/Primorski Št. 161 (15.263) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul Montecchi6-Tel. 0fl/77%600______ GOBCA - Drevored 24 maggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD-Ul. Ristori 28-Tei. 0432/731190 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BČlKB Nove tortice tMMMMF s plačilnim servisom MOJA BANKA' 1500 lir SOBOTA, 17. JUNIJA 1995 Čas novih velikih vojn Barbara Kramžar , .Niti sanja se nan ) naj naredimo z B ,0ttl. je na srečanju C padskem Halifaxu t-iumat. tiosno sc rfBi V paket z nas] ajhne vojne«, ga ^ s štampiljkam: „ efavanja in upanje bo vse končalo v 0 °d sebe. Države, lPtv«dn° kitijo z d starim imenom i satejSe sedmerice svi ® Oprejo ubadati Pjanu, ker se pripre a svoje vojne. Te JaO na prvi pogled T PuIVa tiktaka pokl°m in Washi svol ^radi zapi ^rilsko Criš1 r luksuzne avl /JJA ir u2,deset dni j kakršnega ®Setletjih sku ačanja sovjel J^ann ni bi Predstavljati. G °]em ne i g)ocem obUčju , — uuvi SKJ J° Podelili N .^pje finančr oržav. - do ; ^ denar 5°^ ;eHkipe; jpiejo prc gardam: H ki sVi veu Jprese? S^daj Ja se ac b°lie re ^Vetrju seb6jJ k°nkur, djiC cs!°zno Skupini 20lo (t daleč) ska? N glavoi Satih kina sijo. »Mavrična« razstava otroških vrtcev TRST - V občinski palači so odprli razstavo risb in del otrok slovenskih in italijanskih otroških vrtcev o prehrani, zdravju in okolju, ki so jih bili izdelali v okviru načrta Mavrica. S tem so tudi proslavili 25-letnico obstoja državnih otroških vrtcev. Na 4. strani ZA PREBOJ OBROČA OKROG SARAJEVA Bosanci začeli silovito napadati Poziv iz Halifaxa HALIFAK - Sedmerica najpomemb- raca sprejela posebno izjavo, v kateri nejsih industrijskih držav sveta je prva so sprte strani v nekdanji Jugoslaviji posvetovanja namenila zaostrovanju pozvali k takojšnji zaustavitvi spopa-razmer v Bosni in Hercegovini in na dov. Bildt in Stoltenberg pa naj bi čim-pobudo francoskega predsednika Chi- prej odpotovala na krizno območje. SARAJEVO - Drugi dan velike ofenzive za preboj obroča okoli Sarajeva je 20 tisoč pripadnikov bosanske vojske napadlo srbske položaje nad mestom. Pri tem so presekali glavno cestno povezavo med Lukovico na jugu in Palami severno od prestolnice. Ostri boji so potekali tudi na območju Krupca, kjer leži zadnja cestna povezava, po kateri Srbi oskrbujejo Lukovico. Bosanski Srbi so na napade odgovorili z obstre-Ijevnjem Sarajeva. Topovski izstrelki so zadeli bolnišnico v centru mesta in pri tem ubili dva pacienta, trije pa so bili ranjeni. Srbi so izstrelili tudi dve raketi, ki sta padli v bližini zgradbe predsestva. V mrtvašnico so prepeljali 15 oseb, od tega šest pripadnikov vladne vojske. Drobci iztrel-kov so ranili tudi pet pripadnikov mirovnih sil OZN. Žrtve so tokrat šteli tudi v srbskem predmestju Hadžiči, ki so ga Muslimani obstreljevali. Grafični Bienale: nagrada Spacalu LJUBLJANA - Včeraj so v Cankarjevem domu, Modemi galeriji in galeriji Tivoli odprli 21. mednarodni grafični bienale. Na otvoritveni slovesnosti obsežnega projekta so podelih tradicionalne nagrade. Žirija je podelila veliko častno nagrado Britancu Joeju Tilso-nu, veliko nagrado Nemcu Giintherju Ue-ckerju, drugi nagrajenci pa so Se Jung Won Chul, Bernardi Rolg, Lojze Spacal (nagrada za življenjski opus), Brigit Sauer, Peter Guba in Minimo Paladi-no. TRST / ODPRLI MEDNARODNI VZORČNI SEJEM Ne samo novo ime, ampak tudi ozračje TRST - Na sejmišču pod Montebellom se je včeraj začel Poletni sejem, kot se imenuje letošnja 47. izdaja tržaškega mednarodnega vzorčnega sejma. Novo pa ni samo ime, ampak tudi ozračje, ki ga je bilo jasno čutiti na včerajšnji otvoritveni slovesnosti, na kateri so po-, leg predsednika sejemske ustanove Savina govorili zastopnik rimske vlade, podtajnik Mastrobuono (na posnetku med rezanjem simboličnega traka -foto KOMA), predstavnik tržaške občinske uprave Damiani, član deželne vlade Degano in predsednik tržaške Trgovinske zbornice Donaggio. Na 10. in 11. strani Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Kakšni so danes odnosi med Slovenci v Italiji in matično državo, se na naslovnici tokratnih Nedeljskih tem sprašuje Bojan Brezigar in ugotavlja, da bi bil že čas, uresničitev širše zasnovanih odnosov. Na barvnih straneh se tokrat predstavljajo učenci osnovne šole Josipa Ribičiča od Sv. Ivana v Trstu. Napisah in narisali so, kako so se imeli na izletih v Benetkah in v Glinščico ter na sprehodu po Rilkejevi pešpoti. Elio Fornazarič je tokrat obiskal vasico Boneti v doberdobski občini, kjer je bilo nekoč vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. O dilemi med predčasnimi volitvami in podaljševanjem življenja sedanji zakonodajni dobi pa piše Vojmir Tavčar, ki razčlenjuje poglede posameznih strank, njihova načelna stahšča, pa tudi »štacunarske« interese. Prva pomocijska pobuda Enokras za valorizacijo kraških vin je zelo dobro uspela. Ce so organizatorji hoteli približati kraška vina širši publiki so pri tem poželi dokajšen uspeh. Srednjeveško kovanje na slovenskih tleh je precej neobičajna tema, njej se je posvetil Andrej Stekar v referatu, ki ga je zagovarjal ob glavni tezi na tržaški ekonomski fakulteti. Z njim se je pogovarjala Tatjana Dolhar. Tatjana Gregorič pa je spremljala otroški goalni orkester VEM, ki se je udeležil 4. glasbenega festivala evropske mladine v Budimpešti. TRST / ŠEST ARETACIJ Zaprli podpolkovnika in marešala finančne straže ter 4 podjetnike Obtožujejo jih korupcije - Pred tedni so že aretirali tri podčastnike TRST - Po nalogu tržaškega sodstva so aretirali podpolkovnika in marešala finančne straže tre štiri podjetnike, enega iz Tržiča, enega iz Ronk in dva iz Trsta, ki jih obtožujejo korupcije. Aretacije so opravili sami agenti finančne straže ter sledijo štirim aretacijam, ki so jih izvedli pred nekaj tedni. Podpolkovnika in marešala so odpeljali v vojaški zapor v Peschiero, ostale (z izjemo priletnega podjetnika, ki je v hišnem priporu) pa v Koronejo. Podobno kot pred tedni, ko so aretitali nekega inštalaterja ter tri predstavnike finančne straže, gre tudi v tem primeru za dobave ali vzdrževalna dela v kasarni finančne straže v Ul. Giulia v Trstu. Kot pravi obtožnica, so podjetniki na »zasebnih« dražbah predstavili višje predračune od dejanskih, seveda v dogovoru s finančnimi stražniki. V ^zameno so slednji dobili denar ali druga darila. Na 4. strani Danes v Primorskem dnevniku Borrelli nova tarča? Sef milanskega tožilstva je prepričan, da so sedaj spletke usmerjene proti njemu. Stran 2 Predstavili Mittelfest ’95 V Čedadu so včeraj predstavili program letošnjega Mittelfesta, ki bo od 19. do 23. julija. Stran 3 Tržaška Cerkev se pripravlja Na Pomorski postaji bo v ponedeljek škofijska skupščina, s katero se tržaški kristjani pripravljajo na vsedržavno zasedanje v Palermu o novi družbi. Stran 4 Paraliza v tržaški skupščini Soočenje o regulacijskem načrtu je paraliziralo tržaški občinski svet, ki mora oceniti 400 popravkov. Stran 5 Načrt za proizvodnjo elektrike Občinsko podjetje v Gorici je predstavilo načrt za proizvodnjo elektrike. Centralo bi zgradili pri Piacenzi, poganjal pa bi jo plin. ZOI2002 bodo v Salt Lake Cityju Mednarodni olimpijski komite je včeraj v Budimpešti odločil, da bodo prve zimske olimpijske igre v naslednjem tisočletju v ameriškem Salt Lake Citvju. Stran 26 PODKUPNINSKA AFERA / PREISKAVA O ZADEVI Dl PIETRO TRENJE V KARTELU SVOBOŠčjjT Boirelli je prepričan, da je sedaj on tarča napadov Berlusconi je ovadil kasacijskemu sodišču sodnijski tim »čiste roke« Casiniza razčiščenje Berlusconija je pozval, noj ne drsi preveč no desno MILAN - Sef milanskega tožilstva Francesco Sa-verio Borrelli je prepričan, da je on sedaj glavna tarCa manevrov, ki so se zaceli z napadom na njegovega bivšega sodelavca Antonia Di Pietra. V tem prepričanju sta ga utrdili dve dejstvi: Četrtkova izjava bivšega pravosodnega ministra in koordinatorja Forza Italia Cesa-reja Previtija, da je kdo skušal zlorabljati Antonia Di Pietra, in dejstvo, da je predsednik Forza Italia in bivši premier Silvio Berlusconi vCeraj vložil na glavnem tožilstvu pri ka-sacijskem tožišCu ovadbo zoper milanski tim »Ciste roke«. Borrelli je vCeraj sprejel z nasmeškom na ustnicah novinarje, ki so ga obstopili in ga prosili za oceno zadnjega zapleta v zadevi »Ciste roke« in preiskavi o Antoniu Di Pietru. Toda besede so bile grenke. Borrelli je odločno zavrnil obtožbo, da bi kdaj skušal pogojevati delo kolegov, predvsem pa se mu je zdelo smešno, da bi sploh poskušal pogojevati Di Pietra. Takoj potem pa je tiho pripomnil, da je on tarča spletkarjenj. »Morda bi me radi zalovili,« je dejal Borrelli. In ko so mu novinarji povedali Se, da je Berlusconi ovadil tim »Ciste roke« generalnemu tožilstvu pri kasacijskem sodišču, je dodal: »Naj bo. Pomeni, da bo seznam mojih disciplinskih prekrškov daljši.« Sef milanskega tožilstva je bil med sodniki edini, ki je spregovoril z novinarji. Ostali elani tima sploh niso hoteli odpreti ust. S posredovanjem svo- jega odvetnika pa se je včeraj po daljšem molku oglasil Antonio Di Pietro. Bivši milanski tožilec je zanikal, da bi se bil kdaj obrnil za pomoč na bivšega obrambnega ministra Cesareja Previtija ali na kogar koli drugega. Dodal je tudi, da je vse akte v preiskavi podpisal zavestno brez vsakršnih pritiskov. »In tudi ne bi moglo biti drugače glede na na tvorno delo skupaj s kolegi,« je v izjavi zapisal Di Pietro. Previti je v četrtek med drugim dejal, da sploh ni skušal očrniti Di Pietra, ampak je sodniku, ki ga je prosil za pomoč, skušal pomagati. »Drugi so ga skušali pogojevati in so pritiskali nanj,« je menil bivši obrambni minister in očitno cikal na sefa milanskega tožilstva. Vodstvo protinapada proti timu »Ciste roke« pa je vCeraj prevzel spet Berlusconi. Milanski sodnijski tim je prijavil glavnemu tožilstvu pri kasacijskem sodišču (najvišji organ tožilstva v Italiji) zaradi kršitve preiskovalne tajnosti. Po Berlusconijevi ovadbi je sodnijski tim omogočil sistematični »-beg« novic, ki je imel kot edini cilj prav njega, Silvia Berlusconija. Kršitve preiskovalne tajnosti naj bi dokazovale, da naj bi tožilci bili sovražno razpoloženi do liderja Forza Italia, skušali naj bi ga politično diskreditirali in posluževali naj bi se metod inkvizicije. Medtem si je brescian-ski tožilec Fabio Salomone, ki raziskuje zadevo Di Pietro, privoščil kratek oddih. Pred odhodom je Salomone demantiral, da namerava takoj zaslišati bivšega obrambnega ministra Cesareja Previtija, posredno pa je priznal, da je bilo ime koordinatorja Forza Italia omenjeno med marsikaterim zasliševanjem. Salomone je povedal, da bo prihodnji teden zaslišal bivšega pravosodnega ministra Alfreda Biondija. Novinarsko raziskovalno delo je povzročilo veliko težav odgovornemu uredniku tednika Panorama Andrei Montiju. Kaže, da založnik (Silvio Berlusconi) ni bil zadovoljen s tem, da je Monti delno razkril Previtijevo vlogo v zadevi Di Pietro. Zato se širijo glasovi o njegovi odslovitvi. Toda novinarji so vCeraj zagrozili s stavko, Ce bi do odslovitve res prišlo. Francesco Saverio Borrelli RIM - Tajnik Krščanskega demokratskega centra Pierferdinando Casini je izkoristil priložnost zasedanja vsedržavnega sveta svoje stranke, da je udaril s pestjo po mizi in preusmeriti politiko kartela svoboščin k centru. »Ne pristajamo na dvostrankarski sistem v Italiji in nočemo razvodeniti svoje identitete v desnici. Mi smo center, ki se je odločil, da vlada skupaj z desnico,« je dejal Casini. Tajnik KDC je v svojem poročilu večkrat podčrtal, da se mora Kartel svoboščin ozreti proti centru in pozval Silvia Berlusconija in njegovo Forza Italia, naj ne drsi na desno, ampak naj v Kartelu odigra vlogo sile, ki uravnoveša PODKUPNINSKA AFERA / NA UKAZ TURINSKIH SODNIKOV Marcello Deirutri izpuščen na prostost Predsednika Publitalie je turinsko tožilstvo zaslišalo v zvezi s črnim skladom podjetja TURIN - Na ukaz turinskega sodnika za predhodno preiskavo je bil vCeraj izpuSCen na prostost predsednik Publitalie Marcello DelFUtri (na fotografiji). V izpustitev je privohlo tudi državno tožilstvo, ki je pred tremi dnevi spet zaslišalo Fininvestovega menedžerja. DelVUtri je v kratkem pogovoru z novinarji potrdil, da je dal skupščini družubanikov na razpolago predsedniški mandat. Dodal je, da je v pogovoru s tožilci pojasnil gibanja na svojih osebnih bančnih tekočih računih in poudaril, da podjetje sploh ni vpleteno v izdajanje lažnih faktur in b oblikovanje Črnega sklada, za kar si je prevzel odgovornost poddirektor Lorenzo Pran-delli. Deirutri ni potožil nad aretacijo. Rekel je, da je vseh 17 dni, ki jih je odsedel v zaporu, izkoristil za branje in za počitek. Zavrnil je tudi možnost komisarske uprave za podjetje, kar je zahtevalo milansko državno tožilstvo. Takoj po osvoboditvi je Marcella DelPUtrija poklical na Mobitel glavni delničar Fininvesta Silvio berlusconi, s katerim se je menedžer pošalil, da je bil v zadnjih Časih nekoliko zadržan. politiko Kartela. »In j® sno je, da brez nas ne b° mogoče graditi centra,(< je dejal Casini, ki je BeI lusconiju moCno zame ril dejstvo, da se je x' prejšnjih dneh večkra srečal s predsednikom Nacionalnega zaveznD' tva Gianfrancom Fin1' jem, medtem ko ni P°' vabil na pogovor manj' ših centristicnih kompO' nent. V tej povezavi je Casini videl izrinjanj® središčnih sil na obrobje in drsenje Forza Itaha na desno. To pa po Časi nijevi oceni ni strategij3, ki bi lahko omogočil3 Kartelu zmago, saj »referendumi dokazan, da volilci kaznujejo j3' strehe, tiste, ki kričijo m rohnijo, medtem ko nagradijo trezne in umirj6' ne sile«. Berlusconi je takoj odgovoril, da ne dikr1' minira,nikogar v Kartelu in da srečanja niso vse lej potrebna, ko je polh1' ena izbira jasna. Oblju bil je tudi, da bo v prl hodnjih dneh vse jasno, Ali je to tisto razcisce nje, ki ga je v imenu KDC zahteval njeg°v predsednik elemente Mastella? Ob teh trenjih v Kar telu svoboščin se je zde la anahronisticna-trditev Gianfranca Pinija, da v levi sredini »vlada zme da«, medtem ko je Kar tel »bolj homogen«. Fm1 je tudi prepričan, d3 Kartel ne bo imel težav, Ce bo pripravil konkre tne programe in j3 izbral kakovostno vla dno ekipo. Očitno pa je, da je p° litiCni okvir zmeden 1 da različni interesi sih)0 stranke k razhajanju. NOVICE 26 centrov za vivisekcijo ni v skladu z zakonom RIM - Na 257 inšpekcijah, ki so jih opravili v nekaterih italijanskih raziskovalnih inštitutih so preiskovalci ugotovili 128 prekrškov, od katerih 13 kazenskih v 26 inštitutih; med temi inštituti je 14 javnih; preiskovalci so tudi prijavili sodstvu 22 oseb. To je obračun operacije, ki so jo posebni karabinjerski oddelki zaključili v začetku meseca aprila; obračun je objavila Zveza za boj proti vivisekciji, iz njega pa izhaja, da je Sicilija na prvem mestu lestvice o protizakoniti eksperimentaciji; sledijo ji Emilija - Romagna, Lombardija, Ligurija, Lacij, Marke in Venelo. »Vroči« telefon: odstop občinskega sveta PIEVE DI CADORE (BELLUNO) - Občinski svet in odbor iz Pieve di Cadore sta predsinoCnjim odstopila zaradi sodnih zadevščin, v katere so vpleteni občinski upravitelji. Prav predvčerajšnjim je odbornik za javna dela Marco Moglia, ki so ga zasačili ob županovem telefonu, ko ga je uporabljal za “vroCi" telefonski pogovor po telefonski številki 144, prejel jamstveno obvestilo zaradi poneverbe javnega denarja. In tudi sam župan Antonio Favero je pred mesecem dni obtičal v zaporu zaradi združevanja v zločinske namene, korupcije in zlorabe v okviru preiskav karabinjerjev iz Belluna o gradbenih zlorabah. Karabinjerji so namreC nadzorovali županov telefon in tako odkrili, da ga je Moglia, ki je bil za odbornika imenovan komaj pred mesecem dni, uporabljal za dolge in erotične pogovore s takoimenovanimi “call-girl”. Motoma gondola le provokacija? Delo je, delavcev ni VICENZA - Znano podjetje Campagnolo iz Vicenze. ki izdeluje sestavne dele za kolesa se je kar pismeno obrnilo na krajevne in druge Župnike iz dežele, da bi lahko najelo kakih dvajset mladih delavcev. Novo metodo za najetje novih uslužbencev si je izmislila Bertilla Nicoletti, Id je odgovorna za osebje. Preizkusila je namreč vse institucionalne in tradicionalne poti, vendar brez konkretnih odgovorov; zato se je kar obrnila na duhovnike v upanju, da bo njihovo posredovanje pri mladih obrodilo zaželene sadove. BENETKE - Ko so jo zagledali, so Benečani in številni turisti, kar osupnili: na gondoli ni stal veslač, ki bi jo z dolgim veslom med številnimi motornimi Čolni vodil po glavnem beneškem kanalu; gondolo je poganjal motor. Zakaj? V znak protesta, ker je v kanalu vse preveč motornih čolnov; Ce bo šlo tako naprej, se bodo pač morale vse gondole prilagoditi. H ITALIJA / PODATKI LEGE AMBIEMTlIF' Rekordno onesnaženje, nobenega varstva okolja RIM - Italija je na dnu lestvice, ugotavljajo naravovarstveniki Lege Ambiente, kar zadeva zaščito okolja, na vrhu pa z vidika onesnaževanja, ki ga celo »izvaža« v sosednje države: letno vetrovi ponesejo prek meja približno 800 ton žveplastega anhidrida. Leta 1992 so v Italiji spustili v ozračje 25 % veC ogljikovega anhidrida kot leta 1975, v istem obdobju pa se je v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji količina teh strupenih plinov zmanjšala. Onesnažen seveda ni samo zrak, ampak tudi vode: v Firencah, Rimu in Milanu vsak občan porabi dnevno skoro 500 litrov vode, odplak pa v Milanu sploh ne prečistijo, v Palermu jih prečistijo 1 odstotek, v Firencah pa 7 odstotkov. Italija pa je na pr- vem mestu nezavidljive lestvice uporabe pesticidov, 760 kil°j gramov na kvadratni kilometer, in najmanjšega Števila uslužbencev na ministrstu za okolje, borih 16°’ medtem ko jih ie,,v Franciji in NemCiJ1 Rim, IZ ZAKULISJA ITALIJANSKE POLITIKE ČEDAD / VČERAJ PREDSTAVILI 4. IZVEDBO Samo polovična resnica o dosjejih Bivši notranji minister Maroni potrdil obstoj dveh dosjejev o predsedniku republike " Človek ima vča-. . vtis, da so se v Italiji IpT11 kazalci ustavili in da n j6 na političnim drocju le malo spreme-°- Se vedno so »zastm-l®na jabolka« dosjejev . stavni del zakulisne po-lcne bitke in se vedno Povsem jasna vloga obsevalnih služb. teH • t0 le v intervjuju s nikorn Panorama na-goval bivši notranji mi-. s er Roberto Maroni, ki e m®d .dragim omenil, da ni-°j nl kar dva dosjeja o tpedsedniku republike searju Luigiju Scalfaru. Ceraj se je Maroni po-11 k tem vprašanjem v jtJPv°ru z novinarjem panske poluradne pa-^Pisne agencije Ansa. ■■ e§°ye besede niso zelo sne in ne razpihujejo go-J^egle sumničenj, ki še si ano lebdi nad zakuli-sctj1 Pijanske politične , de, ker Maroni posre-tkv n.arniguje na neke pri-e in manevre, ki jih ni je h Zaustaviti- Jasno pa “a obveščevalne slu-sf.®.’ v nasprotju s poobla- 0 C v® hirajo podatke o ,P.°litiCnih strankah in o Politikih. kj.^. Pogovoru z Anso je Vg j1 notranji minister po-u dal, da je na račun .adsednika republike odda' Iv*1 ^va dosjeja. Enega J bi pripravila civilna ^Veščevalna služba Sis-Vpd^a drugega pa naj bi oh |e .sam°, da obstaja. »O stoju drugega dosjeja so o obvestili med vladno ( *Z°' Nikoli nisem videl 1 I gradiva in ne vem, Vp° ie zbral. Vse, kar zbral’J6j1 6 l°\ da 8a ni oh ^ . sde- O dosjeju sem f„ eadl predsednika Scal-a’ *d pa ni bil zaskrbljen Zaradi tega. Rekel mi je, Roberto Maroni ' da je miren in nima, kaj prikrivati, zato se s problemom nisem več ukvarjal,« je povedal Maroni. Kot poroča Ansa bivši notranji minister o tej zadevi ni hotel povedati nič več. »Kar sem vedel, sem povedal predsedniku republike,« je zagotovil novinarju. O prvem dosjeju pa je Maroni dejal, da je sodil v sklop 66 svežnjev, ki jih je odkril v arhivu civilne obveščevalne službe Sisde, ki je podrejena notranjemu ministrstvu. 45 dosjejev je zadevalo politične stranke (eden je vseboval gradivo o Severni ligi, katere predstavnik je Maroni), 21 pa je bilo posvečenih posameznim politikom. Med temi je bil tudi tisti o Scalfaru. Tudi o vsebini tega gradiva bivši notranji minister ni hotel povedati ničesar. Rekel je le, da »je gradivo zadevalo varnost predsednika republike, ki pa žal z zadevo ni bil seznanjen«. Ob odkritju tajnega gradiva v arhivu obveščevalne službe je Maroni seznanil javnost in obljubil je, da bo dosjeje izročil parlamentarnemu odboru za nadzorstvo nad obveščevalnimi službami. Toda obljube ni izpolnil in pred nekaj dnevi je novi predsednik parlamentarnega odbora Massimo Brutti povedal, da je zahteval izročitev gradiva tudi od Maronijevih naslednikov Brancaccia in Coronasa, a doslej zaman. »Obljubil sem, da izročim gradivo po posvetu s predsednikom republike, s predsednikom vlade in s predsednikom senata. Odboru za nadzorstvo nad tajnimi službami in komisiji, ki raziskuje pokole, sem obljubil, da jima bom omogočil ogled Sisdejeve-ga arhiva, da bi lahko preverila, da ne prikrivamo ničesar. Vendar teh obljub nisem mogel izpolniti,« je povedal Maroni. Zakaj jih ni izpolnil? Ali je kdo zahteval, naj vse prekrije državna tajnost? Bivši notranji minister ni hotel odgovoriti. Rekel je le, da je osebno hranil dosjeje, dokler je vodil notranje ministrstvo, nato pa jih je zaupal novemu direktorju obveščevalne službe gen. Marinu, ki je po njegovi oceni »zaupanja vreden človek«. Dodal je še, da je hotel oviro obiti s spremembo zakona o obveščevalnih službah. Pobudo naj bi dal odbor, on pa naj bi jo podprl v vladi. »Toda Berlusconijeva vlada je padla in vse je šlo v pozabo,« je rekel Maroni. MilMeslu se obetajo mirnejši in boljši časi Zagotovila predsednice deželnega odbora FJK Predsednica deželnega odbora FJK Alessandra Guerra med včerajšnko predstavitvijo ČEDAD - Letošnji, četrti Mittelfest je bil pripravljen v rekordnem času in s skromnimi sredstvi, zato pa bo morda že peti končno imel pečat stalnosti. Na včerajšnji predstavitvi je namreč predsednica deželnega odbora FJK Alessandra Guerra poudarila, da bi »festivala ne bi smelo več pogojevati razpoloženje politikov« in bi zato morali ustanoviti posebno organizacijsko strukturo. V podporo svoje zamisli je prebrala tudi voščilni dopis italijanske zunanje ministrice Su-sanne Agnelli, v katerem potrjuje mednarodni pomen prireditve in njeno vlogo povezovalke med sosednimi narodi. Posebno strukturo pa po oceni Guerrove Mittelfest potrebuje tudi zato, da ne bi ostal »čedajski« festival, temveč v še večji me- ri uveljavljal mednarodno vlogo mesta in dežele. Zaradi časovne in finančne stiske - letos je festival dobil polovico manj denarja_ kot lani in samo petino tega, kar so leta ’91 namenili prvi izvedbi - bo Mittelfest ’95 trajal samo pet dni, in sicer od 19. do 23. julija. Tokrat se oblikovalci programa - za gledališče je to nalogo opravil predvsem Giorgio Press-burger, za glasbo pa Car-lo de Incontrera - niso odločili za osrednjo temo, temveč za več pripovednih niti, ki se prepletajo. Vsekakor bosta izstopali dve osebnosti: furlanski vsestranski ustvarjalec Pier Paolo Pa-solini, kateremu deželna uprava v sodelovanju s pordenonsko pokrajino namenja veliko razstavo z nizom prireditev v vili Manin, in pa skladatelj in raziskovalec Bela Bartok. Furlanska in madžarska ustvarjalnost in poustvarjalnost bosta zato tudi v ospredju letošnje izvedbe festivala, na katerem bodo tudi tokrat sodelovale skupine in posamezniki iz številnih držav širšega srednjeevropskega območja. In tudi letos bo Mittelfest veliki oder za gledališke, plesne, lutkovne, glasbene in (deloma) filmske predstave in razstave. Čeprav letos ne bodo predstavili velikih koprodukcij - lani so ob otvoritvi premiersko uprizorili Handkovo scensko igro, rezultat sodelovanja med Stalnim gledališčem FKJ in SSG iz Trsta - pa festival ne bo in noče biti samo izložba za projkete, ki se rojevajo drugje. Tako je npr. zanimivo sodelovanje Mittelfesta (v vlogi producenta) z deželnimi teatri in skupinami, Car-lo de Incontrera pa je opozoril na plodno sodelovanje z zborom in orkestrom RTV Hrvaške, ki sta nastopila že na prejšnjih izvedbah. Glede glasbenega dela festivala pa velja še povedati, da si de Incontrera prizadeva ovrednotiti manj znana dela krajevnih avtorjev in s tem vtisniti Mit-telfestu pečat svojstveno-sti in izvirnosti. Malo poglavje zase predstavlja lutkovni festival, ki se bo začel že v soboto, 15. julija in se zaključil istočasno z »glavnim«, se pravi v nedeljo, 23. julija. Lutkovne predstave bodo potovale po Nadiških dolinah, letos jih bo gostilo kar 9 namesto lanskih sedmih občin, z videmsko pokrajinsko upravo pa se za lutkovni festival še vedno najbolj zavzema špetrska občinska uprava. Slovenijo bo letos predstavljala koprodukcija Koreodrame in Mladinskega gledališča iz Ljubljane Lepa Vida po Ivanu Cankarju (režija Damir Zlatan Frey), ki bo na sporedu v sredo, 19. julija, ob 23. uri. Pravzaprav bo tudi na slavnostni otvoritvi festivala zaznavna slovenska prisotnost s slovitimi lipicanci, ki bodo nastopili z godbo Staatskapelle iz Celovca. Koordinatorka festivala Mimma Gallina, ki je bila kot vsi ostali organizatorji vesela uradnih obvez, pa je napovedala še nekaj prireditev, ki jih bodo skušali organizirati z zadnjimi ostanki letošnjega budže-ta. (bip) PREVOZI / TRETJI DAN NENAPOVEDANE STAVKE FARA (GO) / ZA MLADE GLASBENIKE AJ Še vedno nered v letalskem prometu Ministrstvo odredilo zdravniške preglede, sodišče pa preiskavo na račun 204 »bolnih« pilotov RIM - Zmede v itali-janskem letalskem pro-®ebi Se ni konec. Včeraj ®Je sicer število »bol-; .»Pilotov zmanjšalo J6 Alitalia lahko zago-°vila vec poletov, kot Prejšnje dni. Piloti so 6 n° popustili pri svoji 6JaP0vedani in nena-adni stavki iz več razlo-ker so njihovi sindi-V.rai predstavniki in Jtalia spet sedli za po-sa)alno mizo, ker je mi-'strstvo za zdravstvo .Vadilo ostre zdravni-e kontrole, pa tudi, ker (timsko sodstvo naslo-1 0 pilotom 204 jam-l^enih obvestil. Piloti, ki so ma-Pred napovedanimi vzleti ne-tVdorna »zboleli«, bi lahko ob-rti prekinitve javne službe, P°aeverbe in izkoriščanje ura-vc 6 . nkcije. Preiskovalci so ]ji6rai raplenili sezname »obole-" pilotov in vsa zdravniška Potrdila. .Materi piloti, za katere so -^niki ugotovili, da so pov-tra' zdravi, trdijo, da so se zju-) počutili slabo, popoldne ob —^gledu pa naj bi se njihovo stanje izboljšalo. Neoporečno zdravniško spričevalo pa je lahko predstavil pilot odpadlega poleta iz Catanie v Rim: med prevozom na letališče se je poškodoval pri prometni nesreči. Zdravniški pregledi so izzvali ostro reakcijo sindikalne organizacije pilotov, nekateri predstavniki so primerjali potezo ministrstva za zdravstvo s Pinočeto-vo policijsko represijo v Čilu... Medtem je kljub vsemu tudi včeraj odpadlo veliko polefov: Alitalia je organizirala plan, ki v vsakem primeru zagotavlja 46 poletov, tako na pomembnejših italijanskih kot tudi mednarodnih in medcelinskih progah. Včeraj dopoldne je »zbolelo« samo 11 pilotov in so torej zagotovili nekaj poletov več, kot jih sicer predvideva plan Alitalie. V čakalnicah italijanskih letališč, predvsem na rimskem »Leonardo da Vinci« (tele-foto AP), se je sicer zmanjšalo število potnikov, ki zaman čakajo na svoj polet, kaos pa še prevladuje: na stotine potnikov je v čakalnicah jedlo in celo spalo in uslužbenci letališke uprave niso bili kos neredu. Večkrat je posegla celo protiteroristična služba, ker so potniki začasno pustili svoje kovčke in po pravilih morajo varnostniki pregledati vso prtljago, ki je brez lastnika. V Ronkah pri Trstu sta včeraj odpadla samo prva jutranja poleta za Rim in Milan. Letos že peti glasbeni seminar Od 17. do 30. julija, predavali bodo znani glasbeni pedagogi FARA (Gorica) - Meddeželni poletni seminarji »Alpe-Jadran«, ki so jih na pobudo Glasbenega in kulturnega društva iz Fare uvedli pred petimi leti, so postali že tradicionalno srečanje za mlade glasbenike, predvsem za tiste, ki Žele nastopati v ali z godalnimi kvarteti. Letošnji, peti zaporedni bodo od 17. do 30. julija, prijavilo pa se je ze nad 30 mladih glasbenikov. Seminarji, ki jih ob že omenjenem društvu prirejajo se kmetijska podjetja »Jermanu Vinnaioli« - »Tenuta Villa-nova«, finančno pa jih podpirajo deželna uprava FJK, goriska Trgovinska zbornica, krajevna občinska uprava in goriski bančni zavod Cassa di Rispar-mio, so namenjeni mladim glasbenikom, ki se želijo izpopolnjevati v igranju v komornih sestavih. Udeležijo se jih lahko diplomiranci ali gojenci višjih razredov konservatorijev in akademij za glasbo dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. Poleg učnih ur pa so -kot je postala že tradicija - predvideni tudi skupni nastopi v raznih krajih FJK in Veneta, jeseni pa morda tudi v Avstriji in Sloveniji. Lanski udeleženci so med drugim igrali tudi v cerkvi sv. Roka v Goripi, o čemer priča tudi slika. PREISKAVA O PRIMERIH KORUPCIJE V KASARNI V UL. GIULIA ŠKOFIJSKA SKUPŠČINA Za zapahi še podpolkovnik in marešal finančne straže Aretirali so tudi štiri podjetnike - Doslej vpletenih že deset oseb Kot je marsikdo že pred časom napovedoval, se je v preiskavi o »napihnjenih« fakturah pri vzdrževalnih delih v kasarni finančne straže v Ul. Giulia znašlo še nekaj oseb: lisice so sedaj nataknili še štirim podjetnikom, nekemu podpolkovniku ter marešalu finančne straže. Nalog za preventivni pripor je na zahtevo javnih tožilcev Gulotte in Grohmanna izdal sodnik za predhodne preiskave Morvay, vseh šest pa obtožujejo korupcije: kršili naj bi dolžnost, ki jim jo je nalagala uradna funkcija, motili pa naj bi tudi dražbe, s katerimi so oddajali vzdrževalna dela v kasarni v Ul. Giulia, tako da so manipulirali realno vrednost naročenega blaga ali opravljenih ur pri izvajanju raznih del. Pripadnika finančne straže so odpeljali v vojaški zapor v Pe-schieri, podjetnike (z izjemo enega, ki je v hišnem priporu), pa v koronejske zapore. V Peschiero sta končala podpolkovnik Alessandro Dorsa, bivši načelnik urada pri komandi davčne policije (iz zdravstvenih razlogov je bil trenutno na neplačanem dopustu) ter marešal Pietro Marchioni, ki je bil v upravnem uradu 19. legije. Aretirani podjetniki so: 48-letni Loris Fabris iz Tržiča, 73-letni Iginio Domini iz Ronk, 39-letni Giancarlo Girardelli iz Trsta in 36-let-ni Antonio Olimpo, prav tako iz Trsta. Domini je zaradi starosti v hišnem priporu. Podobno kot pri ostalih dosedanjih aretacijah, do katerih je prišlo že v prvih dneh meseca, se preiskava nanaša na dražbe za razna vzdrževalna dela v kasarni. Podjetniki naj bi predstavili višje račune od dejanskih, seveda v dogovoru s finančnimi stražniki, ki so od tega seveda imeli denarno korist ali pa razna darila. Domnevajo sicer, da ne gre za velike zneske, da ne gre za nikakršno »milansko podkupninsko afero«, ker pa je trajala več let, tudi koristi od prevare niso bile zanemarljive. Afera je namreč izbruhnila na dan v začetku meseca, ko so aretirali 36-letnega tržaškega vodnega inštalaterja Giovannija Alessija in finančna stražnika Enrica D’Ascolija in Giuseppa Dimilita (kasneje se jim je pridružil Se podčastnik Carlo Gobbo, ki je sicer v pokoju in je zaradi slabih zdravstvenih razmer ter takojšnjega sodelovanja v hišnem priporu). Kaže, da se je vse pričelo s prijavo, ki jo je proti Alessiju vložila neka ženska. V prijavi sicer naj ne bi bili omenjeni finačni stražniki, njihova vpletenost naj bi prišla na dan šele kasneje, ko so njihovi kolegi začeli zadevo proučevati. Ko so ugotovili, za kaj gre, so od vsega začetka pokazali trdno odločenost, da pometejo pred svojim pragom. Prišlo je do prvih aretacij, a eden od aretiranih stražnikov je začel »sodelovati«. Prevara je nekako takole delovala. Ko morajo v kasarni opraviti manjše delo, ga oddajo na zasebni dražbi. Po zakonu so potrebni trije predračuni, izberejo pa najnižjega. V tem primeru je bil najnizji tisti, ki ga je predstavil inštalater, prijatelj obeh stražnikov. Seveda so bili posli skromni, ker za vzdrževanje potrosijo okrog 30 milijonov lir na leto. Razliko med dejanskim stroškom za vzdrževanje in fakturo naj bi si razdelili v treh. Preiskava pa se ni ustavila pri tem primeru, namestnik državnega poravdnika Gu-lotta je sumil, da ima zadeva širše razsežnosti in jo je nadaljeval. Prav zato tudi sprva dalj časa niso izdali imen vpletenih oseb, ker niso hoteli, da bi ostali zabrisali morebitne sledi ali »pospravili« pomembne dokumente. SODSTVO / PO ENOLETNI PREISKAVI Zadeva Lorito: arhiviranje Tako so predlagali tožilci sodniku za predhodne preiskave Nekdanjega vodjo letečega oddelka tržaške kvesture Carla Lorita ne gre privesti na zatožno klop. Preiskavo o njegovih domnevnih nepravilnostih, prekrških in kaznivih dejanjih je treba arhivirati. Tako so zapisali namestniki javnega tožilca Gullotta, De Nicolo in Nicoli v dokumentu, ki so ga poslali sodniku za predhodne preiskave. V njem predlagajo, naj vso zadevo arhivira. Carlo Lorito je bil že eno leto na muhi tržaškega javnega tožilstva. Na podlagi izjav nekaterih policistov, ki jih je šef letečega oddelka premestil, in informatorjev policije so ga obtožili, da je izrabljal svojo funkcijo, in še drugih prekrškov. Med drugim naj bi si tudi prisvojil dokumente iz blagajne, ki so jo bili ukradli neznanci na sedežu novinarske zbornice. Tržaški preiskovalci so odredili suspenzijo Lorita z mesta šefa letečega oddelka, ki pa jo je sodišče svobode razveljavilo. Zatem je bil Lorito vseeno premeščen v Gorico, od koder je včeraj izjavil, da želi sedaj izvedeti vso resnico o zadevi, ki je odjeknila tudi v parlamentu, potem ko so nekateri tukajšnji parlamentarci vložili vprašanje, da bi od notranjega ministra izvedeli, zakaj se je sodstvo tako silovito zagnalo nad policista. Carlo Lorito se je v Trstu poklicno zelo izkazal. V nekaj letih so njegovi policisti zaplenili na kilograme heroina, s pomočjo slovenske in hrvaške policije pa je prišel na sled tudi številnim tihotapcem orožja, ki so izkoristili propad nekdanje Jugoslavije in vojno, ki mu je sledila, za trgovanje z orožjem. SODIŠČE / TRAGEDIJA V GRADEZU Včerajšnja pričevanja niso bila v prid obtožencu Včerajšnjo 6. obravnavo na procesu proti Ugu Giorgioneju, ki je obtožen, da je aprila lani umoril zaročenko Monico Maz-zolini, so označevale daljše prekinitve, a tudi pričevanje Mazzolinijeve prijateljice Karine Palom-be iz Osla, ki verjetno ni bilo v prid obtožencu. Dekle je namreč povedalo, da ji je nekaj ur pred tragičnim dogodkom v telefonskem pogovoru Maz-zolinijeva dejala, da jo je Giorgione zaprosil, naj se zvečer sestaneta. Zvečer pa se je pripetila tragedija, za katero obtoženec trdi, da je šlo za nesrečo (s te- renskim vozilom je končal v kanal, sam se je rešil, Mazzolinijeva pa je utonila). Zjutraj so pričali kara-binjerjiv, ki so Giorgioneja našli na Tržaškem Krasu, kjer si je po tragediji skušal vzeti življenje, nakar je bil na vrsti izvedenec, inženir Bortolotti. Po njegovih ugotovitvah je vozilo, predno je končalo v kanal, peljalo s hitrostjo od 80 do 93 km na uro, poletelo okrog 10 m in se zatem pogreznilo v vodo. Na dnu se je ustavilo po šele 8 m, torej okrog 18 m od brega. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek. Za novo družbo od evangelija do človekoljubja Priprava na zasedanje, ki bo meseca novembra v Palermu Tržaški škof Lorenzo Bellomi med včerajšnjo tiskovno konferenco (foto KROMA) Na Pomorski postaji bo v ponedeljek ob 18. uri skupščina tržaške Cerkve, ki se bo odvijala na temo »Nova družba od evangelija do človekoljubja«. Pobuda se uokvirja v priprave na 3. vsedržavno zasedanje italijanske Cerkve, ki bo v Palermu od 20. do 24. novembra in na katerem se bo zbralo več kot 2.000 delegatov iz vse Italije. Palermskega zasedanja se bodo udeležil tudi tržaški škof msgr. Lovrenc Bellomi in sedem delegatov. Msgr. Bellomi je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal glavna vprašanja, o katerih bo govor na ponedeljkovem zasedanju v Trstu in na katerem bosta sodelovala prof. Ina Siviglia, docentka teologije laištva na teološki fakulteti v Palermu in teolog prof. don Angelo Sceppacerca, ki poučuje na višji Soli religioznih ved v Moliseju. lerma, je dejal Sellomi, žel’ i, kako se ita' ro zaveda ie vloge tr zelje po civil' lorodu, ki J1 ermska in na' diska stvarno' ija tema zase' i »Evangel1) za novo druZ' <; razvilo pa se delovnih sme-m bo govor ° socialni komu i socialnih j® PrimorsM dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ustanovili federacijo Laburistov V četrtek je bila tudi v Trstu ustanovna skupščina federacije Laburistov. Za koordinatorja je bil izvoljen Gian-franco Gani, člani vodstva pa so Archidiacono, Bua, Buzzi, Calella, Coiigliano, Gianella, Maccaluso, Pergola, Petracci, Švara in Dorigo. Pokrajinska federacija pripravlja vrsto pobud, od katerih bo glavna 20. julija, ko bo prišel v Trst vsedržavni koordinator Laburistov Valdo Spini. Nesreča pri delu Pri Italcementiju se je včeraj ponesrečil 56-letni delavec Franco Martino, ki se bo v katinarski bolnišnici zdravil 30 dni. Martino je bil zaposlen na krovu neke ladje, ko mu je spodrsnilo in je padel v podpalubje, približno 6 metrov niže. Letovanja Dijaškega doma Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za hribovsko letovanje od 3. do 13. julija na Medvedjem Brdu in za obmorsko letovanje v Portorožu od 31. julija do 10. avgusta. Vpisovanje bo odprto do zasedbe še prostih mest. Informacije dobite pri ravnateljstvu tel. 573141. Honorarji za skrutinatorje Občina Devin-Nabrežina sporoča, da bodo od ponedeljka v občinski zakladnici v Nabrežini (Zadružna kraška banka - fil. Nabrežina) izplačevali honorarje za predsednike volišč, skrutinatorje in tajnike, ki so bili zaposleni ob priliki referendumov 11. junija. Spet odprli ceste Včemj so za promet spet odprli cesto 202, ki je bila zaprta zaradi nevarnosti, da se nanjo zruši zid neke hiše, na kateri se je podrla streha. Počistili so tudi cesti Sara Davis in Cordaroli, na kateri je iz nekega tovornjaka steklo olje. SAMATORCA / PRI CERKVICI SV. URHA, Majdin spominski večer Spomin na Majdo Legišo, zaslužno učiteljico in vsestransko kulturno delavko, ki jo je neizprosna roka usode v cvetu mladosti iztrgala družini in skupnosti, je po enem letu prav tako živ in prepojen z globokim Čutom hvaležnosti kot ob preranem slovesu pred letom dni. Kolegi iz vrst godbenega društva Nabrežina, zenskega in moškega pevskega zbora Igro Gmden iz Nabrežine, so se v četrtek poklonili njenemu spominu z res kulturno bogatim večerom in koncertom, ki je bil prežet z glasbenimi in literarnimi utrinki, pa tudi ganjenim obujanjem lika in dela pokojnice. Njeno priljubljenost in praznino, ki jo je pustila za seboj, je dovolj zgovorno odražala množična udeležba sorodnikov, prijateljev in krajanov na Čustveno doživeti prireditvi v cerkvici Sv. Urha v Samatorci (na sliki KROMA). Na začetku programa so se z izborom glasbenih melodij najprej predstavili pred cerkvijo nabrežinski godbeniki pod taktirko Sergia Grattona oz. Stanka Misleja. Celoten spored je povezoval Igor Tuta, ki je prebral več odlomkov iz literarnega opusa Srečka Kosovela, (tako on kot je tudi Majda neizmerno ljubila Kras) in v uvodnem posegu orisal Majdino navezanost na glasbeno govorico, na družbo in sa-matorsko cerkev sredi kraške gmajne, v kateri je v stiski našla pravo okolje za zbranost in razmišljanje. Drugi del sporeda sta oblikovala ženski in moški zbor Igo Gruden, ki sta pod vodstvom Bojane Kralj zapela osem pesmi. Tuta je v nagovoru z ganljivimi besedami podčrtal, kako je dobra, ita Majda prisrčna in plemenit pustila v srcu vseh P;1 ^ teljev in znancev rožo, majhen spomine sporočilo, da je živlienje ^ po in polno, tako da g lg vredno živeti, cetucu j tako kratko. tllCli Prisotne je nagovori župnik Joško Markuš ^ pozdravil ta spomina večer v obliki pristneg . turnega dogodka v te) T. n0) ci s petstoletno zgo go s obenem pa povedal, prostovoljnimi prispel ) di na četrtkovi Pnr? v;co zbrali že skoraj P.oj" ij0 sredstev za elektrih , zvonov cerkve Sv. Ur REGULACIJSKI NAČRT V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Paraliza v skupščini Komisar trka na vrata Tržaški občinski svet je 0u včeraj popolnoma pa-raliziran. Skupščina mora Vsega skupaj odobriti nekaj več kot 450 popravkov in dopolnil k re-gulacijskemu načrtu in Včeraj popoldne je v dobrih dveh urah odobrila le bva popravka. Splošna razprava bi po tej poti to-rei trajala več kot štiristo br, kar pomeni, da bi skupščina - seveda brez dodatnih zapletov - odobrila urbanistični plan Seje čez nekaj tednov. Para-120 lahko v teh pogojih Premosti le politični sporazum med strankami, v nasprotnem primeru bo Regulacijski plan odobril rzredru komisar »ad acta«. Vzroki te paralize so raznoliki. Regulacijski bnčrt, ki ga je Dežela zavr-jnla, je bil lanskega oktobra odobren na osnovi nenapisanega dogovora med Hyjevo večino, desno npozicijo in Severno ligo. tega dogovora ni več, ur-naiustični resor vodi novi odbornik in nekateri sve-ovalci odkrito računajo na komisarsko upravo, go Dolenc (DSL) je med lste, ki ustvarjajo pogoje Za komisarsko upavo odk-nt° imenoval Marca Dra-nnija (LpT) in gibanje »Svobodni sever«, ki je Prav včeraj zahtevalo od s°dstva, naj vzame zadevo v svoje roke, naj torej ,akoj »zamrzne« debato n naj preveri morebitne gradbene ter druge špeku- Seja se je začela nekaj P° 16.uri. Po treh urah neznosnega »ping-ponga« 0 Proceduralnih vprašanjih in prerekanja med nekaterimi svetovalci, je Skupseina odobrila dva Popravka, vzela pa je v pretres tretjega. Vsi trije so zadevali vzhodnok-raško območje. Od treh je bil najpomembnejši popravek Andreja Berdona (ZT-SSk), ki je predlagal in dosegel zmanjšanje površine obrtne cone v bližini openske železniške postaje, tako kot je zahteval krajevni rajonski svet. Berdonovo stališče je prodrlo z glasovi levosredinske koalicije. Nacionalno zavezništvo je skušalo dati temu problemu etnični značaj, svetovalec Bruno Sulli, ki se je za to ogreval, pa je ostal popolnoma osamljen. Kot smo že poročali, so slovenski svetovalci predložili vrsto popravkov, ki zadevajo predvsem vzhodni Kras. To so naredili, ker je lanskega oktobra prišlo do vrste neskladij in baje tudi hudih tehničnih napak pri začrtanju regulacijskega plana, ki ni spoštoval stališč občinskega sveta. Temu naj dodatno, da so stranke Hlyje-ve koalicije predložile kar 150 popravkov, kar je zelo razburilo odbornika Gio-vannija Cervesija, ki grozi z odstopom. Zmeda je, kot vidimo, popolna. Da je prišlo do razbitja političnega pakta med večino in desnico, je prepričan tudi svetovalec SKP Jacopo Venier. Slednji se tudi boji podtalnih političnih kupčij o vprašanjih kraškega teritorija in kot primer znova navaja usodo openskega strelišča. Zeleni Alberto Russignan je medtem formalno predlagal, naj bi sedanje strelišče kratko-malo premestili v kasarno pri Banih, na Opčinah pa bi uredili Park miru. S.T. Slovenski predstavniki s tržaškem občinskem svetu: z leve Berdon, Dolenc in Močnik Berdon, Dolenc in Močnik: Tudi Kras je del uprave! Andrej Berdon, Igor Dolenc, Peter Močnik in njihov kolega Pino Tom-masi (Ljudska stranka) so v teh dneh pod udarom. Desničarska opozicija jim odkrito očita, da se v bistvu preveč zanimajo za Kras in baje tudi odbornik Cervesi ni kdovekako zadovoljen z njihovim zadržanjem. A kaj so tako »hudega« naredih ti svetovalci? »Prisluhnili smo le pripombam vzhodnokraškega rajonskega sveta in predložili tozadevne popravke. Nekatere politične sile so v resnici ostale zveste dobro znanemu stališču, da je Kras tujek v mestni upravi in da se mora občinski svet ukvarjati le z Elizejskimi poljanami in s Sv.Jakobom«, je na kritike odgovoril Berdon. S somišljenikom soglaša tudi Močnik, po katerem slovenski svetovalci in Russo le popravljajo napake, ki so bile storjene pri začrtanju regulacijskega plana. Predstavnik SSk-ZT je prepričan, da se lahko paralizo, v katero je zašel v občinski svet, premosti le s politično rešitvjo. V nasprotnem primeru bo za odobritev načrta potrebnih še nekaj mesecev. Dolenc je naravnost škandaliziran nad potekom dogajanj. »Desnica seveda politično špekulira. Del odgovornosti, da je soočenje zašlo v slepo ulico pa nosi tudi večina, ki ni znala uskladiti svojih stališč o regulacijskem načrtu. Ne vem, kako se bomo izmazali iz te zagate, res pa je, da se je občinski svet ob tem vprašanju zelo slabo izkazal«, nam je dejal slovenski svetovalec DSL. Slovenščino doma v civilnem postopku Včeraj smo dobili novo potrditev, da se na tržaškem sodišču držijo odločbe, ki jo je 6. aprila lani izdal predsednik tržaškega tribunala Vincenzo D’Amato in v kateri je prišel do zaključka, da se pripadniki slovenske narodnostne skupnosti lahko poslužujejo materinega jezika tudi v vseh civilnih postopkih, in ne samo v kazenskih, kot izrecno predvideva člen 109 novega kazenskega postopnika. Pretorka Annamaria Assanti je namreč ugodila zahtevi Borisa Guština iz Repna, ki ga zagovarja odvetnik Bogdan Berdon, da se v nekem posestnem postopku posluži slovenskega jezika (posestni postopki, predvideni v členih 703, 704 in 705 civilnega postopnika, sodijo med posebne postopke). Lahko torej ugotovimo, da je brezpredmetno obračanje do Rima, če v Trstu ugodijo našim zahtevam. Sodnik D’Amato je namreč svojčas ugotovil, da ni potrebna nobena nova razsodba Ustavnega sodišča, zadostovala je že tista, ki jo je Ustavno sodišče izreklo leta 1992, ko je določilo legitimnost rabe slovenščine v zvezi s pritožbami proti globam: ta razsodba, ki nosi št. 62, je po njegovem mnenju uvedla slovenščino v kazenskem posto-pniku, torej brez izjeme v vseh civilnih postopkih, ki jih ni malo. 2e pred dnevi je sodnica F. Grillijeva v neki civilni pravdi zahtevala poseg tolmača za slovenski jezik, sedaj se ji je pridružila tudi Assantije-va. Obenem ne vemo za noben primer, da bi sodniki, potem ko jih je kdo opozoril na D’Amatovo odločbo, zavrnili takšno interpretacijo razsodbe ustavnega sodišča. NOVICE Tržaška občina bo jutri počastila žrtve fojb S svečanostjo pri bazoviški fojbi bo Tržaška občina jutri počastila žrtve fojb. Program svečanosti, ki se bo začela ob 10. uri, predvideva po dvigu zastave odkritje bronaste plošče v spomin na obiska predsednikov republike Cossige in Scalfara pri fojbi, mašo, ki jo bo daroval škof Bellomi, govore predstavnikov Občine in Odbora za počastitev žrtev fojb, branje utemeljitve dodelitve zlate kolajne mestu Trst ter polaganje vencev. Težave z vlaki zaradi stavk Deželni tiskovni urad Državnih železnic opozarja javnost, da bi tudi v Trstu utegnili ukiniti nekatere vlake zaradi stavke, ki so jo nekatere sindikalne organizacije oklicale od danes ob 21. uri do iste ure v nedeljo. Srečanje na ministrstvu o tržaškem pristanišču Minister za prevoze in pomorstvo Giovanni Caravale se je sestal z novoimenovanim predsednikom tržaške pristaniške oblasti, Michelejem La Calamito. Minister je zagotovil podporo načrtu za posodobljenje pristanišč, ki ga je izdelala deželna uprava FJK. jjjJEZARNA / SREČANJE NA ZVEZI INDUSTRIJCEV OTROŠKI VRTCI / ODPRTJE RAZSTAVE Sindikati prvič z novimi lastniki Čez teden dni naj bi minister Cio podpisal dovoljenje zo prodajo Zaposlitev, doh Porazdelitev po 1 ■^jah delavcev ške< elezarne so bile 0sPredju srečanja n; ustrijcev mea si tovarniškim svet rektorjem za oseb Žarne in predsta1 "Upcev Skedenjske ,5’ točneje indust rescie Lucchinija skega delničarja ‘toervola«, ki bo ] jjerjetnosti kupila 0 že prihodnji ted Na prvem sreč Jtonkretno niso s] toNi o odprtih vpi Predvsem novi del 116 nameravajo o V®c milijard lir z< Spravnim Vseen se domenili za pc jih bo treba izv. ZaPletenem preh sedanjega na novo ?' Gre predvsen PRacilo zaostalih , /Jto’ o čemer Prihodnji teden b: eh na ministrstvi lo, ter o mobilnosti, oz. začasni brezposelnosti odvečnih uslužbencev. Obe vprašanji bosta zamrznjeni, vse dokler ne bodo uradno železarno prevzeli novi lastniki. S tem v zvezi naj bi bilo vse pripravljeno za prodajo mešani družbi »Ser-vola«, v kateri sodelujeta industrijec Lucchini in grupa Bolmat. V najkrajšem času naj bi se dogovorih še za zadnje tehnič- ne in juridične podrobnosti, že prihodnji četrtek pa naj bi minister za industrijo Cio podpisal dovoljenje za prodajo obrata. Komisarji, ki začasno upravljajo železarno, so se z kupci domenili za prodajno ceno 53 milijard lir, kar je za dve milijardi lir več od ponudbe na zadnji licitaciji. Vsekakor pa bodo kupci imeli časa do leta 1998 za izplačilo dogovorjene vsote. Parada avtomobilov na Trgu Unita Trg pred občinsko palačo je postal včeraj popoldne zbirno mesto novih in starih avtomobilov. Na sinjih tapetnih oblogah so bili parkirani najnovejši modeli: po-loščeni in sijoči avtomobih znamk Volvo, BMW, Ford, Audi, Alfa Romeo in še drugi. Na podvečer so se jim pridružili avtomobili, ki bodo danes sodelovali na »srečanju avtomobilov znamke Porsche« in na drugi trofeji Alpe-Jadran za tako imenovane zgodovinske avtomobile. Avtomobilsko srečanje na Trgu Unita prireja Konzorcij tržaških prodajalcev avtomobilov. Na njem bodo ljudem tudi prikazali razliko med avtomobih, ki imajo vgrajene protionesnaževalne naprave, in tistimi brez takih naprav. Vse z namenom, da bi dokazali, kako malo novi avtomobih oneznažujejo ozračje. Seveda, v primerjavi s starimi. Mavrični izdelki najmlajših Mavrica je včeraj popoldne zasijala v občinskem uradu na Trgu Unita z risb otrok osnovnih vrtcev in z majčk, ki so jih nosili otroci in njihove vzgojiteljice. Mavrica je ime načrtu, ki so ga letos izpeljali v državnih otroških vrtcih, slovenskih in italijanskih. Otroci so spoznavali prehranjevalne navade, izvedeli so marsikaj zanimivega o zdravju in o okolju. Svoje izkušnje so nato prenesli na papir: narisali so in - s pomočjo vzgojiteljic - napisah o zdravniškem pregledu, o analizi prehrane, o higieni, o čisti naravi in še o marsičem drugem zanimivem. Njihove risbe in lepaki so ob včerajšnjem odprtju razstave privabili kar veliko število ljudi. Ob italijanskih so bili razstavljena tudi dela slovenskih otroških vrtcev (na sliki KROMA). V Skednju so celo spekli kruh; v Boljuncu so narisali rastline; pri Domju so dali poudarka ekološkemu vprašanju; malčki dolinskega vrtca so narisah velik lepak o naravi; v Lonjerju so izdelah kolaž; v Miljah so opozorili na zaščito gozdov; borštanski otroci so narisali drevo; otroci iz Trebč so predstavili velike košare (narisanega) sadja; v Križu so govorili o higieni in risah o embalaži in cisti hrani; pri Sv. Jakobu so narisali zgibanko z zgodbo o krompirju; na Opčinah so analizirali posebnosti hrane; pri Sv. Ani so narisali polne košarice sadja; na Proseku so napisali in anri-sali, kako se dela kruh; v Bazovici so predstavili značilnosti pijač; v repen- tabrskem vrtcu so narisah piramido zdrave prehrane; v Ricmanjih so obirali oljke pri družini Sosič; otroci devinskega vrtca so obiskali kmetijo v Medji vasi; v Gropadi so risah o pravilni prehrani. Vse je bilo izdelano z veliko pazljivostjo, in je tudi izzvalo veliko pozornost. Z " rl GLASBENA MATICA / S SEJE UPRAVNEGA ODBORA ">! SKEDENJ / POGOVOR Z G. DUŠANOM JAKOMINOM Za GM dragocena pomoč iz matice Občni zbor glasbene ustanove bo 3. julija Upravni odbor Glasbene matice je na svoji četrtkovi seji z zadoščenjem vzel na znanje, da je matična država Slovenija preko obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO nakazala Glasbeni matici brezobrestno posojilo za prvo polovico letošnjega leta. Glasbena matica bo posojilo vrnila, ko bo od italijanske države prejela letni prispevek za svoje delovanje iz za leto 1995 predvidenega zneska 7 milijard lir za potrebe kulturnih ustanov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ustrezen triletni zakon je že odobrila italijanska poslanska zbornica, v najkrajšem času pa bi ga moral odobriti še senat. Za naslednji dve leti naj bi se državni prispevek povrnil na 8 milijard lir. S prejetim denarnim brezobrestnim posojilom iz Slovenije, je upravni odbor GM lahko svojim nameščencem izplačal vse zaostale mesečne prejemke in poravnal socialne in davčne dajatve za vključno mesec maj t.L, ne pa še za junij. Ob tem je upravni odbor izrazil svoje zadovoljstvo, da je po dolgem mučnem razdobju za ustanovo in njene nameščence, pa tudi za gojence in za vso slovensko zamejsko javnost, prišlo do prehodne rešitve iz matice, izrazil pa je tudi pričakovanje, da bodo poslej finančna sredstva za delovanje GM in njene šole dotekala red-neje, predvsem pa, da bo italijanska država čimprej izpolnila svojo obveznost brez nepotrebnih in dolgotrajnih birokratskih postopkov. Upravni odbor je tudi izrazil svojo hvaležnost obema krovnima organzacijama in vsem drugim dejavnikom, ki so se vztrajno zavzemali za prehodno in se še zavzemajo za trajno rešitev finančnih stisk osrednjih zamejskih kulturnih ustanov in so s tem odločilno podprli prizade- vanja upravnega odbora in samega osebja Glasbene matice. V skladu s svojimi sklepi, je učiteljsko osebje šole GM, ki je med tem kljub temu, da je bilo štiri mesece brez prejemkov, redno poučevalo, zagotovilo reden zaključek šolskega leta 1994/95 vključno z zaključnimi izpiti, ki bodo potekali od 21. do 28. t.m., ravnateljstvo šole pa bo skušalo, kljub pomanjkanju časa, izpeljati vsaj eno od štirih predvidenih zaključnih akademij gojencev. V nadaljevanju seje je upravni odbor GM razpravljal o vprašanjih skupnega glasbenega šolstva na Goriškem v šolskem letu 1995/96 in o vprašanju novih prostorov za tržaško GM, za kar so na vidiku dobri obeti. Končno je upravni odbor na predlog predsednika Adrijana Semna sklenil, da bo redni občni zbor Glasbene matice 3. julija t.l. na sedežu GM v Trstu. j .k. Tradicionalni koncert Godbenega društva Prosek pred domačo publiko Člani godbenega društva Prosek so v četrtek razveselili domačine. Na trgu pod milim nebom v zaledju domače cerkve Sv. Martina (na sliki KROMA) so priredili celovečerni koncert umetnih in modemih skladb sodobnih avtorjev. Kljub številnim obveznostim, ki jih imajo godbeniki v prihodnjih dneh, niso hoteli odpovedati nastopa, ki je postal že tradicionalno poletno srečanje godbe z zvestimi poslušalci, ki so tokrat napolnili trg pred cerkvijo in pozorno sledili izvajanju posameznih skladb. Pod vodstvom Aljoše Starca je godba po pozdravni pesmi Ivana Prešerna »Janežev bariton« zaigrala sedem nadvse zahtevnih skladb med katerimi tudi »Galaxio« italijanskega sodobnega avtorja, ki bo obvezna pesem na državnem tekmovanju godb, ki bo prihodnjo soboto v kaju Condove v bližini Torina in na katerem bo sodelovala tudi proseška godba. Spored, ki ga je s primernim veznim tekstom povezoval Bruno Rupel, je godba zaključila s skladbo Vinka Štrucla »Zlatorog«, ki je postala himna proseške godbe, tako da je številno občinstvo zadnji del skladbe spremljalo kar z ritmičnim ploskanjem in s tem nagradilo godbenike za res lep večer. Ciklus nastopov bo Godbeno društvo Prosek nadaljevalo jutri v Logatcu, kjer je na sporedu srečanje pihalnih orkestrov, (b.r.) Etnografski muzej bo jutri slavil 20. obletnico obstoja 20. junija pred 20 leti je bil v Skednju odprt Etnografski muzej, za katerega je dal zamisel g. Dušan Jakomin, ki ga tudi vsa ta leta vodi, seveda s pomočjo sodelavcev. Z g. Jakominom smo se pogovorili o muzeju, njegovi dejavnosti in njegovem pomenu za Skedenj. »2e nekaj let pred otvoritvijo muzeja sem začel z zbiranjem gradiva o škedenjskih krušarcah in o navadah in običajih v tem kraju, na katerega sem navezan kar celih 46 let. Bolelo me je, da se je v krajevnem časopisju in drugih publikacijah pojavljala beseda “panco-gola” za naše krušarce, ki so vredne, da se jih ljudje spomnijo s pravilnim imenom.« Tako je g. Jakomin napisal leta 1987 knjigo Skedenjske krušarce, ki je leta 1990 doživela že drugo izdajo »Pa se vrnimo k našemu muzeju v Ul. Pane-bianco 52. Muzej spada k Domu J. Ukmar, ki je po vseh pravilih juridična ustanova. V pritličju zgradbe sta dva prostora, dva pa v prvem nadstropju. Vsi razstavljeni predmeti so povezani z življenjem in zgodovino Skednja, le da ostajajo predmeti v pritličju vedno na svojem mestu, one v prvem nadstropju pa menjujemo, čim pridobivamo nove. Gre za razno orodje, ki so ga Skedenjci rabili pri raznih delih na polju in doma, pa za predmete, ki so jih uporabljale krušarce pri peki kruha, kot za noše, številne stare razglednice, fotografije in stare oglase, ki G. Dušan Jakomin govorijo o zgodovini tega kraja. Vse predmete so nam dali na razpolago domačini. Na začetku tega leta smo na primer dobili staro skrinjo iz leta 1830, pa še sedem ”ka-mižotov” iz domačega platna, ki so del starih noš.« Muzej je odprt ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. Ce pa ga želijo obiskati razne šole in druge skupine, so jim odgovorni za muzej vedno na razpolago. Pri tem je g. Jakomin posebej omenil Jolando Jakopič, ki sprejema skupine, pa Andreja Furlana, ki skrbi za katalogacijo posameznih predmetov. Muzej se s svojimi eksponati udeležuje raznih razstav. Tako je bil navzoč v vili Bartolomei v Solkanu na pobudo muzeja Kromberg, nato v Doberdobu, meseca januarja pri Sv. Antonu v Kopru, sedaj tudi v etnografskem muzeju v Ko- pru. V jeseni bo imel svoje eksponate v Etnografskem muzeju v Ljubljani, sodeloval pa je tudi na razstavi v Ptuju in v Ulmu v Nemčiji, v sklopu razstave Brotmuseuim »V nedeljo bomo počastili 20-letnico s prireditvijo, ki bo na trgu med obema stavbama - Domom J. Ukmar in muzejem. Upam, da nam bo vreme naklonjeno. Poleg mojega govora program obsega nastopa škedenj-skega zbora pod vodstvom Aleksandra Sluge in folklorne skupine ”Dan-zerini di Lucinico” iz Ločnika na Goriškem. Želeli smo, da bi na tej naši proslavi nastopil ženski zbor Ivan Grbec, pa so pevke že prenehale \e-tošnjo dejavnost. Iskali smo tudi kakšno tukajšnjo folklorno skupino, pa so prav to nedeljo nekatere na prazniku Sv. Lazarja v Kopru.« G. Jakomin je močno pohvalil Skedenjce, slovenske in italijanske narodnosti, ki so vedno pokazali veliko razumevanje za to dejavnost in ki tudi materialno priskočijo na pomoč. Trgovci v Skednju radi dajejo v svoje izložbe letake o dejavnosti muzeja in se na druge načine kažejo navezanost na to dejavnost, ki jo preko Dežele podpira tudi tržaška Pokrajina. »Upam, da bo prireditev lepa in da bo razstava starih razglednic za vse udeležence zanimiva. Veseli smo, da smo doživeli 20-letnico in upam, da se bo naša dejavnost še nadaljevala,« nam je ob slovesu povedal g. Jakomin-Neva Lukeš KMETIJSTVO / OBISKI NA POVABILO KMEČKE ZVEZE, ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV IN ZVEZE VELEPOSESTNIKOV Vodstvo ERSA po poteh tržaške kmetijske stvarnosti V četrtek so bili gostje tržaških stanovskih kmečkih organizacij (Kmečke zveze, Zveze neposrendih obdelovalcev in Zveze veleposestnikov) predstavniki ERSA (Deželna ustanova za preporod in razvoj kmetijstva). Namen njihovega obiska je bil boljše spoznati kmetijsko stvarnost na Tržaškem v okviru spoznavanja kmetijske stvarnosti tudi v ostalih pokrajinah v deželi. Najprej so si predstavniki ERSA v ta namen ogledali reprezentativne kmečke obrate v videmski pokrajini in nato v por-denonski, po tržaški pa bodo obiskah še goriško pokrajino. Predstavništvo ERSA je vodil njen predsednik Franco Frilli, v njem pa so bili za ERSA še funkcionarja Damjan Pavlin in Ceccaroni ter odborniki Dante Savorgnan, Gaetano Zanutti in Enzangelo Finoc-chio. Z njimi so bili še dekan videmske agronomske fakultete Pierluigi Rigo, predstavnik deželnega odbomištva za kmetijstvo Cuzzit in ravnatelj tržaškega pokrajinskega kmetijskega nadzornitšva De- ghenhardt. Na obisku kmetijskih obratov, ki odražajo najpomembnejše kmetijske panoge na Tržaškem, so jih spremljali Edi Bukavec in Mario Gregorič za Kmečko zvezo, ravnatelj Zveze neposrednih obdelovalcev Vito Rubert in ga. Liliana Passina-Košir za Zvezo veleposestnikov. Svoj obhod po poteh tržaške kmetijske stvarnosti so začeli v Kmetijski zadrugi v Industrijski coni, kjer jih je spremljal predsednik upravnega odbora Boris Mihalič in jim izčrpno predstavil delovanje, pomen pa tudi težave, s katerimi se zadruga sooča. Glavni poudarek je pa bil na ogledu stiskalnice za olje (torkle). Pri tem je stekla beseda o razcvetu oljkarstva na Tržaškem, ki postaja z leti tolikšno, da bo sedanja modema torkla v prihodnjih letih verjetno postala nezadostna za vse potrebe. Predsednik Mihalič je zato izpostavil nujnost povečanja sedanje ali zgraditve nove trokle, za kar so predstavniki ERSA pokazali veliko zanimanje in tudi razumevanje, saj je ERSA že doslej vložila v oljkarsko kampanjo znatna sredstva. V dopolnilo ogledu torkle so se gostje podali še k znamenu in priznanemu oljkarju z Brega, Danilu Starcu, ki jih je popeljal tudi na ogled velikega oljčnega nasada na Čelu pri Boljuncu. S svojo strokovnostjo jih je seznanil s sortami, ki so uveljavljene na Tržaškem in s pogoji, ki so značilni za gojenje oljk na Tržaškem. V kleti oljkarja in vinogradnika Robija Ote so nato se poskušali domači oljčni in vinski pridelek. Predstavniki ERSA so se o kakovosti našega olja in sploh o razvoju oljlkarstva pri nas, zelo pohvalno izrazili. Se pred ogledom nasada na Čelu so si gostje ogledali živinorejsko zadrugo Dolga Krona in njen vzorno urejen hlev, kjer sta jim predsednik Drago Slavec in elan upravnega odbora Germano Švara, prikazala delovanje, dosežke in tudi težave, ki jih mora zadruga premošča-ti. S tem je bil ogled na območju dolinskega Brega končan in gostje so se preselili na Kolonkovec, na obisk k vrtnarskemu podjetju predsednika kmečke zveze Alojza De-belisa. Tu so lahko spoznali povsem svojstvene specifičnosti tržaškega vrtnarstva in ze-lenjadarstva, za katero je značilno intenzivno obdelovanje in visoko kakovosten pridelek. Za obiskovalce je bila stvarnost tržaškega vrtnarstva pravo odkritje. Kosilo v kmečkem turističnem obratu Andreja Milica v Zagredcu je bila obenem priložnost za ogled Miličeve sodobne vinske kleti in vinogradov, pa seveda za spoznanje stvarnosti kmečkega turizma na Tržaškem, katerega posebnosti in kakovosti so prišle ob Andrejevi razlagi do polne veljave tudi v ponudbi domačih pridelkov. Sledil je ogled Zadružne kraške mlekarne na Colu (na sliki KROMA), kjer je goste sprejel predsednik upravnega odbora Dario Zidarič, jim °rl' sal proizvodno dejavnost zadruge, sirarno in pa novo p°l' nilno linijo konsumnega mleka, s katere so prav na dan obiska poslali na tržišče prvin tisoč litrov konsumnega mleka- Ogled so gostje s svojim1 spremljevalci sklenili na dved cvetličarskih obratih, najprej z ogledom nasada vrtnic Mirana Starca na Proseku in potem z ogledom nasada gerber v za drugi Cvetoči Kras v SaleZU-Tako Miran Starc kot gospa fu ta Legiša v Saležu, sta gostom zelo izčrpno predstavila to p j® menilo kmetijsko kulturo tako s strokovne kot tudi ekonom ske plati. Gostje so bili, kot je našim ljudem lastno, povsod g° stoljubno sprejeti, sami pa 6 izrazili ob presenečenju na ^ tem, kar so videli, tudi prjz nanje za pomembne uspe naše po obsegu skromne, P dosežkih in kakovosti pa vzor^ ne kmetijske stvarnosti. Pra^ zato so se pred razhodom z g stitelji domenili za podobe ogled v jeseni še drugih km® 9 skih obratov na Tržaškem- tj- V Mačkoljah je Alojzija Tul slavila 90. rojstni dan Danes praznuje v Ma-Ckoljah, v krogu svoje družine, svoj 90. rojstni dan Alojzija Olenik, vdova Tul, ki je vse svoje življenje preživela v tej vasi. se vključila v njene številne dejavnosti, bila ved-n° v prvih vrstah pevk in tudi danes, ko ji je vid opešal, spremlja življenje 111 dogajanje v svojem rojstnem kraju. V družini Olenik je bilo deset otrok, trije so umr-u že mladi, za vse ostale pa je morala, skupno s starši, skrbeti tudi naša jubilantka, ki je bila med starejšimi brati in sestrami. Delala in živela je tako, kot vsa ostala dekleta in žene. Omožila se je z do-uiačinom Josipom Tulom, s katerim je imela dve nCerki. Danes ima slavljenka tri vnuke in tudi tri Pravnukinje in vsi jo imajo radi, saj je ostala veselega, družabnega značaja; naša pesem jo je vedno spremljala, ko je delala na polju, nosila pridelke v mesto, ko je opravljala toliko del in opravil, ki bi marsikoga utrudila; njo pa so vzpodbujala, da je bita vedno aktivna, vedno prisotna, vedno pripravlje-Ua, da da nekaj za svojo vas, za našo skupnost, za svojo ljubezen do lepega petja. Bila je že od začetka dalje članica domačega društva Primorsko, kar je Ostala do danes. V mlajših letih je v društvu sodelovala kot pevka, pa tudi kot članica domače dramske skupine. Z možen in brati je bila močno povezana z osvobodilnem bojem, v katerem je izgubila dva brata, mož pa je bil tudi ranjen in je dolga leta bolehal. O jubilantki lahko zapišemo, da je imela sicer trdo, a tudi lepo življenje, polno dela, skrbi, a tudi Petja. In takšne se želijo ob tem njenem življenj- VCERAJ-DANES ^Danes, SOBOTA, 17. ju- ADOLF Sonce vzide ob 5.15 in ‘atone ob 20.56 - Dolžina tteva 15.41 - Luna vzide in 23-58 in zatone ob IO.24. ^.Jutri, NEDELJA, 18. ju- MARCEL OKLICI: tesar Roberto Contento in analistka Gina de las Mercedes Abril Montsdeoca, vrtnar Zoltan Biro in Solnica Barbara Za-molo, kmetijski podjetnik Fiavio Facco in zdravstvena delavka Tiziana Rovo-ion, poklicni bolničar Gualberto Orlandini in poklicna bolničarka Con-cetta Čampo, finančni stražnik Marco Morelli in v u vreme včeraj ob 12. Rt: temperatura zraka im stoPinie’ zračni tlak ^15,6 njb narašča, brezve-jue, vlaga 74-odstotna, ne-, 0 jasno, morje rahlo razgi-stop-’ !emPeratura morja 21 ofiSTVA- SMRTIIN RODILI SO SE: Giuseppe Merli, Giorgia Giotti, enia Ellero, Tommaso T13’Sharon Sturda, Marti-tfa]l-'0lella, Kresna Doire Valencic. n UMRLI SO: 87-letni runo Franceschini, 91-let-“ogomiro Cok, 96-letna Pialia Bassin, 85-letna Jsola Ferfolia, 83-letni musto Benvenuti. pričakovanju zaposlitve Nidia Orsini, glasbenik Franco Gallitelli in univer-zitetna študentka Luisa Vi-goriti, podčastnik vojne mornarice Manlio Battista Pes in frizerka Antonella Di Martino, inštalater Livio Francovich in prodajalka Maria Elena Scorcia, šofer Paolo Petrina in vzgojiteljica Marina Mrak, slaščičar Renato Rinaldi in vzgojiteljica Antonella Millo, finančni stražnik Antonio Timpone in univerzitetna študentka Gianna Cappitel-li, delavec Davide Destradi in točajka Roberta Consi-glio, elektrotehnik Marko Duilio Argenti in šivilja Elena Lacota, inženir Fabio Scotti in univerzitetni raziskovalec Silvia Borelli, fi- COU/01 RAI3 - slovenski program Vidljivost na Krasu vam omogoča TRGOVINA ELEKTRO-TV A. COLJA - Kontovel 134 Tel. 22S471 s Prilagoditvijo TV - antene z minimalnim stroškom IL MERCATONE TRIESTINO VSE ZA VRT, KAMPING IN PLAŽO Predmeti za dom in gostinstvo (posode, kozarci, deske za likanje, ”stendi biancheria", itd) Velika izbira igrač in raznovrstne plastike VSE PO ZELO konkurenčnih cenah TRST, ul. Brigata Casale 11 - Tel. 816215 ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ |H*jygg|g* vabi na ŠPORTNO S AGRO PRVI MAJ 16., 17., in 18. junija v Prosvetnem domu na Opčinah DANES, 17. t. m. ob 15. uri odprtje kioskov in zaključna prireditev Iger pod košema, ob 17. uri članski košarkarski turnir, od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy Day JUTRI, 18. t. m. ob 15. uri odprtje kioskov, ob 17. uri Trofeja Jadran minibasket, ob 19. uri nastop Borovih gimnastičark, od 19.30 dalje ples z ansamblom Keydea Občinska zveza DSL občine Dolina vabi na EMtei On n naKRMEVKl 17., 18. inl9. t.m. Danes, 17. t.m. ples z ansamblom Long Zlunk. Jutri, 18. t.m., bosta govorila tov. Claudio To-nel in Geni Kozina -Ota, sledi ples z ansamblom Krt V ponedeljek, 19. t.m. ples z ansamblom Key-dea SD SOKOL organizira na športnem igrišču Sokol v Nabrežini 17., 18. t. m. mm Odprtje kioskov ob 18. uri Zvečer pa bosta igrala ansambla STATUS SVMBOL in KRAŠKI OVČARJI Vabljeni! nančni stražnik Antonio Ramirez in vzgojiteljica Maria Rinaldi. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 12., do NEDELJE, 18. junija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 8 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. Danes stopata na novo življenjsko pot Natašam Fabrizio Mnogo sreče, veselja in ljubezni jima Zeli skupina Jabadabadu Natašam Fabrizio Od danes naprej bosta stopala po skupni poti, ki naj vama bo posuta samo s cvetjem mama Olga, papa Darjo, sestra Nadja z Majo in brat Boris Danes slavi svojih 90. let naša draga Alojzija Olenik - Tul Za ta visoki jubilej ji Čestita in želi se veliko zdravja in vedrine KD Primorsko -Mačkolje Nasa draga mama in nona Alojzija danes svoj Častitljivi 90. rojstni dan slavi in najstarejse Mackoljanke naslov si lasti. Da bi bila se mnogo let zdrava in vesela ji želijo hčeri Nadja in Danica, vnuki in vsi, ki jo imajo radi. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) BARKOVLJANSKO DRUŠTVO v sodelovanju z Rajonskim sosvetom Rojan - Greta - Barkovlje prireja KONCERT Tržaškega okteta danes, 17. t. m., v Vili Primc na Greti, Furlanska cesta 38. Začetek ob 20.30 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.30, 21.30 »La scuola«, r. Daniele Lu-chetti, i. Anna Galiena, Silvio Orlando; 23.45 »Strane storie«, r. Sandro Baldoni. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un’awentura terribilmente complicata«, r. Mike Newell, i. Hugh Grant. EKCELSIOR AZZUR- RA- 17.30, 19.45, 22.00 »Naked«, r. Mike Leigh. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Piccole donne«. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una moglie per papa«, i. Whopi Goldberg. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Forrest Gump«, i. Tom Banks. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte della verita«, i. Jamie Lee Curtis. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ed Wood«, i. J. Depp. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Jennifer gatta di piacere«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 22.10 »A proposito di donne«, i. Whoopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Come dne coccodrilli«, i. Fabrizio Bentivoglio, Gian-carlo Giannini. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Jefferson in Pariš«, r. James Yvori, i. Nick Nolte, Greta Scacchi. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. M PRIREDITVE SD PRIMOREC prireja 17., 18., 24. in 25. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostora Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za godbo bosta poskrbla ansambla Keydea in Long Slunk. Ob 20-letnici ustanovitve SKEDENJSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA vas vabimo na ogled razstave starih razglednic iz Trsta in okolice jutri, 18. t. m., ob 17. uri v muzejske prostore v Ul. Pane bianco 52 Spored: pozdravna beseda Dušan Jakomin, ške-denjski pevski zbor pod vodstvom Aleksandra Sluge, folklorna skupina “Dan-zerini di Lucinico". Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. t.m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predstavitev nove knjige Alojza Rebule z naslovom »Na prepihu časa». Knjigo bosta predstavila dr. Janez Gril in akademik dr. Stane Gabrovec. KD VALENTIN VODNIK vabi na drugo letošnje srečanje s PESMIJO OB STUDENCU, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 21. uri v Dolini na KluZi. Koncertni večer bodo oblikovali pevci mešanega, ženskega in moškega pevskega zbora iz Strasslacna. Pesem v dobrodošlico pa bosta zapela dekliška skupina in moški zbor Valentin Vodnik. El ČESTITKE Živio nona LOJZA! Za tvoj 90. rojstni dan ti pošiljajo zvrhan koš poljubčkov pravnukinje Anuška, Katjusa in Jasmina. NATAŠA in FABRIZIO stopata na novo Življenjsko pot. Vse naj, naj jima želijo teta Alma in teta Romana z družinama. □ OBVESTILA LIKOVNA dejavnost in ljubiteljska kultura: na to temo bo tekla beseda na skupnem srečanju in razgovoru, ki ga sklicuje ZSKD v ponedeljek, 19. junija 1995 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (ul. S. Francesco 20 - II. nadstropje). Toplo vabljeni likovni ustvarjalci in ljubitelji. ZVEZA slovenskih kulturnih društev vabi-vse člane in predstavnike društev oz. skupin na sejo Glavnega odbora, ki bo v sredo, 21. junija 1995 ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu. TABORNIKI RMV vabijo svoje bivše brate in sestre, da jih obiščejo 21., 22. in 23. julija na taborjenju v Ribnem pri Bledu. AGAT - Združenje alkoholikov Trst - Ul. Fo-schiatti 1, tel. 370690, priredi danes, ob 18.30 praznik podeljevanja diplom v Kulturnem domu na Proseku.Vljudno vabljeni vsi na to zanimivo praznovanje. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE je razpisalo natečaj na vsedržavni ravni za 984 mest pomožnega arhivarja, od teh pripada 53 mest Furlaniji - Julijski krajini. Potrebna je diploma srednje šole. Za informacije : CISL, Ul. Tor-rebianca 37, tel. 630050/368657. JUTRI, 18. t. m., ob 18. uri v Ul. S. Nicold 27/a tradicionalna sv. maša v latinščini po tridentinskem obredu, ki jo priredijo tržaški katoliki, ki so blizu bratstva S.Pio X, ki ga je ustanovil mons. M.Lefeb-vre. SD ZARJA - Bazovica vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v Bazov-skem domu v četrtek, 22. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, volitve in 3. razno. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča šolnike, da Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Izob. center Modra organizirata zanimive “Poletne tečaje slovenskega jezika" na slovenski obali. Tečaji so namenjeni vsem, ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenščine oz. bi radi spoznali Slovenijo in njeno kulturo. Prijave do 30. junija na naslov: “Izob. center Modra", II. Prekomorske brigade 43/E, 66000 Koper- Slovenija, tel. št. 0038666/23235 v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 19. ure. V uradu SSS je na razpolago vsa dokumentacija. UCENCI in učiteljice osnovne šole P. Trubar v Bazovici vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo danes, 17. t. m., jutri, 18. t. m. in v ponedeljek, 19. t.m . v jutranjih urah. VZGOJITELJICI in otroci otroškega vrtca ter učiteljici in otroci osnovne šole iz Mačkolj vabijo na ogled razstave ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo v šolskih prostorih v Mačkolajh danes od 15. do 18. ure ter jutri od 10. do 13.30. H______ IZLETI SEKCIJA SPI-CGIL iz Križa obvešča izletnike v Neme (Nimis), da bo avtobus odpeljal jutri, 18.6., ob 7.30, izpred spomenika v Križu. MALI OGLASI KMETJSKA ZADRUGA v Trstu išče delavca-pro-dajalca z delavno prakso kot mehanik. Klicati od 8.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.00 na telefonsko številko: 382555. VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozmetičarke/je, frizerke/je in draguljarje. Sposobni in interesenti naj tel. na št. 040/368705. IŠČEMO natakarja/co za julij in avgust. Tel. št. 200848. ISCEM resno in zanesljivo gospo z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpolletnega otroka v Gorici za štiri dni v tednu. Interesentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev.Tel. št. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin. 25-LETNO DEKLE z večletno delovno izkušnjo išče resno zaposlitev tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostarelih.Tel. št. 200882. NA PRODAJ majhen in urejen ženski butik v centru mesta. Tel. 370947 ali 00330/239804. PRODAM Ford Fiesta 1.3 Nevvport temnozelene barve, april 94, 25.000 prevoženih km, okvirna cena 13.000.000 lir. Tel. 829538, Martina med 14. -15. uro ali po 20. uri. PRODAM renault clio RT14, letnik ’92, katalizi-ran, odličen, full optional. Tel. št. 228559 v večernih urah. PRODAM avto Alfa 75, letnik ’88. Tel. št. 228547. PRODAM ape 50 fur-. gon, letnik ’92 v odličnem stanju. Tel. št. 212059. PRODAM otroško kolo mountain bike za 6/8 let starosti v odličnem stanju. Tel. ob popoldanskih urah na št. 327342. APRILIA AFl 125 re-plica v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. št. (0481) 21329. OSMICA je odprta pri Miškotu na Opčinah, Ul. Peonie 3. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerl v Zgoniku 15/a. Vabljeni! OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnic 2. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. PRISPEVKI Ob priliki svojega 90. rojstnega dne daruje Alojzija Olenik 100.000 lir za MePZ Primorsko- Mačkolje. V spomin na Nedino mamo darujeta Slava in Dušan 50.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na Majdo daruje Rosanda z družino 50.000 lir za cerkev v Sa-matorci. Godbeno društvo Nabrežina in MePZ Igo Gruden namenjata 1.214.000 lir prostovoljnih prispevkov ob priliki koncerta »V spomin Majdi« za elektrifikacijo samatorskih zvonov. V spomin na Majdo darujeta Anica in Renato Pie-ri 50.000 lir za cerkev v Sa-matorci. V spomin na Izidorja Coljo darujeta Darja Cro-selli iz Sesljana 100.000 lir in Radivoj Leghissa 100.000 lir za SKD Ce-rovlje-Mavhinje. Anton Trampuž daruje 100.000 lir za SKD Ce-rovlje-Mavhinje. V spomin na Ireno Sne in Milko Ban darujeta Ot-tavio in Savica 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Bernardo Gregori darujeta Adele in Marjan Grgič 20.000 lir za KD Skala. V spomin na Bernardo Grgič daruje Milka Kalc (Gropada 99) 20.000 lir za KD Skala. V spomin na Bernardo Gregori darujeta Zofka in Franc Kalc (Gropada 71) 15.000 lir za KD Skala. V spomin na Milana Grgiča in Bernardo Fonda vd. Gregori darujeta Zora in Marija Stancerjeve (Bazovica) 50.000 lir za KD Skala. V spomin na Bazilijo Hrvatič darujeta Rika in Milan 30.000 lir za SKD Slavec. V spomin na mamo Milko daruje Neda 100.000 lir za Center za rakasta obolenja, 50.000 lir za AO Jaka Stoka in 50.000 lir za KD Prosek-Kontovel. Michela in Andrea sporočata, da bo pogreb mame Germane Ferlizza danes, 17. t.m., ob 14.45 iz sanatorija v Nabrežini v nabrežinsko cerkev. Nabrežina, 17. junija. 1995 Člani zadruge Duemi-launo se s hvaležnostjo spominjajo Arianne Zidarič. Odborniku Renatu, igralcu Dimitriju Ferlugi in svojcem izreka globoko sožalje ob izgubi dragega Marija ŠD Primorec VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 28. MAJA DO 23. SEPTEMBRA 1995 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI URA VRSTA 4.02 (D) 5.37 (D) 6.04 (IR) 6.13 (R) 7.13 (E) 7.50 (IC) 8.13 (IR) 10.13 (IR) 11.56 (IC) 12.13 (IR) 13.10 (D) 14.13 (IR) 15.13 (D) 15.50 (IC) 16.13 (IR) 17.13 (IC) 17.27 (R) 18.13 (IR) 19.13 (E) 20.25 (E) 21.13 (IR) 22.13 (E) SMER________________________________________________ Tržk^(4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), (9.35), Benetke (9.46) Mestre Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (1050) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (1250) Tržič (1250), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) TržK (T3.33|, Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Be- Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) Tržič |18.36|, Portogruaro (1*9.22), Mestre (20.07), Be- Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (2351) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini URA VRSTA 7.59 (E) 8.53 (E) 10.05 (E) 10.42 (IR) 11.42 (IC) 13.42 (IR) 14.12 (D) 15.42 (IR) 16.04 (IC) 16.25 (D) 17.42 (IR) 18.50 (D) 18.57 (D) 19.37 (IR) 20.00 (IC) 20.55 (R) 21.42 (IR) 22.00 (IC) 23.42 (E) 0.42 (IR) 1.42 (IR) 2.35 (D) PRIHODI Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.36) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.30) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.42) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.19) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.19) Benetke (1^1.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.19) Mestre (1453), Portogruaro (15.02), Tržič (15.41) Benetke |b4.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Benetke 05.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), ukinjen od 31.7. do 27.8. Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.23) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.34), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Benette ^8.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.32) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.19) Benetke @0.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.19) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.19) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.19) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.12) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18). Gorica (6.44), Videm (7.20) 729 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01), (ukinen od 31.7. 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) do 26.8.) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) 8.40 (D) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) (ukinjen ob praznikih) 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (1227) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen od nikih) 31.7. do 27.8.) 9.56 (IR) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 13.19 (IR) 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.27 14.19 (R) (D) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 15.18 15.53 (R) (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16,27) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.26 (R) 16.56 (R) Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.33 (IR) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (1827) 19.20 (R) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) 17.38 (R) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) 19.44 (D) 17.51 (D) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 20.22 (D) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (1926), Gorica (19.50), Tržič (20.09) 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 20.33 (IR) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57). Videm (21.24) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 12.02 17.57 0.02 (E) (IC) (IC) (E) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) Opčine (10.05), Sežana (10.34), Ljubljana (12.35), Zagreb (14.52) DRAVA - Opčine (12.49), Sežana (13.13), Ljubljana (14.55), Budipešto (22.42) KRAS - Opčine (18.40), Sežana (19.03), Ljubljana (20.45), Zagreb (22.58) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Opčine (0.50), Sežana (1.19), Ljubljana (3.15), Zagreb (5.32), Budi-pešta(11.58) 6.52 10.58 16.57 19.51 (E) (IC) (IC) (E) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.05), Sežana (10.05), Opčine (10.14) DRAVA - Budimpešta (6.20), Ljubljana (14.10), Sežana (16.01), Opčine (16.10) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), Sežana (18.45), Opčine (18.54) IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak POBUDA UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA_ Izlet v Južno Italijo in na Sardinijo Krog so sklenili z obiskom Toskane Pred nekaj tedni so upokojenci iz Doberdoba obiskali Južno Italijo, Sicilijo in Sardinijo. Izlet je priredil odbor upokojencev. Prijavilo se je petintrideset Članov, nekaj jih je bilo tudi s Tržaškega. Lepo vreme in veselo vzdušje je spremljalo izletnike na dolgi poti do Neaplja in Pompejev (od koder je gornja fotografija), do Reggio Calabrije in čez Messinsko ožino. Na Siciliji so si ogle-dali Taormino in ostanke grške kulture v dolini svetišč pri Agrigentu. Bilj so tudi v Palermu in Trapaniju od koder so odpluli na Sardinijo. Na Sardiniji s0 si v glavnem ogledali severni del otoka (Sassari, Olbia) in znamenite in skrivnostne “nuraghe” pri Barumini. V Olbii jih je neprijetno presenetila stavka pomorščakov, zato so se morali vkrcati na drug trajekt v Golfo degli Aranci-Izlet so sklenili z obiskom Firenc, Piše in Lucche. (MJ) BENCIN Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. Lungo Ison-zo, 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20 ERG - Ul. sv. Mihaela, 35 AGIP - Ul. Trieste, 174 TRZIC MONTESHELL - Ul. Boito, 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIM AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33 PRIREDITVE KD RUFA PEC in OBČINA SOVODNJE vabita na 14. občinski praznik v Rupi. Program: nedelja, 18. junija, 18.00 - otvoritev razstave vin, nastop pevskega zbora Standrež, 20.00 - ples z ansamblom Happy day; petek, 23. junija, 20.00 - tekmovaje v briškoli z bogatimi nagradami; sobota, 24. junija, v Kulturnem domu v So-vodnjah, ob 19. uri: slavnostna seja z govorom župana, nastopom zbora Tabor z Opčin, recitalom društva Rupa-Peč, podeljevanjem priznanj in nagrajevanjem najboljših vin; ob 20. uri v Rupi: ples z ansamblom Zvezde. □ OBVESTILA V DIJAŠKEM DOMU nameravajo okrepiti vzgojiteljski kader. Interesenti, ki jih zanima vzgojiteljsko delo, naj se zglasijo v upravi doma, ul.Montesanto 84, ob uradnih urah, najkasneje do 1. julija. KROŽEK KRUT obvešča udeležence letovanja v Malem Lošinju, da bo avtobus 20. junija odpeljal ob 5.30 iz Lečnika s postanki v Pod-gori, pri Pevmskem mostu, na Travniku, v Standrežu, Sovodnjah in Gabrjah. 30. junija pa bo avtobus odpeljal ob 5.30 od Pevmskega mostu s postanki na Travniku, v Standrežu in Sovodnjah. SOLSKO SKRBNIŠTVO obvešča, da so njihovi uradi odprti za občinstvo vsak dan od 11. do 13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15.30 do 17. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure. TABORNIKI RMV vabijo vse člane na dvodnevno taborjenje, ki bo 17. in 18. junija na Vrhu. Zbirališče bo danes ob 10. uri v Doberdobu, pred spomenikom. B IZLETI SPD GORICA priredi jutri izlet na goro Due Pizzi (pri Poldanšnji špici). Vzpona bo okrog tri ure s sedla Somdogna. Vzpon ne predstavlja posebnih težav. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 6.30 s Travnika. Izlet vodi Miran Cotar - tel. 30995. Danes se vzameta Majda m Danijel Obilo sreCe na novern Življenjskem ekranu ji' ma želi KD JEZERO iz Doberdoba ra RAZSTAVE v ZGORNJEM FOJERJU KULTURNEGA DOMA je na ogled doku- mentarna-fotografska razstava Benečija v miru in vojni, ki jo prireja ob 50-letnici osvoboditve ZSKD iz Gorice. KINO VnTORIA 20.00-22.00 »Morti di salute«-Hopkins in B. Fonda. Oz vočenje Dolby stereo. CORSO 17.00-19.30' 22.00»Rob Roy«. Igrat!j Jessica Lange in Lian1 Neeson. GRADEZ n CRISTALLO 20.00' 22.00»Viaggio in Ingh11' terra«. ;; lekarni DEŽURNA LEKARNA lL GIARDINO (Balcn-C. Verdi 57, tel- IEZURNA LEKARNA RZICU TT1 lL REDENTORE, un i 23, ten _________POGREB! Danes, ob 11- ur1’ ^ ria Tromba vdova Pa i ■ iz splošne bolnišnice glavno pokopališče. .Načrt predstavili včeraj POSVETOVANJE V GORICI IN NOVI GORICI NOVICE Elektrika iz Piacenze Pobudo bi lahko uresničili že v prihodnjih dveh letih Uprava občinskega j^ujetja v Gorici je izdela-i Ta?rt za proizvodnjo energije v lastni J21)1- Ce bo načrt odobren Ge ne bo vmes poseb-.'L težav in zaprek, bi z skrbo lahko pričeli že v eh letih. Načrt so pred-avui včeraj na srečanju z j^arji, ki so se ga ude-di predsednik mestne-T.edjetja Milocco, go-ki župan dr. Valenti, n jTateli mestnega ^?J)etja inž. Mistretta ter li ru™^3 Pesco in Rosel-• Občinsko podjetje je že Pravilo prve korake, na J|0 ezi pa je zdaj občinska Prava, so poudarili na srečanju z novinarji. OJ.ektrični tok bi dobi-?a i ^ termocentrale kon-‘°rcija Edison pri Piacen-■ Elektrarno na plinski iT)80n bi dogradili do etka leta 1997, veljala lir q okrog 140 milijard ^• Stroške izgradnje bodo - J1 2 najemom medna-nnega posojila in z raz-nni drugimi oblikami grenitiranja. Do kraja nL?rze v pokrajini Be-D bi dobava elektrike Eh- ala po dalnjovodu , Js°n, od tam pa bo 1 ®ktrov°dU) ki ;e ,janes družbe Enel. ristop v konzorcij za oizvodnjo in distribu-1° elektrike bi, po nenju predsednika menil*683 Podietia' P°" nit precejšnjo ugodno- j23 Podjetje. Z ozirom, bi uporabljali kot vir jj^gije plin, bi lahko u na precejšnje Rodnosti in olajšave, p edvidene po zakonu. sedanjih izračunih po-dn ^ to nekai nad milijar-nr prihranka letno, je ry,edal predsednik d)etja Milocco in napo- vedal zelo intenzivno fazo srečanj in dogovarjanja na različnih ravneh. Seveda potem ko bodo sprejete dokončne odločitve o statusu občinskega podjetja, ki naj bi se, v smislu zakonskih določil, preoblikovalo v delniško družbo oziroma v posebno podjetje. Preoblikovanje pa je treba, v skladu z zakonskimi določili, opraviti do 30. septembra, oziroma do konca leta. Konzorcij za proizvodnjo električne energije, naj bi oblikovali poleg goriškega mestnega podjetja Se tržaško mestno podjetje ter sorodni podjetji iz Rovereta in Brixena, seveda poleg družbe Edison, ki bi ohranila večinski delež. V izvajanje načrta bi pritegnili tudi ustanovo GEPI. Izvajanje načrta je zamišljeno v štirih stopnjah, od katerih se prva že uresničuje, nadaljevanje pa je odvisno od odločitev, ki jih bo sprejel občinski svet. Do spomladi leta 1997 naj bi mestno podjetje tudi poskrbelo, v sodelovanju z družbo ENEL, za izgradnjo prevzemne postaje v industrijski coni. Načrt je pripravljen že nekaj let, le da je pri uresničevanju prišlo do precejšnjih zamud. Prevzemna postaja je nujno potrebna, ne glede na to, kdo bo dobavljal elektriko. Mestno podjetje bo celotna investicija stala kakih deset milijard lir. Približno pet milijard lir bo Slo za gradnjo prevzemne postaje in približno toliko za investicijo v elektrarno za proizvodnje električne energije pri Piacenzi. Varstvo okolja ne pozna meja Pobuda Pokrajine, občin in ČETA Včeraj zjutraj se je v kongresni dvorani Espo-mega začel mednarodni posvet "Kvaliteta zraka. Stvarnost brez meja” ob prisotnosti predstavnikov javnih uprav z obeh strani meje. Predsednica goriške pokrajine Monica Marcolini je potrdila pomembnost tega posveta in sodelovanja obmejnih javnih uprav glede problema okolja. Posvet sta pozdravila tudi župana goriške in novogoriške občine dr. Gaetano Valenti in Črtomir Špacapan. Novogoriški Zupan Črtomir Špacapan je med drugim dejal, da bi morali v okviru sodelovanja posvečati pozornost konkretnim problemom in reševanju le-teh brez političnih ovir. Republiko Slovenijo je predstavljal državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor mag. Radovan Tavzes, ki je dejal, da je Slovenija na podlagi mednarodne obveznosti leta 1993 sprejela zakon o varstvu okolja. Predvidoma letos bo tudi sprejet nacionalni program varstva okolja in na njegovi podlagi bo skušala Slovenija doseči cilje, ki si jih je Evropa zadala na tem področju. Republika Slovenija prevzema torej na tem področju vse mednarodne obveznosti in pričakuje, da jih bodo spoštovale tudi sosednje države. Po uvodnih pozdravih se je začel vsebinski del posveta. Pod vodstvom moderatorja prof. Giu-seppa Furlana, ki je predsednik centra za raziskave Geta, so bili na vrsti referati. Zanimiv je bil referat o informiranju, ki ga je pripravila raziskovalka ISIG-a dr. Bruna De Marchi. Predstavila je zakonodajo Evropske unije, ki postavlja specifične dolžnosti za države glede informiranja ljudi v zvezi s stanjem okolja npr. delavcev, ki so izpostavljeni določenim emisijam na delavnem mestu. V zvezi z informiranjem se postavljajo specifični problemi in sicer usklajevanje informacij s strani znanstvenikov in politikov. Na vsak način so seznanjeni občani tudi sami odgovorni za okolje, v katerem živijo. Drugi referati so obravnali različne teme na področju merjenja kvalitete zraka. Tako je predstavnik Tržaške zdravstvene ustanove prikazal izkušnje na območju tržaške občine v zvezi z monitoriranjem kvalitete zraka. Posvet se je v popoldanskih urah nadaljeval v Novi Gorici, v dvorani hotela Perla. Na sliki - foto Studio Reportage - udeleženci jutranjega dela posvetovanja v Gorici. PREDSTAVA / DREVI JAMLJE - ŠPORT IN GLASBA Baletna prireditev v UGG le z91138 zvečer ob 20.30 bo v dvorani UGG zaključni nastop gojencev goriske So-®0K t aSiCni ln moderni ples "Tersicore” . Nastopilo bo nad petdeset plesalk. fig89 Program se deli na dva dela; v prvem bodo gojenke predstavile didaktične p®! 6 flasičnega baleta v koreografijah z naslovi A tempo d‘orologio, Ouverture V (jj.113186, Barcarola, Poutpouri, Suita iz baleta Paquita in La bottega fantastica. zij iJSem delu bodo predstavili plesno točko s spletom recitacij Rilkejevih poe-k0j l111 .l?0 prebral Nevi o Ferraro. Nastopili bodo še plesalci tečaja jazz-plesa s Wtit°8rafiiami Boy from New York City, Cream, Sinatra mix, Money money, W0rT rokself a letter, Balet St.5, Sacro e profano, Spirituals in Tecnica Fanchy dj p ?UE Umetniški vodja baletne Sole je Corina M.Brandolin, ki je predstavo tu-qujt „lrala in pripravila osnutke za kostume. Na sliki - prizor iz koreografije "Pa- Dioton 95 Konec tedna bo na Goriškem v znamenju številnih športnih in kulturnih prireditev. Na Peči se danes s kotalkar-sko revijo in nogometno tekmo med poročenimi in neporočenimi zaključuje večtedenska prireditev SKD Vipava. V Rupi bodo jutri zvečer odprli razstavo domačih vin v okviru občinskega praznika, ki ga letos v sodelovanju z Občino prireja društvo Rupa -Peč. Vrsto zanimivih prireditev pa pripravljajo v Jamljah pod geslom Glasba brez meja. Praznik, ki ga prireja SKD Kremenjak se bo pričel že danes, glavne prireditve pa bodo na sporedu jutri: v dopoldanskem času vožnja in tekmovanje z gorskimi kolesi, popoldne pa srečanje godcev na diatonično harmoniko Diaton 95. Udeleženci kolesarske vožnje in tekme (progi sta dolgi dvanajst, ozi- roma petnajst kilometrov) bodo odpeljali točno ob 9. uri. Prijave bodo sprejemali tudi neposredno pred startom in sicer na prireditvenem prostoru pri nekdanjo šoli v Jamljah od 8. ure dalje. Tu se bodo odvijale tudi druge prireditve, vključno z razstavo starega kmečkega orodja in kraške arhitekture, ki bo na ogled tudi v naslednjih dveh tednih. Netekmovalno srečanje godcev na ”fraj-tonerico” se bo začelo ob 16. uri. Razstavo "Kamnita hiša”, ki jo društvo prireja v sodelovanju s Tržaško pokrajino, pa bodo odprli jutri ob 18. uri. Takoj zatem bodo nagradili udeležence vožnje in tekmovanja z gorskimi kolesi. Ob koncu pa še tole: za prijetno razpo-loženmje in ples bo drevi igral ansambel Adria kvintet, jutri pa Kraški 'kvintet. Zaključni nastop gojencev glasbenega centra E. Komel V Komorni dvorani Katohškega doma bo drevi ob 20.30 prvi zaključni nastop gojencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Gojenci bodo predstavili dokaj pester spored v Štirih sklopih: List iz mojega albuma ( klavir, violina, kitara), Pesem iz Puste (ob 50-letnici smrti Bele Bartoka -klavir, kljunaste flavte, klarinet, kitara), Violina solo, Poezija tipk (Debussy, Chopin, Schumann). Drugi Glasbeni poklon gojencev ob zaključku Šolskega leta bo v sredo, 21. t.m. ob 20.30 v Kulturnem domu. Izgubljeno - najdeno V uradu za najdene predmete hranijo, na razpolago zakonitim lastnikom, naslednje najdene stvari: tri ure, pet naočnikov, dve kolesi, par rokavic (kolesarskih), vetrovko, dve verižici, fotografski aparat, avtomobilski ključ (za mercedes), uhan, mošnjiček. Priprave na kabaretni večer po tradiciji Pajk’s shovva Triumf: od Vardarja do Triglava, odvijal pa se bo v Kulturnem domu na Bukovju v Steverjanu. Tako organizatorji napovedujejo kabaretni večer, v petek, 23. t.m. Posebna gosta večera bosta Boris Kobal in Sergij Verč, za "domačnost” pa bodo poskrbeli organizatorji, ki napovedujejo, da bo na večeru, ki nadaljuje tradicijo Pajk’s shovva, za vsakogar nekaj. Gre namreč za razvedrilno in satirično prireditev, ki skuša odkriti vrline in napake v naši majhni manjšinjski skupnosti. Rezervacije: v uradu Kulturnega doma v Gorici in na sedežu KD Briški grič. Nevaren padec na bregu Soče Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice je na zdravljenju 26-letni Michele Puissa iz Trsta, ulica Pitacco 11. Zaradi poškodb na hrbtenici se bo zdravil petnajst dni. Puissa je včeraj v zgodnjih jutranjih urah nerodno padel in se poškodoval. Nezgoda se je pripetila na bregu Soče, na območju ulice degli Scogh, nekaj pred četrto uro. Do rešilnega avtomobila so ponesrečenca spravih gasilci. Kulturni dom Gorica Zveza slovenskih kulturnih društev VZPI - ANPI Ob zaključku fotografske razstave »Benečija v vojni in miru« vabimo na diskusijski večer na temo: Goriška in Benečija 50 let po zmagi nad fašizmom: Razmišljanja in perspektive Kulturni dom Gorica, v torek, 20. junija ob 18. uri. SKD KREMENJAK - JAMLJE vabi na DIATON ’95 GLASBA BREZ MEJA V Jamljah 17. in 18. junija 1995 DANES, 17. JUNIJA: ob 16. uri - Otvoritev praznika ob 20. uri - Ples z ansamblom Adria Kvintet JUTRI, 18. JUNIJA: ob 9. uri - Start tekmovalne in netekmovalne dirke z gorskimi kolesi ob 16. uri - Netekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko (frajtonarco) DIATON ’95 ob 18.30 - Nagrajevanje najboliših kolesarjev dirke mountain bike ob 20. uri - Ples z ansamblom Kraški kvintet Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in domačo kapljico. Večji del programa bo potekal v pokritem šotoru. Slovenski center za glasbeno vzgojo EMIL KOMEL - Gorica GLASBENI POKLON GOJENCEV OB KONCU šolskega leta - DANES, 17. junija, ob 20.30 v Komorni dvorani SCGV, Drevored XX. Septembra 85; - SREDA, 21. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. »Poletni sejem« spremlja bogat spored prireditev Sejmišče pod Monte-bellom je sicer oživelo že v Četrtek, ko se je tam začelo dvodnevno tradicionalno srečanje o lesni trgovini, v naslednjih dneh, vse do zaključka 25. junija, pa se bo na 47. mednarodnem vzorčnem sejmu, ki se od letos imenuje Poletni sejem, zvrstila Se cela vrsta spremljevalnih prireditev. Ze sinoči je bilo srečanje z Ukrajino, danes pa sta na vrsti dan turizma z okroglo mizo o Conven-tion Bureau in seznanitev z udeležbo Mongolije. V ponedeljek, 19. junija so v koledarju po-bližja srečanja z Južno Afriko, ZRJ in Albanijo, pa Se dan obrtništva z okroglo mizo o varnosti pri delu in s predstavit-, vijo Konzorcija za marmor. V torek, 20. junija bo simpozij o tehnologiji razvoja telematskih mrež, srečanje z gospodarstvom Dubaja, Belorusije in srečanje o pravičnejši in solidarni mednarodni trgovini. Obiskovalci sejma si bodo lahko ogledali tudi stand ACCRI (As-sociazione di Coopera-zione Cristiana Interna-zionale) v sodelovanju z Associazione Mosaico, kjer bodo prejeli informacije o namenih, načrtih in osnovnih smernicah solidarnega in pravične- ga trgovanja. Organizatorji želijo sensibilizirati javno mnenje in spodbuditi k razmisleku o odnosih med razvitimi severnimi in revnimi južnimi državami, istočasno pa promovirati pravično in solidarno trgovanje, ki lahko prekine začarani krog odvisnosti. V torek, 20. junija ob 18. uri pa bo, kot rečeno, v okviru »Dneva mednarodnega prostovoljnega dela« v kongresni dvorani sejmišča (kjer bodo sicer potekala vsa spremljevalna srečanja in posveti) razprava o pravičnejšem trgovanju med severom in jugom. Sreda, 21. junija bo posvečena sejemski udeležbi Hrvaške in Kube, Četrtek Avstrije in Romunije, petek Hong Konga, Lituanije in Slovenije, predzadnji dan, sobota, 24. junija pa še Indije in Madžarske. Vmes bo v sredo tudi tradicionalno srečanje o Evropi, v petek in soboto pa bodo prav tako tradicionalni mednarodni dnevi kave. S r. 1. Narodna ul., 51 34016 OPČINE (TS) Predstavništva: KOIMPEX - RUSSIA Moskva Tel. 095/2034663 Telefax 095/2039285 Tel. 040/211424 - 213992 Telefax: 040/212255 Telefax: 460250 KOIMPEX I KOIMPEX - KAZAHSTAN Alma Ata Tel. 3272/301335 Telefax 3272/301390 Telex 251270 KOIMP SU KOIMPEX - LETTONIA Riga Tel./Fax: 712/752651 34132 TRST FARC/01 ■FARGO PINE CHEMICALS Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax(040)363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA mo PR/MA9 COSMETICS ITALY JU\infordata s.r.l. OKI PE1S0IAI COMPUTEB FUJITSU ^ ODDATA Vse za AOP: HW OPREMA POTROSNI MATERIAL SW APLIKACIJE STORITVE Via Muggia 15 - Tržaška industrijska cona - Trst Tel. 9939 - 40 - 381616 - Fax 9939 - 40 - 381110 BUD101 VRTNARSTVO IN NASADI R. BUDIN Medeja (Gorica) - Tel. 0481/67247 v Trstu telefon: 040/361226 • vrtnarska dela • lastni nasadi drevesnic in sadnega drevja Razstavljamo na velesejmu pred paviljonom B CcnUoUficd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Sedež: TRST Ul. C. Ghega 2 Telefon (040) 3738 (16 linij) Telex 460140 CENTTS I Telefax 662211 - 634947 Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI - RABUJEZ ■ Carinska služba ■ zbirni promet, skladišča, aviopromet ■ pomorski in kontejnerski prevozi ■ suhozemski transport agrar IMPORT - EX P O RT ZASTOPSTVA TRST Ulica Valdirivo 19 Telefon (040) 631900, 631846 Fax 040/361850 ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rešim s.r.l. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. (040) 362676 Telex 460561 Rešim I Telefax (040) 361839 Filiala v Gorici: via degli Orzoni 16 - Tel. (0481) 52051 Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijskih proizvodov, repromaterialov in opreme EUROSAVA EURO/02 EUROSAVA s.r.i. 34133 Trst Ul. Cicerone 8 Tel. (040) 361177 Fax(040) 361839 Telex 460561 distributer pnevmatik Savo. Ura/vj Banka, ki govori tvoj jezik. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE IDITNA BA TRST ULFilzi 10 tel. 040/67001 Agencija Roian trg Tra i Rivi 15/A, tel.4116 Agencija Stara mitnica Ul. Carducci41 tel. 040/636311 Agencija Domjo 227 Dolina (San Dorligo della Valle) tel. 040/831131 Cividale, Ul. Carla Alberto 17 tel. 0432/730314 PERI/02 PERINl VIRGILIO Izvaja tehnološke stanovanjske in industrijske napeljave: s strokovno tehničnimi rekviziti kakor predvideva zakon št. 46/90 (varnost na napeljavah) HLADILNIKI - KLIMA IN HLADILNE NAPRAVE - ELEKTROTEHNIKA VODOVODNO IN TERMO SANITARJE-METAN-ZIDARSKA DELA OPREMA KOPALNIC Izdaja osebnih knjižic za avtonomne in centralizirane napeljave kakor jih predvideva D.P.R. št. 412/93 člen 11, odstavek 9 TRST - Ul. COMMERCIALE 26 TEL. 040/421808 - FAK 040/44860 -FARCO F,ME CHEMICALS Tr?4’32 TRST UL DEL LAVATOIO 4 IEL 04D - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA* COSMETICS ITALY ■FARCO 1 ■ s.r.1 ” FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 ™ tel. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA8 COSMETICS ITALY TRST / SLOVESNO ODPRTJE 47. MEDNARODNEGA VZORČNEGA SEJMA Tudi največji tižaški sejem končno v drugačnih tonih Velik poudarek mednarodnemu sodelovanju in odpiranju v zaledje LIRA PON TOR SRE ČET PET 16585 1660,2 16445 1647,0 16495 11305 1137,9 11705 1168,5 1173,6 TRST - »V Trstu se kon-no diha drugačen zrak, nov hi veliko bolj usmerjen v Prihodnost.« Te besede P°dtajnika v ministrstvu za industrijo Luigija Mastro-nona najboljše ponazarjajo n dračje, v katerem je po-6kalo včerajšnje slovesno 0c^Prtie traHir.innalnpaa uu izaaji nadel nne |’"oletni sejem«. Mastro-nonu je pripadla »nalo-da je prerezal simbolni trak, pred tem pa so v 0 konca polni kongresni korani sejmišča pod Mon^ ®bellom poleg predstavna vlade nastopili zasto-P^r deželnih in krajevnih nblasti in seveda mladi Piedsednik sejemske ustanove Luca Savino. »Tržaški sejem se sicer ^ svoje težavne pre-n*-osti, a si upravičeno že-J. Pridobiti polno gospodarsko in promocijsko vlogo, . mu pripada,« je dejal Sarino, »zato je začel temelji-0 akcij0 23 preustroj, ki naj §a privede do lastne idenh-Z Deželo, Pokrajino, ocino Trst, Trgovinsko Zbornico, pristaniško avtoriteto, Ezitom in Razisko-ainhn območjem mora vzpostaviti povezano in Uskaljeno delovanje, kate-te§a edini cilj mora biti 0vrednotenje Trsta.« To ovrednotenje pa po Savino-rih besedah ne more mimo mednarodnosti tega mesta: 8 V njem harmonično žive razliCni jeziki, rase in ve-mizpovedi, to pa je bogast-S°’ ki ga ne smemo izgubi-,' uiti v središču razhcnih nltnr in v osrčju Evrope, m se iz dneva v dan spre-mmja’ ni samo čast, ampak di naloga, ki nas sili v ko-mk s temi spreminjanji, če ocerno izgubiti svoje vlo-§e’ saj se premikajo tudi ruge stvarnosti v naši Pnžžoi.« ,. “Trst gleda na svojo raz-pnost kot na nezamenljiv p bogastva in enako velja ni za njegov sejem,« je fvhiove misli nadaljeval Uninski odbornik Rober-0 Damiani, ki je prinesel Pozdrav v Rimu zadržane- jc pumo pripravi]e-°st občinske uprave za so-stovanje in pomoč pri re-misiranju sejma, njegovi °yi upravi pa je priznal, . le končno vided delo, ki samo fasada. Enako raz- 47 kj-lOjZ I 11 X 7/-Xo4" j—r -m 1-^ « P m m Kormsar tržaške °krajine Domenico Maz-fmooi ki je opozoril na po-®bo po zakonski ureditvi ujernskih ustanov v Furla-J1.' Julijski krajini. Tudi yn j® pohvalil novo vodst-2°’ ki mu je v kratkem Času j ^Pelo povesti ustanovo Sjobokih težav, v katerih 0 Jo zapustile prejšnje tr*rave’ glode usmeritve aske sejma pa se je Govorniki na slovesnem odprtju 47. mednarodnega vzorčnega sejma v Trstu (Foto Križmančič/KROMA) Na trgih konec tedna v zatišju MILAN - Italijanski teden na valutnih in finančnih trgih se je končal v zatišju, ki je prevladalo že v Četrtek in ki ga je v prvi vrsti narekovala previdnost oziroma pričakovanje za gospodarske izide vrha G7 v Halifaxu. Lira je teden zaključila mirno, z minimalnimi premiki v menjavi z dolarjem in marko, upanja pa vliva nekoliko boljši položaj dolarja, za katerega je tudi nemški finančni minister v Halifaxu priznal, da je še vedno podcenjen. Mir, ki je mejil na pravo ohromelost, je bil značilen tudi za zaključek borznega tedna, saj so v Milanu izvedli za komaj 331 milijard lir poslov, kazalci pa so se vsi po vrsti znižali: splošni MIB za 0,72, Mibtel za 0,67, Mib-30pa za 0,83 odstotka. Negativen je bil tudi izid na trgu pogodb future na BTP, na splošno pa velja ocena, da je italijanske finančne trge prestrašila »grožnja« guvernerja Fazia, da bo centralna banka denar še bolj podražila, če se ne bo inflacija čez poletje umirila. strinjal, da je njegova glavna vloga odpiranje proti vzhodu. »Savino je z veliko skromnostjo zamenjal smer tega sejma,« je potrdil tudi predsednik tržaške Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio, ustanove, ki stoji sejemski najbolj ob strani. »Vzhod se je spremenil in spremeniti se moramo tudi mi,« je dejal. »Trgovinska zbornica se je že premaknila v to smer, tržaškim podjetjem je omogočila sodelovanje na sejmih v Brnu, Ljubljani, Zagrebu, Skopju in Tirani, letos pa so v programu še udeležbe na sejmih v Celju, Zagrebu in Budimpešti.« S svojimi posebnimi podjetji se zbornica predstavlja tudi na domačem Poletnem sejmu, in sicer z agroživilsko ponudbo »Trieste da gustare« (Trst, ki ga pokusimo) in s Konzorcijem za marmor. Sodelovanje z bližnjimi sosedi, s srednjo Evropo in Balkanom, je zaključil Donaggio, pa ostaja za Trst življenjskega pomena in edina možnost razvoja. Deželno upravo je na odprtju Poletnega sejma zastopal odbornik Gristiano Degano, ki je opozoril na prizadevanja deželne uprave za premostitev komisarskih uprav (Ezita in sejemske ustanove). »Najslabše je za nami, zdaj je treba delati za razvoj,« je dejal in podčrtal, da je sejemska ustanova po treh letih letos prvič s polnomočno upravo. Degano je opozoril tudi na nujnost specializacije sejemskih ustanov v deželi in dejal, da je tržaška specializirana, tako kot mesto samo, za mednarodno blagovno menjavo in prevoze. Uradni del odprtja je sklenil podtajnik Mastro-buono, M je pohvalil prizadevanja Trsta in njegovega sejma in obljubil svoje posredovanje, da bo vlada spoštovala lani podpisan protokol o gospodarski oživitvi mesta. Podtajnik se je nato podrobneje ustavil pri problemih in gospodarskih prizadevanjih Dinijeve vlade, za konec pa je opozoril, da ima sicer Trst upravičene ambicije, a da se mora za njihovo uresničitev potruditi kar sam, in to na osnovi tržnih (ne pa asi-stencialnih, op. ur.) kriterijev. Vlasta Bernard ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko«Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: # ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 ENTE AUTONOMO FIERA Dl TRIESTE Trg de Gasperi 1 POLETNI SEJEM 47. MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM e CRTRIESTE BANCASPA 16.-25. JUNIJ 1995 F# Urnik: delavniki 17.00-23.00 sobota in nedelja 16.00 - 24.00 NOVICE Župan za čistočo PlRAN - Poročali smo, da je piranski župan Franko FiCur zaprosil Pirančane za sodelovanje pri pole-pšanju mesta Piran pred poletno turistično sezono. Pirančani naj bi okna, balkone in preddverja svojih stanovanjskih his okrasili z rožami ter sploh polepšali in očistili okolico svojih bivališč. Zdaj je k sodelovanju pozval tudi Javno podjetje Okolje in predlagal, da pripravi predlog in pregled svojih načrtov okrog urejanja obstoječih zelenic in cvetličnih korit v mestu Piran. Zupan meni, da javne zelenice v mestu niso primemo urejene, razlog je kajpak v nerednem vzdrževanju. Okolje naj bi program vključilo v svoj letni program in nad vsem izvajalo tudi ustrezen nadzor. (A. Zn.) Nedeljski koncert dveh postojnskih skupin ZELSE - Jutri ob 18. uri bosta v zelski cerkvi sklenili svoje delovno leto dve postojnski glasbeni skupim. Godalni orkester Glasbene Sole Postojna z dirigentko Marinko Kukec - JuriC bo igral dela baročnih in klasičnih avtorjev, Komorni mešani zbor Postojna pod vodstvom prof. Iva JelerCiCa pa želi z Ukmarjevo glasbeno upodobitvijo Kosovelove poezije počastiti 90-le-tnico rojstva skladatelja Vilka Ukmarja. (M. G.) 9. Premska srečanja PREM - V nedeljo bodo na Premskem gradu 9. Premska srečanja, ki jih pripravljata ZKO Ilirska Bistrica in Združenje književnikov Primorske. Podnaslov letošnjih srečanj se pomenljivo glasi Slovenska literatura v Evropo - s Krpanovim ali kavbojskim klobukom. Na ta način želijo organizatorji in izvajalci srečanj opozoriti, da slovenska kultura pri vstopanju v Evropo ne sme izgubiti lastne identitete. Prireditev se bo zaCela ob 15.30 z okroglo mizo o slovenski literaturi in Evropi. Na njej bodo sodelovali Ciril Zlobec, Marjan Tomšič, Boža Brecelj, Mate Dolenc, Aleksander Peršolja, Jolka Milic, Vida Mokrin, Sergej VerC in dragi. Zvečer si bodo gostje ogledali Kettejevo spominsko sobo, nato pa prisluhnili literarnim nastopom. Tradicionalno srečanje primorskih književnikov bo strnila Jerca Mrzel. (M. G.) 14. revija pevskih zborov KNEŽAK - ZKO Ilirska Bistrica organizira to nedeljo že 14. občinsko revijo pevskih zborov, ki bo v osnovni šoli v Knežaku. Na njej bo sodelovalo devet pevskih skupin iz različnih krajev ilirskobistri-ške občine ter tri gostujoče pevske skupine: Oktet iz Škofij, kvintet Sonček iz Pivke in Fantje izpod Grmade (Devin). (M. G.) Štalon šele avgusta DOBROVO - Po prvotno predvidenem načrtu bi morali konec tega meseca odpreti nov Petrolov bencinski servis v Goriških brdih, ki bi predstavljal prvi zgrajeni objekt novega trgovskega in servisnega središča Stalon. Slabo vreme je zadržalo delavce ajdovskega gradbenega podjetja Primorje, da zamujajo z deli za okrogla dva meseca. Naložba je vredna približno 450 milijonov tolarjev. (V. C.) Grajski večeri ŠTANJEL - Drevi se bodo na prireditvenem prostoru v štanjelskem gradu začele prireditve Grajskih večerov, ki jih prireja domaCe turistično društvo. Letošnje so enajste po vrsti. Vsebujejo pet glasbenih in gledaliških večerov. Drevi bo (ob 21. uri) nastopil oktet Deseti brat iz Ljubljane. Opozoriti moramo tudi na nastop uCencev sežanske glasbene šole, ki bo na ta način obeležila štiridesetletno delovanje. Nastop bo v petek, 23. junija. (V. C.) Praznik pršuta in terana DUTOVLJE - Lani je ta priljubljeni praznik na Krasu odpadel, za letos pa obljubljajo, da se to ne bo zgodilo. Predstavniki KS so določili termin, in sicer v dragi polovici avgusta (od 18. do 20.). Organizacijo so zaupali zasebnemu podjetju Motrans. Uspelo jim je tudi zgladiti spor z ravnateljem dutovske OS, ki je pred kratkim obvestil KS, da prireditvi na šolskem igrišču najostreje nasprotuje. (V. C.) Sejem sv. Antona KOBARID - Včeraj se je začel tradicionalni sejem sv. Antona in bo trajal vse do nedelje. Organizatorji so pripravili številne kulturne in športne prireditev, ne bo pa manjkalo tudi kramarjev, ki bodo prodajali blago na osrednjem kobariškem trgu jutri in v nedeljo. (V. C.) Nova konferenčna soba BOHINJ - V hotelu Jezero, kjer je gostom na voljo petdeset sob in trije apartmaji, se lahko pohvalijo še z eno pridobitvijo. Povečali so namreč svojo konferenčno sobo, ki je do zdaj lahko sprejela približno 20 gostov, zdaj pa bo prostora za 60 ljudi. S kongresnim turizmom so po besedah direktorice hotela Jezero Terezije Alič zaceli že pred dvema letoma, s povečanjem konferenčne sobe pa se bo ponudba hotela na tem področju lahko še povečala. Poleg primernega prostora za delo v hotelu Jezero lahko svojim gostom ponudijo še izvrstno gostinsko postrežbo, različne sprostitvene programe, jeseni pa nameravajo v svojo ponudbo vključiti tudi medicinske usluge, ki bodo vsebovale posvet z zdravnikom, zdravniški pregled in najprimernejšo prehrano. (M. F.) CERKNO / MLEKARNA PLANIKA Tolminci si s pridelavo sira obetajo manjšo izgubo kot z mlekom v prahu CERKNO - Potem ko je bil mlekarski obrat v Cerknem, ki je v lasti Kmetijske zadruge Idrija že nekaj časa zaprt, saj po besedah direktorja zadruge mag. Milana Božica pridelava sira že dolgo ni bila vec rentabilna, so te dni v Cerknem znova zaceli sir ari ti. Obrat je začasno prevzela nova ekipa iz Tolmina, ki ji strokovno pomaga dr. Daniel Cotar, zamejski strokovnjak za sirarstvo z Inštituta za kmetijstvo v Gorici. »Po znanih težavah tolminskih pridelovalcev mleka, ki dnevno pridelajo okrog dvajset tisoč litrov mleka, smo se odločili, da namesto predelave mleka v prahu začnemo proizvajati pravi tolminski sir po znanih receptih, ki so uveljavljeni onstran meje v Furlaniji, v planinah Montasio,« nam je povedal direktor Kmetijske zadruge Tolmin Nikolaj Maver. Mlekarski obrat v Cerknem je prevzela njihova enota Mlekarna Planika, ki bo v sir predelala približno 40 odstotkov svojega mleka, šest do sedem tisoč litrov dnevno ga bodo v Kobaridu predelali v mleko v prahu, drugo pa usmerili v prosto prodajo kot konzumno mleko. Sir Tolminec, proizveden v cerkljanskem mlekarskem obratu, se je zlasti na Primorskem že doslej dobro prodajal. Letno so ga pridelali okrog 45 ton, s ceno 720 tolarjev za kilogram pa po Božičevih izračunih niso pokrivali proizvodnih stroškov. Zato so se pred nekaj meseci odločili za zaprtje tega obrata, viške mleka pa zdaj oddajajo vipavskim mlekarjem. Tolminci bodo proizvodnjo sira v cerkljanskem mlekarskem obratu potro-jili, tudi tehnologija pridelave se razlikuje od dosedanje, saj so Cerkljam sir izdelovali iz pasteriziranega mleka z.umetnimi sirnimi dodatki, Tolminci pa bodo sir izdelovali iz surovega mleka, kot to počnejo v tolminskih planinah. Tudi Cas staranja se bo zaradi manjšega obsega sirnih kolobarjev skrajšal na približno 45 dni, saj bodo izdelovali le tri- in štirikilogramske sirne hlebčke. Ce se bo v tem letu pridelava obnesla, v prihodnje načrtujejo širitev ponudbe z mehkimi siri. Pravi tolminski sir s Sir »tolminec« bo kmalu spet na trgu (Foto: R. B.) tamkajšnjih planin je ku- bližno toliko pa naj bi st poem na obeh straneh tudi sir, ki ga bodo P° meje dobro poznan, saj je enaki tehnologiji pridelo ob koncu pašne sezone vali v mlekarskem obratu zelo iskan. Za kilogram v Cerknem. Prve količin6 tolminskega sira s planine bodo na trgu že konec l6 je trenutno treba odšteti tošnjega julija. 750 do 800 tolarjev, pri- Roman Bric AJDOVŠČINA / VODOVODI PIRAN / UNESCOVA SOLA CIRILA KOSMAČA Podpisani dogovor naj bi uredil foimalna razmerja Zdi se, da se napetosti med občinama Ajdovščina in Nova Gorica ter Goriškimi vodovodi in ajdovsko občino ter njenim javnim Komunalno-stanovanjskim podjetjem le umirjajo. Občasno seveda prihaja do nesporazumov, predvsem takrat, ko občani v spodnjem delu ajdovske občine dobijo dvojne položnice. Do sporov je prišlo po odločitvi nekdanje ajdovske skupščine, da dodeli upravljanje nad Hubelj-skim vodovodom domačemu Komunalno-stanovanj-skemu podjetju, vrelišče pa je vodni spor dosegal prav lani poleti. V informaciji za sejo občinskega sveta je zapisano, da je v interesu tako ajdovske občine kot nekdanjega upravljalca Goriških vodovodov pospešitev ureditev tehničnih in formalnih razmerij, kar je podlaga, da ministrstvo za okolje in prostor dodeli koncesijo na Hubeljskem izviru. To velja tudi za zaključek prve etape gradnje vodovoda na Goro, da bi bil do poletja napolnjen rezervoar na Predmeji. Gorski vodovod naj bi do poskusnega obratovanja zaključili Goriški vodovodi. Za ta objekt so določeni roki in okvirno potreben denar. S posebnim dogovorom so poskušali zastaviti tudi ureditev drugih spornih vprašanj. Po odločbi nekda- njega izvršnega sveta naj bi bila občina lastnik zgradbe, ki so jo začeli v Ajdovščini graditi Goriški vodovodi kot sedež rajona po datumu določitve lastninske bilance. Vendar se objekt ni gradil iz ajdovskega dela dohodka. Ker Goriški vodovodi tu načrtujejo dejavnost za novo zaposlitev delavcev, naj bi vprašanje rešili cimprej. Dogovorjeno je tudi, da bodo do sprejema sporazuma o upravljanju med občino Ajdovščina in Nova Gorica -slednja je namreč v velikem delu odvisna od hubeljske-ga vodovoda - upravljali zajetje in cevovod do občinske meje še naprej Goriški vodovodi, ajdovska občina pa ima medtem pravico nadzora. Vse zapore sistema in njegovih delov se opravljajo sporazumno ali s predhodno najavo in sporazumevanjem obeh podjetij. Kmalu bodo vse naprave in objekti razen zajetja in cevovoda v upravljanju domačega podjetja. Zaposleni v Goriških vodovodih na ajdovskem in vipavskem območju so odklonili prehod v komunalno podjetje, Čeprav dogovor dopušča prehod do dveh delavcev. Razdelitev med podjetjem je zahtevna, ker so se evidence vodile po zahtevah predpisov in ne ustrezajo zahtevam delitve dejavnosti in premoženja, je zapisano v informaciji. Artur Lipovž Masiva pred stečajem CERKNICA - Ce do sredine prihodnjega tedna ne bodo izpolnjene zahteve stavkovnega odbora, bodo delavci v Masivi Martinjak zaceli stavkati. Stavko je napovedal svobodni sindikat, ki zahteva izplačilo majskih osebnih dohodkov, izplačilo letošnjega regresa in začetek pogajanj med svetom delavcev in direktorjem podjetja za sklenitev dogovora, ki bi opredelili določene pravice sveta pri delodajalcu. To 230-clansko podjetje za proizvodnjo stolov in podnožij za mize je od srede lanskega leta v postopku prisilne poravnave. Direktor Masive Marjan Kusic je delavce pred dnevi obvestil, da je pri sodišča vložen predlog za uvedbo stečajnega postopka. Vzrok zato naj bi bilo neizpolnjevanje obveznosti in postopka prisilne poravnave. Podjetje upnikom dolguje še 50 milijonov tolarjev, pri tem pa mu primanjkuje denarja za nakup surovin. (M. G.) Družine praznovale v šoli Včeraj so v Piranu na Osnovni soli Cirila Kosmača obeležili praznik družin, Id ga ob koncu šolskega leta praznujejo že nekaj let. Piranska osnovna šola je edina osnovna sola v Sloveniji, ki je vključena v Unescov program in je tako 2960. šola na svetu, ki deluje v okviru teh projektov. Vzgoja za mir je motto piranske šole, ki ji status Unescove šole nalaga ša posebne dolžnosti. V okviru šole deluje tudi begunska šola, ki jo obiskuje sto uCencev, na osnovni šoli pa je 625 šolarjev. Gre za šolo, kjer nastajajo nove zamisli in načrti za obogatitev šolskega dela in učenčeve osebnosti. Delo je prežeto z željo, da bi bila to prijazna Sola z bogatim, zani- mivim programom. Del te bogate dejavnosti bodo tokrat prikazali staršem. Najprej bodo predstavili tiste uCence, ki so letos dosegli najboljše uspehe. »Veliko in pomembno delo so opravili in zelo ponosni smo na njihove dosežke,« pravi ravnateljica Alenka Aškerc-Mikln. »Letos smo prvič iskali petnajst najboljših - prvakov - najbolj vsestranskih uCencev in najboljši razred. Tako bo 7a razred in petnajst uCencev septembra odšlo na nagradni izlet. Pojem prvak je obsežen: zajema poleg znanja tudi izjemne dosežke. Tako je štirinajst uCencev in učenk pripravilo štiri raziskovalne naloge pod naslovom Znanost mladini. Te so: Pljuča Pirana, Božic v slovenski Istri, Žogica - analiza gibanj3 s pomočjo videokamere in Prosti Cas piranskih osnovnošolcev. Izjemno pomem bno je pravgotovo sodelova nje v knjigi Tolerance: th6 threshold of peace, ki bo iz šla letos v Parizu. V njej je napovedano delo našega projekta Share. Tri uCenke so sodelovale tudi pri snovanju knjige »Voung people s m story of the United Natk®5®1 ki bo pravtako izšla julija ' Parizu. Osem otrok je začelo pisati knjigo Po poteh pni3 teljstva, trije so bili v okviru kluba Unesco na Norve škem. Uspešno so sodelova li tudi na mednarodnih natečajih, v začetku šolskega le 3 pa so izvedli prvi mednarodni izobraževalni tabor-Silvija Mozetič GORICA, NOVA GORICA / MEDNARODNI POSVET 0 varstvu zraka Glede na naravno, zlasti pa turistično poslanstvo območja med italijansko Gorico in slovensko Novo Goricoje gotovo eno najpomembnejših vprašanj kakovost zraka. Gre torej za področje, ki ne upošteva ne državnih ne kakšnih drugih meja. Zato je bilo mednarodno posvetovanje, Id je potekalo včeraj v Gorici in Novi Gorici, lep primer in priložnost za preverjanje že opravljenega dela oziroma za primerjanje rezultatov že opravljenega. Posvet je potekal pod patronatom dežele Furlanije-Julijske krajine in delovne skupnosti Alpe-Jadran ob sodelovanju občin Nova Gorica, Gorica in mesta Celovec. Dopoldanski del posveta je potekal v prostorih goriškega sejmišča Espomego, popoldanski pa v prostorih novega kongresnega centra v novogoriški igralnici Perla. Na posvetu, ki ga je organiziral center za teoretično in uporabno ekologijo (GETA) iz Gorice, so sodelovali strokovnjaki iz vseh treh držav. Problem ni le krajevnega ali pokrajinskega značaja, ampak zadeva vse ljudi na zemeljski obli. Mednarodnim ukrepom za preprečevanje onesnaževanja okolja oziroma popravljanju že prizadejane škode je bila posvečena tudi mednarodna konferenca leta 1992 v Rio de Janeira. Tam se je Slovenija obvezala, da bo ko samostojna in suverena država delovala v smislu prizadevanj celotne svetovne skupnosti in bo uvedla taksno zakonodajo, ki jo bo uvrščala v skupino držav, ki iu13 onesnaževanje okolja pod svojim nadzorom, je dejal ob uvodu srečanja slovenski državni sekretar ministrstva za okolje m prostor mag. Radovan Tavzes. »Do danes je naša država ze v marsičem popravi a vtis, da ji je za okolje malo mar.« Medna rodni posvet o kakovosti zraka je po bese dah Monice Marcolini, predsednice gon škega pokrajinskega sveta, le eden od na činov medsebojnega sodelovanja, kakr snega sta obe Gorici v preteklosti ze dobro poznali. Skupaj z novogoriškim župano® Črtomirjem Špacapanom je napovedala, da se bodo v kratkem pogovorili o one snaženosti voda in pomoCi italijanske Zave pri gradnji Čistilne naprave. Goriški župan Gaetano Valenti pa je pozdravil posvetovanje kot uvodno poglavje v nuj no potrebno sodelovanje med ustano mi v posameznih deželah in državah 6 evropskimi ustanovami. Hkrati je gorlS srečanje tudi priložnost, da se ob tako p membnih stvareh, kot je naš skupen o nos do okolja, med seboj povežejo str° vnjaki in ukrepajo. Vojko Cuder_ SLOVENIJA Sobota, 17. junija 1995 2212 >(/) ^ Ul ^ b O < oos> «88S - Tistim lastni- si.;, slovenskih pocitni-sL .h h^ic, ki so si na istr-D,‘obali svoja poletna P^bivalisca postavili na ga °-rSe ne Pi®6 ^c dobre-post;? nevesela tema je n . a*o znova aktualna, J^.kar lahko lastniki rtlš^°. Pa je še en odlog iih •n a' podatkih, ki Sir«111131110 na voljo, so na stavT Ohmoeiu Puija po- Cniv!U okrog 4.500 razli- Vp . objektov, ki stojijo *em|-0ma na obdelovalni ^ ob?OSredn0 °b vi,SP°r med slovenskimi 0]3 6llciasi in hrvaškimi vio'Eskimi oblastmi se e že vec let, tako da « ae gre slepiti z zati-teld'k ie vladalo v pre-Qu m dveh letih. Hrvaške le asli so na primer zapr-di .?kaj tako imenovanih si„Ph turističnih naselij oeiovmn or-s^izacij v Moščenički CiJ,1 Pri Opatiji v veliki >lni akciji. Na obmo- vjj1 huj pa so porušili šte- llrishv eleg,alno zgraiene dn aCne objekte. Neura-akr-'Sm° izvedeli, da je pjj].1!3 rušenja v okolici faJ9 Prekinjena samo za-2n°' Potrdila, da je te-dohvS tak°. nismo mogli gr Ih uradno, saj lokalne , ene inšpekcije in S® niki istrskih občin o tiera?leddr2avnem sPoru padl govorijo. (p. ? uradnih statistikah §l 1° Slovenci na Hrva-Sl^Pet tisoč počitni-pre hišic ali apartmarjev. sj. hekateri med njimi od| ai° s pomočjo malih Su ?Sov v tukajšnjem Gla-v rstre, Novem listu ali ti s6ri9em listu zamenja- PodobnoPvrecTOŽenj-e Zr Ra n i 0 v ^Aoveniji ah 6 0 prodati, čeprav je Hrvaške oblasti nikakor ne bodo »sentimentalne« do črnograditeljev Spor med slovenskimi vikendoši in tamkajšnjo občino se vleče že več let na Hrvaškem premoženje državljanov nekdanje Jugoslavije »zamrznjeno«, dokler ne bodo rešeni vsi premoženjskopravni spori med republikami nekdanje države. Tako lahko samo ugibamo, koliko taksnih zamenjav ali prodaj je bilo opravljenih mimo zakona. Predmet spora pa niso zakonito zgrajene počitniške hišice, saj sta Zagreb in Ljubljana že sredi leta 1993 dosegla sporazum na državni ravni. V skladu s tem so Slovenci še naprej lastniki svojih počitniških hišic. V sporazum, ki sta ga takrat podpisala ministra Miha Kozinc in Ivica Cmič, pa seveda niso vključene Črne gradnje. Največ premoženja imajo slovenski državljani na območju Buj: približno dva tisoč počitniških hišic in okrog 270 počitniških domov. V Poreču so Slovenci lastniki kakih 700 stanovanj, 200 viken- dov, okrog 770 zemljišč in 97 počitniških domov. Slovenski državljani imajo, kot reCeno, na širšem območju Pulja okrog 4.500 registriranih turističnih zemljišč in okrog 1.700 zemljišč na obdelovalni zemlji. Slovenci so v Pulju lastniki 220 hiš, 550 stanovanj in približno petdesetih poslovnih prostorov. Po neuradnih podatkih imajo Slovenci na dvesto kilometrov dolgi istrski obali v svoji lasti približno devet tisoč parcel z velikim številom počitniških hiš, ki so zgrajene na Črno. Še večja smola pri tem je, da so med temi objekti številni, ki nimajo niti osnovnih higienskih pogojev za bivanje in so postavljeni znotraj tiso-Cmetrskega pasu ob morju, ki ga Hrvaška pojmuje kot prvorazredno turistično in rekreacijsko območje. Na tem območju je tvegano postavljati kakršnekoli objekte na Črno, zlasti na območju Mednima in Barbarige, kjer načrtujejo gradnjo turističnih objektov. Akcija rušenja na Črno zgrajenih počitniških hišic se je začela že pred dvema letoma, ker pa dobi vsaka taksna akcija velike politične razsežnosti, so hrvaške oblasti postale zelo previdne. Pred dvema letoma so na lastnike naslovile poziv, naj legalizirajo svoje Cme gradnje, kar pa so lahko storili do 20. marca leta 1993. Na področju Pulja so od 980 prošenj za legalizacijo ugodili le šestdesetim prosilcem. Vsem drugim so priporočili, naj sami porušijo svoje počitniške hišice ali pa bo to, na njihov račun, opravila država. Akcijo čiščenja obale so kar nekajkrat preložili, s čimer pa se ne gre slepiti, saj tukajšnje oblasti do lastnikov Črnih gradenj, kot vse kaže, ne bodo pretirano sentimentalne. Goran MoravCek Rušenje je sicer odloženo, a neizbežno, pravijo v Zagrebu LJUBLJANA - Na napovedi, da bodo v medulinski občini ob koncu meseca zaceli z rušenjem črnih gradenj in nedovoljenih počitniških hišic, ki so v približno 70 odstotkih primerov v lasti slovenskih državljanov, so se pred dnevi odzvali lastniki parcel na Kamenjaku pri Premanturi. Njihov predstavnik Stane Leskovšek je napisal pismo hrvaškemu zunanjemu ministru Mateju GraniCu, v vednost pa so ga poslali tudi Nikici Valentiču, Janezu Drnovšku, Zoranu Thalerju, Ivu Bizjaku, Jožefu Školču, Antunu BogetiCu, Amnesty International, poslanski skupini LDS in sredstvom obveščanja. V pismu pozivajo hrvaške oblasti, naj »zagotovijo uporabo nepremičnin kot lastninsko pravico, ki je eden izmed temeljev hrvaške pravne države«. Leskovšek poudarja, da je odlok o prepovedi kampiranja na zasebnih parcelah v neskladju s hrvaško ustavo, vendar izvršni organ istrske županije neustavne odločbe ni odpravil. Nasprotno, lastnike parcel so celo »maltretirali razni inšpekcijski organi in policija«. Obenem pa na Kamenjaku praktično ni počitniške prikolice, ki ne bi bila poškodovana, izropana ali v katero ne bi vlomili. Lastniki sporočajo, da so iz sredstev javnega obveščanja zvedeli, da nameravajo pristojne službe porušiti vse, kar se nahaja na zasebnih parcelah. »To bi v vsakem primeru pomenilo necivilizirano, barbarsko in nepravno dejanje«, piše Leskovšek in opozarja, da »se upravičeno postavlja vprašanje, ali je to sredstvo politike države Hrvaške za odstranitev Slovencev iz Istre in nacionalizacijo zemlje slovenskih lastnikov parcel«. Na takšen način Hrvaška ne more v Evropo, menijo lastniki. Stane Leskovšek trdi, da so podpisniki pripravljeni sofinancirati infrastrukturo. Samo s turistično takso bi lahko zbrali 900 tisoC nemških mark, če pa bi v Medulinu pobirali davek na nepremičnine, bi za deset tisoč parcel po 500 mark zbrali vsaj pet milijonov mark davka. Ge bi jim zaračunavali odvoz smeti, bi dobili dodatnega pol milijona mark, podobno vsoto bi zbrale zavarovalnice, nekaj denarja bi dobili od hrambe prikolic in Čolnov; skratka, skupaj bi občina lahko zbrala približno sedem milijonov mark prihodkov. Poleg gmotnih koristi je treba upoštevati tudi dejstvo, da so v Času prodaje majhnih parcel na Kamenjaku vsi vedeli, zakaj jih Slovenci kupujejo. Zato predstavniki lastnikov parcel pričakujejo, da bo Hrvaška ponudila drugačno rešitev za nastale razmere. O novih zapletih v hrvaški Istri smo povprašali tudi na slovenski ambasadi v Zagrebu, kjer so nam zagotovili, da se poskušajo s hrvaškimi oblastmi dogovoriti o preložitvi rušenja Črnih gradenj, čeprav se zdi, da se bo to neizbežno slej ko prej moralo zgoditi. Lastniki zemljišč so na rtu Kamenjaku postavljali betonske po-lošCe in gradili kolibe brez kakršnihkoli dokumentov, Čeprav so vedeli, da gradnja ni dovoljena. Težava tiči tudi v dejstvu, da so lastniki gradili na zaščitenem območju - Ce bi namreč šlo za urbano središče, bi bilo vendarle mogoče dobiti ustrezne dokumente. Drugi problem pa je hrvaška zahteva po reciprociteti. Zato se slovenski lastniki niti ne morejo prijaviti na razpisano možno naknadno legalizacijo Črnih gradenj. Poleg tega so barake na rtu Kamenjak sporne tudi z estetskega stališča; kako naj postane Hrvaška turistična velesila z naselji, ki spominjajo na predmestja v kakšnih južnoameriških velemestih, se sprašujejo v Zagrebu. Skratka, Čeprav v slovenskih vladnih krogih potihem ocenjujejo, da se bo rušenje ustavilo (za zdaj je preloženo na 25. junij), bo za vse sprejemljivo rešitev, kljub pripravljenosti lastnikov na razumen dogovor, zelo težko najti. (N. R.) STRANKARSKA kronika j^D: Koalicija naj reši, kar je skuhala (j|b®LjANA (STA) - Pri obravnavi zakonskega pre-Qga o moratoriju na vračanje premoženja cerkvam d vladna koalicija spet pokazala za ideološko, e vladni stranki, ki nasprotujeta vladi, pa naj sapo i68^3 to’ k01 sta skuhali- je vCeraj povedal vodja J^ke skupine Ignac Polajnar. Po njegovih na-vjjfuili naj bi LDS in ZL skupaj s predlagateljico SNS etienic Ponedeljek ali torek zbrali dovolj poslancev, g^^egoCili obstrukcijo ter končali majsko sejo. i je minuli teden v zakonodajni postopek vloži-sp-Pu0g 110 vele zakona o RTVS, s katerim želi do-sx, !’ da bi katoliška cerkev v svetu RTVS dobila v°)ega predstavnika. SLS: 0 pogajanjih s konzorcijem bank (IP^^A (STA) - Ocena slovenske pogajalske de-konf^6.0 l^jemnem uspehu pogajanj s konzorcijem Vej. Jeialuih bank o dolgu nekdanje SFRJ, »ne more daM ^ vedo iehi pogajalci sami«, je vCeraj pou- o i!iania’ omejuje možnost, da bi lahko spregovorib sti ^ morale biti dostopne slovenski javno-{ ’ Sai ho nosila posledice takih ali drugačnih odloci-jjP^Sajalske skupine. O stališčih stranke do spre-% Ustave ter o problemih občin zaradi zmanjšali ^aucne izravnave v proračunu pa sta spregovo-tauc Zagožen in Janez Podobnik. $D$$: Nov podpredsednik svo" - Statut SDSS določa, da svet stranke na Ckn PrVa aahm seji po kongresu izmed izvoljenih Ta,°! Predsedstva izvoli podpredsednika stranke, stra °Je SDSS včeraj dobila dva podpredsednika °I*e" Ivo Hvalico in dr. Miha Brejca. NOVI VELEPOSLANIK ZDRUŽENiH DRŽAV AMERIKE V SLOVENIJI »Zgrešeni Sarajevčan« ponosen tudi na Ljubljano V Sarajevu so ga ljubkovalno klicali Victor in ga občudovali, ko je vozil »slalom« po Aleji ostrostrelcev LJUBLJANA - Victor L. Jackovich, novoimenovani veleposlanik ZDA v Sloveniji, je tisti ameriški veleposlanik, ki je z okna svojega veleposlaništva vHoliday hm opazoval ostrostrelce, kako streljajo po Marindvoru. A tudi oni so opazovali njega in nanj celo streljali, tako da se je tudi sam uvrstil v plejado »zgrešenih« Sarajevčanov, saj so namesto njega zadeli samo njegov fotelj. Veleposlaništvo ZDA v Sarajevu je začelo delovati 4. julija lani, Čeprav je Jackovich svoje akreditive predal že junija leta 1993. Zaradi takratnega položaja v Sarajevu in v BiH je deloval na Dunaju. Jackovich je dober poznavalec razmer v Sarajevu in v BiH, saj je bil v obdobju 1974-76 na Čelu ameriškega informativnega centra. Med obema bivanjema v Sarajevu je služboval v Ukrajini, Romuniji, Keniji, Moskvi, Bolgariji in Moldaviji, kar priča o tem, da gre očitno za poklicnega diplomata, ki se je specializiral za [nekdanje] socialistične države. Ob odprtju ameriškega veleposlaništva v Sarajevu, 4. julija 1994 [na ameriški državni praznik], je izjavil, da »ZDA podpimjo nerazdeljeno Sarajevo, močno in trdno fedemcijo, svobodno in demokratično BiH v njenih mednarodno priznanih mejah«, in dodal, da »dokler smo tu, bo tudi Bosna...«. V poslovilnem govoru v Sarajevu na začetku letošnjega aprila pa je izjavil, da mu je žal, ker ni mogel narediti več, da pa je vesel, ker »vas zapuščam veliko močnejše, kot ste bili. Zdaj imate sijajno vojsko, narod, državo«. Nobene svoje diplomatske funkcije ni pojmoval zgolj protokolarno, Čeprav je dober poznavalec protokola. Sarajevčani so si ga zapomnili po tem, da so ga, kadar je prišel v spremstvu, ogovarjali z »veleposlanik«, ko pa se je sprehajal sam, so ga klicali karj>Victor«; zapomnili so si ga tudi po tem, da je sam, brez spremstva, »vozil slalom« po »Aleji ostrostrelcev« do Holiday Ina. Prepotoval je skoraj vso BiH in obiskal skoraj vsa mesta, ki so pod nadzorom zakonite vlade. Na zasedena ozemlja in na pogajanja z režimi, ki so tam obstajali, ni hotel, prav tako z njimi ni komuniciral: »Za svojo državo lahko zanesljivo trdim, da hoCe imeti v BiH samo eno veleposlaništvo. Ko sem prišel sem, sem predal eno samo akreditivno pismo.« Dosledno je zagovarjal to staliSCe tudi za ceno spopada s spremenjeno politiko ameriške administracije do mirovnih pogajanj in načrtov. V januarskem obdobju romanj diplomacije za stike v gozdno »prestolnico« na Palah je bilo nadvse očitno, da tam ni bilo tistega, ki je bil najbolj poklican - ameriškega veleposlanika. Uradni viri so njegovo odsotnost pojasnjevali s »posvetovanji v Washingtonu«. On sam pa je, v skladu z načelom, da velja prati umazano perilo doma, novinarjem ob svojem prihodu v Sarajevo izjavil, da so se »po dveh težavnih letih, ki jih je prebil v Sarajevu, pogovarjali tudi o njegovi premestitvi«. Poznavalci razmer na sedežu ameriške diplomacije, kjer je od začetka agresije na BiH več uglednih osebnosti podalo svoje ostavke, ker se niso strinjali s politiko uradnega Washingtona (med njimi je bil tudi Warren Zim-merman), sklepajo, da je tudi Jackovich odšel iz istega razloga. Zatrjujejo, da se nikakor ni mogel sprijazniti s spremembami ameriškega stališča -od lanskoletne predstavitve mirovnega načrta v grozečem tonu »vzemi ali pusti« do današnjih prizadevanj, da bi srbske voditelje z novimi koncesijami prisilili, da ta načrt sprejemejo vsaj kot »izhodišče za pogajanja«. To je očitno tudi iz njegovega pogovora s tu-zlanskim predsednikom občine mag. Selimom Ba-slagičem, ki mu je ob aprilskem obisku v Tuzli rekel: »Nismo zadovoljni z delom Skupine za stike. Prepričani smo, da je stanje, ki ni ne vojna ne mir, nevzdržno. Več dejavnikov je, ki BiH obetajo svetlejšo prihodnost. VaSa vojska je vse močnejša, ustanovljena je federacija BiH. ZDA bodo letos vanjo vložile 20 milijonov dolarjev...« Novi ameriški veleposlanik v Sloveniji je dosledno branil in predstavljal ideale države, ki jo zastopa, ne da bi se bal izreči kritike takrat, kadar je slo za odstopanja od teh idealov pod pritiski evropskega udinjanja agresorju. Po trditvah ameriških novinarskih kolegov se je odločil tako za obrambo načel kot osebnega dostojanstva, kar je potrdil tudi potem, ko so začele kaziti govorice o njegovem odhodu v Slovenijo: »Ce bi odšel v Slovenjo, bi bil zelo ponosen. Cenim napore, k so jih Slovenci vložili v boj proti agresiji na začetku spopada in v boj za obstoj svojega naroda. Razen tega sem bil s Slovenci zmeraj v odličnih odnosih, saj so mi pomagali, ko sem bil predstavnik ZDA na pogajanjih v Ženevi. Tudi moja družina izvira iz kraja, ki leži na meji med Hrvaško in Slovenijo. Zame bi bila to resnično velika čast« Zoran Odit. SOSEDNJE REGIJE Sobota, 17. junija 1995 AVSTRIJA Policiji preveč vezane roke? Prisluškovanje DUNAJ - Neučinkovitost avstrijskih varnostnih organov pri lovu na odpoSi-Ijatelje pisemskih bomb je znova sprožila razpravo o »velikem prisluškovalnem napadu«, ki naj bi ga uporabljala policija pri iskanju nevarnih storilcev. Pravosodni minister Michalek je s tem v zvezi vCeraj poudaril, da bo treba dejansko postaviti vprašanje, ali sedanji pravni instru-mentarij dejansko ustreza potrebam za učinkovit boj proti današnjim oblikam terorizma ali ne. S tem je odprl vroCo temo (I.L.) ______AVSTRIJA/ ISKANJE OD ROŽI LJ ATELJE V PISEMSKIH BOMB_ Špekulacije o »nezatesnjenih luknjah« v varnostnem aparatu Sled rdečega avtomobila je bila »hladna« - Poziv k sodelovanju Ivan Lukan Notranji minister Einem je ustanovil posebno komisijo. DUNAJ - V zvezi z iskanjem storilcev naj-novejsih atentatov s pisemskimi bombami so se včeraj pojavile zanimive Spekulacije, na osnovi katerih naj bi opravili preiskave tudi znotraj policijskega aparata. Vesti, ki se je pojavila v več avstrijskih medijih,, notranje ministrstvo sicer ni potrdilo neposredno, visok uradnik pa je dejal, da proučujejo ljudi znotraj varnostnega aparata, ki so v povezavi s takimi krogi«. Sicer pa je stanje pri iskanju odpošiljateljev pisemskih bomb nespremenjeno: kriminalisti doslej niso odkrili vroče sledi. Izsleditev rdečega avtomobila s štajersko registracijo HB - voznika je v začetku tedna opazoval neki pešec v bližini poštnega nabiralnika v VViener Neustadtu - je sicer uspela, toda voznik ni v zvezi z atentati. Na poziv notranjega ministrstva, naj prebivalstvo dejavno sodeluje pri iskanju ekstremistov - razpisana je bila tudi nagrada v višini deset milijonov šilingov - se je javilo doslej okrog 400 oseb. Vse informacije bo policija preverila, je poudaril notranji minister Caspar Einem. Skupina ogroženih oseb - avstrijski mediji so objavili v anonimnem priznavalnem pismu imena (poleg moderatorke Arabelle Kiesbauer so navedeni še minister za znanost Scholten, pravosodni minister Michalek, krški škof Kapellari, vodja Zidovskega dokumentacijskega centra na Dunaju VViesenthal, TV-moderatorka O RF Spera-ter, komentatorka ORF Cudenh-Kalergi, glasbe- nik Resetarits, predsednica zelenih Petrovič itd.) - je v posebni izjavi za javnosti poudarila, da se ne bodo pustili ustra-ševati. Hkrati je skupina pozvala, naj »cim veC ljudi aktivno in javno nastopa proti terorju desničarskih skrajnežev«. Krški škof Egon Kapellari, ki je anonimni pisec še posebej napadel in žalil, pa je poudaril, da so najnovejše bombe »izziv k sklenitvi moCne alianse vseh tistih, ki hočejo Avstriji tudi v prihodnje zagotoviti pot demokracije«. »Tako za demokracijo kot za Cerkev je pomembno, da se ne pustita ustraševati bojazljivim teroristom, ki se skrivajo v anonimnosti,« je še dejal Kapellari. H KOROŠKAh »JE Krško je treba čimprej zapreti« Poziv vladi CELOVEC - Nadstrankarska pobuda »Alpe-Jadran brez atomskih naprav«, ki ima svoj sedež v Celovcu, se izreka proti temu, da bi Evropska unija z avstrijskimi davčnimi sredstvi financirala popravila oziroma vgraditev nove varnostne tehnike v jedrski elektrarni v Krškem. V izjavi za tisk je poudarjeno, da bi bile milijarde šilingov bolje naložene, Ce se bi z njimi izdelali program za uporabo alternativne energije. Koroška vlada naj si zato prizadeva za Čimprejšnje zaprtje nevarne nuklearke. _. NOVICA Socialdemokratski pridržki o vprašanju koalicije z Zelenimi DUNAJ - Socialdemokratska stranka (SPČ) se z vidika strankarske politike čedalje bolj oddaljuje od Zelenih. Po negativni izjavi šefa stranke in zveznega kanclerja FranzaVranitzkega se je v zvezi s tem oglasil tudi predsednik kluba socialdemokratskih poslancev v državnem zbora Peter Kostelka. Poudaril je, da tudi on ne vidi nobene potrebe za rde-čo-zeleno koalicijo, tudi v primera, da bi se dala le-ta matematično uresničiti. Glavno vprašanje za avstrijske socialdemokrate je, ah bi bila taka koalicija tudi politično smiselna, je poudaril Kostelka, s tem v zvezi pa kritiziral tiste zelene politike, ki se, vsaj po njegovem mnenju, »poslavljajo od vloge stvarne opozicijske stranke in silijo v višje politične funkcije «. Predsednica zelenih Petrovičeva je Kostelki odgovorila, da je zanjo ta tema zaključena, ter da se bodo Zeleni tudi v prihodnje osredotočali na opozicijsko politiko, Ceš da se »na to področje se spoznajo«. Kot je znano, so se v vrstah socialdemokratov pojavih glasovi za tesnejše sodelovanje z Zelenimi, nekateri pohtiki SPČ so celo namigovah, da so, če bi to bilo potrebno, celo za vladno koalicijo. CELOVEC / ODLOČITEV W. Dorfler za nadaljnjih štiri let rektor univerze Novi in stari rektor Dorfler CELOVEC - Odločitev o novem rektorju celovške univerze je znana: novi rektor je stari univerzitetni profesor Wil-libald Dorfler. Dorfler je na volilnem zborovanju dobil najveC glasov od skupno treh kandidatov. Izvoljen je bil po novem zakonu o organizaciji avstrijskih univerz, ki daje rektorju znatno večje pristojnosti. Mandat bo rektor opravljal štiri leta. Za to funkcijo se je sprva potegovalo 18 kandidatov, v ožjo izbiro pa so prišli trije kandidati. (I.L.) UPRAVNO SODIŠČE / SKLEP Dezerterji imajo pravico do azila DUNAJ - Dezerterji imajo pravico do azila - je ugotovilo avstrijsko upravno sodišče. Prvi pogoj je, da je vpoklic prizadetih v vojaško službo povezan z motivom etničnega, političnega ali verskega zatiranja ali zasledovanja. Izhodišče za obravnavo je bila pritožba mladega Albanca s Kosova, ki je kot dezerter pred vpoklicom na vukovarsko fronto zbežal v Avstrijo, kjer so zavr-nih prošnjo za azil. Kot dezertacijski in azilski razlog je navedel, da se kot pripadnik albanske manjšine ni hotel skupaj s Srbi boriti proti Hrvatom. Avstrijsko notranje ministrstvo takih azilskih primerov ni bilo pripravljeno priznati. S tem v zvezi so se zlasti Zeleni in njihova migracijska referentka Terezija Stojsic močno zavzeli za prizadete (predvsem) albanske dezerterje: nerazumljive drže ministrstva niso le javno kritizirali, temveč prizadetim ponudili tudi pravno pomoč. (I.S.) AVSTRIJA Vsak peti je uradnik DUNAJ - 21 odstotkov vseh v Avstriji z® poslenih oseb je uradn kov. S tem Avstrija mednarodni primerja zaseda četrto mesto, je razvidno iz objavi)611 e. y iradnikov ko je le še na Šved' 2 odstotkov), ^ i (30 odstotkov' nciji (23 odstot' ovpreCje drZa^ a je znantno n^ ivstrijskega, na odstotkov. MANJŠINE / SESTANEK S KLUBSKIMA PREDSEDNIKOMA KOSTELKO IN KHOLOM KOROŠKA / MANJSIN/Tlh Krepitev narodnih sosvetov Kmalu večje pristojnosti?- Do jeseni noj bi bil izdelan osnutek prenove zakona o narodnih skupnosti - NSKS napovedalo pritožbo pri upravnem sodišču Ivan Lukan DUNAJ - Obe vodilni politični stranki v Avstriji, socialdemokrati in Ljudska stranka, sta pripravljeni dvigniti pomen narodnostnih skupnosti v avstrijski družbi, zato predlagata obnovitev leta 1976 sprejetega zakona o narodnostnih skupnostih. To je po sestanku predsednikov in podpredsednikov vseh narodno-st-nih sosvetov s klubskima predsenikom SPČ in ČVP Kostelko in Kholom sporočil predsednik sosveta za Slovence Marjan Sturm. Konkretno gre za krepitev pristojnosti sosvetov, še posebej na zvezni ravni. Prvi korak naj bi bil v tem, da bi vsak sklep, ki bi ga sosveti sprejeli z dvotretjinsko večino, obvezal pristojno ministrstvo oziroma pristojne zvezne organe, da v roku dveh mesecev odgovorijo sosvetu ter v primeru odklonilnega stališča to tudi utemeljijo. Dragi pomembni korak je po Sturmovem mnenju v tem, da bo po novem zakon vseboval tudi ustanovitev konference predsednikov in podpredsednikov vseh sosvetov za narodnostne skupnosti v Avstriji , ki bo izmenično izvolila svojega predsednika. Glavni nalog konference bo usklajevati stališča vseh avstrijskih narodnostnih skupnosti. To predv- Predsednik slovenskega sosveta Marjan Sturm sem zaradi tega, ker imajo avstrijske manjšine sicer veliko skupnih, pa tudi različnih gledišč na posamezna vprašanja. Konfe- renca bi bila legitimirana za usklajevanje želja in zahtev manjšin v Avstriji. Kot tretji korak reforma zakona predvideva krepitev pozicije sosvetov na deželni ravni, saj naj bi imel ta organ v prihodnje tudi funkcijo svetovalca nasproti deželnim vladam. V razpravi s predstavniki SPČ in ČVP so se predsedniki Oziroma podpredsedniki vseh sosvetov izrekli za predvideno postopno krepitev pristojnosti sosvetov, le podpredsednik slovenskega sosveta Marjan Pipp (Narodni svet koroških Slovencev) je predlog zavrnil, hkrati pa napovedal, da bo NSKS sprožila postopek pred upravnim sodiščem, ker meni, da sestav slovenskega sosveta ne ustre- za zakonu. Ob tem je posredno namignil, da želi NSKS - očitno pod vplivom -zadnjih volitev NSKS - spremembo v razmerju sil znotraj sosveta v prid NSKS (doslej štiri zastopniki NSKS in štiri ZSO). Predsednik slovenskega sosveta Sturm to zadevo ni podrobneje komentiral, poudaril pa je, da računa, da bo predlog za spremembo zakona izdelan in posredovan državnemu zboru še jeseni letos. Sturm je v pogovoru za naš list povedal, da »gre, Čeprav za majhen, pa vendar za korak v pravilno smer. Dejstvo, da so stranki pripravljeni vsaj deloma spremeniti zakon, kaže, da obstaja za problem manjšin večja senzibilnost«.. Dingi krog volitev NSKS Dobre možnosti za Olipč predsednik NSKS Pavši Apovnik. Olip, P° P° klicu veroucitelj, je že ^ prvem krogu s 1394 g a sovi zbral veC glasov ko favorizirani Apovm (1313 glasov). Dvajset predstavni kov Zbora narodnin predstavnikov NSKS ] bilo izvoljenih že v pr vem krogu, nadaljn)1 39 pa si volilci v dn ^ gem krogu lahko izbere jo na osnovi 160 oseb obsegajoče kandida liste. Druga osrednja p6 lirična organizacija' roških Slovencev Z ; volitve komentira CELOVEC - Jutri, v nedeljo, 18. junija, se prične znotraj Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) drugi krog volitev. Pri volitvah NSKS - v prvem krogu je sodelovalo skoraj 4400 pripadnikov manjšine starejših od 15 let - gre za dokončno izvolitev novega predsednika NSKS ter za dokončni sestav Zbora narodnih predstavnikov NSKS. Volitve naj bi trajale do 28. junija. Odločitev glede predsednika je po mnenju političnih opazovalcev tako znotraj kot tudi zunaj NSKS popolnoma odprta, kaže pa, da ima 39-letni selski podžupan Nanti Olip boljše možnosti, kot njegov so-tekmec,60-letni pod- KULTURA Sobota, 17. junija 1995 15 LIKOVNA UMETNOST Sanjske asociacije in razmišljanja v grafičnih listih in bronastih kipih katalonskega umetnika Dalija Salvador Dali, ena najvidnejših osebno-1 sodobne likovne umetnosti je navzoč v Prostorih konjušnic miramarskega parka z posirnejso razstavo, ki obsega tako zbirko Zvirno podpisanih grafičnih listov na te-P10 velikih svetovnih literarnih ciklusov n zbirko kipov, ki so nastali med leti 1934-87 (foto KROMA). Bronasti kipi spremljajo obiskovalca razstave od prednjega dvorišča do veže, a9e Se skozi vso razstavo opozarjajo na prracilno simbolično govorico, ki vodi aiijevo ustvarjalno pot mimo sanjskih Pp^aiacij do intiutivnega razmišljanja o Jasna Merku globlji življenjski problematiki. Tehnični virtuozizmi s sposobnostjo spretnega upodabljanja in prostorske predstave vzajemno ovrednotijo vsebinsko sporočilnost podob. Ciklus 12 jedkanic »La que-te du Graal« razkriva umetnikovo odločnost v nizanju črt z izredno izrazno močjo, sposobnostjo sinteze ter intenzivne sporočilnosti z minimalnimi sredstvi. Znajdemo se takoj med konji, zmaji in srednjeveškimi vitezi. V 60. letih je nastal cikluc 25 barvnih litografij na Baliju priljubljeno tematiko konjev od legendarnih, mimo zgodovinskih, mitoloških, epskih in prizorov z nabožno motiviko. Barva in Črta nastopata vzajemno, kot bi hotel umetnik zgostiti miselno komponento z globljimi občutki: di-namizem v kompozicijski zasnovi pa tudi hitra in živa umetnikova interpretacija utreta edinstvenim grafičnim listom duhovni pečat. Eden vodilnih motivov v Dalijevem ustvarjalnem opusu je pretok Časa: ure se stapljajo in opozarjajo na veCstranskost Časovne komponente v novih prostorskih kontestih, a tudi v odvisnosti nas samih, saj je Cisto vsak trenutek sedanjosti vezan tako na vzročnost preteklosti, kot na porajajočo se prihodnjost. Ob ilustracijah La Fontainovih pravljic in grotesknih živalskih likih zaživi nenaveden divan škrlatno rdeče barve v obliki ustnic Mae West. Uporabnost predmeta doživljamo kot Se posrednejši stik s sanjskim. Sledijo tematike vezane na dvanajst izraelskih rodov, na osvojitev kozmosa. Vsaka nova tematika vodi umetnikovo predstavljivost v odprt prostor podob, kjer se sanjski atmosferi odpirajo nove razsežnosti. Lotil se je tudi važnih literarnih del, kot so Goethejev Faust, Mao Ze Dongovi poemi, Dantejeva božanska ko- medija ali Carollova Aliča v Čudežni deželi, kjer prodira Dali v globljo sporočilnost tekstov in jih prepoji s svojim izraznim nabojem. Zlasti v ciklusu posvečenemu Mojzesu in monoteizmu pride do izraza mistična problematika v odnosu s podzavestjo in novimi odkritji na tem področju. Znani Venerini kipi z odprtimi predali v prsnem kosu simbolično poosebljajo možnost odpiranja podzavesti preko ustvarjalnega procesa. S svojim življenjskim zgledom je veliki katalanski umetnik to potrdil. Prehodil je bogato pot in prikazal ustvarjalni proces kot pot preobrazbe in notranje rasti, ki sprejme vsak nov izziv in ga dinamično prilagaja novim potrebam. Razstava je na ogled do 23. julija, in sicer vsak dan med 10.00 in 18.30. Natečaj založbe Devin Založba Devin razpisuje natečaj Roman novega Časa Literarni natečaj je namenjen zamejskim in primorskim ustvarjalcem. Svoje kratke romane (v obsegu približno deset avtorskih pol -160 strani) pošljite Založbi Devin, Ulica Montecchi 6, 34137 - Trst, najkasneje do vključno 30. avgusta 1995. Žirija, ki jo sestavljajo Marij Cuk, Magda Jevnikar, Mirna Kapelj, Matevž Kos in Ude Košuta, bo izbrala le tiste prispevke, ki niso še izšli v knjižni obliki in tiste, ki bodo odgovarjali sledečim pravilom: - roman mora biti napisan v slovenskem jeziku; - vsak avtor naj pošlje na zgoraj naveden naslov en tipkopis ter kopijo diskete; - roman ne sme pretirano presegati raz- pisane dolžine; - tipkopis naj bo podpisan s šifro; - avtor kratkega romana naj priloži kuverto, na kateri naj bo zapisana šifra in naslov natečaja (Roman novega Časa) ter v notranjosti list s sledečimi podatki: ime in priimek, naslov stalnega bivališča in telefonska številka. Tri najboljša dela bodo nagrajena z objavo pri založbi Devin v novi zbirki Roman novega Časa. Podeljene bodo tudi simbolične denarne nagrade v zneskur 1.000.000 lir -1. nagrada 800.000 lir - 2. nagrada 600.000 lir - 3. nagrada Za vse odločitve je pristojna komisija Informacije: Založba Devin, . tel. 040/7796390 GLASBA H Uspešen zaključek zelo zanimivega festivala baročne glasbe v Tržiču Tržiški mednarodni glasbeni fe-® 'val, ki je bil letos posvečen ba-°ku, se je prejšnji teden uspešno vključil; na oder tržiškega Obcin-^kega gledališča so stopili elani kademije za staro glasbo iz Mo-1 Ve’ ki jo vodi violinistka Tatjana nndenko. Enajstčlanski ansam-el je igral na originalna glasbila a )e yse skladbe izvedel na zelo 'šoki kakovostni ravni. Po svoji e 0^kspresivni in prepričljivi iz-Pa je izstopala Tatjana Grin-enko, ki je igrala part prve violi-ae ‘n tudi vodila skupino. Mo-s ^ ansambel je pričel koncert skladbo Concerto grosso st. 4 °P-VI Arcangela Corellija. Že na acetku je prišla do izraza prelita vocnost glasbil in zelo gojeno po-ajanje. Moskovska Akademija pa ^odigrala tudi Corellijev prvi jicert iz istega opusa; tu so iz-a)alci pravilno poudarili plesne . nie’i na katere temeljijo različni avki. Instrumentalni del je do-Pn nil Se zahtevni Koncert v D-du-Za yiolino in godala Antonia • i'a' Solistični part je odigra-I atjana Grindenko brez velikih Zav, Čeprav so se vCasih pojavili ®ynatni spodrsljaji. Na odru ^yskega gledališča pa se je pred- mgnpn Luisa Antoni stavil tudi angleški kontratenorist David James; z njim je godalna skupina izvedla Vivaldijevo nabožno skladbo Nisi Dominus in Pergolesijev Salve Regina. Jamesova izvedba je bila zelo kvalitetna, glasbila pa so ustvarila solidno glasbeno oporo. V različnih delih Vivaldijeve skladbe je James polagal posebno pozornost na dinamične odtenke, Grindenkova pri violini pa je skoraj kontrapunkti-sticno odgovarjala. VeCer z moskovsko Akademijo je uspešno sklenil tržiški mednarodni festival, ki se je pričel 14. marca. Letošnji festival je bil v celoti posvečen baročnemu obdobju. Organizatorji pa so želeli prikazati bogastvo baročnega idejnega sveta iz različnih zornih kotov. Iz tega razloga so bili ob koncertni ponudbi tudi filmska predvajanja, baletna in še gledališka predstava. Carlo de Incontrera, ki je že vrsto let umetniški vodja festivala, je letos za celotno manifestacijo izbral naslov "Ecco mor-morar Fonde"; ta se nanaša na Monteverdijev madrigal, ki je nastal na besedilo Torquata Tassa. Glasbeni festival je letos posegel v različne narodne tradicije, ki se izražajo bodisi v zgolj instrumentalni glasbi, predvsem pa v vokalnih delih. Na otvoritvenem večeru se je predstavila skupina Hesperion XX., v kateri sodelujeta tudi sopranistka Montserrat Figueras in pa svetovno znani violagambist Jordi Savall. Ti so udejanili zelo visoko kakovostno izvajalsko raven skladb, ki so razkrile Številnemu občinstvu Španski barok. Izredno zanimivi pa so bili (ob večeru moskovske Akademije) tudi koncerti vokalne skupine Hil-liard ensemble in vokalno intru-mentalne skupine London Baro-que. Francoska baročna glasba pa je doživela svojevrstno izvedbo s Tonom Koopmanom in Tini Mathotovo na Čembalih; ravno taka posebnost pa je bil koncert ansambla Clemencic Consort, ki je predstavil Vivaldijeva dela s srednjeveško-renesančnimi glasbili. Tudi klavirski koncert Bruna Canina, ki je odigral Goldber-gove variacije Johanna Sebastiana Bacha, je izražal osebno tolmačenje Bachove glasbe nasploh. Vsekakor so vsi koncerti izzvali pri številnem občinstvu veliko zanimanja in odobravanja. Tudi za Galeb so se začele »sončne« poletne počitnice ’IČ BENEDETIČ KO SONCE ZLATO NAS OBiSCE. VSAK ZAREK SREČE JE PRGIŠČE IN NA POLJANI VSAKA ROZA SRCE OMAMLJA. MISEL BOŽA, SE PETJE UBRANO DROBNIH PTIC POLETNIH DNI JE NOVI KLIC... tk M Šolske počitnice so že tu in ker jih spoštuje tudi priljublje-naotroško-mladinska revija Galeb, se z deseto številko 41. letnika trenutno poslavlja od svojih zvestih bralcev. Z željo seveda, da bi se septembra zbrali v še večjem številu, kajti tako bogata revija nujna rabi in si predvsem zasluži širok krog naročnikov in bralcev. Tako bi bil lahko Galeb še pestrejši in obsežnejši, istočasno pa bi zaživel bolj sproščeno. In še eno veliko željo ima Galebova urednica Majda Železnik: kot je zapisala v 10. številki revije, želi vsem malim in odraslim bralcem, da bi letošnje počitnice lepo uživali, predvsem pa še pridno pisali in risali za revijo. LITERATURA / NUK V SARAJEVU NAJ BI VSTAL IZ RUŠEVIN Skupaj s stavbo NUK v Sarajevu je zgorelo več kot milijon knjig OSF BIH POZIVA Kolikor je le mogoče veliko knjig za Sarajevo Ena izmed akcij, ki jih izvaja Zavod za odprto družbo - Slovenija, je zbiranje knjig in časopisov za knjižnico in čitalnico, ki jo bodo v kratkem odprb njihovi sodelavci iz OSF Bosna in Hercegovina v Sarajevu. Sodelavci iz Sarajeva pravijo, da potrebujejo predvsem visokošolsko literaturo, knjige in časopise s področja humanistike in družboslovja, lahko pa tudi druge kakovostne publikacije. Ko so vprašali Ammarja Mira-ščijo, svojega kolega iz Sarajeva, koliko knjig potrebujejo, jim je odgovoril: »Potrebujemo toliko knjig, koh-kor jih lahko zberete.« Knjige so lahko v slovenskem, bosanskem ali v kateremkoli drugem jeziku. Zbrane in donirane knjige bodo transportirali v Split oziroma v Mostar, kjer jih bodo prevzeli sodelavci OSF BiH. Organizacije in posamezniki, ki bi želeli podariti manjšo količino publikacij (do približno 20 izvodov), lahko svoje knjige in časopise pošljejo oziroma prinesejo na naslov: Open Society Institute - Slovenia / Zavod za odprto družbo - Slovenija, Miklošičeva 13, Ljubljana. Tiste, ki bi radi podarili večjo količino izvodov, pa naprošajo, da jih predhodno o tem obvestijo po telefonu 061/302-912, 312-175 ali po faksu 061/312-139. > PR SARAJEVO, LJUBLJANA - »Mesto bi morali oskrbeti z vodo, plinom in elektriko. To je gotovo najpomembnejše, vendar pa je prav tako pomembna tudi kulturna obnova,« pravi VVilliam Eagel-ton, sodelavec Združenih narodov v Sarajevu. Mesto je ostalo brez mnogih stvari, ki omogočajo normalno življenje, pa tudi brez tistih, ki omogočajo normalno prihodnost. Med slednjimi je zagotovo najhujša izguba knjižnega premoženja. Knjige za Sarajevo zbira več organizacij, Združeni narodi pa skrbijo za to, da bo zanje tudi pravočasno postavljena knjižnica. Načrt za rekonstrukcijo Narodne knjižnice so že zasnovali. Od vsote šestih milijonov nemških mark, kolikor naj bi znašala njena izgradnja, je doslej zagotovljenih le deset odstotkov. »Obupani smo. Nimamo hrane in cigaret, želimo pa si tudi tekoče vode in elektrike. Na vse to se je mogoče navaditi. Le kako pa naj se sprijaznimo s svetom brez knjig?« se sprašuje predstavnik bosanskega ministrstva za kulturo Kemal Bakaršid. V zimskih mesecih je ulice in griče bosanskega glavnega mesta prekrivala bela snežna odeja, ki so jo kvarili črni madeži kupov pepela sežganih smeti. Večjih ran, ki jih je povzročila vojna, na primer ruševin knjižnic in muzejev, pa sneg ni mogel prekriti. Po enem od raketnih napadov na Narodno knjižnico avgusta 1992 je zgorelo preko milijon knjig, razen tega pa so bile uničene tudi zbrane izdaje šeststotih časopisov. »To je bil eden največjih sežigov knjig vseh časov,« pravi Bakaršič. Manuskri-pti o koreninah bosanskega naroda so se spremenili v pepel. »Za vedno so hoteli izbrisati znanje o naši identiteti,« meni Bakaršič, ki je bil pred vojno v Na- rodnem muzeju vodilni knjižničar. »Zakaj naj bi sicer sežigali knjige?« Knjižnica je bila tudi pomemben raziskovalni center. Danes 1500 študentom, ki se na univerzi v izrednih razmerah pripravljajo na izpi-, te, primanjkujejo učbeniki in originalna besedila. Nekatera pomembna literarna pričevanja so uspeli rešiti, med njimi tudi Sarajevsko hagado, zbirko pesmi in slikarij o prazniku paše in begu židovskega ljudstva iz Egipta, ki so jo v Sarajevo po vsej verjetnosti prinesli v 16. stoletju. »Ta in še nekatera besedila so na varnem, medtem ko moramo druga poskusiti nadomestiti ali ponovno ustvariti. To je edina možnost za preživetje naše kulture.« To nalogo lajša podpora številnih tujih skupin in kulturne organizacije Združenih narodov Unesca. Vendar pa VVilliam Eagel-ton priznava: »Dokler bodo ulice ogrožali ostrostrelci in se bo vojna nadaljevala, načrtovanje izgradnje ne bo veliko pomagalo. Kljub temu pa moramo nekako začeti. Ne bomo odnehali, dokler tukaj spet ne bo zavladal mir.« Daniel J. Jovič/dpa in L. M. EVROAGENDA RIVOLI aORINO) Eksistenca človeka Marlene Dumas - Francis Bacon. Castello di Rivoli, piazza del Castel-lo, Rivoli (Torino), do 1. oktobra, odprto od torka do petka med 10. in 17. uro, sobota in nedelja med 10. in 19. uro, informacije na tel. 0039/11/9587 256. Skupna predstavitev del slikarjev Francisa Bacona (1909 - 1992) in Marlene Dumas (njena dela so mdr. trenutno na ogled v okviru nizozemske selekcije beneškega bienala) je usmerjena k človeku in njegovi eksistenci; oba umetnika sta upodabljala človeka v njegovi osamljenosti, bistvu, tragiki, zlasti Dumasova pa je poudarjala tudi momente erotike, smrti in strahu (na sliki: F. Bacon: Ležeča figura, 1958). (V. U.) FRANKFURT Okultizem in avantgarda Okultismus und Avantgarde. Von Munch bis Mondrian. Schim Kunsthalle, Romer-berg, Frankfurt, do 20. avgusta, odprto od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob torkih in sredah do 22. ure, informacije na tel. 004/69/299 88 20. Okultizem z začetka stoletja ni predstavljal le opozicije konceptu tedanjega pozitivizma in znanstvenega materializma, pač pa so ga nekateri jemali kot znanost samo. Obsežna tematska razstava izpostavlja povezave med fenomenom in likovno avantgardo iz številnih okolij: Munch, Kupka, Delaunay, Strindberg, Jawlensky, Kandinsky (na sliki: Mala kompozicija v rumenem, 1914), Malevič, Jarionov, Gon-čarova, Marc, Mondrian... (V. U.) GENOVA Ruska 20. leta II tempo delle ilusioni. Arte russa degli anni venti. Palazzo ducale, pj" azza Matteoti 5, Genova, do 30. juh' ja, odprto od torka do nedelje med 10. in 22. uro, informacije na tel. 0039/10/562 440. skovanja ruskih umetnikov v dvajsetih letih, času, v katerem so ruski umetniki ubrali razvojno pot, analogno tisti na zahodu, in sočasno razvili sorodne avantgardne smeri. Izbor zajema tako znana imena, kot so Malevič (na shki: Moški v rumeni kozaški srajci, 1928 - 32), Petrov - Vodkin ali Deineka, kot na Zahodu neznana, npr. Pavlov in Dormidontov. (V. U.) LONDON Sodobna britanska skulptura Here and Novv; 25 Years of British Scul-pture at the Serpentine Gallery. Serpentine Gallery, Kensington Gardens, London W2 3XA, od 19. junija do 2. julija, odprto vsak dan med 10. in 18. uro, informacije na tel 044/171402 6075. Znana galerija Serpentine je pripravila razstavo, ki bo odprta le krajši čas, bo pa ponujala redko priložnost; izbor bo zajel dela nad 30 najbolj uveljavljenih imen avtorjev sodobne britanske skulpture, ki so v zadnjih 25 letih razstavljali v ustanovi. Henry Moore, Antony Gormley, Damien Hirsj. Barry Flanagan, VVilliam Tumbull in številni drugi. Razstava bo tako v galeriji kot na prostem (Na sliki detajl Serpentine Gallery). NOVICE GLEDALIŠČE / VLOGA LUTK NA MEDNARODNEM FESTIVALU LUTKE 1995 Izvirna podoba Titove čajnice LJUBLJANA - Paviljon, ki ga je leta 1933 za kralja Aleksandra Karadžordževiča zasnoval arhitekt Jože Plečnik, za Tita pa dokončno uresničil arhitekt Vinko Glanz, so leta 1987 odprli kot Cafe Belvede-re. Nocoj ob 20. uri bo ta kavama priredila slovesnost ob razširitvi svoje ponudbe - odslej bo namreč tudi slaščičarna in nočni klub. Prireditev bo popestrila razstava platen Marije Mojce Pungerčar z naslovom Draga koža in napovedjo »izvirne socialistične vizualne strukture«. (L. M.) Izšel katalog Gotika v Sloveniji LJUBLJANA - Od včeraj je dostopen tudi tretji, osrednji katalog razstave Gotika v Sloveniji (arhitekturni, kiparski in slikarski del). Cena razkošnega kataloga (436 strani, bogato ilustrirano, trda vezava, 32, 5 x 23 cm) znaša 10.000 SIT. (V. U.) Stoli MartinStolla LJUBLJANA - V galeriji IDCO bo do 30. junija odprta razstava stolov, ki sta jih za podjetje Mar-tinStoll izdelala znana oblikovalca Matteo Thun in Michael Lamin. Stoli se odlikujejo s ergonomi-čnostjo, tehnološko inventivnostjo ter novim konceptom funkcije, ki naj uporabniku omogoča aktiven in dinamičen, a hkrati sproščujoč način sedenja. Na prvi pogled pa stoli očarajo s svojo estetiko subtilne elegance. (M. V.) AH Milko IMS bteu Ei C" mil M BS vi LJUBLJANA - V Sloveniji od ponedeljka dalje poteka mednarodni festival Lutke '95. Spremljamo predstave v Ljubljani s posebno pozornostjo do nastopajočih lutk. Tokrat so na vrsti včerajšnje in predvčerajšnje predstave, upizorjene na odrih različnih gledaliških hiš. Agnes Limbos iz Belgije nas je osvetlila s svojim Petruškom. Te vrste lutkarji so osamljenci, ki jim lutke odpirajo pot do ljudi. Vse bo naredila za to, da ji bomo nekaj časa delali družbo in jo imeli radi. Njeni predstavi je v tem podobna Zlobna roža iz Chicaga, ki sledi zakonitostim ročnih lutk iz srednjeveške zapuščine, enako tudi L’opera di Pul-cinella iz Barija. Taki lutkarji si naredijo vse sami, iz papirja, ah iz lesa ah iz cunj, tehnično nezapleteno, oblikovano lahko povsem šablonsko, toda prilagojeno osebnemu svetu in občutju. Vsebina je polna akcij in improvizacij ohranjenih ali obujenih iz časov commedie delVarte. Iz podobnih tal je zrasel tudi zagrebški Petriča Kerempuh in Spametni osel Zlatka Boureka. Vendar je ta predstava za razliko od prej naštetih zaprta v svojo, sicer zelo profesionalno formo. Manjka ji neposrednost in tisti »rad me imej in vse bom naredil zate«, ki ga izžarevajo lutke pravih lutkarjev. Razgovor z gledalci je izhodišče marseillske predstave Charta s svojimi štirimi zgodbami. To je pravo namizno gledališče z lutkami, izrezanimi iz papirja. Z direktnim nagovorom si lutkar ustvari stike z občinstvom in z njim skupaj nadaljuje svoj dialog, poln akcije, duhovitosti, pa naj mu bo izhodišče Dumas, pravljice ali Hollywood. Zadnja zgodba iz njegovega koša to veselo »trampo« prekine, ker se z njo seli v Sarajevo. Ne slučajno v njej nastopajo izrezanke iz skic Petra Shumanna, nosilca angažiranega ameriškega sodobnega lutkarstva. Svoje čase je z gledališčem Bread & Puppet prekrižaril ves svet v svojih protivojnih gledaliških romanjih in obiskal tudi Ljubljano. Sarajevu posveča papirnato pokopališče. Ob soju sveč iz polteme raste Shumannov svet, ki se sesuva. Zazebe nas, ker vemo, da smo se na to vojno pri sosedih preveč na- vadili, kot je mene, ko me je Shumann lani vprašal, kako sploh lahko živim tako blizu Sarajeva. O vojni govori nadalje tudi Mrakovy Stem treh lutkarjev iz Češke. Opirajo se na ljudske mohve ločitve, čakanja in služenja v vojski. Z izredno kulturo, lepimi lesenimi lutkami, petjem in igranjem nam pripovedujejo svojo, na žalost vsakdanjo, zelo občuteno zgodbo. Izpovedna je tudi predstava Maud pleše, treh švedskih lutkaric. Z neizmerno nežnostjo nas vodijo skozi seksualne trau-me in fantazije male nedopadljive lutke. Erotičnemu plesu stola na špansko glasbo pa je moral nekje skrito botrovati Bolero z ritmi in koreografsko idejo Maurica Bejarja. Da lahko lutke posegajo na topel in -nti' nežen način v naju mnejša človeška podro ] ’ že dolgo ve, recirno> grebški otroški P®.11* dr. Bastašič, ki svojim hm pacientom rad p° ga z nahrbtnikom P0*11 »seksi« lesenjačkov. Naj omenim se r predstavi, ki sta Prl kakšna lutkarska pre va ne bi smela biti-sta nastali v državni . stitucijah, kjer so m . uslužbenci in so nez sni od občinstva. predstava o Pastir^k kralju estonskih lutkah®; lutke so konstrukti na ^ klomo temo, brez zve pripovedjo, animator^^ GRČIJA / DVA DNI PO KATASTROFALNEM PELOPONEŠKEM POTRESU Grški in tuji reševalci še kopajo pod ruševinami V potresu je umrlo 17 oseb, od teh 5 turistov, ranjenih pa jih je 79 ATENE - Reševalne . Pe so včeraj pod mše-našle Se dve ose-9 starejšega moškega in 0semletnega dečka, ki sta Preživela peloponeški P°tres. Grškim reševal-Cetti so priskočili na po-tudi Francozi in Vlcarji s posebno opre-T10 in lavinskimi psi. Ka-astrofalni potresni su-6, 2 po Richterjevi estvici je v četrtek priza-. niesto Egion ob Ko-nntskem zalivu, 145 ki-onietrov zahodno od tan, in porušil stano-panjsko palačo in hotel uki. V potresu je umrlo °seb, od teh 12 grške Narodnosti in 5 francoske Narodnosti, 15 oseb še P°8rešajo, medtem ko je ranjenih 79. Od teh je 19 °seb hudo ranjenih. Področje še tresejo ,Tžji potresni sunki, tjub temu reševalci nadaljuj ej o s svojim delom, , eprav morajo ponekod življenja pod ruševinami. Komes je izjavil, da reševalci verjamejo, da bodo rešili še koga, saj so leta 1985 v Mehiki še osem dni po potresu rešili 20 oseb. Grčija je zlasti zaskrbljena za usodo malega Andreasa Bogdanosa, ki je še živ pod ruševinami; medtem ko so reševalci kopali, je oče prigovarjal otroku vso noč, da bi mu pomagal zdržati, dokler reševalci odstranijo cementne plošče med katerimi je ujet in zaradi katerih je nepoškodovan preživel potres. Težava je v tem, da morajo reševalci postopati previdno, da se cement ne zruši na otroka. ■■ NOVICE S travami zoper raka CIUDAD DE MEXICO - Francisco Del Rio Fai-don, 83-letni mehiški botanik, trdi, da je izumil zdravilo zoper raka, s katerim je baje ozdravil že na tisoče bolnikov. Del Rio je v Mehiki dokaj znana osebnost, saj izdeluje »rompope«, pijačo, ki je sestavljena iz rumenjaka in mandeljnov po starem receptu redovnic samostana Santa Clara pri Puebli. V intervjuju za časopis Excelsior trdi Del Rio, da ima njegovo zdravilo čudotvorne učinke in zato ga je dal tudi patentirati, za sedaj sicer kot »dodatek hrani«. Priletni zanstvenik ni hotel razkriti sestavin, ki tvorijo njegovo čudežno zdravilo, dejal je samo, da so v njem »trave in rastline iz Mehike«. Del Rio je baje poslal večjo količino svojega zdravila tudi v Ukrajino, da bi pomagal žrtvam eksplozije v Černobilu. Možakar trdi, da razpolaga z dokumentacijo, iz katere izhaja, da se je zdravje kar 14 tisoč bolnikov, ki so bolehali za rakom, izboljšalo po terapiji z njegovim zdravilom. Kazen za družino obsojenca PEKING - Na Kitajskem so uvedli preiskavo o družini usmrčenega roparja, ker so mu njegovi najbližji posvetili popevko »Ne bomo te nikoli pozabili« na neki krajevni Tv postaji. O dogodku je poročal krajevni časopis, ki obsoja soli-dariziranje z osebo, ki je zaradi svojih zločinov bila obsojena na smrt. V cesarski Kitajski, pravi, je kazen za zelo hude zločine veljala za vse sorodnike krivca, tja do osme generacije, danes to ne velja več, vendar tudi solidariziranje ni prav. Odgovorni TV postaje so se opravičili, da oni pač ne gledajo na vsebino čestitk, zanje je dovolj, da naročniki plačajo 80 juanov. 5: Pati izredno previdno, ne bi ruševine poko-PNle morebitnih prežive-'N. Med pogrešanimi so Nni trije francoski turi-Pi’ ki so letovali v hotelu nki. Ko je prišlo do po-, esa, je bilo v hotelu pri-»7 n° gostov. 'Naenkrat še ne vemo, ? ' i6 pod ruševinami n° preživel, podčrtati PN je treba, da lahko v Primerih ljudje preži-'jo tudi osem dni, če se-eda niso ranjeni,« je Najal reševalec David Ko-Nies. Francoska reševal-Na ekipa se pri delu po-® Nžuje dveh lavinskih Psov in posebne opreme, katero je mogoče zazna-tndi najmanjši znak NEMČIJA / S 100.000 KV.M BLAGA Umetnik Christo krasi Reichstag Stavbo bo prekril s srebrno tkanino BERLIN - Včeraj je v Berlin dospelo približno 100 tisoč kvadratnih metrov sintetičnega blaga, s katerim namerava umetnik Christo prekriti Reichstag, zgodovinski sedež nemškega parlamenta. Blago so v 70 ogromnih balah blaga srebrne barve pripeljali z osmimi tovornjaki, ki jih je spremljala policija. Pošiljko, ki so jo raztovorili z štirimi žerjavi in tehta 60 ton, so spravili v vzhodni del Reichstaga, delo pa je usklajeval sam umetnik z ženo Jean-Claude, ki sodeluje pri projektu. Dogodku so sledili predvsem novinarji in televizijski snemalci. Stavbo, in sicer najprej notranja dvorišča, so začeli prekrivati s srebrno tkanino danes, jutri pa bo na vrsti tudi pročelje. V ponedeljek bo nastopila za gledalce najspektakularnejša faza: Christo bo namreč prekril vzhodno pročelje Reichstaga, tisto s kolonami in napisom »nemškemu narodu«. Umetnina bo na ogled do 6. julija. RUSIJA / NA DVODNEVNEM URADNEM OBISKU Diana je doživela velik osebni uspeh Obiskala je razne dobrodelne ustanove MOSKVA - Princesa Diana je na 'V^dnevnem obisku v Rusiji pred Nahodom v domovino obiskala Kre-N16!}, neko dobrodelno ustanovo in ^ko bolnišnico Tušinskaja. Njen °bisk je že tretje potovanje pripadnika NNgleške kraljevske družine v Rusijo od OtN 1994. Prestolonaslednik Charles je namreč bil na obisku v Rusiji maja 1994, kraljica Elizabeta pa oktobra. Ločena prestolonaslednikova žena je še zlasti na včerajšnjem obisku v otroški bolnišnici doživela velik uspeh, saj so jo oblegali zdravniki in pacienti na lovu za avtogrami, pred poslopjem pa se je zbrala še množica radovednežev. Združeni narodi in AIDS OZN si prizadeva, da bi zajezila širjenje aidsa po svetu. V ta namen namerava v okviru enotnega programa koordinirati dejavnost vseh šestih obstoječih mednarodnih agencij, nekaj podatkov o aidsu v svetu: HIV Ocena števila okužb z virusom HIV pri odraslih (od začetka osemdesetih let do konca I. 1994) Sev. Amerika pBgsJf \ , n. v r-' r-7 / ,-> V1 Zah. Evropa več kot 1 milijor več kot 500.000 'M,-—7 Vzh. Evropa in srednja Azija več kot 50.000 T Latinska Amerika in Ka jbi 2 milijona Sev. Afrika in Nližnji vzhov več kot 100.000 Vzh. Azija in Pacifik več kot 50,000 ■/A Južna in jugovzh. Azija Subsaharska Afrika 11 milijonov r7 A Avstralija več kot 25.000 Skupno: 18 milijonov AIDS Število primerov aidsa pri odraslih in otrocih (od začetka osemdesetih let do konca I. 1994) Oceanija 0,5% Oceanija 1% Azija 6% Afrika 34% — Evropa 12,5% ZDA 39% Afrika 70% Amerika (razen ZDA) 12% Amerika (razen ZDA) 9% Evropa 4% Uradno: 1.025.073 VIR: program AIDS pri MOZ Ocena: več kot 4.500.000 BOSNA IN HERCEGOVINA Siloviti boji v Sarajevu in okolici SARAJEVO, ZAGREB -Hudi boji med bosansko vladno vojsko in bosanskimi Srbi so se v v petek razširili. Vladne enote so z ofenzivo odtno poskusile razbiti srbski obroč okrog Sarajeva in oskrbovalnih poti v glavno mesto. Obe strani naj bi zasegli vse pošiljke Združenih narodov, v katerih je bilo težko orožje. Bosanski predsednik Alija Izetbego-vič je v četrtek zvečer svojim enotam izdal povelje, naj enkrat za vselej prekinejo »davljenje Sarajeva«. Napovedal je »preventivne ukrepe«, ta korak pa zagovarjal s triletno srbsko blokado Sarajeva in nemočjo mednarodne skupnosti, da bi ga rešila Mešenega prijema. Ofenziva je hudo prizadela tudi središče Sarajeva Po podatkih OZN so o streljanju z granatami poročali v mestnih predelih, M jih nadzorujejo bosanske vladne enote in bosanski Srbi. Posebni odposlanec Združenih narodov v nekdanji Jugoslaviji Ja- suši Akaši je v petek na vrhovnem poveljstvu OZN v Zagrebu bosansko osvobodilno ofenzivo obsodil, vendar pa je zaradi izredno težke oskrbe pokazal tudi »določeno stopnjo razumevanja«. Neodvisna poročevalska agencija Beta (Beograd) je poročala o velikem številu žrtev na muslimanski in srbsM strani, pri čemer se je sklicevala na neimenovane srbske vire iz srbske trdnjave Pale, vendar pa točnega števila niso navedli. Eden od predstavnikov OZN je položaj v Sarajevu opisal kot »zelo napet«. Modrim Čeladam zaradi intenzivnosti bojev ne preostaja nic drugega kot opazovanje. Kot so poročali, so vladne enote in srbska armada že od jutranjih ur stopnjevale topovske napade. OZN pa ni poročala o tem, katera stran naj bi bila odgovorna za eskalacijo bojev. Dopoldne naj bi ena od raket zadela hišo v neposredni bližini bosanskega predsedstva v Sarajevu. Po poročilih radia PORTRET Modre čelade še vedno upajo na mimo rešitev ZAGREB - Zaostrovanje spopadov v Sarajevu in okolici je, kot kaže, sprožilo pravi preplah v vrstah mirovnih sil Združenih narodov. Na tiskovni konferenci v zagrebškem poveljstvu modrih Čelad so tako včeraj novinarjem posredovali samo skope statistične podatke o številu eksplozij, zavračali pa so vsa vprašanja. Nekateri vodilni predstavniki mirovnih sil so na tiskovno konferenco raje poslali kar svoje namestnike, ki pa so se izogibali dati kakršnokoli napoved ali komentar. Po podatkih, ki prihajajo v Zagreb, je Sarajevo povsem odrezano od sveta, Srbi in enote, zveste lokalni vladi, pa so iz skladišč, ki so jih nadzorovali Združeni narodi, pobrali menda že skoraj vse težko orožje. To orožje je znova na položajih v okolici bosanske prestolnice, na katero vsak dan pade na stotine raket, granat in drugih izstrelkov. Predstavniki Združenih narodov še vedno ne verjamejo, da se je spet zaCe-la vojna. Se naprej se slepijo, da gre le za okrepljene spopade, ki pa se bodo kmalu končali, bosanska kriza pa se bo rešila po mirni poti. Na tiskovni konferenci so predstavniki ZN vztrajno zavračali vsakršno povezavo med 26 talci, ki jih imajo v rokah Srbi, in štirimi srbskimi vojaki, ki so jih ujeli pripadniki enot ZN. Dejali so le, da bodo modre čelade izpustile srbske vojake takoj, ko bodo Srbi izpustili preostalih 26 talcev. Tiskovni predstavnik ZN ni hotel odgovoriti niti na vprašanje, kako ZN obravnavajo štiri zajete srbske vojake - kot vojne ujetnike ali kot državljane, ki so jim omejili gibanje. Podoben status imajo namreč pripadniki mirovnih sil v Sarajevu in Goraždu, ki so jim Srbi in Muslimani sicer omejih gibanje, kljub temu pa niso talci. Na tiskovni konferenci so še dejati, da sprememb glede uveljavljanja zahtev za letalske napade sil zveze Nato ni in da bodo vsako zahtevo za napad obravnavah v trenutku, ko bo postavljena. Takih zahtev pa po podatkih ZN v zadnjih dneh ni bilo. Gordana Gojak Sarajevo je zahtevala Žrtve, vendar pa natančnih podatkov niso objavili. V petek so bile sarajevske ceste prazne, večina ljudi pa je dan preživela v Me-teh in zaMoništih. V informacijskem centra 1. korpusa bosanskih vladnih enot so v petek trdih, da je vojska bosanskih Srbov zjubaj začela z ob-sbeljevanjem Sarajeva in oko-lice. V zadnjih dneh naj bi na tem območju okrepili svoje položaje in jih opremili z dodatnim orožjem. Po podatkih bosanske vlade naj bi bil položaj v Sarajevu zaradi srbske zapore letališča, vseh kopenskih poti in oskrbe z elekbi-ko, pitno vodo in plinom ka-tasbofalen. Sarajevčan beži po aveniji ostrostrelcev Celefoto: AP) ________VARNOSTNI SVET ZDRUŽENIH NARODOV O BOSNI Zelena luč enotam za hitro posredovanje NEVV YORK (dpa) - Varnostni svet OZN je v petek zjutraj po lokalnem času sprejel sklep o mandatu enot za hitro posredovanje v Bosni. »Pod sedanjim mandatom« za mirovne sile OZN v Bosni in Hercegovini (Unprofor) je Varnostni svet ZN odobril do 12.500 dodatnih vojakov. O financiranju teh sil bodo razpravljali »pozneje«, piše v resoluciji VS OZN. Rusija in Kitajska sta se vzdržali glasovanja. ZDA so glasovale za resolucijo pod izrecnim pogojem, da se s tem ne obvezujejo k sofinanciranju posredovanja. Tako se je končal dan hudih razprav v Varnostnem svetu OZN. Francoski predsednik Chirac je sprva povedal, da je v Washingtonu dobil odločna zagotovila za sestavo sil za hitro posredovanje. Napovedano zasedanje VS OZN, na katerem naj bi prišlo do glasovanja, so nenadoma preložili, ko so iz Wa-shingtona prišle nasprotne vesti: Bob Dole in Newt Gin-grich, republikanska voditelja ameriškega kongresa, sta v skupnem pismu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu podčrtala, da ZDA ne smejo prevzeh dodatnih finančnih obveznosti, ki so povezane s pošiljanjem enot za hibo posredovanje v Bosno. Sboške posredovanja, ki bodo po ocenah Združenih narodov znaSah 420 milijonov dolarjev v prvih Šestih mesecih, naj bi zbrali na osnovi »prostovoljnih prispevkov«. Toda Chirac se je skliceval prav na besede Dola in Gingricha. Francoski diplomati v Varnostnem svetu OZN so odločno zani- kali to, kar sta Dole in Gin-grich pisala ameriškemu predsedniku Clintonu: »Predsednik Chirac nama je zagotovil, da išče le politično podporo ZDA, ne pa tudi finančnih zagotovil.« Zato po mnenju republikanskih prvakov tudi ne obstaja noben tehten razlog, da ZDA plačajo svoj delež posredovanja, ki po ključu OZN znaša 31 odstotkov ali drugače rečeno 140 milijonov dolarjev. Francozi so potem ob robu zasedanja Varnostnega sveta razširili govorice, da sta jih Dole in Gingrich »potegnila«. Da b1 zavaroval svoj ugled, je Cni' rac nato odletel v Halifax. Francoskim predstavn1 kom v Varnostnem svetu OZN je vsaj uspelo uveljavi ti dodatek k besedilu resolu cije Varnostnega sveta, 10 govori o tem, da bo vpraša nje finanebanja »rešeno p° zneje«. Naloge enot za hitro posredovanje so omejene na zagotavljanje svobodnega gibanja mirovnih sil OZAi: Na ta način so že zdaj izključene vse druge nao žnosti ukrepanja enot za lu bo posredovanje. PALE V prestolnici bosanskih Srbov se ne bojijo Natovih napadov Ružiča Gavrilovič / AFP PALE - VeC kot mesec dni po letalskih napadih sil NATO na prestolnico bosanskih Srbov, je vzdušje na Palah, Id ležijo 17 kilometrov jugovzhodno od Sarajeva, videti povsem vsakdanje. Prebivalci tega, na prvi pogled miroljubnega, naselja so Se včeraj zagotavljati, da se jim bombni napadi »niso zdeti nič posebnega«. Petdesetletni Petar, oce dveh hčera (20 in 22 let), pravi: »Da bi se bali? Tu se nihče ničesar in nikogar ne boji. Malo smo bili presenečeni, ker je bilo zelo blizu, a NATO ne sme bombardirati območja v 20-Ulometrskem obroču okrog Sarajeva« (Severnoatlantska zveza mora seveda spoštovati prepovedano ozemlje). Oblečen je v vojaške hlače, ki ga spominjajo na cas, ko se je boril na sarajevsM fronti proti »Muslimanom, M so se odcepili od Bosne«. S prstom pokaže na mesto, kjer so eksplodirale bombe, slaba dva kilometra zračne črte od »središča« Pal. »Zagotovo ne bo NATO tisti, M bo končal to vojno,« meni Petar, M zatrjuje, da bo-sansM Srbi še vedno zaupajo zdravemu razumu Francozov in Angležev. Slišal je, da pripravlja Zahod Čete za hitro posredovanje. »Ne bojimo se mednarodnih cet. Bolj bodo mednarodne, bolje bo za nas,« meni. »Ce bo- do pomagale modrim Čeladam, nimamo nic proti. Ce pa gre za čete NATA, M so namenjene vojskovanju z nami, pa sem zelo proti. Seveda ne, Ce bi šlo za štiri do pet tisoC vojakov, M se jih ne bojimo. S temi lahko hitro opravimo. Ste videli, kakšen je teren? Nic nam ne morejo,« zagotavlja in s prstom kaže na gozdnata pobočja gričev. Letalski napad NATA na neko sMadiSCe streliva je po podatkih Srbov s Pal »ranil vsaj štiri ljudi«. Smrtne žrtve je »terjal« samo med ovcami. Njihov lastnik je v zameno za to »zajel in skril« vozilo Unproforja, M ga ne namerava vrniti, »doMer mu ne bodo povrnili škode«, pravijo njegovi sosedi. Občina Pale sicer nu- Rodovan Karadžič in Rafko Mladič, piva človeka bosanskih Srbov (Telefoto: AP) di zavetje 18 tisoC srbskim beguncem iz Bosne, ki so nastanjeni p° počitniških hišicah Sarajevčanov, p° okoliških pobočjih. Na tem območju so bili Srbi od nekdaj v večini, Čeprav je tu živela tudi muslimanska skupnost in Se manjše število Hrva tov. Muslimani (po podatkih zadnje ga štetja leta 1990 so predstavljati > 5 odstotka prebivalstva), M so se ze lo dobro razumeli s svojimi srbs sosedi, so morati zapustiti Pale ju® ja 1992, ko je bilo ubitih 38 srbskiti vojakov iz teh krajev, ki so padti v muslimansko zasedo v Žepi, blizu enklave Gorazde. »Svetovali smo jim, naj odidejo zaradi njihove var nosti,« Se pove Petar. Približno trideset Hrvatov pa je ostalo, zatrjuje Jožo, šestdesetletni vat, M se je rodil tu, »kjer so živeti njegovi predniM«. Toda majhna kato ška kapelica na Palah, ob kateri se s ska pokopališče približno tridese grobov s hrvaškimi priimM, je zaprta »Župnik nas je zapustil, sploh ne vej mo zakaj,« obžaluje Jožo med zv° palske radijske postaje, M predvaj vojaške pesmi s klici Srbom n »obrambo zemlje njihovih pre kov«. Danes je ta podoba verjetno p cej drugačna. RUSIJA / KRVAVA DRAMA V BUDENOVSKU Čečenski skrajneži pripravljeni na vse MOSKVA (Reuter, dpa) - Ruski obrambni minister avel Gracov je včeraj izjavil, da je edina možnost za resitev dva tisoč talcev, ki so jih zajeli čečenski upor-niki v južnoruskem mestu Budenovsk, Čimprejšnja uporaba sile. Dodal je Se, da se je s teroristi, ki so se Zabarikadirali v mestni bolnišnici, skoraj nemogoče P°8ajati. »Teroristi dobro vedo, da se nimajo kam 'roiakniti, zato se ne bodo predali,« je dejal. Pred tem so uporniki, ki jim ru uspelo pogoditi z Kllsi, vnovič zagrozili z razstrelitvij° bolnišnice skupaj z vsemi talci. »Nobenih sprememb v ZVezi s talci ni,« je izjavil ruski pogajalec Andrej ^ernjenko. »Se vedno u.Pajo, da jim bo uspelo C11i doseči s silo, obenem Pa histerično ponavljajo, ua so pripravljeni bolni-Uioo razstreliti.« Propad P°gajanj in ostre izjave . rakova dajejo slutiti, da i6 . av spopad le Se vpra-auje časa. Po podatkih, ki smo ji dobih do zaključka redakcije, je doslej v napa-u izgubilo življenje naj- manj 117 civilstov, vojakov in policistov.. Uporniki so Se pet civihstov umorili v bolnišnici. Ruski predstavniki trdijo, da so CeCenom v zameno za življenje talcev ponudili »kakršnokoli vsoto denarja« in letalo, s katerim bodo lahko zapustili državo. Uporniki so ponudbo zavrnili. Ruskim vojakom prav gotovo ni bilo lahko, ko so izvedeli, da teroriste vodi S amil Basajev, eden najbolj izkušenih in neusmiljenih poveljnikov Čečenskih upornikov, ki je v vojni izgubil že enajst elanov družine. Že v Četrtek je no- vinarjem povedal, da bo postrelil vse moške talce, Ce Rusija ne bo končala vojaške operacije v njegovi domovini. Bradati poveljnik je že pred tem zagovarjal napade na ruskem ozemlju. »Ni pomembno, kje in kdaj bomo umrli. Kar šteje je, kako bomo umrli. Umreti moramo Častno,« je povedal novinarjem. Že maja je vodja ruske varnostne službe Sergej Stepanišin izjavil, da je pravzaparav Basajev tisti, ki vodi upornike. »Basajev, zagrizen nacionalist in izkušen vojak, ki se je boril v Abhaziji ... je zdaj številka ena v Čečeniji. Dudajevu zaupa le še peSCica,« je povedal. Posebni odposlanec Du-dajeva Asamblek Kadijev je obsodil dejanje svojih rojakov: »Obsojamo vsako teroristično dejanje in zajemanje talcev. V šestih mesecih vojne nikoli ni- Ruska vojaka vdirata v neko hišo v Budenovsku (Telefoto: AP) smo izvedli terorističnega napada in ga tudi ne bomo.« Dodal je še, da je CeCnska vlada opozarjala Moskvo pred terorističnimi napadi in Kremelj pozval na nadaljevanje političnih pogajanj. »Že prej smo opozarjali na možnost, da bodo nekateri čečenski borci po vseh zločinih ruske vojske vzeli za- kon v svoje roke. Vse kaže, da se je zgodilo prav to.« Čeprav je ruski predsednik Boris Jelcin razmišljal o odpovedi udeležbe na srečanje držav G-7 v Kanadi, je pozneje le odpotoval in pustil za seboj nerešeno krizo. To pa je razburilo večje število poslancev dume, ki zahtevajo, naj se takoj vrne. NOVICA Evropski parlament zahteva nove mejne vrednosti za onesnaženost zraka STRASBOURG (dpa) - Evropski parlament je za škodljive snovi v zraku zahteval nove mejne vrednosti. Komisija Evropske zveze naj bi do leta 1996 določila nove mejne vrednosti za žveplov dioksid, dušikov dioksid, Črni dim, usedline, svinec in ozon ter razvila enotne merilne metode, se je glasilo besedilo sklepa, ki so ga v petek sprejeli v Strasbourgu. Za škodljive snovi, kot so ogljikov monoksid, kadmij, benzen, arzen, fluor in nikelj, za katere Evropska zveza še ni določila smernic, pričakujejo nove mejne vrednosti do leta 1996. Ker se metode in tehnike CišCenja zraka nenehno izboljšujejo, bi morali mejne vrednosti redno preverjati. Parlamentarci so zahtevali, da je treba meritve škodljivih snovi uvesti v mestih, v katerih število prebivalcev šteje deset tisoč in veC in ne le 250 tisoč, kot je predlagala komisija. Komisarka EZ za okolje Ritt Bjerrega-ard je ta predlog odlonila zaradi prevelikih stroškov. Evropski parlament je v vetih zahtevah po spremembah navedel večjo udeležbo strokovnjakov za varovanje okolja pri določitvi smernic EZ, prav tako pa tudi boljšo obveščenost prebivalstva. Britanska socialdemokratka je v razpravi opozorila na »zastrašujočo onesnaženost zraka, ki na območjih urbane aglomeracije, kot je na primer London, presega vse mejne vrednosti«. »Doslej še nobeni vladi držav Članic EZ ni uspelo upoštevati veljavnih mejnih vrednosti,« je opozarjal španski krščanski demokrat Jose Luis Valvere Lo-pez. Ker so vlade doslej Čakale na nadaljnje znastvene dokaze o posledicah zraCne onesnaženosti, naj bi grozila nevarnost, da »se bodo stoletja stare mestne zgradbe v zraku stopile kot sladkor v vodi.« IRAK / ZADUŠEN UPOR ELITNE VOJAŽKE ENOTE FRANCIJA / PRED DRUGIM KROGOM LOKALNIH VOLITEV V PROVANSI Uporniki niso nameravali zrušiti Huseina ^ ^ashingfonu trdijo, da je iraški vodja pod pritiskom nekdanjih sodelavcev . VVASHINGTON (AFP) - Ameriška administracija je potr-QUa' da se je pred dnevi uprla ena od enot iraške vojske bli-2:11 Bagdada, vendar je menila, da s tem uporom, ki so ga adusili, niso skušali zrušiti režima Sadama Huseina, 'tafiko potrdimo, da je prišlo do upora,« je izjavil ameriški kovni predstavnik Nicholas Burns, ki pa je menil, »da bi jttu težko rekli državni udar«. Dejal je, da je prišlo v Abu aaribu, v predmestju Bagdada, do upora oklepnega bata-)°na Republikanske garde, elitnih enot iranske vojske, na-anjene zaščiti režima. Upor so zadusih s pomočjo »drugih etlot republikanske garde«. Tiskovni predstavnik ni imel aa voljo podatkov, koliko vojakov in enot je v sredo in cetr-ek sodelovalo v teh obračunih. Po njegovih besedah so uP°r vodih »predstavniki plemena Dulaimi«. Upor je bil odgovor na Pnpor in izvršitev smrtne azni nad »pomembnim Predstavnikom« tega sunit-slcega plemena iz zahodne-Uaka, ki so ga usmrtili a]a, in sicer pod obtožbo Zarote proti režimu. Upor Pa je bil povezan tudi s kr-avimi obračuni, ki so zbruhnili 18. maja na ob-oeju Anbarja na zahodu aka, kjer živi pleme Dulai-j ; Ti dogodki »kažejo, da J® rraški predsednik Sadam Usein pod čedalje hujšimi Pritiski,« med katerimi jih Precej prihaja iz vrst njego-'aa nekdanjih tesnih sode- lavcev, je še izjavil ameriški tiskovni predstavnik. Poudaril je, da so sunitski Dulaimi še pred kratkim podpi-rali Sadamov režim. Ameriška uprava »nima nobenega dokaza«, da je bil med uporom kakorkoli poškodovan zapor v Abu Gharibu, kjer sta zaprta VVilliam Barloon in David Daliberti, Američana, ki so ju marca obsodili na 12 let zapora, ker sta nezakonito prestopila iraško mejo s Kuvajtom. Wa-shington že dalj Časa zahteva njuno izpustitev. Tiskovni predstavnik je ob tem dejal, da si je poljski diplo- mat, ki so ga ZDA prosile za pomoč, v Četrtek znova zaman prizadeval, da bi ju lahko obiskal v zaporu. V torek pa se je poljskemu veleposlaništvu v Bagdadu, ki sicer v Iraku zastopa ameriške interese, posrečilo, da je izročilo obema zapornikoma pakete s hrano. Prečastiti Jesse Jackson je prav tako obvestil ameriško vlado o stikih, ki jih je vzpostavil z iraško vlado »v zvezi s človekoljubnimi prizadevanji, ki naj bi pripeljala do osvoboditve Barloona in Dali-bertija«. Ob tem je omenjeni tiskovni predstavnik poudaril, da je pobuda Jacksona, nekdanjega demokratskega kandidata za ameriškega predsednika, »povsem zasebne narave«. Kenneth Bacon, tiskovni predstavnik Pentagona, pa je dodal, da so upor »kot kaže zatrli, Čeprav položaj še vedno ni jasen«. Bacon je tudi poudaril, da je ena od upornih enot iraške vojske v sredo napadla neko radijsko postajo 15 kilometrov severozahodno od Bagdada. Nasmeh županovanja VITROLLES - Nekoč slikovita provansalska vasica Vitrolles, ki že postaja mesto, bo verjetno prva francoska občina, ki bo dobila župana iz vrst Jean-Marie Le Penove Nacionalne fronte. Drugi mož stranke Bruno Megret je namreč dobil kar 43 odstotkov glasov. V nobenem francoskem kraju ni na lokalnih volitvah Nacionalna fronta dobila tolikšne podpore volilcev. Vitrolles, ki leži na pol poti med pristaniškim Marseillom in univerzitetnim mestecem Aix-en-Proven-ce, je bil še do nedavnega mirna vas, zgrajena pod skalnatim hribovjem. Zaradi hitrega industrijskega razvoja v zadnjih dvajsetih letih se je začel Marseille širiti na okoliške kraje in Vitrolles je postal mesto z 38 tisoč prebivalci, značilnimi stanovanjskimi zgradbami in socialnimi problemi, ki jih za propagando dobro izkorišča Le Penova stranka. Skrajno desna Nacionalna fronta nima ne opore v parlamentu ne odločilne vloge v nobenem francoskem mestu. Na lokalnih volitvah, ki so bile zadnjo nedeljo, pa je dobila veliko glasov v mestih, v katerih živi veliko priseljencev in ki imajo veliko število bre-zposlenih; to so predvsem obmejni kraji, ki ležijo v bližini Italije, Nemčije in Belgije, v katerih so ljudje zaskrbljeni zaradi naraščanja nasilja, bojijo pa se tudi, da bodo zgubili svojo nacionalno identiteto. Veliko prebivalcev Vitrollesa se pritožuje zaradi nelegalnega priseljevanja tujcev, za kar naj bi bil odgovoren tudi sedanji socialistični župan Jean-Jacques Anglade, ki se ni zmenil za spremembe v mestu. »Trgovino sem odprl leta 1972, ko je v Vitrollesu živelo pet tisoč ljudi. Kmalu so kot gobe po dežju začela rasti številna poslopja,« je dejal 63-letni možakar, ki se je predstavil kot Lucien, in jezno dodal: »Marseille se je znebil umazanije, dobili pa smo jo mi!« Tudi Marcelle Prevot je jezna na mestne oblasti, saj naj bi namenoma zatiskale oci pred Čedalje večjim številom težav, raje so se posvečale kulturnim dogodkom, še bolj pa športnim. »Glasovala sem za Nacionalno fronto, ker mi je dovolj Anglada in njegovih. Tudi to nedeljo bom spet podprla Megreta,« je jezno dodala. Jean-Jacques Anglade je v prvem krogu volitev zbral 29 odstotkov glasov; Megret poudarja, da predvsem na raCun tujih priseljencev, ki predstavljajo petino vsega prebivalstva. Nacionalna fronta tudi maha s podatkom, da je Vitrolles na dvanajstem mestu po številu kriminalnih dejanj v državi. »Megret nima pravih podatkov, saj odstotek priseljencev predstavlja le 5, 9 odstotka vseh prebivalcev Vitrollesa, kar je za 6, 4 odstotka manj od povprečnega števila tujcev v drugih francoskih mestih,« pravi Anglade, ki rad poudari, da je bila med njegovim županovanjem zgrajena nova policijska postaja, vendar so njegove zahteve za dodelitev večjega števila mož naletele na gluha ušesa. »Župan naj gre ponoči v park in videl bo, kaj se tam dogaja! Ko peljemo otroke zjutraj na sprehod, leži po parkih veliko igel, s katerimi so si vbizgavali mamila. Mogoče bo razumel, zakaj smo jezni,« je izjavila neka mlajša ženska z otroki. Politike Nacionalne fronte se bojijo predvsem mladi, pa tudi nekatere družbe so zagrozile, da se bodo preselile iz Vitrollesa. Lokalne organizacije, ki se ne strinjajo s politiko skrajnih desničarjev, so ustanovile tako imenovano Republikansko zvezo, ki bo nastopila proti politiki Nacionalne fronte, pa tudi najpomembnejši levo usmerjeni politiki že organizirajo shode proti Megretu. Thierry Cayol / Reuter ŠPANIJO PRETRESA PRISLUŠKOVALNA AFERA Odstopiti je moral šef tajne službe Predstavniki opozicije in socialistov zahtevajo od premiera kadrovske spremembe v vladi MADRID (dpa) - Sef španske tajne službe Emilio Alonso Man-glano je odstopil zaradi prisluškovalne afere. To je v Četrtek zvečer v Madridu sporočil podpredsednik Španske vlade Narcis Serra. Španska tajna vamostno-obvesce-valna služba CESID je od leta 1984 sistematično prisluškovala telefonskim pogovorom osebnosti iz španskega političnega življenja. Telefonske pogovore so beležili in jih tudi arhivirali. Tajna služba je prisluškovala celo Španskemu kralju Juanu Carlosu, elanom vlade, podjetnikom in novinarjem. Serra, ki je bil od leta 1982 do 1991 obrambni minister, je pouda- ril, da ne razmišlja o odstopu, saj naj bi k njegovim nalogam spadala tudi razjasnitev zadnje afere. Vendar pa so poleg opozicije tudi nekateri predstavniki njegove Socialistične stranke zahtevali od premiera Felipa Gonzaleza, naj zaradi prisluškovalne afere ukrepa tudi v španski vladi. V zvezi z možnimi kadrovskimi spremembami pa najpogosteje omenjajo prav Serro. Namesto tega namerava španska vlada prihodnji teden v javnem zasedanju o aferi obvestiti španski parlament. Ah bo premier Felipe Gionza-lez osebno nagovoril španski parlament, doslej Se ni znano. Sest elanov parlamentarne preiskovalne komisije pa je obvezanih k molku. Škandal v zvezi s prisluškovanjem je manjšinsko vlado Felipa Gonzaleza postavil v še težji položaj. Že prej so jo namreč pretresle številne podkupovalne afere. Koalicijska partnerica sociaTsiticne stranke, katalonska stranka Zbliževanje in združitev (CiU) trdi, da je Serra odgovoren za prisluškovanje. Predsednik CiU in predsednik katalonske regionalne vlade Jordi Pujol se je zaradi prisluškovalne afere sicer distanciral od Gonzaleza, še vedno pa mu nudi podporo, saj skuša omogočiti nemoteno špansko predsednikovanje Evropski uniji v drugem polletju letošnjega leta. Val demonstracij pred francoskimi ambasadami CANBERRA, AUCKLAND, SEUL (Reuter, Telefoto: AP) -Odločitev francoskega predsednika Jacquesa Chiraca o obnovitvi jedrskih poskusov v južnem Pacifiku Se naprej buri duhove po vsem svetu. Avstralska vlada, ki ji sindikati in politiki očitajo, da je reagirala preveč medlo, je zagrozila, da bo vsem francoskim letalom in ladjam, ki bodo namenjene proti atolu Mururoa, odrekla oskrbo z gorivom. Odziv avstralskih medijev na francosko odločitev je bil divji. Kontaktne oddaje so nabite s kbci proti Parizu in pozivi k bojkotu francoskih izdelkov. Bojkotu so se pridružiU celo avstralski bordeb in sex-shopi. »Krilca in spodnjice francoskih hišnih pomočnic smo umaknili iz izložb. Tudi po francoskih kondomih ne sprašujejo veC,« je izjavil predstavnik sklada Eros, ki predstavlja industrijo seksa v državi. V uradni poročilu pod naslovom »-Seks industrija pravi ’Ne’ francoskemu« so sestavili listo erotičnih izdelkov, ki naj se jih Avstralci izogibajo. Spreminjajo tudi tiste dele pornografskih filmov, v katerih so Francozi prikazani kot miroljubni ljubimci. V Četrtek zvečer je znani televizijski humorist organiziral akcijo, v kateri so pred francosko ambasado s tovornjaka stresli celo prikolico konjskih fig. Francoski veleposlanik Dominique Gerard se je incidentu le nasmejal. »Konjsko blato je zelo ekološki način gnojenja, zato ga bomo izkoristih,« je dejal na tiskovni konferenci. Gerard je dodal, da sicer razume Avstralce, vendar Francija kljub temu ne bo spremenila odločitve. Obljubil pa je, da Francozi ne bodo izvedli povračilnega bojkota avstralskih izdelkov. V novozelandski prestolnici se je skupina dvanajstih Maorov posedla pred vrati francoskega veleposlaništva ter prepre-cilia vstop in izstop iz zgradbe. Policija jih je po 20 minutah ruvanja odstranila in enega demonstranta pridržala. Zaradi jedrskih poskusov je na nogah vsa Nova Zelandija, ki željno Čaka na tekmo s Francozi na svetovnem prvenstvu v mgbyu. Zatrjujejo, da bodo njihovi igralci že pokazali, kako se je treba bojevati. Pred francoskim veleposlaništvom so se demonstranti zbrali tudi v Seulu. To je bil prvi primer protifrancoskih demonstracij v južnokorejskem glavnem mestu. Dvajset mladeničev je razvilo transparent z napisom »Južni Pacifik ne sme postati francoski jedrski odpad« . KANADA / VRHUNSKO SREČANJE DRŽAV CLANIC SKUPINE G7 Chirac priganja k rešitvi bosanske krize Prvi pogovori so potekali v znamenju vojne na evropskem jugu V kanadskem Halifaxu so se sestali predsedniki držav in vlad G-7 (Telefoto: AP) HAUFAX (dpa) - Na Četrtkovem srečanju voditeljev držav in premierov sedmih najpomembnejših industrijskih držav v Halifam je bila prevladujoča tema prvih posvetovanj položaj v Bosni in Hercegovini. V izjavi, ki jo je po delovnem kosilu prebral kanadski premier Jean Chretien, pozivajo sprte strani v nekdanji Jugoslaviji k takojšnji prekinitvi bojev. Novega odposlanca Evropske unije Carla Bildta in pogajalca OZN Thorvvalda Stoltenberga so zaprosili za Čimprejšnji odhod na krizno območje. »Bosanske Srbe in federacijo Bosne in Hercegovine pozivamo, naj vojaške akcije takoj ustavijo in naj se Cim hitreje lotijo političnih pogajanj, brez katerih dolgoročna rešitev ni mogoča,« se je glasila izjava, M so jo na pobudo francoskega predsednika Jacquesa Chiraca sestavili skupaj z zunanjimi ministri skupine G7 - Združenih držav Amerike, Japonske, Nemčije, Velike Britanije, Francije, Italije in Kanade. »V Času, ko vsa poročila opozarjajo na nevarnost nadaljnjih zaostritev v Bosni, še posebej v Sarajevu, bi morale vse vpletene strani ukrepati skrajno previdno. Tudi hrvaško vlado in krajinske Srbe pozivamo, naj končajo vojaške akcije in se spet začnejo pogajati.« Hrvaški delegacijski krogi so v Četrtek zvečer izjavili, da je nemški zunanji minister Klaus Kinkel po naročilu sedmerice zvečer poklical hrvaškega kolega Mata Gra-niča in »ga izrecno zaprosil, da naj Hrvaška opusti vse vojaške akcije«. GraniC naj bi v imenu hrvaške strani to zagotovil. Kinkel se je kasneje kot nemški zunanji minister po telefonu pogovarjal tudi z bosanskim podpredsednikom Ejupom Ga-ničem in ga posvaril pred novim razmahom vojne. Kanadski gostitelji so dejali, da je bila izjava nujno potrebna. »Čedalje hitreje se približujemo uri resnice. Če se ne bo nic spremenilo, bo to imelo posledice.« Na vprašanje, zakaj Članice G7 niso počakale na prihod ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki je bil napovedan za petek, je bil odgovor, da so želele svoje stališče o položaju v Bosni objaviti že v Četrtek. Namen vo- diteljev držav in ministrskih predsednikov naj bi bil, da bi vse strani »spravih k pameti in jih obvarovali pred katastrofo.« Vse kaže na razširitev vojaških spopadov, se je še glasilo v izjavi. Kljub temu bodo o tej temi razpravljali še z msldm predsednikom Jelcinom in zunanjim ministrom Andrejem Kozi-rjevom. V sklepni izjavi sobotnega srečanja naj bi podali še jasnejše stališče glede položaja v Bosni. 12 delovnih obrokov bodo v kanadskem Halifaxu v dveh dneh pripravili za voditelje sedmih najbogatej-ših držav sveta. Voditelji skupine G-7 so v malo obmorsko mesto pripotovali včeraj. Največ, kar šest, bo večerij, petkrat pa se bodo pogovarjali ob kosilih. Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov soimenjak, predsednik Evropske komisije Jacques Santer sta se danes zjutraj pogovarjala na edinem delovnem zajtrku, ki ga je zanju priredil gostitelj kanadski premier Jean Chretien. Množica izurjenih halifaških gostincev za vsak obrok pripravi tri slavnostne jedilnice: v prvi jedilnici obedujejo voditelji najbolj razvitih dr- zpravljajo o globalnih problemih sodobnega sveta, v drugi jedilnici pogrnjene mize Čakajo zunanje ministre, ki se bodo pomenkovali o političnih ravnovesjih in vojni na tleh nekdanje Jugoslavije, v tretji pa se bodo zbrali finančni ministri in izmenjali mnenja o reševanju monetarnih neravnovesij. NEMČIJA / NAMERA DRUŽBE SHELL IZZVALA VAL OGORČENJA Razjarjeni ekologi zažgali bencinsko čipalko BONN (AFP, telefoto: AP) - V okolici Hamburga se je vCeraj znašla v plamenih ena od bencinskih Črpalk naftne družbe Shell. Zažgali so jo razjarjeni ekološki skrajneži, ki z ostalimi Nemci, pa tudi z najožjim državnim vodstvom delijo ogorčenje spričo načrtov Shella, da bo potopil svojo morsko vrtalno ploščad Brent Spar. Nemški potrošniki so v znak protesta proti sporni nameri naftarjev začeli s splošnim bojkotom vsega, kar nosi znak družbe Shell. Včerajšnji napad ni terjal človeških žrtev, zato pa so plameni skoraj v celoti uničili skladišče gorva. Požigalci so na zidove zapisali dve nedvoumni sporočili: »Ne potapljajte naftne ploščadi, mislite na našo prihodnost« in »Shell to Hell« (K vragu Shell). Na eno od Shellovih ben- cinskih Črpalk v okolici Frankfurta so v sredo celo streljali. Odkar je okoljevarstvena organizacija Greenpeace pozvala k bojkotu te bri-tansko-nizozemske naftne družbe, zatrjujoč, da je na naftni ploščadi, ki naj bi jo potopih, vsaj 130 ton strupenih odpadkov, se je izoblikovala široka protishellovska fronta po vsej Nemčiji, kjer ekološki spopadi tudi sicer dobivajo tolikšne razsežnosti kot nikjer drugje. V četrtek je kancler Helmut Kohl poudaril, kako nujno je, da o tem problemu spregovorijo tudi v kanadskem Halifaxu, kjer poteka sestanek sedmih industrijsko najrazvitejših držav (G7). »Ge si lahko dovolim dehti nasvete Shellu, potem moram reci, naj nikar ne vztraja pri stališču, ki bo zanesljivo škodovalo njegovemu poslovanju,« je poudaril Kohl. Nemška vlada se je zavzela za to, da bi naftno plošCad razstavili na kopnem, tako kot to zahteva Greenpeace. Kohl bo o tem problemu govoril tudi z britanskim premierom Johnom Majorjem, ki je Shellu dal dovoljenje za potopitev ploščadi Brent Spar. Vodja spodnjega. doma britanskega parlamenta Tony Nevvton je v Majorjevem imenu poudaril, da je potopitev »najbolj praktična rešitev z vidika varovanja okolja«. Poudaril je, da je ta rešitev v skladu z vsemi mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela Velika Britanija, ter namignil, da London nima namena spremeniti svoje odločitve. Kot zatrjujejo britanski diplomati v Bonnu, je britanska vlada Nemčijo seznanila z načrtom potopitve ploščadi, še preden so za vso zadevo zvedeli pri Gre- enpeacu. Bonn naj bi takratno obvestilo vzel na znanje brez pripomb. Poziv k bojkotu, ki je prišel iz vrst Greenpeace, je v Nemčiji naletel na izjemen odziv: pridružile so se mu politične stranke, mestne oblasti, ves regionalni me-klenburško-pomorjanski parlament ter številna podjetja, ki bojkotirajo Shellov bencin in kurilno olje. Nemški Časopisi in televizija prilivajo še veC olja na ogenj in posvečajo velikansko pozornost t.i. aferi Brent Spar. Kolnski dnevnik Express je včeraj Cez celo prvo stran natisnil velikanski naslov: »Zatrupljeni otok - ah bo Shell popustil?«. Priljubljeni dnevnik Bild pa je v petek objavil podatek, da nemški Shell po ocenah strokovnjakov zaradi bojkota vsak dan izgubi 20 milijonov mark (14, 3 milijona dolarjev). Uprava Shella sicer ni potrdila teh številk, pač pa je opozorila na to, da položaj za 1700 lastnikov in upravljal-cev z bencinskimi črpalkami »ni razveseljujoč«. Sredi vsega tega hrupa je le malokdo pripravljen prisluhniti argumentom Shella. Družba zagotavlja, da potopitev ploščadi Brent Spar, ki naj potonila v morsko razpoko, globoko 2500 metrov, pomeni »šestkrat manjše tveganje, da bi prišlo do nesreCe in do onesnaženja, kot Ce bi ploščad razstavili na kopnem«, in trdi, da bi bil pri tem učinek na okolje »zanemarljiv«. PROTESTI ZARADI POTOPITVE PLOSCAPj Naftno podjetje Shell prepričujejo, da naj ne izvede načrtovane potopitve izrabljene naftne ploščadi, ki je polna nevarnih snovi. Ploščad Brent Spar: posebne ekipe delavcev so ze razstrelile vezi, s katerimi je bila , s ploščad pritrjena na morsko dno. 1^\ Dva vlačilca sta jo odvlekla proti odprtemu mor u. kjer naj bi jo potopili- TEČAJNICE Sobota, 17. junija 1995 16. junij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 m) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni Ljubljana 81,55 81,95 11,48 11,66 6,90 7,30 -Abanka Koper 81,40 81,95 11,42 11,66 6,90 7,30 -A^S-hka Nova Gorica 81,45 81,90 11,46 11,66 6,90 7,30 hiS^Ceije d.d., t: 063/431-000 81,60 82,10 11,50 11,70 6,95 7,40 i^^Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,90 7,25 Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,47 81,90 11,32 11,60 6,96 7,16 C°me 2 us J^06J/ 15-92-635, od8-15, sob od9-12 81,55 81,80 11,53 11,61 7,00 7,15 -Ej^Ucmstalt d. d. 81,40 82,00 11,45 11,65 6,95 7,20 7-19, sob od 7-14 81,80 81,83 11,55 11,57 7,05 7,08 -illlU^J-jubljana, t: 12-51-095 81,75 81,79 11,56 11,58 7,06 7,09 ^mpas Hertz Celje 3^3/2^515, od 7-19, sob od 7-13 81,60 81,95 11,50 11,57 6,85 7,05 k°mpas Hertz Velenje ^1855552, od 7-15, sob od 7-13 81,55 81,85 11,50 11,57 6,85 7,05 korhpas Hertz Idrija 3^65/71-700, od 7-15, sob od 7-13 81,55 81,85 11,50 11,57 6,85 7,05 k°rtipas Hertz Tolmin 5^5/81-707, od 7-15, sob od7-13 81,55 81,85 11,50 11,57 6,85 7,05 lxumPas Hertz Bled -4^064/^41-519, od 7-19, sob od 7-13 81,55 81,85 11,50 11,57 6,85 7,05 ^opnpas Hertz Nova Gorica -4^65/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 81,55 81,85 11,50 11,57 6,85 7,05 kurhpas Hertz Maribor 3^2/ 225252, od 7-19, sob od 7-13 81,10 81,55 11,50 11,58 6,85 7,05 JJ^_kreditna banka Maribor d.d. 81,00 82,00 11,40 11,75 6,70 7,30 J^|empeter,t: 065/ 32-250 banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,65 82,00 11,55 11,65 6,90 7,15 '^bj^.banka Slovenije 79,60 81,85 10,70 11,60 6,27 7,10 -^jblikum Ljubljana, t: 312-570 81,71 81,76 11,56 11,58 7,07 7,10 -^bllkum Piran, t: 066/ 73-269 81,57 81,72 11,49 11,59 7,03 7,05 -^jblikum Celje, t: 063/ 441-405 81,65 82,05 11,55 11,65 6,90 7,40 -Zj^kum Maribor, t: 062/ 222-.67S 81,65 81,85 11,55 11,57 6,90 7,20 -^blikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,80 82,00 11,30 11,71 6,70 7,20 -Z^ikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,55 81,79 11,45 11,57 6,98 7,05 -^bhlmm NM, t: 068/ 322-490 81,55 81,85 11,53 11,65 6,92 7,20 -^llblikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,60 82,00 11,55 11,65 6,80 7,25 Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,60 82,00 11,57 11,67 7,00 7,35 '^bJjjdJm Kamnik, t: 061/832-914 81,70 81,95 11,50 11,55 7,10 7,29 \il_cLd. *** 81,15 81,85 11,35 11,73 6,85 7,10 >!t^anj, t; 064/331-741 81,70 81,85 11,57 11,61 7,00 7,20 Ljubljana 81,58 81,93 11,47 11,63 6,87 7,23 -4lMubljana, 1:061/444-358 81,20 82,00 11,45 11,65 6,80 7,25 b|rtio Ljubljana, t: 212-073 81,75 81,79 11,56 11,57 7,04 7,09 poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** b3kb Janca di credito di trieste Iraška kreditna banka tel e?62: ,61' +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: '+ ^/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 -------Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 JUNIJ 1995 .valuta TEČAJ TOLARJA V TUJINI ^eriški dolar .^Ska marka '^coski frank andski gulden P6>ki frank ^tSterling ^'šterling ^nska krona Plfka drahma padski dolar Japonski jen farski frank °Vstrijski šiling S^ka krona DnrtSka krona portugalski escudo Panska pezeta avstralski dolar ^aUžarski florint hunski tolar ■>aškakuna v LIRAH nakupni prodajni 1612,00 1678,00 1145,00 1192,00 327,00 341,00 1026,00 1068,00 55,90 58,20 2587,00 2693,00 2633,00 2740,00 294,00 306,00 7,10 7,40 1170,00 1218,00 19,10 19,90 1387,00 1443,00 163,20 169,90 258,00 269,00 222,00 231,00 10,90 11,40 13,20 13,80 1175,00 1223,00 11,00 14,00 13,50 14,00 300,00 320,00 Ortneriški dolar rtathška marka rtancoski frank ^andski gulden &«k Prttšterling ^k|Sterling anska krona FSka drahma padski dolar ;V|aarski frank avstrijski šiling Sl°venski tolar nakupni prodajni 1625,00 1670,00 1162,00 1182,00 329,00 339,00 1033,00 1051,00 56,30 57,50 2605,00 2675,00 2650,00 2735,00 296,00 304,00 7,20 7,80 1177,00 1212,00 1403,00 1433,00 164,40 168,40 13,30 14,30 16. JUNIJ 1995 država banka nakupni prodaj Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,30 14,30 Italija Tržaška kreditna banka 15,50 14,00 14. MAREC 1975 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nbozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 20.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira - 0.8365 - švedska krona - 19.4450 - Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 19.6.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 8137 81.57 2. Banka nudi podjetjem tuš motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje. . Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 Tečajna lista št. 114z dne 16.6. 1995-Tečaji veljajo od 17.6. 1995 od 00.00 ure dalje . 1 ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj HRK se uporablj 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izkaz avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta rovanje rezultatov pos 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep 82,9525 1153,2577 394,9508 82,5551 2078,4751 2639,6553 2311,4621 8109,5400 6,9093 134,8211 7244,8197 1823,5112 77,0568 1565,6278 9780,9162 182,8133 114,0364 149,9900 93,4543 ubliko Hrvaško, kjer je 83,2021 1156,7279 396,1392 82,8035 2084,7293 2647,5981 2318,4174 8133,9418 50,3816 186,7716 6,9301 2258,3320 135,2268 7266,6196 1828,9982 77,2887 1570,3388 9810,3472 183,3634 114,3795 150,4413 93,7355 i omenjena valuta p 83,4517 1160,1981 397,3276 83,0519 2090,9835 2655,5409 2325,3727 8158,3436 50,5327 187,3319 6,9509 135,6325 7288,4195 1834,4852 77,5206 1575,0498 9839,7782 183,9135 114,7226 150,8926 94,0167 ilačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 17.6.1995 | št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (teCai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG/ AJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 839,517 802,675 1,642,192 110 98.7 567% 94, 1324% 96.1 ,996% 170,000 83,952 80,268 164,219 elu*:rr~ Tečajnica borznega trga st.; m Datum: 16. 6. 1995 UtKJAVS 5TOCI UCKAVa. nc Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štdat(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max. Min. im sir arap 35139 ■HEB LEKC 796 (4.5.93) 12.090 5,13 16.6. 11.450 11.500 12.090 12.090 12 PRJ 1,000 (6.6.94) 13.267 1,35- 16.6. 13,230 13.390 13.450 13,230 159 SAL 500 (7)(29.8.94) 19.619 ,20- 16,6, 19.610 19.790 19.850 19.600 5.297 SKBR 458 (16,5.94.) 29.130 15.6. 28.110 29.800 iSOl 8,0 4.(31.12.94) 98.7A ,94- 16i 99,4 99,6 99,4 98,7 13.354 5802 9,5 8.|1,10.94) 103,8 ,07- 16,6. 103,8 104,0 103,8 103,6 11.371 580« 5,0 3.(30.11.94) 84,5 15.6. 84,2 84,6 8811 7,0 4.115,1,95) 91,0 15.6. 87,6 03,0 SSLlD 8,0 4.(31.12.94) 98,3 ,05- 16.6, 97,9 98,5 98,3 98,0 75 5SL2D 9,5 8.(1.10.94) 102,0 13.6. 102,1 103,9 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 97,6 ,09 16.6. 97,6 97,8 97,7 97,0 8.159 Trna? W1 FiS >E rrsmt! rrarro BTBR 11.240 2,07 16.6. 10.650 11,160 11.300 11,150 56 JAD 10.000 (1.6.94.) 112.920 ,47 16.6. 112.000 112.950 113.750 111.900 5.420 FMD M 13.970 5,85 16.6. 13.050 13.970 13.970 13.970 14 SPGR 21.500 8.6. 21.950 HMER 13.800 9,21- 16.5. 15.200 13.800 13.800 69 MKZ 218 (30.3.93.) 8.987 ,93 16.6. 8.900 9.050 8.990 8,940 1.914 NM 4.000 (8)(10,6.94.) 3.830 ,69 16.6. 3.773 3.818 3.868 3.710 6.162 im (S) 716,8 1,24 16.6. 718,0 728,0 7340,0 708,0 1.627 M?? ■BIKU! TRifiT KBTP 4000 (23.5.94) 30.991 1,11- 16.6. 31.010 31.800 31,290 30.000 9.576 PFNP 29.600 ,18 16,6. 28.820 29.880 30,800 27.410 5.387 RGSP (6) 660,0 1,85 16.6. 636,0 685,0 660,0 660,0 1 IMF 8.089 2,75- 16.6. 8.000 8.590 8,130 7.700 510 HP 40.900 31.5. 40.900 41.51 »ir.ioe E12,0 4. 1.11.94) 99,0 15.6. 96,5 IZG 11,0 4.(1,1.95) 92,6 ,17- 16.6. 92,6 94,0 92,6- 92,6 13 H 12,0 6.(1.12.94) 99,0 7.6. 99,0 101,0 JLI 12,0 7.(1.1.95) 99,5A 16.6. 99,5 99,5 99,5 3 m 10,0 l.(1.6.94) 98,5 14.6. 98,5 99,0 5SGS1 10,0 4.(1.6.94) 29,2A 2,67 16.6. 29,2 35,5 29,2 29,2 7 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 111/95-16. 6. 1995 Vrednost. papir obr. tn.div. ex kupon št.dat(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max. Min. J SIT PTtTS mitiiKH GEAR 4.268 7.6. 2,700 3,800 GRDO 119 (8.3.94.1 6.600 79,69- 16.6. 6.600 15.000 6.600 6.600 198 HBR0 3.290A 26,49 16.6. 2.610 3.250 3.290 1.290 3 MR 3.455 15.6. 3.450 3.515 RDR0 , 14.200 14,6. 10.100 14.500 RGSR 428,7 4,02- 16.6. 425,0 437,0 435,0 385,0 743 TTffi lUiTTinTT sniizin; rima HBP0 2,979 ,71- 16,6. 2,900 3,060 3.000 2950 128 OOKBP1 12.000 KBPP 27.619 82,91 16.6. 20.000 30.000 29.300 26.000 UBKC 3.100 6,84- 16.6. 3.040 3.333 3.100 3.100 29.000 l»l»lil;4nlli liTSTOTT GORO 10,0 9.(15.1.95) 99.3A "16,6. 98,2 100,9 99,3 99,3 72 LOK 10,0 (1.10.94) 92,0 14.6. 92,0 94,9 ML]0 10,0 (1,4.94) 96,1A ,25- 16.6. 95,9 97,0 96,1 96,1 71 3SM0 10,0 (1.10,94) 85,0 1,10 16.6. 84,2 87,0 85,0 85,0 1 51 DLS0 10,0 81,9,94) 87,1 ,26 16.6. 86,7 87,8 87,1 87,0 2 11 ONM 11,0 (1.8.94) 94,1 ,73 16.6. 93,4 94,2 ■ 94,2 93,5 3.961 OPO 10,0 6.(1.2.95) 92,0 ,55 16.6. 91,6 92,7 92,0 92,0 260 UBKK 8,50 2.(15.4.95) 80,0 15.3. 25,0 VP10 10,0 (1.10.94) 98,5 30,1. 96,0 100,0 1 lim* ■ 1 |60 dnevni (vSIT BO dnemi (v SIT [120 dnevni (v SIT) TTTliTiTT M2breznaLlxsia(1.6.95) (1.6.95) 98,3 5.6. n 1 Llelnak.bona(vSrr)NBSl delnak.bona(vSIT)NBS2 18.264 ,55 16.6. 18.480 18.680 18,910 17.830 31.523 ■■ parski del maj Meviznidelmaj 150.000 SUskupaj maj parski del maj [devizni del maj SBI 16.6.95 preišnii dT d% 1.099,22 □Z 1.090, •——L 8,45 0,77 | Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od- olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni p , t S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-ooštotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno dmgaCe; max. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 17. junija. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kon iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ noseben 1157,5894 2319,9000 8140,0000 6,9353 183,4756 114,4484 »slih je možno odsl doaovor. 1160,4336 2325,6000 8160,0000 6,9523 183,9264 114,7286 lopanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odšle 81,32 81,30 panje. 81,60 81,58 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečai velia dne U.iuniia 1995 od 00.00 do 24. >djetij ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dob vejavni tečajnici Banke Slovenje, pri drugih va oziroma zmantono za CL25odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak ' Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju In v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM ieni na podle utahpaieraa 3čqji veljajo zc upin se tečaj kupovati in pogoje nakup 81,30 81,45 81,35 81,30 81,41 gl srednjih teča Tietje Banke Slov odkup prilivov določi v sporazurr zadajati tujo val o ali prodaje. 81,55 81,60 81,65 81,60 81,60 ev po trenutno gnije povečano prodajo deviz TU. jto po objavlje- /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P I a z z a A . D I a z 2 M I i an ol tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 65358| MILANSKI DEVIZNI TRG 16. JUNIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar 1649,460 2170,190 1173,580 334,510 2644,910 1048,540 57,159 13,533 300,640 2692,740 7,267 11,147 1194,830 19,509 1415,240 166,900 263,890 226,710 382,000 1201,630 16. JUNIJ 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,7000 10,2000 kanadski dolar 7,0500 7,4500 funt šterling 15,5500 16,3500 švicarski frank 830,0000 862,0000 belgijski frank 33,7000 35,0000 francoski frank 197,5000 205,5000 holandski gulden 616,5000 640,5000 nemška marka 690,2000 716,2000 italijanska lira 0,5880 0,6220 danska krona 177,0000 185,0000 norveška krona 156,0000 163,0000 švedska krona 133,7000 140,3000 finska marka 225,0000 235,0000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 španska peseta 7,9800 8,4200 japonski jen 11,3500 11,8500 slovenski tolar 8,60 9,00 hrvaška kuna 188,000 215,000 | Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. ® RAI 1 g? RETE 4 Otroški variete La Banda Nan.: Tre nipoti e un dello Zecchino, risanke maggiordomo Oddaja za najmlajše, ri- Nad.: Manuela sanke Variete: Buona giornata, Dok.: Kvarkov svet - Pan- vmes 9.15 11 disprezzo, da velikan 10.35 Febbre d’amore, Tednik o televizijskih 11.40 Rubi, 13.00 Cuore progr. Laraichevedrai selvaggio, 11.25 dnevnik Aktualna odd.: Verde- Dnevnik mattina Film: Piccole vittime Vreme in dnevnik (dram., ZDA ’91) Oddaja o medicini Agenzia matrimoniale, Check-up 17.10 Perdonami Izžrebanje lota, vreme Nad.: Uccelli di rovo. Dnevnik in Tri minute vmes (19.00) dnevnik, Aktualna oddaja o morju 19.30 nan. Le donne di Linea Blu Windšor (2. del) 7 dni v Parlamentu Filma: Barabba (zgod., Otroški variete Disney ’62, i. A. Quinn, V. Gas- Club, vmes risanke sman), 23.05 Aha trenta- Znanstveno-tehnološki novesima eclisse (dram., tednik Albedo VB '79, i. C. Heston), Izžrebanje lota vmes (23.30) dnevnik Dnevnik Pregled tiska Dok.: Tocco e ritocco Nan.: La donna bionica Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: I cervelloni (vo- di Paolo Bonolis) Dnevnik L§] CANALE5 Posebnosti TGl Dnevnik 1 in vreme, filmske novosti Na prvi strani Film: Michele aha guerra (dram., It. '94, i. S. Or- Nan.: Bonanza Affare fatto - Teleprodaja lando, D. Becker) Proza Nan.: Komisar Scali Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici, 15.25 1 1 RAI 2 Anteprima Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti 1 V kraljestvu narave Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 ta ruota Nan.: La clinica della Fo- della fortuna resta nera Dnevnik TG 5, vreme. Film: Destinazione Parigi 20.25 Striscia la notizia (kom., ZDA '57) Variete: Non dimenticate Dnevnik, 9.30 TGR v Evropi, 10.00 dnevnik Film: Crociera di lusso (glas., ZDA ’48) Dnevnik Sereno variabile Dnevnik in vreme Glasba: Mio capitano Aktualno: Dream Roads Izžrebanje lota Film: La ballata della cittš senza nome (glas., ZDA ’70, i. L Marvin) Sereno variabile: Potovanje v Polinezijo Nan.: Dvojni obraz pravice Vreme, dnevnik in Šport Vrnete: Ventieventi Film: Pericolosamente (dram., ZDA ’93, i. T. Hovvell, A. Baldwin) Aktualno: La notte delle idee Dnevnik in vreme Tedenski dnevnik o programih Laraichevederai Nočni šport RAI 3 Pregled tiska, Drobci Film: Maggio musicale Dnevnik o televizijskih programih Film: Benvenuti in časa Gori (kom., It. ’90) Oddaja o kmetijstvu Dnevnik Film: Zuppa di pešce (kom., It. '92) Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Šport: sinhr. plavanje, dresura, kolesarstvo, golf, gimnastika, atletika Vreme in dnevnik Deželne vesti BlobCartoon Film: Khartoum (pust., VB ’66, i. C. Heston, L. Olivier, R. Richardson) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Harem (vodi C. Spaak), 23.50 Letti ge-melli, filmske novosti Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario lo spazzolino da denti Dnevnik Film: Nulla ci pub ferma-re (kom., It. ’90, i. M. Do-nadoni, R. De Francesco) vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani ITAUA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti Šport studio Variete za najmlajSe Odprti studio Varieteja: Fanzine Nan.: I ragazzi della 3. C, 16.45 Neon Rider, 17.45 Primi baci, 18.20 College Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio TV film: Non fermarti a China Lake (krim., ZDA ’90, i. T. Skerritt) Film: Piacevoli giochi di morte (krim., ZDA '92, i. Ed 0’Ross) Fatti e misfatti Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Film: L' infermiera di notte (kom., It. ’79) # TELE 4 17.45, 19.30, 22.05, 0.10 Dogodki in odmevi Nan.: Gavilan, 21.15 The Rookies MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik Športna odd. Ciclissimo Film: Bentornato Pic-chiatello (kom., ZDA ’80) Španski nogomet Šport: Biljard Show > RAI 3 slovenski program Risanka Dnevnik ST SLOVENIJA 1 Lutkovno gledališče Ljubljana v Pakistanu Radovedni TaCek, ponovitev Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 24. oddaja, ponovitev Pod klobukom Mlada Evropa poje, oddaja italijanskeTV Tok tok, za mladostnike Zgodbe iz školjke Tarzan in Amazonke, ameriški (cb) film Poročila Večerni gost, ponovitev: Prof. Dušica Kunaver Malo angleščine, prosim Tednik Fotomodel leta, ponovitev TV dnevnik 1 Morski psi, ameriška dokumentarna serija RPL - studio Luvvigana Hugo, igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Ona + on Za tv kamero Narava in tehnika, 5/6 del angleške plz serije Ozare Poročila, šport Sova: Novo življenje, 4/16 del ameriške nadaljevanke Steklena hiša. nemški film ST SLOVENIJA 2 10.00 11.00 11.55 12.10 15.40 16.55 18.30 19.05 20.10 21.55 Zgodbe iz oper: Upor na Manhattnu, 3/4 del angleške glasbene serije Komisar Rex, ponovitev Turistična oddaja Sova, ponovitev Mladinski pevski festival Celje '95, ponovitev Jezica: Finale osnovnih Sol v košarki za dečke, prenos Alpe-Donava-Jadran Karaoke, razvedrilna oddaja Južnaška uteha, ameriški film Sobotna noc: Novice posnetek zaključnega koncerta drage godbe: Toto la Momposina KANAL A 08.05 18.05 18.10 19.00 19.30 20.00 20.05 20.30 21.25 23.05 23.10 00.55 Ponovitve Spot tedna Klasična video glava Generacija transforme- rjev II, 1. del risane Serije Dance Session, ponovitev Vreme Sicilija, dokumentarna oddaja Splošna praksa, 26. del avstralske nanizanke V dobrem in slabem Smrtonosni udarec, ameriški film Vreme Razjarjeni Harlem, ponovitev filma Erotični film Hi Koper 15.00 16.00 16.10 17.10 18.00 18.45 19.00 19.30 19.40 20.10 20.30 21.30 22.00 22.30 Juke box, ponovitev Euronevvs Juke box, ponovitev Posvečeno Tartiniju, ponovitev Slovenski program: TV poper - kabaret Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja O. J. - filmi, ki jih ustvarijo otroci, podelitev nagrad Euronevvs »Vela...diamo noi!«, oddaja o jadranju Voditelja: Berti Bruss in Andro Merku Achtung baby! oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci »II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Vsedanes 22.45 Shanks, ameriška grozljivka, 1974 Igrajo: Marcel Marceau, Philippe Clay in drugi DIHIF Avstrija 1 Nekod je bil človek Denis Moje skrivno poletje Serije Ljubezen in tako naprej Blossom Dedek je neuničljiv Parker Levvis poletne radosti Knight Rider Ubijalec Kitt Superman Virus v sistemu Melrose Plače Kakšna sreča Beverly Hils 90210 Kri je gostejša od vode Milijonsko kolo Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Velika nagrada domaCe glasbe Šport Cas v sliki Bravissimo, revija iz pariškega Lida Quentin Durvvard, ameriški pustolovski film, 1955 02.00 03.30 04.30 Igrajo: Robert Taylor, Kay Kendah in drugi Klic na pomoč Kalifornija, ponovitev Beverly Hills, ponovitev Petek, trinajstega, ponovitev filma DMP Avstrija 2 Emil in detektivi, nemški film V dalnji deželi, ponovitev avstralskega filma Takšen neotesanec, nemška komedija, 1932 Prodani dedek Alpe - Donava - Jadran Kdo me hoCe? Cas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Nogomet Avstrija danes Cas v sliki, kultura Smrt je prišla kot prijateljica, avstrijski film, 1991 Igrajo: Wolfgang Kreindl, Martin Benraht in drugi Cas v sliki Zadnja noC, ameriški triler, 1987 Gator, ameriški akcijski film, 1975 Igrajo: Buri ReynoIds, La-uren Hutton in drugi Režija: Burt Revnolds Pogledi od strani Inside : e.' m lis mm® Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Novice, obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene želje; 16.35 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Večer z J. VVebrom. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues,..; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Praški madrigalisti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Portret skladatelja; 19.30 Krog s kredo; 22.30 Znamenite prtiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -98,1 - 100,3- 100,6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik;19.00 Dnevnik; 19.30 Športni pr. MV. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Ballo e bello; \^13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna ocf<^ 14.50 Single tedna; 15 ^ Redazione teen; lb'00 Modri val; 18.45 RigatonL' 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-11.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 KaT danes; 10.15 Novice* 11.05 Notranjsko-krašk' mozaik; 12.00 BBC Novi" ce;13.55 Pasji radio; l^ ® 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 16.30 O kulturi; 17.30 Angleščina-19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo- 22.00 DJ Jernej in hotmfo- Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri-5.30 Dobro jutro; 7.40 Pi'e( gled tiska; 10.10 Stln tačke, 10.40 Informacije-zaposlovanje; 12.00 Md1 oglasi; 12.30 Osmrtnice-zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30-24.00 Večerni pr. z Natašo Bešter. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.0°- 14.00 Poročila; 17-00- 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska. 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top l7: 12.05 Sestanek starejših: 13.00 Slovensko-bistriškO panorama; 14.10 O Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15-3 Dogodki in odmevi; 15-0 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zo- bavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni- Radio Študent 11.00 Curriculum vitae: 14.30 Kinoburger; IZ-00 RO: Cumbia 2; 18.00 Ro dio Ropot!; 19.00 TB-String Trio of New Yor - 20.00 Amnezija: L. Ander son; 21.00 DJGraffiti. Radio Trst A Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 P°^, la; 10.00 Foyer;l5,00G sba po željah; 19.00 ski val. Radio Korošk0 caK 18.10-19.00 Traun: s (neposredni pren° Trauna). TV IN RA SPORED Sobota, 17. junija 1995 TVS! 22.40 TARZAN IN AMAZONKE, ameriški film, 1945 j ež9a: Kurt Neumann g^ajo: Johnny Weissmuller, Brenda Joyce, lohnny Sheffield, Henry Stephenson, Ma-?a Ouspenskaya in drugi , afz‘jn in Amazonke je trinajsti Tarzan, ne .. j^i ne slabsi od večine predhodnikov in stih, ki so jih posneli v naslednjih letih. es Ie bil E. R. Burrough ploden pisatelj, a 6 toliko, da bi bili Številni Tarzani posneti P° njegovi predlogi. Tudi Tarzan in Ama-zpnke ima zgolj like po literarni predlogi, Cef Pa je zgodba tega filma čez vsako mero pailo rečeno neverjetna: arheologom, ki orejo v Tarzanovo kraljestvo, ni toliko do skrili’ ^0^0r do zlata, ki bi ga radi vzeh skrivnostnemu plemenu Amazonk. Tarzan seveda naredi red, vsiljivi pohlepneži bodo aznovani, Amazonke pa bodo še naprej 2i-ete v Tarzanovi soseščini. J°hnny VVeissmuller v akciji RAS 3 17.00 NOVO V NAŠEM GLASBENEM ARHIVU V prvem delu oddaje predstavljamo di skladatelja nemškega porekla Emila 1 na. Živel je v drugi polovici prejšnjega .anskega orekla Emila Hartma- mantike. Eno njegovih zadnjih del je Serenada za pihala, violončelo in kontrabas. Zaigral jo bo švicarski ansambel Banda classica. Američana madžarskega rodu Miklosza Roz-se, vendar s koncertnimi skladbami. TVS 1 17.10 POLINEZIJSKI MORSKI PSI, ameriška serija, 1 /3 H V verovanju polinezijskih ljudstev je imel morski pes vedno pomembno vlogo. Domačini ponekod verjamejo, da se duše umrlih preselijo v morske pse, plenilca iz morskih globin pa tudi pogosto upodabljajo v svoji umetnosti. O tem v prvi oddaji o morskih psih pripoveduje Sergio Rapu, direktor polinezijskih znanosti v polinezijskem kulturnem centru na Havajih. Tu so tudi izkušnje domačinov, ki so doziveh »bližnja srečanja« s plenilci iz morskih globin. Marsikatero srečanje se je končalo s poškodbami ribičev. KANALA 20.35 SPLOŠNA PRAKSA, avstralska nanizanka, 26. del Rezija: Graham Thorbum Igrajo: Michael Craig, John McTeman in drugi Dr. Steve Harrison je zaskrbljen, ker njegov pacient, ki je imel operacijo srca, ne okreva, kot bi moral. Pacient Vem O' Brien ima tudi veliko družinskih problemov, kar samo še poslabša njegovo zdravstveno stanje. Nicolo Tanner nepričakovano obišče mati, ki se namerava spet poročiti. Novica, ki Nicolo sprva šokira... TVS 2 20.10 JUŽNAŠKA UTEHA, ameriški film, 1981 A KANAL 21.25 SMRTONOSNI UDAREC, ameriški akcijski film Režija: James Scarick Igrajo: Matthevv Almond, Tony Pečk in drugi Zgodba se odvija v južnem predelu Los Angelesa, kjer je nasilje del vsakdanjika. Oblast je v rokah tolpe Diabol, ki povsem nadzomje podzemlje. Mlada detektiva Johnny Marks in njegov partner Eddie Owen na lastni koži spoznata, kako težko je preživetje v tem okolju. Preživiš le, če se na nasilje odzoveš s smrtonosnim udarcem. Detektiva raziskujeta skrivnostne umore barskih plesalk, pri čemer naletita na režiserja pornografskih filmov, ki je osebno vpleten v enega od umorov... Igrajo: Keith Carradine, Povvers Boothe, Fred VVard, Franklyn Seales in drugi Režija: VValter Hill Zgodba filma se odvija leta 1973 v Luisian-ni. Tjakaj prispe na orožne vaje skupina devetih mož, odred Nacionalne garde. Njihov namen, da se sporazumejo z domačini - cajunskimi Indijanci, se takoj na začetku izjalovi. »Izposodijo« si njihove čolne, pri tem pa jih Cajuni zalotijo. Položaj se še poslabša, ko eden od gardistov strelja na domačine s slepim nabojem. Cajuni se odzovejo napadu in pri tem ubijejo poveljnika. Odred se povsem nepripravljen znajde sredi prave vojne. Njihovo dramo pa zaostruje tudi nevarno močvirsko okolje... f ——————————V\ m®©® m Q MUSIČ TELEVISION ■00 Video: Rolling Stones VVeekend; 10.00 The !:0rst ot Most VVanted; 10.30 Cik - cak šov; ''■°0 Velika slika; 11.30 Hit Ust Uk; 13.30 Firet Lo-?£' l4-00 Video; 17.00 Dance; 18.00 Velika slika; '30 MTV News - VVeekend Edition; 19.00 ^Vropski Top 20; 21.00 Sher/I Crow: Raw; 21.30 r^ugged; 22.30 Soul; 23.30 Cik - cak šov; 02,00 nhe worst Of Most VVanted; 02.30 ChillOut Zo-e; 04-00 Nočni video , SKY ONE 17 m Daddy Dearest; 16.30 Tretja kompanija; p '00 Dogodivščine Brisco Countryja ml.; 18.00 iooer Lewis ne more izgubiti; 18.30 Konjeniki; ■jA00 Rokoborba; 20.00 Space Precinct; 21.00 dV® x Rles; 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Zgo-De kripte; 23.30 Stand And Deliver jl.35 Parker Levvis; 12.25 Superman, pon.; 14.10 eremiah Johnson, ameriški vestem, 1971; 16.05 ro Movie; 16.35 Risanke 18.00 Cousteau - oce-hska pustolovščina, Jukatanski morski psi; 19.00 2^9 Fu - v znamenju zmaja; 19.55 Poročila; , ,5 Teen Agent - če bi pogledi ubijali, ameriški rjji^kki film, 1991; 22.00 Usodno poželenje, ame-y d kriminlka, 1991; 00.05 Poročila; 00.15 Krvavo fantinov0, kanadsko - ameriški fantastični <1881; 03.25 Oceanska pustolovščina; 04.10 oročila; 04.20 KungFu PREMIERE ogomet; 18.00 Premiere; 18,30 Joey in ameriška drama, 1993; 20.15 Iskanje ia Rsherja, am. drama, 1993; 22.05 Golf: 'Pen; 00.30 The Hidden II, ameriški triler. '4.00 n. En-ii|y, Sobbvj, USOi Irv-v vu.uu "3; 02.00 Hokej rtlf5 C'atwalk - skupina hoče na vrh, 10/29 ameriške hum, serije; 13.50 Cagney in La- del d®y.' 14,50 Vesoljska ladja Enterprise - nova g neracija. 27. del ameriške zf serije; 15.50 ^T^atch; 18.30 Pojdi na vse!; 19.30 Kolo sre-mns^ 5 Dv°ičici iz Zillertala; 21.55 Ohoho 1977*'" Madame O., danski erotični film, 1 - 00.15 Ginekološki oddelek, nemška me- 0drama, 1975 08 „ EUROSPORT Za ■> Jadranj©; 09.30 Košarka, posnetek z EP 15 ®nske; 11.00 Borilni športi; 14.00 Avanture; APTd ^u9l3y; 16.30 Tenis, posnetek turnirja Jih12 Rosmalena; 19.00 Gimnastika; 21.00 v01.00 M- ednarodni motošport RTI 11.45 Princ z Bel - Aira; 12.10 Full House; 12.45 Korak za korakom; 13.10 Kdo je tu šef?; 14.55 Knight Rider; 16.50 Beverly Mills, 90210; 17.45 Melrose Plače; 18.45 Formula 1; 20,15 Odadja za 1000 tisoč mark; 22.00 Kako, prosim?; 23.00 Boks ekstra; 00.15 Filmi RTI 2 12.00 Z dušo in telesom; 14.35 Nasmehnite se prosim; 16.55 Drzni Krumel, danska mladinska kriminalka, 1991; 18.30 Usnjena nogavica, 2. del; 20.00 Poročila; 20.15 Enkrat naokrog, ameriški tragikomedija, 1991; 22.30 The Doors, ameriški glasbeni film, 1991; 01.15 Škandal, francoski psihološki triler, 1966 SKY MOVIES 15.00 Call Of The Wlld, ameriški film, 1993; 17.00 Soft Top, Hard Shoulder, ameriški film, 1992; 19.00 Summer Rental, ameriški film, 1985; 21.00 Dave, ameriška komedija, 1993; 23.00 The Voung Americans, ameriški triler; 00.45 Secrets Games II: The Escort, ameriški erotični film, 1993; 02.20 Painted Hearts MOVIE CHANNEL 15.00 Dence, Giri Dance, ameriški film, 1940; 17.00 VVild Card, am. film, 1992; 19.00 Bonan-za: Under Attack, ameriški film, 1995; 21.00 Accidental Hero, ameriški film, 1992; 23.00 Mo'Money, ameriška komedija, 1992; 00.30 Jennifer 8, ameriški triler, 1992; 02.35 Auto Ero-tica, ameriški film, 1993; 04.00 The Disappea-rance Of Nora, ameriški film, 1993 FILMNET + 12.00 Contract For Murder; 15.00 Masters Of II-lusions, dokumentarec; 16.00 The Buddy Holly Story; 18.15 Road To Ruin, ameriški film, 1991; 20.00 The Firm, ameriški triler, 1993; 22.00 Stockholm Marathon, ameriški film, 1994; 23.15 Pet Semetary II; 02.00 Afraid Of The Dark; 03.30 Hollywood Insider SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo; McLaughlino-va skupina.Hello Austria, Hello Vienna; Europa Journal; Video moda; X press zabava; Rolanda; Super Shop; Novice; 13.00 Danes; 14.00 Šport, hokej na ledu, golf, gimnastika; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Ushuaia; 20.'30Ty-coon; 21.30 Govorimo o jazzu; 22.00 Novice; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Pozno zvečer z Conan 0'Brienom; 00.30 Zlata leta Rock' n 'Rolla DSF 12.00 Motošport; 14.00 Nogomet; 18.00 Ples; 19.00 Iz športne dokumentacije; 20.00 Šport po svetu; 20.55 Nogomet; 22.50 VVrestting vox 16.05 Poirot Agathe Christie, ponovitev filma; 18.15 Naravni parki sveta; 19,15 2va divjina, dokumentarni film; 20.15 Komisar Moulin; 21.55 Ameriški nogomet; Verjetnost nič; Duffy, Tangeerska lisica TNT 20.00 Rhino, am. film, 1964; 22,00 The Moonshine War, am. film, 1970; 00.00 VVild Rovers, am. film, 1971; 01.50 Stand By For Action, ameriški film, 1942 3-SAT 17.20 Kapitan Slnbad, nemško - ameriški pravljični film; 20.15 Da Capo; 21.00 Pesmi, beg in Alma; 22.30 Kaos; 23.00 Boulevard bio ZDF 11.30 1 -2 ali 3; 17.50 Sodeluj; 18.00 Schwarzwald-ska klinika, nadaljevanka; 19.00 Danes, vreme; 19.25 Skrita kamera; 22.00 Aktualni športni studio; 23,50 Noč ciklonov, film; 01.20 Pekel in ekstaza, film FILMNET 12.00 Pretiravanje v spominski banki, ameriški zf film; 13.30 Kratkometražni film; 16.00 Nogomet; 18.00 Časovni popotnik, ameriški film; 20.00 Pet kotov, ameriška drama, 1988; 22.00 Mora pred nevarnostjo, ameriška grozljivka, 1988 CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Spar-takus ; 07.00 Jutranja ekipa; 08.00 Vrnitev v Be-drodc 08.30 Scooby & Scrappy Doo; 09.00 Jetso-novi; 09.30 Droopy D'; 10.00 Dinozaver Dinlc 10.30 Lutke; 11.00 Heathdiff; 11.30 Spartakus; 12.00 Grožnja Penetope; 12.30 Josie 8t Pussycats; 13.00 Vrnitev v Bedrock; 13.30 Dotik modrega med zvezdami; 14,00 Kapiatn Caveman; 14.30 Rastični človek; 15.00 Kapitan Ranet; 15.30 Galfar; 16.00 Sharky 8( George; 16.30 Bugs Sc Daffy nocoj; 17.00 Detektiv Palec; 17.30 Swat mačke; 18.00 Top Caf; 18.30 Scooby Doo, kje si?; 19.00 Jetsonovi; 19.30 Kre-menčkovi TVS 16.10 Geniji v travi; 17.15 Lunapark; 17.45 Vprašanje za prvaka; 18.15 7 dni v Afriki; 18.30 Poročila; 19.30 Poročila; 21.30 Festival; 21.55 Poročila; 22.40 Oslepitev; 00.30 Ponovitev Slovenija 1 4.30.5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23,00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Novice, obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene želje; 16.35 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Večer z J. VVebrom, Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Praški madrigalisti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Portret skladatelja; 19.30 Krog s kredo; 22.30 Znamenite prtlture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -98,1 - 100,3- 100.6-104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik;19.00 Dnevnik; 19.30 Športni pr. MV. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Ballo e bello; \M.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rlgatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-11.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 Notranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 16.30 O kulturi; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.10 štiri tačke, 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30-24.00 Večerni pr. z Natašo Bešter. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6,15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio Študent 11.00 Curriculum vitae; 14.30 Kinoburger; 17.00 RO: Cumbia 2; 18.00 Radio Ropot!; 19.00 TB: String Trio of New York; 20.00 Amnezija: L. Anderson; 21.00 DJ Graffiti. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Revi-val; 9.15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert; 11,00 Orkestri; 11.30 Iz Dopisnic z najbližjega vzhoda; 11.40 Znani ansambli; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 12.30 Glasba za vse okuse; 12.45 Koroška poje; 13.20 Glasba po željah; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah; 15.00 Tu 362875, z vami kramlja S. Verč; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci: 18.00 Mala scena: Srce brez potnega lista (j. Povše, 6. nad.); 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15,30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val. Radio Koroška 18.10-19.00 Traun: SAK (neposredni prenos iz Trauna). ODBOJKA / SVETOVNA LIGA p KOŠARKA / ZA EVROPSKO PRVENSTVO _ Bolgarija dmgič letos premagala Italijo V lepi tekmi so domačini slavili po 5 setih - Azzurri so si zmago zapravili v 3. nizu, ko so vodili z 12:5 - Danes spet Andrea Giani 14 + 25 (Foto Balbi/ Kroma) NOVICE Galeone ni več trener Udineseja VIDEM - Giovanni Galeone ni več trener Udineseja, ki se je pod nejgovim vodstvom vrnil v A ligo. Za zdaj še ni znano, kdo ga bo zamenjal, odločitev pa bo padla v naslednjih dneh. Vzrok za ločitev z Galeonejem je v višini njegovih finanClnih zahtev, ki so se glavnemu delničarju Giampaolu Pozzu zdele pretirane. Kot njegove možne naslednike omenjajo Zaccheronija, Angleža Roya Hodgsona, ki je trenutno selektro švicarske reprezentance, in Hrvata Ota Bariča, ki pa naj bi že podaljšal pogodbo z avstrijskim prvakom Salzburgom. Tudi glede Hodgsona, ki naj bi bil pri VidemCanih prvi na »top lestvici«, bo precej težav, saj mu pogodba s švicarsko zvezo poteCe 30. junija 1996. Giovanni Trapattoni v ponedeljek v Cagliariju CAGLLARI - V Cagliariju bodo v ponedeljek uradno predstavili Giovannija Trapattonija, ki bo v prihodnji sezoni vodil prvoligaša s Sardinije. Trapattoni se vraCa iz Nemčije po neuspeli enoletni izkušnji z munchenšdkim Bayemom Goričan Zatti dobil 3. etapo amaterskega gira PAVULLO - Goričan Andrea Zatti (22 let), ki pa nastopa za drugo ekipo Veneta, je dobil 3. etapo kolesarskega gira za amaterje. 21 sekund kasneje je v cilj pripeljal Stefano Dante (Lombardija B), skupaj z njim pa še osmerica kolesarjev. Ostali so zao-stali nekoliko bolj, vodilni v skupni uvrstitvi Wal-ter Pedroni pa je za zmagovalcem zaostal minuto in 22 sekund. Danes se bo kolesarska karavana preselila v Gosso-lengo, od koder vodi 134 km dolga etapa do Ales-sandrie. Vrstni red 3. etape od Castel San Pietra Terme do Pavulla nel Prignano, 148 km: 1. Andrea Zatti (Veneta B) 3 ure 48 minut in 4 sekunde, poprečna hitrost 38, 936 km na uro; 2. Stefano Dante (Lombardija A) +21; 3. Stefano Finesso (Veneta B); 4. Mau-rizio Frizzo (Toskana A); 5. Lorenzo Fedeghini (Ligurija); 6. Pasquale Braido (Veneto A); 7. Aleksej Sivakov (Rus); 8. Andrea Pagliani (Emilija); 9. Oscar Cavagnis (Lombardija A) isticas; 10. Alessio Barbagli (Toskana B) +1:14 itd Skupni vrstni red: 1. VValter Pedroni (Emilija) 12 ur 20 minut 57 sekund (prevoženih 517 km, poprečna hitrost 41, 865 km na uro); 2. Daniele Sgao-lin (Veneto B) +13; 3. Cristian Gasperoni (Emilija) +24 itd. Polti Cantu od Aresiuma ne bo odkupil AT lige CANTU - Polti Cantu bo tudi v prihodnji sezoni igral v košarkarski A2 ligi. Včeraj se je namreč vodstvo kluba tudi uradno odločilo, da ne izkoristi možnosti za odkup pravic do Al lige od milanskega Aresiuma, ki je v finalu končnice A2 lige izločil ravno Polti in se s tem uvrstil v Al figo, ki pa jo je bil nato pripravljen odstopiti. Toda vodstvo cantuj-skega društva in tudi sponzor Polti sta se odločila, da Cantu še eno leto igra v A2 figi. Bolgarija - Italija 3:2 (15:11, 15:17, 16:14, 11:15,15:8) Bolgarija: Stoev 12+17, Ganev 7+32, Todorov 1+0, Tonev 13 + 7, Jeljazkov 7+20, N. Ivanov 4+3, Gavrilov 8+15, N. Najdenov, Stefanov, Ar-sov, Kostantinov, E. Ivanov. Italija: Bovolenta 3+4, Meoni 0+2, Papi 2+16, Gravina 7+26, Giani 14+25, Sartoretti 8+11, Rosalba 4+7, Ciazzoli, Pippi, Giretto 7+9, Pasina-to. Sodnika: Škode (Ceš) in Moravcik (Sik); trajanje setov: 34, 47, 45, 21 in 10; servis (tocke/napake) Bolgarija 7/26, Italija 5/28 blok: Bolgarija 20+5, Rafija 16+7; gledalcev: 6.000 SOFIJA - Odbojkarji Italije so včeraj v Sofiji doživeli drugi letošnji poraz v svetovni ligi. Srečanje je bilo zelo lepo, obe ekipi pa sta dali vse od sebe. Bolgari so pokazali, da so izvrstna ekipa, ki zna izkoristiti vsako napako. Imela je tudi izredno razpoloženega Ganeva, ki se pripravlja, da se iz Italije preseli na Japonsko. Ob njem sta se izkazala še Jeljazkov in Stoev, celotno ekipo pa je izvrstno vodil N. Ivanov. Italijani niso igrali slabo, toda drobne napake so prevesile tehtnico na stran nasprotnikov. Gravina in Giretto v centru sta bila zelo dobra, ob njiju pa je bil v napadu zelo uspešen tudi Giani. »Azzurri« so si zmago najbrž zapravili v tretjem setu, ko so že vodili z 12:5, set pa so nato izgubili s 16:14, pri čemer ni manjkalo pripomb na raCun obeh sodnikov. Italija in Bolgarija se bosta danes še enkrat pomerili, zmagovalec tega dvoboja pa bo osvojil tudi prvo mesto v evropski skupini. Obe reprezentanci sta si že zagotovili sodelovanje na finalnem delu v Braziliji. Gostovanje »azzurrov« v Bolgariji je bilo povezano z velikimi težavami. Zaradi protestne »kolektivne bolniške« pilotov Alitalie so namreč v Sofijo odpotovali šele včeraj in tja prispeli komaj štiri ure pred srečanjem. Vela-sco je bil zaradi spremenjenega programa precej nerazpoložen, saj je zaradi vseh teh težav odpadel včerajšnji trenig. »Azzurri« so morali tako z avtobusom iz Rima v Milan, od koder so vCeraj dopoldne poleteli proti Sofiji. Messina izbral dvanajst »azzurrov«, med katerimi je tudi Gregor Fučka Doma pa je ostal Tržačan De Pol ROSETO DEGLI ABRUZZI - Zvezni trener italijanske košarkarske reprezentance Ettore Messina je izbral 12 »azzurrov« za evropsko prvenstvo, ki bo v Atenah. Italija bo na EP nastopila z naslednjimi košarkarji: Gentile, Colde-bella, Pieri, Abbio, Esposito, Pittis, Fucka, Magnifico, Conti, Rusconi, Carera, Fro-sini. Večjih presenečenj pri izbiri reprezentantov torej ni bilo. Doma bodo ostali Tržačan, sicer elan milanskega Stefanel, De Pol, ki je poleg tega zbolel tudi za noricami, Chiacig in Andrea Meneghin. Zvezni trener pričakuje od svojih varovancev, da bodo zares tvorili pravo in homogeno skupino, ki je jamstvo za vsak uspeh pri ekipnem športu in seveda predvsem na tako pomemb- Gregor Fučka nih preizkušnjah, kot je evropsko prvenstvo. »Azzurri« bodo na tem EP pred izredno težko nalogo: njihov cilj je končno 4. mesto, ki bi popeljalo ekipo na olimpijske igre v Atlanto. Naloga pa bo skoraj brezupna, saj bodo v Atenah z enakim ciljem startale tudi mnogo boljše reprezentance od Italije, kot so Jugoslavija, Hrvaška, Rusija, Grčija in Litva. »Prepričan sem, da se na tem evropskem prvenstvu lahko dobro odrežemo. Do začetka prvenstva nas tod še Sest dni in upam, da bomo v teh dneh dosegli najboljšo formo,« je dejal Messina, ki ni posebno zaskrbljen po porazu na zadnji prijateljski tekmi z Rusi (»azzurri« so izgubili s 66:72). »Glede na prejšnje nastope smo nekoliko odpovedali v obrambi v drugem polčasu, zelo pomembno pa je, da smo se z Rusi povsem enakovredno borili,« je Se dodal Messina. KAJAK IN KANU V Trnovem ob Soči danes in jutri tekma za svetovni pokal TRNOVO - Kajakaški center Trnovo ob SoCi bo konec tega tedna zopet oživel. Že vCeraj je bil uradni trening s štartnimi številkami, danes in jutri pa bo šlo zares. V ogranizaciji Kajakaške zveze Slovenije in Kajak kluba Soške elektrarne bosta na reki Soči dve mednarodni tekmi izmed petih za svetovni pokal z imenom SoCa ’95. Nastopili bodo najboljši kajakaši in kanuisti iz 14 držav v kar 120 Čolnih. Za soboto je ob 10. uri predviden Start klasičnega spusta na progi Kreda - Trnovo, v dolžini 3300 metrov. Ob 13. uri pa bodo razglasili rezultate. V nedeljo pa bo Start prvega teka ob 9.30, medtem ko bo drugi ob 11.30 in ob 13.30 pa razglasitev rezultatov. ___________NOGOMET / NA PRIPRAVAH V MILANELLU_________________________________ »Azzurri« si v glavnem želijo počitnic Italijani se pripravljajo na turnir, na katerem bosta nastopili še Švica in Nemčija CARNAGO (VARESE) - »Azzurri« bodo s Prl pravami v Milanellu in ® turnirjem v Švici, kle_ bosta nastopila se do maCa reprezentanca i ^ Nemčija, sklenili 1® tošnjo sezono. Kaže pa, da med da lijanskimi nogometa velikega navdušenja na nastopom na švicarskei turnirju ni in da se n^ zboru v Milanellu »aZ^ zurri« pogovarjajo o no^ gometni borzi, o »prim® m Signori« in predvse o počitnicah, saj ima) tudi ti slano plačaj igralci »nogometno žog Cez glavo«. ,: Zvezni trener Sacc ima glede postave, ki igrala v Lausanni m A richu, precej težav. Za vprašljiv je nastop Gia franca Zole, ki si je na nalni tekmi italijanske® pokala z Juventuson huje poškodoval gl®ž ^ Zola bo sicer začel lažjim treningom, t0 Sacchi ne ve, ce lahko igral že v p°»., deljek. Maldini je sta+n poškodbo na turneji Aziji in je še ni san*r a TeZave s poškodbami P imata še Lombardo 1 Bonarrivo, ki pa bi mo la zanesljivo igrati- Kratki spust bo potekal na progi Trnovo ob SoCi v dolžini 550 metrov, to je na isti progi kot leta 1994. Prijavili so se vsi najboljši Evropejci razen tekmovalcev iz Velike Britanije. Nastopile bodo vse najmočnejše evropske reprezentance vseh velesil Nemčije, Italije, Češke, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. V Trnovem bodo tekmovali tudi nekateri nosilci kolajn s svetovnih prvenstev. Med kajakaši so to Robert Pontarollo (Italija), Marcus Giekler (Nemčija) in Uschi Fro-fanter (Nemčije), med kanusiti pa Vladi Panato (Italije). Tekmovalcev iz Čezmorskih dežel ni zaradi velike Časovne luknje med Bovcem in nadaljnjimi tekmami svetovnega pokala. ODBOJKA / KVALIFIKACIJE ZA EP Z zmago nad Turčijo bi si Slovenija zagotovila nastop na EP Krevsel lahko računa na vse igralce CARIGRAD - Slovenska odbojkarska reprezentanca se bo danes v okviru kvalifikacij za nastop na EP v Carigradu pomerila s Turčijo in v primem zmage bi si krevslovi izbranci priborili pravico nastopa na evropskem prvenstvu, kar bi predstavljalo zgodovinski uspeh za slovensko odbojko. Razpoloženje v slovenskem taboru je dobro in vsi upajo, da se bo ob koncu dobro izteklo za slovensko odbojko, saj zmage s Francozi in Turki v Mariboru ter Romuni v Luciji nekaj pomenijo. »Odlično nam je slo na treningu, razpoloženje v našem tabora je na vrhuncu, saj se je reprezentanci priključil tudi kapetan Andrej Umaut, Id je prišel neposredno iz Belgije. Nekaj manjših težav je imel le njegov brat Matjaž, saj si je za zajtrk privoščil nekaj nezrelih sliv! To pa kljub vsemu ni povzročilo nobene »panike«, Matjaž jih je le slišal na svoj raCun. Turke poznamo ze s tekme v Maribora, ki se je končala z našo zmago s 3:2. Upamo, da bodo naši fantje igrali tako kot znajo in si morda priborili odločilno zmago za nastop na EP,« meni pred tekmo selektor naše reprezentance Viki Krevsel. Današja tekma se bo začela že ob 13. uro po slovenskem Času in jo bo neposredno prenašala tudi turška televizija. Povejmo se, da sta trenerja Dra-gutin Baltie in Semih Ok-tay prijavila iste igralce, ki so nastopili že v Maribo- ru. Največ preglavic bi Slovencem utegnila povzročiti odlični Ali Pečen in kapetan turške reprezentance Kenan Bengo, ki sta se izkazala že v dvorani Tabor. Vsi »azzurri« pa SI ., daj najbolj želijo P° nic. V prvi vrsti oba gometaša Lazia Sig1) , j (na sliki) in Casiragh1’ sta bila te dni v sredis® tudi ostrih polemik-Signori je dejal, . zadovoljen, da osta!ajati Laziu in da ne že nobene izjave g .g društva. Casiraghi p izjavil, da je zel° p ilDa sen, da se zanj za toliko pomembnih L Važno pa je, da se v sredini počutiš d® ^ Zola pa je pripomj11 ’ eg bi bil zelo zadovolj - , bi Casiraghi, ki )e taj ličen nogometaš p novi elan Parme. Sobota, 17. junija 1995 V šAH / JUTRI V KAVARNI SAN MARCO V TRSTU LOKOSTRELSTVO domači šport Mednarodni turnir za »Memorial Filipovič« Med organizatorji tudi ŠD Polet - Pričakujejo udeležbo približno 20 ekip - Začetek ob 10. uri V organizaciji Circola Antico Caffe San Marco, Scacchistice Triestine in SD Polet bo jutri v kavarni San Marco v Trstu 3. mednarodni šahovski ekipni brzopotezni turnir za memorial Božidarja Filipoviča. To je že tretja izvedba tega turnirja v spomin na enega naših najboljših šahistov vseh Časov, neutrudenga šahovskega delavca in tudi velikega ljubitelja športa sploh. Kot na prejšnjih dveh turnirjih organizator pričakuje tudi letos udeležbo 20 ekip, in to iz Veneta, Slovenije, Hrvaške in seveda naše dežele. Nadejali so si tudi udeležbo kake avstrijske ekipe, ker pa je v Avstriji državno šahovsko prven- stvo, avstrijskih ekip ne bo. Od posameznikov naj omenimo, da bosta gotovo nastopala Tržačana Lostuzzi, ki je že premagal kar italijanskega prvaka Tataia, in Mocchija, ki je italijanski prvak mojstrskih kandidatov v aktivnem šahu. Organizator pa seveda pričakuje nastop tudi slovenskega prvaka Grosarja, ki bi dal vsej manifestaciji še poseben pečat. Turnir se bo pričel ob 10. uri, vškao ekipo pa bodo sestavljali štirje šahisti. Nagrajevanje je predvideno okoli 18. ure. Na tem turnirju bodo seveda nastopale tudi naše ekipe, ki niso brez možnosti za visoko uvrstitev, čeprav bo konkurenca precej ostra. Na vsedržavnih lestvicah tudi zarjan Moreno Granzotto S tem ima pravico do nastopa na DP Lokostrelska zveza Italije je v teh dneh objavila lestvice najboljših lokostrelcev in loko-strelk, ki imajo na podlagi teh lestvic pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo od 7. do 9. julija v Firencah. Lestvice so sestavljene na podlagi doseženih rezultatov v obdobju med junijem 1994 in koncem maja 1995, v poštev pa sta prišla 2 najboljša rezultata. Od slovenskih lokostrelcev je na teh lestvicah uvršCen samo Zarjin lokostrelec Moreno Granzotto, ki je med 40 klasifi-ciranimi elani uvršCen na 22. mesto. Granzotto ima 613 točk, na prvem mestu pa je Lorenzo Giacomoni iz Rovereta s 667 točkami. Na državnem prvenstvu ima pravico nastopa 7 tekmovalcev iz Furlanije-Julijske krajine, iz Trsta pa bosta ob Granzottu še dva tekmovalca. "Q§GATA / RIMINI' KRF - RIMINI n V zmagoviti posadki »Fanatica« tudi člana TPK Sirene bil n®c*eli0> 4- junija je v Riminiju start dva-)ste tradicionalne re-re Rimini-Krf-Rimini. jjj9 sj^rtu je bilo 22 jadr-vr’ v! 80 bile razdeljene J^liCne kategorije, a startnem polju so Pokazale tudi štiri ec)e jadrnice, ki so bile eb glavnimi kandidati 30 minut pred AWC n. 1. Sledila sta Equity and Law in Juno. Povratek se je zaCel za Fanatic z rahlim vetrom, ki je pihal nekaj ur in nato so Puh (nasliki) in fantje v višini Albanije ostali nekaj ur v brezvetrju. To so AWC n.l in ostali izkoristili in se ponovno približali vodečemu. Brezvetrje pa ni trajalo predolgo in tako je Fanatic ponovno prevzel trdno vodstvo vse tja do Garga-na, kjer se mu je Juno približal na 10 milj, kar na takšni regati ni velik zaostanek. Fanatic pa je pod taktirko Puha in Battistona še utrdil vodstvo in kontroliral nasprotnike vse tja do Riminija, kamor je prispel v soboto 10. junija, in zmagal pred jadrnico Juno z dvema urama prednosti. Naj povemo še nekaj besed o posadki, ki so jo sestavljali skipper Dušan Puha, z njim je bil še Koprčan Alan Hajdinjak, elana Tržaškega pomorskega kluba Sirena Andrej Gregori in Devan Starc, Battiston in še trije fantje iz Lignana, dva elana iz Brescie in jadralca iz Padove ter Grosseta. Sodelovanje na taki regati je za oba elana Sirene predstavljalo zelo lepo izkušnjo in jadralna obogatitev, zaradi zmage na regati pa je bilo zadovoljstvo vseh še toliko večje. Za konec naj povemo Se to, da je imela Sirena še tretjega predstavnika in sicer Frankota Tomšiča, ki pa je bil na jadrnici Esmeralda, ki je zasedla absolutno sedmo mesto na skupni lestvici in drugo v kategoriji. AGI MINIODBOJKA / TEČAJI Poletni miniodbojkarski živžav v Trstu in na Opčinah V organizaciji OD Bor in Športnega združenja Sloga - Odbojkarska prvenstva so se že vsa končala, tudi šole so že zaprle svoja vrata, tako da je zdaj najbolj primeren čas za organizacijo tečajev v miniodbojki. Tako so se tudi pri Boru in Slogi že prvi teden počitnic lotili organizacije takega tečaja. Zanimanje za oba tečaja je bilo zadostno, mladi miniodbojkarji in odbojkarice pa pod strokovnim vodstvom vadijo od ponedeljka. Medtem, ko se je Borov tečaj na Stadionu 1. maja včeraj končal, pa bodo na Opčinah, kjer je teCaj organiziralo Športno združenje Sloga, končali v torek. Zal je ta teden vreme precej nagajalo, tako, da so morali večino dela opraviti v telovadnicah. Na slikah (Foto Kroma): skupina tečajnikov na Stadionu 1. maj (zgoraj) in vadba v telovadnici na Opčinah. Danes Sobota, 17. junija 1995 TENIS UNDER18 MOŠKI 15.00 v Gradežu: TC Grado - Gaja UNDER 12 ZENSKE 15.00 v Carlinu (Videm): TC Carlino - Gaja UNDER 12 MOŠKI 15.00 na PadriCah: Gaja - Zaccarelli Gorica TURNIR START ŠPORT 9.00 na PadriCah: turnir Gaje KOŠARKA ČLANSKI TURNIR Prosvetni dom na Opčinah: 17.00: Jadran 85 - Selekcija naših ekip; 18.00: Selekcija naših ekip - Jadran 95; 19.00: jadran 95 - Jadran 85 MEMIB ASKET IGRE POD KOŠEMA 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom: zaključna prireditev Jutri Nedelja, 17. junija 1995 NOGOMET ZA OBSTANEK V 2. AL 17. v San Vitu al Torre: San Vito al Torre: San Vito al Torre - Primorec TENIS ITALIJANSKI POKAL MOŠKI 9.00 na PadriCah: Gaja - Green Tennis Prata ITALIJANSKI POKAL ZENSKE 15.00 v Comu di Rosazzo: Acli Como - Gaja TURNIR START ŠPORT 9.00 na PadriCah: turnir Gaje JADRANJE CONSKO PRVENSTVO V RAZREDU LASER 10.00 v Sesljam: Organizator Jadralni klub Cupa ROLKANJE ITALIJANSKI POKAL NA KRONOMETER 9.00 v Feltrah (Belluno): nastopa tudi Mladina HOKEJ NA KOTALKAH INTERLIGA 19.00 na Opčinah, »Pikelc«: Polet - Piran MUMIBASKEr TROFEJA JADRAN 17.00 na Opčinah, Prosvetni dom: zaključna prireditev SAH 10.00 v Trstu, Caffe San Marco, Ul. Batisti: 3. memorial Božidarja Filipoviča Obvestila TPK SIRENA obvešča, da je v teku vpisovanje v naslednje jadralne tečaje: za OPTIMISTE od 3. do 14. julija (1. teCaj), od 17. do 28. julija (2. tečaj) in za druge jadrnice od 21. do 26. avgusta. Prijave sprejemajo na klubskem sedežu v Barkovljah vsak dan ali po tel. 422696. JKCUPA obvešča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 26. 6. do 7. 7. za letnike 85 do 88 - celodnevni; od 26. 6. do 7. 7. za letnike 80 do 86 - popoldanski in nadaljevalni teCaj od 10. do 21. 7. Poleg tega so na sporedu tudi ležaji JADRANJA NA DESKI: enotedenski teeja (sobota in nedelja telefonu 040/299858. izključeni)) od 3. do 7. 7. in od 10. do 14. 7. Prijave sprejemajo na sedežu v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. ure in po SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prirejata od ponedeljka, 26. t.m. do 1. julija 1995 KOŠARKARSKI KAMP 95’ v Prosvehiem domu na OpCmah vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od 7.30 do 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno Se za dve malici. Poskrbljen bo tudi prevoz s kombiji iz Nabrežine, s Proseka, iz Doline, iz Bazovice in iz Trsta. Za informacije: sedež SZ Jadran, v Ul. Ricreatorio 1, vsak dan ob 10.30 do 12.30 (razen ob nedeljah) na tel. st. 213403. SD JADRAN obveSCa, da bo redni občni zbor v nedeljo 18. t.m., v mah dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: poročila, diskusija, volitve novega odbora, razno. Vabljeni. SZ OLVMPIA obvešča, da bo 17. redni občni zbor v petek, 23. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85 s sledečim dnevnim redom: poročila, pozdravi, volitve in razno. Vabljeni! SD PRIMOREC prireja 17., 18., 24. in 25. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za godbo bosta poskrbla ansambla Keydea in Long Slunk. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 18. t. m. na vzpon na Cmo prst in Mencingerjeve koce. Za informacije tel. St. 200782 (Francko) in 226283 (Viktor). SD KONTO VEL - SEKCIJA MIMB ASKET obveSCa, da poteka do 23. t.m. košarkarski teCaj za začetnike in minikoSarkarje na odprtem igrišču na Kontovelu, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 18. ure za letnika 1988/89/90 in od 18. do 19. ure za letnike 1983/84/85/86/67. SZ GAJA - TENISKA SEKCIJA prireja od 26. do 30 tm. teniski teCaj za osnovnošolske otroke in odrasle (začetnike). Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v jutranjih urah od 15. t.m. dalje (tel. 226115). NK BOR prireja od 21. 6. do 27. 6. izlet v Barcelono. Na avtobusu je Se nekaj mest. Podrobnejše informacije lahko dobite v večernih urah po tel. 226286 ŠPORT Sobota, 17. junija 1995 NOVICE Berasotegui v četrtfinalu turnirja v Portu PORTO (STA/AFP) - Prvi nosilec Spanec Alberto Berasategui se je uvrstil v četrtfinale teniškega turnirja v Portu z nagradnim skladom 303.000 ameriških dolarjev. Štirinajsti igralec na lestvici ATP je v drugem krogu ugnal rojaka Emilia Sancheza po ;s; hudem boju šele v podaljšani igri drugega niza s 7:5 in 7:6 (12). Izidi 2. kroga: Alberto Berasategui (Spa, 1) - Emiho Sanchez (Španija) 7:5, 7:6 (12), Richard Fromberg (Avs, 4) - Nuno Marques (Por) 6:4, 3:6, 7:6 (4), Francisco Clavet (Spa, 5) - Donald Johnson (ZDA) 3:6, 7:6 (5), 6:3. VČERAJ ODLOČITEV MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA / BUDIMPEŠTA Salt Lake City bo pripravil prve ZOI v novem tisočletju Američani dobili 54 glasov, Ostersund in Sion 14, Quebec po 7 Pat Riley odstopil s trenerskega mesta Nevv York Knicksov NEW YORK (STA/AP) - Pat Riley je odstopil s trenerskega mesta košarkarskega moštva Nevv York Knicks, ker mu v štirih letih ni uspelo osvojiti naslova prvaka NBA, poleg tega pa so vodilni možje kluba zavrnili njegovo zahtevo, da ima pravico do izbire novih igralcev. Riley je dejal, da je prav slednje igralo odločilno vlogo pri njegovi odločitvi in da so bile vse druge zadeve, vključno z denarnimi zahtevami, soglasno urejene in uresničene. Riley je prišel v Nevv York iz Los Angelesa, kjer je z Lakersi v 9 letih osvojil štiri naslove prvaka NBA. Z Nevv Yorkom 115 milijonov dolarjev. Cash s povabilom v VVimbledonu VVIMBLEDON (STA/AP) - Avstralec Pat Cash bo nastopil na največjem teniškem turnirju v VVimbledonu, čeprav je trenutno šele 206. na računalniški lestvici ATP. Nastop so mu s povabilom (vvild card) omogočili organizatorji. Cash je leta 1987 v Wimle-donu zmagal. Druga povabila so dobili domači igralci Barry Covvan, Julie Pullin in Lizzie Jelfs. Sampras v polfinalu, Ivaniševič neuspešen LONDON (STA/AP) - Američan Pete Sampras se je po zmagi nad Avstralcem Sandonom Stoflom uvrstil v polfinale teniškega turnirja v Queensu z nagradnim skladom 600.000 dolarjev. Njegov nasprotnik bo Nemec Marc-Kevin Gollner, kijev četrtfinalu premagal Američana Derricka Rostagna. Tretji polfinalist je Francoz Guy Forget, ki je ugnal Gorana Ivaniševiča. Forget se bo v polfinalu pomeril z Borisom Beckerjem. Mdi - osmina finala: Forget (Fra) - Martin (ZDA, 5) 6:4, 6:4, Sampras (ZDA, 1) - Bates (VB) 6:3, 7:5, Becker (Nem, 2) - Javier Frana (Arg) 6:4, 6:2, Stolle (Avs) - Bjorkman (Sve) 6:7 (7), 6:4, 6:4, Gollner (Nem) - Rosset (Svi, 6) 6:6, 6:7 (2), 6:3, Stolten-berg (Avs) - Edberg (Sve, 7) 6:3, 0:6, 6:4, Ivaniševič (Hrv, 3) - Korda (Ceš) 6:3, 6:7 (4), 7:5, Rostagno (ZDA) - Ferreira (JAR, 4) 7:5, 6:7 (2:7), 10:8; četrtfinale: Sampras - Stolle 6:2, 6:3, Gollner - Rostagno 7:5, 6:4, Forget - Ivaniševič 6:3, 7:6 (3), Becker - Stolten-beig 6:4, 6:1. Hrvaška košarkarska reprezentanca prva v Španiji LA CORUNA (STA/Hina) - Hrvaška košarkarska reprezentanca je zmagala na devetem turnirju Te-res Herer v Španiji. V tekmi za prvo mesto so Hrvatje odpravili domačo reprezentanco z 78:68 (34:31). Najboljši strelci so bili Perasovič (19), Vrankovič in Mršič (po 14) ter Komazec (13) za Hrvate in Herrero (18) ter Ryes (16) za Španijo. I I I BUDIMPEŠTA (dpa) -Salt Lake City bo pripravil prve zimske olimpijske igre v novem tisočletju. Takšen je bil izid glasovanja 92 članic Mednarodnega olimpijskega komiteja na 104. zasedanju skupščine MOK v Budimpešti. Ameriški favorit je zmagal že v prvem krogu glasovanja. Mormonska metropola v ameriški zvezni držav Utah bo tako četrtič na ameriških tleh gostila olimpijski spektakel na snegu in ledu. »To je eden največjih dnevov v zgodovini našega mesta,« se je veselil predsednik organizacijskega komiteja Salt Lake Cityja Tom Welch. Zmagalo je pravo mesto, je še dejal VVelch, ki bi v primeru poraza »odšel za vrtnarja na Mauritius«, in dodal, da se je izplačalo 30 let priprav. Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch, ki se je v enourni prireditvi najprej zahvalil vsem devetim kandidatom in še zlasti štirim finahstom, je v kongresnem centru madžarske prestolnice ob 19.25 objavil zmagovalca. Salt Lake City je že v prvem krogu glasovanja s 54 glasovi dobil absolutno večino, Ostersund in Sion sta dobila po 14 glasov, Quebec pa sedem. Trije glasovi so bili neveljavni, glasovanje pa je bilo tajno. Neposredno po objavi izidov glasovanja sta MOK in Salt Lake City podpisala pogodbo o izvedbi olimpijskih iger. Salt Lake City, kjer je sto tisoč ljudi v osrednjem parku z velikansko zabavo proslavilo zmago na Donavi, je olimpijce s svojimi izvrstnimi zmožnostmi prepričal tudi na zadnji, KOŠARKA / EVROPSKO PRVENSTVO ZA ZENSKE V polfinalu Italija proti Slovaški, Rusija z Ukrajino V četrtfinalu so imele najlažje delo Italijanke BRNO - Italija in Slovaška ter Rusija in Ukrajina se bodo danes pomerile za uvrstitev v finale ženskega evropskega prvenstva v košarki. Zmagovalki polfinalnih srečanj si bosta že zagotovili tudi nastop na olimpijskih igrah v Atlanti, tretja reprezentanca, ki si bo na tem evropskem prvenstvu priigrala pravico nastopa na OI, pa bo zmagovalka jutrišnje tekme za tretje mesto med ekipama, ki bosta danes poraženi zapustiti igrišče. Najlažjo zmago v četrtfinalu so zabeležile Italijanke, ki so z 31 točkami razlike premagale Moldavijo. Srečanje je bilo v začetku razmeroma izenačeno, ker so Italijanke zaigrale manj odločno v obrambi. Toda proti koncu prvega dela so »azzur-re« prevzele pobudo in že ob polčasu vodile z 12 točkami razlike. Nadaljevanje je bilo nato zgolj formalnost. Salesove izbranke so z lahkoto nadzorovale potek srečanja, v zadnjih desetih minutah pa so z delnim izidom 20:3 dosegle zelo visoko zmago. V ostalih srečanjih so biti doseženi bolj ati manj pričakovani rezultati. Se najbolj izenačeno je bilo srečanje med Ukrajino in Litvo, kjer pa so na koncu le slavile Ukrajinke, ki pa najbrž danes proti Rusinjam nimajo veliko možnosti za presenečenje. Drugi polfinalni par med Italijo in Slovaško predstavlja precejšnjo neznanko, čeprav so Italijanke doslej najbolj prijetno presenetile in so še edine, ki na tem prvenstvu niso doživele poraza. Zato bodo najbrž danes storile vse, da se uvrstijo v finale, s tem pa presežejo vse najbolj optimistične napovedi. Italija - Moldavija 74:43 (42:30) Italija: Adamoti, Bonfiglio 5, Paparazzo 5, Gardellin 11, Caselin 15, Ballabio 9, Poltini 13, Reazoagfi 4, Tufano 4, Ametoti 1, Schiesaro 7, Balleggi. Moldavija: Chiounova 2, Milkina 14, Kotova 10, ttpakina 7, Nedifia 3, Rijova, Boltenkova 2, Sviščeva 5, Suetina, Ba-titkaja, Ponomareva. Sodnika: Simeonidis (Gre) in Nakič (Hrv); PM: Italija 16:22; Moldavija 14:20; 3T: Italija 2:3 (Gardellin 1:1, Ballabio 1:2); Moldavija 3:20 (Milkina 2:8, Kotova 0:2, Chipakina 1:5, Nedilia 0:3, Rijova 0:2); 50N: Cipakina. OSTALI IZIDI: Ukrajina - Litva 76:72 (40:34), Hrvaška - Rusija 72:81 (42:43), Slovaška - Češka 85:75 (38:29) POLFINALNA PARA: Italija - Slovaška, Rusija - Ukrajina. enourni predstavitvi včeraj dopoldne. Na video posnetku se je za zimskošportni Eldorado v Skalnatem gorovju zavzel tudi ameriški predsednik Bill Clinton. S svojimi 1.4 milijona prebivalci je mesto ob Velikem slanem jezeru največje v zgodovini zimskih olimpijskih iger. 2e sedaj ima zgrajena skoraj vsa prizorišča. Vsa tekmovališča so od Univerze Utah, kjer bo olimpijska vas, oddaljena največ pol ure. Za izvedbo ZOI od 9. do 24. februarja 2002 bodo porabiti 797.8 milijona dolarjev, 43 odstotkov naj bi prispevali pokrovitelji, 39 odstotkov naj bi prišlo od prodaje televizijskih pravic, preostanek pa od prodaje 1.77 milijona vstopnic. V nasprotju z leti 1972, 1976,1980 in 1998, ko se je Salt Lake City prav tako potegoval za organizacijo ZOI, tokrat nič ni govorilo proti Američanom. Ocenjevalna komisija MOK, M jo je vodil nemški član MOK Thomas Bach, je mestu prisodilo daleč najboljše ocene. Pred štirimi leti je Salt Lake City kot favorit z 42:46 izgubil proti Naganu. Quebec je bil popolnoma v senci svojih severnoameriških tekmecev, Ostersund s predsednikom švedske vlade Ing var jem Carlsso-nom tudi ni imel velikih možnosti, švicarskemu Sionu pa ni pomagal niti nastop nekdanjega smučarskega šampiona Pirmina Zurbriggna. Na sliki AP: v Salt Lake Qtyju so z velikim ognjemetom že v četrtek zvečer, ko odločitev še ni padla, proslavljali dodelitev organizacije zimskih olimpijskih iger leta 2002. PO ŠVICI Zabel dobil etapo Ziille še vodi LENZBURG - Nemec Erik Zabel je v sprintu dobil 4. etapo kolesarske dirke po Švici od Ženeve do Lenzburga, ki je bila dolga 259 kilometrov. Zabel je zmagal drugič zapored, za njim pa sta z istim časom prišla na cilj Italijan Giovanni Fidanza in Uzbekista-nec Džamolidin Ab-dužaparov. V skupni uvrstitvi ni prišlo do sprememb. Se naprej vodi Švicar Alex Ziille, ki ima sekundo prednosti pred rojakom Tonyjem Romin-gerjem. Vrstni red 4. etape: 1. Zabel (Nem) 6 ur 21 minut 45 sekund; 2. Fidanza (Ita); 3. Abduža-parov (Uzb) isti čas itd. Skupni vrstni red: 1. Zuelle 17 ur 2 minuti 18 sekund; 2. Romin-ger + 1; 3. Richard (vsi Svi) + 6 itd. H ATLETIKA / AMERIŠKE KVALIFIKACIJE ZA SP Dan 0’Brien zanesljiv potnik na Švedsko Dosegel je najboljši letošnji rezultat v deseteroboju V sedmeroboju zmagala Jackie Joyner-Kersee SACRAMENTO (Reuter) - Svetovni rekorder v deseteroboju Dan 0’Brien si je zlahka zagotovil naslov prvaka ZDA, večji izziv pa Američana čaka na svetovnem prvenstvu avgusta v Goteborgu, kjer bo skušal tretjič zapored osvojiti naslov. »V Goteborg bom šel po zmago, vendar pa me v vsaki disciplini čaka težko delo,« je menil 0’Brien, ki je v vetrovnem in deževnem vremenu z dolgimi odmori zbral 8682 točk, kar je najboljši letošnji rezultat na svetu. Priložnost za boljši izkupiček je še ne 29-letni deseterobojec zapravil v zadnji disciplini, teku na 1500 metrov, v katerem je dosegel čas 5:01.02, vendar pa je njegova prednost pred zasledovalci znašala več kot 300 točk. Na SP bosta polega 0’Briena nastopila še Chris Huf-fins, ki je zbral 8257 točk, in Brian Brophy z 8257 točkami. Nastop v Goteborgu si je kljub slabemu vremenu, poškodbi in alergiji zagotovila tudi svetovna rekorderka v sedmeroboju Jackie Joyner-Kersee. Dvakratna olimpijska zmagovalka je zadnjo disciplino, tek na 800 m, celo začela z masko proti alergiji, vendar jo je po 500 metrih snela, da je lažje dihala. V dveh dneh si je priborila 6375 točk, kar je njen najslabši izkupiček vse od olimpijskih iger leta 1984. »Vem, da veljam veliko več, kot kaže ta rezultat. Se zmeraj mislim, da sem sposobna zbrati 7000 točk, kar bo potrebno storiti za zmago v Goteborgu,« je dejala Joyner-Kerseejeva, ki ima osebni rekord 7291 točk. Za razliko od 0’Briena se je morala zelo potruditi za zmago, na koncu pa je Kym Carter premagala za vsega 21 točk. Kelly Blair, ki je prav tako zbral3 6354 točk, bo tretja ameriška sed' merobojka na SP. y V teku na 100 metrov so bili prvem polfinalu najhitrejši M1 , Marsh (10.02), Dennis Mitch® (10.05) in Leroy Burrell (10.09). drugem pa Jon Drummond (10-1 in Carl Lewis. Osemkratni olimPj^ s ki zmagovalec je v nekaj letošnj nastopih tekel zelo bledo, v P0* nalu pa je znova pokazal nekdan) zagrizenost. »Mislite, da s prišel sem zaman? Ljudje M verjeli, da bom prišel v finale, to ^ spet bom v središču pozorno5 ^ je menil Lewis, oblečen v mpilC^ja napisom »Prišel sem zmagati«. 400 metrov je bil v polfinalu n K boljši Michael Johnson s 45.16. P žrenskah pa je bila na 100 mer najhitrejša Chryste Gaines (H-b _ Končni izidi drugega dne: 2e ske - 5000 m: 1. Procacc 15:26.34, 2. Mykytok 15:27.52, ^ Johnson 15:28.27; sedmeroboj- ’ Joyner-Kersee 6375 (lOOm °^\g. 13.06; višina: 183; krogla: 13- ’ 200 m: 24.36; daljava: 678; kopi A1 7 A • «nn m • 9 -9 A 9Ql* 2. Cfli 41.74; 800 m: 2:26.39); 2. 6354 (13.48; 180; 14.50; 629; 37.70; 2:09.30), 3. Blair 24.241 6354 (13.40; 177; 12.77; 24.49; 657-46.72; 2:16.29); moški - 10-00Ut,oX 1. VVilliams 28:01.84, 2. 28:23.94, 3. Ansberry 28:27.85; seteroboj: 1. 0‘Brien 8682 (1 g. 10.36; daljava: 782; krogla: la- ^ višina: 209; 400 m: 47.96; 1 , ovire: 13.84; disk: 51.18; P31 480; kopje: 61.56; 150^ g3; 5:01.02), 2. Huffins 8351 . 793; 15.69; 200; 48.61; 51.16; 460; 54.54; 5:09.861^. Brophy 8257 (11.13; 720; 1 g0; 209; 49.97; 15.09; 52.96, 55.72; 4:40.07). Primom dnevnik 8 Ob 50-letnici izhajanja Primorskega dnevnika nudimo tudi tistim, ki še niso naročeni, izjemno priložnost, da postanejo stalni naročniki po ugodni ceni in da si ob tem zagotovijo posebno darilo, knjigo 'Primorski dnevnik 1945-1995", ki smo ga ob tej priliki namenili samo našim naročnikom. POGOJI: 6-mesečna naročnina (od 1.7. do 31.12.) stane 190.000 Lir. V juniju pa boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno. Naročila sprejemamo samo na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 7796600) in Gorici (tel. 533382). Ponudba velja do 20. junija. — NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 17. junija 1995 SLOVENIJA LJUBLJANA LUTKE'95 do 17. junija danes. 17. junija. ob 10. uri: KOMISIJA ZA VZGOJO PROFESIONALNIH LUTKARJEV (LGL, Podstreha); ob 10. uri: ZMAJČEK, LGL (Dvomi trg); ob 10.30; BRUJIDARIJA Papirteater Papilu (Dvorni trg); ob 11. uri: LUTKE NA OBISKU, LGL (Čevljarski mosat); ob 11. uri: OD ADAMA DO ADAMA, Izrael, Šentjakobsko gledališče; ob 15. uri: SNEGULCICA, Belgija (Glej); ob 16. uri: NEBEŠKO KAZALISTE, Hrvaška, (Šentjakobsko gledališče); ob 16. uri: KLAM PA KAM KOZLE, LG ZOOM (atrij Gledališkega muzeja); ob 17. uri: KRALJ HERODEZ, Belorusija (LGL, Ve- hki oder); ob 17.30: SNEGULCICA, Belgija (Glej); ob 18 uri: DIRKAČ, Nemčija (MGL); ob 1930: ZAJČKI, Poljska, (LGL. Tunel); ob 20. uri: SPOONRIVERSKA ANTOLOIE, Ceska (CD. Kosovelova dvorana); ob 21. mi: KRALJ HERODEZ, Belorusija (LGL, Veliki oder); ob 22. uri: ZAJČKI, Poljska, (LGL, Tunel); ob 22.30: DIRKAČ, NemCija (MGL); ob 23. uri: ILLUMINATION, Bolgarija (atrij Magi-strata) * ob 24] uri: BALADA STRASNIVA O JAKUBU KRCINOVI, Ceska (Atrij Gledališkega muzeja); SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 17. junija, ob 19.30: J. B. P. Moliere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 17. junija, ZIJAH SOKOLOVIC - CABARES, CABABEI. SMG, tel: 061/125 3312 Danes, 17. junija, ob 21. uri: A. Strindberg GOSPODIČNA JULIJA, za izven. MGL, tel: 061/210-852 Danes, 17. junija, ob 20. uri: T. Partljič - STAJERC V LJUBLJANI, za abonma vikend. SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 17. junija, ob 19.30: J. B. P. Moliere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za izven. Danes, 17. junija, SLG Celje, ob 18. in 21. uri: SE NISMO ZE NEKJE VIDELI? VeCerzRade Serbedžijo in njegovima gostoma Juretom Ivanušičem in Danilom Serbedžijo. Sodelujejo se: Radko Polic, Mia Žnidarič (na sliki], Lado Leskovar, Miha Jazbišek, Sasa Olenjuk, Sarajevska naveza. Predstava bo se: 20. junija (Križanke) v Ljubljani in 22. junija, v Mariboru. MARIBOR SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 17. junija, ob 19.30: G. Verdi - TRUBADUR, za red sobota 2 in izven. LGM, tel.: 062/26-748 Danes, 17. junija, Atrij mariborskega gradu ob 12. uri: SNEGULJČICA (Belgija). V nedeljo, 18. junija, Atrij mariborskega gradu ob 11. uri: PASTIRČEK (Estonija). NOVA GORICA V petek, 23. junija, ob 20. uri: T. M. Flavt - KAZINA, za abonma petek-b in izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Danes, 17. t. m., ob 17. uri (red S) opera G. Donizettija »Ljubezenski napoj« (L’Elisir d’amore). Ponovitvi: jutri, 18.6., ob 17. uri (red G) ter v torek, 20.6., ob 20.30 (red H). Predprodaja vstopnic in rezervacije so v teku pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Poletni koncerti V petek, 23. t.tn., ob 20.30: pod vodstvom Ju-liana Kovatcheva bodo sopranistka Patizia Ciofi, mezosopranistka Silvia Mazzoni, tenor VVonjun Lee, bas Enzo Capuano ter orkester in zbor gledališča Verdi izvajali Dvoržakove skladbe. Od 4. julija do 13. avgusta bo na sporedu Mednarodni festival operete 1995. Avditorij Muzeja Revoltella Poletni koncerti: v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30, klavirski recital Roustema Saitkoulo-va. Na programu Beethoven,’ Schumann in Stravinsky. Pprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Trip- covich: 9-12, 16-19. Gledališče Miela V ponedeljek, 19. t. m., ob 21. uri gostovanje gledališke skupine Compagnia delPAlbero z delom Carla Emilia Gadda »La cognizione del dolore«. Režija Lorenzo Salvetti. Nastopa Gigi Angelillo. Predstave bodo trajale do sobote, 24. t. m. GORICA Kulturni dom Danes, 17. t. m., od 14.00 do 18.00 Simpozij »Evropske akademije« iz Gorice. ŽTEVERJAN Dom Kulturnega društva Briški grič V petek, 23. t. m., ob 20.45 »Pajk’s show«. Prireditelji slovenske zamejske organizacije (Kulturni dom-Gorica, ZSKD, zadruga »Maja«, KD Briški grič). Za informacije in rezervacije: Kulturni dom-Gorica, tel. 0481/33288) ali na društvo Brišdki grič. KOROŠKA CELOVEC Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je na sporedu muzikal »Cats«. Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. ROŽEK Pri RodariCu (Valentinic) na Ravnah bo danes, 17. t. m., ob 13. uri tečaj oblikovanja gline. OBIRSKO Pri Kovažu bo danes, 17. t. m., ob 20. uri koncert in ples. RADIŽE V Kulturnem domu bo danes, 17. t. m., ob 20. uri predstava »Je zemlja naša last?«. ŠMIHEL V ljudski šoli bodo danes, 17. t. m., ob 20. uri »Bistriški kulturni dnevi«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM V torek, 20. junija, ob 20. uri: svečanost ob 110. obletnici rojstva akademika MILANA VIDMARJA. V sredo, 21. junija, ob 10. uri: strokovno srečanje VIDMARJEV DAN ob 110. obletnici rojstva akademika MILANA VIDMARJA. GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 V sredo, 21. junija, ob 21. uri: predavanje KEVINA HANLEVJA o galerijah v Los Angelesu. KAZINA, Kongresni trg 1 V ponedeljek, 19. junija, ob 10. uri: PRODAJNA RAZSTAVA TUJE LEPOSLOVNE UTERATURE. IC MODERNE GALERIJA V ponedeljek, 19. junija, ob 19. uri: predavanje z diapozitivi MARY JANE JACOB. CANKARJEV DOM Danes. 17. junija, MEDNARODNI SEMINAR WORLD PRESS PHOTO. PLES Danes, 17. junija, ob 20. uri: P. L CajkovskEM. Farič - LABODJE JEZERO. CEDE POKRAJINSKI MUZEJ CELJE V sredo, 21. junija, ob 18. uri: predavanje ANDREJA STUDNA - Stanovati v mestu. PORTOROŽ AVDITORIJ Danes, 17. junija, Tartinijev trg ob 19. uri: KVINTET LE VIRTUOSE VENEZLANE v tipičnih beneških kostumih. V tržaški palači Costami bo do 14. avgusta odprta razstava HOMO LUDENS-HOMO SAPIENS.Greza izbor iz bogate kolekcije igrač, mo delov in vojačkov znanega zbiratelja Diega de Henriqueza. ___________ SLOVENIJA NOVA GORICA MARCUS BAR FESTIVAL GLASBE '95 Danes, 17. junija, ob 22. uri: koncert GLAUCO VENIER TRIO in BOŠKO PETROVIČ &BP CLUB ALL STARS. PIRAN Danes, 17. junija, ob 19. uri: nastop KATNTETA LE VIRTUSE VENEZLANE. GRAD VURBERK Danes, 17. junija, ob 20. uri: FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE. Na slild: Ansambel Cvet. DRUGA GODBA danes. 17. junija Križanke, ob 20. uri: TOTO LA MOMPOSINA (Kolumbija). SLOVENSKA BISTRICA V nedeljo, 18. junija, ob 15. uri: OBČINSKA REVIJA FOLKLORNIH IN TAMBU-RASK3H SKUPIN. ZDRAVILIŠČE DOBRNA DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA V nedeljo, 18. junija, ob 20. uri: koncert DEKLIŠKEGA ZBORA IZ GOTEBOR-GA. SLOVENIJA LJUBLJANA Marko Kovačič: Stolovid Restavracija Una (Zaloška 31), Gostilna Rogovile (Dunajska 370), Krčma pod gankom (Celovška 43), Gostilna pri Gorjancu (Tržaška 330), Okrepčevalnica Knmeek (Orlova 1) do 30. junija Stolovid je projekt sestavljen iz petih stolov-skulptur, Id stojijo ob mizah v petih, nekdaj furmanskih gostilnah ob petih vpadnicah v Ljubljano. Stoli nadomeščajo običajne gostilniške stole in imajo poleg umetniške tudi upombno funkcijo. Igra med tema dvema funkcijama se zgosti na sredini sedala, kjer je vložena optična napra-va-magicna skrinjica, Id v gledanje ponuja tisto, kar je običajnemu pogledu skrito. S tem, ko obiskovalec uporabi stol - se nanj usede, hkrati prekrije skrinjico in prekine umetniški prizor. CANKARJEV DOM V Mah galeriji je do 2. juh ja na ogled fotografeka razstava CHRISTOPHA DONNETA. Razstava svetovne novinarske fotografije VVORLD PRESS PHOTO je na ogled do 5. julija. Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava lutk SILVANA OMERZUJA je na ogled do 29. junija. GALERIJA GLINA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. julija. GALERIJA KOMPAS Razstava slik MIRE PREGELJ je na ogled do 15. julija. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava grafik 1935-1995 LOJZETA SPACALA je na ogled do 31. avgusta. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava grafik DANIELA DEMŠARJA je na ogled do 14. julija. VISCONTIKOLIZEJ, Gosposvetska 13 Razstava 23 slikarjev za zdravnike sveta je na ogled do 15. septembra. ARBORETUM - VOLČJI POTOK Razstava akrilnih reliefov LIDIE ASTE je na ogled do 25. junija. CELJE LIKOVNI SALON CELJE Razstava Prostor za pripoved ERICHA PRASC-HAKA je na ogled do 30. junija. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstava likovnih del STANETA JARMA je na ogled do 4. julija. RIBNICA GALERIJA MKLOVA HIŠA, Seskova 7 Razstava grafik ZORE STANIČ je na ogled Se do 5. julija. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Razstava slik LOJZETA CEMAZARJA. BLED VILA BLED - CAFE BELVEDERE Danes, 17. junija, bo otvoritev razstave MARIJE MOJCE PUNGECAR - Bears make me ia-ugh. Razstava bo na ogled do 23. julija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetne sti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstav umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-Konjusnica: do 23.7. je n ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar O tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled j antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija A rt Light Hall: do 30.6., razstavi j fotograf Maurizio Maier. Peterlinova dvorana-UI. Donizetti 3: n ogled je razstava del slikarke Marte Kunavei Laboratorij P - Park Sv. Ivana Se danes, 17. t. m., bo na ogled razstava Pt tre Simončič. Galerija Le Caveau: Se danes, 17. t. m. raz stavi j a Davide Di Donato. SESUAN Sedež turistične ustanove: v ponedeljek, 19. t. m., ob 18. uri odprtje razstave Michele Stradi. GORICA Kulturni dom: do 24. t.m., je na ogled fotografska razstava »Benečija v miru in vojni*. ŠPETER SLOVENOV Beneška galerija: do 26.6. je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Urnik: 17-19. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella HiSa umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Matta. TINJE Galerija Tinje: do 25. t. m. je na ogled razstava del Garyja Bikovnika iz New Yorka. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. ST 95 f iv ju odni festival f 1 .u e glasbe se bo odj o 30. julija v dež ji - Julijski krajini Koprskem. „ „r. icanska cerkev - -°b2ia; poletnega en Me pod vodstv cellonija. Na P rokofiev, JoP , VVilliams, EP1 * michael in 20.301,0 t. m., ob GORICA Kulturni dom 3O V sredo, 21.6., on ^e. zaključna prireditev g ne sole E. Komel iz Gor JEDILNIK Ponedeljek goveja juha z vlivanci, polpeti iz kuhane go-Vedine, krompirjeva solata. Torek ^sPinacna juha, nadevani paradižniki, pire ZAČIMBNE RASTLINE lata Sreda cvetačna juha, majaronov krompir, zelena so- ’ piščančjo salamo in sirom. Četrtek Prežganka, zloženka iz bučk in paradižnikov, uušen riž, kompot. Petek Ponarejena možganova juha z ocvrtimi kruh-?' skutina štruca, grahova omaka, zeljnata so-lata s fižolom. Sobota fižolova juha s širokimi rezanci, hrenovke v Plvskem testu, sestavljena solata. Nedelja gobova juha, nadevana piščančja bedrca, cvetača v omaki, zelenjavni pire, paradižnikova s°lata, sirova torta. Sirova torta 150 g presejane mehke bele moke, 40 g slad-0ria, vrečko vanilijevega sladkorja in 100 g su-rovega masla dobro pregnetemo z gnetilnima uvljema ročnega mešalnika in nato obdelamo ? 2 rokami. Testo razvaljamo na pomaščenem nu tortnega modela. Nadev pripravimo iz 250 g masla; 200 g slad-°rja, 7 rumenjakov, nastrgane limonine lupini-°C’ 3 žlic limoninega soka in vrečke vanilijevega odkorja. Vse penasto umešamo ter postopoma cdajamo trd sneg in kilogram skute. Oblogo ^uuaazemo na tortno osnovo in postavimo mo-^cl v pečico. ■ Torto pečemo približno 40 minut v srednje ^oci pečici. KUHARSKE UMETNIJE Večno izzivalne pustolovščine Chateaubriand je hn'lVe .as*"en,<< )e vzdi-st 1 P10] sosed na drugi Znlf1- rn^ze’ odrinil kro-zasanjano segel p0 kozarcu. g ‘^apijva izumitelju te-sip Usne8a zrezka. Bil je Ha6'1 ,-u™113 osebnost, a 2llaJedi se je zares spo- gliJmencki sveč so mi-ko 1 nac^ mizO’ medtem sva se pogovarjala o da °ntu Ghateaubrian-Ca’Pa 0 madame de Reci •ler’ njegovi prijatelji-kii? ° ^ontmireilu, Sefu ^i^nje francoskega ple-W l’ zares velikem ku-jp .m umetniku, ki si tpa, veličastni cha- eanbriand... se i Zanimivi pogovor sgtfkončal z idejo: napi-rPp ^hgo o znamenitih ^Ptih z zgodbami, ki )o p !ein^ recepti skriva- dvigni °d mož’ ki ie ® UJ kozarec v čast vita . 11 Chateaubriandu, je Rn ° ufesniCil. Bil je to kniio-nV|a zaPuščala priku-č6 n etene doline, žubore- tobarr,0ke’ ^amnite vasi, tatto nK1Pol in ne preti- svet T ]uden Planinski sere po nekaj-ktdi ^ Poskusih, kot bi se tu J^niu stožilo po mi-T°da adu gorskih dolin. 383 za potepanje je bilo čedalje manj in res je bil zadnji čas, da se odpraviva naprej. Nakupovalna Meka v Andorri la Velli naju je le še spodbudila, da sva jo kar najhitreje ucvrla proti 2407 mehov visokemu cestnemu prelazu Puerto de Envalira. Tam naju je od Slovenije I radio GLAS ljubljene d d 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.6 MHz LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 IME IN PRIIMEK______ TELEFONSKA ŠTEVILKA . NASLOV______________ GLASBENA ŽELJA . Prijavnico poiljlte ne naslov HGL, Kopitarjevi ulica 6 V _ eiOOO Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA dib V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo pri-avnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... ločilo »le« še dobrih 1600 kilomehov poti... »S tako majhnim avtom na tako dolgo pot,« je nad najinim fiatom nejeverno zmajeval z glavo temnolasi črpalkar. »Pa ima menda vsaj 1400 kubikov?« je še pleteničil, medtem ko je točil še poslednje lihe poceni bencina. Pravzaprav je bil bencin edina stvar v Andori, za katero sva takoj opazila, da je res cenejša kot v Španiji oziroma Franciji. Za zadnje pezete sva si sklenila še enkrat privoščiti paeljo, ki tudi v Andori ni ravno neznana jed. Žal sva imela prvo priložnost za to šele tik pred francoskim mejnim prehodom Pas de la Časa. Pod razglednim vrhom golega prelaza, s katerega se cesta Katera pot je prava? ŠAH Pachman - Lechtynsky / CSSR 1968 Za napad na Črnega kralja je beli žrtvoval figuro in razbil Cmo rokado, tako da ima črni še nerazvito damino krilo. Na potezi je beli, ki nadaljuje z napadom in koristi odprto f linijo in premoč na diagonali bi - h7. Pot do zmage belega ni tako zapletena, da ne bi uživali ob analizi dinamične pozicije! Rešitev naloge 2e prva poteza belega l.f6! zožuje obrambne možnosti črnega.Pretnja mata na polju g7 prisili črnega na potezo l...Tg8. /Na l...Sf6: 2.Sf6: De7 3.Sd5! ed5 4.Tf8:+ Df8: 5.Dh7mat / Sedaj sledi poanta kombinacije z žrtvijo dame in forsiranim matom! 2.Dh7+!! Kh7: 3.Sg5++ /dvojni šah/ 3...Kh8 4.Sf7 mat! Lovec in skakač sta uspešno obračunala s črnim kraljem! Silvo Kovač Kamnite hiše imajo poseben čar v serpentinah spušča proti Franciji, sta naju pričakali gneča in nervoza smučar-sko-nakupovalnega središča. Poleti so seveda vse moči turistov usmerjene v nedomiselno urejene prodajalne, ki v svoji betonski nohanjosti na nekaj kvadratnih metrih ponujajo vse, od plastičnih igrač do računalnikov. In ker prostora za vso mogočo kramo ni nikoh dovolj, je bla- formiranec na meji. »Liker, konjak, viski?« se kar ni dal odgnati. Slišal sem že, da so možje postave na francoski ali španski meji z Andoro lahko neznansko tečni in pikolovski, Se posebno pri turističnih avtobusih. »Da nista prav nič kupila?« še ni odnehal, ko je že vračal potna lista in se pripravljal na naslednjo žrtev. (Konec) Igor Fabjan go razstavljeno tudi pred trgovinami, tako da je vse skupaj še najbolj podobno mešanici Trbiža in tržaškega Ponterossa. Le da, namesto Slovencev, Hrvatov, Madžarov in Avstrijcev, pisano kramo ocenjujejo, obračajo in pomenljivo preračunavajo prav nič bolj izbirčni Francozi in Spanci. »Kaj imata prijaviti?« je po francosko vprašal uni- ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.11 in zašlo ob 20.52. Dan bo dolg 15 ur in 41 minut. Luna bo vzšla ob 17.40 in zašla ob 3.4. TEMPERATURE MORJA IN REK Mura Sava (Radovljica) Sora Ljubljanica Savinja Vipava 10,2 Jadransko morje (Koper) 21,8 °C 12,8 9,8 11.3 12.4 Crikvenica Malinska Šibenik Poreč Split M. Lošinj Dubrovnik °C 15.0 18.0 19,0 19.0 20.0 20,0 20,0 PLIMOVANJE Danes: ob 6.53 najnižje -54 cm, ob 13.54 najvisje 36 cm, ob 19.39 najnižje -8 cm, ob 00.46 najvisje 22 cm. lutri: ob 7.32 najnižje -44 cm, ob 14.47 najvisje 34 cm, ob 20.57 najnižje-6 cm. TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m JI NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 4 do 8 vozlov °C 19 15 9 7 3 0 Jf popoldne: NW 4 do 8 vozlov V-..........-.. BIOPROGNOZA Vreme ne bo obremenilno vplivalo na počutje in razpoloženje ljudi. V0X POPULI Kukavica ne odleti, dokler si z ječmenom grla ne napolni. Voda spodnaša mostove, vino glave. TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT' _ VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA ClKMg£ X C A DANES MARIBOR O 14/23 CEDE ^ O 12/23 m M. SOBOTA O 13/22 H ZAGREB 12/23 O Slovenija: Pretežno jasno, d god pretežno oblačno. Na| žje jutranje temperature bo od 9 do 14, najvisje dnevne p* od 17 do 23° C. Sosednje pokrajine: Sprem6 Ijivo oblačno s krajevnimi p" davinami. MARIBOR ° 14/24 M.SOBOTA 014/24 g (/X^> !,0/2’ TRZie' '2/23 CEDAD-^,^ OVIDEM 16/25 CEUE O 13/25 UUBUANA 14/25 O 13/25 ° KOČEVJE d0 , ^ .... N. MESTO o t 7»o12/26 C— ZAGREB 13/25 V Sloveniji: V nedeljo b® vec sončnega vremena, padavin. Topleje bo. Obeti: V ponedeljek se nadaljevalo toplo, subo 1 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Lepi Richard se seli, toda kam? V Tibet ali v Toskano? NEW YORK - Manhattan se Čudi: filmski zvezdnik Richard Gere, nekdanji mož lepotice Cindy Cravvford, se je odpovedal stanovanju, ki ga ima v Manhattanu. Poleg tega je sporočil, da prodaja obe kalifornijski vili in vilo v gozdovih Connecticuta. Trdi namreč, da se namerava odseliti v Tibet, točneje v vas Dharamsala, kjer bo živel v skromni kolibi - to pa zato, da bi bil bliže Dalaj Lami. Poleg tega je lepi Richard (po trditvah novinarke dnevnika New York Post Cindy Adams) kupil tudi vilo v Toskani, nedaleč od budističnega samostana Tzong Khapa, ki ga je igralec obiskal januarja ob vrnitve z budističnega shoda v Goi v Indiji. Med obiskom v Toskani je Gere menda izrazil željo, da bi si kupil hišo na toskanskem podeželju. Jasno je, da se želi igralec oddaljiti od zlate hollywoodske norišnice. Mnogi povezujejo to željo s spodletelim zakonom z manekenko Cindy Cravvford, vendar je splošno znano, da je Gere že pred mnogimi leti postal budist. Kaže, da se sedaj namerava posvetiti duhovnemu življenju. Izjavil je, da se že dalj Časa počuti bolj doma v Dharamsali kot v Ameriki, zato se je sklenil preseliti tja in se posvetiti meditaciji, ki je nju. Igralec je vsekakor ne namerava odpovedati zanj postala najpomemb- pomiril svoje številne igralski karieri, Čeprav bo nejša dejavnost v življe- oboževalce in dejal, da se zapustil Los Angeles. Znana ameriška filmska igralka Elizabeth Taylor je v Los Angelesu predstavila svoj novi parfum, ki ga je poimenovala »Black Pearls« (»Črni biseri«) (Telefoto: AP) Pranje avta samo z modrčkom VVASHINGTON - Avtopralnica »Bikini Car Wash«, kjer so brhka mlada dekleta prala vozila kar brez modrčka, je zabeležila katastrofalni padec dobička, potem ko je sodnik prepovedal pranje z »zgoraj brez«. Pranje avtomobila v tej zelo dobro obiskovani wash-ingtonski avtopralnici je stalo 12 dolarjev, Ce pa je lastnik jeklenega konjička hotel, da mu dekleta vozilo operejo samo v hlačkah, je za to moral seči nekoliko globje v žep in odšteti 25 dolarjev. Konkurenca se je seveda pritožila na sodišče, Ceš da ne gre vec za avtopralnico, temveč za lokal za same odrasle in sodnik jim je dal prav ter prepovedal dekletom, da si v bodoče snamejo modrček. Kitajski fakir PEKING - ZaCel je, ko je imel osem let, sedaj, ko jih je napolnil dvajset, je Hou Shitao že požrl 10 tisoč žarnic, približno 5 kg žebljev, 26 strupenih kac in nekaj sto škorpijonov. Hou trenutno služi vojaški rok, vendar si služi kruh s svojimi nastopi, na katerih ljudje lahko uživajo ob njegovih gastronomskih okusih: v dveh minutah je Hou snel dve žarnici, šest železnih žebljev, od katerih je bil vsak dolg poldrugi centimeter. Pravijo, da v enem večeru lahko zaužije do Četrt kilograma žebljev. Samo za velik denar LOS ANGELES - Filmski igralec Jim Carre^’te-zaslovel kot igralec v filmih Ace Ventura: Pe ctive in The Mask, bo za svoj nastop v filmu ^ Guy iztržil nic manj kot 20 milijonov dolarjev^ ^ mo Sylvester Stallone je pred njim prejel to 1 vsoto denarja. Za svoj zadnji film Batman F°r .nC|. ki so ga včeraj zaceli predvajati v ameriški y dvoranah, je Jim Carrey prejel »samo« 7 mi J dolarjev, kar je toliko bolj presenetljivo, ker J Jim pred poldrugim letom, preden je nastopu Venturi, še povsem neznan komik.