9 Če Vincenca sonce peče, po grlu vince gladko teče. Murska Sobota, 19. Januar 2006, leto LVIII, št. 3, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,30 evra) Kriminalisti soboške policijske uprave so na državno tožilstvo podali več kazenskih ovadb zaradi gospodarskega kriminala Ovadili Mirana Druscovicha iz Konc Optimu Vreme Sprva bo zmerno oblačno, frfota* precej Jasno. Pomurske mlekarne V Cas za morebitne kapitalske povezave z Mlekarno Celeia še ni dozorel Str. 8-Ante Perčič Iz Ljutomera, Izdelovalec godalnih instrumentov Umetnost se zrcali v ročnem oblikovanju Usposabljal se je tudi v mednarodni šoli v Italiji Str. 14-Adolf Vogrinec iz Hercegovščaka ostal brez strehe nad glavo Zrušila se je zaradi snega DelničeLimje na »razprodaji« FIN-CONTO trdi, da želi postati aktivni lastnik Nepreslišano novi naslov za vozila Audi PORSCHE MARIBOR ^tHjska c J 28 a, tel.: 02/ 65-40-334,040/ 950-950 Decembra je solastnik Agroservisa in Vrtnarstva Borivoj Lalovič držal figo v žepu, ko je odločno zanikal, da namerava Agroservis kupiti delnice Avtobusnega prometa. Delnice Linije kupuje družba FIN-CONTO s sedežem v Ljubljani. Str. 16 - Zimska ponudba podeželja za turiste In... Turistične kmetije v zimskem času Premalo se naredi za promocijo zimskega turizma na podeželju Upokoj enka zgrožena I nad štipendijo Da se Študij lahko zavleče, je dobro znano večini Študentov, da bi s svojo študijsko dobo utegnili dočakati svojo pokojnino, zveni prav I p neverjetno. Neverjetno je tudi, kako hitro in neopazno se na vaš a računalnik prikradejo virusi! Amis_ADSL ponuja brezplačen Varovalni sistem, ki vas bo zavaroval pred neprijetnimi virusi, vaš a računalnik pa zaščitil pred krajo in zlorabo podatkov. Vsem novim | naročnikom do konca januarja podarjajo izlet v Benetke z agencijo j' Sonček. Več informacij na www.ajnis.net ali na brezplačni telefonski . številki 080 20 10. pa hvala za vašo pozornost! ep Medsosedski odnosi v Krncih Spor zaradi ceste prerasel v resne grožnje Str. 2 - Prvi težji zločin v Pomurju v letu 2006 V petek zvečer se je zgodil poskus umora v gostilni Bobnjar v Veržeju NAROČNIK 2 AKTUALNO 19. januar 2006- VESTNIK V Leku napovedujejo odpuščanje Ni odgovora, kaj to pomeni za Lendavo Začasno zaposlenim pogodbe podaljšali le za pol leta Do sklepa redakcije smo zaman pričakovali odgovor iz družbe Lek, kaj bosta pomenila začeto prestrukturiranje in racionalizacija procesov, katerih posledica bo zagotovo zmanjševanje števila zaposlenih v posameznih procesih, za lendavski obrat. Po naših informacijah je konec lanskega leta ta obrat zapustila le ena delavka, in to po izteku pogodbe za določen čas, drugim z zaposlitvijo za določen čas pa naj bi pogodbo podaljšali le za šest mesecev. Kolikim, ni znano. Konec lanskega leta pa je bilo mogoče tudi v Lendavi slišati napoved o desetodstotnem zmanjšanju števila zaposlenih. Lek v Lendavi zaposluje okoli 300 delavcev, s tem da jih je 120 v Leku Kozmetika, nekaj pa tudi pri Čistilni napravi Lendava. Tako kot na vse medije, je bilo tudi na Vestnik naslovljeno sporočilo za javnost, v katerem Lek po jasnjuje, da »smo resno začeli s prestrukturiranjem družbe v smislu optimizacije stroškov, v zadnjem letu pa tudi s prilagoditvijo organizaciji Sandoze«. V Leku teče več projektov s tem ciljem, saj je treba doseči večjo konkurenčnost, produktivnost in nova znanja, kar pa bo mogoče doseči, tako Lek, z optimizacijo števila zaposlenih in spremembami pri strukturi zaposlenih. »Dejstvo je, da bomo optimirali oziroma zmanjšali število zaposlenih po posameznih procesih, prav tako pa bomo tudi na novo zaposlovali na področjih, kjer potrebujemo nova znanja.« Del sprememb so izpeljali lansko leta, z njimi pa bodo nadaljevali v naslednjih treh do petih letih. Kot že rečeno, uradnega odgovora na to, koliko zaposlenih v lendavskem obratu Lek bo zaradi optimizacije kmalu moralo zapustiti delovno mesto, _ še nismo dobili. M. H. Balažek in Nagy o sodelovanju med Lendavo in okrožjem Budavar iz Budimpešte Stičišče turizem in kultura Maja podpis sporazuma, s skupnimi projekti v EU Gabor Tomas Nagy, župan lokalne samouprave Budavar (Budavar Onkormany-zat) iz Budimpešte, in Anton Balažek, župan Občine Lendava, sta se ob obisku madžarskega župana v Lendavi dogovorila za sklenitev sporazuma o sodelovanju. Podpisali naj bi ga maja letos. Na dvodnevnem srečanju v Lendavi, s katerim je madžarski kolega vrnil obisk Antona Balažka pobudniku srečanj, sta župana opredelila tudi program sodelovanja, to pa sta kultura in turizem. Anton Balažek je povedal, da bosta lokalni skupnosti na tem področju lahko pripravili skupne projekte, s katerimi se bosta potegovali za evropska sredstva, Nagy pa, da je za krepitev sosedskih odnosov, še posebej sedaj, ko sta obe državi članici EU, potrebno več kot le sodelovanje na ravni vlad in uradov ter politike, torej sodelovanje med ljudmi, naselji, mesti. Ob svojem obisku je spoznal, da Pomurje oziroma Lendavo z Budimpešto povezuje bogata zgodovinska in kulturna dediščina. Po deset- Lendavski župan Anton Balažek in župan okrožja Budavar iz Budimpešte GaborTomas Nagy sta se na srečanju v Lendavi dogovorila o sodelovanju v turizmu in kulturi. Pobudo je dal Anton Balažek. letjih omejenosti območja zaradi meja mu je članstvo držav v j evropski skupnosti odprlo vrata »v drugi svet«, in sicer sodelovanje na področju civilne družbe, kar je, tako Nagy, naša skup na prihodnost. Sogovornika sta se dogovorila tudi o nekaterih konkretnih letošnjih aktivnostih sodelovanja. Ob podpisu sporazuma bodo pripravili maja v lendavskem gradu še predstavitev turistične ponudbe, Lendavčani pa se bodo ob sodelovanju Pomurske turistične zveze predstavili na znanem vinskem sejmu v Budimpešti. Balažek je tudi prepričan, da je Budimpešta zanimiv turistični cilj, enako Lendava, ki beleži porast predvsem dnevnih obiskovalcev iz Madžarske. Samo lendavski grad je lani obiskalo nekaj tisoč obiskovalcev. Dogovori o sodelovanju pa naj bi torej Lendavi prinesti več turistov, ki bi tu ostali vsaj nekaj dni. Obisk madžarskega župana Gaborja Tomasa Nagva v Lendavi pa so sklenili v Centru Banfty s podelitvijo diplom prvi generaciji lokalnih turističnih vodnikov. M. H. Prvi težji zločin v Pomurju v letu 2006 Poskus umora v Veržeju V petek zvečer se je zgodil poskus umora v gostilni Bob-njar v Veržeju. 61-letni Alojz Balažič je v stranišču lokala z zložljivim žepnim nožem po vratu porezal 38-letnega Branka Tukaro. Slednjemu so petnajst centimetrov dolgo in dva centimetra globoko rano oskrbeli v soboški bolnišnici in ga spustili domov. Balažič se je po dejanju skril doma na podstrešju gospodarskega poslopja, kjer so ga prijeli policisti. Nato so ga predali sodišču, ki ga je po zadnjih podatkih poslalo nazaj na prestajanje kazni v zapor Dob. Motiv za dejanje naj bi bilo ljubosumje, saj naj bi Ba- Švicarji niso prinesli denarja za Rimsko čardo Moravskotopliška občina išče drugega partnerja Moravskotopliška občina išče za projekt Rimska čarda novega partnerja, saj so z Bijou Treuhand & Immobilien AG iz Luzerna prekinili sodelovanje. Švicarski partner v skoraj dveh letih od ustanovitve (april 2004) mešanega podjetja Rimska Čarda, d. o. o., ni začel z gradnjo, čeprav bi to moral storiti v prvem letu od podpisa pogodbe. Tako so na decembrski seji odločili občinski svetniki lažič, ki je bil mnogim znan kot ljubosumen in tudi nasilen, Tukaro obtožil prijateljevanja s svojo ženo, medtem ko je bil v zaporu, od koder so ga pogojno izpustili lani septembra. Dveletno zaporno kazen je prestajal, ker je sinu povzročil težjo telesno poškodbo - iztaknil mu je oko. Zaradi petkovega dogodka Balažiča čaka še sojenje za poskus umora. Kot so nam povedali krajani, se je Balažič ves dan zadrževal pri Bob-njarju. Gostje lokala naj bi ga zbadali, Češ kaj je počela njegova žena, ko je bil v zaporu. Če k temu prištejemo še popito količino alkohola, si lahko razlagamo dogodke pet- Župan Franc Cipot, ki je o nesojenem partnerju Še avgusta govoril prizanesljivo, je povedal, da nove vlagatelje iščejo med domačimi in tujimi družbami s področja turizma, vendar dogovori še niso prinesli nič otipljivega in zato tudi o spogledovanju ni mogoče povedati nič določnega, To pa še ne pomeni, da bi s tem Švicarjem povsem zaprli vrata. Če bodo prinesli denar, bodo s projektom lahko nadaljevali. Dve leti napovedovani posel, torej gradnja zdraviliškega kovega večera, 13. januarja. Če nato povežemo znana dejstva, je bil scenarij zločina naslednji: nekaj po devetnajsti uri zvečer je bil Tukaro s pri jatelji v gostilni. Tam je še vedno popival Balažič. Ko se je Tukaro napotil na stranišče, se je za njim odpravil še Balažič. Začel je groziti Tukari, da bo poravnal račune. Pri tem je zaprl vrata in vzel nož ter Tukara porezal po vratu. Balažič je nato zapustil gostilno in se skril na podstrešje. Tukara pa se je ves krvav vrnil v lokal, kjer so mu do prihoda zdravnikov pomagali gostje. Po bolnišnični oskrbi so ga spustili domov. A. B. centra za luskavico, naj bi bil vreden 120 milijonov evrov, zadnje, kar so Švicarji s tem v zvezi naredili, pa je bila avgusta naročena izdelava projektne dokumentacije pri neki mariborski projektni hiši. Prekinjeno sodelovanje občine ni obremenilo, saj ustanovljeno podjetje ni poslovalo in bo občina tako dobila povrnjen tudi dober milijon tolarjev ustanovnega kapitala. Občina na podjetje tudi ni prenesla premoženja, ki ga je za 35 milijonov tolarjev kupita od Radenske, in sicer zemljišče, vrtino in že izdelane projekte. M. H. Variš, d. d., se bo preoblikoval v holding Lastništvo trdno v rokah zaposlenih IV. Becher tožbo izgublja, višje sodišče prisluhnilo Varisu Lendavski Varis ima tri hčerinska podjetja: Varis Fertig-bader s sedežem v Mtinchnu, Varis BH v Lukavcu v Bosni in Hercegovini, s prsim januarjem pa je začela poslovati še družba Varis Mont s sedežem na naslovu matične družbe. Vsa so v stoodstotni lasti Vari-sa, d. d., slednji pa je v rokah zaposlenih, nekdanjih zaposlenih in družinskih članov. Delež zunanjih lastnikov predstavlja slabih 15 odstotkov. Štefan Sobočan, direktor delniške družbe in pomemben delničar, jena tiskovni konferenci o ustanovitvi nove hčerinske družbe, in to s povsem enako dejavnostjo ter za vrati matične družbe, povedal: »Njena ustanovitev ni mišljena zaradi Beckerja, saj potem ne bi bila v stoodstotni lasti matere« Nove družbe tudi ne bodo odprli, vsaj kmalu še ne, za nove vlagatelje ali kapitalske povezave. Družbo so ustanovili z namenom prilagodljivosti poslovanja, in to v Širšem pomenu besede. »Mi imamo deset, dvanajst, trinajst milijonov evrov realizacije, imamo slovenski, nemški trg, imamo razpršeno dejavnost, imamo firmo v Bosni, v Nemčiji in edino pravilno je, da se uredi organizacija in da se razmišlja v smeri holdinga. Krovna družba je še vedno Varis, d. d.« Direktor nove družbe je Dragutin Ju-rovič, tehnični vodja v matični firmi, nanjo pa so prezaposlili Štirideset delavcev za določen čas, prav tako se bodo vse nove zaposlitve zgodile v imenu družbe Variš Mont. »S to firmo pa želimo imeti tudi poslovne aktivnosti,« je še povedal Štefan Sobočan. Družba Varis Lendava je dobila v začetku leta tudi razsodbo višjega sodišča iz Mariboru v zvezi« tožbo Wernerja Beckerja, ki je ugodilo pritožbi. V razsodbi je navedlo, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje. »Glede na to bo najverjetneje ugotovljeno, da je g. Becher gospodarski subjekt, kar pomeni, da je tri- in ne petletni za-scaralni rok.« Sodišče pa naj bi preverilo tudi dejstva v zvezi s sklenjeno pogodbo in načinom njene odpovedi. Štefan Sobočan pričakuje, da sc bo Becker pritožil tudi po ponovnem odločanju na prvostopenjskem sodišču, tako da se bo zadeva vlekla vsaj še dve, tri leta. »S tem pa vendarle upam, da se bo zadeva umirila in da W. Be- Štefan Sobočan: »V finni Varis Mont želimo imeti tudi poslovne aktivnosti.« cher ne bo mogel ponujati nekaj sto tisoč evrov za svoje sodelavce in nas bodo ti pustili na miru,« je še dejal. Kljub razsodbi višjega sodišča vodstvo podjetja ostaja pri odločitvi, da iz lanskega poslovanja zaradi tožbe oblikujejo rezervacije, kar pomeni, da bo končni dobiček le 3 milijone tolarjev. Vodstvo bo lastnikom zato tudi predlagalo, da se dividende ne izplačajo. V drugem primeru bi znašal Čisti dobiček 100 milijonov tolarjev. Majda Horvat VESTNIK Izdaja: Podjetje za j n formiranje, d. d., M. Sobota IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (novinarji), Nataša Johnov (law grofinja), Nevenka &nri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Merska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 53817 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10,538 17 40 (novinarji Vestnik*}« Venera (trženje) 538 17 10, št telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 3.900,00 sit (16,30 evra), letna naročnina 15.600,00 sit (65 evrov;, letna naročnina ra naročnic v tujini 37.500,00 sit (157 evrov), poki’* naročnina za delovne organizacije jwdjetja in obrtnike 11.500.00 sit (48 evrov), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,30 evra), celoletna naročnina za internetno izdajo 12.400,00 sit oz. 52 evrov Transakcijski račun a naročnino pri Raiffeisen Krekovi banki 24900-9000247884 Tisk' Podjetje za usposabljanje invalidov SE Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23.12.1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestalk: vestnik®pmfsi, Venera: veners^p inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnlk0p-inf.si, stran: http://ww vestniki- VESTNIK -19. januar 2006 AKTUALNO 3 Pomurske mlekarne Poti sodelovanj in povezovanja Čas za kapitalske povezave z Mlekarno Celeia še ni dozorel V agencijski vesti, ki jo je posredovala Slovenska tiskovna agencija, smo pred nedavnim lahko prebrali, da se v Mlekarni Celeia pripravljajo na povezovanje s Pomurskimi mlekarnami. Vsebina sporočila sicer ni bila povsem jasna, iz nje pa bi se dalo sklepati, da si Mlekarna Celeia želi pripojiti oziroma se združiti v Pomurskimi mlekarnami, da bi se kapitalsko okrepila in tako povečala svojo pozicijo pri kapitalskem povezovanju z Ljubljanskimi mlekarnami. Zanimalo nas je, kako to komentirajo v Pomurskih mlekarnah, zato smo se pogovarjali z direktorjem Ivom Rotdajčem Rotdajč prizadevanj za sodelovanje z drugimi mlekarnami ni zanikal, saj se v Pomurskih mlekarnah zavedajo, da je ob vedno večji mednarodni konkurenci V obeh mlekarnah so namreč ugotavljali, da se proizvodni programi obeh mlekarn v glavnem ne podvajajo, pač pa dopolnjujejo, zato bi z ustreznim sodelovanjem in povezovanjem obe mlekarni lahko samo okrepili svoj položaj na trgu in popestrili ponudbo. Tovrstne aktivnosti so nato zamrle, po besedah Iva Rotdajča pa so se predstavniki obeh mlekarn v lanskem novembru ponovno sestali in skušali najti predvsem nekatere skupne interese. O konkretnih oblikah povezovanja pa se niso pogovarjali, saj so ugotavljali, da so za morebitne kapitalske povezave potrebne ustrezne študije in seveda čas. Za začetek bi po Rotdaj-čevem mnenju kazalo razmišljati o skupnih projektih pri nabavi in trženju, zanemariti pa ne kaže tudi uvajanja skupnih blagovnih znamk. manje za sodelovanje. Posebno skrb pa v zadnjem času namenjajo iskanju večjih tujih trgovskih hiš, katerim bi prodajali svoje izdelke. Pomurske mlekarne so v preteklosti precej proizvodnje izvozile, po ukinitvi izvoznih subvencij pa je prodaja na tujih trgih manj zanimiva, zato povečujejo delež prodaje na domačem trgu. To jim uspeva, saj v letošnjem januarju beležijo precejšen porast prodaje, kar v preteklosti za januar ni bilo značilno. K temu je gotovo prispevala nova lastna blagovna znamka, ki se je na slovenskem trgu pojavila v zadnjem lanskem četrtletju in že daje rezultate. V novi skupini izdelkov blagovne znamke »Zakladi slovenskega mleka« so domačim kupcem ponudili slovensko surovo maslo, slovensko kislo mleko, slovensko domačo skuto, slovensko čajno maslo in Ivo Rotdajč, direktor Pomurskih mlekarn: »Namesto sirov, ki so trenutno izvozno nekoliko manj zanimiv izdelek, smo povečali proizvodnjo nekaterih drugih izdelkov, ki jih prodamo na domačem trgu. Proizvodnja fermentiranih izdelkov je tako večja za 40 odstotkov, prodajo svežega mleka smo povečali za 60 odstotkov, mesečno pa izdelamo in prodamo še sto ton Povezovanje nujno tudi v slovenskem mlekarstvu. Prav iz teh razlogov so se Pomurske mlekarne pred leti že povezale z ljutomerskim Mlekoprometom in Phtjsko mlekarno, pred leti pa so že stekli tudi pogovori o po-v^zovanju z Mlekarno Celeia. Sicer pa aktivnosti o možnostih sodelovanja in iskanja novih poslovnih partnerjev v Pomurskih mlekarnah nikoli niso zamrle in segajo tudi čez mejo. Pred kratkim so se pogovarjali z varaždinsko Vindijo, saj so tudi hrvaški mlekarji pokazali zani- slovensko kmečko mleko. Vsi ti izdelki so iz posebej izbranega in v vseh fazah nadzorovanega mleka, kar jim zagotavlja najvišjo kakovost. Kot pravi direktor Rotdajč, želijo s temi izdelki domačemu trgu ponuditi najboljše, kar znajo in premorejo, več surovega masla.« prodajo pa želijo razširiti tudi na tuje trge, kjer bodo s prepoznavnim imenom in podobo ter s kakovostnimi izdelki širili dobro ime Slovenije. Ludvik Kovač Prvi trije plačniki v Sloveniji Arcontu priznanje rating leta Med tremi najboljšimi desetega ocenjevanja slovenske bonitetne hiše I, d. o. o., Dun & Bradstreet (D & B) tudi gornjeradgonski Arcont V torek je v ljubljanski me-hiši v gosteh pri županji yanica Simčič direktor "•užbe I, d. o. o., Marko Ba-Dsta podelil priznanja trem Podjetjem z najvišjo bonitet-oceno v letu 2005, kar po-Uleni, da so družbe Medex, r<>renje in Arcont po višini kapitala v najvišjem razredu B imajo obenem najugod-faktor tveganja. Skup-so ocenili 444 slovenskih 1 ružb, analizirali pa so di-Sc’pHno plačevanja, likvidnostno situacijo, trend po? ovanja v zadnjih treh letih ln Ribanje kapitala. 1 spadajo med najboljša slo-e,*ska podjetja v skladu z oce-največje bonitetne hiše Z"* & Bradstreet so v Arcontu , ' deh že pred časom, ko so se ''ed 444 ocenjenimi uvrstili "ed 50 najboljših. Gornjerad-°nski Arcont spada med večja ' °murska podjetja s 600 zapornimi. Bonitetna ocena ali rating je Mitski vrednostni povzetek Branko Kurbus je prejel v družbi Aleše Kandus in Franja Bobinca priznanje rating leta 2005 za zaupanja vredno pomursko podjetje Arcont. Svojim sodelavcem je po podelitvi sporočil: »Nagrada je naša - Arcontova. Za uspeh dajemo zaposleni vsak dan svoj prispevek, da so naši produkti dobro sprejeti in nam prejeta plačila omogočajo našo razvojno in plačljivo sposobnost.« daljšega poročila o družbi, kjer dajejo velik poudarek disciplini plačevanja računov, likvidnosti, količnikom bilančnih postavk in položaju na trgu. Kdor ima dobro ime in zaupanje dobaviteljev, bank in zavarovalnic, bo tudi lažje prebrodil vmesne krizne čase, ko se pojavijo. V imenu družbe Arcont je priznanje prejel direktor Branko Kurbus. Lansko leto je bilo zanje nadvse uspešno, saj je družba Arcont večino svojih izdelkov prodala na tujem trgu in je eden največjih evropskih proizvajalcev bivalnih enot. Nagrada rating leta je sicer prestižna, a ima tudi veliko praktično vrednost, saj bo omenjena v boniteti nagrajenih družb še vse leto in bodo družbe zaradi tega avtomatično deležne ugodnejših pogojev pri dobaviteljih, bankah in zavarovalnicah, ki jih bodo preverjali. Bernarda B. Peček Lendavski Madžari vložili tožbo Člani Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Elizabeta Ber-njak, Magdalena Rudaš, Janez Somi, Evgen Vida in Franc Vida so na Upravnem sodišču v Mariboru vložili tožbo z namenom, da razveljavi sklepe 6. korespondenčne seje Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki je bila 23. decembra 2005. Na tej seji so namreč imenovali enega člana v programski svet RTV Slovenija in šest članov v programski odbor za programe madžarske narodnosti. Vlagatelji tožbe dokazujejo, da je bila seja sveta nesklepčna, in zato izbira članov sporna. M. H. Tuji kapital Konzervativen odnos se je splačal Bojazen pred liberalizacijo Že nekaj časa pri nas velja splošno prepričanje, da smo zaprto gospodarstvo s premalo tujimi naložbami. Morda, toda ta teza je premalo razdelana, da bi se ji splačalo slepo nasedati. V tem smislu je tudi potrebna previdnost pred radikalnim zasukom in pretirano liberalizacijo glede vstopa tujega kapitala v naše gospodarstvo. Liberalni pristop pri privatizaciji domačega gospodarstva in umikom države iz gospodarstva ima lahko veliko pasti. To pa zaradi tega, ker domači kapital ne premore take potence, da bi lahko sprivatiziral celotno domače gospodarstvo. Hrvaški primer, kjer so bila vrata na Široko odprta za vstop tujega kapitala, je lahko opozorilo. V tedniku Nacional so pred kratkim opravili analizo in prišli do osnovne ugotovitve, da tujci niso prišli vlagat v razvoj, ampak osvajat trg. Na drugi strani pa eden vodilnih hrvaških ekonomistov in nekdanji gospodarski minister dr. Ljubo Jurčič ugotavlja, da prihod tujega kapitala v domača hrvaška podjetja ne povečuje bruto družbenega proizvoda. Na eni strani to povezuje z nizkimi plačami v tranzicijskih državah, ki so v državah južneje od Hrvaške še nižje. S tujimi nakupi se kvečjemu povečuje uvoz na hrvaški trg V letu 2004 je odšlo iz Hrvaške v obliki plačila uvoza in dobičkov 4,6 milijarde evrov. Od tega polovico odpade na Ino, ki je specifična zaradi uvoza nafte, in na uvoznike avtomobilov Primerjalno gledano je pri nas z nafto nekaj podobnega, le s to razliko, da Petrolov dobiček ostaja doma, medtem ko OMV-jev odide ven. Tudi pri uvozu avtomobilov se razlikujemo, saj Hrvati tako rekoč nimajo podjetja, ki bi Z lastno proizvodnjo vsaj delno kompenziralo uvoz z izvozom, medtem ko ima naša industrija poleg Renaulta dokaj razvito industrijo, ki je vezana na proizvodnjo avtomobilov. Pri telekomunikacijah je hrvaški Telekom v 51-odstotni lasti Deutsche Telekoma ustvaril za 259,9 milijona evrov dobička, ki mu je treba dodati za 139,9 milijona evrov dobička. Pri tem pa ne gre prezreti, da Deutsche Telekom zahteva povečanje lastniškega deleža in že napoveduje radikalne posege na področju zaposlenosti. Po istem viru naj bi imel v letošnjem letu v načrtu zmanjšanje števila zaposlenih z 2300 na samo sto. Gorenje s 64 milijoni evri realizacije dosega 12. mesto med stotimi največjimi »izvozniki« kapitala. Zanimiva je analiza bančništva, kjer je v Zagrebški banki ustvarjenih 168,7 milijona evrov dobička, v Privredni banki 107,7 milijona, potem pa so še tri banke, ki ustvarijo za 110 milijonov evrov dobička, ki ga glede na to, da so vse v tuji lasti, tudi v celoti odvedejo iz Hrvaške. Ob analizi zaposlenosti ugotavljajo, da so delavci plačani povprečno, odstopajo le podjetja s področja informacijskih tehnologij in tudi Lek in Krka, ki plačujeta delavce krepko nad hrvaškim povprečjem, in sicer med 11 in 12 tisoč kunami. Ob tem so si zastavili vprašanje, ali so proračunski prilivi, ki jih je država dobila s prodajo deležev v velikih podjetjih, zares tako pozitivni, kot so pričakovali, še posebej jih to žuli na bančnem področju. Znani ekonomist Dražen Kalogjera pravi, da problem transferja dobička na tuje ni sporen, če tujci vlagajo v gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti in zaposlujejo domače delavce. Problem pa vidi v tem, da večina tujih vlagateljev ni vlagala v razvoj, ampak so prišli osvojit trg. Proti temu divjemu liberalizmu sta se tako začeli dvigovati stroka in velik del politike, še posebej sedaj, ko je na vrsti nov ciklus prodaj v že omenjenem Telekomu, Ini in elektrogospodarstvu. Zanimivo je, da se je začela temu odločno zoperstavljati tudi cerkev, v nasprotju z našo, ki je stopila na stran liberalizma. J. V. Napotitev slovenskih vojakov v Irak Slovenska vladaje sklenila poslati v Irak štiri vojake oz. inštruktorje, ki bodo v bližini Bagdada urili novo iraško vojsko in njihove varnostne sile. Kaj menite o potezi vlade? Tomi Sluga, kulturnik: Imam negativno mnenje. Ni pametno, da smo se pridružili tej koaliciji. Svet ni podprl ameriškega napada na Irak. Niso našli nobenega orožja. Interes Amerike je nafta. Zagotovo bomo bolj ogroženi. Na to opozarjata teroristična napada v Angliji in Španiji. Dominik Steiner, di- rektor Mikka: Načeloma sem proti. Slovenija se mora zavzemati za mir. Vtikanje v večje zadeve, ne glede na članstvo, nam lahko prinese samo slabše. Pri tem se bomo preveč izpostavljali. Alojz Benkovič, župnik v Beltincih: Nič nimam proti, če gre za pomoč v obliki inštruktorjev. Če jim bomo tako pomagali uriti vojsko, je dobro. To je pomoč. Sem pa proti vmešavanju Slovenije v vojaške akcije in se ne strinjam z vojno v Iraku. Slavko Švenda, veterinar To je delanje »piz-darije« brez vsake potrebe in brez vsakega razloga. Naša diplomacija liže rit ameriškim imperialistom. To ni pomoč. To je vilenska deklaracija 2. MM LOKALNA SCENA 19. januar 2006-VESTNIK Občina Cankova Podpisali listino o sodelovanju hrvaških, madžarskih in slovenskih ribičev Lendavčani proti projektu Mura nas povezuje Počakali naj bi na rešitev mejnega vprašanja Leto se je začelo z dvojčicama Kakor žal povsod po Sloveniji tako tudi v občini Cankova zadnja leta beležijo več pogrebov kot rojstev. Občina je pred dvema letoma zgradila novo sodobno osnovno šolo, ki s svojimi prostori kliče, da bi bila zapolnjena z mladimi učenkami in učenci. Občinski svet je pred dvema letoma na predlog župana Draga Vogrinčiča sprejel sklep, da vsakega novorojenega občana obdarijo z darilnim bonom v višini 30 tisoč tolarjev. V letu 2005 je privekalo na svet 15 občank in občanov, letošnje leto 2006 pa se je začelo zelo dobro. Za to sta poskrbela Jože Nemec iz Gerlinec in Simona Kuzmič iz Šalamenec. Že 2. januarja sta se razveselila rojstva dvojčic Maje in Julije. Župan Drago Vogrinčič je ponosna mlada starša in novorojeni občanki obiskal že v porodnišnici v Rakičanu. Ob čestitki in upanju, da se je letos v občini Cankova dobro začelo, je majhnima štručkama podaril darilo in zaželel vse najboljše. Sedaj sta Maja in Julija z mamico že doma pri Nemčevih v Ger-linčih in župan občine Cankova upa, da bo imel še letos čast po ročki mladi par. Milan Jerše Župan Drago Vogrinčič s srečnim parom V Murskem Središču na Hrvaškem so predstavniki osemnajstih ribiških družin in društev iz Hrvaške, Ma džarske in Slovenije, ki gravitirajo na reko Muro, podpisali listino o sodelovanju športnih ribičev sosednjih dežel pod geslom Mura nas povezuje. Iz Hrvaške so pristopila k projektu športna ribolovna društva od Svetega Martina na Muri, Murskega Središča, Miklavca, Peklenice, Turčišča, Novakovca, Dckanovca, Podturna in Križevca, iz Madžarske ribiči iz Lentija, Letenyja, Kerkaszentkiralyja, Bazakerettyja in Lovaszija, Slovenija pa je k projektu pristopila z ribiškimi družinami iz Ljutomera, Murske Sobote in Gornje Radgone ter Zvezo ribiških družin Pomurja. Prvotno je bilo predvideno, da bo listino podpisala tudi Ribiška družina Lendava, vendar je le nekaj trenutkov pred slavnostnim podpisom predsednik lendavskih ribičev Anton Sep navzoče seznanil, da ne pristopajo k projektu. »Ko bo dokončno rešen problem meje med Slovenijo in Hrvaško, bomo podpisali listino,« je med drugim povedal Sep, ki je ob tem mislil na incident med hrvaškimi policisti in slovenskimi ribiči na našem ozemlju. Listina, ki jo je sestavil tajnik Zveze ribiških družin Pomurja Anton Kosi, ima podlago v skupnih zahtevah po varstvu okolja in voda v porečju reke Mure ter življenja v njej. Podpisnice listine se bodo medsebojno seznanjale s spremembami predpisov s področja sladkovodnega ribištva v posamezni državi in si prizadevale ob pomoči različnih civilnih iniciativ prepričati državne organe o sprejemanju takšnih predpisov, ki bodo zadovoljevali vse ribiče na območju reke Mure, Ribiči iz vseh treh držav so se zavezali, da bodo ponudili medsebojno pomoč pri ustanavljanju regijskega parka Mura, v katerem jim morata biti Listino sta med drugim podpisala tudi predsednika ribiških družin Murska Sobota Martin Karoli (levo) in Gornja Radgona Andrej Vreča. omogočena dostop do vode in zagotovljena pravica do ribolova. Spodbujali bodo nastajanje projektov in sodelovanje v njih ter promovirali ribolovni turizem na odseku reke Mure. Finančna sredstva za projekte si bodo poskušali pridobiti iz Evropske unije in nacionalnih sk ladov, enkrat letno pa se bodo srečevali na tekmovanju in druženju pod naslovom Pokal Mura. Tekmovali bodo vsako parno leto na Hrvaškem, ob lihih letnicah pa bodo organizatorji izmenjaje pomurska in madžarska ribiška društva. Besedilo In foto: N. Šoštarič Še eno glasovanje o ravnateljici OŠ Beltinci Tudi svet šole za Marico Horvat Na svetu Zavoda Osnovne šole Beltinci so glasovali o sklepu za imenovanje ravnateljice te šolske ustanove. Zdajšnji vršilki dolžnosti ravnateljice Marici Horvat namreč februarja poteče mandat. Od 11 članov sveta šole se jih je 8 odločilo za Marico Horvat, 3 pa so bili za predmetno učiteljico Matejo Horvat. S tem sklepom so seznanili tudi šolskega ministra Milana Zvera, ki bo sprejel dokončno odločitev o novi ravnateljici Osnovne šole Beltinci. Dodajmo še to, da se je tudi kolektiv beltinske šole opredelil za v. d. ravnateljice Marico Horvat, in sicer približno 70-odstotno, medtem ko je na nedavni seji Občinskega sveta Občine Beltinci od 18 svetnikov 12 glasovalo za Matejo Horvat, 6 pa za Marico Horvat. M. J. Deponija Ljutomer pod očesom ministrstva Ljutomer mora zanj prido biti uporabno dovoljenje Odškodnina upoštevana v programu sanacije, majhne občine »zaščitene« Stanovanjska gradnja Premiki so še premajhni Stanovanjski sklad RS je pri svojih načrtih dokaj opti mističen, saj želi do leta 2007 zagotoviti dva tisoč novih stanovanj, s subvencijami pa mladim družinam olajšati pot do nakupa stanovanj. To naj bi omogočil tudi novi zakon o stanovanjski varčevalni shemi, ki ga bo državni zbor kmalu začel obravnavati. Tudi v preteklih letih in lansko leto je Stanovanjski sklad RS v svojih razpisih dajal prednost Ljutomersko podjetje PGP je začelo graditi lanskega novembra v Ulici Ivana Kavčiča v Ljutomeru večstanovanjski objekt, ki naj bi bil vseljiv poleti 2006. Pogodbena vrednost del znaša dobrih 66 milijonov tolarjev, Investitorje javni Stanovanjski sklad Občine Ljutomer. V objektu bo 8 stanovanj v pritličju in prvem nadstropju, velikost stanovanj pa bo od 40 do 57 kvadratnih metrov. Občina Beltinci pa se z republiškim stanovanjskim skladom dogovarja še za eno stanovanjsko naložbo v letu 2007. mladim družinam. Določeni premiki so storjeni, toda Še vedno premajhni. Večino novih stanovanj bi Stanovanjski sklad RS gradil na zemljiščih, ki so v državni lasti. Šlo naj bi predvsem za gozdne in kmetijske površine, ki sicer niso urbanistično urejene, so pa v bližini naselij ter cestne in komunalne infrastrukture. To bo gotovo pripomoglo k hitrejši in učinkovitejši gradnji stanovanj in s tem tudi reševanju stanovanjskih problemov naših državljanov. Župani občin Ljutomer, Razkrižje, Veržej in Križevci pričakujejo sklic napovedanega januarskega srečanja na ministrstvu za okolje in prostor, da preverijo, koliko od tega, kar so se glede reševanja problemov ljutomer- Da se pojavljajo določeni pro blcmi, je treba iskati vzrok zlasti v tem, da stanovanja niso bila zgrajena do predvidenega roka, v nekaterih primerih pa niso bila pridobljena potrebna dovoljenja za začetek gradnje. So pa v Stanovanjskem skladu optimistični, saj že za letos napovedujejo veliko več stanovanj. Tako naj bi pridobili vsaj 450 ne profitnih stanovanj. Gre za program tako imenovanega sofinanciranja, kjer Stanovanjski sklad RS pokrije ske deponije dogovorili sredi decembra, je že storjenega. Sprejeli so namreč nekaj pomembnih sklepov, in sicer, da si ljutomerska občina za odlagališče pridobi uporabno dovoljenje, kar pomeni, da pripravi program sana- približno 50 odstotkov vrednosti stanovanj, preostali delež pa odpade na lokalno skupnost. K temu je treba dodati še precej tržnih stanovanj, saj jih je Stanovanjski sklad že kupil okrog 300 na različnih lokacijah v osrednji Sloveniji. Več bo neprofitnih stanovanj Stanovanjski sklad RS je v preteklem letu prosilcem neprofitnih stanovanj predal 250 neprofitnih stanovanj, kar je štirikrat več kot leto prej V letošnjem letu bo zagotovil dodatnih 40 do 50 stanovanj, po predvidevanjih pa bi lahko v letu 2007 ponudil še dodatnih 600 stanovanj. V prihodnje bodo gradili predvsem manjša stanovanja (do 70 kvadratnih metrov). Več sc namreč finančno ne izide. Največje potrebe so v Ljubljani z okolico in Maribbru (po okoli 2000 stanovanj) ter na Primorskem (okoli 500 stano- vanj). Milan Jerše cije in zapiranja odlagališča, ministrstvo pa pregleda vse dogovore med občino Ljutomer in Puconci glede grad nje centralnega odlagališča odpadkov v Puconcih, saj Ljutomer ni podpisal aneksa h konzorcijski pogodbi. Kot smo že poročali, je minister Janez Podobnik ob svojem novembrskem obisku v Ljutomeru napovedal sodelovanje pri reševanju zapletov v zvezi z zapiranjem deponije, nakar je Bernarda Podlipnik, vodja sektorja za javne službe varstva okolja, sklicala župane občin, soupora-bnic ljutomerskega odlagališča, župana oziroma predstavnike občine Puconci in predstavnike z agencije za okolje ARSO. Na sestanku so opredelili probleme, kot sta ureditev odlagališča za njegovo zaprtje - po pravilniku o odlaganju odpadkov bi ga morali zapreti do konca tega leta ali najkasneje do konca leta 2007 - in zahteva krajanov, ki živijo ob deponiji, za odškodnino. Glede odškodnine ministrstvo predlaga, da dokler Še niso dokončno opredeljeni stroški sanacije in zaprtja deponije, oziroma ker postopki še niso končani, se sklep občine Ljutomer o prenehanju možnosti odlaganja odpadkov iz občin Razkrižje, Veržej in Križevci zadrži. V sklopu projekta zapiranja odlagališča naj bi se potem pripravil tudi predlog za plačilo odškod- nine. Kot je navedeno v zapi sniku decembrskega srečanja, bi ta predlog moral vsebovati višino bonitete, vplivni pas, način financiranja in namen porabe sredstev. Po uskladitvi sanacijskega programa, ki ga bodo morali potrditi občinski sveti vseh štirih občin, se bodo potem uporabnice deponije, seveda spet pod očesom ministrstva, dogovorile Še o novih cenah za ravnanje z odpadki. Na decembrskem sestanku pa so načeli tudi žgočo temo gradnje centralnega odlagališča v Puconcih. Kot je povzeto v zapisniku, naj bi bil še ta mesec objavljen ponovni javni razpis za gradnjo C E RO Puconci, do konca junija pa že tudi znan novi izvajalec. Projekt bo financirala tudi EU, konzorcijsko pogodbo pa je podpisalo 19 pomurskih občin, s tem da Ljutomer ni podpisal aneksa k tej pogodbi, po izjavah župana Jožefa Špindlerja zaradi sporne cene zemljišča in netran-sparentnosti postopka. Zaradi tega je bilo na decembrskem srečanju občinama Ljutomer in Puconci naloženo, da na ministrstvo pošljeta najpozneje do 22. decembra vse dopise, uslužbenci pa bodo pregledali tudi vse pogodbe, ki jih je Komunal no-stanovanjsko podjetje Ljutomer sklenilo z občinami Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Vef' že j. Majda Horvat VESTNIK -19. januar 2006 LOKALNA SCENA Končno ureditev mestnega središča Virantova zelena luč Ker je ministrstvo »izrazilo interes in podprlo realizacijo projekta« izgradnje upravne zgradbe v Kocljevi ulici, je s tem dalo zeleno luč tudi za druge projekte v mestnem središču Minuli teden so predstavniki MO Murska Sobota obiskali Ministrstvo za javno upravo v Ljubljani in se vrnili s spodbudnimi novicami ministrstvo je izrazilo interes in podprlo realizacijo projekta novega upravnega centra v Kocljevi ulici, minister Gregor Virant pa je dal v pogovoru zeleno luč za izgradnjo le-tega. Pisno zagotovilo bodo dobili v prihodnjih tednih, ko bo minister obiskal Pomurje, da bi podelil certifikat kakovosti gornjeradgonski upravni enoti. Upravni center z garažno hišo v Kocljevi ulici bo gradilo podjetje SOBOTA CENTER, d. o. o., katerega večinski lastnik je MO Murska Sobota, preostali del pa pripada podjetju Imo-Real. V upravni center se bodo preselile državne službe, ki imajo sedež v Murski Soboti: inšpekcijske službe, geodetska uprava in upravna enota, najverjetneje pa tudi arhiv in prihodnja okrajna uprava Pomurja. Sele ko bo zgrajen poslovno-garažni objekt (kakor ga imenuje z delovnim naslovom Studio Kalamar, ti pripravlja načrte), ki naj bi ga začeli graditi že aprila letos in je vreden več kot 1,8 milijarde sit, bodo lahko nadaljevali z naslednjimi načrti. Tako naj bi nastal na sedanjem gramoznem parkirišču °b avtobusni postaji trgovsko-zabaviščni center z delovnim naslovom Urbani center Murska Sobota, hkrati s to gradnjo pa bodo uredili tudi nekaj let načrtovano krožišče med Slomškovo, Kocljevo, Zvezno (ki bo postala slepa ulica, namenjena pe-^etn) jn Cankarjevo ulico. Urbani center bo prav gotovo največja in najsodobnejša zgradba v središču mesta, načrtovalci pa obljubljajo, da bosta temu primerna tudi atraktivna podoba in vsebina, letnih prostorih bodo parkirni prostori, v pri-'hčju pa trgovski in gostinski lokali ter nekoliko večja trgovina z živili. Vzporedno z Zvezno ulico V Kuzmi odprli zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto Odslej zdravnik v domačem kraju Zagotavljanje zdravstvenega varstva zunaj urbanih središč finančno podpira tudi ministrstvo za zdravje Nov poslovno-stanovanjski objekt v Kuz-za katerega so položili temeljni kamen 11 Praznovanju prvega občinskega praznika, daj že skoraj v celoti rabi svojemu namenu. bo potekal zaprti hodnik kot pokrita mestna promenada. V nadstropju bo zabaviščni center, ki še nima dokončne vsebine, najverjetneje pa bodo v njem prostori za bowling, iiiultikino z najmanj tremi različno velikimi dvoranami in diskom Vrednost naložbe je 2,5 milijarde sit. MO Murska sobota pa načrtuje tudi ureditev oziroma nadzidavo tržnice na južni strani. Po dokončni ureditvi trga med galerijo, knjižnico in Kocljevo ulico bo to edini še neurejen objekt s Ta čas del nekdanje Panonke v Kocljevi ulici že urejajo za potrebe bančne poslovalnice, kmalu pa naj bi tik ob njej začeli graditi upravni center in prvo mestno garažno hišo. Slovesno so ga odprli pred poldrugim letom, minulo soboto pa so v njem predali namenu še zdravstveno ambulanto in zasebno zobozdravstveno ambulanto. Ureditev obeh povsem uničenim pločnikom. Z dograditvijo zgornje etaže v velikosti 1100 m2 bi izboljšali ponudbo storitvenih dejavnosti v tem delu mesta, sredstva za izvedbo investicije v višini 252 milijonov sit pa bodo zagotovili s prodajo lokalov. Tudi začetek te gradnje se načrtuje v letošnjem letu, ko naj bi dobilo mesto svoj prvi mestni vodomet na trgu, ki bo dobil ime po zaslužnem Prekmurcu ali Prleku. Bernarda B. Peček, foto: Nataša Juhnov ambulant je stala 30 milijonov tolarjev, za opremo, v katero je všteto tudi osebno vozilo za patronažno službo in obiske zdravnika na domu, pa so v občini namenili še dodatnih deset milijonov tolarjev. Občani Kuzme, ki so doslej obiskovali zdravstveno ambulanto pri Gradu, bodo imeli poslej zdravnika v domačem kraju, saj bo zdravnik polovico časa delal v ambulanti pri Gradu in polovico v Kuzmi, medtem ko bo zobozdravstvena ambulanta v Kuzmi delovala poln delovni čas Željo in zahtevo po odprtju zdravstvene in zobozdravstvene ambulante so občani Kuzme izražali že ob ustanavljanju nove občine, njihova prizadevanja pa je zdaj podprlo tudi ministrstvo za zdravje. Kot je na slovesnosti ob odprtju novih prostorov dejal minister za zdravje dr. Andrej Bručan, so v ministrstvu zadovoljni, da se zdravstvena oskrba ureja tudi zunaj urbanih središč, zato v okviru finančnih možnosti k temu tudi sami prispevajo del sredstev. Za ureditev zdravstvenih prostorov v Kuzmi je ministrstvo prispevalo 18 milijonov tolarjev in sedaj po Bručanovih besedah za tovrstne potrebe namenja kar dvakrat več sredstev kot v prejšnjem mandatu. L. Kovač, foto: N. Juhnov Selitev vojašnice Večji investicijski val se mestu Murska Sobota obeta tudi ob Kopališki ulici. Po idejnih projektih naj bi na lokaciji sedanjega kopališča nastal bazenski kompleks, ki bo zasenčil celo moravskega (partnerjev za take podvige menda ni težko dobiti). Na desni strani Kopališke ulice sta kompleksa Vrtnarstva Murska Sobota in vojašnice, kjer pa ima Mestna občina Murska Sobota v svojih razvojnih načrtih opredeljeno, da bo na tej lokaciji zgradila šolski kompleks. Pred kratkim so na Ministrstvu za obrambo dobili potrditev, da nameravajo sedanjo vojašnico v Murski Soboti opustiti in zgraditi novo ustreznejšo infrastrukturo na lokaciji Berek. Do konca letošnjega leta naj bi na ministrstvu pripravili idejni in lokacijski načrt ter vso potrebno projektno dokumentacijo, z izgradnjo nove lokacije pa naj bi začeli v letu 2007. Vojska se bo preselila v nove prostore leta 2008. B. B. P. Borivoj Lalovič »Do sedaj smo kupili že 20 odstotkov delnic Linije. Zanima nas samo ta družba, kaj bo s podjetjem dolgoročno, nas zaenkrat ne zanima. Vemo, da so še nerešene zadeve na sodišču - to je pač dodaten riziko. Uspeli smo dobiti 20 odstotkov delnic in to je to, kar smo si želeli. Težko pa je dobiti večino, to vemo. Radi bi postali aktivni lastnik « Robert Janža, doktor agronomije: »Menim, da so problemi v kmetijstvu nastali med drugim tudi zaradi globalizacije. Svobodna trgovina omogoča uvoz iz različnih držav, saj EU ne ščiti več domačega pridelovalca tako kot nekoč. Drugod pa imajo mnogo boljše pridelovalne razmere. Prihodnost vidim v tem, da je treba čim prej uvideti, da ni več najpomembnejša naloga kmetijstva, vsaj v razvitem svetu, pridelovanje hrane, ker je te preveč. Kmetijstvo v razvitem svetu mora imeti nalogo ohranjanja okolja in kulturne krajine. Prav to pa je ena od možnosti, kjer bi Pomurd lahko uspeli.« Aleksander Bagar, Gornji Petrovci: »Male živali, kot so golobi, grlice in zajci, so moja največja ljubezen. Zanje me je že v otroštvu navdušil predvsem dedek Ludvik. Spomnim se tudi, da je pred kakšnimi dvajsetimi leti priletel k nam golob pismonoša king. Bil je ves izmučen. Pri nas je našel varno zavetje in novi dom.« Dušan Bencik, direktor Panonskih term: »Neka dodatna turistična infrastruktura je na Goričkem potrebna, samo sobe in gostinski lokal bo premalo Mi smo predlagali igrišče za golf, saj je to v tujini zelo zanimiva ponudba. To je le ideja in delni pogoj. Odločajo naj drugi.* Laura Žerdin: »O teh temah smo se nekaj že pogovarjali med šolskim letom in brali knjižice, danes pa smo o njih izvedeli še nekaj več. Sedaj vem, da so tabu teme tiste, o katerih se ne govori vsak dan, pa bi se moralo večkrat. O tem bi se morali pogovarjati tudi doma in med sošolci, kjer se o tem premalo pogovarjamo. Največ o teh temah otroci izvemo iz televizijskega spore da« Anton Sep, predsednik Ribiške družine Lendava: »Ko bo dokončno rešen problem meje med Slovenijo in Hrvaško, bomo podpisali listino o sodelovanju športnih ribičev sosednjih dežel pod geslom Mura nas povezuje.« Adolf Vogrinec iz Hercegovščaka - brez strehe nad glavo: »Čisto sem obupan, zato sem vas tudi poklical. V tej hiši, ki je bila nekoč vi-ničarija, sedaj pa je moja, živim pet let. Imam družino, vendar sem se odločil, da živim na svojem Z ženo in otroki šeni sic obdržal stike in me tudi obiskujejo, živim pa po svoje. Pred tremi leti sem dal na zidano hišo narediti novo streho, ki pa se je zaradi nestrokovnega dela sedaj porušila. Dan po novem letu, bilo je ob 5. uri, sem slišal ropot. Mislil sem, da me je kdo prišel obiskat in me je z ropotanjem budit šel sem pogledat, a sem se prijel za glavo, kajti pred vrati sem zagledal špirovce’, ki so štrleli do zemlje. Po telefonu sem poklical policijo, ki je posredovala pri radgonskih gasilcih, ki so mi priskočili na pomoč s ponjavo, da smo lahko hišo zaščitili pred na-tekan jem. Pri tem sta mi pomagala soseda Nevenka in Alojz Muhič, sin Jožek, zet Jožek in njegov sodelavec Damjan. Vsem sem nadvse hvaležen. Sam sem nemočen, saj se težko premikam, zato mi je tuja pomoč nujna. Upam, da mi bo uspelo ostrešje postaviti nazaj, in bo tako moj domek spet zaščiten. Drugega si ne želim, le da imam streho nad glavo in toplo sobo, kjer lahko živini svoje življenje« 6 GOSPODARSTVO 19. januar 2006 VESTNIK Priložnost za delavke Koncept Optimuma Ponuja jo podjetje Polo - modeli Razvojni javni sklad Lendava je sredi decembra podjetju Polo - modeli iz Slovenske Bistrice, podjetju za proizvodnjo in trgovino s tekstilnimi izdelki, oddal v najem 400 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov, kjer je do stečaja gostoval Koncep Optimum. Pogodba o najemu s plačilom najemnine je sklenjena do konca januarja. Delnice Linije na »razprodaji« FIN-CONTO trdi, da želi postati aktivni lastnik »Po našem statutu delnic zunanjim kupcem ni mogoče prodajati, ampak sa- Bistriško podjetje je namreč pri svojih strojih, ki so jih pripeljali in postavili v najete prostore, začasno zaposlilo petnajst delavk, ki so prej delale v Koncept Optimumu, o prihodnosti proizvodnje v Lendavi pa naj bi odločal tuji partner oziroma njegovo zadovoljstvo z delom, ki ga sedaj opravljajo zanj. Novi najemnik je proizvodnjo zagnal brez dodatnih zahtev javnemu skladu. Kot ustanovitelji in pooblaščenci podjetja Polo - modeli so vpisani Tatjana in Štefan Polanšček ter Ludwig Graf, v poslovnih krogih pa podjetje poznajo po korektnosti v poslovanju. Po izkazanem uspehu gre za podjetje z manjšim obsegom proizvodnje, vendar s pozitivnim poslovnim izidom. Podjetje ni zadolženo, po znanih podatkih pa je brez bremen tudi njegovo nepremično premoženje. Glede nihanja števila zaposlenih je mogoče sklepati, da ob matičnem podjetju obstaja še hčerinska družba. M. H. 25 let hotela Lipa Gostom in naključnim obiskovalcem so pripravili v lendavskem hotelu Lipa zanimivo in bogato razstavo, ki ponazarja prehojeno pot v 25 letih od prvih korakov do najnovejših pridobitev, ki danes hotel in njegovo ponudbo uvrščajo med pomembne v slovenskem prostoru na področju zdravja, turizma in sprostitve ... F. Bo. Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. .sthafskt* Novaka MitskaSotWta mo interno,« je še pred kratkim trdil direktor Avtobusnega prometa Jožef Veren Skrb za grad pri Gradu Strah zbujajoča skrb in priložnost Čeprav se je v gorički grad do sedaj vložilo že veliko državnega in še več evropskega denarja, stavba še zdaleč ni do konca obnovljena Kljub temu se na Ministrstvu za kulturo pripravlja dokument o predaji tega veličastnega objekta v roke Krajinskemu parku Goričko. Po skoraj dveh letih je postal javni zavod KP Goričko institucija z letnim proračunom 60 mio. sit (za letos imajo obljubljenih 83 mio. sit) in dodatnimi sredstvi iz projektov in raz pisov v višini okrog 140 mio. sit Toda v upravljanju zavoda so prav vse nepremičnine, ki so v lasti države na območju krajinskega parka, in ne zgolj graščina pri Gradu. Kako bo do uspeli upravljati to nepremičnino, bo pokazal čas. »Ker je grad Grad z zakonom o lastninjenju kulturnih sporne nikov v družbeni lasti postal last države in ga je do sedaj upravljalo Ministrstvo za kulturo, ga bo na osnovi vladnega sklepa Ministrstvo za kulturo predalo v upravljanje Krajinskemu parku Goričko. Za vzdrževanje objekta bo odslej skrbel Krajinski park Goričko. Ministrstvo za kulturo bo skupaj s Krajinskim parkom Goričko ter Ministrstvom za okolje in prostor zagotovilo nadaljnje obnavljanje gradu,« so nam odgovorili na Ministrstvu za kulturo in še dodali, da pa bodo v okviru svojih pristojnosti skrbeli, da se bodo ohranjale spomeniške lastnosti objekta ter da bo objekt dostopen najširši javno sti. Po njihovem mnenju je tudi vsebina obnovljenega gradu že opredeljena: v njem bo sedež javnega zavoda, namenjen pa bo tud) kulturnim, turističnim in gostinskim dejavnostim. Verjet no pa ob prenosu upravljalskih funkcij nihče ni nameraval prenesti organizacije najodmevnejših prireditev na zavod ali druge organizatorje, kajti tako na kul turnem kot okoljskem ministrstvu so prepričani, da mora grad koristiti tudi lokalnemu prebivalstvu. Minister Janez Podobnik je med svojim zadnjim obiskom gradu o prenosu graščine v upravljanje javnemu zavodu pove dal: »To je velika priložnost in strah zbujajoča skrb in odgovornost. Do sedaj je bilo grad zelo Golfsko igrišče ob gradu Med resnimi interesenti za sodelovanje pri obnovi goričkega gradu oziroma ureditvi turističnih sob in gostinskega lokala so Terme 3000 iz Moravskih Toplic. Že nekajkrat so se sestali s predstavniki lokalne skupnosti, zavoda ter ministrstva za okolje in prostor in ministrstva za kulturo. Njihov predlog in delni pogoj je, da bi hkrati z obnovo gradu ob gradu zgradili tudi golfsko igrišče. »Neka dodatna turistična infrastruktura je na Goričkem potrebna, samo sobe in gostinski lokal bodo premalo. Mi smo predlagali golfsko igrišče, saj je to v tujini zelo zanimiva ponudba. To je le ideja in delni pogoj. Odločajo naj drugi,« je povedal direktor Panonskih term in Term 3000 Dušan Bencik. Družba Linija, ki so jo v de vetdesetih letih ustanovili zaposleni in nekdanji zaposleni. je 50-odstotni lastnik Avtobusnega prometa Murska Sobota. 47-odstotni lastnik je D. S. U. (Družba za svetovanje in upravaljanje), 2 odstotka pa sta v lasti zaposlenih. Čeprav lastništvo še ni povsem »čisto«, saj sta na sodišču vsaj dve nerešeni zadevi (zaradi tožbe družbenega pravobranilstva še vedno niso unovčeni certifikati), in čeprav ima podjetje Avtobusni promet sprejet status, v katerem je zapisano, da lahko delnice prodajajo lastniki le notranje, pa to ni oviralo zunanjih interesentov za nakup delnic.Decembra smo izvedeli, da namerava kupiti delnice Avtobusnega prometa Agro servis, ki je jeseni že kupil Vrtnarstvo Murska Sobota. Takrat je solastnik Agroservisa in Vrtnarstva Borivoj LaloviČ to odločno zanikal. Pri tem je prav gotovo dr- enostavno obnavljati, ker se je vedelo, kje začeti in kaj narediti. Zdaj se mora grad stabilizirati v programskem smislu. Veliko stvari je, ki jih je treba tehtno določiti: od tega, da bi grad lahko uporabljali za protokolarne namene, turizem, kulturno animatorstvo, muzejstvo, knjižničarstvo... Upoštevati moramo, da služi lokalnemu prebivalstvu, domačinom, hkrati pa je treba tudi iskati najboljše možne rešitve« Prav ministrstvo za okolje in prostor pa mora po mnenju kulturnega ministrstva zagotoviti dobro sodelovanje med lokalno skupnostjo, zavodom in dosedanjimi uporabniki prostorov. Bernarda B. Peček svojih rokah, je 50-odstotni lastnik Avtobusnega prometa, še vedno pa ni dokončno rešeno lastništvo D. S. U. žal figo v žepu, kajti delnice Linije kupuje družba FIN-CONTO s sedežem v Ljubljani. Direktorica družbe z omejeno odgovornostjo, ki je ukvarja s posredovanjem in finančnimi storitvami in je bila ustanovljena 4. junija 1998 leta, je Mirjana Sobočan. Na izpisku iz sodnega registra z dne 12. januarja 2006 je kot prokurist naveden Borivoj LaloviČ. Ta sicer trdi, da od leta 2000 ni več lastnik družbe in da je izstopil iz nje leta 2003 Dru žba FIN-CONTO se je lotila nakupovanja delnic Linije kar z V stečaj obe, družba V. P. A. in ustanoviteljica V. Paul Anna Objekt last matice, strojna oprema od hčerinske firme Brez dela ostalo sedemdeset delavcev VeljKopolansko Šiviljsko podjetje V. P. A. je od 5. decembra v stečaju, nekaj dni pozneje pa je bil stečajni postopek uveden tudi za V. Paul Ano, družbo ustanoviteljico. Predlog za stečaj je podal murskosoboškemu okrožnemu sodišču direktor družbe Jože Ružič, saj so se težave v poslovanju nadaljevale tudi po uvedbi prisilne poravnave. Brez dela je ostalo 69 zaposlenih, večina šivilj, ki so po dogovoru z direktorjem zaradi neporavnanih obveznosti stroje ustavile 19- oktobra in potem do uvedbe stečajnega postopka ostale na dopustu. Po sklepu sodišča vodi stečaj družbe V. Paul Ana,Tei je tudi lastnica objekta, dr. Štefan Ščap, hčerinske družbe V. P. A., ki je lastnica strojne opreme, pa mag. objavo malega oglasa po lokalnem radiu, kjer so navedli posebno telefonsko številko in sedež poslovalnice v KroŠki 58 -to pa je seveda lokacija Agroservisa. >Do sedaj smo kupili že 20 od stoikov delnic Linije. Zanima nas samo ta družba, kaj bo s podjetjem dolgoročno, nas zaenkrat ne zanima,-Vemo, da so še nerešene zadeve na sodišču - to je pač dodaten riziko. Uspeli smo dobiti 20 odstotkov delnic in to je to, kar smo si želeli. Težko pa je dobiti večino, to vemo. Milorad Vidovič. Slednji je povedal, da stečaj teče po načrtu. Zaposleni so se prijavili na Zavod za zaposlovanje, v stečajni postopek pa prijavili tri plače, regres za letni dopust, malice in potne stroške. Delavcem dolguje tri plače tudi matično podjetje in so jih prav tako prijavili v stečajni postopek. V postopku je cenitev osnovnih sredstev, nekaj pa je tudi izdelkov, ki so manjše vrednosti in bo zanje stečajni upravitelj sodišču najverjetneje predlagal, da jih razdelijo med delavke. S stečajem velikopolanskega podjetja, katerega večinski lastnik je bila družba S. R. P. iz Beltince, četrtino premoženja pa je pripadalo Matiji Slaviču, so se končale skoraj dve leti trajajoče težave v poslovanju. Začele so se v začetku leta 2004, ko je sodelovanje odpovedal nizo Radi bi postali aktivni lastnik,« nam je povedal LaloviČ. Delnice Linije pa odkupujejo tudi drugi zaposleni v Avtobusnem prometu Direktor Jožef Veren je potrdil, da so se lotili tega, ker želijo, da ostane Avtobusni promet v rokah zaposlenih. »Zaenkrat imamo dober občutek,« je povedal Veren, bi pa raje videl (in vsaj tu sta enakega mnenja s konkurentom), da o tem sploh ne bi pisali, da se ne bi ustvarila panika. Bernarda B. Peček zemski partner Westerman. Vodstvo je pripravilo program prestrukturiranja, v katerem je predvidelo tudi zmanjšanje zaposlenih, vendar se je potem odločilo za ustanovitev novega podjetja V. P. A. in prezaposlitev zaposlenih, v matičnem podjetju pa je pustilo obveznosti. Toda težave so se nadaljevale, čeprav je de žava s subvencijo v višini 1,^1 milijona za delovno mesto podprla 11 novih zaposlitev. Sred> lanskega leta so zaposleni plače začeli izterjevati s stavko, direktor Jože Ružič pa je julija predlagal prisilno poravnavo. Podjetje ni uspelo dobiti na ročil za polno zaposlenost, težave pa so prebile dno, ko so zaposleni izvedeli, da podjetji ni nakazovalo odtegnjenih pU' spevkov za zavarovanja, Po p°' vrnitvi teh sredstev in v dogovoru z direktorjem so potem 1? oktobra ustavili stroje. M-H- VESTNIK z 19. januar 2006 GOSPODARSTVO 7 Šestdeset let VGP Mura Visoke vode so jih usmerile Podjetje, ki je nastalo takoj po drugi svetovni vojni, se je po večletnem odmiku ponovno vrnilo k svoji osnovni dejavnosti: vzdrževanju nasipov in brežin Vodnogospodarsko podjetje - VGP Mura je bilo ustanovljeno 1946. leta kot firma, ki se bo ukvarjala z vzdrževanjem in izgradnjo vodnogospodarskih objektov, ki so potrebni za boljšo pretočnost tek, torej z dejavnostjo, ki je bila za to pokrajino, tesno povezano z vodo, izjemnega pomena. Regulacije, utrjevanje brežin, izgradnja nasipov, melioracije... v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je imelo podjetje s sedežem (takrat) na robu mesta ob Fazaneriji oziroma v Vrbišču zelo veliko dela. Pa tudi državnega denarja! Povsem drugače je bilo po osamosvojitvi, torej po letu 1991, ko se je močno zmanjšal obseg sredstev. Podjetje se je moralo samo znajti na trgu, zato so se močno usmerili v gradbeništvo, vgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Novo po-glavje se je začelo spet s spremembo lastništva. Ko je postal fom grad pred nekaj leti večin-ski lastnik VGP Mura, jih je v Zclo kratkem času skupaj s Cevnim podjetjem preselil v Lipo-11 ■< kjer je že imel eno od svojih ^žb. In ker so v preteklih letih hko VGP Mura kot Cestno po-^je Murska Sobota razvili tudi gradbeno dejavnost, so novi la-stniki jeseni 2005 začeli s po- stopkom pripojitve, torej da bi združili obe podjetji (ki sta že itak na skupni lokaciji in z enotno telefonsko centralo) v eno družbo. Tadej Ružič, direktor SGP Pomgrad, je povedal: »Mi smo jeseni začeli postopek pripojitve, ocenili smo obe družbi, opravili revizijo, pripravili skupščino, imeli smo tudi pisno pozitivno mnenje in naklonjenost države, ki je to pripojitev podpirala Ko pa je prišlo tako daleč, da bi morali na skupščini to pripojitev potrditi, pa kaže, da... Tako Kad kot država, ki imata skupaj štirideset odstotkov glasov, sta si premislila Očitno želita ta svoj delež v prihodnjih letih prodati, Pomgrad pa tega deleža ne namerava kupiti. Pripojitev je tako že drugič padla v vodo.« S temi poskusi ne bodo nadaljevali, kajti tudi razmere na terenu so se v lanskem letu dodobra spremenile - zdaj se obeta vodnogospodarskemu podjetju veliko dela, ki ga bodo opravili v okviru svoje koncesijske pogodbe (koncesijo so dobili pred dvema letoma) kot vzdrževanje nasipov ob reki Muri. Lansko močno neurje in poplave so odprle državno mošnjo za izgradnjo oz. popravilo nasipov, ki so jih strokovnjaki zahtevali že nekaj let. Jože Domnlko, direktor VGP Mura: »Sodelovanje z ministrstvom za okolje in prostor je Jože Dominko, direktor VGP Mura: »Ker je še vedno naša osnovna dejavnost opravljanje obveznih na log javne vodnogospodarske službe, saj smo podpisnik koncesijske pogodbe, se bomo zdaj po tej reorganizaciji usmerili bolj ali manj samo v to delo. Tako si zamišljamo, da bomo opravljali v glavnem ta javna vodnogospodarska dela, sem spadajo tudi izdelava raznih strokovnih podlag, spremljanje vodne infrastrukture, izvajanje različnih ukrepov in vzdrževanje vodne infrastrukture na obalnih in vodnih zemljiščih ter vzdrževanje vodne infrastrukture, zgrajene v okviru avtocestnega programa.« sedaj zelo dobro. Končali smo kompleten načrt za izgradnjo novega nasipa Benica-Petišo-vci, dolgega tri kilometre. To je prvi tak večji projekt v zadnjih desetih letih, odkar sem direktor VGP Mura. Kakorkoli: avgustovski naliv je pomagal, da smo končno začeli delati v Kotu Te poplave so ganile vse, ki smo kakorkoli povezani z naravo. Po naših izračunih in opozorilih so podpisali pogodbo, ki nas je zelo hitro vpeljala v naš stari posel, in začeli smo delati nasip Kot-Gaberje, dolg 1,2 km in visok 1,2 metra Na nasip smo vozili odpadni material z gradbišča avtoceste, tudi po štirideset kamionov in več na dan je zvozilo tja okrog petnajst tisoč kubičnih metrov zemlje. Angažirana je bila vsa gradbena mehanizacija in bi končali v dobrem mesecu, Če nam na koncu ne bi ponagajalo vreme.« Delo bodo nadaljevali tudi v novem letu, takoj ko ga bodo omogočale vremenske razmere. Pravzaprav naj bi obnavljali celoten nasip ob reki Muri. Dela bo za več let, če ne kar za več deset let. In ker so sedaj opustili misel na združitev s cestarji, se bodo v prihodnje usmerili in specializirali povsem v »vodar-ska dela«, dvajset delavcev pa bodo prezaposlili v družbo Pomgrad Gradnje. Bernarda B. Peček Kadrovske krepitve Panonskih term Prodaja! Ajda zaprta do 17. februarja zaradi obnove kuhinje, restavracije, aperitiv bara in strojnice Gradnja novega hotela Term 3000 v Moravskih Toplicah tik ob hotelu Ajda poteka po načrtih. V teh zimskih dneh opravljajo notranja dela, temeljito pa so obnovili tudi restavracijo, kuhinjo in strojni del bazenskega kompleksa v hotelu Ajda. Že sedaj pa se vodstvo pripravlja na polnjenje novih turističnih zmogljivosti. Tudi konkurenca v kraju Moravske Toplice bo v prihodnje precej večja, zato bodo morali vložiti kar precej energije (in denarja) v to, da bodo potencialne goste prepričan, zakaj so njihove sobe in bazeni boljši. Tako so v minulih tednih z javnim razpisom, na katerega se je prijavilo kar 27 kandidatov, pridobili kar nekaj novih strokovnjakov. Namesto vodje marketinga Štefana Vbroša, ki se je vrnil v Ljubljano, bo od I februarja to delo opravljal Tomaž Pevec (kalil se je v prodajni službi Mon-sa v Ljubl jani), sicer po rodu iz Manjanec. V prodaji bodo na novo zaposlili tudi Vesno Maučec, ki si je doslej nabirala izkušnje v turistični agenciji Intelekta. S 1. majem pa bodo Panonske terme dobile tudi svojo osebo za stike z javnostjo Do kadrovskih zamenjav ali okrepitev pa je prišlo tudi v Termah Radenci, kjer se je že pred časom sprostilo mesto vodje marketinga (razloga za odslovitev sta bila slaba prodaja in prenizke cene). To mesto bo s 1. februarjem zasedel Aleš Topolšek Bernarda B. Peček Pomurca prejela nagrado za izjemne dosežke Naj... delavca dr. Kos in Lipai V Poslovni skupini Sava, d. d., so ob dnevu Save v Kranju gostili župane iz občin, v katerih Plujejo družbe, ki so v njihovi poslovni skupini Člani uprave Save so skupaj z dtrek hčerinskih družb županom pred-'av>H razvojno strategijo njihove po-''l°Vne skupine in si skupno ogledali 1 gumarske proizvodnje, kjer se je PrM 85 leti začel razvoj gumarstva. ^d navzočimi sta bila tudi dva župana iz ^•trajine ob Muri, in sicer Franc Cipot iz "°ravskih Toplic in Jožef Toplak iz Rade-Poleg njiju pa še direktorja Zdravilišča ’denci Milan Hojnik in Term 3000 Mora-Vu toplice Dušan Bencik. V Prešernovem ^dališču v Kranju so bile podeljene na sloji1 prireditvi, ki je bila posvečena najbolj- 111 *n najuspešnejšim sodelavcem, ki jih 'Odlagajo zaposleni sami, nagrade za dela- trudijo, kisrt sposobne sebe v ' P^jotju in s tem motivirajo tudi sodela-p zgledujejo po njih. Podjetje lahko mi ltivno gospodarsko raste le z zadovoljni-ten,.1*505!011™! in ne ustvarja samo dobička, p”' - skrbi tudi za svoje zaposlene. "Plitev priznanj je potekala v zelo obar- vanem razpoloženju, saj je vsestranski umetnik, glasbenik, igralec in še kaj, odlični Jure Ivanušič, s svojimi umetniškimi vložki sproščal ozračje med prisotnimi v nabito polni dvorani, ki so z velikim aplavzom nagrajencem dokazali, da si priznanje zares zaslužijo. Dani Mauko Nagrajenec Stanko Lipai je začel svojo poklicno pot pred tridesetimi leti kot natakar in napredoval v vo djo strežbe v restavraciji Termah Leta 1993 je opravil izpit za direktorja za hrano in pijačo, sedem let kasneje pa za sommeliera. Na gostinsko-turističnih zborih Slovenije je prejel številne medalje. 0 nagradi je s ponosom dejal, da biti naj... delavec v Termah 3000, ki so danes v Sloveniji in tudi v tujini priznano zdravilišče, pomeni velik izziv tudi za naprej. Nagrajenec dr. Ivo Kos, angiolog in kardiolog, živi v Radencih od leta 1973. S svojim delom in bogato osebnostjo je hitro osvojil srca domačinov in krajanov širšega območja nekdanje gomjeradgon-ske občine. Njegovo strokovno delo v Zdravilišču Radenci je bistveno pripomoglo k ustvarjanju kardiološke skupine in stem k utrditvi slovesa Zdravilišča Radenci v svetu. Njegova poklicna pot je predvsem skrb za človeka in za njegovo zdravje. Njegov življenjski urnik je zelo pester deta v Lions klubu Piramida Maribor, poje v zagrebškem zdravniškem zboru Medici Cantores Zagabrienses (nastopili so že v M. Soboti in Radencih), piše pesmi, je recitator, igra golf, prosti Čas pa nameni seveda tudi družini in prijateljem, ki jih ni malo. Na borznem parketu Brez prave smeri na borznem trgu Minuli teden srno bili priča borznemu dogajanju, ki nas spominja na drsenje po toboganu. Začetek minulega tedna je postregel s trgovanjem v izrazitem negativnem trendu, kateremu je sledil sredi tedna odboj in nato trgovanje v pozitivni smeri. Osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 si je opomogel in na nivoju zadnjega tedna pridobil 0,94 odstotka ter trgovanje končal pri vrednosti 4.612 indeksnih točk. Najbolj izrazito pozitivno spremembo smo doživeli pri trgovanju z delnicami družbe Intereuropa, ki so se na ravni zadnjega tedna podražile za 5,4 odstotka pri enotnem tečaju 5.377 tolarjev. Omenjeno rast je povzročilo pričakovanje izbire novih članov in predsednika uprave. Za novega predsednika uprave s petletnim mandatom je bil izbran Andrej Lovšin. Omenjeno novico je borzni trg sprejel z odobravanjem in tečaj delnic družbe se je temu primerno okrepil. V negativnem območju se je trgovalo z delnicami družbe Petrol, ki so se pocenile za 1,9 odstotka pri aktualnem enotnem tečaju 69.288 tolarjev. V pozitivnem območju je v ospredju trgovska družba Mercator, kije pridobila 3,4 odstotka in enotni tečaj trenutno znaša 37.946 tolarjev. Zadnji teden se je ponovno okrepilo povpraševanje po delnicah farmacevtske družbe Krka, ki so se podražile za 2,3 odstotka pri trenutnem enotnem tečaju 107.564 tolarjev. Solidno rast v višini 0,6 od stotka beležijo delnice družbe Pivovarna Laško, ki trenutno stanejo 7.427 tolarjev. Na prostem trgu je bil izrazito negativen teden za delnice družbe Juteks, ki so se pocenile za 2,3 odstotka pri trenutnem enotnem tečaju 26.050 tolarjev. Pocenitev smo zabeležili tudi pri trgovanju z rednimi delnicami KD Holding, ki so se pocenile za 2,5 odstotka in oblikovale enotni tečaj na ravni 11.955 tolarjev. Indeks investicijskih družb PIX na nivoju zadnjega tedna beleži rast v višini 0,6 odstotka in trenutno znaša 3-942 indeksnih točk. Trenutno trgovanje na slovenskem trgu vrednostnih papirjev je na nekakšni prelomnici, kjer se tipa oziroma išče trend za trgovanje v prihodnjih tednih in mesecih. Pravi jasen in konkreten trend še ni nakazan, zato bo treba nanj še počakati nekaj prihodnjih tednov. Med zanimivejše naložbene priložnosti v prihodnjih trgovalnih tednih bi uvrstil trge jugovzhodne Evrope, kjer bi predvsem omenil Romunijo in Bolgarijo, kajti obe državi po vsej verjetnosti 1. F. 2007 vstopata v EU. Kot zanimivost naj navedem, da obe državi dosegata precej višje stopnje rasti gospodarstva kot razvite zahodnoevropske države. Prispevek izraža osebno mnenje avtorja in ne nujno tudi podjetja, v katerem je zaposlen. Članek ne daje nakupnih in prodajnih priporočil. Dodatne informacije po tel: 041 798 466 ali po e-mailu: ste fan. ke rcm ar@svetzavaro va n j.s i Štefan Kerčmar, strokovni svetovalec za kapitalske naložbe (IZ)BRANO 19. januar 2006- VESTNIK Barometer Marijana Škrilec, predsednica Kulturno-turističnega društva Černelavci, si prizadeva, da bi v kraju živeli ljudska pesem in glasba, da bi z njo obogatili kulturni utrip v domačem kraju in se predstavili tudi drugod. Jože Ružič, nekdanji bančnik in na koncu podjetnik z velikimi načrti v proizvodnji tekstila, ravno v tekstilu ni uspel, saj je njegovo polansko podjetje šlo v stečaj. Mag. Marica Horvat, v. d. ravnateljice na šoli v Beltincih, je ponovno v mrtvem teku. Organi šole so jo podprli, lokalni politiki pa zavrnili. Jože Veren, direktor soboškega Avtobusnega prometa, se je znašel v primežu prevzemnih apetitov lastnikov Ag-roservisa, ki počasi »vdirajo« v največjega lastnika Avtobusnega prometa - družbo poo-blaščenko. Glede na dobre politične zveze pa ni izključeno, da pridobijo deleže paradržavnih lastnikov. Gyorgyu Toniki, predsed niku Pomurske madžarske samoupravne skupnosti, večina ne verjame, da je izvedel postopek za imenovanje Člana narodnosti v programski svet RTV Slovenija v skladu s predpisi. Legitimnost izvedbe postopka bo moral dokazati na sodišču. Ante Perčič iz Ljutomera, izdelovalec godalnih instrumentov Umetnost se zrcali v ročnem oblikovanju Usposabljal se je tudi v mednarodni šoli v italijanskem mestu Cremona Glasbili, najprej klarinet, pozneje pa še violina, sta ga privlačili že v osnovni šoli. Mnogi so bili prepričani, da bo njegova dijaško-študentska pot v trdni navezi z glasbo. In je tudi bila. Toda ne na področju instrumen talne virtuoznosti, pač pa v izdelovanju godal, zlasti violin. Tako se Ljutomerčan Ante Perčič razlikuje od ljubiteljskih izdelovalcev raznovrstnih glasbil, saj se namerava ukvarjati s tem poklicno kot edini v Sloveniji. Najbolj znani slovenski in priznani umetnik goslar je prof. Vlit Demšar iz Ljubljane. Njemu pripadajo tudi največje zasluge, da je Anteja Perčiča kot mladega dijaka srednje lesarske šole iz Maribora pritegnil v tovrstno ustvarjanje. Ante je z njim navezal stike v počitniškem času po končanem tretjem letniku, četrtega je prav zaradi njega nadaljeval in tudi uspešno končal v Ljubljani. »Poklic lesarskega tehnika zame ni bil dovolj, moje misli so bile usmerjene Je v izdelavo glasbenega inštrumenta, zlasti violine, zato me je študijska pot vodila v italijansko Cremono, mednarodno šolo za izdelavo violin,« obuja spomine na šolske dni 25-letni Ante Obiskovalci šole so prišli z domala vsega sveta, vsi z enim in istim ciljem - postati samostojni kreativni ustvarjalec violin. Izobraževanje traja sicer pet let. »Po uspešno opravljenem sprejemnem in diferencialnih izpitih sem takoj lahko začel obiskovati 3 letnik. Šolanje sem uspešno končal, potem pa eno leto opravljal prakso pri znanem goslarju in hkrati vpisal študij na fakulteti za glasbo. Ta se je z diplomo končal v Angliji in podiplomskem študiju na West Dean College južno od Londona, kjer sem opravil še leto dni specializacije.« Takšna je bila torej Antejeva študijska pot z zanimivim podatkom, da je v Cre-moni dve leti nastopal v šolskem orkestru z igranjem violine, v Angliji pa je imel obvezen pouk na glasbilu, podobnemu violini - viola da gamba. Njegova glasbila, posneta lani julija na univerzitetni razstavi West Dean College v Angliji 900-letnica Negove Ante in tri njegove violine Kako je v praksi? Iz teorije nas je Ante popeljal še v prakso. Prikazal nam je, kako izdeluje glasbila. Pri delovnem procesu potrebuje kos lesa -za zgornjo ploščad smreko, za dno javor. Osnovo predstavlja model različne velikosti, nanj se lepi, izrezuje in oblikuje preostala konstrukcija. Seveda gre zgolj za ročno delo z miniaturnimi delovnimi pripomočki, kjer je potrebnih do 180 ur za dokončno obliko izdelka. Dodatnih sto ur se porabi za lakiranje, z okoli dvajsetimi premazi in po treh mesecih se violini dodajo le še strune... V osemletnem obdobju delovanja na tem področju je Ante Perčič izdelal enajst violin, eno violo de gambo in en par francoskega instrumenta z imenom de suss. V trajni spomin mu ostaja lastni izdelek violine iz renesančnega obdobja, glasbila, na katerega so igrali pred okoli 500 leti. Ante Perčič pravi, da je poklic zK' nimiv zlasti zato, ker vključuje umetnost ročnega oblikovanja z naravnim materialom. Med najpomembnejše dejavnike gre šteti ustvarjalčeve izvirne zamisli, ki dajejo izdelku bogato vsebinsko vrednoto. Kakšno prihodnost načrtuje? »Še veliko se lahko naučim, zato predvidevam nenehno izpopolnjevanje. Seveda so te možnosti le v tujini - v Angliji, Italiji ali Nemčiji. V tem trenutku še ne načrtujem nič konkretnega, sedaj je na vrsti malo daljši počitek, tudi v aktivnem smislu, ki ga najraje izkoristim za igranje violine. Razmišljati pa bo treba tudi o začetku opravljanja samostojne dejavnosti, torej o odpiranju zasebnega ateljeja.« Kdaj in kje' Zagotovo prezgodnje vprašanje. Niko Šoštarič Tridnevno praznovanje Združili bodo 900-letnico prve omembe kraja Negova in lOO letnico rojstva dr. Antona Trstenjaka V ponedeljek, 16. januarja, se je sestal organizacijski odbor za pripravo ene največjih proslav v goni je radgonski občini in severovzhodni Sloveniji in tridnevnega praznovanja 900-letnice omembe Negove in 100-letnlce rojstva dr. Antona Trstenjaka. Določili so okvirni program praznovanja in datume - slovesnosti bodo v petek, 30. junija, soboto, 1. julija, in v nedeljo, 2. julija v Negovi, predvsem ob gradu, cerkvi in šoli. Z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije smo pred dnevi dobili tudi razveseljivo informacijo, da bo namenilo za prvo in drugo fazo obnove negovskega gradu (razvojni in poslovni načrt revitalizacije gradu Negova je izdelal dr Bogomir Kovač oz. podjetje GEOPLAN) skoraj dve milijardi tolarjev. Organizacija in vsebina letošnje proslave pa sta v celoti v rokah Občine Gornja Radgona oziroma odbora, ki ga sestavljajo predstavniki občine, krajevne skupnosti, turističnega društva, razvojne agencije in drugi (dr, Ivan Rihtarič, Mirko Ro- Predsednik odbora za pripravo tridnevnega praznovanja, za katerega so sicer najprej upali, da bo državno, je dr. Jan# Kramberger z mariborske univerze, sicer pa domačin iz Ra' dvenec. O pomenu tega visokega jubileja je povedal: »Oseb' no mi pomeni praznovanje te zelo visoke obletnice kraja priložnost, da za trenutek ustavimo korak, se obrnemo if pogledamo prehojeno pot več deset rodov naših prednikov, ki so se trudili oblikovati Negovo in njeno bližnjo okolico-Danes smo ponosni na bogato dediščino naše preteklosti, na neokrnjeno naravo, na prijetne in prijazne ljudi, ki tukaj živimo. Veseli me, da kraj ostaja živ in se razvija. Dobra spO' dbuda za naprej je, da se prav v letošnjem jubilejnem leta začenja tudi obširna obnova gradu Negova, kije lahko po' memben mejnik pri nadaljnjem razvoju kraja.« žman, Kristina Žerdin, Slavko Lončarič, Slavica Trstenjak, župnik Jože Horvat, Stanko Rojko, Dušan Zagorc, Zlatko Mulec, Bernarda Hari, Marijana Habjanič, Nuša Pavlica Jakovljevič in Dejan Kofalt). Predsednik organizacijskega odbora je dr. Janez Kramberger. Ob tej priložnosti bodo tudi izdali jubilejni zbornik, katerega urednik je dr. Ivan Rihtarič, in zloženko. Začetek praznovanja bo v petek popoldne ob 16. uri z razstavo o Negovi skozi čas ter predstavitvijo"zbornika in projekta o zdravilnih zeliščih. Zvečer ob 20. uri bodo jurjevski amaterski igralci zaigrali predsta- vo Celjski grofje. Osrednja prireditev bo v soboto; najprej bo od 8. ure dalje predstavitev domačih obrti in vinarjev, ob 10- uri bodo odprli v osnovni šoli spominsko sobo dr. Antona Trstenjaka, ob 11. uri pa bo osrednja proslava, na kateri naj bi bil slavnostni govornik predsednik Vlade R Slovenije Janez Jan ša. Popoldne bodo ob gradu vi- teške igre m »prangerijada« (ig^ dvanajstih krajev, povezane s s*] motilnim stebrom) ter igra v i’*' reč ju Gorska pravda, Sobotni čer bodo sklenili z zabavno Pfl reditvijo Negovska noč. Nedea sko praznovanje se bo začelo’ svečano mašo, od 12. ure dalif pa bodo revija pihalnih orke’ trov in športna tekmovanja. Bernarda B. PeC^ VESTNIK-19. januar 2006 (IZ)BRANO 9 Medsosedski odnosi v Krncih Barometer Spor zaradi ceste prerasel v resne grožnje in napade Žerdinovi pravijo, da so opozarjali, kaj se lahko zgodi s cesto - Občinski svet potrdil zamenjavo - Soseda odločno zanikata, da bi stala za grožnjami ‘Tega, kar se dogaja od 15. oktobra lani, ni mogoče več prenašati. Začelo se je z napadom na vnuka, nato se je lotil mene. Komaj sem mu ušla. Če pokličem policijo, da nas zaščiti, ga odpeljejo, vendar takoj spustijo. Tako ne gre več naprej. Ker res ne vem, kdo mi lahko pomaga, sem poklicala vas,« pripoveduje Marica Žerdin Iz Krneč. Sicer pa pojdimo po vrsti. Življenje Žerdinovili je postalo - tako pravijo - po 15. oktobru nevzdržno. Od takrat so deležni nenehnih napadov in groženj soseda Janeza H. »Še ko je bil v zaporu, je pošiljal pisma, da bo ubil mene in moža. Sploh nisem vedela, zakaj. Ko pa je prišel domov, je pred gasilskim domom napadel vnuka. Le-,a je pustil kolo spodaj in ves prestrašen pritekel domov.« Takrat mu je Marica dejala, naj jih neha nadlegovati, in če ga kaj moti, naj Pove njej ali možu. Nato se je zgodil 15. oktober. Očitno je pazil, da sem ostala sama doma. Zaslišala sem udarec v vrata. Videla sem, da je on in da ima na rokah rokavice. Rekla sem mu, naj gre stran. Ni ubogal in me je napadel. V kuhinji je udapl po mizi. Komaj sem ušla k sosedom. Poklicali smo policijo. Trije policisti so ga odpeljali šele, ko je mož Ivan rekel, da bo sam Marica Žerdin: »Prepričana sem, da za vsem tem stojita soseda, ki se po naši cesti vozita do njiv. Naročata in dajeta pijačo Janezu H., da nam grozi in nas napada.« Tiskovni predstavnik soboške policijske uprave Jožef Prša nam zaradi določil Zakona o varstvu osebnih podatkov ni mogel posredoval odgovorov na vprašanja, koliko prijav so prejeli o naštetih dogodkih v Krncih, kolikokrat so pridržali Janeza H., in če so morda proti njemu podali predloge za prekrške ali ovadbe. Prav tako ni odgovoril na trditve Žerdi-novih, da policisti niso pravilno ravnali. brez moje navzočnosti zakoličil parcelo. Ker se z njim nisem strinjala, sem mejnike vrgla stran. Vse se je hitro razpletlo. Takoj je prišla policija Prijavili so me in sodišče je določilo, da moram plačati 20 tisoč tolarjev kazni.« Zanimivo pa je, da so Žerdinovi pred temi dogodki Janezu H. pomagali. Ko je slednjega mati vrgla iz hiše, so ga vzeli pod streho. »Mož mu je ponudil prenočišče. Njegovo mater je peljal k zdravniku. Jaz pa sem mu tudi oprala oblačila « Za napadi in grožnjami naj bi stala soseda, ki uporabljata njihovo cesto Vendar naj bi Janez H. imel razlog, zakaj se je spravil na njih, meni Marica. Prepričana je, da ga k napadom napeljujeta soseda. »Gre za cesto na naši parceli, ki jo drugi uporabljajo kot dovoz do svojih njiv. Hčerka je nameravala ostati doma, zato smo želeli zamenjati cesto z občinsko cesto, ki pelje za našo hišo. Nisem bila pripravljena, da bi izpeljali zamenjavo tako, kot so ponujali Mi smo skrbeli za cesto in jo uredili na naše stroške. Za občinsko cesto smo opozarjali, da je nihče ne vzdržuje. Niti je niso uporabljali.* Žerdinovi na koncu niso več dovolili vožnje po njihovi cesti. Zato so se po Maričinih besedah začele grožnje. »Kdo pa nam bo poravnal škodo, ki je nastala na hiši, medtem ko so uporabljali našo cesto,« se še sprašuje. »To je smešno, mi nimamo nič s tem« Kakor trdi Marica, naj bi za grožnjami stala soseda in sovaščana Valter Baldaš in Štefan Hul Baldas Franc Cipot, župan moravske občine, je potreboval dve leti za prekinitev pogodbe s »potencialnim« švicarskim vlagateljem, čeprav je takoj po podpisu pogodbe vedel, da gre za »slamnato« podjetje brez kapitala. Slavko Mihalič, nekdanji župan Sv. Jurija ob Ščavnici, je očitno izkoristil zadnjo priložnost in z zamenjavo odvetnika dosegel preložitev obravnave, na kateri bo pojasnil, ali je res nezakonito obračunaval službene poti in asfaltiral cesto do svoje in bratove hiše. ^esta na parceli Žerdinovih, ki jo je več sosedov uporabljalo za dostop do svojih njiv. Območje za domačijo Žerdinovih, kjer je po Maričinih besedah potekala občinska cesta. Aleksander Jevšek, direktor soboške Policijske uprave, ima težave s tehničnim pregledovanjem vozil. Po javnem razpisu, na katerem je bil izbran novi ponudnik za izvajanje storitev, ga je s pritožbo ustavil prejšnji izvajalec. Fada Azzeh, študentka glasbe iz Ljutomera, je dobitnica letošnje Študentske Prešernove nagrade. obračunal z njim. Po polnoči pa je bil doma. Zjutraj je spet vpil o^me Govoril je, da zaman kličem Policijo. Mislim, da so ga že šti-r'krat odpeljali. Nič ne pomaga. Nazadnje je grozil pred dnevi,« je * dejala Marica Žerdin, ki ima tu-o' pripombe na delo policistov. 'Mislim, da policija ne ukrepa us-tfezno.« Marica je opisala Še pri-ko se je sama sreCala z delom Policije in sodišča: »Pred kratkim 'oni imela spor s sosedom, ki je ‘’Občina je seznanjena s problemom. Lastniki parcel in sosedi se ne mOfejo sporazume-Naročili smo že odmero par Čakamo le na malo bolj-razmere, da skopni sneg. Mkrat bomo videli, kje so me" Je povedal Milan Šadl, ob Moravske Toplice. Žerdinovi se pritožujejo, da so stroji, ki so peljali do njiv, poškodovali cesto in tudi hišo. je povedal, da dogajanja ne bo komentiral, ker s tem nima nič, »Ne vem, kar imajo Janez H. in Žerdinovi med seboj,« je dodal Spomnil pa je, da so Žerdinovi prosili, da bi zamenjali lastništvo ceste. Še podrobneje je celotno dogajanje pojasnil Hul, ki je namestnik predsednika krajevne skupnosti Krnci in hkrati občinski svetnik v Moravskih Toplicah. »Skoraj petdeset let se je Žerdi-nova cesta uporabljala, da se je vozilo na njive. Mislim, da so se tako odločili že njihovi starši Predlani smo na občinskem svetu sprejeli predlog Žerdinovih, da se zamenja lastništvo ceste. Občinska cesta bi bila njihova in obratno. Nastal pa je problem, ker bi kot lastniki morali plačati stroške postopka.« Hul se je lani dvakrat oglasil pri njih, da bi dosegli sporazum, vendar dogovora niso dosegli. »Sedaj je naročena uradna izmera«In kako je z grožnjami? »Nič ni res, kar govorijo Žerdinovi, da bi mi pošiljali Janeza H. k njim, da jim grozi,« je sklenil Hul. Andrej Bed e k Anton Sep, predsednik lendavskih ribičev, je glede na izkušnje, ki jih imajo lendavski ribiči s sosedi, jasno povedal, da ne pristopajo k projektu o sodelovanju ribičev sosednjih dežel, dokler ne bo rešeno mejno vprašanje s Hrvaško. 10 OSEBNI PEČAT 19. janua£2006 -- VESTNIK Stanislav Sraka o projektih, kadrih in občinah Mirnih in lahkih služb ni! Po devetih letih se bo Razvojna agencija Sinergija selila v Martjance Stanislav Sraka, direktor Razvojne agencije Sinergija, živi v Beltincih in dela v Moravskih Toplicah za potrebe enajstih občin. Ponosen je na svojo »valilnico kadrov«, saj je dobilo po njegovem mnenju kar nekaj državnih in občinskih služb iz njegove agencije dobre kadre. Se o vseh projektih dogovarjate z drugimi, če morebiti nimajo že podobnega projekta, kot na primer za to ameriško fundacijo? V načelu se mi (ega držimo. Pred kakšnim letom je bilo nekaj problemov, vendar smo se po tem o vsem dogovorili. V bistvu imamo neformalno koordinacijo, kajti formalne strukture med RRA Mura in lokalnimi agencijami, kot je v Moravskih Toplicah, Lendavi, Ljutomeru in sedaj Gornji Radgoni, ni. Toda eno je to, da vsak svoje območje pokriva kot območna razvojna agencija, drugo pa je, da z nekimi vsebinami delujemo regijsko. Na primer Sinergija je referenčni center za e-poslovanje za celotno Pomurje. Pred štirimi leti je PCMG objavil poziv in razpis vsem, mi smo se prijavili, drugi pa se sploh niso oglasili. Če potrebujemo, prosimo tudi druga območja, da k nam napotijo ljudi. Kjer so projekti z neposrednimi regionalnimi spodbudami, obdeluje vsak svoje območje. Če pokriva Goran Šoster ekološko kmetovanje, je on pripravil tudi delavnice na Goričkem, potem se mi s tem nismo ukvarjali. Mi pa smo predhodno ugotavljali potrebe vrtcev in identifikacije proizvajalcev zdrave prehrane v Pomurju. Imate pregled, koliko denarja seje steklo na to območje 11 občin in v Pomurje po zaslugi Sinergije v zadnjih osmih letih? Imamo svoje ustanovitelje: 11 občin, obe obrtni zbornici, območno gospodarsko zbornico in Zavarovalnico Triglav - čeprav z majhnim deležem, a nam to zdaj v novi Evropi pride zelo prav, saj izkazujemo s tem javno in zasebno partnerstvo. Ker smo neprofitna organizacija, imamo po ustanovni pogodbi določeno sofinanciranje občin. To je 8 milijonov na leto, s tem da nam zadnji dve leti občine niso nakazale niti polovice tega denarja. Že dve leti jim govorim, da če ne nameravajo nakazovati, naj to jasno povedo. Potem pa imamo veliko bilanco in mi nekdo potoči, da imamo ve liko milijonov. Pa sem mu kar rekel, da je od tega 6 milijonov njihovih neplačanih računov. Ne da ne bi hoteli nakazovati denarja, problem je, da ne morejo nakazati denarja, Ko kateri dobi kakšen malo večji projekt, potem plača za dve leti nazaj... Če kateri ne bi hotel, bi lahko kot ustanovitelj izstopil in bi se osvobodil teh obveznosti. Pa nočejo. Niso niti hoteli pristati na simbolno ustanoviteljstvo, češ da tisto, kar je zastonj, spet ni nič vredno. Torej ste že za vsako od 11 občin pripravili kakšen projekt? Prav gotovo. Ta delež, ki naj bi ga oni dali nam, večkrat nekako kompenziramo s projekti. Na primer projekti za razvoj podeželja. Lahko trdim, da smo na ta način pokrili 70 ali 80 odstotkov. Tudi najemnino, plače in vse druge stroške si plačamo s projekti. Ta kader, ki ga imate sedaj, bo dobil trajno zaposlitev? Vsakemu sem rekel, ko sem ga sprejemal, da imamo mesto za vse najete, za vse bomo imeli tudi fizično mesto. Vsem je to priložnost, da se razvijejo novi programi. Ne pa to jemati tako: če si boš sam priskrbel projekt, boš imel!. Jaz nimam nikjer uvedenih stroškovnih mest, da bi za vsakega preračunal, koliko je prispeval, sicer ne bo dobil plače. Preko javnih del imamo za letos odobrene tri vključitve, lani smo jih imeli pet. Tu pobiramo dolgotrajno brezposelne na zavodu in jih marsikje lociramo v občine, npr. Cankova, Kuzma, Grad, Šalovci, Puconci, Moravske Toplice, tudi v Beltince. Tako smo jim usposobili in priskrbeli kader oziroma »generiranje proizvedbenih programov«. Razvojna agencija Sinergija je prispevala k razvoju tega območja? Ja, definitivno Zdaj pa še ta konkretni odgovor, kakšni so neposredni finančni učinki občinam, ko jim pomagamo pripraviti projekte - tudi tu se je gibalo okrog 300 milijonov donacij ali nepovratnih sredstev letno, npr. za vodovod v Kuzmi, pa Tišina, Puconci - hladilnica ... Zakaj se ne naredi še več projektov - govori se, daje denarja v Evropi dovolj, le da mi ne pripravimo projektov? Problem je absorbcijska sposobnost. Čeprav se nam je to pred leti še zdelo kot žaljivka, če nam je kdo to rekel - na primer dr. Andrej Horvat je na to že dolgo opozarjal, toda to je res. Absorbcijska sposobnost pomeni, da imaš dovolj lastnega denarja in kadrov. Ko je Hodoš prejel obvestilo, da bo dobil 85 milijonov in rok, do katerega mora dobiti soglasje Ministrstva za finance, smo imeli velike probleme dokazati, da bo lahko plačal DDV. Čeprav je dotacija stoodstotna. Bernarda B, Peček Robert Janža - novi pomurski doktor agronomije »Danes je naloga kmetijstva ohranjanje okolja in kulturne krajine« Svoje delo nadaljuje na srednji kmetijski šoli v Rakičanu Tik pred novim letom smo v Pomurju dobili še nekaj doktorjev znanosti. Med njimi je tudi Robert Janža iz Puconcev, ki je doktoriral na ljubljanski biotehniški fakulteti in si s tem pridobil naslov doktorja agronomije. Kar je še pomembnejše, pa je to, da je Janža eden redkih, ki že vrsto let dela doma, natančneje na srednji kmetijski šoli v Rakičanu, in ga načrti zaenkrat tudi ne vodijo iz Pomurja. Kot pravi Janža, se je po končani osnovni šoli v Puconcih, predvsem zaradi tega ker imajo doma kmetijo, vpisal na rakičan-sko kmetijsko šolo. Dober učni uspeh in vedno večje zanimanje za stroko sta ga pripeljala, čeprav tega ni načrtoval, do biotehniške fakultete v Ljubljani. Za svojo diplomsko nalogo je takrat raziskoval vplive sistemov pridelovanja na pridelek pšenice. »Pšenica je v slovenskem merilu druga najpomembnejša poljščina, poleg tega pa sortnih listah. Poleg raziskovanja je opravljal tudi pedagoško delo. V magistrski nalogi sc je ukvarjal z vplivom sistemov gospodarjenja in gnojenja z mineralnim dušikom na pridelek koruze. »Vesel sem, da sem imel ves ta čas pomoč vseh zaposlenih na šoli in drugih, ki sodelujejo s šolo, ter na voljo šolsko posestvo kot poligon za raziskovanje,« poudarja Janža. Zadnji dve leti se je ukvarjal Še z raziskovanjem za doktorsko disertacijo. Pri tej je šlo za raziskovanje vpliva različnih oblik organskega gnojenja in gnojenja z mineralnim dušikom na mehansko upornost tal in druge lastnosti tal. Ugotavljal je, ali človek v desetih letih lahko močno vpliva na rodovitnost tal z različnimi mešanicami organ skih in mineralnih gnojil. Ugotovitev je bila, da je rodovitnost tal specifična lastnost tal, katere se ne da hitro uničiti in ne hitro izboljšati. To pomeni, razlaga Janža, da je treba z zemljo ravnati racionalno, saj ji rodovitnost težko povrnemo, ko jo enkrat izrabimo. Pri pogovoru nismo mogli mimo vprašanja o stanju kmetijstva pri nas. »Menim, da so problemi v kmetijstvu nastali med drugim tudi zaradi globalizacije. Svobodna trgovina omogoča uvoz iz različnih držav, saj EU ne ščiti več domačega pridelovalca toliko kot nekoč. Drugod pa imajo mnogo boljše pridelovalne razmere. Prihodnost vidim v tem, da je treba čim prej uvideti, da ni več najpomembnejša naloga kmetijstva, vsaj v razvitem svetu, pridelovanje hrane, ker je te preveč. Kmetijstvo v razvitem svetu mora imeti nalogo ohranjanja okolja in kulturne krajine. Prav to pa je ena od možnosti, kjer bi Po mutci lahko uspeli,« razlaga Janža. Hkrati pa opozarja, da s tem ne misli na »brezglavo« biokmeto-vanje. Ti pridelki imajo sicer visoko notranjo kakovost, po zunanji kakovosti pa niso primerljivi z drugimi, vemo pa, da mnogi kupujejo prav po zunanjem videzu, hkrati pa lahko preveč biopridelkov na trgu razvrednoti ceno takšnih pridelkov. Tako Janža predlaga tudi t. i. integrirano pridelavo. Ta je prav tako kot bio pridelava spodbujanja z ukrepi kmetijske politike, hkrati pa ponudi zunanjo in notranjo kakovost pridelkov ter je zaradi strogih predpisov glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev še vedno okolju prijazna. Danes opravlja Janža na srednji šoli v Rakičanu delo profesorja in je tudi koordinator konzorcija srednjih biotehniških šol Slovenije, katerega naloga je razvijanje novih programov in izboljšanje kakovosti izobraževanja. Od leta 2004 je tudi član državne sortne komisije za žita. Posebnih načrtov, recimo kot predavatelj na fakulteti ali kaj podobnega, zaenkrat nima, čeprav se bo letos začel izvajati v prostorih srednje kmetijske Šole visokošolski Študij »Izziv mi bo že, če bom Študentom, ki bodo na našem posestvu opravljali del praktičnega pouka, lahko posredoval svoje znanje in jim pomagal,« pravi Janža. Sicer pa dobre strani tega prvega visokošolskega študija v Pomurju vidi med drugim tudi v tem, da se bodo imeli domači študentje možnost izobraževati v domačem kraju, kar bo zmanjšalo stroške Šolanja. Besedilo In foto: C. K- smo jo pridelovali na domači kmetiji, zato je bila tudi del mojega raziskovanja,« razlaga Janža. Po končanem študiju je dobil delo na srednji kmetijski Šoli v Rakičanu, najprej eno leto preko javnih del, nato pa, ko je vpisal magisterij iz agronomije, je tamkaj deloval kot mladi raziskovalec. Sodeloval je pri izva- janju sortnih poskusov, ki jih opravljajo na šoli, saj imajo enega od treh največjih poskusnih centrov v državi, kjer potekajo poskusi s sortami, ki še niso v VESTNIK -19. januar 2006 KULTURA 11 Evangeličanski koledar 2006 Kako obdržati verske in humanistične vrednote v času globalizacije? Tudi letošnji evangeličanski koledar so oblikovali in zasnovali duhovniki in nekateri drugi stalni sodelavci, ponuja pa nadvse zanimivo branje, o katerem je ne samo vredno, ampak celo nujno razmišljati Pa ne le tistim, ki jim je koledar namenjen - evangeličanski skup' nosti - ampak tudi vsem drugim -neevangeličanom, ateistom, humanistom, ljudem različnih poklicev in stanov, saj se skozi prispevke kot rdeča nit vleče opozarjanje na pasti novega globalizacijskega sveta in na izganjanje vrednot, ki so bile včasih samoumevne. V tem smislu je zastavljena že uvodna beseda škofa Geze Erniše, ki kljub »hudim časom« opozarja na letošnje vodilo Ne bom te pozabil, ne bom te Zapustil in nadaljuje, da pri določanju Prioritet ne smejo manjkati vrednote, brez katerih je življenje prazno in brez smisla. Ljubezen pa, poudarja, mora imeti vedno prednost pred drugimi vrednotami. Če namreč ljudje nimamo ljubezni do bližnjega, naša pobožnost Bogu ne ugaja, ne zanimata ga tudi naša molitev ne udeležba pri božji službi. A udejanjiti ljubezen bo zelo težko, ce ne bomo ohranili vrednote solidarnosti, razpravlja dr. Cvetka Hedžet Toth v prispevku o knjižici Poslednji spisi dr. Vekoslava Grmiča in avtorjeve misli umešča v širše teološke, filozofske in družbene razsežnosti. Kapitalizem in evangeljska doktrina sta nam, tako pravi, nezdružljiva, kajti kapitalizem je že svojem bistvu nasproten človekoljubju in dejansko sloni na egoizmu - posledica tega pa je naraščanje socialnih, duhovnih, ekoloških problemov. Reši-lev je, če bo možna, sožitje v dialogu, sodelovanju, akciji, ki je krščanska, izražanje drže, ki živi po evangeliju. Evangelij pa zahteva solidarnost, ki bo morala postati globalni etos sveta. Mimogrede pa odpira tudi zanimivo vprašanje, kaj lahko stori etično naravnani ali verni kapitalist, ki pa ima v boju na trgu kaj malo manevrskega prostora. Po svoje se temu delu razmišljanja pridružuje Leon Novak s svojim poročilom o delu društva Iniciativa, katerega slovenski predsednik je in združuje vodilne kristjane iz gospodarstva in politike. Videti je, da se ravno to društvo sprašuje, ali so kristjani ob uveljavljanju svojih vrednot lahko uspešni podjetniki na evropskem trgu -torej, ali je solidarnost kot etična drža zmožna kaj spremeniti v odnosu delavec - delodajalec. Zanimiva so tudi razmišljanja o vrednotah in vernosti danes, predvsem v »organizirani verski skupnosti«. Aleksander Balažič razpravlja o vernosti, kakršna je bila nekoč, in o dvomu današnjega izobraženega človeka, ki to vernost najeda in razjeda, svoje razmišljanje pa nadaljuje v prispevku Ali se da biti tudi jutri kristjan?, kjer izhaja iz spoznanja, da mladi ljudje ne razumejo več verskega jezika babic in dedkov in jih tudi ne zanima - del sodobnega človeštva je prepričan, da lahko dobro živi tudi brez vprašanj o Bogu in odrešenju, vendar je avtor prepričan, da bo krščanstvo ostalo in da je posebna naloga kristjanov, da s svojo vero širijo v svetu pravo luč, luč Jezusa Kristusa. Njemu namreč pripadata preteklost, sedanjost in prihodnost. Evgen Balažič pa se v prispevkih Karizma ali urad ter Služba v cerkvi zavzema za živo, s Svetim duhom presvetljeno občestvo. Zelo zanimivo je tudi razmišljanje Geze Erniše o razklanosti človeka od izvirnega greha naprej, osvetljuje ga v luči sodobnega človeka, ki se izvirnega greha, tudi če ga jemlje kot mit ali pravljico, še vedno ni otresel, še vedno namreč hoče biti enak Bogu - torej imeti spoznanje, vedeti in razkriti vse, v tem pa sta hkrati njegova veličina in njegova nesreča izjemni. Za bralce, ki evangeličanske vere in zgodovine ne poznajo, pa utegnejo biti privlačni članki, ki se ukvarjajo s preteklostjo protestantizma. Ludvik JoŠar opozarja na 475 let augsburške veroizpovedi in osvetljuje burno obdobje Luthrovega boja in zavzemanja za prenovo cerkve tako s posvetnimi oblastmi kot s papežem ter ponovno opozarja, da pravega razloga za grobe obsodbe protestantizma pravzaprav nikoli ni bilo. Franc Kuzmič je v predavanju Luthrova spisa o svobodi in suženjstvu razmišljal o njegovi na videz nasprotujoči si izjavi: Kristjan je svoboden, gospodar vsega in nikomur ni podvržen. Kristjan je pokoren služabnik vsega in je vsakomur podvržen, kar gre razumeti, da notranja svoboda, ki pri-, haja od Boga, tudi njegove navidezne zunanje nesvobode ne more ukiniti. Najdaljši in najbolj poučen pa je prispevek Evgena Balažiča Luther in Sveto pismo, v katerem želi predstaviti o Luthru predvsem to, kar bi bilo veljavno Še danes in kateri so bili mejniki njegovega razvoja in spoznanj ob nenehnem študiju Svetega pisma, ki so privedli tudi do njegove kritike katoliške cerkve - tam, kjer se njeno javno delovanje s Svetim pismom ni pokrivalo. Balažič v nekaj poglavjih obravnava: Opravičevanje po veri, Luther o Božji besedi, Zakon in evangelij, Beseda in duh, Luther in molitev, O krstu, Sveti krst in pokora„Gospo-dova večerja. In s tem je v bistvu kratko in razumljivo prikazano bistvo evangeličanske vere za vse, ki jo slabo ali sploh ne poznajo. Naj navedemo le kratek od- lomek: Ne učenje cerkve, temveč Sveto pismo je merilo človekove vere. Človek mora sam priti do spoznanja, da je Božja beseda tisto, kar veruje ali izpoveduje v veri, in to je potem razlog, zakaj veruje. Tako postavlja Luther edino avtoriteto, ki se ji mora človek v veri ukloniti, in to je avtoriteta Boga, Jezusa Kristusa, Božje besede. Bog po Svetem pismu neposredno govori in mu daje spoznanje, omogoča razumevanje Božje skrivnosti v srcu Iz tega ne sledi, da bi bilo oznanjevanje tistih, ki so poklicani v službo besede, odveč, ne, le avtoritete nima nihče, ki bi bila enaka avtoriteti Božje besede, delovanju Božjega duha po Božji besedi v človekovem srcu. O preteklosti govorijo tudi prispevki Zdenke Jelenovec (Trubar in nastanek slovenskega knjižnega jezika), Otha Lutharja (Med renesanso in reformacijo), Jane Kerčmar ml. (Jezus, most med krščanstvom in židovstvom), Marka Kerševana (Protestantizem, slovenska identiteta in združujoča Evropa) in Štefana Bezneca (O grehu...). Pa omenimo še meditacije na svetopisemske izreke v začetku vsakega meseca, prispevke o delovanju cerkvenih občin, literarno in likovno prilogo z deli znanih slovenskih slikarjev ter sklop madžarskih prispevkov na koncu. Berimo torej, da se bomo bolje poznali in se na ta način bolj spoštovali. Resda že velikokrat slišana modrost - a kako zelo je koristna! B. B. L 5. flavtistični dan v Murski Soboti V iskanju novega lana? Ne, lahko odgovorimo na vprašanje iz zgornjega naslo-V;L Novega lana Andersona, najbolj znanega rokerja med flavtisti in najbolj znanega da v tis ta med rokerji iz sku-P'ne Jethro Tuli, za zdaj ne 'H’ In sicer iz enega enostavna razloga: na 5- flavtistič-nent dnevu v Murski Soboti, k' ga pripravlja domača glasbena šola, so bila v ospredju predvsem dekleta. 1 ako je bilo vsaj na koncertu ekmovalcev - nagrajencev mednarodnih tekmovanj v Galeriji 1 K, kjer so nastopile Lara Šala-'"°n iz Glasbene šole Sevnica z Gossecovim Tamburinom, Tama-Čepirlo iz GŠ Postojna (Popp: Gozdno cvetje), Maja Kalin - Kan-iz GŠ Ajdovščina (Moussorgski: ^Pak), Katja Kovič, Aleksandra Iva Miloševič, Boris Bizjak in Marko Zupan so poleg nastopa vodili tudi glasbene delavnice za mlade flavtiste. V Domanjševcih obnavljajo cerkev svetega Martina Domanjševska cerkev je bila zgrajena v 13 stoletju, posvečena pa je svetemu Martinu. Cerkev kot kulturnozgodovinski spomenik v občini Šalovci je načel zob časa. Delno je bila obnovljena pred tridesetimi leti. Občina Šalovci je pred nekaj leti prispevala milijon tolarjev, in sicer za zamenjavo opeke na severni strani cerkve. Cerkev je v zelo slabem stanju, zato je potrebna temeljite obnove. Lani so se na cerkvi začela nekatera obnovitvena dela. Uredili so odvajanje drenažnih voda, obnovili severno fasado ter utrdili zvonik in absido. Vgradili naj bi tudi nova kovinska romanska okna in namestili žlebove. Predračunska vrednost obnovitvenih del je ocenjena na osem milijonov 400 tisoč tolarjev. Za obnovo je šest milijonov prispevala država, občina Šalovci je primaknila milijon tolarjev in prav toliko ministrstvo za kulturo Republike Madžarske. Od skupne vsote projekta je ostalo nepokritih 400 tisoč tolarjev. V Domanjševcih so prepričani, da bodo v prihodnje nadaljevali dela v notranjosti cerkve ter obnovili zvonik in celotno streho. Cerkev si čez leto ogleda veliko turistov. - J. Ž. u cumouuw rmiin Q nakazujte na račun: «*96-0092393969 Škrilec in Nina Škof iz GŠ Gornja Radgona (Niessner: Der Regen-tanz), Tanja Jarc (Coriolis: Humoreska), Maruša Grošelj (Popp: Sonatina št. 1 v C-duru, 1. stavek), Sara Herman (Godard: Allegretto) in Klara Veteršek (Proust: Prelude et Dance) iz GŠ Zagorje, Tonka Matič, Saša Hauko in Tjaša Černjavič iz GŠ Murska Sobota (De Bosmortier; Sonata d-mol 1. Doucement), Katarina Čivre iz SGBŠ Maribor (Popp: Ruska ciganska pesem), Tina Čelič iz SGBŠ Ljubljana (Godard: Allegretto, Ibert: Entr’acte) in Anja Colja (Bourne: Fantaisie brillante sur Carmen). Nastopajoče so spremljali Katja Krnc, Snježana Pleše, Urška Vidic, Darja Slejko in Erna Lukač na klavirju, Tino Čelič pa Damjan Stanišič na kitari. Dan prej, ko so potekale tudi glasbene delavnice, je le nasto- pilo nekaj moških. In sicer sta na koncertu ob Ivi Miloševič zaigrala tudi flavtista Marko Zupan in Boris Bizjak (na posnetku, op. p.), korepetitorka pa je bila ravnateljica soboške glasbene šole Erna Lukač. Torej novega lana Andersona sicer še ne bo, je pa čisto mogoče, da bo šla po njegovih stopinjah kaka mlada slovenska flavtistka. T. K., foto: J. Z. Lipovska pout Pred kratkim je Krajevna skupnost Lipovci ob pomoči vseh društev in organizacij iz vasi izdala 9. številko glasila Lipouvska pout. Glasilo, ki ga brezplačno prejme vsako gospodinjstvo, vsebuje poročilo o delu sveta KS v letu 2005 ter prinaša pregled kulturnih dosežkov lipovskih kulturnikov na pevskem, likovnem in literarnem področju. Predstavljene so tudi odmevnejše prireditve, ki so med letom v KS. Opisani so številni uspehi športnih kolektivov, delovanje najmlajših gasilcev, poleg predstavitve nekaterih zanimivih posameznikov pa glasilo ponuja tudi nekaj nasvetov za boljše življenje. Zadnji del glasila je namenjen ustvarjalnim dosežkom domačih literatov. Vse skupaj je opremljeno z zanimivimi slikami iz življenja KS. Namen izdaje krajevnega glasila je informiranje o dogodkih v vasi ter zahvala tistim, ki aktivno sodelujejo pri delu in življenju KS Lipovci. - J. Pi. 12 ARHEOLOGIJA 19. januar 2006 - VESTNIK Arheolog Branko Kerman - zemlja nikoli ne pozabi Vse, kar je vkopano ali zakopano, pride nekega dne na površje Arheološko podobo Prekmurja dopolnilo odkritje bronastodobnega naselja na trasi avtoceste Pince-Lendava Novi arheologi -nove metode Res da za Branka Kermana ne bi mogli trditi, da je popolnoma nov arheolog, saj dela v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota že petnajst let, vsekakor pa v arheologiji nima in najbrž nidi ni imel tistih romantičnih predstav o piramidah, Troji in podobnem, o čemer so nekoč sanjali mladi ljudje, ki so hoteli postati arheologi in se proslaviti z izjemnimi, šokantnimi odkritji. Njegova pot do študija arheologije je bila stvarna, zanjo se je zanimal že kot dijak in sodeloval pri izkopavanjih na Šafarskem, Bukovnici in Dolnjem Lakošu. Ta izkopavanja so mu kot prihodnjemu Študentu arheologije veliko pomagala, saj se je na terenu seznanil s takratno metodo arheološkega dela in dobil vpogled v to, kaj sploh je slovenska arheologija, da je to daleč od tistega, kar je bilo tako romantično predstavljeno v knjigi Pokopane kulture. Sledil je vpis na arheologijo, za kar je bilo seveda treba opraviti sprejemne izpite, saj jih sprejmejo le malo, pozneje zanje namreč ni dovolj dela. V njegovem času, kot pravi, je bil študij arheologije še klasičen: prazgodovina, rimska provincialna zgodovina, preseljevanje narodov, Slovani V zadnjem času se je začelo spreminjati tudi to Današnja veda je zelo povezana z antropologijo, pomembne so predvsem raziskave krajine, vsega, kar je z njo povezano, najdbe pa pridejo šele na koncu. Pomembni sta teorija in metodologija, uveljavljajo se nedestruk-tivne metode, to sta predhodni zraka. Sicer pa njegova bibliografija razkriva, da je raziskoval različna obdobja, ki jih ponuja v tem smislu izredno bogato Prekmurje: staroslovanske naselbine in najdbe, bakreno in bronasto dobo, srednjeveške izkopanine... Zadnja leta pa so v središču pozornosti izkopavanja na trasah pomurskih avtocest. Prva večja izkopavanja pred petimi leti na trasi AC Vučja vas-Beltinci so ob odkritju nekaterih do takrat še nepoznanih kultur v Prekmurju - grobišče iz obdobja bakrene dobe, naselbine iz zgodnje bronaste dobe, starejše železne dobe in latenskega obdobja - prav gotovo najpomembnejše odkritje zgodnje slovanske poselitve južno ob Murske Sobote iz časa 7. in 8. stol. n. št. Lansko leto so potekala večja arheološka izkopavanja na odseku trase AC Pince-Lendava, in sicer Koncentracija nanošene keramike na severni strani naselbine Pod grunti - Pince in kmalu so naleteli na pomembno odkritje - na naselbino iz srednje bronaste dobe Domnevajo sicer, da so bile hiše in drugi objekti v naselbini polkrožno razvrščeni Območje pa so zaščitili in upajo, da na njem ne bodo začeli graditi. Naselbina ali bolje rečeno to, kar je od nje ostalo, leži na dvignjenem predelu, na nekakšni terasi. Pod teraso so od krili v koritu jarek za odvajanje vode, ki so ga imeli sprva za neke vrste obrambni zid. Objekti in jame kažejo polkrožno obliko naselja, središče pa je popolnoma prazno, peščeno in kaže čisto drugačno sestavo tal. V vasi, če jo lahko tako imenujemo, so našli ogromno keramičnega gradiva, najmanj 500 kilogramov, veliko je bilo tudi ostankov hišnega ometa, kar kaže, da so bile hiše grajene. Zanimivih je tudi nekaj najdb iz Jama iz zgodnje bronaste dobe s fragmenti Ostanki stojk od objektov na naselbini sledov in katera so naša najbolj znana arheološka najdišča, Branko Kerman odgovarja, da je prekmurska arheologija doživela pravo »zlato dobo« z gradnjo avtoceste. Odkrita so bila arheološka obdobja, ki jih do pred kratkim sploh nismo poznali. Odkopana so bila prva slovanska bivališča oz. zemljanke med Krogom, Bakovci in Mursko Soboto, ki potrjujejo, da so naši predniki živeli na tem območju v času 7. in 8. stoletja, Pomembni so tudi odkritje bakrenodobnega grobišča južno od Kroga in tudi naselbine iz starejše in mlajše železne dobe pri Murski Soboti. Grobišče iz starejše železne dobe in rimskega obdobja je bilo odkrito pri širjenju soboške gramoznice. Tudi lansko leto izkopana sre dnjebronastodobna naselbina na najdišču Pod grunti - Pince sodi med zelo redke naselbine iz tega obdobja v Sloveniji in tudi širše. Čeprav naselbina kaže sorodnosti z bližnjo naselbino Oloris pri Dolnjem Lakošu, predvsem v keramičnih formah, sta tip naselbi-^ ne in njena lega popolnoma drugačna. Jarek za odvajanje vode iz vzhodnega roba naselbine Jame od lesenih pilotov, ki so tvorili zid. Bronasta igla iz jame SE 1319-1220 pregled in zaščita terena s pomočjo geofizike in aeroarheologije. Prva rentgenizira odpornost tal, druga odkriva vegetacijske znake s posnetki iz letala. Slednjo uporablja tudi Branko Kerman, v Prekmurju prvi, ki se je začel ukvarjati s prospekcijsko arheologijo in svoje delo pokazal tudi na razstavi v muzeju leta 2002, ob njej pa je izdal tudi publikacijo Neznano Prekmurje: zapisi preteklosti krajine iz na najdiščih Pod grunti - Pince, Pri Muri, Zatak in Ivanovci. Poleti odkrili naselbino iz srednje bronaste dobe - okrog leta 1500 pr. n. š. Branko Kerman je tokrat vodil izkopavanja na osem hektarjev velikem najdišču z uradnim imenom kovine: bronaste igle za spenjanje oblačil, šivanka, bronasto bodalo, puščična konica - precej redka najdba -, koščki bronaste pločevine, neobdelan baker. Veliko je kamnitih sekir in majhnih kamnitih odbitkov, ki so ostali, ko so rezali kamen za strojenje kož, polno je neobdelanih kamnov, s katerimi so brusili ali mleli - kar kaže vidna obraba na enem delu in, kot že rečeno, ogromno lončevine; poso de na nogah in različne sklede. Naselbina, doslej so izkopali osem hiš, je bila očitno zelo bogata. Posebna zanimivost, ki kaže na način življenja teh davnih ljudi, je, da so našli ogromno keramike, nasute na obrobju naselja. Odmetavali so jo in tako utrjevali rob naselbine, predvsem na južni in vzhodni strani, obenem pa jim je bilo to tudi nekakšno smetišče. Stoletja in tisočletja se prekrivajo in izrivajo na istem prostoru Pri izkopavanjih arheologi velikokrat naletijo na različne kulturne plasti, ki sodijo v različna Časovna obdobja. Tudi »njegovo« najdišče, pravi Branko Kerman, je takšno. V plasti, ki je prekrivala srednjebronastodobno naselbino, so bili odkriti veliko mlajši objekti iz obdobja Arpadovičcv, ki sodijo v čas 12. in 13. stoletja n. št Zahodno od naselbine pa so bili raziskani Še ostanki naselbine iz zgodnje bronaste dobe. Seveda se ob vseh teh stoletjih, tisočletjih in številnih predmetih zastavlja vprašanje, ali je sploh mogoče natančno določiti, kdaj je kakšna naselbina ali predmet nastal. Branko Kerman pojasnjuje, da ima arheologija za določanje starosti na voljo različne metode: lahko so na primer tipološke analize sorodnih keramičnih najdb, če pa je le mogoče, se arheologi poslužujejo radiokarbonskih 14 C-analiz oglja in kosti, pri katerih se pride do dokaj zanesljive datacije objekta. Pestra arheološka podoba Prekmurja Izkopavanja v Prekmurju so se v primerjavi s preostalo Slovenijo začela nedavno - pred tridesetimi leti. Zdaj pa je videti, da se odkritja kar vrstijo in se naš arheološki zemljevid spreminja iz leta v leto, pokrajina vedno znova stopa v središče zanimanja. Vrstile so se poselitve od 3000 let pred našim Štetjem naprej, na vprašanje, katera obdobja so pri nas pustila največ Arheološke raziskave na avtocestni trasi, ki poteka čez Prekmurje, kažejo, da je bila pokrajina zelo gosto poseljena, saj si najdišča sledijo kar drugo za drugim in med njimi so zelo kratka neposeljena območja. To nam zelo nazorno kažejo iZ' kopana najdišča pri gradnji avtoceste Vučja vas-Beltinci in sobo' Ški obvoznici in tudi lanskoletna izkopavanja na trasi avtoceste Pid' ce-Lendava. Podobno poselitveno sliko kažejo trenutni rezultati te-renskih pregledov na odseku era# Betdnci-Lendava. Najdišča sisl£' dijo drugo za drugim od Gančž' nov do Turnišča. Izkopavanja in rezultati novoO" dkritih najdišč na tem odseku bodo dopolnili bogato arheološko karto Prekmurja. Arheološko gradivo (predvsem keramične najdbe) iz izkopanih najdišč je tudi količinsko zelo bogato, tako da imamo z njegovih hranjenjem zaradi prenatrpanost1 in pomanjkanja depojskih prostorov v muzeju resne težave. Bea Baboš Logor VESTNIK -19. januar 2006 KMETIJSTVO 13 Nov prodajno-svetovalni center v Žihlavi Za razvoj kmetijstva in agroživilstva Skupina Panvita svoje delovanje širi tudi na svetovanje ZRNOVIT, ki deluje v okviru Skupine Panvita kot trgovska družba v KG Rakičan, je s svojim delovanjem začel sredi leta 1994 kot skupni projekt družb KG Rakičan, d. d., in Lek, d. d. Trgovina ZRNO-VIT je začela oskrbovati kmetije s krmili, premiksi, mineralno-vitaminskimi dodatki in drugimi surovinami za prehrano živali, s semeni, zaščitnimi sredstvi za varstvo rastlin, mineralnimi gnojili in drugim kmetijskim reprodukcijskim materialom. Svoje delovanje je razširila še na strokovno svetovanje, v okviru skupine Panvita pa je začela kmetijam zagotavljati celovit servis, vključno s prevzemom tržnih presežkov. Od prejšnjega tedna je družba bogatejša še za eno pridobitev, saj so v Zihlavi v občini Sveti Jurij odprli nov prodajno-svetovalni center, z njim pa se bo še okrepilo sodelovanje s kmeti na tem območju, s katerimi je Skupina Panvita že doslej vzpostavila partnerski odnos. V skupini menijo, da je to razvito in pomembno kmetijsko območje, zato so se tudi odločili za odprtje takšnega centra na tem območju. Prodajno-svetovalni center v Žihlavi ima dva zaposlena. V cen-tni bodo svetovali strokovnjaki iz Skupine Panvita in tudi zunanji kmetijski strokovnjaki. L. Kovač Združenje predelovalcev mesa na kmetijah Do vrhunske kakovosti in konkurenčnosti Ovca Bela ima štiri mladiče z Janževega Vrha ul prihajal klic v sili, pač pa klic, da zaležimo nenavaden dogodek. Marku Škrobarju, ki ob delu v tovarni že pet let na mamini posesti goji ovce, je ovca ®cla skotila štiri mladiče. »Takrat nisem bil doma, zato je za ovce skrbela mama Slavica. Trop ovac, ki jih gojim na Janževem Vrhu, šteje 45 glav. Med njimi je tudi oven Dino, •ako da imamo naraven pripust Lani maja je bilo ustanovljeno Združenje predelovalcev mesa na kmetijah. Deluje kot samostojno, prostovoljno, nepridobitno združenje kmetov, ki se ukvarjajo s predelavo mesa kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, katere primarni cilji so povezovanje predelovalcev mesa na kmetiji, skupna promocija za učinkovito predstavitev in prepoznavnost v širšem prostoru, dvig kakovosti proizvodov, vzdrževanje znanja in izmenjava informacij za dvig proizvodnosti. Decembra je združenje prejelo tudi odločbo D pravne enote Ljubljana, da izpolnjuje vse predpisa- Ko je mama pogledala v hlev, je opazila, da se med ovcami sUče več mladičev. Mislila je, da je hkrati skotilo več ovc. Toda tirjfe mladiči so se držali mame Bele, za katero smo vedeli, da kotila. To je redkost, zato smo vas poklicali. Kot vidite, so vsi ravi in jih sedaj posebej negujemo, saj smo jih ločili od tropa. •'Onavadi ima ovca le enega, včasih dva, a redkeje tri ali več mla-1 tv. Nas je razveselila z eno žensko in tremi moškimi potomci er ima za vse premalo mleka, ji pri hranjenju pomagamo z u IHnd hrano. Sicer pa mladiči lepo napredujejo,« je povedal Marko Škrob ar. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger 2 načrtnim delom do uspeha Deveto srečanje praši-cerejcev Slovenije ZaJ '1 rKvenjaku. kjer je farni patron sv. Anton Puščavnik, je 1, 1^ivine» predvsem prašičev, ki goduje 17. januarja, nik' p deveto Antonovo srečanje prašičerejcev Slove- Mccv so se ga udeležili tudi strokovnjaki in ti- Uo« *'° Kdorkoli povezani s to kmetijsko in živilsko pa-•^me Sa’ *ma Sre^anie tako strokovni kot tudi družabni Ptuj0,*1 P°vebljanje v murskosoboški voja-snic< Vouki, mtj num( ,ihjetudi ’z naše regije, se bodo med rugim v tfCh mesecih izurili za '’Nedelu uporabo in vzdrže-'anie osebne oborožitve in vo-l^ke opremi- ter, osnovnih tak-•ix1'1 vojaka na bo- 1 ču. vojakom prostovoljcem se 111 Pr,,unvo|;iU:i: služenjem vo-roka zagotavljajo zdrav- stveno in nezgodno zavarovanje, vštevanje služenja v pokojninsko dobo, prenočišče, prehrana, povračilo potnih stroškov in denarni prejemki. Domovini bodo prisegli 3. marca. Koline in hotel Izbrali smo dva dogodka, ki so ju zabeležili možje postave. Pri njih je moral prespati mož ki se je po končanih kolinah s pestmi in žalitvami znesel nad ženo. Pomiriti sta ga poskušala zet in hčerka. Ker nista uspela, so poklicali policijo. Dogodku iz radgonskega konca je bil vzrok alkohol. Ovadba pa Čaka goljufa, ki je petnajst dni bival v hotelu, računa - 400 tisoč sit - pa ni poravnal. Povrh vsega je v hotelu gostil še svoje prijatelje. Nočne aktivnosti v Lipi Vaščane Lipe razburja dogajanje v enem od lokalov v vasi, kjer streže prelestna mlada natakarica in kjer moškim za določeno vsoto tisočakov še bolj prelestno dekle z Vzhoda pokaže svoje plesne sposobnosti. Kakor smo še izvedeli od neimenovanih domačinov, ki so se obrnili na nas, naj bi dogajanje med plesalko in gosti kar nekajkrat preseglo plesno točko. A.B. Obtožnica proti stečajniku Miranu Žilavcu pravnomočna Najvišja kazen je lahko osem let zapora 240 milijonov tolarjev posodil lastnemu podjetju Ptujsko okrožno sodišče je končalo preiskavo v postopku proti Miranu Žilavcu. Vložena obtožnica Je postala pravnomočna. Sedaj sledi glavna obravnava. Žilavca bremenijo kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po četrtem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 261. Sena Kazenskega zakonika. Pogled v kazenski zakonik odkriva naslednje - tretji odstavek 261. člena: »Uradna oseba, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, pa pri tem niso podani znaki drugega kaznivega Zaplet da ali ne: tehnični pregledi službenih avtomobilov soboških policistov Delo ne bo ohromljeno, ker si prizadevajo opravljati naloge peš ■» , Kot zaplet bi lahko označili razpis murskosoboške policijske uprave za izvedbo tehničnih pregledov za njihova službena vozila. 12. decembrai so objavili ponudbo za tehnične preglede. Na razpis sta se prijavila Agroservis in AMZS. Komisija na upravi je 22. decembra izbrala najugodnejšega ponudnika - AMZS. 29. decembra so z rezultati seznanili oba sodelujoča na razpisu. 6. januarja je Agroservis zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Tri dni kasneje je soboška policija odgovorila in dodatno obrazložila odločitev. 16. januarja je Agroservis vložil zahtevek za revizijo razpisa. Končno besedo sedaj ima urad za naročila notranjega ministrstva. Ker na upravi najverjetneje niso pričakovali zapletov pri razpisu, bi se lahko zgodilo, da bi 1 b vozilom od 120, kolikor jih imajo, potekla vel javnost tehničnega pregleda in bi bila tako neregistrirani Našla se je za- Kriminalisti raziskali gospodarski kriminal Ovadili Mirana Druscovicha iz Koncepta Optimum Kriminalisti soboške policijske uprave so na državno tožilstvo podali več kazenskih ovadb zaradi gospodarskega kriminala. S kaznivimi dejanji je bilo povzročenih za več kot 150 milijonov tolarjev škode. Po naših podatkih so med drugim ovadili Mirana Druscovicha iz Koncepta Optimum, ki ga sumijo kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic, saj je med opravljanjem gospodarske dejavnosti nenamensko porabil dejanja, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let« Četrti odstavek: »Ce je storilec z dejanjem iz prejšnjega odstavka pridobil veliko protipravno premoženjsko korist in mu je šlo za to, da si pridobi tako korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.* Spomnimo, da je sektor kriminalistične policije soboške policijske uprave proti Žilavcu leta 2004 podal kazensko ovadbo zaradi suma storitve očitanega kaznivega dejanja, ko je iz stečajnega premoženja Kmetijstva Črnci posodil 240 milijonov tolarjev podjetju Agranta in skupini podjetij ABC Pomurka, kjer je bil solastnik in direktor. To je storil mimo stečajnega senata, ki ga je vodil sodnik Emerik »Delo Policijske uprave Murska Sobota ne bo ohromljeno, saj imamo dovolj vozil za interventne naloge. Sicer pa si veliko prizadevamo, da bi čim več dela na terenu opravili v neposrednem stiku z ljudmi, peš,« so zapisali soboški policisti v odgovoru na naša vprašanja. slabih 44 milijonov tolarjev. Drugo kazensko ovadbo zaradi preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti so proti njemu spisali, ker si je protipravno pridobil sedem milijonov sit in pol. Tretja ovadba se nanaša na kršenje temeljnih pravic delavcev. Sumijo, da je delavce oškodoval za slabih 32 milijonov tolarjev. Raziskali so tudi druge primere gospodarskega kriminala. Tako so kriminalisti ovadili še odgovorno osebo in družbo za Benko, tako, da ni navedel, kje je deponiral denarna sredstva. Pojasnil je le, da so sredstva deponirana z ugodnejšimi obrestmi, kakor bi jih dobili pri katerikoli drugi banki. V kazenski zadevi se je Okrožno sodišče v M. Soboti izločilo in primer prepustilo sodišču na Ptuju, kjer bo proti Žilavcu stekel sodni proces. Datum začetka sojenja Še ni znan. Spomnimo tudi, da je Žilavcu avgusta lani pravosodni minister dr. Lovru Šturm na predlog nekdanje predsednice soboškega sodišča Marije Močan Roškar odvzel dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije. Razlog je znan: nečedno poslovanje kot stečajni up radi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic, saj so oškodovali gospodarsko družbo za 70 milijonov tolarjev. Zoper osebo z lendavskega območja pa so podali na tožilstvo ovadbo za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Osumljeni je v treh letih z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin glede plačila oškodoval gospodarsko družbo za 960 tisoč tolarjev. A. B. ravitelj Kmetijstva Črnci in Gid-grad Lendava. Kot samostojni podjetnik se Žilavec trenutno ukvarja s pravnimi in svetovalnimi storitvami oz. posli. Andrej Bedek nimiva rešitev: tehnični pregled 19 vozil, ki sta jim januarja potekli veljavnost tehničnega pregleda in registracija, bo opravil Agroservis, saj je soboška policijska uprava pozneje objavila se eno ponudbo tehničnih pregledov za našteta vozila oz. izkoristila 11 člen Pravilnika o oddaji javnega naročila male vrednosti, ki v izjemnih primerih to omogoča. Poleg Agroser-visa se je prijavil tudi AMZS. Kot so še odgovorili na PU MS, njihovo delo ne bo ohromljeno, ker imajo zadostno Število vozil za nujne naloge. Si pa tudi veliko prizadevajo, da bi svoje naloge opravljali peš, kar pomeni: v neposrednem stiku z ljudmi. Pojasnili so tudi, da izvajajo oddajo naročila male vrednosti na podlagi Zakona o javnih naročilih in Pravilnika o postopku oddaje javnega naročila male vrednosti. A. Bedek Po naših znanih poteh Turistične prireditve Negova - V nedeljo, 22. januarja, ob 7.30 se bo začel pri trgovini v Negovi 2. pohod na žegnanje k Antonu (v Cerkvenjak). Tani se bodo ob 10. uri na žegnanju udeležili slovesne maše, nato pa se bodo vrnili po isti poti v Negovo. Pohod, ki bo trajal približno dve uri, organizira Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci. Murska Sobota - V nedeljo, 22. januarja, organizira Planinsko društvo Matica Murska Sobota Vincekov pohod v okviru aktivnosti Gremo skupaj varno v gore. Odhod je ob 7.30 iz avtobusne postaje v Murski Soboti, pohod pa vodi Ignac Prša. Murska Sobota - V Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti je na ogled razstava Hetiške tkanine in vezenine. Tešanovci-lvanci Šel je popotnik po sneženi biljardni mizi Naša tokratna pot nas vodi po tipično ravninski pokrajini, ravno takšni, kot si jo tu risti iz drugih delov Slovenije predstavljajo, ko slišijo ime »Prekmurje«. Pokrajina, ki je ravna kot biljardna miza (del tešanovske zemlje sicer sega tudi na obronke Goričkega, vendar je oddaljen od središča, op. p.), vendar z eno razliko: ravnina sedaj ni odeta v zeleno barvo, ampak jo je v belo zavil nedavno zapadli sneg. Simbolični ravninski vodnjak, imenovan »čiga«, pred vstopom vTešanovce pomembni cestni povezavi Martjanci-Dobrovnik oziroma Murska Sobota-Lendava. Odtod vodi tudi odcep do Suhega Vrha, Vučje Gomile, Fokovccv in tako tudi do novih turističnih točk. V preteklosti so bili Tešanovci precej znani po lončarstvu, še zadnji mojstri pa sedaj skrbijo za to, da ta dejavnost ne zamre. Ob vasi stoji rastlinjak, v kraju pa so dve kapelici, podružnična šola in lep vaško-ga- Lokalni turistični vodniki v Lendavi V Lendavi je podjetje Turizem Lendava podelilo potrdila prvi generaciji lokalnih turističnih vodnikov za opravljen seminar za turistično vodenje. Predavanja so potekala od oktobra do decembra. Udeleženci so pridobili znanje iz zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, geografije z orientacijo, kulinarike in vin terturizma (zakonodaja, psihologija, nastopanje vjavnosti, načini vodenja ...). Predavanja so organizirali v centru Banffy v Lendavi, imeli pa so tudi terenske vaje, kjer so se preizkusili v praktičnem delu turističnega vodenja. Od skupaj štirinajst ude leže n cev j ih je k prvemu izpitnemu roku uspešno pristopilo deset, drugi izpitni raki pa so predvideni konec januarja. Kot so ob podelitvi povedali organizatorji seminarja, so udeleženci pokazali veliko dobre volje in si bodo vsi skupaj prizadevali izboljšati lokalno turistično vodenje, saj se zavedajo, da ima turizem v Lendavi veliko razvojnih možnosti. V podjetju Turizem Lendava bodo tako vzpostavili register lokalnih turističnih vodnikov, ki bodo v prihodnje opravljali turistično vodenje na območju Občine Lendava, - J. Ga. Ena od dveh kapelic v Tešanovcih stoji tik ob podružnični šoli. Tako se na privlačen turistični način prodaja med. Gasilski dom v Ivancih je že pobral nagrado za najlepšega v občini. silski dom. Nedaleč od njega na drugi strani ceste pozornemu obiskovalcu ne bo ušel zanimiv velik mozaik na stranskem pročelju ene od hiš. Od lani pa imajo v Tešanovcih novo turistično-zgodovin-sko zanimivost, namreč spominski park Josipa Benka, v središču katerega je tudi doprsni kip v Puconska turistična in kulturna društva gostovala v Motovilcih »V našon kraje je lepou...« Tešanovcev ne morete nikakor zgrešiti, če se peljete v smeri Moravskih Toplic. Obe naselji sta že povezani tudi s kolesarsko stezo, ki rabi tudi kot pešpot. Tešanovci so tipično obcestno panonsko naselje, saj imajo samo eno stransko ulico Domačini pravijo tudi, da so Tešanovci edina prava pomurska vas, kar še posebej poudarja tipični panonski vodnjak »čiga« na njenem začetku. V naselju so še trije. Kraj se je precej razvil zaradi že omenjene bližine Moravskih Toplic in tudi ugodne lege ob Spominski park Josipa Benka V puconski občini deluje kar nekaj različnih društev, ki imajo v svojih vrstah pevce, folkloriste ali druge člane, ki se ukvarjajo z glasbo in plesom. Pred dnevi so se odzvali povabilu Društva za šport, kulturo in turizem Lukaj iz Motovilcev in skupaj nastopili na prireditvi: V našon kraje je lepou, ka pa v vašon.. J Društvo Lukaj deluje že deseto leto in kot je omeni! podpredsednik društva Zvonko Kolmanko, so vsa ta leta prirejali in se udeleževali različnih prireditev. Tako so večkrat sodelovali pri pripravi pustovanja, redno se spomnijo materinskega praznika, pripravljajo majsko kresovanje, nogometne turnirje in druge zabavne igre. Jeseni je večina časa posvečena pripravam na občinsko prireditev Noč Čarovnic pri Gradu, pozimi pa sodelujejo pri pripravi miklav-ževanja in postavljanju jaslic ob vaški kapeli. Udeležujejo se tudi raznih turnirjev, pohodov ter turističnih in kulturnih prireditev v občini ali zunaj nje. Prav tako so že večkrat gostili različne glasbene skupine pa tudi ljudske pevce in folklorne skupine, kot je bilo to na omenjeni sobotni prireditvi, ki je napolnila dvorano motovilskega gasilskega doma. Za to priložnost so se zbrali: Ženska vokalna skupina Zarja iz Puconcev, Ljudske pevke turističnega društva Vrtnica iz Beznovec, Ljudski pevci turi st ično-kut turn o-športnega društva Pečarovci, Folklorna skupina kulturno-turistič-nega društva Moščanci ter flavti- stka Mojca Hazl in mladi harmonikar Niko Pelci. Kot je povedala Marta Horvat, ki je že pred časom koordinirala povezovanje društev iz puconske občine, so v takšni »zasedbi« nastopali že na Hrvaškem, tokrat pa so se prvič predstavili v Pomurju. Čeprav omenjena društva nastopajo tudi samostojno, je namen podobnih skupnih nastopov poudariti enotnost v občinski zvezi kulturnih in turističnih društev iz občine Puconci ter hkrati na eni prireditvi ponuditi več glasbene in plesne vsebine. Zato, kot Še dodaja Horvatova, si omenjene skupine tudi v prihodnje še želijo nastopati skupaj in razveseljevati ljudi tako doma kot na tujem. Besedilo in foto: C. K. Uspeh mladih gornje-radgonskih planincev V soboto je bilo v osnovni šoli Sostro pri Ljubljani 17. državno tekmovanje Mladi in gore 2006, na katerem so se zelo dobro odrezali mladi gornje radgonski planinci. Ekipa Lakotniki iz osnovne Šole Gornja Radgona (Planinsko* društvo Gornja Radgona) je namreč dosegla četrto mesto. Na to tekmovanje se je z regijskih tekmovanj uvrstilo 26 ekip iz vse Slovenije. V ekipi Lakotniki so tekmovali Vita Petek Regoršek, Blažka Gaberc, Tjaša Mlinarič in Marcel Kovačič. Prvo mesto je zasedla ekipa OŠ Sostro (PD Ljubljana Matica), drugo OŠ Mežica (PD Mežica), tretje pa OŠ Brezno - Podvleka (PD Ožbalt Kapla). - J. Ga. Klub 100 za rekreacijo Z namenom, da bi domačine spodbudil k večjemu ukvarjanju z rekreacijo, še posebej za hojo in kolesarjenje, je Janez Bošnak iz Trimlinov, ki že vrsto let sodeluje pri organizaciji raznovrstnih rekreativnih aktivnosti, ustanovil Klub 100. V Klub se jc že na začetku vključilo veliko članov, novi pa se lahko vključijo v lendavski turistični pisarni vsak delavnik med 8 in 18 uro, v soboto med 9. in 14. uro ter v nedeljo med 9. in 13. uro, ko je pisarna odprta. Janez Bošnak jc Klub 100 ustanovil, da bi spodbudili organizirano, a Še vedno individualno rekreacijo domačinov in vnesli tudi nekaj tekmovalnosti, denimo s številom vzponov in hitrostjo vzponov, pa tudi več družabnosti. Natančneje pa se bodo o nadaljnjih aktivnostih Člani dogovorili na zboru članov kluba konec januarja Pričakujejo, da bo v Klubu 100 okrog sto članov - J. Ga. spomin na tega pomurskega industrialca in gospodarstvenika. V vasi deluje zelo aktivno kul-turno-turistično društvo, ki si je prislužilo mnogo pohval za svojo poletno prireditev Žetev v Tešanovcih, znana je folklorna skupina, upokojenci pa se združujejo v pevskem zboru. Zanimivo je, da se je skoraj enako ime vasi, in sicer Tcšanoc, uporabljalo že leta 143l.Po hišah pa prebivalci danes »skrivajo« šc marsikateri predmet iz kulturnozgodovinske zapuščine, samo povprašati je treba po njih. Pot nadaljujemo proti Bogojini. Takoj v začetku zavijemo na desno in po cesti pridemo do ivanske gramoznice, ki ponuja svoj pogled na kombinacijo tehnološke preteklosti in sedanjosti. Pod snegom in ledom gramoznica sedaj sicer počiva, v toplejših mesecih pa jc tu zbirališče ribičev in tudi »divjih« kopalcev, ki jih opozorila ne odvrnejo od kopanja v mrzli vodi Ivanci so gručasto naselje na prehodu Ravenskega v Dolin' sko. Ležijo sredi polj na levi strani reke Lcdave. Odprto ravnino na vzhodu med potokom Lipnico in Ledavo seka velik mešani gozd Hraščica, Ivanci se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1322 kot »Iwane«. Vredna ogl£' da sta kapelica in gasilski do ki je že pobral priznanja za najlepšega v občini V kraju delu' jeta poleg gasilskega društva S6 klub malega nogometa in t 1 Selenca V vasi je vedno več obnovljenih starejših hiš, nekoč P11 je bil zunaj naselja ob LedaVi mlin, kjer so proizvajali tudi de' ktriko. Ivanci pa imajo v rokav11 še en adut, ki ga lahko turistični bolje izkoristijo: potek rimsl5 točke pred Nagykanizso, '5, in Gleisdorfom, 10. Len-davski šahisti (Pukl, Vučko, Vi- GerenČer, E. Bali in Vajda) \bili z 8,5 točke Četrti, So- ani (T. Gruškovnjak, B. Ko-' M- Kovač, Režonja, Žižek (n Gfah) pa s 7,5 točke peti. h Prav s« v lokalnem obraču-.^bočani s 3,5 ; 2,5 prema-1 Lendavo, so vendarle zao- 2» njimi. ?2r*5 Kovač nadaljuje ’ntagovlto Na januarskem hitropotez-! 01 turnirju ŠD Radenska -je sodelovalo 16 šahi-Hic ^novič je zmagal mojster I s l ,°ris Kovač, ki je zbral v Rolih 13 točk. Drugi je bil |„ ** Buzeti (11,5), tretji pa Harf1 ° ^ariSledijo: Robi ^dsavljevičjože Gruško-tia v 'n Števanec, po 9, Mi- Kovač in Igor Kos, po 8,5. M. J. Tekma v agilityju bo v korani B Pogo. । '' Seima v Gornji Rad-psov e odnevno tekmovanje ^4^ P^1510^ M. J. Rokoborec Jure Kuhar »V igri je bila medalja!« Letno inventuro so pripravili tudi v Rokoborskem društvu Murska Sobota. S tekmovalnimi dosežki v letu 2005 so lahko zadovoljni, saj sta se dva njihova tekmovalca, Jure Kuhar in Mitja Sedmak, udeležila sredozemskih iger. Uspešnejši je bil 21-letni študent Jure Kuhar iz Dankovec, ki se z rokoborbo grško-rimskega sloga ukvarja ze 14 let. Za ta sport ga je navdušil bratranec, ki pa je dokaj hitro prekinil kariero. Jure je imel na sredozemskih igrah lepo priložnost osvojiti eno od medalj, naposled pa je pristal na petem mestu. Spomini na zapravljeno priložnost v španski Abnerii so verjetno še vedno živi? »Seveda Ker je bila v igri medalja, nisem preveč zadovoljen z doseženim, saj je bila skrita želja tretje mesto oziroma bronasta medalja.« Kdo so bili vaši nasprotniki in kdo vam je preprečil veliki met? »V prvem krogu sem se pomeril z zelo izkušenim Egipčanom, ki ima že medaljo s svetovnega prvenstva, na koncu pa je osvojil Odbojkarica Andreja Drevenšek »Cilj je ostati v drugi ligi« Edina pomurska odbojkarica, ki svojo športno pot nadaljuje v tujini, je 27-letna Andreja Drevenšek. Vrsto let je nastopala za prvoligaško ekipo Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera, kot članica razpadlega ljubljanskega kluba Sladki greh pa se je lani jeseni preselila v Francijo in podpisala enoletno pogodbo z drugoligaš-ko ekipo Lyon St. Foins. Andreja je božicno-novoletne praznike preživela v krogu svojih domačih, že 4. januarja pa je od- Odbojka Dobra popotnica pred pokalom Igralci Pomurja Galexa Mira so v 15. krogu 1. DOL za moške upravičili vlogo favorita in premagali Calcit Kamnik s 3 :0 (20, 22,22). To je vsekakor dobra popotnica pred polfinalnim pokalnim srečanjem s Salonitom Anhovo, ki bo konec tedna Gostje se kljub okrepitvam niso mogli kosati z razpoloženimi domačini. Vsi trije nizi so bili sicer odločeni šele v končnici, ko so precej več zbranosti pokazali gostitelji. »Dejansko smo kakovostnejša ekipa od Calcita. V polju smo odigrali domala brez napak, predvsem pa smo bolje servirali. Omenil bi zlasti učinek Gregorja Horvata. Ta tekma pa je bila obenem dobra priprava na sklepni turnir pokala,« pripoveduje tre zlato kolajno v moji kategoriji V repasažu sem dobil za nasprotnika Francoza. To je bil boj na nož, zato se še 10 sekund pred koncem dvoboja ni vedelo, kdo od naju bo napredoval. Na koncu sem izgubil in tako zasedel peto mesto« Pravijo, da je treba dostojanstveno prenaša ti poraze, ki so sesta vni del športa. Zagotovo pa ostaja tudi kak lep utrinek s teh sredozemskih iger? »Sredozemske igre so zagotovo nekaj posebnega, zato jim ne pravijo zaman male olimpijske igre. Prepričan sem, da bom na naslednjih sredozemskih igrah osvojil eno od medalj.« Večje zadovoljstvo pa je bilo nedvomno na 10. Grand prixu Sloven ije v Murski Soboti? »Tako jč. Na tem velikem tekmovanju sem namreč zasedel prvo mesto, čeprav konkurenca ni bila tako močna kot na sredozemskih igrah. Bili pa so navzoči reprezentanti, ki tekmujejo na svetovnih prvenstvih. Je pa najprijetneje biti na zmagovalnem potovala v Lyon, kjer jo še v tem mesecu Čakajo nastopi na treh tekmah prvega dela prvenstva. »Po uspešnem začetku je sledilo slabše nadaljevanje in vse kaze, da bomo med osmimi ekipami uvrščeni okoli 5. mesta, kar nam zagotavlja sodelovanje v končnici in v najslabšem primeru tudi boj za obstanek v ligi,« pravi Andreji »V tekmah z našimi nasprotnicami smo imele obilo smole in domala nič športne sreče, saj smo v zadnjih šestih kolih petkrat iz ner in igralec Pomurja Galexa Mira Branko Novitovič. Pomurje Galex Mir Dacovič, G. Horvat, Flisar, Novitovič, Čeh, Marič, B. Grut, P. Horvat, A. Grut, Kovačec. Drugi rezultati: Prevent Gradnje IG M - Olimpija 3:0, Salonit Anhovo - Fužinar Metal Ravne 3:0, Marchiol Pr-vačina - Krka 3:1. Pari 16. kroga, 28. januarja: Krka - Pomurje Galex Mir, Fužinar Metal Ravne - Prevent Gradnje 1GM, Calcit Kamnik - Salonit Anhovo, Marchiol Prvačina - Olimpija. Prevent 15 13 2 37 Salonit 15 12 3 34 pMMje 15 10 5 30 Prvačina 15 7 8 23 Krka 15 6 9 20 Kamnik 15 6 9 18 Fužinar 15 6 10 12 Olimpija 15 1 14 6 Kako je Polgarjeva ugnala Karpova odru pred domačimi gledalci. V polni dvorani je čisto drugače tekmovati kot nekje v tujini, kjer malokdo ve zate.« Kaj te čaka v letu 2006? »Najpomembnejši tekmovanji sta aprila evropsko prvenstvo v Moskvi in svetovno prvenstvo na Kitajskem, ki bo oktobra Poleg tega me marca Čakajo štirje močni grand prix turnirji na Madžarskem, v Bolgariji, Italiji in Sloveniji« Kakšne so tihe želje? »Na vsakem od omenjenih turnirjev je cilj medalja, na evropskem m svetovnem prvenstvu pa bi se želel uvrstitvi med prvih osem.« Milan Jerše, foto: M. J. Spomini na šahovsko olimpijado na Bledu leta 2002 so še vedno živi. Na njej je v madžarski moški reprezentanci blestela Judit Polgar. Na Bledu se je pretolkla v klub 2700, na naslednjih turnirjih pa ratinga ni le ubranila, temveč ga je še krepko izboljšala. Judit je, kot kaže, končno odrasla in nič več brezglavo ne divja po šahovnici za vsako ceno. Naučila se je sprejeti remi, naučila se ga je celo ponuditi. To pa je taktika, ki danes prinaša rezultate. Juditin uspeh pa najbolje opisuje eden najboljših Šahistov na svetu, indijski velemojster Visvanathan Anand' »Nehajmo že enkrat govoriti o Polgarjev! kot čudežnem otroku S svojimi bogatimi izkušnjami Judit danes prej sodi k veteranom'« Izbrali smo partijo Judit Polgar z Anatolijem Karpovom iz leta 2003, ki sta jo odigrala na velikem turnirju v nizozemskem Wijk aan Zee ju. Na turnirju je zmagal Anand z 8,5 točke pred Polgarjev©, 8, Karpov pa je bil enajsti (6). Judit Polgar na blejski olimpiadi. Foto: M. J. gubile z najtesnejšim izidom 2 : 3, in še to na razliko 13:15! Zaradi nadaljnjega razporeda se bomo težkb prebile med štiri najboljše ekipe, o obstanku pa ne dvomim, saj se nam bo v drugem delu prvenstva pridružila še nova igralka iz Brazilije .« In kako je zadovoljna s svojo igro? »Sem stalna članica prve postave. Začela sem na položaju sprejemalke - napadalke, v nadaljevanju pa igram v vlogi korek-torice. Ta mi tudi najbolj ustreza in kljub slabšim rezultatom smo oboji, tako delodajalec kot tudi, jaz zadovoljni.« Kaj pa prihodnost Andreje Drevenšek? »Težko je napovedati. Pogodba me veže eno sezono, verjamem, da jo bom podaljšala vsaj še za eno. Počakati moram na konec tekmovalnega dela v mesecu maju. Sedanji dve drugi ligi želijo združiti v eno, kjer išče svoje mesto tudi moja ekipa. Prepričana sem, da nam bo uspelo, s tem pa se bo možnost za podaljšanje pogodbe seveda povečala. S sedanjim statusom sem zelo zadovoljna, zato ne bi nasprotovala nadaljevanju moje odbojkarske kariere v Franciji,« je še povedala Andreja. Niko Šoštarič Karpov - Polgar (Damina indijska obramba) 1. d4 Sf6 2. S13 e6 (Ta otvoritev vsekakor sodi med mirnejše variante, čeprav tudi ona skriva v sebi precej motivov!) 3. c4 b6 4. a3 (Stara Petrosjanova poteza je znova v modi.)... Lb7 5. Sc3 d5 6. cd5 Sd5 7. Dc2 Sc3 8. Dc3 (Danes se večkrat jemlje s kmetom, s hitrim e4 in velikim bojem za središče in bela polja.)... h6 9. e3 Sd7 (Še ena manj igrana poteza, običajno je Ld6.) 10. b4 (Bolj logično deluje 10. Lb5, še posebej, ker je Ema izgubila možnost odgovora c7-c6.)... Le711. Lb2 0-012.Tdl a5l? (Na videz povsem nelogično, saj blokada daminega krila vsekakor ustreza belemu.) 13. b5Tc8l (Igra črne je v bistvu popolnoma logična. Ima razvojno prednost, grozi pa zelo neprijetno c7-c6. Kako preprosto deluje vse skupaj takrat, ko je že odigrano!) 14. Db3 c615. bc6 Lc616 Lb5? Lb4 (Preprosti šah daje črni strahovito pobudo, saj beli lahko kar pozabi na rokado. Ali bo črna uspela pripeljati figure v napad?) 17. ab4 Lb5 18. ba5 Lc419. Da3 ba5 20. Dd6? (Napaka. Bilje zadnji trenutek za poskus dokončanja razvoja: 20. Lc3 Df6 21. Tgl Dg6 22. Sd2, pa čeprav se beli tudi tukaj po vsej verjetnosti ne bi rešil. Po od igra ni potezi pa črna takoj doseže dobljen položaj.)... Lb5l 21. d5 (Obupen poskus zapletanja.)... Tc2 22. Td2 Dc8 23. Da3 (Črna je popolnoma dobljena in njena edina težava je, katero izmed številnih obetavnih nadaljevanj naj izbere.)... Td2 24. Kd2 Sb6 25. Dc3 Sc4 26. Kc2 e5 27. Kbl (Ali je beli končno našel varno zavetišče za nesrečnega kralja? Nikakor ne!) ... Dg4 28.TclTb8 29.Tc2 f6l 30. d6 Dg2 31. Sd2 Dhl 32. Ka2 Sd6 (Partija se sicer le ni končala z matom, dva kmeta prednosti pa bosta za končnico seveda dovolj.) 33. Dc5Tc80:l Milan Jerše V četrtfinale OŠ lil MS in Kobilje V Ljutomeru je bilo področno tekmovanje v odbojki za starejše učenke osnovnih Šol. Sodelovale so štiri ekipe, zmagala pa je OŠ Ul Murska Sobota s 6 točkami (6 :0) pred OŠ Kobilje, 4 (4:3), OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, 2 (3:4), in OŠ Gornja Radgona, 0 (0 :6). V četrtfinale sta se uvrstili ekipi OŠ III Murska Sobota in OŠ Kobilje. Rezultati: M. Sobota - Kobilje 2 : 0 (11,8), G Radgona - Ljutomer 0:2 (-10, -18), Kobilje - Ljutomer 2:1(22,-16,11), M. Sobota-G. Radgona 2:0 (11,10), G. Radgona - Kobilje 0:2 (-19, -9), Ljutomer - M. Sobota 0:2 (• 12,-23) Milan Jerše Zmaga odšla v Maribor V OS Bakovci je bil koneetedenski hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo 66 šahistov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Po 9 kolih švicarskega sistema je največ točk (8) zbral mojster FIDE Darko Su-pančič iz Maribora, drugi je bil Hrvat Saša Vidovič (7,5), tretji pa Madžar Gergo Takacs (7). Po 6,5 točke sta zbrala mednarodni mojster Miran Zupe (MB) in mojster FIDE Boris Kovač, najboljši domači tekmovalec, po 6 točk pa Atdla Gergacz (Madžarska), Mario Vidovič (Hrvaška), osmouvrščeni Mitja Kovač kot najboljši prvokategornik, Laszlo Bekefi (Madžarska), Damir Jaklin (Hrvaška), Jože Vučko, Roland Tomašič, Zdravko Forštnarič (oba Hrvaška) in Milan Jerše. Najboljši nižjekategornik je bil 16. Janko Keček iz Ormoža (5,5), kolikor je zbrala tudi najboljša šahistka Maja Hočevar na 18. mestu, najboljši pionir pa je 53. Daniel Gergacz (Madžarska) s 3 točkami. Pohvaliti velja tudi organizatorje, ki so že 15. zapovrstjo uspesno izvedli mednarodni turnir v Bakovcih. M. J. Mitja Kovač (levo) je bil najboljši orvokategornik. Foto: N. J. J 20 ŠPORT 19. januar 2006-VESTNIK Strelstvo Soliden nastop Markoje Strelsko društvo I, Pohorski bataljon iz Roš je organiziralo v soboto in nedeljo na strelišču v Športni dvorani mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem, na katerem je nastopilo 262 strelcev in strelk iz Avstrije, BiH, Hrvaške, Srbije in Črne gore, Madžarske in Slovenije. Na najkakovostnejšem tekmovanju z zračnim orožjem v Sloveniji, ki je uvrščeno tudi v program Evropske strelske zveze, so se strelci pomerili v ekipni in posamični konkurenci. Med udeleženci dvodnevnega tekmovanja je bilo tudi veliko dobitnikov kolajn z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev Na mednarodnem turnirju za sestavo reprezentance, ki bo naslednji teden nastopila v Munchnu, je ekipno zmagala Slovenija s 1777 krogi ((Debevec 593, Markoja 593, Moičevič 591) pred Srbijo in Črno goro (1770) ter Hrvaško (1752). Posamezno je bil najboljši Stevan Pletikosič (SCG), 697,5 (595), drugi je bil Rajmond Debevec, 694,7 (593), tretji Željko Moičevič, 694,5 (591), peti pa Robi Markoja, 693,1 (593). Pri članicah je slavila Madžarska (1180) pred Srbijo in Črno goro (1177) ter Slovenijo (1169). Za Slovenke so nastopile: Stolnik (394), Dular (388) in Majstorovič (387). Na nedeljskem tekmovanju z zračno puško je zopet zmagala reprezentanca Slovenije, ki je zadela 1771 krogov (Debevec 596, Markoja 586, Moičevič 589). Druga je bila Srbija in Črna gora, tretja pa Madžarska (obe po 1768) Med posamezniki je bil najboljši Peter Sidi (Madžarska), 700,2 (595), pred Rajmondom Debevcem, 697,7 (596), in Nemanjo Mirosavijevom (SCG), 696,4 (593), Izidor Hreščak pa je bil sedmi s 688,7 (590). Pri članicah je bila ekipno prva Madžarska (1183) pred Srbijo in Črno goro (1180) ter Slovenijo (1174), za katero so nastopile: Stol nik (395), Dular (387) in DadiČ (392). Sebeborci in Terplan V 3 krogu regijske lige s serijsko zračno puško je nastopilo 14 ekip in 57 posameznikov. Izidi: Strelec Andrejci - Janko Jurkovič 1052 : 1062, Dobrovnik - Jezero 1065 :1004, SD Alija Kardoša -Sebeborci II 1015 : 1000, Bakovci - Graničar Domajinci 1094 :995, Gederovci - Radgona 1059 : 1073, Gančani - Graničar Cankova 1019 1020, SCT-TKO Murska Sobota - Sebeborci 1033 : 1089. Vrstni red: 1. Sebeborci (3249 krogov), 2 Bakovci (3231), 3 Strelec Andrejci (3207), 4. J. Jurkovič (3200), 5. Radgona in 6. Gederovci (oboji po 3187). Posamezno: 1. Jože Terplan (Andrejci), H12, 2. Robert Čontala (Sebeborci), 1110, 3. Goran Maučec (Bakovci), 1095. 4. Boštjan Grof (Sebeborci), 1091, 5 Milan Kreft (Gederovci), 1088,6. Janko Kuzma (Cankova), 1085. Milan Jerše Namizni tenis Priznanja Pomurcem Namiznoteniška zveza Slovenije jc na Prevaljah, kjer je bilo meddržavno srečanje ženskih reprezentanc Slovenije in Avstrije v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Beogradu, podelila posebna priznanja najboljšim igralcem in igralcem v sezoni 2004/2005 Priznanja si zaslužijo najuspešnejši po seštevku vseh točk na uradnih tekmovanjih. Da so Pomurci vodilni v mlajših kategorijah v Sloveniji pri moških, kaže podatek, da so od petih možnih prvih mest zasedli kar štiri. Zanimivo je tudi, da so bili vsi nosilci priznanj tudi državni prvaki v svojih kategorijah. Tako je dobil priznanje pri članih do 21 let Sobočan Bojan Ropoša, pri mladincih prav tako Sobočan Tomaž Roudi, pri kadetih Pucončan Dominik Škraban in pri mlajših kadetih Sobočan Jan Žibrat. Le pri članih je dobil priznanje Bojan Tokič, sicer najboljši slovenski igralec, ki igra v Nemčiji Pričakovati in želeti je, da bi postal nekdo od teh mladih Po mutcev v prihodnosti najboljši tudi pri članih in da se ne bi izgubili v povprečju, kot že mnogo Pomurcev v preteklosti, ko je bil zadnji in edini na vrhu Štefan Kovač. Na 3. odprtem mladinskem Hokej na ledu Sobočanom je uspelo V soboto je bilo odigrano zadnje kolo prvega dela MHL. Srečali sta se prekmurski ekipi, uspešnejše pa so bile Ledene strele, ki so z 8: 3 premagale Petanjce. Za Sobočane je petkrat v polno zadel Jure Gajšek, trikrat pa Miran Skale. S to zmago je ekipa Ledenih strel dosegla cilj sezone. Sedaj se namreč začenja boj z realno močnejšimi ekipami. Prvo kolo drugega dela bo že to soboto proti ekipi Črno presenečenje. Z. 2. Košarka Soboški gimnazijci prvaki skupine Mladinska ekipa NIK Sobota (od leve}: trener Miran Močan, Dominik Maček, Grega Nerat, Tim Fridrih, Jan Žibrat, Tomaž Roudi. Foto:T. G. Dvoranski hokej Sobočani zapustili igrišče Na 2. turnirju državnega prvenstva v dvoranskem hokeju v Murski Soboti je bilo najbolj vroče na Članski tekmi med Plivo (Lipovci) in Mursko Soboto, ki jc bila v 37. minuti pri rezultatu 6 : 2 prekinjena. Tri minute pred koncem je glavni sodnik Zoran Zrim iz igre izključil igralca Andreja Horvata (Murska Sobota), s čimer se ekipa Murske Sobote ni strinjala in je zapustila igrišče. Uradno odločitev o registraciji tekme bo sprejelo vodstvo tekmovanja, saj se tekma lahko registrirana s 5 : 0 za Plivo, lahko pa tudi z doseženi rezultatom ali ob objektivnih okoliščinah tudi drugače V naši lestvici smo za sedaj upoštevali doseženi izid, Če bo prišlo do spremembe rezultata, pa bomo o tem poročali v naslednji številki. Rezultati 1. članskega turnirja: Pliva - Murska Sobota 6 : 2 (prek, v 37. minuti), Triglav -Moravske Toplice 2 : 0, Murska Sobota - Moravske Toplice 5 : 5 in Pliva - Triglav 6 : 2. Vrstni red: Pliva (Lipovci) 6 točk, Triglav 3, Moravske Toplice in Murska Sobota po 1 točko. V odločilni tekmi za prvo mesto v sktfpini so igralci Gimnazije Murska Sobota po zaslugi odličnega Nejca Juteršnika v 4. krogu šol ske košarkarske lige s 86: 71 premagali Srednjo gradbeno šolo Maribor. Kot zmagovalci so se uvrstili med 16 najboljših ŠKL. Turnir za napredovanje v četrtfinale bo v četrtek, 19. januarja, ob 12. uri v dvorani OŠ I v Murski Soboti. Strelci za soboške gimnazijce: Nejc Juteršnik 33, Marko Kukci 13, Rok Vogrinčič 11, Robert Govedič 10, Bine Barbarič 8, Zdenko Bilič 4, Uroš Jurkovič 3, Janez Kolman in Dominik Kerec po 2; igrala sta še Grega Farkaš in Smiljan Kuhar Radgona »povozila« Lendavo V 5. krogu pomurske košarkarske lige so igrali: Isyp Šalovci - PŠK Ljutomer 87 102 (Ficko 24, Žakula 20, Ulaga 15;J. Jakelj 23, M Jakelj 20, Domajnko 17), Beltinci - KOŠ Partizan Središče ob Dravi 59: 58 (Cdr 27, D Horvat 14; M Hanželič 21, L Horvat 12), Street Bali klub Gornja Radgona - Lindau Lendava 81:51 (Gomboc 26, Ščavničar 16, Niderl 15; Zrna 18, Feher 16). Še zaostala tekma 2 kroga: Lindau Lendava - Beltinci 87 : 56 (T. Hozjan 23, Feher 14; Cor 21). Trenutna lestvica: Ljutomer in Lendava po 9 točk, Šalovci in G. Ra dgona po 8, Beltinci in Središče po 5. M. J. Kegljanje Marika Kardinar druga V Celju je bilo konec tedna državno prvenstvo kegljačic v disciplini sprint, v kateri se tekmuje na izločanje. Lep uspeh je dosegla Marika Kardinar, saj je bila druga in s tem osvojila naslov podprvakinje. Sicer pa je državno prvenstvo najboljših slovenskih kegljačic minilo v znamenju Celjank, saj so kegljačice Miroteksa iz Celja zasedle prva tri mesta. Naslov prvakinje v sprintu je osvojila Barbara Fidel, druga je bila Marika Kardinar in tretja Sabina Koljič. F. B. Kros Prestižni zmagi Avstrijcem A K Pomurje - PDU iz Murske Sobote je pripravil v nedeljo v mestnem parku 3- mednarodni zimski kros za pokal avstrijske Štajerske. Tekači so na letošnji prvi atletski prireditvi v Murski Soboti nastopili v sedmih kategorijah na progah, dolgih od 800 metrov za kadete do 8 km za člane in Članice. Pri slednjih sta bila najboljša avstrijska predstavnika Andreas Rois s časom 27 : 57 in Eva Schnebauer (32 : 07) iz kluba KSV ECE. Tudi drugo mesto je pripadlo Avstrijcu Markušu Ulmu (28.03). Od Pomurcev je bil Slavko Kumek (ŠZ G. Radgona) deseti, Geza Grabar (AK Pomurje -PDU) pa mesto za njim. Na polovico krajši progi (4 km) je pri turnirju severovzhodne regije na Ptuju je v 1. skupini zmagala Maja Železen, brat Ervin Železen pa je bil peti V 2, skupini je prav tako zmagal Pucončan Patrik Sukič, Luka Vrataric pa je bil četrti. V 3. skupini je bil Sobočan Denis Vere š tretji. M. U. Je batičev a ugnala moške V Vufji vasi je bilo tretje prvenstvo občine Križevci v namiznem tenisu. Med posamezniki je slavila Janja Lebarič pred Miranom Farkašem (oba Loko) in Danielom Cvetkom (Vučja vas). Med pari sta zmagala Janez Maučec in Milan Majcen (Loko), druga sta bila Daniel Cvetko in Miran Čuk (Vučja vas), tretja pa Janja Lebarič in Miran Farkaš (Loko) Ekipni naslov si je priigrala prva postava Loka (Lebarič, Farkaš, Majcen) pred Vučjo vasjo (Cvetko, Čuk, Zaplata) in drugo ekipo Loka (Vogrinec, Raščan, Maučec). N. Š. Keminl veterani vodijo Končan je jesenski del v rekreativni ligi ŠZ Puconci. V 9. krogu so bili doseženi rezultati: Rekrea tivci - Breza 7 : 3, Sebeborci -Animus Markišavci 0 :10, Jelenov hram - Kenta veterani 3 : 7, Me-ho Bakovci - Diana 2 : 8, Zenko-vci prosti; Sebeborci - Diana (7. krog) 0:10. Tabela po jesenskem delu Kerna veterani 8 8 Jelenov hram 8 7 Zenkovci 8 5 Diana 8 5 Rekreativci 8 4 Animus Mark. 8 3 Bakovci 8 1 Sebeborci 8 1 Breza 8 0 0 0 66:14 16 0 1 51:29 14 1 2 43:37 11 0 3 50 30 10 0 4 41 :39 8 1 4 47:33 7 1 6 28 52 3 0 7 12:68 2 1 7 22:58 1 M. J. Mladinci, 2. turnir: Triglav -Pliva 0:6 in Predanovci - Moravske Toplice 4 : 4 Vrstni red: Pliva 9, Triglav 7, Moravske Toplice in Predanovci 1. Starejši kadeti (U-14), drugi turnir: Pliva - Moravske Toplice 0 : 3, Pliva - Triglav 0 : 4. Vrstni red: Triglav 9, Moravske toplice 3, Pliva 0. Mlajši kadeti (U-12), drugi turnir: Moravske Toplice - OŠ Puconci 0:1, Predanovci * Triglav 0 : 0. Vrstni red: Triglav 7, Predanovci 4, OŠ Puconci 3, Moravske Toplice 0. Tonček Glder mlajših mladincih zmagal Matej Fujs s časom 16 : 13, pri Članih (30 do 40 let) pa je na isti progi Endre Gonter (oba AK Pomurje PDU) zasedel drugo mesto. Zmagal je tudi Aleš Zver (OŠ Odranci) pri pionirjih B na 2 km, pri pionirkah A pa je bila Katja Gomboc (AK Pomurje PDU) šesta. M. J., foto: N. J. Strelstvo Ciglarič uspešen v reprezentanci Na dvodnevnem mednarodnem strelskem tekmovanju v Rušah je v reprezentančni vrsti v streljanju z zračno pištolo nastopil tudi član SSK COAL Peti-sovci Aleksander Ciglarič. Slovenska reprezentanca je bila oba dneva ekipno druga za Srbijo in Črno goro in pred Madžarsko. V posamični konkurenci je prvi dan zmagal Srb Grgič, Ciglarič je bil zelo dober sedmi (573), drugi dan pa je slavil Gavrilovič (Srbija in Črna gora). Ciglarič jc bil s 563 krogi štirinajsti. V znamenju COAL-a SD Jožeta Kerenčiča Ormož je bilo organizator 4. kroga tekmovanja mednarodne First lige strelcev z zračno pištolo. Največ uspeha so imeli strelci SSK COAL Petišovci, ki so slavili tako ekipno kot posamično. Rezultati ekipno: 1 COAL Petišovci (1686 krogov), 2. Al-zas Čakovec (1680), 3 SDJur-šinci (1665). SD Štefana Kovača Turnišče (1657) je bilo četrto, drugo moštvo COAL-a (1438) je bilo osmo, Jezero Dobrovnik (1031) pa deveto. Posamično: 1 Aleksander Ciglarič (COAL), 575, 2. Milan Cofek (Alzas), 3. Miran Mihelič (COAL), 564. Balaško (561) je bil šesti, D Vnuk (oba Turnišče) pa deseti (552). Po 4. krogih vodi COAL z 38 točkami pred Juršinci (36) in Čakovcem (31). V posamični konkurenci je prvi Simon Simonič (2282) pred Nemethom (PLE), 2258, in Miholičem, 2254. Favorit Aleksander Ciglarič je šele 26., ker v 3. krogu ni nastopil. F. B. Pikado Gorjak drugi V soboto je bil odigran 5. od 10. letošnjih rang turnirjev, ki štejejo za izbor državne reprezentance za evropsko prvenstvo 2006. Turnir je potekal v organizaciji ŠD Dokležovje -Pikado kluba Fl. Tekmovalo je 18 parov v dvojicah in 43 posameznikov. Rezultati, posamezno: 1. Jernej M age rij Jernej - PK Strela (Velenje), 2. Andrej Gorjak - Top Gun (Griava), 3. Srečko Vučina - ŠD Biser (Gornja Radgona), 4. Jože Vau-tar - PK Strela (Velenje), 5. Miran Černelič - PK Kobra (Pišece) in David Šterman - ŠD Biser (Gornja Radgona); dvojice: 1. Jernej Magerij - PK Strela (Velenje) in Miro Vavpotič - Pinoccio (Ivanjkovci), 2-David Šterman - ŠD Biser (G. Radgona) in Marjan Hamer - Tropic Bar (Lomanoše), 3. Andrej Gorjah - Top Gun (Griava) in Drago Jančar - ŠD Biser (G. Radgona), 4. Janez Farič- Fl (Dokležovje) in Brank« Kostrevc - PK Kobra (Pišece), 5-Branko Seršen Branko Fl(Dokležovje) in Smodiš Benjamin - Fl (Dokležovje) ter časa’ Mateja - Fl (Dokležovje) in Jož« Vautar-ŠD Strela (Velenje). Skupni vrstni red po 5. turnirjih 1. Jože Vautar - PK Strela (Velenje), 2. Andrej Gorjak - Top Gun (Griava), 3. Branko Kostrevc - P^ Kobra (Pišece), 4. Miran Černelič' PK Kobra (Pišece). Milan Jerš® VESTNIK -19. januar 2006 ŠPORT 21 Nogomet Izpadle v predtekmovanju Igralke Pomurja Davidovega hrama iz Filovcev so se udeležile izredno močnega turnirja v Zagrebu in izpadle že v predtekmovanju. V skupini so osvojile ie štiri točke, kar pa ni zadostovalo za uvrstitev v polfinale. Na turnirju je sodelovalo osem ekip iz Slovenije, HrvaŠke in BiH, razporejenih v dve skupini. V skupini Pomurja so igrale ekipe Agrarna iz Zagreba, Viktorie iz Osijeka in Sarajeva. Izidi: Pomurje DH - Agram Zagreb 2:0, Viktoria - Pomurje dl 2: 0, Sarajevo - Pomurje DH 1: i. Zmagovalke turnirja so postale igralke Krke iz Novega mesta, ki so v finalu ugnale 'gralke iz Sarajeva s 3:2. F. H. M. Nogomet Milan Osterc v Avstriji Nekdanji prleški nogometni reprezentant Milan Osterc-Jagoda je v ponedeljek podpisal Pogodbo z avstrijsko drugoli-&ško ekipo LASK tz Linza, ki je °lla vrsto let v najkvalitetnejši **Rrij$ki zvezni ligi. fo jesenskem delu prven-je LASK med desetimi klu-oi 3. mestu in za prvouvr-Sceno Austrio Magno zaostaja ■ točke. Soigralca Jagode bosta ^Ijko Milinovič in Aleš Čeh, s *aterima je skupaj nastopal v toprezentanci Slovenije na EP in SP (2002). Osterc je podpisal pogodbo do konca tekmovalne sezone 2005/06 in še za naslednji dve leti. N. Š. Tenis Žiga Gaber dvakrat v četrtfinalu Konec tedna je bilo v Ljub-’an’ odprto prvenstvo v teni. 2a dečke in deklice od 8 do 1 1«. Turnirja so se udeležili ‘udi trije igralci TK Radenci. ( aiveč uspeha je imel Žiga Gač ki se je v midi tenisu za ^ke do 10 let uvrstil v četrt-toale. v tekmi za polfinale je • 2 izgubil proti kasnejše-u zmagovalcu Boru Schwei-“erju Mužarju z Otočca, Ce-.rav je imel že dve zaključni « zmago. '1 turnirju v velikem tenisu dečke do 10 let se je Žiga a er prav tako uvrstil v četr-l"^e' ^ncp pajez2;6iz-Zm Prvemu nosilcu in sgoyalcu Domnu Gostin-Maribor). V kater nl* tenis dečki do 10 let je 'l"Ptl tudi Tine Veren (TK . $ . nci), ki pa je v 2. kolu s 3 z drugim nosilcem D 1° ’ išem s Ptuja. V katego-tenis dečki je igral Ztn ", * '‘mer, ki se je z eno $tii 'n enim porazom uvr-"ted 16 najboljših. M. J. 1 i Nogomet Visoki cilji Mure 05 Članska ekipa ND Mura 05 je prejšnji teden začela s pripravami na spomladanski del sezone v 3. SNI vzhod. Trener danskega moštva Slobodan Djurič je zbral na uvodnem sestanku 21 nogometašev, od tega štiri novince: Nejca Omladiča, Boštjana Puharja, Darjana Slavica in Marka Fajdigo. Klub so v prestopnem roku zapustili štirje igralci, in sicer sta se Damir Baler in Damjan Gjer-gjek vrnila v matična kluba, saj sta pretekle pol sezone nastopala za Muro 05 kot posojena igralca. Klub se je razšel tudi z Markom Čirjakom in vratarjem Darkom Pršo, ki je odšel na lastno željo. Nejc Omladič (letnik 1984) se je po polletnem igranju v prvoligaški ekipi Rudarja vrnil v Muro in je tip igralca, ki lahko igra na več igralnih mestih. Boštjan Puhar (letnik 1981) je napadalec, Darjan Slavic (letnik 1982) vezni igralec in Marko Fajdiga (letnik 1980) obrambni igralec. Vsi trije so v preteklosti že igrali za Murine mlajše selekcije, nazadnje pa so nastopali v avstrijskih klubih. Vsi novi igralci so obljubili štiriletno zvestobo. Nogomet Konec meseca z Varteksom Edina pomurska prvoligaška ekipa NK Nafta je prejšnji teden na svojem stadionu začela priprave na spomladanski del prvenstva v 1, SNL. Na prvem treningu je bilo 25 igralcev, med njimi tudi edina okrepitev, reprezentant Fabijan Cipot. Lendavčani bodo do konca meseca vadili dvakrat dnevno na pomožnem igrišču in v telovadnici SŠC v Lendavi Potem ko je zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu v Termah Lendava s položaja direktorja odstopil Igor Magdič, se je sestal upravni odbor kluba in imenoval novega direktorja. To je po- Sobočani (svetli dresi) so bili za Kranjčane trd oreh. Foto: N. J. Košarka Dober odpor vodilnim V 14. krogu 1. B SKL za moške je Radenska Crea-tiv Sobota na domačem parketu pričakovano izgubila z 68:75 (21: 25,19:9,15:28,13:13) proti vodilnemu moštvu, kranjskemu Triglavu. Sobočani so se dokaj dobro upirali favoriziranim gostom, saj so ob polčasu, čeprav ni igral Dominko, vodili s 40: 34. Do velikega preobrata je prišlo v tretji četrtini, ki so jo gostje dobili celo z 28:15. Strelci za Sobočane; Suran 18, A. in T. Novak po 12, Karlo 9, Maje 8, Želj 7 in Pok 2. Na lestvici vodita Triglav in Hopsi Polzela s po 26 točkami, Radenska Creativ Sobota pa je sedma z 20 točkami. V1 krogu drugega dela 1. SKL - kadeti vzhod (letnik 1989 in mlajši) pašo mladi košarkarji Radenske Creativa Sobote s 84: 79 premagali Domžale. Strelci: Kukel 30. Barbarič 29, Kolbi 7, Šiftar 6, Lovrenčec in Kerčmar po 4, Makovec 3 In Cipot 1. M. J. Mali nogomet Čarne vrane, KMN Beltinci in veterani Melinec V OŠ Beltinci je bil v nedeljo zadnji dan predtekmovanja v članski in veteranski kategoriji. V veteranski konkurenci je bilo najboljše ŠD Meteor Melinci $ 14 točkami pred KMN Beltinci, 13, in Maxi bar Upa z 12 točkami. Sledijo Ižakovci, 8, Obrtniki, 7, Lipovci, 3, in Gančani z 1 točko. Prve štiri ekipe so se uvrstile v polfinale. V članski konkurenci je bila v skupini A najboljša ekipa Čarne vrane iz Melinec s 13 točkami pred NK Beltinci, 12, Zltiftano slatino iz Beltinec, 9, ekipo Elektro Pala-tin Gančani, 6, ŠD Meteor Melinci, 3, in NK Ižakovci, 1. V skupini B je bil najboljši KMN Beltinci s 15 točkami. Sledijo bRATONCI. 12, NK Lipa, 9, Obrtniki, 6, Royal Beltinci, 3, in Neverjetni iz Beltinec 0. Konec tekmovanja v zimski ligi občine Beltinci v malem nogometu 2005/2006 bo v nedeljo. Polfinalna para v veteranski kategoriji sta Melinci -Ižakovci in Beltinci - Maxi bar Lipa. V članski kategoriji pa so pari četrtfinala naslednji: Čarne vrane - Obrtniki, NK Beltinci - NK Upa, Zliifta-na slatina - NK Bratonci ter Elektro Palatin Gančani - KMN Beltinci. V finalu otroške zimske lige se bosta pomerili ekipi Gančan in Ižakovec, za tretje mesto pa ekipi Melinec in Bratonec. J. Pi. Smuk Najboljši Recek, Drvarič in Potočnik ŠD Mladost s Pertoče je pripravilo na progi Baša - Zelko odprto prvenstvo občine Rogašovci v smuku. Na tekmovanju se je pred več kot 800 gledalci pomerilo 56 tekmovalcev v pionirski, mladinski in članski konkurenci Pri slednjih je zmagal Tomaž Recek (Večeslavci) pred Stankom Men-cigarjem in Antonom Kousom (oba PertoČa), Jankom Drva- Zaradi neugodnih vremenskih razmer bodo potekale priprave v prvi fazi v fitnesu in športnih dvoranah, postopoma pa se bodo preselili na zunanje površine, kjer bo potem še več dela z žogo, uigravanjem in uresničevanjem taktičnih zamisli glavnega trenerja. Vsi Murini nogometaši so v zimskem premoru zelo dobro skrbeli za svojo kondicijo, zato so prišli na začetek priprav v zelo dobrem kondicijskem stanju ter z Murine spomladanske okrepitve (od leve): Darjan Slavic, Marko Fajdiga, Boštjan Puhar in Nejc Omladič, v sredini je trener Slobodan Djurič. stal 40-letni Anton Bukovec, nekdanji nogometni sodnik, pred tem pa tudi delegat v nogometnih organih. Dosedanji direktor Igor Magdič se ne umika iz kluba, ampak bo še naprej član UO NK Nafta, prevzel pa bo skrb za stike z javnostjo. Zaživelo je tudi delo v tajništvu kluba. Tajnik Jurij Hari sestavlja program prijateljskih tekem v pripravljalnem obdobju. Doslej imajo Lendavčani dogovorjena štiri srečanja z izredno močnimi nasprotniki Prvo bodo odigrali že konec meseca, in sicer s hrvaško prvoligaško ekipo Varteks. Tekma bo v ričem (Mačkovci) in Vladom Šegulo (Polenšak). V mladinski konkurenci je bil najboljši Goran Drvarič (Mačkovci), sledita pa Benjamin Skledar (Dolič) in Matjaž Lebar (Hlaponci). Še pionirji: 1 Rok Potočnik (Dolnji Slaveči), 2. Mitja Madjar (Pertoča), 3. Patrik Drvarič (Mačkovci). M. J„ foto: N. J. veliko željo po dokazovanju in uspehu Cilj Mure 05 je uvrstitev v višji tekmovalni razred, česar se igralci zavedajo in so maksimalno pripravljeni sprejeti in doseči drugo ligo. Prvo pripravljalno tekmo bodo odigrali 27. januarja v avstrijskem Gleisdorfu. Trener je v svojih pripravah predvidel deset prijateljskih tekem, zato intenzivno iščejo nasprotnike, med katerimi želijo tudi nekatera večja imena iz prvoligaške ekipe. Zadnjo tekmo pred nadaljevanjem prvenstva bodo odigrali v Fazaneriji in se tako predstavili svojim zvestim gledalcem. Milan Jerše četrtek, 26. januarja, na igrišču z umetno travo v Varaždinu. Nato bodo krenili na hrvaško obalo, kjer bodo od 28. januarja do 4. februarja v Medulinu pri Pulju odigrali tudi nekaj pripravljalnih tekem. Po vrnitvi domov je dogovorjeno srečanje s Kaposvarjem, ki bo 15. februarja, tri dni pozneje pa se bodo pomerili z ZTE Zalaegers-zeg. Obe tekmi bosta v gosteh. Glavna preizkušnja pred nadaljevanjem prvenstva pa bo 25. februarja v beltinskem športnem parku, kjer bo gostovala hrvaška drugoligaška ekipa Čakovec. Feri Horvat M. Mali nogomet Izgubili tudi Renkovci I V 8. krogu zimske nogometne lige Turnišča je prišlo do velikega presenečenja, saj so vodilni Renkovci tokrat prvič izgubili. Premagalo jih je moštvo ODNS Kiki bar z gladkih 3:1- Prav tako so v tem krogu doživeli izjemno visok poraz igralci Gremlinov. Izgubili so namreč z visokih 0 : 14 z Elbo. Ponovno pa so presenetili Cicibani 1825 z neodločenim izidom proti Renkovcem II. Izidi: NK Turnišče - Bele vrane 7:3, Gremlin - Elbo 0:14, ND Nedelica - Suncenca 8 : 2, ODNS Kiki bar Renkovci 13:1, Medžimurski dečki - KMN Turnišče 2 : 4, Renkovci II - Cicibani 1825 2 : 2. Se naprej so v vodstvu Renkovci I pred Elbo in ODNS Kiki bar Pri strelcih je prav tako v vodstvu še naprej Aleš Ritlop pred Kristjanom Zadravcem. F. H. M. Ljutomerčani tretji v Radencih Klub malega nogometa Gostilna pri Maji iz Vidma je pripravil v Radencih tradicionalni turnir v malem nogometu, kjer se je za prvo nagrado 170.000 tolarjev potegovalo 24 ekip, v katerih je nastopilo 216 nogometašev. Največ uspeha so imeli nogometaši Altafina (Koroška), ki so v finalu premagali Plinarno Friš iz Sladkega Vrha, tretje mesto so zasedli nogometaši Meteorplasta iz Ljutomera Rezultati četrfinala: Gostilna pri Maji (Videm) - Plinarna Friš (Sladki Vrh) 1 : 2, Meteorplast (Ljutomer) - Gostišče pri Antonu (Cerkvenjak) 4:2, Partizan Legende (Maribor) - Tiha voda (Radenci) 2: 2, Altafin (Koroška) - Dolina Vinetu (Ptuj) 2 : 0. Polfinale: Plinarna Friš - Meteorplast 5:4 (po kazenskih strelih). Partizan Legende - Altafin 0:5 Tekma za 3. mesto: Meteorplast (Ljutomer) -Partizan Legende (Maribor) 7 : 5 Finale: Plinarna Friš (Sladki Vrh) - Altafin (Koroška) 2 :7. T. G. Petrol s polnim izkupičkom Rezultati 7. kroga zimske občinske lige trojk na odboj ŠZ Križevci: Kakpa.com - MRD Vučja vas 3 :1. Veterani MBA - Zetor servis Vučja vas 5 : 3, SD Berkovci - Petrol Stanjko, s. p. 1 : 8, Tlakovanje Hanžekovič - Prevozi Jelen 5 : 2, Rock'n’roll - Junior SNV 6: 1, LOKO - Križevci 3:2. Vrstni red: Petrol (-1), 18, Veterani MBA, 16, Kakpa.com, 15, LO KO (-1), 12, Rock n rol (-1), 11, Križevci, 10 itd. Strelci: Žajdela (Petrol), 20, Farkaš (Zetor), 15, Nemec (Veterani MBA), 12, Antolin (Kakpa.com), 11, Vajs (Prevozi Jelen), 10. M. J. Zmaga prve ekipe Veržeja V ljutomerski športni dvorani se je zbralo na 2. malonogometnem turnirju za dečke (U-l2) osem ekip, ki so tekmovale v dveh skupinah Iz prve (Veržej I, Železničar Maribor, Nafta Lendava, Arcont G. Radgona) sta se v končnico uvrstila Veržej I in Železničar, iz druge (Veržej II, Aluminij Kidričevo, Primera Lendava, Ljutomer) pa Veržej 11 in Primera. V polfinalnih obračunih je prva ekipa Veržeja premagala drugo,s 6:1, Primera pa Železničarja s 4:0. V tekmi za 3. mesto med Železničarjem in Veržejem II so po izvajanju kazenskih strelov (4:2) zmagali Mariborčanom, v finalu pa je Veržej I ugnal vrstnike iz Lendave s 3 ’ 1 - Najboljši igralec turnirja je bil Pučko, najzanesljivejši vratar Duh (oba Veržej I), največ zadetkov (6) pa sta dosegla Brumen (Veržej I) in Vori (Primera). Turnir je ob sodelovanju ŠD Šalinci, Kristanci in Grlava pripravil NK Veržej. N. Š. 22 MULARIJA 19. januar 2006-VESTNIK Sortiranje odpadkov Onesnaževanje je neodgovorno početje, ki že dolgo buri duhove. Nekateri se še vedno sprenevedajo s preprostim in najlažjim izgovorom: »Kaj me briga, samo da jaz lepo živim." Nekateri pa mislimo drugače. In mi smo tisti »drugi«, ki jih skrbi za naše okolje, našo Zemljo, in tako želimo pomagati našim zanamcem. Kajti Zemlja ne pripada le nam in mi nismo edini oziroma zadnji, ki bomo tukaj živeli. Na naši šoli skrbimo za odpadke s sortiranjem. Sortiranje je eden najučinkovitejših načinov, ki se potem pogosto razvije v recikliranje, kije najboljši način za predelavo oziroma okolju prijazno odpravljanje odpadkov. Odpadke sortiramo pred šolo, kjer imamo zabojnike za steklo, plastiko, Sneženi mož Zima k nam je prišla, Miha dela sneženega moža. Otroci veseli so, z njim zapeli so, da vso zimo bi bilo tako. Ne želijo še pomladi, ko snežaki ne bodo več med nami. Odšel bo neznano kam, drugo zimo pa spet pride k nam. Patrik Kociper, 5. b, OŠ Turnišče Slika Sem novo sliko si kupila in na steno jo položila. Gledala sem vsak jo dan na to, ono ali tisto stran. Imela sem pa noro mačko, razbila sliko je s krtačko. Skoraj bi jo nagnala, ker vse mi je razmetala. A spomnila sem se popusta v trgovini, kjer dobila za ceno ene dve bi sliki fini. Takoj sem tja odhitela, po poti vsa vesela sem si pela. Končno prišla sem tja, srečna sem bila. Sliki sem dobila, zdaj ju mačka ne bo več razbila. Če bo še kaj razmetala, pa prav zares jo bom nagnala. Staša Horvat, 8. a/9, OŠ F. Prešerna Črenšovci Mrzla zima Zunaj danes je mrzlo, upam, da jutri ne bo tako. Listje rumeni, meni pa se zdi, da že zima k nam hiti. Ko snežinke padajo z neba, meni se delati nič ne da, raje gledam, kako padajo na tla. Otroci zunaj kepajo se, od mraza tresejo se. Snežak pred hišo stoji in kriči>Kam se vam tako mudi?« Otroci ga ne poslušajo in ga ne ubogajo, zato snežak se od žalosti stopi in zima iz naših krajev odhiti. Napisale: Valentina Zelko, 8. b, Petra Fratar, 8. b, in Aleksandra Kavaš, 8. a, OŠ F. Prešerna Črenšovci papir, kovine. V vsaki učilnici imamo prav tako posebne koše za papir in druge odpadke. Pred kratkim pa smo uvedli novost: tudi v jedilnici med malico in drugimi obroki sortiramo odpadke na biološke, plastiko, papir, kovino in ostale. Prijavili smo se namreč na projekt Sortirajmo odpadke. Dvakrat letno organiziramo tudi zbiranje starega papirja. Baterije, odpadna oija in tiskalniške kartuše pa zbiramo vse leto. Naša mentorica in naša največja vzornica pri sortiranju odpadkov ter varstvu narave Helena Frumen je našo šolo pred leti spremenila v ekošolo z ekozaStavo, za katero vsi skrbimo, da čim dlje ostane na naši šoli. Katarina Nemec, 8. c, OŠ II Murska Sobota Naše drevesce Učenci 2. razreda devetletke OŠ Kuzma smo imeli proti koncu decembra tehnični dan. Skupaj s starši smo izdelali ekovoščilnice in okraske, s katerimi smo potem lahko okrasili naše posebno drevesce. Jelka je bila spletena košara iz pantovca, kimam jo je poklonil Franc Čontala od Grada. Nanjo smo vpletli zelene vejice in jih okrasili. Imeli smo se lepo. Učenci 2. razreda z učiteljico, OŠ Grad Portreti Ana ni nikoli zaspana. Pravimo ji tudi banana, ker je zmeraj nasmejana. Ane se nikoli žalost ne prime, če pa že, hitro izgine. To je naša Ana, ki ni nikoli zaspana. Maja Haias Poznam dekle z rjavimi očmi, poznam dekle s svetlimi lasmi. Zelo je nagajiva, a včasih preveč fina, ime ji je Nina, veselje deliva, norosti gojiva, trativa čas za zabava vseh nas. Ona je super odličnjakinja, odlična, najbolj ji gre matematika pravična. Poznam dekle, ki je ljubeznivo, poznam dekle, ki je igrivo. Petra Vučkič Se pridno uči in rada posedi brez vsake skrbi. V njeni družbi nikoli dolgčas ni, nas vedno zabava in nasmeji. Radi jo imamo vsi, saj vedno za nas poskrbi. Sestrica Zarja ji pogosto nagaja, a tudi ona včasih razgraja. To je naša Daša, ki vsak danse vzorno obnaša. Veronika Štrumbelj Učenci 7. b-razreda OŠ III M. Sobota Pišite: joze.graj@p-inf.si Intervju s knjižničarko Učenci iz občine Rogašovci obiskujemo prelepo novo šolo, ki ima tudi bogato knjižnico s čitalnico. V njej nas vedno s prijaznim nasmehom in toplimi besedami sprejme knjižničarka Katja Kraljič. Ker naju zanima njeno delo, sva ji zastavili nekaj vprašanj. - Prosim, da se na kratko predstavite. »Sem Katja Kraljič, knjižničarka na Osnovni šoli Sveti Jurij. Stara sem 29 let. Stanujem v Ljutomeru. Skupaj z možem in sinom imamo stanovanje v enem od tamkajšnjih blokov. V Ljutomeru sem se rodila, tam obiskovala vrtec in Osnovno šolo Ivana Cankarja, ki je v Ljutomeru na hribu. Tudi srednjo šolo sem obiskovala v Ljutomeru, to je bila Gimnazija Franca Miklošiča." - Koliko časa in kje ste do sedaj opravljali delo knjižničarke? »Do sedaj sem opravljala delo knjižničarke samo na vaši šoli.« - Odločili ste se za študij biblio-tekarstva. Kdo vas je navdušil za to? »Že od malih nog sem rada zahajala v ljutomersko splošno knjižnico, tam sem se že od nekdaj navduševala za ta poklic. Kasneje v gimnaziji sem se bolj nagibala k študiju jezikov (angleščine), a sem se na koncu vseeno odločila za samostojen študij bi-bliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani.« - Za knjižničarko bi lahko domnevali, da rada bere. Je tudi pri vas tako? •Da, resje, zelo rada berem. Zadnje čase prebiram veliko mladinske literature (morda pri tem vi vplivate name). Če bi me vprašali, katera je moja najijubša knjiga, bi težko odgovorila, vsekakor pa imam rada pravljice. Za te pa me je v ranem otroštvu navdušila mama.« - Ali je deio šolske knjižničarke zahtevno? Zakaj? »Odvisno od tega, kaj je za koga zahtevno. Če imaš svoje delo rad, tl ni nič pretežko. Pridejo pa tudi dnevi, ko misliš, da ti ne gre nič od rok.« - Kako gleda na vašo poklicno kariero vaša družina? •Z možem sva oba zelo zadovoljna s svojimi službami. Res pa Je, da oba stremiva za čim večjim, višjim ... Zato oba načrtujeva tudi nadaljnje izobraževanje. Drug drugega podpirava in Bil sem poreden Bilo je v petek. Imeli smo uro podaljšanega bivanja. Domače naloge smo že naredili. Učenec devetega razreda je prišel v razred, da bi nas nekaj naučil. Proti koncu šolske ure mi je postalo dolgčas in sem s čopičevo konico začel pikati sošolca Denisa. Ta meje zatožil učiteljici Silviji. Ona pa me je takoj, ne da bi me prej opozorila, poslala k ravnateljici. Ker nisem hotel iti sam, meje pospremila učiteljica Tanja. Ravnateljici sem povedal po resnici, da sem nagajal Denisu. Ravnateljica meje po spodbujava. Kar se tiče mojega sina, pa lahko rečem, da je vesel, da mu mami prebere veliko različnih zgodbic in da ima doma veliko različnih knjig, ki so samo njegove.« - Ali bi svoj poklic priporočali odraščajoči mladini? Kaj je v njem še posebno zanimivo in kaj najtežje? »To je težko vprašanje. Priporočala bi vam, da gre vsak za svojimi sanjami. Če imate radi knjige, delo s podatkovnimi bazami, računalnike in delo z ljudmi, potem lahko greste študirat bibliotekarstvo. Kaj je težko? Vedeti morate, daje včasih težko delati z ljudmi, ker niso vsi vedno prijazni in nasmejani. Delo knjižničarke pa tudi ni samo zlaganje knjig. Poznati moraš različne računalniške programe, imeti pa moraš tudi posluh za mlade ljudi, da veš, kaj imajo radi, samo tako lahko naročiš knjige, kijih bodo radi vzeli v roke. Moja obveznost pa je tudi učbeniški sklad, ki mi vzame kar precej časa. Tudi med vašimi počitnicami!« - Kako se razumete z učenci naše šole? »Z enimi bolj, z drugimi manj. Poskušam se do vseh enako vesti in vsem enako pomagati. Problem pa je, da eni ne znajo prositi za pomoč.« - V kakšnih odnosih ste s sodelavci in svojim šefom? »Z vsemi sodelavci se dobro razumem, in če bom morala kdaj v službo kam drugam, mi bo žal prav zaradi njih.« - Kakšni so vaši načrti za prihodnost na poklicnem področju? »Moji načrti naj zaenkrat ostanejo skrivnost. Vsekakor pa bi rada vsaj še nekaj časa ostala tukaj na Goričkem.« - Kaj želite učencem v novem letu? »Vsem bi rada zaželela, da se naužijete svoje mladosti. Vedite, da je to zelo lep čas vašega življenja, čeprav včasih mislite, da se vam bo za radi šole ali neuslišane ljubezni podri svet. Uživajte v majhnih radostih. Vsako jutro, ko boste vstali, si recite: »Danes bom pa nasmejan in dobre volje.« To se vam bo tudi uresničilo.« Intervju sva opravili Nikita Čerpnjak, 8. a, In Manuela Makovec, 8. b, OŠ Sv. Jurij slušala in mi rekla, da česa takega ve^ ne smem početi, da moram biti prideš in poslušen. Nazadnje mi je naročili da napišem spis o tem dogodku. Oblj^' bil sem ji, da ne bom več počel nicest takega. Spoznal sem, da se ne splača biti ■’ reden, saj potem sledijo samo kaz^ Jaz pa nočem kazni, zato obljubljam, bom od danes naprej priden učenec* saj sl želim, da bi bil večkrat pohvaljen’ Marino Havaši, 3. razred OŠ FokovC VESTNIK-19. januar 2006 NA SCENI Začetek literarnih delavnic na ekonomski šoli v Murski Soboti Skriti zaklad Ministrstvo podpira srečanje mladih z domačimi in tujejezičnimi pesniki V okviru projekta Skriti zaklad, ki ga financira Ministrstvo za šolstvo in šport RS, se je odzvala na povabilo knjižničarke šole Danite Kostric pesnica in prevajalka Judit Zagorec Csuka. V obliki literarne delavnice smo spoznali madžarsko pesnico, ki živi v ob-e*ni Lendava. Gostjo smo pozdravili s kratkim kulturnim programom. S sošolko Marjeto Sukič in flavtistom Matjažem Rožmanom smo vsem pripravili reci-taie v slovenskem in madžarskem Jeziku. Njeno ustvarjalno delo je predstavil založnik Franc Just. Name-nKno je bilo nam dijakom, profe-sorjem in širši okolici. Na prijetnem Srečanju smo dijaki spoznali bivanjsko problematiko Madžarke, živeče v slovenskem okolju. Ves čas pogovora Jr nas mlade motivirala za izražanje svojih čustev preko različnih literar-oblik. Pripovedovala nam je o 11 kako spoznati poti do sebe in kdo nam lahko pomaga pri tem pro-dozorevanja. Enkratno doživet- Je bilo, na tak način negovati stike 2 tivim pesnikom in zgubiti strah : ustvarjalnostjo in drugačnostjo. VPogovorih s pesnico smo spoznali Slične poti in možnosti za samou-tesničevanje, dobili vpogled v delo tožnikov in začeli ceniti delo litera-ki je namenjeno prav nam, in o aterih beremo večinoma le v šolskih berilih. Ravnatelju Štefanu Har-1111 pa se dijaki želimo zahvaliti, da nant na ta način omogoča negovati stike z madžarskim jezikom. Veseli-171,1 se že naslednje delavnice. Valentina Šandor, dijakinja 2. j, Ekonomska šola Murska Sobota Kar so izvedeli o tabujih na delavnicah, so učenci skupaj predstavili. Otroški parlament na velikopolanski šoli Otroci o tabu temah 0 tabujih bi se morali več pogovarjati tudi doma Takoj po novem letu smo dobili kar nekaj povabil osnovnih šol, ki so v tem mesecu pripravile otroške parlamente. Odzvali smo se kar na prvo in se prejšnji teden oglasili na OŠ Miška Kranjca v Veliki Polani. Kot je povedala ravnateljica velikopo-lanske Šole Marija Horvat, otroške parlamente organizirajo že vse od začetka, odkar Zveza prijateljev mladine vodi ta projekt, tako da je bil to že šestnajsti. Namen teh parlamentov je priprava otrok na demokratično komunikacijo ter uveljavljanje njihove pravice, da o določenih temah povedo svoje mnenje. Letošnja skupna tema za vse šole, ki sodelujejo v tem projektu, je bila posebno »zanimiva«, in sicer so se pogovarjali o tabujih. Kot pravi Horvatova, je bil to precej velik izziv tudi za učitelje, zato so se o tabujih z učenci začeli pogovarjati že med Šolskim letom pri razrednih urah. Tako so že tam spoznali, da bi bilo dobro v goste povabiti poznavalce, ki bi o tem povedali nekaj več. Otroškega parlamenta so se kot gostje udeležili Jadranka Jovanovič z Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, ki je vodila delavnico o duševnem zdravju, Martina Horvat iz Zdravstvenega doma Murska Sobota, ki je povedala nekaj o razlikah med spoloma, Ana Vindiš iz mariborskega društva Hospic, ki je go-• vorila o krogu življenja in smrti, Siomo-na Neuvirt Bokan in Dušica Zemljič iz murskosoboškega kriznega centra za mlade, ki sta vodili delavnico o mladostniških težavah, šolska psihologinja Mateja Kolmanko je govorila o prepovedanih čustvih, Mojca Rožman Nagy in Dragica Horvat iz lendavskega zdravstvenega doma pa sta nekaj več povedali o odvisnostih in spolnosti. Otroci so na delavnicah poleg seznanitve s koristnimi informacijami lahko povedali tudi svoje mnenje o tabu temah, na koncu pa so izdelali izdelek ali pripravili kakšno kratko igro, s čimer so na skupni prireditvi drug drugemu pokazali, česa so se naučili in kaj novega so izvedeli na delavnicah. Kot na koncu dodaja ravnateljica, si želi, da s tem otroškim parlamentom pogovori o tabu temah ne bodo končani in da se bodo o tem pogovarjali odslej tudi doma, vsekakor pa v šolah. Besedilo in foto: C. K. Ravnateljica Marija Horvat I Luka Lutar: Bil sem na delavnici, kjer smo se pogovarjali o čustvih. Na listkih so bila narisana različna razpoloženja ljudi, mi pa smo ugibali, za kaj gre. Pri tem smo se naučili, katera čustva ljudje imamo, kako jih izražamo, ter da jih včasih ne smemo ali ne moremo izražati. Priporočamo A History of Violence (Senca preteklosti) - Kino Park Murska Sobota od 26. do 29. januarja. V poplavi priredb, nadaljevanj, romantičnih komedij z že stokrat videnim zapletom in razpletom ter fantazijskih pravljic, kar nakazuje, da so veliki hollywoodski studii ostali brez idej, prinaša mojstrovina režiserja Davida Cronenberga pravo osvežitev v primerjavi z že prej omenjenimi poneumljanji gledalcev ( razen nepotrebnega slovenskega TV-filmskega prevoda, saj z Zgodovino nasilja ne bi bilo nič narobe, op p.). Kriminalna drama, ki ji je strogi kritik TV Okna Peter Zupanc na lestvici od 1 do 10 »prilepil« devetko Brezhibna igra Vigga Morten-sena, še posebno prijetno presenečenje pa je manj znana Maria Belio v vlogi njegove žene. Zgodba o tem, kako nasilje ujame tudi najbolj mirnega človeka, pa čeprav živi v podeželski Indiani. Govoreči bobni - Grajska dvorana Murska Sobota, 27. januarja. Glasbena delavnica z najdaljšo tradicijo v pomurskem glavnem mestu. Govoreči bobni vsako leto dajo odgovor, zakaj v Prekmurju še ne bo tako kmalu zmanjkalo dobrih mladih glasbenikov, predvsem pa bobnarjev in tolkalistov. Mojster in mentor Miran Celec vsako leto popestri predstavitev s povabljenimi gosti, ki lahko marsikaj naučijo tudi publiko, ne samo udeležence. Tokrat bo koncertirala skupina Black Balloon. Afrika meets Evropa s ščepcem Južne Amerike in koreninami v ZDA, sedež: Murska Sobota. Analena - MIKK, 27 januarja. Kakovostna emo rock core skupina iz Zagreba vas ne bo pustila hladne(ga). To pove že njeno ime, ki v sanskrtu pomeni »kot ogenj <. Dve zanimivosti: pevki Ana-lene je ime Ana, v bendu pa nastopa tudi Slovenec Miran, zato je Analena tudi »naša« skupina. Se bolj pa zato, ker je doslej že dvakrat nastopila v M. Soboti in okolici. Lani so imeli Štirje fantje in dekle turnejo, na kateri so obredli celo Evropo, piko na i pa je dodal izid prvega rednega CD-ja Carbon Based, ki si je prislužil dobre ocene. Edini manko je občasno kričanje pevke Ane, ki je povsem nepotrebno, saj ima Ana drugače zelo lep glas. Ustrezno podporo Analeni bo dala skupina Farewell Reason iz Čakovca, še ena sura znanka iz koncertnih časov izpred nekaj let, poleg tega pa zelo široko aktivna, saj je na noge pomagala postaviti domači festival Te MIKK-a in alternativno glasbeno sceno v Čakovcu. Skupina, ki je kljub praskam in brazgotinam tamkajšnjega gibanja ostala trdno na svojih nogah. T. K. Murska Sobota bo za Gano Naučimo se javnega nastopanja ttištvo za prepih znanja in infor-'lacjj Voter iz Murske Sobote je pri-ravilo projekt Naučimo se javnega ^topanja, ki ga sofinancira tudi Mi-"^tstvo za šolstvo, znanost in šport. L ^Rt so predstavili v torek na tiskovni s n^tenci v saldhu Murske republike Re-^(’tacije in pivnice Zvezda v Murski So-v n' regJ°naln’ projekt, ki ga bodo ,. ^Nu Voter izvajali ob pomoči stroko-D ' : j '■ področja javnega nastopanja in j r' " 'L k v. povezana z njim. To so med ^^gitn 11 ug klinične psihologije Jasna Vu-p.- " ^Povič, prof, slovenskega jezika in ln,lerjalne književnosti Boža Ivanuša >”oTsstovni konferenci predstavile Jasna Vuradin Popovič. Si-r'rj||a Horvat in Simona Zadravec. Trajbarič, univ, diplomirana sociologinja kulture Simona Zadravec rerprof. zgodovine in sociologije Melita Franko. Projekt so-hnancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport z 360.000 tolarji, kar je precej manj od vsote, za katero so zaprosili. Projekt Naučimo se javnega nastopanja pomeni po besedah predsednice Društva Voter Simone Horvat obogatitev formalnega izobraževanja v Pomurju, ki ga učenci, dijaki, študentje in drugi pridobijo v procesu šolanja in je namenjen mladim ljudem pomurske regije, njihovim staršem, učiteljem ter strokovnim delavcem s področja vzgoje in izobraževanja. Jasna Vuradin Popovič in Simona Zadravec sta na tiskovni konferenci dodali, da je uspeh posameznika odvisen od njegovega znanja in tega, kako to znanje zmore predstaviti. V procesu vzgoje je treba mlade ves čas spodbujati k suverenemu nastopu, zaupanju v samega sebe in zagovarjanju svojih načel pa tudi vključevanju lastne ustvarjal nosti v svoje delo in aktivnosti. Tako bodo pripravili v okviru projekta 22. februarja v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti okroglo mizo z naslovom Kako vzgoja in osebnostne lastnosti vplivajo na samozavedanje in izraznost posameznika, ki je namenjena predvsem staršem in vzgojiteljem, vodili pa jo bosta Jasna Vuradin Popovic in Boža Ivanuša Trajbarič. 22. marca bo v istem prostoru okrogla miza z naslovom Vsak se lahko nauči prepričljivega javnega nastopanja, namenjena osnovnošolcem, dijakom in študentom, ki jo bodo vodile Jasna Vuradin Popovič, Boža Ivanuša Trajbarič in Simona Zadravec. Potekale pa bodo tudi praktične delavnice za osnovnošolce, dijake in študente, kjer se bodo skupaj z mentorji učili dobrega javnega nastopanja. Vodili jih bosta Melita Franko in Simona Zadravec Aktivnosti v projektu bo snemala tudi lokalna televizija AS, tako da se bodo o tej temi lahko poučili tudi gledalci. Delo bodo končali z izdelavo CD-roma, ki bo vključeval vzorčne primere javnega nastopanja, teoretični del ter zapise z delavnic, predavanj in okroglih miz. J. Ga. Le dan po izidu nove številke Vestnika se bo v Egiptu začelo 25. nogometno afriško prvenstvo, tekmovanje, ki zaradi vse boljše medijske pokritosti in informiranosti tudi pri nas dobiva vedno več privržencev. Kot bi lahko sklepali po enem od grafitov, ki je že precej časa na pročelju stavbe v eni od soboških ulic, bo glavno mesto Pomurja navijalo za Gano, saj je vzdevek tega nogometnega moštva »Črne zvezde« zaradi enakega simbola v ganski zastavi. Tako kot so pač kamerunski reprezentanti »neukrotljivi levi«, alžirski »puščavske lisice , malijski orli«, beninski »nosorogi«, senegalski »levi iz Terange , egipčanski »faraoni«, južnoafriški »bafana bafana«, iz Burkine Faso »žrebci«, iz Slonokoščene obale »sloni«, maroški »levi iz Atlasa«, tunizijski »orli iz Kartagene«, angolski »črne impale«, iz Toga »jastrebi«, nigerijski »super orli«, iz DR Konga »simbe«, zimbabvejski vojščaki« in zambijski »krogle«, so pač ganski »črne zvezde«. Noja, saj izbor niti ni tako slab, saj se je Gana poleg Tunizije, Toga, Slonokoščene obale in Angole uvrstila tudi na svetovno prvenstvo v Nemčiji, poleg tega pa je že Štirikrat osvojila naslov afriških prvakov, nazadnje leta 1982. Nam najbolj znani ganski nogometaš je Sammy Kuffour, branilec Rome, ki je dolgo vrsto let nosil tudi dres munchenskega Bayerna. Aktualni afriški prvaki so nogometaši Tunizije, največ gledalcev v zgodovini tega tekmovanja pa se je zbralo na finalu leta 1986, kosi je obračun domačega Egipta in Kameruna (5:4 po 11 m) ogledalo 100 tisoč gledalcev. In ne pozabimo, na istem stadionu se bo igralo tudi letos. T. K., foto: T. K. 24 DOBRO JE VEDETI 19. januar 2006-VESTNIK Svet digitalnih tehnologij Miti o digitalni generaciji televizije (1) Svet digitalne televizije visoke ločljivosti (HDTV) je lahko tako zmeden, kot je privlačen. Slišati je kar precej mnenj in govoric, ki pa ne temeljijo vse na novih dejstvih. Če ste pripravljeni skočiti v novo generacijo televizije, je tukaj nekaj dejstev. Vse kar potrebujete, je nov televizor visoke ločljivosti HDTV (plazma, led,...). Ne velja! To je samo eden od pogojev. Najprej mora biti film ali oddaja posneta v formatu HDTV. Ta format pa mora podpirati tudi televizijska hiša ali kabelski operater, ki prenaša signal do vašega doma. Šele na koncu je vaš novi televizor oz. sprejemnik HDTV Čim večji je televizor, tem boljše bo. Ni nujno. Če boste sedeli preblizu, boste namesto cele slike opazovali posamezne točke. V splošnem je dobro sedeti v oddaljenosti vsaj dvakratne dolžine diagonale televizorja. Seveda spet ne predaleč, saj bodo prednosti višje ločljivosti neopazne. Ker je ločljivost fiksna, je včasih treba film raztegniti ali skrčiti na ustrezno velikost, kar zmanjša kakovost. Najboljši ogled je v originalni velikosti. Čim višja je ločljivost, tem boljša bo kakovost slike. Večina današnjih plazma ali led-televizorjev s podporo HDTV ima 720 vrstic v sliki Nekateri začenjajo s ponudbo boljših s 1080 vrsticami (led, plazme še ne). Seveda se bo ta prednost izkoristila šele takrat, ko bodo tudi filmi in oddaje omogočale ločljivost 1080 vrstic. S tem pa so povezani večja količina podatkov na dvd-jih in višja pasovna širina pri oddajanju signala, zato tudi nekateri proizvajalci zadržujejo proizvodnjo Razlika v ločljivosti pa bo opazna le, če boste sedeli dovolj blizu ali če bo televizor dovolj velik. Pri nakupu takšnega televizorja se moramo odpovedati tekoči sliki na zaslonu. Nikakor ne! Seveda je mogoče kupiti tudi televizor s katodno cevjo, ki podpira HDTV. S tem seveda izgubite pri ergonomiji in potrebnem prostoru za televizor Pri ploskih televizorjih bodite pozorni, saj ima tehnologija led še težave s prikazovanjem tekoče slike Razlog so pogosto predolgi odzivni časi spreminjanja barve točke na zaslonu. Tehnologija plazme te tehnološke slabosti nima. Vključena slika (burn-in) bo uničila televizor plazma v enem letu. Ti televizorji so v zadnjih letih precej napredovali. Danes je pričakovana življenjska doba že 60.000 ur. To je kar 20 let, če bi gledali televizijo 8 ur na dan vsak dan v letu Je tudi primerljiva z življenjsko dobo televizorjev led in tistih s katodno cevjo. Tudi slednji so nagnjeni k težavam vključene slike, saj podobno kot pri tehnologiji plazma, temeljijo na uporabi fosforja za prikaz slike. Dr. Matej Gomboši, univ. dipl. Inž. rač. in inf. www.pomurske-lekame.si p o (VI u R Opioidofobija -strah pred opioidi Dovolite, da vam za začetek zaupam kratko anekdoto o uvajanju novejšega močnega opioida pri nas. Zdravnik je moškemu za lajšanje hude bolečine predpisal opioid v obliki transdermalnega obliža. Čez nekaj dni je prišla k zdravniku žena tega pacienta s prošnjo, naj mu to zdravilo ukine. Zdravnik je dobil na vprašanje, ali mož zdravila ne prenaša, odklonilen odgovor. Razlog tudi ni bil neučinkovitost, nasprotno, rav no zaradi učinkovitosti naj ukine zdravilo, ga je rotila obupana ženska. Njen mož je bil namreč hitre narave in jo je v preteklosti tudi kdaj pa kdaj pretepel. Tega od takrat, ko je zbolel in je zaradi hudih bolečin vse dni pre živel v postelji, odvisen od njene oskrbe, ni več počel. Sedaj, ko ga ni več nič bolelo, pa je bilo spet vse po starem. To so nazorno dokazovale modrice na njenem telesu. Tukaj sem zavračanje opioida resda prikazal na malce banalen način, a dejstvo je, da imajo ljudje mnogokrat resne pomisleke pred uporabo opioidov. Povprečen človek ob besedi opioid, opiat zelo hitro pomisli na opij, morfij, heroin; na lajšanje bolečine z injiciranjem opioida v žilo, kot se je počelo pred desetimi in več leti. Takrat so morfij ponavadi dajali bolnikom s karcinomom v zadnjem stadiju bolezni, ko je bil izhod zdravljenja v glavnem neuspešen. Tako se je med ljudmi uveljavilo prepričanje, da ko dobiš morfij, jc res čas za oporoko, saj konec ni več daleč. Seveda je medicina v teh letih precej napredovala. Uveljavile so se nove farmacevtske oblike s podaljšanim sproščanjem, ki blažijo bolečino več ur oz. več dni, in s pomočjo odmerkov, prilagojenih vsakemu posamezniku, omogočajo učinkovito in hkrati varno zdravljenje kronične bolečine. Opioidni analgetiki se v glavnem uporabljajo pri kronični K A R [XI E razkrivajo zdravilne skrivnosti bolečini, ki traja neprekinjeno dalj časa, in ko druge protibolečinske učinkovine niso več učinkovite. Kronična bolečina je izjemno zapletena neprijetna izkušnja in jo zdravniki obravnavajo kot bio psihosocialni fenomen. Kronična bolečina nima zaščitne biološke funkcije kot akutna kratkotrajna bolečina Lahko povzroča poškodbe v živčnem sistemu in prizadene druge telesne sisteme, zato kronično bolečino štejemo za bolezen. Pri večini kronične bolečine, pa naj gre za maligno ali nemali-gno, se opioidi uspešno uporabljajo že vrsto let. Opioidofobija jc torej strah pred opioidi, ki izhaja iz številnih razlogov, ki pa so pogosto neupravičeni. Fizična odvisnost je stanje nevrofiziološke adaptacije po nagli ukinitvi zdravila. Klinično se pokaže kot odtegnitveni sindrom in je pričakovana posledica, ki se pojavlja tudi po nagli ukinitvi različnih drugih učinkovin. Nima povezave z navado na opioide ali z izkoriščanjem zdravila. Temu se izognemo s počasnim zmanjševanjem odmerka, dokler ga popolnoma ne ukinemo. Toleranca je navzoča, ko se mora za doseganje začetne učinkovitosti odmerek zdravila zviševati. Le-ta se pojavlja počasi in je relativno majhna. Ponavadi je treba odmerek zvišati zaradi napredovanja bolezni. Pozitivno pri tem je, da močni opioidi nimajo »učinka zgornje meje«, tako da lahko odmerek zvišujemo, dokler ne dosežemo želene anal-gezije. Gre za fiziološki proces in ni povezana z zasvojenostjo. Pri daljšem zdravljenju se ji lahko izognemo z menjavanjem opioidov . Adikcija - zasvojenost je vi-dik slabo prilagodljivega vedenja, ki vključuje izgubo nadzora nad uporabo zdravila, preusmerjeno pozornost k uporabi zdravila kljub dobri analgeziji in nenehno uporabo zdravila kljub motečim neželenim učinkom Vrsta obsežnih raziskav je dokazala, da pri zdravljenju kronične bolečine z dolgo delujočimi ob likagii zasvojenost ni problem. Je pa to resna težava pri zlorabljanju opioidov pri odvisnikih od mamil. Le-ti uporabljajo opi oide kot mamilo zaradi evforičnega, omamljajočega oz. opojnega učinka. Da bi dosegli omenjene učinke, mora hitro priti v osrednji živčni sistem velika količina mamila, zato ga vbrizgavajo v žilo. Abusus - zloraba zdravila je iskanje zdravila za druge indikacije (narkomani), ne zaradi bolečine. Zloraba je možna tudi pri nekaterih drugih zdravilih, predvsem pri tistih, ki delujejo na osrednji živčni sistem. Tudi tu so v obsežnih raziskavah dokazali, da se v zadnjih nekaj letih kljub povečani uporabi opioidov število zlorab ni bistveno povečalo. Neželeni učinki, ki sc jih bolniki v glavnem bojijo, so bruhanje, slabost, zaprtje, sedacija in srbenje Opioidni analgetiki imajo podobno kot vsa zdravila resda nekatere neželene učinke, ki so obvladljivi ali samostojno minljivi. Tudi na neželene učinke se namreč razvije toleranca in tako le-ti v nekaj dneh izzvenijo. Vztrajni neželeni učinek, ki zahteva sprotno obravnavo, je zaprtje. Zdravniki se najbolj bojijo depresije dihanja, ki pa ob pravilni določitvi odmerka ter pravilnem odmerjanju ne predstavlja resne nevarnosti. Tudi »prepričanje« ljudi, da morfin pospeši smrt, nima nobene osnove. Anal getični odmerki ne podaljšajo in ne skrajšajo življenja bolniku. Izboljšajo pa kakovost življenja, kolikor ga je bolniku ostalo. Zaradi tega vam svetujem, da kakršne koli pomisleke pred jemanjem predpisanega opioid-nega analgetika najprej zaupate zdravniku. S strokovnimi informacijami o zdravilih in njihovem učinku na telo smo vam seveda na voljo tudi farmacevti v lekarni. Tako bomo lahko pri spevali k učinkovitejšemu lajšanju bolečine in preprečili trpljenje zaradi tako banalnega razloga, kot je nevednost. Bojan Madjar, mag. farm. Ohranjajte bistro glavo Zaposlite možgane z reševanjem križank, kvizov ali učenjem tujih jezikov. Znanstveniki so ugotovili, da duhovna aktivnost človeka bogati in okrepi njegovo dobro počutje ter voljo do življenja. Kamilica blaži Če vas buli želodec, si poskusite najprej pomagati s kamilico: tri žličke posušenih cvetov poparite z dvesto mililitri vode in pustite stati pet do deset minut. Precedite in pijte sveže pripravljen čaj t"" krat na dan Pomaga tudi ph driski in bruhanju. Pokažite pogum Ne bodite skromni in p°’ nižni. Če naletite na neotesanca v avtobusu ali na neprijazno blagajničarko v diskontu, imate vso pravico, da izrečete nekaj besed o nepravično«11 ali neprimernem vedenju -vljudno, toda ostro in odločno, da boste zadovoljni s svojim nastopom. Ohranjajte tradicijo Vas je babica naučila kakšiK ročne spretnosti? Uporabi^ znanje in se prepustite spotih nom na mlada leta. In če boste pekli pecivo, ki ste ga kot otrok najraje, vam bo ob vonju toplo pri srcu. Z našega štedilnika Danijel Kozar, vodja kuhinje v hotelu Ajda Terme 3000 Porova enolončnica s prekajenim mesom 300 g pora, 100 g korenja, 300 g krompirja, 250 g prekajenega mesa, 60 g olja, 40 g moke, 3 stroki česna, sol, poper, ščepec majarona, ščepec timijana, ščep sesekljanega peteršilja Očiščen por narežemo na tanke kolobarje. Krompir in korenje olupimo in narežemo na drobne kocke. Na olju prepražimo por, prilijemo zajemalko vode in pokrito dušimo 5 minut, nato dodamo na kocke narezano prekajeno meso, krompir in korenje. Zalijemo z vodo, začinimo in kuhamo, da se krompir zmehča. Na koncu iz polovice maščobe in moke naredimo prežganje ter dodamo juhi. Po potrebi še solimo, začinimo, malo prevremo in ponudimo. Piščančje krače s sirovo omako 8 piščančjih krač, sol, poper, rožmarin, olje za pečenje Sirova omaka: 40 g masla, 20 g moke, 2 dl sladke smetane, 1/2 dl mleka, 100 g gorgonzole, 1/2 dl belega vina, sol, poper, ščepec sesekljanega drobnjaka Piščančje krače solimo in začinimo ter postavimo za nekaj ur v hladilnik. V ponvi segrejemo olje in krače zlato rumeno popečemo z obeh strani. Zalijemo z malo vode, pokrijemo in 15 minut dušimo na blagem ognju. Proti koncu dušenja pripravimo omako. V kozici raztopimo maslo, dodamo moko ter zalijemo z mlekom in smetano. Ko zavre, dodamo narezano ali razdrobljeno gorgonzolo. Ko se sir raztopi, omako začinimo in polijemo po pečenih kračah. Proseni polpeti z zelenjavo 250 g prosene kaše, sol, voda, 40 g olja, 80 g čebule, 100 g šampinjonov, 80 g bučk, 1 jajce, 2 rumenjaka, 80 g drobtin, muškatni orešček Kašo skuhamo v slanem kropu. Odcedimo in ohladimo. Na olju prepražimo sesekljano Čebulo, dodamo na drobne kocke narezane šampinjone in bučke. Pražimo toliko časa, da voda izpari. Odstavimo z ognja, počakamo, da se malo ohladi, in stresemo b kuhani kaši. Dodamo jajca, začimbe in drobtine. Dobro premešamo in z rokami oblikujemo polpete. Na vroči maščobi jih zlato rume no popečemo z obeh strani in ponudimo s pečenimi kračami. Zeljna solata z jabolki in bučnimi semeni 500 g naribanega zelja, 2 jabolki, 150 g kisle smetane, 1 čajna žlička sladkorja, 3 žlice jabolčnega kisa, 4 žlice sončničnega olja, sol, mleti poper, bučna semena Zelje očistimo in na tanko naribamo ter v slanem kropu za minuto na hitro blanširamo. Odce- dimo in ohladimo. Jabolka operemo in izdolbe®1’ peske ter narežemo na lističe. V posodo damo jabolka, zelje, kislo smeta"0', sladkor, kis in olje, Solimo in popramo ter nara^ premešamo. Pustimo v hladilniku 20 minut, fr"1 na semena-v ponvi brez maščobe prepražim" 1 pred serviranjem potresemo po vsaki pripravlj®'1 solati. Palačinke z vinsko kremo in sadje0 Testo za palačinke: 2,5 dl mleka, 1 dl sla^ smetane, 3 jajca, 120 g moke, 30 g masla, šc^ vanilijevega sladkorja, olje za pečenje Vinska krema: 2,5 dl belega vina, 120 g dkorja, 3 rumenjaki, 4 listi želatine, 2,5 sladke smetane, 100 g marelične kaše, 13® grozdja, 60 g sladkorja, 100 g raztopljene kolade Iz sestavin za palačinke zmešamo testo in sp"* mo palačinke. Za vinsko kremo nad soparo stepemo ru® njake s sladkorjem, belim vinom in mareli^ kašo. Želatino namočimo v hladno vodo, ožm0®, in vmešamo v še toplo rumenjakovo maso. N stepamo še tako dolgo, da se masa ohladi. Pred® se masa strdi, dodamo stepeno sladko smetan" to vinsko kremo premažemo palačinke in p" E 3 & c: 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 27. januarja 2006. Rešitev: Ime In prlmek: Nasi ec •7 ONA: Počasi se začenjate zavedati, da so - j bile nekatere poteze, na katere ste bili * zelo ponosni, vse prej kot pametne. Poskusite popraviti storjeno neumnost in se opravičite prijatelju, ki ste ga prizadeli. ON: Do izraza bo prišla vaša vroča narava, tako da boste v pravem trenutku zasijali v svoji najboljši luči. Nič ni večno, zato izkoristite trenutek, ko so vaše možnosti nekoliko boljše. In to je sedaj! ONA: Naj vam niKar ne bo nerodno prižig '' natl, da ste na red i li na pako, saj je to veliko bolje kot trmasto vztrajati do še slabšega konca. Oseba, ki ste jo nekoč že ljubili, se bo ponovno vmešala v vaše ljubezenske dogodivščine. ON: Nihče vam noče nič hudega, zato so vaši strahovi povsem odveč. Raje vložite svojo energijo v kakšno donosnejšo stvar in si s tem zagotovite nekaj brezskrbnih dni tako s finančne kot tudi kakšne druge plati. m ONA: Ne boste se ravno branili prijate-, । Ijeve pozornosti, ki vam bo več kot očitno pihal na dušo, saj boste tudi vi imeli po dobne načrte. Sprejeli boste povabilo na zmenek v Prihodnjih dneh, zato se na to kar najbolje pripravite. ON: Ker vas nameravajo ponovno narediti za terco spleta okoliščin, bo najbolje, da se za nekaj časa izogibate družbe. Pojdite malo v naravo in kaj hitro si boste našli celo kopico somišljenikov. Vsekakor se boste prav prijetno zabavali. ONA: Marsikatera težava je le plod vaše i bujne domišljije. Poskusite se zbrati in realno oceniti nastali položaj. Le tako vam bo uspelo doseči tudi tisto, o čemer še dvomite. ON: Bodite pozorni na prijateljičine besede in ji Poskusite tudi vi povedati kaj lepega. Zgodilo se vam bo nekaj zelo neprijetnega, a se boste po te-otoljitem razmisleku vsemu skupaj le še smejali, ^mislite o nasvetu za počitnice. "W ONA: Zdaj je pa res že čas, da se greste . -J igro, ki jo počnete že nekaj let, zares. ** Vaše samoprepričanje, da delate prav, je velikokrat varljiva. Nikar ne zavrnite prijateljeve ponudbe, saj vam bo nekoč lahko še žal... ON: Če ne boste zatiskali oči pred resnico, boste prišli do spoznanja, da se tem škodite le sebi. Nekaj vas bo sicer hudo mamilo, vendar se ne boste mogli pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse le v zraku... ONA: čeprav vas hp kar precej strah, se boste vendarle podali v tvegane posle. Na začetku bo sicer težko, a se boste kaj kmalu znašli in uresničili marsikateri poslovni načrt ON: Svoj uspeh boste na veliko proslavili s prijatelji, ki so vam pri tem obilno pomagati. Pričakujete lahko precejšnje denarno nakazilo, kar vam bo rešilo marsikatero zagato iz preteklosti. M W ONA: Navaditi se boste morali razmi-šljati na drugačen način. Ne iščite po-® polnosti, saj vam ne bo uspelo realizirati niti polovice tega, kar bi radi. Na koncu pa se boste spraševali, kje ste ga polomili. ON: Partnerka vas bo povabila na prijetno večerjo v dvoje, saj vam namerava sporočiti presenetljivo novico. Poskusite ji tudi vi pripraviti kakšno majhno presenečenje, saj bo tako vsem skupaj več kot idealno. a ,■ i ONA: Privoščili si boste zabavo s poslo-* vn'mi Partnerji, saj ste zadnje čase do mlB segli veliko več, kot pa ste sploh pričakovali. V prijetni družbi boste spoznali tudi neznanca, ki vam bo dobesedno zmešal glavo. ON: Prejeli boste dolgo pričakovano vabilo na zabavo, od katere že kar nekaj časa precej pričakujete. Sedaj pa se bo treba na vse skupaj tudi temeljito pripraviti, saj ne smete ničesar prepustiti nak ljučju. ONA: Kljub neizpodbitnim dejstvom boste še vedno trmasto vztrajali pri svojem prepričanju. Pazite, da vas to ne bo pokopalo, saj se boste težko izkopali. Proti koncu tedna se vam obeta karseda prijetno presenečenje. ON: Spoznali boste, daje oseba, ki vam ježe dolgo pri srcu, polna neprijetnih presenečenj, zato bodite skrajno previdni, da se vam preveliko zaupanje ne maščuje. Zavarujte st hrbet m ne bo vam žal! ONA: Želeli se boste dokazati tudi na ti-' stih področjih, kjer ste do sedaj malce počivali, in to vam bo tudi v celoti uspelo. Nekdo bo sicer dvomil o vaših sposobnostih, vendar vam bo na koncu priznal popolno zmago. ON: Treba bo potrkati na marsikatera vrata, preden se vam bo uresničila vaša stara želja. Vi pa ste kar nekoliko preleni ali enostavno mislite, da se bo vse dobro končalo. Storite no že nekaj, da ne bo prepozno! ONA: Dobro bi bilo, da bi čimprej utrdili svoj položaj, saj je nekomu veliko do tega, da bi vas spodnesel. Toda spomni- te se tistega pregovora: kdor dragemu jamo koplje - sam vanjo pade. In natanko to se bo tudi zgodilo! ON: Zaradi omajanega samozaupanja se boste dokaj težko odločili, kam in kako. Partnerka vam bo sicer pomagala, toda končna odločitev bo vseeno vaša. Je že tako, da nastopi trenutek, ko se mora mo opreti predvsem na svoje lastne moči. ONA: Tudi vaš srčni izvoljenec vam bo svetoval natanko tako, kot ste zadevo načrtovali sami. To vam bo zelo poveča- lo samozavest, saj boste spoznali, da niste sami. ON: Spoznali boste osebo, ki sploh ne bo vaš tip idealne partnerke, a bo imela preveč mamljiv nasmeh, da bi se ji lahko uprli. Tako ne boste niti opazili, kdaj se boste ujeli v zanko, ki ste jo pripravili nekomu drugemu. Brat Džouzi Po neštevni potezaj, štere delajo v zadnjon časi naši vodilni, smo lekar mij tisti najčednješi v cejloj Evropi, ka mo znali zglijati odnose med Srbijo pa Kosovon -ta mo dole na Balkanu. Kak vse kaže, smo lekar od Boga poslani, ka pomirimo mračne sile tudi tan nin-dri okouli Tadžikistana, Afganistana pa Iraka ali pa cilou rejŠimo svejtpred terorističnimi napadi Alkaide zdaj, ka smo poslali slovenske soldake ta dol. Eti doma z bratskimi pa nebratskimi sousidi pa ne vejmo raz-pucati nejproblemofz mejami nej z dvojezičnimi tablami pa nej z morsko/ vodoufpa niti z ribami nej. Beleki ta domača mejaška problematika tak naprej prijde, kak tista v nanizanki Gruntofčani, ge si je s čednin Presvetim vodilnin kmeton Dudek nakopa slavo tildi okoli štiikanja za mejaš. Bela si je pa okoli toga spopejvo: Sta dva se v vodi cukala vpiranskoj toj obali, ribe so pa plavale okouli tan pomali Se ribica je stavila pa tak jima velejla: Ita vo že s te vode, ovači mo znorejla. Ka mijslita, ka naj je zdaj tu kakše peško senje, štiikanja bi naj bilou v Evropi sigdar menje! 28 19. januar 2006- VESTNIK motorna vozila ZASTAVO 128 ALI 101, JUGO 45, 55, 60 ALI 65 IN RENAULT 4, 9 TER OPEL KADET KUPIJO Tel.: 041 675 652, m24380 GOLF 2, bencinski, in pohištvo za spalnico prodam,Tel: 549 14 61. m24449 NISSAN MICRO, letnik 1991, ugodno prodam. Tel.: 031 859 720. m24453 RENAULT LAGUNO 1.6, 16 V. ekspresion, I. 2002, vsa oprema, prodam. Tel.; 051 637 328. 0124462 PIK UP. letnik 1995, prodam. Tel.: 031 411648. m24475 živali NESNICE, rjave, grahaste, pred nesnostjo, kletke za nesnice, vzreja nesnic, Tibaut, tel.: 582 14 01.m24368 VISOKO BREJO TELICO prodajo. Tel:. 031 270 546. m24473 PIŠČANCE ZA NADALJNJO REJO prodam. Dostava na dom. Tel.: 031 276 528. m24477 posesti VSELJIVO HIŠO v Beltincih, Turnišču ali Moravskih Toplicah, staro do 30 let, kupim. Tel.: 041 758893.m24410 VILO, KOMFORTNO, 450 m2, Z gospodarsko stavbo, 250 m2, za različne dejavnosti v Predanovcih prodam. Tel.: 041 396 672. m24414 VINOGRAD s 750 trsi chardonnaya v Lendavskih Goricah dajo v brezplačni najem. Tel:. 041 986 152. m24433 STANOVANJE V CENTRU M. SOBOTE IN HIŠO v M. Toplicah prodam. Tel.: 041389 911 ali 041 340 420. m24471 VINOGRAD v Dobrovniku, 630 trsov, Chardonnay in renski rizling, ter pianino prodam. Tel:. 031 555 861. m24472 DVOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote oddam v najem. Tel.: 041 768 074. m24476 V Prekmurju vzamem v najem ali kupim prostor za trgovino z živili, nad 200 m2. Tel.. 051202 855. V & S Fashion, d. o. o. Krog, Murska ul. 123, M, Sobota. m24479 ENOSOBNO STANOVANJE v strogem centru v Murski Soboti oddamo v najem. Tel:. 532 10 75, popoldan. m24480 kmetijska mehanizacija ČELNI NAKLADALNIK ZA IMT 560 ali zadnji nakladalnik (mehanski) kupimo. Tel.: 041 867 976. m24468 ROTACIJSKO BRANO, 2,25 m širine, pu-halnik za zrnje, kombinirko, širine 35 cm, domače izdelave, in stružnico za kovino, domače izdelave, prodam. Tel: 031 548 051. m24432 TRIDELNO BRANO, z enim valjem, in dvo-brazdni plug Slavonac prodam. Tel:. 562 11 73. m24440 TRAKTOR JON DEER, let. 1997, 130 KM, 1500 delovnih ur, prodam. Tel:. 041322 035. m24467 TRAKTOR DEUTZ 120 KM, 5400 delovnih ur, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 031 363 986 ali 557 11 62. m24452 Lendava Na območju Upravne enote Lendava, kjer živi 24.644 ljudi, je po podatkih tamkajšnje veterinarske službe nekaj več kot 1900 psov. Vsaj toliko so jih v lanskem letu veterinarji cepili. Prav gotovo pa je še nekaj psov, ki jih lastniki niso prijavili za cepljenje. Lani so veterinarske službe zabeležile tudi nekaj več kot 40 ugrizov psov. Ti so evidentirani le, če se oškodovanec oglasi v zdravstveni ustanovi, sicer pa ne. F. KI. Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. PiHtjrtje m krftHwu । jnjt. fjNra tuhltrkta Mu*akJ 13- MuiMi SalboL* POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIČ, S. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BPLTINCI Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL: 02/523 1701 TRAKTOR in OBRAČALNIK kupim. Tel.: 041 220 433. m24392 TRAKTOR TOMO VINK0V1Č kupim. Tel.: 041 380 235. m24447 TRAKTOR URSUS 360, letnik 1991, obi-ralnik koruze SlPTomado 40, trosilnik hlevskega gnoja Tehnostroj, balirko Sipma Poljska, prodam. Tel.: 041 358 960. m24455 TRAKTOR TORPEDO TX 75 prodam. Tel.: 031 552 221. m24459 TRAKTOR 4x4 Deutz Fahr, 3,70, cisterno za gnojevko, trosilnik hlevskega gnoja, mulčer, žitno sejalnico, mlin za zrnje in nekaj druge kmetijske mehanizacije prodam. Tel.: 02 558 82 79. m24474 NAKLADALNIK GNOJA HU 4, cisterno za gnojevko Creina, trosilnik gnoja Sip in sa-dilnik krompirja kupim Tel.: 041 897 028. m24482 kmetijski pridelki JABOLKAJONAGOLD IN IDARED prodam. Pripeljem tudi domov. Tel.: 031 289 741. m24454 SENO IN OTAVO v balah prodam. Tel: 031 375 461. BELO REPO kupim. Tel.: 546 11 93. 0124457 razno RASTOČA DREVESA ZA DRVA kupim, do-10 km iz Beltinec. Tel.: 041 526 937. m24434 POHIŠTVO za dnevno sobo in smučarske čevlje št. 36 prodam. Tel.: 041846 461. m24458 MLEČNE KVOTE kupim. Tel:. 586 14 47. m24481 MLEČNE KVOTE prodam, Tel:. 040 210 027. m24438 delo V MURSKI SOBOTI z okolico ponujam pomoč starejšim, bolnim m invalidnim osebam na domu. Tel.: 041 340 448, Marjetka Lovrenčec, Filovci 103, 9222 Bogojina. m24443 Za nego in pomoč na domu iščemo žensko srednjih let, možnost dodatne zaposlitve za čiščenje poslovnih prostorov. Informacije po tel.: 02 534 9180 oz. na naslov Leonida Horvat Letonja, s. p., Matija Gubca 13, M. Sobota. m24448 srečanja ZDOMEC 47/188, visok, plavolas, nekadilec. nealkoholik, miren, nežen, išče dek le ali mamico. PISNE ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro: RAD BI 7E IMEL, m24463 TEL.: 02 S3 48 080, FAKS: 02 52 51 170, 0000 MURSKA SOBOTA storitve IMATE MORDA HUDE BOLEČINE v zapestju in dlaneh zaradi ukleščenega živca? Ali bolečine v plečih in križu? Prepustite se spretnim rokam terapevta in si olaj šajte in odpravite tudi druge težave. Nevezanim osamljenim pa posredujemo primernega partnerja za resno zvezo ali občasna srečanja. »Zdravilni dotik« Majda Šiftar, s. p., Černelavci, Gedero-vska 14, M. S., tel.: 521 1428.041285 615. m24469 POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh, Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: O2340-OO19232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.; 031 512 911. KOMUNALA Jamo p^djEtje. d.««(L, KajMlIiUulJ.MurshaScilMU Imeti rad je najlepše darilo. Ko izgubiš, kar si imel najraje, izgubiš vse. Ostane le trpeča duša in srce, ki boli. V SPOMIN 21. januarja 2006 bosta minili dve leti žalosti in praznine od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi Ludvik Grabar iz Fokovec Težko te je pozabiti, še težje je živeti brez tebe. Dnevi minevajo, spomin in bolečina pa ostajata. Vedno boš ostal v naših srcih. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Z ljubeznijo, spoštovanjem in hvaležnostjo tvoji najdražji, posebno tvoj LUKA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila mama, stara mama, sestra in botra Jolanka Hašaj iz Moščanec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Posebna zahvala je namenjena osebju kirurškega oddelka 2. nadstropja Bolnišnice v Murski Soboti. Najlepša hvala Primožu in Zoranu za vsakodnevne obiske in skrb. Žalujoča vnukinja Klavdija in vsi, ki smo jo imeli radi KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel : 02 55 69 046, GSM; 041 712 586 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, raze In drugi izdelki iz granita in marmorja Tel: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci I D. E. POGREBNIŠTVO tete>o<>: m si i J; w KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPUČNI PREVOZI DO 30 km PRODAM VENCEV IN DRUGEGA CVETJA UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV 8REZ OBRESTI 24 URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443 ZAHVALA 4, januarja 2006 se je v 82. letu končala življenjska pot dragi mami Veron/ Špilak iz Žižkov 63 a Ob boleči izgubi hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, in hvala za vse darove. Posebna zahvala velja župniku za pogrebni obred Žalujoči vsi domači Šibko je srce, kije bilo nekoč kot železo v ognju; debele so moje solze; v moji duši je hlad; vse, kar je mojega, se mi zdi neskončno oddaljeno; edino resnično je tisto, kar je izginilo. Goethe V SPOMIN mag. Bernardi Novak iz Pertoče 118 20.1.2005-20.1.2006 VSI NJENI Poslovila se je žena, mama in babica Margareta Križan roj. Škalič Od nje smo se poslovili 16. januarja 2006. Hvaležni smo ti vse, za kar si nam v življenju dala. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 80. letu je za vedno zaspala draga mama in sestra Gizela Kovač iz Prosenjakovce 8 Hvala vsem, ki ste bili z mano v težkih trenutkih, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prostovoljne prispevke. Hvala g. duhovniku, pevcem žalostink in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sin Jožef in sestra Karolina z družino Male oglase za objavo v Vestniku sprejemamo vsak delavnik do 15.30, za objavo v četrtek je treba oddati oglas v ponedeljek do 15.30. Cenik: - mali oglasi - do 80 znakov 1.785,00 sit -mali oglasi-vsak naslednji znak 23,00 sit -zavezanci zaddv, s. p. -dodatek+ 20 %; - poudarjen tisk - dodatek + 50 %; - naslov/šifra v upravi lista -2.500,00 Osmrtnice in zahvale za fizične osebe: 2 kol x 7 cm ■ 16.520,00 sit 2 kol x 8 cm -18.880,00 sit 2 kol x 9 cm 21.240,00 sit 2 kol x 10 cm - 23.600,00 sit 2 kol x 11 cm-25.960,00 sit Naročniki Vestnika imajo 20 % popusta. Dodatek za fotografijo 4.000,00 sit. Vse cene so bruto in imajo vračunan 20-odstotni ddv. VESTNIK -19. januar 2006 29 Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a tebe nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN 21. januarja mineva leto žalosti od takrat, ko je prenehalo biti srce Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a tebe nihče ne more nam vrniti V SPOMIN 17. januarja mineva leto žalosti in praznine od takrat, ko smo sc poslovili od Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč Je... ZAHVALA V 51. letu nas je za vedno zapustil dragi oče Milan Bergles zVaneče 26 Alojza Sreša iz Ižakovec Hvala za cvetje, lepo misel in prižgano svečo Tvoji najdražji Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. V SPOMIN Mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Mirko Vrbančič iz Negove Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižgete svečko ali mu namenite lepo misel. Es/ njegovi najdražji Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa, tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, le zakaj si nam odšel? 7AWVMA V 82. letu starosti je za vedno zaspal oče, tast, dedek, brat, sorodnik in sosed Koloman Bertalanič upokojeni elektromehanik iz Rankovec 23 Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste pokojnika v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevke za porodnišnico ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebej hvala vsem govornikom za tople besede slovesa, PGD Rankovci, g. duhovniku za opravljen obred, pevcem za °dpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in osebju intenzivnega oddelka kirurgije SB M. Sobota. Žalujoči vsi njegovi najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja... ZAWIMA v 71- letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in tašča Jožefa Vogrinčič roj. Nemec iz Gerlincev 24 boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem sodelavcem žalujočih, ki ste drago mamo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. f tako hvala vsem za darovane svete maše, vence, sveče in p dobrodelne namene. -obej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete Gostinke, govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... Tvoji vnuki: si»ton, Matej, Robi, Rok, Urška, Špela, Blaž Jožefa Bagole iz Topolovec 7 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 79. letu starosti v Ljubljani zapustil naš dragi brat in stric Ivan Horvat Pod hribom 70 Od dragega pokojnika smo se še zadnjič poslovili 11. januarja 2000 v Jožefovi mrliški vežici na ljubljanskih Žalah Zahvaljujemo se sosedu, duhovniku za pogrebni obred in vsem, ki so karkoli darovali, ter vsem, ki so se udeležili njegovega pogreba. Žalujoči: brat Pavel z družino, žena Pepca, sin Jani in hčerka Andrejka z družinama in vse drugo sorodstvo Bogojina - Ljubljana V SPOMIN 15.11.2005 je minilo deset let od takrat, ko nas je zapustila Jolanka Lipič iz Tešanovec in 19.1.2006 mineva pet let od takrat, ko nas je zapustil Janez Lipič iz Tešanovec Z ljubeznijo, katere smrt ne prekine, z žalostjo, katero zdravi čas, živita v naših mislih in dejanjih Vajini najdražji Kako boli in duša trpi, ko nekdo najdražjega izgubi. ZAHVALA V 93. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Justina Kozlar iz Trnja 47 d Ob boleči izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS ga Ančki Čurič za pretresljive besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi njeni V globoki žalosti se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sin Sašo s Petro Ni te na pragu niti v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši. Zato pot vodi nas tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. V SPOMIN 18. januarja sta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, hčerka, sestra, tašča in sorodnica Jolanka Valeč iz Sotine 68 Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, položite cvetje in prižgete svečo. Es/ njeni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Alojz Režonja iz Ulice Štefana Raja 11 v Turnišču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče, za sv. maše in v dobrodelne namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, sosedom Zadravčevim za vso pomoč, govornici Miri za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Ni te na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno od nas si. vzel slovo. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek in brat Ludvik Štefanec iz Šalovec 175 Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali za bolnico, sveče, cvetje, svete maše in za mrliško vežico. Hvala g. Jožici za vso pomoč na domu, g. župniku in pevcem, govorniku Rudiju pri odprtem grobu in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi 30 O TEM IN ONEM / OGLASI 19. januar 2006-VKTNIII Na kratko Lendava V Lendavi so na pobudo Janeza Bošnaka z novim letom ustanovili Klub 100, ki bo združeval rekreativne pohodnike. Namen projekta je, da se člani kluba s podpisom častnega kodeksa zavežejo, da či-mvečkrat v letu, po možnosti 100-krat, premagajo pot z ravnice do Piramide (328 metrov nadm. višine) v Lendavskih goricah peš ali s kolesom. To naj bi počeli častno in pošteno, brez goljufanja. Ob tem bo v klubu tudi nekaj tekmovalnega duha. Nekateri člani so že sprejeli izziv in si zadali nalogo, da opravijo to pot tolikokrat, kot je dni v letu, nekateri pa bodo poskušali biti najhitrejši. V Klub 100 se je mogoče včlaniti v Turistični pisarni v Lendavi J. Ž. Kobilje Občina Kobilje je vključena v regionalni sistem celovite oskrbe z vodo vseh prebivalcev Pomurja. Doslej so na Kobilju financirali izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo vodovodnega omrežja po naselju v dolžini 7.700 kilometrov s priklopom na obstoječe črpališče in izvedbo hidrantnega omrežja Vrednost projektnih del v lanskem letu znaša nekaj več kot dva milijona tolarjev. Lani niso uspeli pridobiti državnih sredstev, zato nameravajo začeti s prvo fazo gradnje letos, za kar imajo obljubljena sredstva Vrednost investicije naj bi znašala okoli 30 milijonov tolarjev Ta hip potekajo priprave na poskusno črpanje vode v Bcreku Lani so uspeli zgraditi hidrantno postajo pri Sv. Martinu v vrednosti 1,2 milijona tolarjev. Predvideno je, da bo v prvi polovici januarja zadovoljivo delovala in tako rešila slabo oskrbo z vodo pri vseh uporabnikih. J Ž. Zimsko »veselje« jVo, pa imamo pravo zimo. Z dovolj snežne odeje in nizkimi temperaturami, da verjamemo, daje zima res prava. K zgodnjem popoldnevu se je prijetno sprehoditi po malce toplejšem zraku v svetlejšem delu dneva. Moja vnukinja Hana ima ogromno energije in notri je ne zadrži nobena sila. Vsak dan, ko pride iz šole, se še za kakšno uro odpravimo v naravo. »Cer-nelavskega brega« se je že naveličala, pa smo se v soboto odpravili na kanal. Tam pa vsesplošno veselje! Po gazi smo drug za drugim še nekako lahko šli, sicer pa povsod okoli neizmerne količine pasjih iztrebkov. V bližini mostu pa odvržena embalaža od čipsa, čokolad, keksov, praznih plastenk... Živela kultura! Z otroki, ki so smeti odvrgli, je bil prav gotovo nekdo od starejših (starši ali učitelji). Pa si ne znam odgovoriti, zakaj strašen ekološki rompompom v šolah o sortiranju odpadkov in ne vem kakšnih vse raziskovalnih projektih, če pa v praksi od tega ni nobene koristi!? Ni samo kanal edino mesto, kjer so vidne negativne posledice nevzgojenih otrok (poglejte okoli prodajalne Park, kjer ubogi gospod Feri komaj utegne pometati in nastavljati kartonske škatle, da o pljuvanju mlajših in starejših pa od- Na kratko MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana Beltinci V beltinski občini so trdno odločeni, da v naslednjih petih letih zgradijo plinski sistem v vseh krajevnih skupnostih. K temu jih spodbuja izgradnja bio-plinarne na farmi Ncmščak. Za to naj bi poskrbel koncesionar Petrol Ljubljana. Ta je nedavno oblikoval nove maloprodajne cene zemeljskega plina, ki znašajo za gospodinjstva in druge porabnike 116,76 tolarja za kubični meter. M. J. Ižakovci Glede zemljišča v Ižakovcih, na katerem stojita nogometno igrišče in objekt, še poteka denacionalizacijski postopek. Na občinski ravni so se aktivno lotili odprave tega problema, zato je pričakovati, da se bo zadeva uredila, saj je treba objekte čim prej legalizirati. Medtem pa na farmi Nemščak gradijo biopli-narno, ki bo vsekakor velikega pomena. M. J. Lipa V tem kraju opozarjajo, da bi bilo treba postaviti ogledalo na ovinku republiške ceste pri hiši Romana Sobočana, saj ciprese onemogočajo preglednost in ovirajo varnost v cestnem prometu, M. J Petanjci V vaško-gasilskem domu na Petanjcih so se te dni zbrali člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva z namenom, da pregledajo delo v minulem letu in podajo predloge programa za letos. Iz poročila o njihovem delovanju med drugim povzemamo, da so zasedli tretje mesto na občinskem gasilskem tekmovanju, pomagali so pri gašenju dveh požarov in pri zaščitnih delih ob lanskoletnih poplavah reke Mure. Sodelovali so tudi na vaji OŠ Tišina v mesecu požarnega varstva in na več gasilskih prireditvah Fr Ku. metavanju smeti, cigaretnih ogorkov itd. niti ne govorim). Vprašam se, kdo za vsemi temi packi pospravlja doma. Pa to niti ni moja skrb, dokler se vsa'ta nesnaga in nered ne preselita v širše okolje. O pasjih iztrebkih pa itak ne pomaga več izgubljati besed. Nikoli še nisem videla nobenega pasjega lastnika, da bi za svojim psom počistil, vsipa strogo in vztrajno vse svoje ljubljence vodijo s svojih parcel in domov na okoliške travnike, zelenice, pločnike itd. Samo da ne delajo s..... doma. Da bo prišla pomlad, se pa tudi več preveč ne veselim, saj ni več travnika, po katerem bi se še lahko sprehodila ali nabrala regrat, ne da bi stopila v kupček. Vem, da se je nesmiselno o tem razburjati, pa vendar sem nekomu morala povedati. M. R. Č. PBIBHIITVE H JANUMJU ZOM Sobota. 21,januar ob 9,30 uri Zabavna prireditev Snežna vila in snežne igrice Otroci, pridite na snežno zabavo s Snežno vilo ■ DAMJANO GOLAVŠEK-ki vas bo razveseljevala s pesmicami in snežnimi igricami. Ne zamudite priložnosti za pravljično zabavo! POMURSKO PRUSfVG ZA CEREBRALNO PARALIZO prostovoljne prispevke nakazujte na račun: 02496-0092393969 UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 757 715,031589 448 KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CEHE IH MOŽNOSTI PLAČILA! PflEVOZ, Atili hjin, i p., E, 51, UL it 111K Ljutomerčan kmetijska zadruga Ljutomer z.o.o. skupaj s Semenarno Ljubljana d-d., odpira Vrtni center KALIA z dodatno agro ponudbo v Ljutomeru. V kolikor Imate izkušnje in izpolnjujete pogoje, se nam pridružite. 1. POSLOVODJA (1) Višja izobrazba kmetijske, agronomske sli druge ustrezne smeri. Lahko tudi izobrazba V. stopnje kmetijske, vrtnarske ali druge ustrezne smeri s poslovodskim izpitom. Dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim izpitom iz I varstva rastlin. * DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV KAL.IA NA OSNOVI OSEBNEGA DOHODKA, POKOJNINE IN VAŠ EGA VOZILA] o PE MURSKA SOBOTA. STANETA ROZMANA 16, TEL.: 02 5213000 Bonafin, d. o, o., Slovensha 27,1000 Ljubljana | CEO-VRTI NA, D. O. O., Obrtno uta 40,9Q0L1 Mursko Soboto, tej./faks; 02 530 06 78, GSM; 041 741 BO? Izdelava vrtin in vodnjakov in zajem podzemnih vod, ptezometninih in ponikovalnih vrtin, geomehanike, čiščenje vodnjakov DAN ODPRTIH VRAT petek 20.01.2006 in sobota 21.01.2006 od 8:00 do 20:00 TODAY TOMORROW TOYOTA Micra T Leasing MS | Industrijska 1a, Murska Sobota, S 02 530-46-60 Zidarstvo - Fasaderstvo in izolacije zidov, strojni ometi Jože Horvat, s. p. Filovci 110.9222 Bogojina, tel., faks; 02 547 10 14, GSM: 041 631, tel. stanovanje 02 547 13 00 II. PRODAJALEC (2) Kmetijski ali vrtnarski tehnik ali pa vrtnar-cvetličar z izpitom za prodajalca pri GZS oz. prodajalec. Dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih. Prednost bodo imeli kandidati, ki imajo opravljen izpit iz varstva rastlin. Delovno razmerje je za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev (pod točko I); (pod točko II) je delovno razmerje za določen čas za dobo 1 leta s poskusno dobo 3 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Delo bo potekalo v Ljutomerju, Kolodvorska ulica 16. Če imate ustrezna znanja in izkušnje, ste dovolj energični, z veliko komercialne žilice, sprejmite naš izziv in nam najkasneje v 8-ih dneh pošljite vlogo in svoj življenjepis z dokazili o izobrazbi na naslov: Ljutomerčan kmetijska zadruga Ljutomer, Kolodvorska ulica 16, 9240 Ljutomer, s pripisom "KALIA". \ Ljutomerčan kmetijska zadruqa Ljutomer, Kolodvorska ulita 16, 9240 Ljutomer. (FR MB WA 1I0TEI5 & RESORTS VW* kVSKETOEUa PREGLED PRI SPECIALISTU ORTOPEDU Vsako soboto od 9.00 do 13.00 vam je v našem zdravilišču na voljo samoplačniška ortopedska ambulanta, v kateri vas bodo pregledali specialisti ortopedi iz mariborske bolnišnice. Za informacije in prijave smo vam Z največjim veseljem na voljo vsak dan od 8.00 do 17.00, če pokličete po telefonu na Številko: 02/512 24 00. Veselimo se vašega obiska! Na podlagi 23. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER svet zavoda razpisuje dela in naloge creator Plese I. Murska Sobota POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476 direktorja zavoda Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še: - da ima visoko strokovno izobrazbo in - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. Mandat direktorja traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Ljutomer, Cesta I. slovenskega tabora 2,9240 Ljutomer. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po odločitvi sveta zavoda in soglasju ustanoviteljev zavoda. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah PcidlNjr rfr Uhce arHn čM* Natika 13 Mbun-i Sph-ir.i 3; > Mercator ■■ ■■ ■ .uvr,-' Kako do 12.000 uspešnih slovenskih podjetij? S poslovnim imenikom Kompass Slovenija 2006 na CD-ROMU PošČite zanesljive dobavitelje, proizvajalce, zastopnike in distributerje izbranih izdelkov Najdite kupce za vaše izdelke Spoznajte vodilne delavce in navežite nove poslovne stike Analizirajte konkurenco, obstoječ in potencialni trg Pripravite baze za pošiljanje direktne pošte ’ S Kompassom Slovenija do uspeha! Naročite svoj izvod zdaj na : 01 30 94 480 VESTNIK VESTNIK 19. januar 2006 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648KHz Napoved prireditev PETEK, 20. januar - 00.00 SNOP - 05 00 Dobro jutro, Simona, Marjan - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.15 Petek je - 09.00 Poročila -09.10 TV As, Relax - 09.45 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 Poročila - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13-20 Predstavljamo vam - Od petka do petka - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila ' 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17. 00 Osrednja poročila - 17.40 Mali oglasi - 17.30 Murski val nagrajuje - 18.30 Radijski knjižni sejem (Nevenka Emri) -1915 Mladi val • glasba za mlade, vaša razmišljanja (Maja, Staša) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Ugasni televizor, večno zeleni Bojan Peček - 24.00 SNOP SOBOTA, 21. januar - 05.00 Dobro jutro! - 09.15 Mali oglasi - Biba buba baja, Bogojina -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10 30 Potepanje - 11.00 Poročila - 11.15 Potepajte se z nami -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Nagrada tedenskega sponzorja - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba edni-ne - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna: Trije novi doktorji znanosti - 15.00 literarni drobci - 15 30 Dogodki in odmevi -^.IS Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila ' 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -19.00 Poročila -19.15 Najlepše želje s čestitkami in Pozdravi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Slovenija, 0(1 kdaj lepote tvoje, Bojan Rajk - 24.00 SNOP NEDE1JA, 22. januar - 05.00 Dobro jutro! 07.00 Druga jutranja kronika! - 07.30 Panonski odmevi, oddaja o porabskih Slovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel in čas, duhovna misel pomurskih duhovnikov - 08.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi te-dna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja: Mojca Senčar, Slovenka leta, 17 10,11 - 12.30 Poročila - 12 35 Obvestila -'3-00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13-30 Radio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz ^Tvic* NARODNOZABAVNE GLASBE UL*SBA NAŠEGA SRCA l Gorenjci in Štajerci - Gorenjski kvintet ^Hektolitersreče - Strici • • Ge sl ob meni - Ans. bratov Slatinek * • Divja kri - Vandrovci • ljubim in ljubljen sem - Dori ^EOLOGA: ' Mamine pesmi - Iskrice Dedku in babici Založnik LE$TV|CA obmurske zabavne glasbe l Snejg naraji naletavle - Strici • Svila - Moira & Boardwalk Casino • • oščilo murskih muzik -^murski glasbeniki • Dobre karte - Langa ■' tvoji dlani - Jasna ^OIGGA: Bbramsov čardaš - madžarski ples št. 5 -^ontrabant ' Bila si lepa moja ljuba - Torpedo Band Nagrado (kaseto) glasbene založbe Mandarina iz Ljubljane prejme Tatjana ^**31 Bogdan, Gaberje, Ozka ul. 6, Lendava. ^P'jlnjr„r kupone pošljite do ponedeljka, 2J. janu-na o.Mnv: Murski val, Ulica arhitekta No 43.9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. r __ Kupon Št. 3 - glasujem za skladbo qLAsba ^EGASRCA: ^DICa obmurske ^VNE GLASBE: ^'"Priimek ,er naslov: Čestitke, šport-Na narodni farmi - 19-00 Poročila - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Samo za vas! Nova oddaja pevca in violinista skupine Posodi mi jurja Sama Budne - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 23. januar - 05.00 Vedro v dobro jutro! Irma, Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 11.00 Poročila -11.15 Oaj, kak san zlufto! Drugi športi... -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18 00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Kak je indak fajn bilo, Milan Zrinski - 24.00 SNOP TOREK, 24. januar - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - Besede, besede - 09.00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Specialiteta tedna - 10 30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 15 - Kratki stik ■ 12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi • 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukebo-ks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 25. januar - 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08 15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džou-žijevo pismo - 09.15 Izzivi Duska Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Občina Lendava: Anton Balažek-10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 1530 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev -20.00 Zadnja poročila - 20,05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 26. januar ■ 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila -11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Sport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila- 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica -15 30 Dogodki in odmevi - 17,00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio (Blaž, Maša) - 19.00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... - 24 00 SNOP POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel. 031 512 911. (ZKPL^MPIL) taAr LENDAVA 20. januar ob 18. uri: Dan madžarske kulture m podelitev priznanj 21. januar ob 19. uri: SLG Celje - Tone Partljič: Moj ata, socialistični kulak, komedija (slovenski abonma in izven) OTVORITEV MURSKA SOBOTA V petek, 20. januarja, ob 19. uri bo v Galeriji PAC otvoritev razstave Ultra Light avtorja Dareta Birse iz Lendave LJUBU AN A V četrtek, 19. januarja, ob 18. uri bo na Velejmslani-štvu Republike Madžarske (ul. Konrada Babnika 5) otvoritev razstave cikla Štirje letni časi likovnega umetnika Zoltana Gaborja iz Lendave. Ob otvoritvi bo tudi koncert, kjer bosta nastopila Zsofija Kor-nyei (violina) in Peter Barsony (viola). ŠOŠTANJ V četrtek, 19. januarja, ob 18. uri bo v Mestni galeriji (Trg bratov Mravljakov 7) otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Dubravka Baum-gartnerja iz Lendave. Avtorja bo predstavila umetnostna zgodovinarka Tanja Šitrronka, z glasbenim programom pa bo večer popestril kitarist Goran Djurič. Razstavo bo odprl direktor Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetan Čop. GLEDALIŠČE GORNJA RADGONA V soboto, 21. januarja, ob 19,30 bo v kulturnem domu komedija v treh dejanjih Sreča na upanje, na katero vabi Dramsko društvo Radenci. BOGOJINA V nedeljo, 22 januarja, ob 18. uri bo v dvorani kulturnega doma komedija Male bojne avtorja in režiserja Milivoja Mikija Roša v izvedbi gledališke skupine Nindrik indrik iz Porabja. MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 23-januarja, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava Tacamuca avtorice Svetlane Makarovič in režiserke Barbare Hieng Samobor v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Čestitka 2. januarja je praznovala 77, rojstni dan Angela Oblak iz Vrtne ulice 3 v Murski Soboti. Vse najboljše, veliko lepih trenutkov, največ pa zdravja ji želijo njeni otroci. Kino Marsha Sobota Četrtek, 19. januarja: ob 18.00 češka romantična komedija Film za ženske (Zuzana Kanoczova, Marek Vasut, t„ Filip Renč), ob 20.00 slovenska črna komedija Odgrobadogroba (Gregor Bakovič, Nataša Ma-tjašec, r.: Jan Cvitkovič) Petek, 20. januarja: ob 18.00 Odgrobadogroba, ob 20.00 koprodukcijska komična drama Beneški trgovec (Al Pacino, Jeremy Irons, r.: Michael Radford) Sobota, 21. januarja: ob 17.30 Beneški trgovec, ob 20.00 Film za ženske Nedelja, 22. januarja: ob 17.00 Film za ženske, ob 20.00 Odgrobadogroba Ljutomer Petek, 20. januarja: ob 1930 ameriški fantazijski akcijski film King Kong (Naomi Watts, Frank Black, Adrien Brody, r.: Peter Jackson Sobota, 21. januarja: ob 19.30 King Kong Nedelja, 22. januarja: ob 17.00 King Kong Gornja Radgona Filme bodo predvajali le občasno! I-----------------------------------------------। ; Delimo vstopnice za kino Identiteta, Zvestoba do groba in Biti John Malkovich so vaši največkrat omenjeni filmi, v katerih je igral John Cusack. Našo nagrado dobi Jernej Hanc, Jusa Kramarja 27,9232 Črenšovci. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Iz katere države izvirajo korenine Johna Malkovicha? I -h Napoved prireditev KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 19- januarja, ob 16. uri bo v MIKK-u večer Hip hop praksa Na programu bodo Hip hop Battle Turntables (gramofoni na voljo), koncertni in freestyle posnetki na velikem platnu ter poslušalni-ca novitet in starih komadov izvajalcev rapa. - V nedeljo, 22. januarja, ob 21. uri bo v MIKK-u koncert skupin Smackdown (Švedska, fast hardcore) in Gastrostoma (Renkovci, metal) RAZKRITJE V soboto, 21. januarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu koncert skupine Halgato band ob predstavitvi novega albuma Orkester za poljube Kot gostje bodo nastopili: Tamburaši TND Razkrižje, Ženski pevski zbor Zarja iz Puconcev, Tamburaši iz Beltince in Tadeja Miholič. Prireditev povezuje humorist Geza Farkaš. Ob nakupu vstopnice vsak obiskovalec prejme darilo. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji je do 20. januarja na ogled razstava del akademskega slikarja Nikolaja Beera - V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademskih slikarjev Aleksija Kobala, Andreja Brumna- Čopa in Igorja Rončeviča (iz zbirke Hiše umetnikov Bažato). - V Pokrajinski in študijski knjižnici je do 4. februarja na ogled razstava fotografij Prekmurje avtorja Sebastjana Balažiča. V dvorani knjižnice je do 31. januarja na ogled tudi razstava Podobe stare Sobote avtorja Ernesta Bransbergerja. - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled Stalna muzejska razstava in Hetiške tkanine in vezenine (slednja do aprila). - V MIKK-u je na ogled razstava plakatov, ki so nastali ob napovedih koncertov in predavanj v MIKK-u. PUCONCI V večnamenski dvorani so do konca žitne na ogled dela 225. samostojne pregledne razstave Štefana Horvata. LENDAVA - V sinagogi je na ogled spominska razstava Impresije ... Slikarji Srečku Kosovelu. Razstava je odprta do 4. marca vsak delavnik med 12. m 16. ter ob sobotah in nedeljah med 9- in 13 uro. - V gradu je na ogled razstava Zgodovina topništva od 15. do 17. stoletja. - V hotelu Lipa je na ogled razstava Lipa skozi čas, 'ki je nastala v sodelovanju z Galerijo - Muzejem Lendava, akademskimi slikarji in ljubiteljskimi slikarji Društva upokojencev Murska Sobota, LJUTOMER V Muzeju je na ogled Grossmannova spominska soba. KRPL1VNIK V etnografskem muzeju je poleg stalne na ogled tudi razstava Kmečka opravila na fotografijah in značilna vinska klet s stiskalnico. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je na ogled razstava Kovček/Der Kof-fer. Projekt sta koordinirala Emil Krištof in Gerhard Pil gram JESENICE V Kosovi graščini je na ogled razstava Na prelomih tisočletij, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Murska Sobota. Mala Nedelja: zgradili so grad V minulih mrzlih zimskih dnevih, ko zidarji ne morejo graditi, je ekipi iz Male Nedelje v sestavi Branka Bel saka, Milana Prše, Mateja Krajnca, Gabriela Kšele. Monike Kosti, Jožeta Omika, Antona Vrzela in Milana Muzeka na parkirišču pri kava baru Pri Marici v Mali Nedelji uspelo zgraditi grad - iz snega. Načrte je pripravil Sandi Kšela. Šlo je za nekakšno o predpripravo ekipe, ki se bo 28. januarja udeležila gradnje objektov iz snega v Črni na Koroškem. - Besedilo in teto: F. KI. El - — fl Kupon št. 3 - Odgovore pošljite do tetka, 24. januarja, na naš naslov: Vestnik Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: torno. koles@p-inf.si I t--------------------------------_-------------------------------------------1 Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Pohjifježa Ritertmi*. UHW a 4i foto to 13, M* MM ■J vestnikov KOLEDAR 19 Januar, četrtek 20-ianuar. petek 23. januar, ponedeljek 24. januar, torek 25. Januar, sreda MARU BOŠTJAN ‘-EŽA CENE ZADNJA STRAN 105. in 104 _____________19. januar 2006-VESniK rojstni dan RAJKO J^ICLJAN DARKO 21. januarja bo sonce vzšlo ob 7, un in 36 minut, zašlo pa ob 16. un in 50 minut. Dan bo tako dolg 9 ur in 14 minut. 22. januarja ob 16. uri in 15 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. —. »vvnj tuiarjd v Banki Slovenije 18. januarja 2006 idrzav3 EMU Hrvaška Madž. Jvica Jč Brit. ZDA eur Hrk huf CHF GBP USD _978 191 3481 756 . 826_i 840 , enota nakupni 1 1 32,3903 0,9563 ; 154,2244 154,6885 155.1526 348,3998 349,4481 , 350,4964 197,8652 198,4606 , 199,0560 srednji 238,862.9 ; 239 5r77 -4—2A5«16 240,3003 prodajni i i i i 32,4878 0,9592 32,5853 _0f>621 Veronika Gorza s snaho Vero, stnidan. Foto: J. G. Igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO Da, vsako leto ob tem času poročamo o Veroniki Gorza iz Rakičana. Kako tudi ne, ko pa je najstarejša v Pomurju in daleč naokrog. Prejšnji petek je namreč praznovala že 105- rojstni dan! In to je dogodek, ki ga je vsekakor vredno omeniti. 105. roj- vsi Ki boste 5.f 19., ta teden in 26. januarja zbrali po štiri sličice (skupaj 16 sličic) in jih pravilno sestavili, prinesite sestavljanko v naročniško službo Vestnika, kjer jo do 2. februarja lahko menjate za knjigo VANEKOVI VICI. za- 'n priimek. 1 Ulica: Poštna številka: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati a) po položnici letno številka. pošta. (obkroži). b) po položnici ~ polletno K njej, v njeno sobo, nas je vodila snaha Vera (na posnetku skupaj z Veroniko), ki v glavnem tudi skrbi zanjo, potem ko jo je življenje pred nekaj več kot šestimi leti priklenilo na posteljo. Čeprav so jo medtem že obi- Na kratko Na pokopališču v Filovcih so pred leti zgradili novo mrliško vežico, krajevna skupnost pa se jc lani odločila še za obnovo stare. Medtem so jo prekrili i se lotili še obnove notranjih prostorov, kjer bodo uredili zid za 35 žar Prav tako nameravajo urediti spominsko ploščo, kjer bodo nameščene ploščice z vgraviranimi imeni domačinov Filovec. Obnova jc načrtovana kot spomin na nekdanje prednike lončarje, ki so se ukvarjali z oblikovanjem različnih izdelkov in predmetov iz gline. J. Ž. Pomurje V pomurskih gasilskih zvezah bodo letos proslavljali več društvenih jubilejev. Tako bodo v Beltincih, Hrastje - Moti in Svetem Juriju ob Ščavnici pripravili proslave ob 120-let-nici, 110 let gasilstva pa bodo praznovali v Prosenjakovcih, Sebeborcih inTešanovclh.J. Ž. ' www.vestnik.si 1 PaJinijeTA Vi .n* NO.Jka [J, Mirnk,, fSntmki leto (do preklica): Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ majica c) PO položnic,-tr(fnesečr)Q iz Dobrovnika so čestitali dan. Foto: F. Bo. skali in ji čestitali številni svojci in znanci ter predstavniki Mestne občine Murska Sobota in KS Rakičan, je bila vesela tudi našega obiska. Na vprašanje, kdaj je bila v življenju najbolj srečna, je odgovorila, da je bilo to v mladih letih, ko je odraščala v Vešči-ci in ko je hodila na sezonska dela v Slavonijo. »Tam smo ob večerih peli, plesali...«je začela pripovedovati. Povedala nam jc tudi, da je bilo v njeni družini devet otrok, od katerih živita le še ona kot najstarejša in najmlajša sestra. Ona je rodila tri otro- & 104. rojstni ke, živa pa sta le še dva. Ima pa že šest vnukov, devet pravnukov in enega prapravnuka. In kakšno dobroto si je zaželela ob praznovanju 105. rojstnega dne? Snahi Veri je dejala, naj ji skuha koruzni močnik. Seveda so ji to željo uresničili. Pa še to: V Pomurju imamo še eno »večstoletnico«, in sicer je 16. januarja dočakala 104. rojstni dan Rozalija Bogdan iz Dobrovnika. Tudi njej so čestitali predstavniki občine ter številni svojci in znanci. --j Štetje vodnih ptic । tudi v Pomurju Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOP-in PS) je letos že devetnajsto leto organiziralo zimsko štetje vo- iU dnih ptic. Štetje je potekalo v soboto in nedeljo, 14. in 15- ja- nuarja, ko so slovenski ornitologi skupaj s številnimi ljubiteljskimi popisovalci na vseh najpomembnejših vodnih površinah po Sloveniji šteli vodne ptice. Popis ptic na reki Muri je vodil ornitolog Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Željko Šalamun Rezultati letošnjega štetja bodo znani v naslednjih dneh. Lani so slovenski popisovalci prešteli 51.279 vodnih ptic, med katerimi so bile najpogostejše mlakarica, liska, rečni galeb, kormoran in siva čaplja. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pravijo, da zimsko štetje vodnih ptic ne poteka le v Sloveniji, ampak ga organizirajo v večini evropskih dežel in v številnih drugih državah po svetu. Vsak udeleženec štetja s svojim delom prispeva k dopolnitvi velike baze podatkov o razširjenosti posameznih vrst vodnih ptic, velikosti njihove populacije in ugotavljanju njihove morebitne ogroženosti. Ti podatki so tako močno orodje pri ohranjanju ptic in njihovih habitatov. J- Graj J. Ga. VŠN3IGVIC1 Skupno slušalko. Potem se pomirjeno Politiki in plenice imajo nekaj vrne v posteljo in reče: »Nič se skupnega. Oboje je treba redno nama ne mudi. Mož mi je pra-menjavati iz istega razloga. vkar sporočil, da s teboj karta v gostilni!« Razgovor tost in translation ji m translation ., - -^^uaemmi- (|zgU|)ijeno s prevodom) m krilcu m tanki skorajprozor- * ° * r • ni majčki pride na pogovor Kako se po angleško reče »V sili zaradi zaposlitve, javi se pri tudi hudič muhe žre«? tajnici, ki jo poznavalsko pre- Odgovor: I've fucked my wife meri in pravi: »Ne verjamem, yesterday (včeraj sem seksal s da boste napravili kakšen vtis svojo že«^ ta direktoric i*-' - meri in pravi: »Ne da boste . . ..k KU/ZS ___ na direktorja Če bi pa pripeljali brata, bi bila druga zgodba.« Ne mudi se Žena se v postelji mečka z moževim kolegom, ko naenkrat zazvoni telefon. Žena prestrašena plane pokonci in^gre dvignit svojo ženo). Sanje mladega slovenskega novodobnega glasbenika Nikomur znan, a zelo zagnan mlad slovenski glasbenik »rad bi izdal toliko CD-jev, kot je moj oče partizanov«! Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj na smejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. /V šrato/dh idkajo na nekoliko I tapleiše Mine. Takoj to tie bo- j do temperature dvignile nad j ničlo bodo soboslikarji začeli z I beljenjem v gasilskem domu v / tej vasi. Dom le treba urediti, I ker, c v občmskih planih predvideno. da bodo tu letos ne- j kajkrat manjše ah večje zaku- j I 1 ske. Ha zakuskah se bo streglo I štajersko kislo juho, in če bo I vse po smči. tudi kranjske k le- I base. / I * * * / Direktor krajinskega parka in j njegova svetovalka za ravnanje I I z okoljem bosta nekaj Sasa od- I I šotna Gresta n n študijska iz- I / pornjuvur-.e. Upravljanje puma I / nbvludata. zate sn prtu1 toplo / I linporal-zime za gist Katero I I priznano igrišče uje sprejelo I I na šolanje, je zaenkrat še po- . I slovna skrivnost. * * * / Po podpisu listine o prijatelj- I sten in skrbi za zlate ribice v I rek Morisa naši soser-m že po l nudili mladice, s katerimi bi I obogatili ribji zarod ne samo v I | Lendavi, ampak tudi višje. Za čeli naj bi kar na Petanjcih. * * * w I Največ zadovoljstva z nizkimi I temperaturam in visokim zrač-/ aim tlakom imajo v soboški Ko-/ munah Morebiti— nepredvide-I ne nove snežne padavine bi jim I lahko povzročile večje težave I kot tiste pred časom. To pa za-I radi tega, ker vodilna ekipa m I I popoma Eden od članov nam- I ' reč v tem času skrb ra Občina / I in njene aktivnosti. / * * * j i Razkričani, Veržejci in Kr te- j j I čacii spot lažje ddiaio. Zaenkrat I so odvezani od plač' oairod- I1 nin in mivoljeno jim je. da še / j naprej polnijo IjutnmersM de- I I ponija i onaadiu Za ponovno I I gostoljubje se bodo Ijutomer- , skemu županu posebej zahvalili na posebni or.-mditvi, ki pa Jo / todo pripman ob neko« no tn-' plejšem vremenu. * * * Odranski in turniški župan te d ni v trgovinah s športnimi ar- I tim išii-su palice primerne do1 žine za zdaj že moderno rekrea- I tftno dejawoet nordijsko hojo. II Paikr potrthiReta ot>a, w/tie ' od;;ravl|30 fia pcncd po novi i tslalUmnl spre-iajnini pot rosil I obema občMioma. Tu zadrego / morata mirti le zb oborittrv Po- I zneje jima bo lažje, saj bosta I kupila občinska kolesa in se I bosta srečevala z njimi. V malo / daljši prihodnosti pa z visoko I luksuznimi avtoaomi. ki jih bo- 11 do izdelovali v Odrancih. Racu I nata, da dobita v dar vsaj ene- I ga, če ne že dveh. / I * * * I I Na Razkritju so zaradi poc eni- I i boost/ leta začeli s pripravami I I na uprizoritev pasiona. Z jasli- I cami ob Štefanovem izvini nam- I reč ni ravno spodobno nasto- I pati v velikonočnem času in ob / mali masi', ko bodo nastopi naj- I bolj potrebni. I