. u, 75. številka. Ljubljana, v soboto 3. aprila. XIX. leto, 1886. Iahaja vsak dan >vfčrr4 izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v stri j sko-og er s ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesea 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j ano brez pošiljanja na doni za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuaa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znašu. Za ozjnanila plačuje ae od cetiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če st> dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rukopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirhiša hiši, ^Gledališka stolni". Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Gospodje volilci! Naši kandidatje za dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski so: V HI. razredu, ki voli v ponedeljek 5. dan Aprila: Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije* v Ljubljani; Anton Klein, solastnik tiskarne in predsednik obrtnega društva v Ljubljani; dr. Valentin Zarnlk, odvetnik v Ljubljani. V O. razredu, ki voli v torek O. dan aprila: Jesi p Benedikt, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; dr. Henrik Dolenec, sodnijski pristav v Ljubljani; Vran Povše, hišni posestnik v Ljubljani; dr. Josip Vosiljak. deželni odbornik v Ljubljani; Toma Zupan, c. kr. profesor in vodja Alojzijev išča v Ljubljani. V I. razredu, ki voli v 8. dan aprila: dr. Alfonz MoSChe, odvetnik v Ljubljani; Ivan Iflu ritftk, cesarski svetnik in deželni odbornik v Ljubljani; Mili a PakIČ, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Pran ■favni kar, deželni knjigovodja t Ljubljani. Narodni volilni odbor. Bodoča vojna mej Rusijo iti Nemčijo. V največjem ruskem časniku »Novosti" z dne 16. (22.) marca pojavil se je spisek o „buduščem inozemnom iiašestviji na Rossiju", ki bo gotovo pro-uzročil mnogo šuma v Germaniji in Avstriji, kajti kakor je vidno, pisal ga je ruski strateg, ki se je veliko pečal s predmetom, o katerem govori. On je, kakor sploh vsak misleč človek v Rusiji, prepričan, da rano ali pozno je neizbežna vojna mej Rusijo in Germanijo, ali pravilneje reči, borba na življenje in smrt Slovanstva z Germana t v o m. Članek prevesti od besede do besede žalibog ne dopušča čas, navajamo torej le glavne črte iz njega. Pisatelj govori, da se je .germanski korpus ohcerov posle slavnoj pobedi na francoskih poljah bitvi" čedalje bolj in bolj navduševal za nove lavore in želel, upotrebiti zopet svoje moči in to v dejanji, kar se je naučil v irancosko-pruskej vojni. Francija je bila ravnokar pobita; treba je bilo iskati novega sovražnika in tu so germanski strategi pogodili, da je na vrsti Rusija . . . Tradicijnej vraždi germanskega plemena k slovanskemu zdelo se je prijetno, pomeriti se z večnim svojim sovra-gom Rusijo, kot predstaviteljico Slovanstva in v njej pobiti Slovanstvo, ki grozi germanskemu plemenu v bodoče prizadeti smrtni udar. Germani vidijo, da ako ne začno boja na življenje in smrt, jim kmalu ne bo mesta in ne bo se jim dalo šopiriti se na račun Slovanov. Svoje Poljake brez po-ščadi duše, ne oziraje se ni na humanost, ni na pravico, ni na svobodo. Bismarcku, ki je pred s tavi tel j, a ne stvarnik sedanjih razmer v Germaniji, treba je oddati studno Čast, da je postavil vso Evropo pod orožje, da je uvel'v Germaniji tak militarizem, kakor ga dozdaj zgodovina človeštva še ni videla. Ta militarizem je obrnen proti nam Slovanom, ki smo se probudili povsod „s Ornegore do Urala, od Balkana do Triglava". Ako se mu posreči zadaviti Rusijo, bode mu igrača, držati druge slovanske narode v rokah in topiti jih, drugega za drugim, v germanskem morji. No Rusija je velikanska, vojak ruski je pokazal na Balkanu, koliko more prenašati, kaj on more doseči. In začeli so se slišati glasovi, da čim trudneja je zadača, čim več terja žrtev, tem slavneji bode zmaga. Da bi bila pa zmaga gotova, začeli so Nemci takoj za 70. letom zidati svoj militarizem; nravstveno in moralno so ukrep-ljali svojo armijo, delali so „mit Hast, mit Rast, ganz aceurat", kakor so spodobi Nemcu, in nehote pomisliš, ali ni blizu čas, ko se bodo začeli pomikati k vztoku, ko v dejanji pokažejo svoj „Drang nach Osten". Organizacija armije, oje oprava, prigotovljenje teritorije k vojni, strašno količestvo dela in denarja — vse to ima jedini namen, odločiti o bodočem napadu na Rusijo s lučaju najmanjše mesto; da bode ta napad velikansk, dolgotrajen boj, to vedo vsi, od Moltkeja do poslednjega oficirja in vojaka. O tem, ravno o tem boji je pisal nedavno pruski ofi-cijalni list: „Nas čaka strašen boj, kakor ga svet še ni videl do zdaj, boj za narodni obstanek, boj na življenje in smrt; boj, v katerem bode vsaka mišica, vsak živec nategnen do najvišje potencije." Materijalna stran, to je skorost mobilizacije dovršena vojna sistema, dovršena tehnika v oboro-ženji in prokrmljenji vojsk, — vse to je na strani German i je. Drugi pogoj je tudi izpolnjen, armija je prepričana, da zmaga bode njena, da se jej ni bati nič nepričakovanega, da je vse izučeno, da so o vsem pomislili tako, da se boljše ni dalo. To prepričanje je potrebno, ne manj, kakor izpolnenje drugih zadač, k dosegi zmage. No Rusija, — ta velikanska država, plaši nemškega stratega radi njenega neizsušljivega vira moči, radi strašne množine prebivalstva, radi njenega ogromnega prostranstva, ki je brez mej. Zato se je porodila v Germaniji cela literatura, ki preiskuje pogoje vojne z našim carstvom do poslednje podrobnosti. Prvo vprašanje, kako armijo more Rusija postaviti na noge proti napadniku. Germanski „korpus oficirski" odkrito govori, da v tej vojni proti Rusiji bo na strani Germanije — Avstrija. Germanija more postaviti na noge 2 milijona vojakov, čez vsakih sedem let se ima ta Številka povišati, ne glede na to, ali je treba tega k ohrani in obrani nemškega „vaterlanda" ali ne. V tej sistematizaciji se je pokazal temeljni dogmat militarizma, da vojska — ohranjuje svet v tem redu, kakor ga je Bog ustvaril. Avstrija pa postavi na noge 1 milijon; vsota teh številk je na pol milijona večji nego številka, ki jo more postaviti, po mnenji germanskih preiskovalcev, Rusija. Tako strašno število pa ima značenje le kot vir, iz katerega nemški strategi hote črpati svoje moči. Za napad pa more Germanija postaviti 22 vojev raznih orožij in 10 kavalerijskih divizij posebej Avstrija pa 14 vojev in 5 kavalerijskih divizij, vkup torej 36 vojev in 15 kavalerijskih divizij. LISTEK. Postna pisma. i. Milo -a gospa! Nikakor si ne usojam misliti, da bi-žareč Vaš duh v mirni in tihih trenutkih siknil tudi ob mojo malenkost, a vendar se morda še spominjate najinega zadnjega Tovora o prošlem dolgem in recimo kar po Va e, dolgočasnem pustu, o njega plesih in norbja?., plesalcih in norcih. Še sedaj Vas vidim, ko da stfl t P*cd očmi, kako so Vam bli-sknile bujne \ ? Jiiice, kako so se Vam ustnice nabrale in kako i ■ i za prebele ograje bisernih zob-kov usipale se ogl nite strele: naša Čitalnica ne velja nič več, m > tje ne velja nič več, naše slovensko gledališče ve ^elja nič več, naše veselice nič, naši plesi mf v< , naši itd. itd. nič več; ko-nečno pa ste zagronioa: zakaj pa to, zakaj pa to? ker naša „mladezen* ue velja nič več! Milostiva! Jaz sem poskušal zagovarjati to „mladezen", s katero ste očito menili le ono moško mladezen in h kateri mladezni se še upam prištevati, dasi sem že bolj „v srpanu", skušal sem nekaj onih hudih grehov zvaliti tudi na ono lepšo stran mladezni — oprostite mi te lepe slovenske gospodičine in njih skrbne mamice, v tacih stiskah je človek včasih prisiljen opustiti svoje galantne šege — a ni nič pomagalo, nič. Za bliskom in gromom usul se je tak dež, usula se je taka ploha Vaših dokazil, da sem kar otrpnil in miloval Bebe in tovariše svoje. Dakako, Vaši predniki, blagovolili ste reči, neso se sramovali naših prostorov in ogibali so se kazine, da jih že nje pogled ne skazi, pisali so podrobne kritike o slovenskih gledišnih predstavah, dolge listke o slovenskih veselicah in sosebno plesih. Plesih ste, gospa, posebno poudarili in dodali: na plesiščih pa neso podpirali stebrov in motrili nas z mladostarimi filozofičnimi lici nego vrtili so se, da je bilo kaj, kramljali so z nami le v domačem jeziku in popravljali nam, ako smo nemškutarile, omamljali so nam s svojimi ljubeznivimi govori srca (!) in sklenilo se je tudi mnogo ženite v. Ž en i te v ste, milostiva, zopet posebno naglasili in osobilo ta zadnji dokaz naše sedanje ničvrednosti mi je kar nagnil težko glavo ter pritrditi sem moral, da res ne sklepamo mnogo ženitev. Od tega tehtnega udarca sem si sicer malo opomogel in stari grešnik skoro več ne mislim na resni eksperiment ženitve, toda druga Vaša temeljita dokazila vzbudila so v meni že poprej tleče misli, le-te iskale so netila, iskale uzrokov navedenim nevarnim prikaznim in tako so se rodila — postna pisma. Zakaj „ postna pisma"? Uzrokov je več, naj navedem samo dva, tri! Milostiva gospa ni Vam treba dokazovati iz „Pratike", da je sedaj postni čas, zakaj bi torej tudi moja pisma ne bila postna? Pravili ste mi, milostiva, da zahajate prav radi k postnim — kot inteligentna narodnjakinja seveda — nemškim pridigam tujega očeta jezuita in misionarja, zagotavljali ste me, s kako slastjo lovite vsako njegovo besedo, z dosta večo, nego propovedovanja njegovega druga Slovenca in z neprimerno večjo, nego ona naših domačih dušnih očetov. Jaz žalibog ne morem primerjati teh različnih lastnostij in posebnostij postnih propove-dij, ker slušam le one naših domačinov a že zato sem si izvolil gornji naslov, da se njega z radostjo No priznavajo, da razni politični oziri ne dovoljujejo, j pustiti na Rusijo vsega tega količestva vojsk. Ger-manija mora pustiti na irancoskej meji najmanj 5 i vojev, namreč 7., 8., 13. 14 in 15, Avstrija pa v Trstu, Tirolu, Bosniji in Hercegovim vsaj toliko, kolikor j ima tam v mirnej dobi, to je 6l/» peš divizij, i Zavezniki začno torej lehko vojno s 67 in 29 ka- ; valerijskimi divizijami, z dotično k njim artilerijo. [ Nasproti tem \ olika uskim silam, more Rusija, po I računih germanskih strategov, postaviti 48 peš- in 16'/* j kavalerijskih divizij; v računu pa ni kavkazskih j vojsk, 7. in 15 voja, 12 rezervnih peš divizij, 1 gvardejske kavalerijske divizije in vseh kazačjih j polkov, izključno 1 donske kazačje divizije. Zavezniki bodo imeli torej več: 19 peš in 12'/a kavalerijskih divizij. Tako računajo Nemci; no ne razume se, zakaj mislijo, da rezervne divizije neso sposobne k vojni in zakaj ne cene kazačjih vojsk; zakaj dalje mislijo, tla Rusija ne misli poslati na zapadno granico vseh kazakov, in črnogorskega voja i vojske kazanskega vojnega okroga. Pogoji mobilizaciji in koncentraciji vojsk gemansko-avstrijskih še bolj dokazujo, da so Nemci čisto prigotovljeni, začeti vojno z Rusijo. Čez j e-den teden po objavljenji mobilizacije bode armija na vojnem položenji in začno jo voziti k granici. Sedem vojev je zdaj že ali na meji ali pa blizu nje in k ruskej granici od reke Rena vodi šest velikih, dvotirnih železnih cest, tako da vsa armija, aktivna in rezervna, more biti mobilizovana v treh tednih in popolnem pripravljena biti se z Rusijo. (Konec prih.) Iz državnega zbora. Na Dunaj i 31. marca. Kakor toča gosti so se govori usipali v de-našnji seji. Pričel je dr. Weitlof. Česar ni včeraj znal — drugače bi bil tudi to povedal v svojem govoru, — to je najbrže zvedel sinoči mej svojimi prijatelji za pivsko mizo. To je danes razprtal, kos znanosti zvezdoslovne I Prinesel je trditev, da zvezda „Vegau nema svojega imena od našega slavnega rojaka, matematika Vege, nego da je tako bila že pred sloletji imenovana in sicer od Arabcev. Kaj je Tevton dosegel s tem odkritjem? To je komentiral sam; češ prof. Šuklje je neistinito govoril, a profesor je na Dunaji! Ali je prava Šukljejeva, ali pa Weitlofova, to se bode v kratkem dognalo. Še nekdo drugi je čutil potrebo, oglasiti se danes k včerajšnjemu govoru prof. Šukljeja. Bil je to novi Korošec v državnem zboru, poslanec G h on. Veliko svojih mislij ta mož ne more imeti, in ker že mora peti, pel je danes tako, kakor je naučen. Mir je bil v koroškej deželi, je dejal, dokler se Slovenci neso pritoževali, ti pa se pritožujejo, ker so vzbujeni po vnanjih „agitatorjih." Kar je gospod profesor Šuklje trdil o nenaravnih šolskih razmerah mej slovenskimi Korošci, to ni res, kajti — je Ghon dejal — uzorna je naprava deželni šolski svet in uzorno njegovo delovanje! Bil je tudi tako prijazen, da je našega poslanca vprašal, kako to, da se on utika v koroške razmere. A prof. Šuklje mu je takoj odgovoril, da on je državni poslanec, more tedaj govoriti o katerem koli delu drŽave, kakor na pr. je Jaques govoril o Dalmaciji in Tomaszczuk o Kranjskoj! Tacih in jed- spominjajoč ne upešate pri čitanji celega pisma. Ker pa so pisma postna, mora biti postu primerna i vsebina in oblika. Prva vzrastla bode sama ob sebi, kajti ako razkrojimo Vaša dokazila o slabosti naše „mladezni", morale bi mi pod pero le besede: pepelimo se, pepelimo se! Kar se pa tiče oblike, mora biti tudi postna, ona ne sme imeti obilo citatov kakih „ljubkajočih" i „kužnih" pesnikov, posebno pa ne onih mastnih nemškega Žida Heineja, kakoršnih mi hvala Bogu še nemarno in ob katere je svoje dni listkar blagega spomina, kaj umeteljno prilagal slastno svojo prikuho. Vendar ne obupajte, milostiva, tudi postna jed da se okusno pripraviti, to pač znate Vi; torej, da vidimo 1 Ko je bil počel izhajati naš ilustrovan „Slovan" — kojemu milostiva gotovo krščansko opro-Ščate sodbo o Vereščaginovih slikah — tedaj je v svojem programu izrazil željo, naj bi se vse naše želje in naše delovanje stekale v slovanstvu kakor se vsi studenci in vse reke stekajo v vesoljno morje. To vesoljno morje je strašuo vznemirilo tiskalno črnilo nekega lista, ki že spi spanec pravičnega in zato se ne bojim, da bi tudi jaz ne primerjal na- nakih ,,stvarnih popravkov" se je danes kar trlo. I Prof. Fuss je samega sebe popravljal, vse je zo- i pet zanikal, kar je trdil nasproti Gautschu. Le ta pa je le toliko opomnil, da ni mislil, da bi gospod profesor s proskripcijskim imenikom razumel ministrovo naredbo. Poslanec Hevera je popravljal | dra. Fuss a glede „Matice školske.1. Poslancu Swiezy-ju, izvrstnemu zastopniku Šleziških Slovanov, ki je danes s prijetnim govorom popisal boj Slovenov v Šleziji ter do konca osmešil Fussa, poslanca Opavskega, ugovarjal je T Ur k in ugovarjal tudi dr. Menger. Videli smo iz tega, da imajo šlezijski Nemci isto taktiko, kakor koroški Nemci. Naslov „Šolsko nadzorstvo" dal je povod, da je poslanec W a g n e r zahteval drugi državni gimnazij v Črnovicah, poslanec Ko wal s ki Šolske nadzornike za Vzhodnjo Galicijo, ki bi bili maloruščini zmožni, dalje da je dr. W e e b e r moravsko šolstvo brez potrebe branil čeških nadzornikov, kar se je razvidilo iz stvarnega popravka dr. Žačkovega. Odobrili so se potem brez debate naslovi od 3 do 8. V naslovu 9 („umetnost in starinarstvo") oglasil se je dr. Bareutter ter priporočal, naj se več podpore državne odloči za umetnike. Za njim je naučni minister dr. pl. Gautsch izražal svoje misli glede na želje prejšnjih govornikov, a le tiste, ki so strogo upravne; obljubil je več gmotne podpore umetnosti. Češki poslanec A da mek pa je še b posebno korenitim govorom opozarjal ministra, naj skrbi vsa slikarsko akademijo v Pragi ter zato, da se ohranijo zgodovinski spomeniki kraljevine. Prišel je bil danes tudi še na vrsto verski zalog, seja pa se je sklenila, ko je bila prečitana interpelacija Sturma in tovarišev do grofa Taafteja s konečniina vprašanjema: 1. Kedaj misli minister-ski predsednik, da se je poprej germanizovalo ? (Krohot na desni.) 2. Katere ustavne postave misli ministerski predsednik, da neso bile in neso še zvr-šene? (Klici na desni: Člen 19.) To namreč je trdil grof Taaffe v seji 26. marca 1886. Danes je poslanec g. Hren izročil zopet dve peticiji koroških Slovencev za narodne šole. Na Dunaji 1. aprila. Ko je bil danes potrjen naslov „ verski zalog", pri katerem je poslanec Bendel tožil o zatiranji starih katolikov, prišel je v razpravo naslov »vseučilišče". Dr. Derschattaje tu govoril o kemičnem laboratoriji v Gradci, dr. VViedersperg o slabem stanji prostorov za češko medicinsko fakulteto v Pragi, dr Wildauer takisto o prostorih v Inomostu. Vsem tem trem obljubil je naučni minister dr. pl. Gautsch pomagati s takim poudarkom, da prihodnje leto ne utegnemo več čuti teh pritožeb, ki so zares že stare. V svojem govoru pa je potem kratko omenjal, kaj je njegov program glede na vseučilišča, namreč: znanost in red. Ohraniti pa se mora tudi osnovni značaj naših vseučilišč, ker dejal je Savignv: „Vseučilišča so k nam došla kakor blaga dedščina iz prejšnjih časov in našo čast velja, da ja izročimo potomcem pomnožena, ali vsaj ne pomanjšana." Zato meni minister, da se bi namestu devetega gimnazijskega razreda se imel rajši uvesti pripravljalni oddelek na vseučilišči, kakor je nasvetoval dr. "VViedersperg. Tudi denašnji govor ministra kaže nam moža šega Slovenstva vsaj tolmunu, polnemu bistre vode. Voda v tem tolmunu ne miruje; z jedne strani prihaja bistri vir, poigra se z bliskovitimi postrvami in strelo vitimi lipani, zasuče ob jezu Čolnič pojoče „mladezni", ohladi „starezni" pekočo žejo ter pohiti na drugi strani oživljat v sosedstvu bujne travnike in cvetoče livade. Narod daleč na okrog je bil vesel bistre vode in bila mu je ponos; višja gosposka pa je dejala: voda je naša, dajmo jo v zakup! In prišel je ribič; lovil je postrvi na muhe, lipane zajemal je v sak, rake — nazadnjake pa je premoteval s črvi. Lakomnemu ribiču videl se je plen premajhen, rad bi bil vodo zajezil, da mu ne uide živa stvar. Sprva ga ni bilo domačina, da bi mu pomogel, kajti bali so se za dobro vodo. Toda človeška narava je sebična in našlo se je par „pro stomavtarjev", ki so zajezili in zamavtali pritok in odpeljali ga v stranske rupe i meline. Sedaj je ribiču napočila godna doba! Lovil in mrcvaril je skrivajoče se ribe in rake, da se je voda rudečila in da je ni ostalo žive stvari. Narod se je sedaj osvestil, dvignil se je in podrl je jez, da priteče hladen vir nazaj. Ali, ni ga bilo več, zginil je, ni na pravem mestu, unetega upravnega uradnika. Toda ni še doslej dr. pl. Gautsch ganil z obrazom na drugo prevažno stran, ni je še izrekel besede, katere željno pričakujemo, pojasnila nesmo še od njega pričakali, kaj misli o narodnih šolskih programih, osobito o slovenskih šolah, katere so se mu še predvčeraišnim jasno in točno priporočale. Tudi v jutršnjej seji bode prilike za pojasnilo tako dovolj, upajmo, da je naučni minister ne prezre. K „vseučilišču" sta govorila kot generalna govornika Tttrk „contraJ in dr. Engel apro", ta v razmerah na tehniki v Pragi, oni pa o protižidov-skem svojem programu za vseučilišče. Prihodnja seja jutri dopoludne; z jutršnjim dnem pa se prično tudi večerne seje. Govor poslanca g. prof. Šukljeja v državnej zbornici dne 2 7. marca t. 1. (Konec.) Poglejte v Francijo, videli bodete, da se tudi v Franciji ne šalijo z državnimi uradniki, ki bi na tak način nasprotoval* vladi. Pa čemu bi gledali ven čez črnožolte kole? V nedavnej prihodnjosti najdemo na kupe dokazov, kako v resnici misli opozicija. Imajo li gospodje tako kratek spomin, da so že popolnem pozabili, kako je bilo, ko so sami vladali na Kranjskem? Tedaj bi res ne bil svetoval nobenemu uradniku udeležiti se podobne demonstracije. Tedaj neso le ostro prepovedovali udeležitve pri političkih demonstracijah. Ne, temveč prepovedovali so celo obisk nedolžnih zabavnih in bralnih društev. Prepovedovali so ćelo obisk nekaterih gostilni« in kavarn. Sodnjira uradnikov — imenoval bi lahko imena — prepovedovali so celo občevanje z nekaterimi osobami slovenske narodnosti in političnega mišljenja. (Tako je! na desnici.) Zato je mnogo dokazov. Jaz sam sem bil tedaj državni uradnik v Ljubljani, srednješolski profesor hotel sem reči, noben uradnik slovenske narodnosti in mišljenja ni bil varen, ko se je zvečer ulegel v postelj, da se ne bode vzbudil v Črnovcib in Oderbergu. (Veselost.) Sedem poštnih uradnikov so na jedenkrat razpodili, jednega so prestavili v Šlezijo, druzega na Predarel-sko, tretjega v Bukovino, četrtega na Dolenje Avstrijsko itd. in ti državni uradniki se neso udeleževali nikakih političnih društev, neso se udeleževali sklepanja resolucij, obrnenih proti ministerstvu. Ravno tako se je godilo z nami šolniki. Zasluženega deželnega Šolskega nadzornika Šolarja prestavili so v Dalmacijo, jednega srednješolskega profesorja v Windenau na pruski meji in mojo malenkost v Dunajsko Novomesto, menda s posebnim ozirom na to, da sem baš prestal večmesečno hudo bolezen. Moral sem se tedaj po dveh brgljah ulačiti v šolo. Ravno tako se je delalo s sodnjimi uradniki in ne morem kaj, da ne bi omenil sledečega drastičnega slučaja. Jednega sodnjega adjunkta so samo zategadelj karali, ker je, ne da bi bil spregovoril kako besedo, ostentativuo ostavil gostilno, v katerej se je pod avspicijami okrajnega glavarja začelo peti „Wacht am Rhein". Po vsem tem, kar sem navedel, mislim vendar, da neste opravičeni tožiti poli- i W^F" Dalje v prilogi. "^N hotel več mej nehvaležni ljud! — Voda v tolmunu postala je smrtno — mirna, postala je kalna in temna (zato so jo imenovali kal) in še živina pila jo je le v sili. Konečno branila se je je še ta, kajti voda dobila je znan neprijeten duh in pozgubivala se je v lužo, vendar ni bila ni prav več kal ni prav še luža, nego veleli so jej: kal a t. j. ni kal ni luža. (Milostiva, ste li zadovoljni / mojo etimologijo? Glavni naš slovenski koren t-ar gotovo ni.) Vidite, naš tolmun je postala neka bttžna „Nirvana*, preprežile so jo žalnomelodiozne iabe, mej katerimi se sem in tja urineta kale lolčeč karf in močarilec. Iz gosposkinega ribar j a postal je žabar, kateremu pa je kalužna golazen jako udana; žaba mu poje še zadnje slavoBpevo. kodar jej odtrga skoke, kajti misli si: gospoda me bo pojela; karf pa da mirno v se zasaditi ostt meneč: konci je to božjo volja. Milostiva, jaz sen' relik sovražnik žabam že zato, ker Vam lanjsko loto na Dolenjskem neso dale spati cele noči. To B(>vraštvo pa je kva-karjem tudi znano! Kedar se približam, da bi vrgel kamen mej to golazen, zaregljajo na vse grlo: le ga! le ga! le ga! Tedaj pa priteče glavni žabar, Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 75. 3. aprila 1836. tične uprave kranjske kronovine zaradi onega krotkega rahlega prezid i j al nega ukaza. Priznavam, tla če svoje spomine in to, kar sem doživel, sočutil in prebil, primerjam z onimi močnodonečimi frazami, ki jih čujemo od častite opozicije, tedaj vzbuja s*» mi prepričanje, da tudi v politiki še ni izumrl rod Tartuffov. In ta jako Žalostna činjenica kaže se tudi na drugih mestih javnega življenja. Pritoževalo se je tukaj proti obstoječej vladi ; iz vseh govorov donelo je perečo zasmehovanje, s katerim se pozdravlja nevspeh Taaffejeve spravljive politike. Pravi odgovor na to izjavo dal je finančni minister v svojem jedrnatem in po obliki dovršenem govoru (Ironični dobro klici na levici ) — svoje mnenje smem ravno tako izražati, kakor vi nasprotno — rekoč (Čita): „Da je sprava in sporazum-ljenje sploh mogoče, pokazati morata oba dela, da tudi spravo želita. Nemogoče je koga spraviti, kateri sprave neče." Jaz trdim, da ni v nobentj kro-novini cele države in vzlic rovanjem in podpihova-njem ta misel toliko napredovala, kakor na Kranjskem baš pod sedanjo politiško upravo. Le poglejte v kranjski deželni zbor. Kdor je poznal strastne pojave narodnih nasprotstev, ki so bili prejšnja leta tukaj v navadi, čudil se bode, ko stopi v deželno-zborsko dvorano mirnim in stvarnim razpravam in prijateljskemu občevanju poslancev obeh narodnostij mej seboj. Pa pojdite mej narod. Vročekrvnih ljudi j je pri slednjej stranki, pri slednjem narodu; res je tudi da naprednejših, recimo, nekoliko ekstremno mislečih narodnjakov tudi pri nas ne manjka, a kdor razmere bolje pozna, nego gospod Tomaszczuk, ne bode tajil, da sta se vzlic temu narodnosti približali druga drugej. Le pomislite malo nazaj na razmere, katere smo imeli na Kranjskem pod meščanskim ministerstvom v in Auerspergovej dobi. Tedaj je vrelo mej narodom, bili so napadi, pretepi, krvavi izgredi na dnevnem redu, tedaj so morali po obžalovanja vrednih pobojih na Janjčah in v Velčah biti vojaki v vojašnicah po noči pripravljeni in topničarstvo je dobivalo ostre patrone, in kako pa je danes? Danes ni treba klicati husarskih eskad-ronov iz sosednjih dežel na Kranjsko, da se ohrani mir mej nezadovoljnim prebivalstvom. Spomnim se neke besede, katero je nedavno tu izrekel poslanec dr. Hallwich. Gospod poslanec dr. Hallvvich, ki si je pridobil nekoliko imena v VVallensteinovi literaturi in kateri zgodovino tridesetletne vojne bolje pozna, nego kdo fzmej nas, skliceval se je na besedo, katero so kancelaru Axelu gr. Oxenstierni položili v usta. An nescis, mi fili, quantilla prudentia mundus regatur? No, gospoda moja, jaz neseni dovolj neskromen, da bi primerjal modrost prejšnjih vlad z modrostjo sedanje vlade. Toda jedno je gotovo: konjico so gospodje takrat mnogo izdatneje uporabljali. (Dobro! na desni.) Resnica je, da si je prebivalstvo na Kranjskem precej približalo, odkar se je odvzel pritisk, pod katerim smo poprej živeli. Navedel vam bodem drastičen vzgled. Letos so v občini za L ubijano najvažnejšej na Kranjskem, v Novem mestu, katero imam čast zastopati, bile nove volitve za občinski zastop. Njih izid je bil, da se je sklenil miren kompromis, da bode slovenska zapodi moje drugove in mene, ter ko bi nas spoznal, ovadil bi vse, da nas denejo na paragraf, nekatere doma, nekatere v Gradci in nekatere celo na Dunaji. To počenjanje pa me šo bolj jezi, videč da naši mladezni dopada in da jej je ljubši žabe glas, kakor vode hladni vir, kateri jej je starezen zajezila. Težko je torej golazen trebiti in nevarno, toda Vam na ljubo, milostiva, ki me umejete, drznem se i to. Nalovil Vam jih bodem raznih vrst od krastače pa do velike žabe, ki ima tako bele prsi kot je najlepši oprsnik Ljubljanskega gizdalina, prijaznega urha, ki ima podbradek pomerančen, ka koršne ugajajo našim dekletom, kamašne na vitkih mečih svojih dragih itd. itd., pokažem Vam jih raznih vrst in raznih lastnostij. Vsako postno nedeljo Vam jih prinesem in kar se Vam jih poljubi, denete jih pod nož in v lonec, kar ne, pa jih spustite, naj se povrnejo v blato, iz katerega so prišle. Tako upam, da bodete konečno z mano zadovoljni, da me morda celo vsprejmete v Vaš indeks poboljšanih cevcev, kjer pa bode hotel tudi svojo govoriti pokorni Vam radikalni ž.abar. stranka imela večino v občinskem zboru, nemška pa bode tudi dostojno zastopana. Kdor bi bil rekel pred sedmimi leti, da je mogoče, da bodo možje odločno različnih strank, ne da bi kaj popustili od svojih nazorov si po mirnem sporazumljeuji delili vodstvo občinskih zadev — jaz govorim kakor dober poznavatelj razmer svoje dežele — pomilovati bi ga bili kakor fantasta in posmehovali se njegovim sanjarijam. Tako je, gospoda moja, s politično upravo v našej kronovini. Ako poslanec dr. Tomaszczuk pri tacib razmerah ni mogel najti dovolj besed, da bi grajal politično upravo, kompromitoval njenega predsednika, in to v kronovini, kjer po večdesetletnim narodnem prepiru vse prihaja v mirnejši tir, potem vemo, kako malo je bilo opravičeno zasmehovanje one (leve) strani zaradi neuspeha spravljive politike. Mi v deželi — in jaz mislim, da se večina prebivalstva naše kronovine z nami ujema — smo dru-zega mnenja o načelih, katerih uresničenje mora biti prva naloga zares dobre politiške uprave. Ker slovenski narod ne želi nikogar zatirati, ampak se bori le za nekoliko zraka in luči za svojo eksistenco, ker želi blagostanje in uspevanje cesarstva v bodočnosti, — zagotavljam vam, gospoda moja, — da bodo Slovenci z veseljem pozdravili trenutek, ko se ustanovi mir mej narodi, ter se bodo mogli v miru posvetiti kulturnemu delu. Zato pa mislim, da se b>š pod sedanjim ministerstvom kronovina Kranjska, in sicer pod sedanjo politiško upravo bliža temu cilju in jaz morem končati le s srčno željo — ker so je namreč Uapal načelnik politične uprave, da ni dovolj objektiven, pravičen in naklonjen nemškej manjšini na Kranjskem — rečem, da moram končati z živo in iskreno željo, da bi se našim soplemenikom na Štir-skem, Koroškem in Primorskem, tako mnogobrojnim slovenskim elementom v teh deželah, ki se še po pravici pritožujejo proti politični upravi, na-klanjalo le jeden del one objektivnosti, pravice in blagohotja, kakor je uživa slovenska manjina na Kranjskem. (Pritrjevanje na desni. Govorniku ča-stitajo) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. aprila. CV*ki državni poslanci so z naučnim ministrom pl Gautschem vedno manj zadovoljni. V zbornici se je opazilo, da je minister jako pazno poslušal govore vseh poslancev, samo ko je češki poslanec Adamek govoril, se je minister jako ostentativno razgovarjal z VVeitlofom in Russom. To ignoriranje govora češkega poslanca je napravilo na Čehe slab utis. Vitanje države. ttrl»*ki kralj je imenoval ministra notranjih zadev, Marinkoviča, državnim sovetnikom. Finančnemu ministru Petroviču podelil je veliki častniški križ Takovskega reda, naučnemu ministru Popoviču pa veliki častniški križ reda sv. Save. Vojnemu ministru podpolkovniku Framasoviču se je kralj za-hvalil v lastnoročnem pismu in ga imenoval polkovnikom. Državnemu sovetniku Mijatoviču, ki se je pogajal za mir, podelil je kralj veliki križ Takovskega reda. Belgrajski mestni prefekt Blaznovac se je na njegovo lastno prošnjo del v pokoj in kralj mu je tem povodom podelil veliki častniški križ Takovskega reda. Blaznovac je bil odločen pristaš na-prednjaške stranke in Garašaninove vlade. Kakor se poroča iz Sofije, samo bolgarski ministerski predsednik, Karavelov, nagovarja kneza k neprijenljivosti. Karavelov se boji, da ga ne bi spodrinil prijatelj Rusije Cankov, zaradi tega se prizadeva, da bi kolikor je moč dosegel za Bolgare. Velevlasti bodo najbrž sklenile, da se knezu podaljša generalno guvernerstvo za pet let. Za knezov protest se pa ne bodo prav nič zmenile. One vlasti, ki drže s knezom, mislijo, da sedaj ni čas potegovati se za dosmrtno guvernerstvo, ker se bode guvernerstvo tako še le čez pet let podaljšati moralo, do tedaj se pa morda še marsikaj spremeni. — V Rusiji proti bolgarskemu knezu nevolja vedno narašča. „Daily News" so izvedele iz Peterburga, Če se knez popolnem ne uda, da se bosta mobilizovala takoj 11. in 12. vojni voj, da bodeta zasela Bolgarijo. V aprilu bode ruska vlada iztirila več tujih Židov, kateri bivajo blizu meje. Več židovskim ro-dovinam se je to že objavilo. Skoro povsod v Belgiji so se delavci že po vrnili k delu. Le v malo krajih šo rogo vi lij o. Re-servisti so se zbrali k svojim polkom skoro polno-številno. Skrb je bila tedaj neopravičena, da reser-visti ne bili hoteli Blušati povelja, ki je kliče k vojski. Največja skrb je sedaj, kako onim delavcem preskrbeti delo, ki so delali v tovarnah, ki so sedaj razrušene. V Italiji se je te dni vršila velika pravda proti socijalistom. V Padovi bilo je zatoženih 117 kmetov zaradi socijalistišk'h izgredov Lani pomladi so namreč rngovilili okrog Padove in napravili mnogo škode. Vseh 117 zatožencev bilo je oproščenih. Z velikim triumfom spremljala je velika množica oproščene z godbo po mestu. .Delavci so jim pripravili velik obed. Zvečer so jim na čast priredili umeteljne ognje. V angleški spodnji zbornici se je izjavil državni tajnik Bryee, da zastran Bolgarije ne more dati nikakih pojasnil, ker se še vrše obravnave. Proti Grškej pa hoče vlada trdno držati se spora-zumljenja z drugimi vlastmi. Rusko brodovje je le začasno ostavilo Sudski zaliv, a se bode povrnilo. V zgornjej zbornici je Rosebery izjavil, da je Rusija zagotovila vzajemno postopanje proti Grkom. Angleški komisar v Egiptu, sir IIonry Drum-mond VVolff le čaka priložnosti, da bi se znebil svoje misije. Londonski vladni krogi so spoznali, da sir Henry Drummond VVolff ni prava osoba, da bi mogel braniti angleški upliv proti Muktar paši, ki ga vedno izpodkova. Od kar Rta prišla angleški in turški komisar v Egipet, se ob Nilu turški upliv vekša, angleški pa manjša. Domače stvari. — (Z Dunaja) se nam piše, da je državni poslanec g. Božidar R a i č zbolel za vročnico. Dal Bog, da bi jo kmalu srečno prebil! — (G os p. Fran V odo p i vec,) profesor na učiteljskem izobraževališči v Gorici in okrajni šolski nadzornik uvrščen je v VIII. dijetni razred. — (Slovensko gledališče.) Omenili smo Že, da se jutri predstavlja izvrstni'J ju d-ski igrokaz v 4 dejanjih „Ukrotena trmoglavost". To samo ob sebi je že vabljivo vsem prijateljem slovenske Talije, a poleg tega smo veselo presenečeni o vesti, da se te predstave korporativno udeleže sloveči Kamniški diletant j e. Po predstavi je skupna zabava v čital-niški restavraciji, pri katerej se bode vrli naš „Slavec" oglasil po domači pesmi. — („Kresu) ni izšel v 1. dan marca, kakor po tiskovni pomoti poroča „Ljubljanski Zvon", temveč bode šele izšel začetkom meseca aprila. Razpošiljati se začne, dne 5. aprila. Vsebina 1. zvezku, obsežnemu 88 str., bode: 1. Iz zapuščine pesnika Simona Jenka. Po pesnikovem dnevniku priobčil I. Jenko. 2. Doneski k zgodovini devetega stoletja. Dr. Fr. Kos. 3. Imenopis konjiško nadfare. M. Na-potnik. 4. Ivan Manel, Manlius ali Mami- le, prvi tiskar na Kranjskem. Sestavil L. Žvab. 5. Nestor-jevi Vlahi. Dav. Trstenjak.. 6. Kako se pripravlja rastlinam podstava. M. Cilenšek, 7. Balon „La France". Dr. Ig. Klemenčič. 8. O starejši dobi,indijskega slovstva. Dr. K. G laser. 9. f Lavoslav Gorenjec-Podgoričan. Andrej Fekonja. 10 Poročilo o hrvatski književnosti. XIV. J. Steklasa. 11. Drobnosti. — („Vrtec. Časopis s podobami za slovensk mladino." ima v 4. štev. sledečo vsebino. Oproščenemu ptičku. A. Pin. — Slika. (Iz francoščine preložila Petrovua.) — Godbllo. (S podobo.) — Varuj se slabih tovarišev. Tone iz gošče. — Naš dedček. — Mej otroci na kmetih. — Vu-zem na Ruskem. Petrovna. — Pisma mlademu prijatelju. — Listje in cvetje. ,Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (V Gorici) bil je danes dopoludne pogreb grofiuje Chambordove. Po cerkvenih obredih in črni maši preneslo se je truplo na Kostanjevico, kjer bode krsta zavzimala šesti še prazni prostor, ki je v družinski rakvi pod frančiškansko cerkvijo. Zaradi pogreba je te dni v Gorici mnoge imenitnih gostov: Nadvojvoda Fran Ferdinand, kot zastopnik presvetlega cesarja, bavarski princ Arnulf, Don Carlos, veliki vojvoda Toškanski, vojvoda Robert iz Parme, baron d' Aubigny, knez Fucigny Lucinye, grof Celere, vojvoda della Grazia, grofe Verte Roma itd. — (Cesarska himna — hrvatsk motiv.) Državni poslanec VVrabetz je sicer slovesno ugovarjal, da bi bil slavni skladatelj Haydn za svoje skladbe uporabljal hrvatske napeve, a vender je temu tako, prof. Kuhač je to na drobno dokazal. Cesarska himna posneta je po narodni pesni, znani po vsem Hrvatskem „U jutro rano se j a stanem" in sicer z vsemi malimi varijacijami, kakor se v Havdnovem rojstnem kraji, mej Hrvati ob Nežider-skem jezeru (Wasserkroaten), Mejmuriji, v Mariji Bistrici, v Št. Ivanu ith. peva. A tudi v drugih skladbah uporabljal je IIaydn hrvatske napeve. Njegov „Nocturne8 v G-dur iz 1754 1. ponavlja hrvatsko narodno pesen »Nikaj na svetu lepšega ni". „0 Jelena iabuko zelena" pa se uahaja v finak Za vintiijo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazJo so je po-Bebno uspešno Moll-ovo „Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj Be izrecno Moll-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (20 2) Kdor »c l»oJi nirtvouilu ali katerega je že zadel, ali pa boleha na navalu krvi, omotici, udotrpu, ali ne more spati ter ima bolne živce, naj si naroči knjižuro „Ueber Schlagfluss- Vorbeugung und Hei-langu, 5. izdaja, ki se zastonj in franko dobi od pisatelja bivšega deželnobrambovskega batalijouskega zdravnika Bom. W ©is t mana-a v Vilshofen-u, Bavarsko. (38—6) Havdnove Es-dur simfonije, v katero so upletene j tudi še hrvatske narodne: „DevojČica potok gazi, I noge joj se belu", „Na travniku' in „Jur postaja protuletje". Celo znana Haydnova maša „Hier liegt" naslanja se večinoma na hrvatske, ne baš cerkvene napeve: „Kozarč kozice pase" — Štor se šece po palači" — „Draga mojo gospodo" — „Sadila sem bažulek" — „Hoj bikla bjelu nožku" — „Jedna ciganka sa mnom se hvali" itd. Kuhač potem še nadalje obširno dokazuje, da je Haydn zaje-mal iz hrvatskih narodnih napevov, naposled pa celo sklepa, da je Haydn bil slovanskega poko- ! lenja. Porodil se je v Rohrau-u mej Hrvati, mej katerimi se često nahaja ime Hajdin, Hajdinak. \ Haydnov oče pisal se je še „Haiden". Mati njegova bila je po stariših Kolarjeva. Ker je Haydn, ka- i kor njegovi stariši, prišel mej Hrvati na svet, sme se sklepati, da je bil hrvatskega rodu in da si je ime spremenil, ker slovanski glas takrat še ni bil tako v čislu kakor danes. Kaj tacega vidi se tudi pri druzih umeteljnikih. Tako prelevil se je Buga rin v Bulgarelli, Avramović v Adelung, Bunič v Bona, Čorbič v Suppe, Draganič v Draganetti, Jelič v Je-lich in Jeal, Petelin v Handel, Polič v Pollini, Planinar v Desplanes, Trtic v Tartini, Zaje v Zagitz, Zuketić v Zucchetti, Ciganin v Zingarelli, List v Lisst itd. — (V kranjsko hranilnico) je meseca marca 1752 strank 396,636 gold. uložilo, 1969 strankam izplačalo se je 390.568 gld. 64 kr. V prvem četrtletji se je 70 prosilcem dovolilo 64.510 gl. posojil. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 3. aprila. V Hohenwartovem klubu je poslanec Šuklje objavil, da bode v zbornici stavil resolucijo, naj vlada v kratkem predloži načrt postave o dolenjski železnici. Klub to odobril in načelnik obljubil, da bode poskusil pridobiti tudi diuge klube za odobritev te resolucije. V zbornici bode Šuklje za njo govoril v ponedeljek ali torek. Dunaj 3. aprila. Danes pred sejo so se sešli na povabilo poslancev Hevere in Vošnjaka poslanci, kateri mislijo stopiti „v zavezo prijateljev posojilniških", katera bode kolikor moči čuvala koristi posojilnic zlasti, kadar bode razprava o podaljšanji bančnega privilegija. Dunaj 3. aprila. Kakor „Budapester Correspondenz" javlja, so se včeraj dokončale obravnave ob novi nagodbi. Glede* petroleja vsprejel se je zadnji posredovalni predlog Oger-ske brez premembe. Melassa uvažala se bode v bodoče carine prosta. Bel grad 2. aprila. Pozno po noči poklical kralj Ristića, da prevzame sestavo novega ministerstva. Z današnjim dnem prevzel Ristić vnanje ministerstvo. Ilistieevi prijatelji priredili so v po^nei noči njemu na čast sijajen banket. „Ustavnost4* glasilo Ris ićevo piše, da prememba vlade pomenjj, tudi prernembo vnanje in notranje politike srbske. Prebivalstvo jako laskavo pozdravlja srečni preobrat. Nesreča pripeljala nas na pravi pot nazaj. Carigrad 2. rnrila. Gadban efendi odpotuje po noči s posebnim vlakom v Sofijo. Konferenca se bode baje sešla v 5. dan aprila. London 3. aprila. Rusko brodovje od-plulo je včeraj iz Syre in se povrnilo v Sudski zaliv. Razne vesti. * (Največji vol v Evropi,) ki je že pri strelski svečanosti v Inomostu važno ulogo igral, od takrat pa se mirno v Holzkirchenu še dalje debeli, bode na konjskem semnji v Mouakovem 4 dni razstavljen. Iz Monakovega pa pojde kot „Velikonočni vol" v Pariz. Ta vol je res ogromen. Visok je 1 meter 90 centimetrov, od čela do repa meri 2 metra in 80 centimetrov, težek pa je 36 centov. ji li (Par.) Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pred. 313. V nedeljo 4. aprila IHSO. Odgovorni vodja: A. Slobodin. Ukrotena trmoglavost. Igrokaz v 4 dejanjih. V nemškem ,,der Goldbauer''. spisala Charlotte Birch-Pfeifer, poslovenil Josip Gecelj. Prvo dejanje: Neznana ljubica pri Savici. Drugo dejanje: Sokol-Tone, požiralec. Tretje dejanje: Žrtev očetove jeze. Četrto dejanje: Nasledki skrivnostne prisege. TJatopnina: Parter in lože 40 kr. — Fauteuil v parterji 70 kr. Bedel V parterji 60 kr. — Sedež na galeriji 40 kr. — Garnizonski in dijaški biljet 30 kr. — Galerija 20 kr. Sedeži se dob vajo v nedeljo od 11. do 12. ure dopolnili.e in zvečer od pol 7. ure naprej pri gl< dal š i kasi. Kasa se odpre ob 7a7. uri. Začetek ob 7. uri zvečer. Umrli no v VJul»IJ«ssa^ i 28. marca: Matilda Furlan, jetniskoga pa-.nik a hči, 2 leti, ulice na Grad St. 11, za pljučnico. 23. mar a: Li/a Matozel, mestna uboga, 77 let, Kar-lovska cesta št. 7, za katarom v črevesu. — Franc vVinter, pek, zdaj prisfljenec, 53 let, Poljanski nasip št. 50, za kroničnim katarom v črevesu. 30. marca: Martin Vindišar, trgovec, 32 let, Krizev-niški trg fit. 8, za otrpnenjem srca V deželnej bolnici: 28. marca: Matevž Vodnik, gostač, 70 let, za kapom. — Franc Švajger, delavec, 35 let, za joti ko. 29. marca: Blaž Kalan, gostač, 70 let, za katarom v črevesu. Meteorologi en o poročilo. a B a Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Neb) Mokri na v min. i 2. aprila. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 747v>3nins. 745-25 H* 744 86 nun. 52 0 16 6' 0 11-2 0 si. svz. si. S*h. si. jz. jas. jao. jas. 000™ 1 Srednja temperatura 11 0°, za 3*24 nad normalom. XDuLiaa.j3lr£l "borza, dne 3. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 85 gld. 05 kr. Srebrna renta.......... 85 „ 15 Zlata renta........... 113 „ HO , B°/0 marčna renta......... 101 „ 70 , Akcije narodne banke....... 878 „ — „ Kreditne akcije......... 292 , 80 „ London............ 12'» „ 90 P Srebro........... — , — n Napol. ......... ?.0 „ — , C. kr. cekini ,....... 5 R 94 Nemške marke ... 61 , 70 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 129 ,83 Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 170 , — , Ogrska zlata renta 4°/0 '..... 108 „ — , i, p.ipirna renti 5% ... 94 , 9.) , 6B/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 „ — Dunava r g. srečke 5'/r . 100 gld. 116 , 75 , Zemlj. obč. avstr. 4*/,0/« zlati zast. listi 126 , 75 „ Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice 118 „ 50 t Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 98 „ 25 „ Kreditne srečke .... 100 gld. 179 „ — „ Budolfove srečke.....10 „ — n — , Akcije anglo-avstr. banke 120 r 116 , 75 « Tramui\vay-<1rušt velj. 170 gld. a. v . 20 i , b<) a esenca za ze OLI.UVv Ljub Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem lin zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, kr6, ielodefino In premen-Javno mrzlico, zabaeanje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v fikatljlcah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri ve čem Številu dobi se primeren odpust. (348— >i Cena steklenici 10 kr. pere in prenareja po najeleginttiejših novih modelih in nafiii/Jili conah. (194—2) Ana Merješič, Sv. Petra cesta št. 13 v Ljubljani. 17 m o ti (50—19) t z&hB In zobovja f £ ustavlja po najnovejšem amnrikar.skem načinu j ♦ b1«7- vsakih bolečin ter opravlja plo m kovanja in 2 vse zohne o|»ern€iiJe + \ zobozdravnik A. Faichel, ♦ i poleg llrader.kega inoPtu, I. nadstropje Br. 100. Natečaj. (201—3) Slulba občinskega zdravnika s sede/em v trjfti Mozirje gornjogradskega sodniškega okraja na Šrirskcm se. bo 1. iun)uika t. 1. oddala z letno nagrado 200 .dje razni fiua lnosesaska -viiia. v originalnih stek'euicah in po originalnib cenab. V Lji..»i;nu!: pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, AVilh. Mayr. lekar, L Wenzl, prodajalec delikates, Ousiav Treo, prodajalec špecerijskega blaga. V Kianfii pri gospodu Fran Dolenz. trgovec špecerijskega blaga. V Loki: pri gospodu Jurij Deisinger, trgovec špecerijskega b'n?a. Na Utedu na jezeru {zdravil'ičo : pri gospo In Oton Woltting, prodajalec delikates (77—5) Briisko blago za elegantno poletno obleko v odrezkili po 3*10 metra, to je 4 Dunajsko vatle, vsak odreselc po samo gld. I.ho iz jako rine po samo gld. 7*— iz velefine po samo gld. lO.SO iz najilnejšti ovčje volne, ravno tako grebenasto sukuo in blago za ogrtače razpošilja proti poštnemu povzetju dobro znana /.ttlogsi sulina SIEGEL-IMHOF v BRNU. Izjava. Vsak odrezek je 3 10 metra dolg in 136 cm. širok, to je popolnem zadosti za celo moško obleko. Znana selidnost in zmožnost gornje tvrdke je jamstvo, da so liode poslalo najbolje blago prav po izbranem uzorci. Ker mnogo sleparskih tvrdk slepari s tem, da trdi, da prodaja „ Krnsko blago", pošlje zgornja'zaloga uzorco zastonj iu franko. (201—2) Izurjenega koncipijenta z legalno prakso ISĆe (219—1) Dr. Josip Rosina, odvetnik v Rudolfovem. v Ljubljani, Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih klobukov in kap;~^B prejema tudf kožuhovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (19(J—2) Za zimsko zdravljenje! Nova napolnitev medicinalnega 5f s I s t t ž............... Pristno in jako zdravilno. 1 steklenica 60 kr., dvojne velikosti 1 gold. Prodaja (674-21 j LEKARNA TRNKOCZY Svetlo bele zobe ""W dobo so po rabi svetovno znano dr. Popp-a aromatične zobne paste. Zobje (naravni in umetni) se obvarujejo in odvrnejo .• , ... . zobne bolečine. Cena 35 kr. Anatherin zobna in ustna voda dr. J. Cir. Popp-a, e. kr. dvor. zobozdravnika, Dunaj, I, Bognergasse 2. Radikalni lek za zobobolje, vsako bolezen v ustih in v dlesnu. Olajšuje zobenje pri otrocih in je neogibna pri uporabi mineralnih voda. Izdatna za grgranje pri kroničnem vratobolji iu zoper difteritido. Velika steklenica po 1 gld. 40 kr., Brednja po 1 gld. in mala po 50 kr. Dr. Popp-a vegetab. zoitui prašek stori zobe blesteče, ne da jih pokvari. Cena skatljici 63 kr. Dr. Popp-a Anathertn sobna paitta za čiščenje in ohranjenjo zob, odpravo slabega duha in zobnega kamena. Cena steklenej skledici 1 gld. 22 kr. Dr. Popp-a zobna plomba, praktično in naj sigurne j še sredstvo, s čemer si vsak lahko sam plombira Otle zobe. Cena zavitku 1 gld. Dr. Popp-a milo is sellftč. Že 18 let z izvrstnim vspehom rabljeno sredstvo prod hrastam, lišajem, pegam, srbenju kože, ozebljinam, potenju nog. Cena 30 kr. (153— lt jjV Preti ponarejanjem te svari, P. n. občinstvo se prosi, zahtevati izrecno c. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti samo take, ki imajo mojo varstveno znamko. S0T~ Več ponarejaleev in prodajalcev na Dunaji in Inspruku bilo je nedavno obsojenih k občutnim kaznim. ~W Dobiva Be v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Kariuger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na KrSkeni: P. Bomches, lekar; v Idnji: J. Warto, lukar; f Kranji: K. Savni k, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Koievji: J. Hran ne, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; p liadovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: F. Ha i k a, D. Ruzoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Hup reeht, lekar; v Crnomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar Lastna skušnja {y+ Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil proti revmatizmu ali bolečemu trganji po udih, kupi naj za 40 kr. steklenico pristne«!« PAIN-EXPELLER \U m morskim iiiiiiIkiiii. Sedemnajstletna »kušnja in mnogobrojni vspehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseh lekarnah *. Glavna zalog*: Lekarna pri Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J. VV. Konig, lekar. (613—24) Besolvirno milo, izumljeno in napravljeno od Frana Pichler-ja, r. k. žir nadzdraTnika t »TJt.-oger. vojaki, se je za dobro pokazalo pri vseh vnanjih poškodovanjih konj In goved. Večkrat odlikovano s častilnimi spričevali, zahvalnimi in priznalnimi pismi živinozdravnikov, kmetijskih društev in zavodov ter mnogobrojnih posestnikov. — V Ljubljani prodajajo: Mihael kastner, Viljem Mavr, Josip Schlafer. (136-8) Oklic na častilo občinstvo! ! Naznanilo! Ker sem opustil moji obe znani prodajalnici na Grabnu in Štefanskem trgu ter Be preselil v svojo hifio, sem v prijetnem položaji, ker mi ni treba več plačevati visoke najemnine in nemam tako velikih troškov, kakor v mestu, blago za 50 odstotkov ceneje prodajati. Prodajam tedaj pristno Brnsko čisto volnato blago za moške obleke ■■ zst pomlad in poletje, tm črno, rujavo, svetlosivo, tcmnoBivo, temno, čokolada-sto, meiirano in v vseh modernih barvah in načinih po sledečih čudovito nizkih cenah. Cela obleka velja Iz prima blaga samo gl. 3.75, In Iz veleprima blaga „ 4.75. Blago je iz čiste volne in je najmanj dvakrat toliko vredno. To blago je posebno primerno za ogrtače, moške in ženske plašče, sukm-no obleke in ponočne sukno itd. Poleg tega imam na prodaj iz neke konkurzne mase se nekaj tisoč kosov pristnega Brnskega grebenastega snkna za moške obleke iz etet® «vi|ej volne; po najnovejših uzorcih, ravno tako v temnejših, kakor v svetlejših barvah. To blago je prej veljalo v tovarni gld. 15, sedaj ga pa prodajam santo po gld. ».75 za celo obleko. Blaga je dovolj za sukno, hlače in telovnik celo za največjega in najmočnejšega moža. Naj vsakdo naroči v svojem interesu, kajti dobiček ima tako samo kupec, ker tovarnar zgubi jako veliko pri teiu blagu. Izjava. Ker manjka časa, se uzorci nikakor ne morejo poslati. Javno pa izjavimo, da denar povrnemo, ako bi blago ne ugajalo, tedaj lahko vsak brez rizike naroči. Hkratu je še prodati več tisoč popotnih plaidov po gld. S.SO primas in po gld. 5.50 ve.e-priniM komad, v sivej, sivomelir«nej in v vseh modnih barvah. Ti poputui plaidi so inoj brati dvakrat toliko vredni, o čemer se bode vsak kupec prepričal. — Ti plaidi so neizrečeno veliki, visoki in debeli, tedaj nepokončljivi. Razpošilja se proti predpnšiljatvi denarja ali povzetji. Naslov: (205-1) Exportwaarenhaus „Z u r A u s t r i a" Wien, Ober-Dčbling, Mariengasse 31, v svojej hiši. Semena velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja proda|a sveža (130—9) PETER LASSNIK v LJUBLJANI. Simon kiikec, * piTroTrstr v Žavci v Savinskej dolini, priporoča svoje izvrstno, preokusno marčno pivo v sodčkih in steklenicah ter zagotavlja č. naročnikom natančno, ročno in pošteno postrežbo. . (170—3) NizozBmsto-ainerišto parništo JKuncesUonirano o«i c. ki: avstrijske rlatie. DLltEliTIV-A. vožnja vsak teden s postnim par-nikom I. razreda. ROTTKBDAM 4 VI S T E K 1> A M NEW-Y0RK oa.ti.od. v © o "to o t c Najhitrejša vožnja. nižje cene. Izvrstna hrana. I., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj več o prevažanji osob in blaga pove rav-. nateljatvo v Itotterdama in njega generalni agent J. O. WEISZ, špediter, I., AugUMtengaaae« Bunaf (716—11) Objava. Jako važno za vsako družino! Velikansko zalogo jako solidne tovarne t'onix-s rebrnega blaga sem jako po ceni kupil in jedini morem jako dobro patentovano jedilno orodje iz fonix-srebra prodajati po sledečih zares basnovitih cenah in sicer posamezne kose: 6 nožev z zanetanimi rezili.....gld. 2.—> 6 patentovanih žlic s krono iz fonix-srebra s krono...........„ 1.50 6 masivnih patentovanih vilie iz fonix- srebra s krona.........„ 1.50 6 masivnih patentovanih kavinih žličic s krono iz fWnix-srebra......„ —.65 6 finih jajčnih žlic........„ —.45 6 prekrasnih finih jajčnih kupic „ —.80 1 masivno izvrstno čajno cedilico z držalom ............• „ —.50 1 masivna zajemalka za mleko. . . . „ —.75 1 h zajemalka za juho .... . 1'— 6 masivnih podstavkov za nože . . . „ 1*25 2 jako lepa svečnika za na mizo ... „ 1*— 1 w „ prezentovalna tasa.... „ 1.60 1 lina cukrarnica in poprovuica . . L —.40 49 kos.v. Vkup gld. 13.30. To jedilno orodje vkupo 49 kosov, najedenkrat naročeno, dam samo za gld. 10. (183 — 5) To patentovano fonix-srebro je najboljša po-uaredba srebra, ostane vedno belo, kakor pravo srebro, se. ga ne loti zeleni volk, kakor drugih kovin, in je tedaj zdravju jako ugodno, zatorej se mora priporočati vsakej družini, lastnikom gostiln in kavarn. Za dokaz, da je moja objava reelna resnica, zavežetn se javno, da neugajajoče blago takoj nazaj vzamem in denar povrnem. Vsakdo tedaj lahko brez skrbi naroči. Pošilja se hitro proti poStnemu povzetju. Naslov: Universal-Export-Bureau, S. L8w, Wien, II, Flossgasse/6. !! Noben cilinder več ne bode počil!! •-rJ O. 3ex. priv. in kroglasti cilindri M. PATENT MARIJAN (z varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi 1*. KAJSEL-sl, trgovina s steklom, C656—li) tt Xjj-u."tolj3un.I, Stari trg- št- 15. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. *x±x±±±x±±±±±±±±±±±*±*±*±*X I ALOJZIJ KUNST, * 4( čevljarija, Židovske ulice št. 4, X-0"U."blja*3^.i, Židovske ulice 8t. 4, priporoča svojo bogato in raznovrstno zalogo narejenih čevljev za dame, gospode in otroke Lj lastnega iz^>"a- Tj nijo in zapomnijo. — Pri naročilih po pošti prilozi naj se jeden čevelj H za moreč. (216—1) XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX* 67 I zboljšanje šivalnih strojev. Največja zaloga šivalnih strojev. JAN. JAX, lijuhljaiiiu HOTEL EVROPA. neieiiue obrotte po 4 «1» S tcld. (m 3-si) Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno. ']V »J 1> 1J £ <» b I n o t BBB Velika zaloga (217-1) B k] obukov za gospode od 2 ffold. 3« kr. više, za do<±2Ee od 1 golti. 90 kr. više. Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t. d. J. SOKLIC, V Ljubljani, Gledališke ulice h. št. 6. Vnanja naročila se hitro in 7 ceno tzvrie. "iN ttj holjže bintf o! Dečko rodbine, 15 let star, slovenskega in nemškega je->ien, se želi v kaki prodajalnici mešanega blaga iz dobre sika zmožen, izučiti. — Ponudbe naj se pošljejo gosp. Franu Aerko-tn v Cerknici prt Rakeka.' (224—1) Proda se hiša št. 34> v I duiMiu poleg tovarne za Btikno v dobrem stavbenem stanu z novo sezidanim magacinom, ledenico in vrtom. Kdor želi kupiti, naj povpraša pri CJ. Flaoher-jl v Zvezdi št, 18. (222—i) *X*KXXXXXKXXXKXXXXKXXXKXXKX*XXXK*XXXK Častitim svojim kupovalcem in p. n. konsumentom naznanjam, da sem danes otvorll svojo filijalo v Slonovi ulici lastni liišsl štt lO—IS ter jih prijazno vabim k obilnim naročbam na sele barve, ftreeže, lake in mnogovrstno v to stroko spadajoče blago. ADOLF HAuTTMANN, tovarna oljnatih barv, firneža, laka. LJUBLJANA, 3. aprila 1886. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: (223—1) mnuum Pri podpisanem stavbenem podjetji dobi še kakih 100 dobrih, kamnosekov ta trdi peščenih: in kakih 100 dobrih, zidarjev za predore celo leto dobro plačano akordno delo. Mnnkaoa (Gorenje Ogersko), dne 22. marca 1886. (212—S) Stavbeno podjetje Mnnkacs-Beszkiderske železnice. Zahvala in priporočilo. Zahvaljujem se slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno kemično spiralnico, v katere j se razparane in nerasparane moške in ženske obleke, obleke za vizite, šali, tapecirarsko blago, tepihi z VBemi okraski, da isti ne zgube prvotne svoje barve in oblike, lepo očedijo. Pregrinjala VHpre)m6 se is pranf e in se potem nategnejo, da so zopet lepa, kar se prav dobro in ceno izvrši. — V moje j ^'-""Vff-fT-Vr^-f-T-T-t-t-l-^TT-f-T-T-T-t-F KAVARNO „EVROPA" PRI TAVČARJI otvoril je dnć X. aprila, podpisani, kar si usoja p. n. občinstvu s pristavkom naznaniti, da bo skrbel za najfinejšo pijačo in najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem priporoča se Janez 0-ruLd.esa, (211—a) kavarnar. barvarni se vsprejme za barvanje svilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski paletot in plašči za dež, ne da bi se isti razparali. Vse to se barva v vsakej barvi, katera se naroči. Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje se priporoča z odličnim spoštovanjem JOSIP ElIOSEp (218—1) PoljaiiMki nasip, Ozke ulice li. ftt. 4, v I\f ubijani. Lekarna TBJT0CZY i zraven rotovža v Ljubljani, J hhratu HOMEOPATIĆJNA LEKARNA, zaloga vseh dom&61h in tujih apeoljalltet, "W * priporoča sledeče izdelke. J Vsakemu izdelku pridenc se navod, kako je rabiti. + ANATERIN USTNA VODA, 1 stekle- j GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANDELNOVO, PEŠČENO niča 40 kr BABY P0WDER, štupa za otroke in odraščene debele ljudi, 1 »kutijica. 30 kr. BERGERJEV A K0SMETIČNA IN ZDRAVI LSK A MILA VIJ0LĆN0 GLICERINSKO MILO,40 kr. OBRAZNO LEPOTiLO,imenovano „Damen- toilette", 1 steklenica 30 kr. POMADA ZA LASE, po katerej lasje hitreje raBtejo, po prof. Pithu, a 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, a 85 kr. TINKTURA ZA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. b čopičem vred. K0L1NSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 gld. ŠNARNlCNl PARFUM, 1 steklenica 1 gld., ^«kor tudi drugi parfumi po proizvoljnih conah. MALAGA VINO, katero neposredno dobivamo, v steklenicah po 30, 60 kr. in 1 gld. IO kr. MALAGA S CHINO, proti pomanjkanju slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr. MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. SLAJEVI CUKRĆKI, a 10 kr. in po pro- MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr., 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica ;ki kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru- deči, a 30 in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, A 30, 60 kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50. kr., 1 škatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salicilno kisle ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRČKI, proti kašlju, hrlpavestl itd., ki bo so že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 škatljica 30 kr., kakor tudi PELINOVI, SLIZNI, GUMI IN SALMIJA-KOVI CUKRČKI po proizvoljenib cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), se nikdar ne posuši, A 20 kr. ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste. izvoljenib cunah. H izdelki in drage tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. ~W (044—23) Usojam se s tem p. n. občinstvu Vrhnika in okolloa najuljudneje naznanjati, da sem prevzel prazne prostore, v kateiih je bila do sedaj kupčija g. C. Gotloba in dr., da jih bodem napolnil z dobrim svežim blagom in odprl 10. malega travma 1.1. kupčijo s manufakturnim, Špecerijskim in drobnim blagom, železnino, steklcnino in poljskimi pridelki pod tvrdko poprej F. GOLLOB. Z izdatnimi sredstvi, temeljitim poznanjem vsega trgovskega blaga in strogo solidnim postopanjem upam vat reči vsem zahtevam svojih čast. kupo-valcev ter prosim, da me počastite s svojim zaupanjem. Zagotavljam, da Be bom vedno prizadeval ohraniti si ga vselej z naj- Z odličnim spoštovanjem IMZ. bbilej. pošteaejšo postrežbo (129—3) irebanje Ž© 24. tega IBeseca, incsemlioW*ffil SREČKE I Glavni dobitek v gotovini denarnih dobitkov. 10.000*- 5000^V^- 20°io H4788 Kinceem-srečlre dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Budimpešta, Watteiiergas»e O. (142—22) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zel« z ni kur. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".