. (K. B.( »Pol. Cor.« je dobila na razpolago brzojavko japonskega vira iz Tienčina dne 11. t. m., ki pravi, da Nemci, Angleži, Francozi in Italijani v Pao-tingfu pošljejo ekspedicijo iz Tienčina in iz Peknga. Iz Tienčina odkorakajo čete dne 12. t. m. Poprej bo imel grof AValdersee na dirkališču v Tienčinu paradno revijo. LONDON 11. (K. B.) Reuter javlja iz Pekinga dne 8. t. m. : Izšel je cesarski ukaz, glasom katerega se imajo nemudoma usmrtiti Ivangvi, Cao-SuČian in ostali visoki uradniki, ki s«» se udeležili ustaje bokserjev ; nadalje je princ Tuan prognan na gradnjo poštnih cest v Kašgaru. Princ Vih in vojvoda Tsai-lan sta obsojena v dosmrtno ječo. — Francoska kolona, ki se danes nahaja v Lian-Tsiangu, pride bržkone v četrtek v Tiang-siang. Rusi so zapustili postajo Machiou. Tekom nekoliko dni zapuste vse ruske čete, razven ene stotuije pešcev, Peking. WASHIXGTON 11. (K. 11.) »Reuterc javlja: Vutingfang je izjavil, da poročila o resnem ustanku bokserjev na južnem Kitajskem ne odgovarjajo resnici ter da se jih razširja namenoma, da bi se v Ameriki napravilo utis, kakor tla preti resna nevarnost ki zahteva vojaško nastopanje zaveznikov. Imenovani poslanik je rekel, tla na jugu K i taja ni bokserjev. LONDON 12. (K. B.) »Morning Post« javlja dne 10. t. m. iz Shanghaia : Podkralji pokrajin v dol i m Jangtsc so noti tici rali konzulom v Shanghaiu, tla ne bi odobravali, ako bi zavezniki udrli v Šanlung, ker tla je Vungšikai o zatiranju nemirov v svoji pokrajini pokazal mnogo odločnosti. (Dalje na četrti strani.) m Pm slo?, zaloga M\n * iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ^ ^ varn v Solkanu in Gorici M Antona Černigoj-a * i/ yL f■ se nahaja M JI v Trstu, Via Piazza vecchia II 71 (Rosario) št. 1. ^ cj (na tlesni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago ^ ^ iz prve roke. ^ mi I OBUVALA! PEPI KR A ŠE VE C pri cerkvi sv. petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe »e izvrše v tistem dneva. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za m nogo broj o« naročbe ae priporoča Josip St&ntiČ čevlj. mojster Zaloga in torama W pohištva vsake vrste Alessanflro Levi Mm v Trsti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja). Bogat izbor ▼ tapetarijah. Brcali h In slikah. Ilustriran cenik prntis ln franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti starije se aa brod ali lele-znico brez da bi »e za to kaj zarainnao. Velika zaloga solidneo uMn in tauecarll OOOOOOO od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Tri? San Giovanni hšt. 5. (hiša Plana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. LONDON 12. (K. 15.) Reuter javlja včeraj iz Hoogkonga: Redarstvo je zaprlo tri ude trojiake družbe. Temu bo sledilo še več drugih aretiranj. Društvo nabira v Hongtvongu članove. SHANGHAI 11. (K. B.) Reuter javlja: 120 bengalskih jezdecev-suličarjev se je podalo proti severu. LONDN 12. (K. B.) «Daily Telegraph» javlja dne 11. t. m. iz Schangaia ; Taot*i Nieng je sprejel brzojavko g snerala Yuh a, s katero isti zahteva 100.000 mož, da zaduši listajo na jugozapadu JvvaDgsija in Vunnna. Ynh ima že 30.000 mož na razpolago. LONDON 12. (K. B.) »Morning Poste javlja dne 10. t. m. iz Shanghaia : Nemiri v notranjosti Kitaja niso prenehali. Zagotovljajo, da je usta še v v Sečuanu več tisoč mož. Pnd-kralj Kvai v Sečuanu je brzojavil podkralju Šangtsit-iiingu v Hanhau-u, naj isti skrbi za to, da ?e ustaš°m ne dovoli, da bi udrli v Hupei. Ustaja v Kvantungu je zadušena* Isti list javlja dne 7. t. m. iz Pekinga,: Sedaj je tukaj le 1300 -Rusov. Večina istih sc nahaja pod nemškim poveljstvom. Li-Hung-Oang prispe bržkone v torek semkaj. Služba vrtnarja je s 1. januvarjeni leta 1901 v krajnski kme-tiški šoli na Grmu pri Novem mestu za zasesti. Letna mezda znaša 840 kron. s prostim stanovanjem, prosto poletno zelenjavo, ter 10 °/0 od skupila za od prodane zelenjave in cvetlic semen. Vrtnar mora biti popolnoma izurjen v zelenja da rstu ter cvetličarstva. Biti mora oženjen, to-da imeti ne sme okrok. kateri bi njegovo soprogo pri sodelovanju na vrtu ter prodaji zelenjave in cvetlic na trgu v Novemestu motili. Prošnje, opremljene sć »pričali popolne zmožnosti, pošljejo naj istinito marljivi ter trezni prositelji do 20. novembra podpisanemu vodstvu. Vodstvo krajnske kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu. dnfe ti. oktobra 1900. R. Dolenec One naše gosp. kupce ki pošiljajo po l>la$6 z vozom, prosimo naj opozorijo voznike . prireji ine 13. oktobra 1,1. ob 8. uri zvečer veliko trgatveno zabavo s koncertom vsporedi se bodo dajali pri blagajni Vstopnina 20 novč. Anton Baretto Trgovina in promet. Denarni trg. Položaj na dunajskem javnem trgu je bil te dni naslednji : Stav.ki za bančne ak-cepie prve vrste so znašali 47/ie°/o- ^ Be-rolinu je znašal zasebni diskont 4°/0, istotako v Londonu. Gibanje na glaAnem zavodu avstro-ogerske banke je bilo glede vlog in zapadlosti neznatno. Premije na sladkor. »Agence Havas« javlja iz Pariza, da se je dne 11. t. m. vršila v ministerstvu za vnanje stvari mednarodna konferenca glede premij na sladkor. O razpravah, kakor tudi o številu in narodnosti delegatov molčijo. TRST sodar Vicolo cieco št. 4. — TRST Nikaka skrivnost ni več, da s: napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za po 5 litrov likerjev : Tl*0-pinovec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, Češnjevec, Alas, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. več- Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST - Via Belvedere št. 23. - TRST naznanja slavnemu občinstvu, da ima v zalogi staro in novo vinsko posodo od 20 litrov više. Izgotovlja vsake vrste posode in v sodarsko stroko spadajoča dela. Se priporoča rojakom v smislu gesla : „Svoji k svojim". Fran Wilhelmov odvajajoči čaj od Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija). Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j. —------ Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA ITALIA TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST _ i Zaloga pohifitva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. jftartin jtfarc priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo gostilno „All'antica lavandaia" ulica Industria štv. TW pri Sv. Jakobu ; toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno. j vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo. [ Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor- j kimi in mrzlimi jedili. Proti kašlju, Ertololn. MjaTostUflaiaujiiElasu, kataru itd. zahtevajte vedno Prendinijeve pastiIje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, preiovaj nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v skatljicah v Prendiiiijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. xxxxxxxxxxxxxxxx Društvenik, kateri razpolaga kapital od 2"> do .'»o tisoč kron se išče za neko v Trstu z dobrim vspebom pričeto podjetje. | Gotovi dobiček se jamči in vloženi denar se zavaruje. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo lista »Edinost« pod šifro »A. 1'2. XXXXXXXXXXXXX JJOC Rinnione Ađriatica (li Sicnrta v Trstn zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju,, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica In resem mva dne 31. decei^r 1892:: Glavnica društva..... gld. -i.OOG.OOO-— Premijna reserva zavarovanja na življenje....... Premijna reserva zavarovanja proti ognju....... . 1,«3*2.248*2Ž' Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..........- 4S».4»iiv<)7 Rezerva na razpolaganje . . ~ 500.(XX>*— Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . 333.8224 Reserva zavarovanja proti preini- njanju kurzov, bilanca (B| 243.331-83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „ 500.000'— Občna reserva dobičkov . . 1,187.1H4'8*>- Urad ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiši;. ♦o oooooooooooooo^ Pekarna M. Moder TKST — Ulica Riborgo st. 15 — TUST. Zaloga raznovrstnih sladčič, kakor tort, kro-kanriov, konfetov, bfekotov itd. Štirikrat na dan svež kruh, koji pošilja franko na dom, trgovcem v razprodajo pa s primernim popustom. Prevzema kruh v pecivo in vsako naročho za poroke, pojedine in druge domaČe shivnosti po zelo nizkih cenah. ♦ooooooooooooooo* i izdeluje vabila k veselicam in plesom, plakate. racu ne (fakture), zavitke in listovni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizltnice s primernimi in elegantnimi škatljicami. listke za oddajo in sprejem blaga in posiljatev. opo-minjalnice, dopisnice, tiskovine po uzore u za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, tnrovske knjiire, osmrtnice, poročna nazna-O O o O II i lil itd. itd. O O O O IZDAJA: Dnevnik „EDINOST" /m ženski list „SLOVENKA" TISKA: Šaljivi list „BRIVEC" in „Gospodarski list' glasilo „Trž. kmetijske družbe". V zalogi tiskarne „Edinost" sta izšla v slovenskem prevodu ter je dohiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe: „Čuvaj se senjske roke" in „BARON IVICA". C/5 cn o ce