Glasilo Socialistične zveze delotnega ljudstva za Podravje •T»fllnfV« Izhafs pofl tem «fcn»f?ii- nm Imenom od 24 nov 1981 d«- ] Me na predlog ObMnsklh ofTborov g 'ZDI- Ptuj ln Ormoi — Izdaja j -avod »Tednik«. Ptuj — CMeovor- | nt urednik: Anton Bauman — ■ "rednlštvo 1r uorava Ptuj Lac- J kova 8 — Tel 1S6 - St tek. ra- i funa: NTB Ptui «04-1 »-«03-72 - I Tiska časopisno podjetje »Mari- | borskl tisk« — Rokopisov ne vra- ■ farno. — Celoletna naročnina ea j tuzemstvo 1000, za Inozemstvo ( 2000 dftl ■ a ■ Št. 27 Ptuj, dne 10. julija 1964 Letnik XVII. Sodelovanje s celotnim kolektivom - glavna naloga ■ ■ ■ B Ob pričetku nove mandatne dobe organov upravljanja navadno pregledamo uspehe in neuspehe dela v minulem obdobju ter razmišljamo, ali je bilo dosedanje delo uspešno in v to razglabljanje se že vpleta kot rdeča nit misel na delo in napore, ki nas čakajo v naslednjem obdobju. Te dni so se že ali se bodo sestali novoizvoljeni sveti proizvajalcev delovnih enot v TGA ter izvolili iz svojih vrst predsednike, namestnike ter pozneje tudi potrebne komisije. Ker so bila letos izvoljena tudi vodstva sindikalnih podružnic, tovarniškega odbora sindikata in osnovnih organizacij ZK, s katerimi bodo sveti proizvajal- cev delovnih enot morali mnogo bolj sodelovati kot se do sedaj, ni odveč nekoliko seznaniti z dosedanjim delom in z nalogami družbeno političnih organizacij in organov upravljanja v rPGA. Kljub raznim težavam je bilo namreč dosedanje delo organov upravljanja predvsem letos razgibano in plodno in so delavski svet, upravni odbor ter komisije delavskega sveta in upravnega odbora opravili obsežno in odgovorno delo. Tu jc potrebno predvsem omeniti sestavo in sprejetje statuta, pripravo osnutka ter sistema delitve osebnih dohodkov, osnovne organizacijske sheme podjetja in raznih drugih osnutkov pravilnikov. V svoji mandatni dobi se je CDS sestal 27-krat, in sicer je bilo 24 rednih sej, dve izredni, ena nadaljevalna in ena slavnostna, medtem ko sta imela upravna odbora skupno 78 sej. Člani CDS kot tudi UO so se precej redno udeleževali sej, medtem ko je bilo to pri svetih proizvajalcev PE in EE precej slabše, včasih celo zelo slabo. Sodelovanje članov pri delu organov upravljanja je bilo sicer še dobro, vendar je potrebno to delo predvsem vsebinsko poglobiti. Vsak član CDS ali sveta proizvajalcev EE bi moral sodelovati v organih upravljanja s polno zavestjo in s čutom odgo- Odgovorne naloge pred kolektivom podjetja Stanovanjska skupnost Ormož, ki se je pred kratkim preimenovala v krajevno skupnost, je s svojo razvejano dejavnostjo prerasla okvire skupnosti, zato je bilo ustanovljeno na zadnji seji Občinske skupščine Komunalno vzdrževanje, za gradnjo novih in za rekonstrukcijo obstoječih cest. Komunalno podjetje nastopa tudi letos kot investitor pri gradnji rekreacijskega centra v ormoškem grajskem parku, ki bo zgrajen do prihodnje turistične sezone. Rekreacijski center bo sestavljalo kopališče, bife in razna športna igrišča. Novi rekreS-" cijski center v .Ormožu bo tudi po zgraditvi center ormoškega športa. Za gradnjo rekreacijskega centra bodo letos opravili vsa zemeljska dela in bo letos porabljenih v te namene približno 30 milijonov dinarjev, celotna gradnja rekreacijskega centra z opremo pa bo veljala 75 milijonov dinarjev. Novozgrajeni rekreacijski center v Ormožu bo znatno vplival na pospešeni razvoj, predvsem domačega in tujega turizma v občini. V ne- posredni bližini rekreacijskega centra sta zgodovinski grad in novo zgrajena vinska klet, v mestu pa bo do konca prihodnjega leta zgrajen sodoben hotel. ki ga Ormož še nima. V prihodnjih letih, ko bo v Ormožu čez Dravo zgrajen nov} most in asfaltirani cesti Ormo" —Središče in Ljutomer—Ormoi. bodo v Ormožu in bližnji ok-hovske mizice ter dnevno časo- j pisje in razne revije ter knjige. j Nevšečnost je morda v tem, ker | se nahaja klub v restavraciji in pridejo često vanj posamezniki,, katerim je bolj za razgrajanje kot za razvedrilo. Teh primerov sicer ni mnogo, ker se Kosi An- Pisma uredništvu Rezervirano postrežbo if« f«'«■• nih urah, kar je zelo zahtevno za | tQn in n-jegova' ženai ki oskrbu Tovariš urednik! Ni dolgo tega, kar me je v poletni vročini želja po steklenici hladnega piva napotila v najbližjo gostilno »Novi svet«. »Zal nimamo mariborskega piva. Samo uvoženo po 220 din,« imela še več »zadnjih steklenic«. Nekaj drugačen primer prijaznosti sem opazil v nedeljo, 5. t. m. v gostilni »Pri Roziki«. Nekaj dni prej sem videl plakate z vabilom na zabavni spored. Cena vstopnic je bila 100 Kaj pomeni dobra zdravstvena služba je znano slehernemu izmed nas, prav gotovo pa vsi ne vedo, s kakšnimi problemi in težavami se danes še marsikje borijo zdravstveni zavodi, katerih naloga je skrbeti za zdravje delovnega človeka. Med zavodi, ki jih kljub uspešnemu delu na področju zdravstvenega varstva težijo še mnogi problemi, je tudi Zdravstveni dom v Kidričevem. Zdravstveni dom Kidričeva je bil ustanovljen leta 1956, čeprav Je že pred tem obstajala zdravstvena postaja. ~ki pa še takrat še ni bila tako obremenjena. Do ustanovitve zdravstvenega doma je prišlo zaradi ra i^ritve Tovarne glinice in aluminija. Zdravstveni dom v Kidričevem obsega okoli-šne vasi oziroma 13.500 prebivalcev. Obsega okrog 15 strokovnih enot, katerih zmogljivost še sicer zadošča vsem potrebam, toda sčasoma bo verjetno vse preobremenjeno, saj na primer že vdanes odpade na dentista vse prebivalstvo. Nujno potreben je še vsa;, en zobozdravnik. Nič boljše stanje ni v ostalih strokovnih centrih, saj bi bil nujno potreben še en zdravnik, če že ne dva, kajti tudi tukaj je preobremenjenost le prevelika. Na enega zdravnika odpade 6.800 do 7.000 prebivalcev. Trenutno zavod zaposluje okrog 26 oseb, honorarno pa delajo v zavodu štirje specialisti, ki prihajajo ob določenih dnevih v Kidričevo. Za kader skrbijo tudi s štipendiranjem, tako da z ka- | drom nižje in srednje strokovne i izobrazbe nimajo večjih težav. Strokovno dela zavod opravlja po svojem letnem delovnem načrtu, j o katerem sta razpravljala UO ! zdravstvenega doma in svet , zdravstvenega doma. Zavod je v Pravzaprav'samo na zdravnika. Često mora zdravnik celo 2 do 4 krat v isti kraj, čeprav bi lahko vsa opravili z enkratnim obiskom. Marsikdo misli, da pač lahko poljubno kliče zdravnika na dom, ker bo itak vse plačal zavod za soc. zavaro- tekočem letu prešel na formiranje dohodka po storitvah. Tak način omogoča, da sleherni zaposleni jahko sam odloča in tudi ugotavlja poslovni uspeh bodisi svojega delovnega mesta, svoje enote ali pa žanoda kot celote. Družbeno upravljanje v zavodu Je v zadnjih letih močno napredovalo, še bolj pa se je utrdilo s sprejetjem statuta. Zavod1 že več let tesno sodeluje z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami in zavodi, v statutu pa ima določilo, da pri upravljanju zavoda sodelujejo tudi predstavniki Tovarne glinice in aluminija. Zdravstveni dom se je lotil letos zelo važne* raziskovalne naloge, ki jo opravlja skupno z zavodom za socialno zavarovanje in z zavodom za raziskavo profesionalnih bolezni v Mariboru. Že precej časa se namreč vršijo v tovarni razne fizikalne in kemične meritve, ko merijo svetlobo, vlago, toploto, prah, pline, ropot itd., da bi točno ugotovili delovne pogoje zaposlenih delavcev. V tovarni so periodični pregledi člano kolektiva, ki so pomembni za ugotavljanje zdravstvenega stanja delavcev. V zdravstvenem domu Kidričevo poleg vsega navedenega redno pregledajo okrog T.200 šolskih otrok. Največ težav je z obiski bolni- Zopet redukcija električne energije Redukcija električne energije v zadnjem časti prav gotovo povzroča velike težave mnogim gospodarskim organizacijam, predvsem velikim potrošnikom ■siaktričnega toka. Med takimi podjetji je tudi TGA, ki ob vsaki redukciji električne energije | pride med prvimi na vrsto. Tako je letos že drugič v redukciji, vendar bo trajala ta dalje časa kot prva. Podjetje je že bilo obveščeno, da velja tudi v tem mesecu redukcija toka in da bo vodnja glinice vsled raznih težav ne gre čisto po načrtu. Trgovski lokal v Kidričevem Vprašanje preskrbe s pre-hrambnimi ter ostalimi artikli v Kidričevem je problem, ki že dolgo čaka svoje rešitve. V mislih imamo špecerijsko trgovino, ki se je leta 1955 preselila v središče -naselja, v preurejene prostore bloka št. 12, ki so bili prvotno namenjeni za stanovanja. Ti prostori so zelo tesni in tako sploh ne ustrezajo potre- navedena skrb katero Zdravstveni dom v Kidričevem posveča vsem zdravstvene pomoči potrebnim na svojem območju. Z rešitvijo trenutnih problemov glede na finančna" in personalna ter ostala vprašanja, se bo zavpd v bodoče lahko mnogo bolj posvetil strokovni problematiki. V svojem sedemletnem planu pa je zavod dal prvo mesto preventivni službi. V veliko spodbudo je zavodu tudi spoznanje, da imajo posluh za njegovo problematiko tudi drugi in da ni osamljen v svojem prizadevanju. V dosedanjem svojem delu je dosegel že lepe uspehe in se dobro uveljavil na svojem območju. MF Delavski klub dobro služi Glede na možnosti, ki jih je pred leti imel odbor sindikata TGA, je takrat ustanovil in uredil delavski klub v enem prostoru zgradbe restavracije. Dolgoletna želja večine prebivalcev naselja je bila namreč, da bi nekje bil prostor za razvedrilo in oddih mladine in starejših prebivalcev. Po nekaj letih lahko potrdimo, da je bila s tem izpopolnjena precejšnja vrzel v družbenem in kulturnem življenju in razvedrilu prebivalcev Kidričevega. Prostor je sicer bolj majhen in je v njem večkrat premalo prostora za vse, jeta klub, trudita, da bi bili trezni obiskovalci kar najbolj zadovoljni. Vsak obiskovalec kluba bi moral tudi sam skrbeti za red in čistočo, kajti klub lahko omogoča razvedrilo, če je urejen in čist. Tričlanski odbor sindakata skrbi, da je v klubu vse potrebno in da je poslovanje skladno s sprejetim pravilnikom. MF Kdaj enolončnica? Centralni delavski svet TGA je na svoji 19. redni seji imenoval komisijo, ki je bila dolžna proučiti vse. možnosti uvedbe enolončnice v podjetju. Komisija je svoje delo v določenem času opravila in o ugotovitvah poročala CDS podjetja, ki je sklenil, da se v podjetju uvede enolončnica. Članom kolektiva so razdelili anketne liste z vprašanjem glede uvedbe enolončnice. Anketa je pokazala, da je pretežna večina kolektiva soglašala z uvedbo .toplega obroka in se tudi strinjala s ceno. To pa je tudi v glavnem vse, kar danes vedo člani kolektiva o uvedbi toplega obroka v podjetju, kajti bil je govor, da bo enolončnica uvedena že do maja, ■ sedaj pa je julij, pa je glede j enolončnice vse utihnilo. Vseka- I kor bi bilo potrebno obvestiti j člane kolektiva o zadržkih, zaradi katerih se to vprašanje ne premakne z mrtve točke. CDS je tudi že odprl delovno mesto vodje obrata in naročil UO, da določi zanj potrebne pogoje in da vodjo pooblasti z zasedbo delovnih mest predvidenih za pripravo enolončnice. Tako so sicer izgledi, da bo le nekaj iz tega — vendar pa naj bo o vsem obveščen tudi kolektiv. uivd. octun/ v*....- . . m je pojasnila mlada točajka.1 dm. Verjetno pa si je nekdo v Vzel sem ga, ker je bila žeja le tem pogledu nekaj premislil, prehuda. Nič se ne bi zgodilo, če ne bi prišla kmalu za menoj dva nova gosta. Nisem posvečal pozornosti Slišal sem* namreč točajko. ko je dejala trem dekletom: »Cuj-te, dekleta, če ne boste ničesar naročile, boste morale oditi!« temu, pač pa me je zabolelo, ko Dekleta se ni-so. prav nič raz-jima je točajka postregla z ma- burjala, čeprav so plačala za riborskim pivom. Kako je to mogoče? Saj ga vendar nimajo! Poprosil sem točajko za pojasnilo. »Ja, veste, to sta zadnji steklenici,« mi je povedala. »Mislim, sem rekel, »da bi moral imeti jaz prednost, ker sem prej prišel.« Vendar moj protest ni nič zalegel. Videti je bilo, da ji je bilo malo neprijetno, ko je dejala: »Rezervirala sta si ga že zgodaj zjutraj.« S tem je bil najin razgovor o pivu, ki ga ni imela, končan, ker se je umaknila skozi vrata. Spil sem drago uvoženo pivo. Točajka bi nemara lahko prihodnjič odstranila etikete s steklenic, ki jih hrani za »poseb- koncert predpisano vstopnino. Zanimalo me je, kaj je točajka s tem mislila. Ko ,sem jo povprašal, me sprva ni razumela. Ko sem ji natančneje razložil, mi je odgovorila: »Sefica nam je tako naročila.« Neverjetno, kaj? Gosta, ki je pošteno plačal predpisano vstopnino, naj bi sredi predstave napodili! Čudna praksa, na kakršno še nisem naletel. Finančno bi se to res izplačalo, ker je bil takšen naval, da so si morali nekateri gostje sami prinašati stole in mize iz gostinskih prostorov na vrt. Ivo Marguč, Ljutomerska 20 b. Ptuj 94. člen statuta občine Ptuj GOSTINSKE DELOVNE ORGANIZACIJE IN TURISTIČNA DRUŠTVA MORAJO SKRBETI ZA SODOBNO UREDITEV TURISTIČNIH OBJEKTOV IN NAPRAV, ZA UVELJAVITEV TURISTIČNIH IN IZLETNIŠKIH KRAJEV IN POSTOJANK, ZA NASTANITEV TURISTOV TER DRUGIH OBISKOVALCEV IN ZA RAZVEDRILO DELOVNIH LJUDI. po vsej verjetnosti trajala tudi : barn trgovine, ki mora imeti v naslednjih mesecih. Glede na ' večja skladišča, pa tudi lokal to je situaoija precej kritična 1 sam ,mqja biti primerne veliko-saj že sedaj stoji v stari elektro- stL Žaradi tega ta tr§ovina ni lizi več kot polovica peči. Novozgrajena elektroliza je sicer v pogonu, vendar je skoraj že gotovo, da bo omejitev porabe električne energije trajala dalje časa' in da bo podjetje poslovno leto končalo z izgubo. Delovni kolektiv si je postavil nalogo, prevzeti letos okrog 40.000 ton aluminija, po sedanji situaciji in ne more biti nikoli založena z zadostno izbiro blaga. Prebivalci naselja in bližnje okolice so zaradi tega prisiljeni hoditi nakupovat v Ptuj ali celo v Maribor, kar je povezano z dodatnimi stroški. Čeprav se poslovodja trgovine, Franc Lesjak trudi, da bi čimbolj izpolnil to vrzel, ne more postreči z vsem. PODGORCI Pogled na vodni stolp in njegovo okolico med tovarniškimi poslopji TGA v Kidričevem 29. junija je bil v Podgorcih izredni zbor volilcev krajevne skupnosti Podgorci na zahtevo občanov. ' Od strani Občinske skupščine Ormož se je zbora udeležil predsednik Ratek Matija, predsednik SZDL Ožbolt Vlado. Jelen Danilo in člana Občinske skupščine Ormož Kaučič Albin in Kor-par Joško. Zbor je bil v prosvetni dvorani v Podgorcih, ki je bila polno zasedena. Na dnevnem redu so bile zadeve kraja. Tajnik krajevne skupnosti Podgorci Petek Štefan je poročal o delu krajevne skupnosti in o bodočih nalogah. Albin Kaučič je seznanil zbor z urbanističnim načrtom kraja, o ureditvi ambulante v Podgorcih ter o nedoslednostih pri novogradnjah gradbenega podjetja »Ograd« iz Ormoža. Opozoril je tudi na pereč problem matične službe glede na terensko reorganizacijo te službe. V razpravi je bilo mnogo diskutantov ter so bila izražena razna mnenja. Iz tega se je dalo sklepati, da sodeč, pa jih bo le približno 29 1 kar potrošniki potrebujejo. Vse-do 30.000 ton, kar pomeni 11.000 | kakor bi bilo potrebno čimprej ton aluminija manj. Zato si kolektiv prizadeva ublažiti to izgubo, posebej še ker tudi proiz- I dobro založeno trgovino. rešitto ta problem, kajti v Kidričevem bi že morali imeti Nedovoljeno prisvajanje blaga v samopostrežnici Ptuj Zaprta dohoda v grajski rov Dohoda V grajski rov, ki sta nasproti gostišča Novi svet v Ptuju, sta dobila pred nedavnim cementna vraita. Za to je bilo \»eč razlogov, predvsem pa ta, da ne bi postal rov pomožno javno stranišče in skrivalnica razigranih otrok. »Gradnje« za rekreacijo Gradbeno podjetje »Gradnje« Ptuj je zgradilo za rekreacijo svojih članov kolektiva trosob-no weekend hišico in jo postavilo na občinskem zemljišču v Biogradu na morju. To podjetje že leta opravlja razna gradbena dela za ptujski rekreacijski kraj in končno je tam postavilo tudi svojo wee-kend hišico. V eni izmeni bo lahko poslalo na letovanje po 10 dni j eš m talir^oTo""^ tri družine. V celi sezoni se bo raže in upravno poslopje je zgradilo podjetje Gradnje. Desno ob Ormoški cesiti je lep pogled na nov objekt z belo fasado, velikimi okni in sončno lego. Kmalu bo pozabljeno, da je stalo na tem mestu staro, dotrajano gospodarsko poslopje. Avgusta gotovih 34 objektov Do 8. avgusta 1964 bodo končana gradbena dela na perutninski farmi, kjer so zgradile Gradnje v 2 letih 34 objektov. Seda; končujejo zadnjih 5 objektov, in sicer betonske tfake in instala cije. Prostora bo za vse stroje Kmetijski kombinat Ptuj bo imel na svojem obratu v Kidričevem novo strojno lopo, dolgo V Ormožu je že precej časa odprta sodobno urejena in opremljena samopostrežna trgovina. V njo rada zahaja mladina in odrasli in tudi starčki so se že privadili sodobnemu načinu samopostrežbe. Ker je samopostrežba vsestransko bolj prilagojena potrebami potrošnikov, zaradi večje izbire in okusnejše embalaže ima to slabo stran, da niso redki primeri nepoštenih potrošnikov, ki si želijo na ta ali oni nedovoljeni način prisvojiti razne potrošne predmet^ Res Je to edina samo-postrežnica v Ormožu, ki mora utreti pot sodobnemu načinu postrežbe v občini, pri kateri je moč najbolj občutiti zavest po- V razgovoru js povedal, da so v letošnjem letu zasledili približno 30 primerov kraje v samopostrežnlci, ko so si nekateri nepošteni potrošniki želeli brez plačila prisvojiti kozmetična sredstva, prehranbeno blago ali djugo blago. Take nepoštenjake v samopostrežnic.i dokaj hitro spoznajo, saj postanejo nemirni, nestrpni, se po navadi hitro odpravljajo iz trgovini, zakrivajo aktovko ali mrežo, v katero so si skrili ukradeno robo. Pri ugotovitvi kraje taki potrošniki nočejo priznati krivde m se izgovarjajo, da so kupili ukradeno blago v sosednji trgovini ali kje drugje. trošnikov. O vsem tem smo v ] Toda laž ima kratke noge. V sa samopostrežnici povprašali poslovodja in ga pri tem zmotili pri pakiranju moke. mopostrežnici ima vsak predmet oštevilčen in tudi označen s ceno. Potem ga tudi lahko sleherni po- zvrstrlo v Biogradu do 30 družin, kar je vsekakor razveseljivo za kolektiv, ki ni iimel prej te možnosti. Bela fasada strojnih delavnic Strojne delavnice Kmetijskega kombinata Ptuj imajo sedaj tudi sodobne garaže v Budini. Novozgrajeni 2 poslopji in sicer ga- Graidijo jo na gospodarskem dvorišču obrata v Kidričevem Gradnje Ptuj opravlja na tem objektu še zadnja dela, ki bodo končana še ta teden. Dopisujte v I E D N I K trošnik spozna. v Če primerjamo, da je od teh 30 nepoštenih potrošnikov bilo približno 70 odst. otrok, potem je moč ugotoviti, da posvečamo pravilni vzgoji mladega rodu premalo skrbi. Otroci pri kraji predvsem posegajo po bonbonih in čokoladi, deklice po kozmetičnih sredstvih, odrasli pa predvsem po jestvinali. Kraje se predvsem pojavljajo v času navala v samopostrežnici. Zaposleni pravijo, da nepoštene kupce najprej opazijo po obrazu. Pred kratkim je bil eden izmed primerov kraje v samopostrežnici, ko si je A. V. iz Lešniškega vrha v aktovko poleg košarice naložila liter likerja in liter ma-linovca, zavitek napolitank in jetrno pašteto v vrednosti čez 2000 dinarjev. Zaprla si je aktovko tako, da je bilo ukradeno blago nevidno in poleg tega si je neka1, stvari dala v košarico, kar kraj želi samostojnost in napredek ter da ne želi biti vezan na odročne kraje, ker je to povezano z večjimi stroški in z zamudo časa. V kolikor to ni mogoče, naj se priključi Ormožu (matična služba) ali Goriš-nici, nikakor pa ne Veliki Nedelji. Veliko ■ je bilo razprave glede potniške in nakladalne postaje v Osluševcih, ki bi jo bilo potrebno razširiti in urediti. Tod je velik promet: mesečno do 13.000 potnikov, vagonskih joošiljk letno do 360. Za ureditev ^nakladalne postaje so okoličani prispevali v storitvah vrednost 2,243.770 dinarjev. ZTP in 2PP Maribor se dogovorov glede nadaljnje ureditve ne držita. Glede vseh teh vprašanj je odgovoril Matija Ratek, predsednik Občinske skupnosti Ormož, ki je skušal vskladiti in urediti probleme. Volivci so pokazali vse razumevanje za njegova izvajanja. Tako je prišlo do zadovoljivih zaključkov: kraj dobi zazidalni načrt; strojni park se vrne v svojo bazo v Podgorcih; zdravnik splošne prakse se namesti takoj, v kolikor uspe razpis; matična služba tedensko dvakrat uraduje v Podgorcih; Občinska skupnost Ormož intervenira pri ZTP Maribor, da se navedeni problem v Osluševcih reši s podporo prebivalstva. Tako živahnih razprav in toliko razumevanja, kakor ga je pokazal predsednik Matija Ratek, Podgorčani želijo še več, zato ga ponovno vabijo v svojo sredino. JK Dežurstvo mehanikov ob žetvi Za ves strojni park Kmetijskega kombinata Ptuj in kmetijskih zadrug v ptujski občini so nastopili dnevi maksimalne dejavnosti, ker je nastopil čas žetve. V zimskem času in v mesecih doslej so »usposobile mehanične delavnice KK Ptuj za žetev vse kombajne, ki so primerni za delo. Ker pa je žetev na različnih terenih in ob različnih pogojih, prihaja do bkvar na kombajnih. Da ne bi bilo nepotrebnega zastoja pri strojnih uslugah, so uvedle je želela plačati. V trgovini so jo j mehanične delavnice KK Ptuj de- Na dvorišču »Surovine« na Zadružnem trgu v Ptuju so že ogromni kupi kovinskih delov za topilnico. Ce ne bi sproti odpošiljali materiala, bi bilo dvorišče pretesno. opozorili, naj tudi plača tisto, kar ima skrito v aktovki, toda ona je nepošteno zatrjevala, da je to blago kupila v sosednji trgovini, vse do prihoda miličnika. Ko jo je ta vprašal po imenu in priimku ter kraju stanovanja, je dvakrat zlagala in sele tretjič povedala resničen naslov. Čeprav imenovana dolgo n: hotela priznati nepoštenosti, ki jo Je storila v samopostrežnici, so ji pozneje hitro dokazali. Taki in podobni primeri res niso nikomur v ponos. Primankljaj zaradi neodkritih tatvin morajo kriti zaposleni v samopostrežnici. Vsekakor bo treba proti takim nepridipravom ostreje ukrepati. žurstvo mehanikov, ki bo mlatil-ničarjem v pomoč v potrebnih primerih. Najpogosteje se lomijo deli stiskalnice, zaradi česar je kombajn nesposoben za delo, dokler niso nameščeni novi deli. Vprašanje nadomestnih delov pa je še vedno zelo pereče, ker ni mogoče vseh dobiti, niti izdelati v lastnih delavnicah. V tem primeru sta potrebna telefon m teleprinter in večkrat uspe, te dele dobiti celo v drugih republikah. Vsakodnevne izkušnje kažejo, da je še vedno prfemalo stika med koristniki raznih strojev m tovarnami, ki dobavljajo razne stroje, oziroma dobavljajo slednje premalo rezervnih delov. Slrnn i /TEDNIK« - rdele. 1". niHjfl 1964 ci. Uspeh 9Zetvef na Polenšaku V nedeljo, 5. t. m., je Turistično društvo na Polenšaku izvedlo prvo folklorno-turistično prireditev z žetvijo žanjic, kjer je med osmimi zmagala Frančiška Kolarič. Zanimivo je, da je med temi bila tudi 7'8-letna žanjic a Neža Bezjak, ki se je tudi dobro izkazala. Zanjice so prejele tri glavne, ostale pa tolažilne nagrade. , Iz programa je vsled dežja izpadel kombajn, kar so predvsem domačini najbolj želeli videti. Se posebej zanimiva točka je bila mlatev na skednju ali gumnu, kjer so štirje možakarji, med temi tudi Janžekovič Anton s 60 leti, v četvprki pokazali. kako so nekoč mlatili od ranega jutra do večera.' Nastopile so tudi še štiri sestre, najstarejša nad 60 let, Segulove, iti so pokazale, da so tudi ženske vešče rnlatve, saj so jim cepi kar prijetno poskakovali in potrka-1 vali po podu. Temu je sledilo ščiinjanje ali čiščenje zrnja na redos, zatem na leseni in prek 130 let star vejalnik. Potem se je na streho prikobacal še po-krivač z vso staromodno opremo in pokrival- skedenj. Celotni program je potekal brezhibno in vedro ter v veliko razpoloženje in veselje gledalcev, saj so se mlatičem posebno pa še SLAMNATEMU MOZU od srca nasmejali. Kolikor ne bi na predvečer bilo dežja, bi videli še marsikaj, tako pa so že v soboto zvečen ob dežju prenehali z vsemi pripravami. Zaradi tega so odpadli tudi dobri krofi, gibanice pa so se komaj uspele peči. ker bi. jih prodali mnogo več, če bi jih Vesel zaključek šolskega leta Po naših šolan je bilo v zadnjem času živahneje, kakor navadno. Otroci so hodili žarečih lic in ponosni, saj so se zavedali, da so za eno leto starejši, pa tudi pametnejši za vse tisto, kar so se naučiTi v šolskem letu, ki bo živelo še samo nekoliko dni, ur, minut... Nato bo šolski zvonec utihnil in začele se bodo brezskrbne počitnice. „ Otroci so hoteli skoraj povsod veselo končati to šolsko leto. Tudi otroci na osnovni šoli Grajena so mislili tako. čeprav so na tej šoli le prvi štirje razredi, so se otroci vestno pripravili na zaključno proslavo. Da bi bila proslava veličastnej-ša, so povabili tudi predstavnike trgovskega podjetja »Les« iz Ptuja, ki je njihov patron. Prišel \ je toliko pričakovani dan, dan, ko dobijo tudi otroci plačilo za svoje delo v razredu. Otfoke iz Grajene pa je tega dne čakalo J še veliko presenečenje, saj niso dobili samo izkazov, ampak mnogo več. Predstavnika »Lesa« sta bb tej slovestnosti podarila otrokom v imenu kolektiva — magnetofon. Skoraj • nihče izmed otrok še tega »čudeža« ni videl, zato so postali še živahnejši, njii-hovi obrazi še bolj nasmejani. sko leto še bolj. potrudili. Hoteli se bodo oddolžiti kolektivu, ki razume njihova mlada srca in ki se jim zna približati. V imenu vseh teh otrok se kolektivu »LES« prav toplo zahvaljujem za darilo. Želim, da bi bili še naprej tesni stiki med tem podjetjem in šolo, ker bodo tako učenci že v naprej spoznali delo v kolektivih. Med njimi se bodo počutili bolj odrasle tn odgovorne. Začeli se bodo zavedati, da ne morejo samo sprejemati, ampak morajo tudi vračati. To bo za njih velika šola, šola v življenje. B. V. spretne kuharice, Sokova, Vi-čarjeve ' idr. zmogle pripravita, tako pa so mnogi morali oditi, ne da bi jih okusili. Kljub temu, da je bilo ves dan oblačno in hladno in je kazalo ,na dež, se je zbralo na Polenšaku mnogo ljudi od blizu in daleč, ki so prispeli peš, z mopedi, kolesi ter številnimi avtomobili.) Zlasti so se o programu zelo lepo izrazili gledalci oziroma gosti iz mest, saj je program res bil sestavljen in režiran z največjo natančnostjo in pozornostjo, dasi-' ravno je bilo tu in tam opaziti tlidi manjše napake. Upajmo, da bo v naslednjih letih boljše in lepše. Na Polenšaku nameravajo namreč vsako leto izvesti ta program. Na žalost in veliko presenečenje je bila vas zelo slabo urejena. Vidi se, da nekateri prebivalci še ne vedo ceniti svojega kraja, ki bi mu za vsak primer večjega obiska dali lepši videz. | Tudi krajevna cesta je bila zelo onesnažena in porasla s "Kopri- 1 vami. Le kaj je počel cestar tri tedne, kolikor se je govorilo ih pisalo o prireditvi na Polenšaku? | Da bo na Polenšaku vsaj v i prihodnje lepše, bodo v prvi v-r- | sti morali poskrbeti Krajevni urad, Turistično društvo ter seveda vsi domačini, Sicer na Polenšaku še niso vajeni videti velike množice gostov in niso bili na to pripravljeni, verjetno pa se bodo počasi le privadili in začeli skrbeti za urejenost svojega kraja, ki vse bolj slovi po naravni zanimivosti. -ak Gostilna »Pri ribiču« v Vošnjakovi ulici — obrat »Haloškega bisera« Ptuj — Ima svoje stalne goste podnevi in zvečer, ne glede na to, ali so ribe vedno na razpolago ali ne. I ovclzvoijeni delavski {svet je že drugič zasedal Na 2. seji novoizvoljenega delavskega sveta Strojnih delavnic Ptuj, ki je bila prejšnji teden, je bil med glavnimi točkami dnevnega reda predlog o nabavi osnovnih sredstev — strojev in naprav za gumarno, vzmetarno, orodjarno in remontne oddelke — v 1984. iettL ln predlog plana Investicij za 1965. leto. V ostalem je bil na dnevnem redu zaključni račun tkalnice za 1963. leto uspeh poslovanja tkalnice v 1. tromesečju 1984. Di-|,lavski svet je odobril načrt uri-'.ditev in modernizacijo remontnih 'oddelkov in servisov TOMOŠ, PRETIŠ, TAM in napovedanega i J servisa ZASTAVE. v K etno zidovje nove zgradbe že večinoma Kletno betonsko zidovje novega poštnega poslopja v Ptuju na Trgu svobode je v glavnem že gotovo kljub raznim vremenskim ln tehničnim motnjam tekom dosedanje izgradnje. Na vrsti je še betoniranje jame za kotlovnico za centralno ogrevanje novega poštnega poslopja. Dno te jame je izpod nivoja talne vode. Sled. njo, morajo sedaj črpati z dvema črpalkama, da lahko poglabljajo jamo, kakor je tu potrebno za betonjranje. Potem bo še zbeto-nlrana čez kletno zidovje betonska plošča. Zgradba sama bo dvonadstropna in zelo lepa. Velika bo 33,40 x 12,20 metrov. Restavri-rani ostanki med vojno porušene mlnoritske cerkve in novo poštno poslopje bosta posebnost tega dela Ptuja, kot spomenika na predvojni in vojni Čas in na povojne ustvaritve v tem mestu. Promet v novem poštnem poslopju ne bo v ničemer motil tišine v tem delu mesta, zlasti ko ne bo na Trgu republike več avtobusne postaje. * Kot mnoge ptujske poslovne sodobne zgradbe, bo tudi novo poštno poslopje zaključena celota z lepimi fasadami ter z velikim; okni v pritličju in v dveh nadstropjih. Koristen obisk v Cakovcu poštne gotovo Ko bo gotova betonska plošča nad kletnimi betonskimi stenami, bodo dela vidne;.e napredovala in Trg svobode bo spremenil sedanje lice. Nova zgradba bo zakrila zidove porušene cerkve in zid nove pošte bo zaprl samostansko dvorišče. Obe poslopji bo še dalje primerno za večje koncerte na prostem, kot so biti v minulih letih. VJ Panonija Siri svoje skladiščne prostore Podjetje Odpad Ptuj je izpraznilo svoje skladišče v Vošnjakovi ulici v Ptuju, da si ga bo lahko uredilo trgovsko podjetje Panonija Ptuj za svoje skladišče. Urejanje tega Skladišča je v teku. Odpad ima sedaj svoje poslovne prostore v Muršičevi ulici nasproti Konusa. Predsedniki in tajniki sindi-j kalnih podružnic, ki so v mese-' cu jiiniju t. 1. obiskovali v Ptuju seminar za sindikalne delavce, so na povabilo izvršnega odbora sindikalne podružnice Medji-rrjurske trikotaže Cakovec v petek, 3. julija t. 1„ obiskali ta veliki delovni kolektiv, ki Šteje naa 1^00 delavcev. Ob obisku Gotovo se bodo naslednje šol-'v tovarni so se ptujski sifldikal- Lep lovski dom lovske družine Starše opazi vsakdo ob cesti Maribor—Ptuj ni delavci seznanili s proizvodnim procesom, predvsem pa z delovnimi in življenjskimi pogoji delavcev. V posameznih obratih so se dalje časa zadrževali v prisrčnem razgovoru z delavci. Po "obisku delavcev ob strojih je bil zelo koristen razgovor s predstavniki sindikata, organov delavskega samoupravljanja in upravnih služb. Največ je bilo Veliko skrb posvečajo usposabljanju delavcev za delo na de-lovnem mestu in za samouprav- 1 ljanje. Vsi novi delavci gredo najprej skozi sedemdnevni seminar za družbeno-ekonomsko izobraževanje ln šele po konča-* nem seminarju se sklene z delavcem delovni odnos. Zelo močno je v MTC razvito kulturno življenje ln ustvarjalnost članov delov'nega leolektiva, sovdra"o del*u "sindikata ki iffljrfki lmaJn lastno delavsko kultur- govora o aeiu sindinata, ki ima no_umetniftko druStvo s števil_ v tej tovarni pomembno politično vlogo in ki' samostojno oblikuje stališča do vseh važnih vprašanj. Veliko aktivnost je razvila sindikalna podružnica ob V. kongresu ZSJ. Po kongresu so izdelali akcijski program, da bo celotno gradivo kongresa obravnavano med delavci in da bodo o posameznih vprašanjih in problf-nih izdelane temeljite analize. Pomembno je omeniti, da so organi delavskega samoupravljanja sprejeli sklepe in smernice kongresa kot svoj akcijski program, kar jim zagotavlja bogato in življenjsko vsebino dela. Sindikat je močno angažiran pri reševanju problemov v proizvodnji in povečanju produktivnosti dela, kvaliteti proizvodov,. zmanjšanju proizvodnih stroškov, da vpliva na reševanje problemov okrog nizkih osebnih dohodkov. 170. člen statuta občine Ptuj Občina Ptuj razvija sodelovanje s sosednimi občinami, v Socialistični republiki Hrvatski, posebno z občino Cakovec in Varaždin, predvsem v izmenjavi izkušenj na področju gospodarstva in družbenih služb ter s krepitvijo medsebojnih stikov občinskih skupščin in njihovih organov, delovnih ln drugih samoupravnih organizacij ter družbeno-političnih organizacij. nimi sekcijami in aktivnimi člani. Izoblikovali so dobre oblike rekreacije in športne aktivnosti. Njihove športne ekipe dosegajo iepe rezultate na tekmovanjih v delavskih športnih igrah, ki jih med delovnimi kolektivi organizira Občinski sindikalni svet Cakovec. V poletnih mesecih organizirajo ob nedeljah številne izlete v znane turistične kraje v bližnjo in daljno okolico, v Slovenijo pa predvsem prihajajo na Bori, v Jeruzalem in v Slabilo Radenci. Tudi za letni oddih delavcev skrbijo in imajo več ležišč v Premanturi in v Vučkovcu._ 'v razgovoru je izvršni odbor sindikalne podružnice MTC predlagal športna tekmovanja med ekipami njihovega delovnega kolektiva in ekipami ptujskih delovnih kolektivov. Za- vzeli so se za stalna množična srečanja in(sodelovanje z delavci ptujskih delovnih kolektivov. Ob obisku je ptujske sindikalne delavce pozdravil predsednik ObSS Cakovec Franjo Senčar. Predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic iz Ptuja so se ob odhodu zahvalili za topel in prisrčen sprejem in Izročili v znak iskrenega prijateUstva in v spomin na prvo srečanje z delavci MTC primerno darilo. Po obisku v Cakovcu so predsedniki in tajniki odpotovali V Varaždin, kjer so si ogledali znamenitosti mesta, nato pa v Varaždinske toplice. Ptujske sindikalne delavce so ves dan spremljali predstavniki Občinskega sindikalnega sveta Varaždin: Pavel Grubješič, predsednik ObSS, Dragica Arlov ,'organizacijski sekretar tovarniškega komiteja «1 PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša Po julijski aretaciji Lacka leta 1941 /v 23 Ko so Lacka julija 1941 gestapovci spustili na sedežu varnostne policije v Ptuju, ni šel epet domov, kajti prav laihko bi se kdo izmed gestapovcev spomnil, da so Lacka že pred okupacijo jugoslovanske oblasti zaprle. ker so ga .sumile, da je povezan s komunisti. V tem primeru bi ga spet aretirali. Lacko je okoli enajste ure ponoči zavil «mirno Nove vasi v svojo rojstno va« Kicar. k svoji materi in pri njej prenočil. Spotoma je obiskal še Zelenka m Čeha na Kicarju in se zmenil, naj mu domači drugi dan pridejo povedat, če so ga morda doma ponoči gestapovci iskali. Njegov sin Milan'mu je nato prišel povedat, da ?e lahko vrne, ker ga Nemci niso iskali. Na pioti s Kicarja je Lacko presenečen naletel na Rudija Znidariča, ki je prejšnji večer v gozdu za Lovrenčičevo hišo za las ušel aretaciji. Rudi mu'je povedal, da bo moral sam na Pohorje, ker sta se s PerAonom zgrešila. V gozdu za Lovrenčičevo hišo pa okupator ni našel skritega nahrbtnika Edija Murna s potrebščinami, pištolami m muni- cijo. Lovrenčiču se je posrečilo, da je poslal domov ženi opozorilo, naj nahrbtnik poišče in ga izroči partizanom, ki bodo šli na Pohorje. Dušan Finžgar-Fidži, ki se je mudil pri Krambergerjevih, je | odšel na Pohorje v zadnjih dnevih julija 1941. Javil se je na javki Pohorske čete na Smolni-ku nad Rušami. Okoli 20. julija je prišel v Ptuj tudi Miloš Zidanšek, član PK KP za Štajersko. Tudi on je odšel na sestanek na Gojčičevo dobravo in tam govoril, da se mora čin* več fantov javiti k partizanom na Pohorje. Prevoz orožja Se pred svojo aretacijo je Ladko naročil svojemu sinu Milanu, naj gre v Jurovce pri Vidmu k Vidovičevim, kjer bo prevzel strojnici, puške in munici-jo ter zapeljal na Hajdino k Va-lantovim. Milanu - sta Zvonka Sagadin in njegov brat Miran pomagali poiskati orožje, skrito pod slamo v Vidovi čevi kolarniči. Zložili so ga na voz in zapeljali na Hajdino k Valantovim. Julijske selitve Kragujevac dne 4. julija, s trans- iz ptujskega okraja v Srbijo nad 900 prebivalcev iz ptujskega okraja. Julijski izseljenci navajajo v svojih izjavah razne dneve transporta. Tako piše Jurij Zadraveč, dežnikar v Ptuju, da je moral na ioot iz Maribora v Kragujevac dlje 4. julija, s tran-portofn, ki <$jje kakor običajno štel okoli 300 ljudi iz raznih krajev Štajerske. Tovariš Tomše z Vičave piše, da je odšel na pot iz Maribora v Slavonsko Požego 13. julija. V Slavonski Požepi »o se ustavili za 14 dni, nato prispeli do zadnje postaje tega transporta, do Sanskega mostu. Tovarifiica učiteljica Klemen-čičeva piše, da je njena družina potovala v Arandjelovac in nato v Paračin 14. julija. Tov. Kovačič pa piše v izjavi, da je odšla njegova družina s transportom iz Maribora 16. julija. Ustavili so se v Slavonski "Požegi, nato pa v taborišču v Vinkovcih, kjer so izseljence oblasti zaposlile pri kmetih. iTovartšica Mara Gril izjavlja, da je šla na. pot s transportom 25. julija tudi v Slavonsko Požego, kjer so se ustavili za 14 dni, nato odšli v Kostajnico in nazadnje peš v Hrvaško Dubico. Spomini na pot v izgnanstvo s transportom 13. julija 1941 Najbolj obširno je opisal selitev v Srbijo z julijskim transportom tov. Viktor Hodnik iz Ptuja, zato objavljamo tista del njegove izjave, ki se nanaša na selitev in na življenje v izgnanstvu meseca julija 1941: »Okupator je^ preselil mojo družino 13. julija 1941. Ponoči so prišli Nemci po nas s kamionom in na® odpeljali v Maribor v meljsko kasarno. Z menoj so bili takrat izseljeni še nekateri drugi Ptujčani z družinami: trgovec Kreft, jurist Zavadlal, sodnik Kancler, Samec, gostilni-čarka Rozika Jeliijek, učitelj Praprotnik in njegov zet Jože in še mnogo drugih, katerih pa se več ne spominjam. Drugi dan ponoči smo se z vlakom odpeljali z glavnega kolodvora v Mariboru. Transport je &tel okoli 300 ljudi. Vozili smo se skozi Zagreb v Slavonsko Požego. S seboj smo imeli le mrzlo brano m te zelo mailo. V Slavonski Požegi smo ostali okoli 6 dni, nato smo nadaljevati pot v živinskih vagonih v Samski most. Do Zagreba so naš transport spremljali Nemci, naprej pa uataži in domobranci. V San- skem mostu smo spali v sokol-skem domu kar po tleh. Cez 10 dni so mi dali .stanovanje v 'privatni hiši. Pred nami so bili v Samskem mostu Italijani, ki so kakor so pripovedovali domačini, obešali pravoslavne kar na drevesa. Med našim bivanjem v Samskem mostu, so prišli v mesto ustaši, da bi iztrebili vse pravoslavne Bosance in Zide. Po okoliških vaseh so zato lovili pravoslavni in jih streljali tako, da so jih povezali skupaj po 200 z vrvjo in jih tako povezane po-strelili. Muslimani so jim marali skopati skupne grobove. Med ZKS VIS, in Ivo Vitez, pobudnik in organizator sodelovanje med delavci varaždinske in ptujske občine. Obisk v Cakovcu je bil zelo korisftn, hkrati pa so udeleženci ekskurzije videli številne naravne lepote v Opeki pri Vinici, v Cakovcu, v Varaždinu in v Varaždinskih toplicah, kar je vsem dalo novih moči in spodbud za delo v sindikalnih podružnicah. FB Novourejeni prostori v Strojnih delavnicah Strojne delavnice Ptuj »o začele prejšnji teden z urejanjem sanitarnih prostorov, ker se -je izkazalo, da prejšnji prostori več ne ustrezajo sodobnim zahtevam večjega podjetja. V ta namen bo predelan prostor adjustirnice ln bivše skladišče, oboje v poslopjih bivše tekstilne tovarne. V novourejeni h prostorih bodo garderobe, kopalnice in umivalnice, dve jedilnici in kuhinja. Dosedanji prostori v te namene niso več ustrezali, ker so bili pretesni in jih tudi ni bilo mogoče primerno opremiti. Podjetje namerava imeti že letos oktobra svoj obrat družbene prehrane, ki 'ga sedaj nima ln je navezano na »Beli križ« in na lastni biffe z manjšo kapaciteto. Gradbena dela opravljajo v lastni režiji. Istočasno i urejanjem sanitarij pa preurejajo v Strojnih delavnicah tudi prostore za proisvodne obrate. V bivšo barvarno so pr»-selili prejšnji teden gumarno. Za vzmetarno bodo urejeni prostori Podjetje bo ____| _____________________ . prejšnji tkalnici. pokončamimi so bile žene, možje, i imelo tudi svoj oddelek za nčence dekleta, fantje, otroci in starci. - vajence, in sleer v pr.Jšnfl tk^-Pred tem strašnim grozodej- Prostor h0 p05'bn" nre,-~a- stvom so se hoteli pravoslavni obvarovati, zato, so se začeli skrivati. Da bi poskrite dobili na li-mamce, so izdali proglas, da bodo vsi obvarovani, če se bodo dali prekrstiti. Nekateri so se javili, kakor je bilo objavljeno, v katoliški cerkvi. Kaj se je potem z njimi zgodilo, bomo objavili v koledarju za avgust, ker se je to dogajalo med 3. in 9. avgustom. To so strahotni spomini ptujskega izgnanca na gnusne zločine podivjanih ustašev, mimo katerih ne more naš partizanski koledar, čeprav se je ta drama odigravala izven meja našega okoliša, vendar so jo doživljali naši izseljenci v Bosni. Dalje prihodnjič V. R. Vsak vajenee bo imel svoje aSno mesto, ki bo ustrezno opretnljano. Ustanovljen medobčinski gozdni sklad Za občine Radlje ob Dravi, Maribor Tezno, Maribor Centar, Slovensko Bistrico, Lenart, Ptuj in Ormož je ustanovljen območni medobčinski gozdni sklad z namenom dobrega gospodarjenja s prispevki, ki se pričnejo odvajati v ta sklad od 1. januarja 1964 dalje, prej pa so se stekala v ' občinski gozdni sklad. Inž. Zvonko Kneževič, gozdarski inšpektor občinske skupščine je imenovan v upravni odbor tega sklada. Geografska in kulturna podoba Slovenskih (Nadaljevanje in konec) Med zelo zaslužne može iz tega dela slovenske zemlje spada tudi letos umrli pisatelj, pesnik in dramatik Franc Ksaver Meško, rojen v Ključarovcih pri Tomažu Napisal je veliko del. Posebno znana je njegova dramatska slika »Na smrt obsojeni«, v kateri obsoja narodnostne\krivice, ki so se godile našemu ljudstvu na Koroškem. Osebe v njegovih delih izpovedujejo domovinsko ljubezen ljudi, ki so zapustili domovino in šli po svetu za kruhom. Izmed drugih pesnikov in pripovednikov, ki so jih dale Slovenske gorice našemu slovstvu v zadnjih petdesetih letih, je treba omeniti predvsem Bratka Krefta, ki sodi med naše najboljše gledališčnike. Uveljavlja se kot dramatik, dramaturg in režiser.. Njegove historične drame (Celjski grofje, Velika puntarija, Kranjski komedijanti) pomenijo velik napredek v naši dramatiki. Med mlajše književnike spada tudi Edvard Kocbek, avtor pesniške zbirke »Zemlja«, dnevnika iz narodnoosvobodilne borbe »Tovarišija«, knjiga »Strah in pogum« ter pesniška zbirka »Groza«. Zanimiva je nadalje proza prof. Stanka Cajnkarja, zlasti članki in knjigi »Razgovori« ter roman »Noetova barka«. Med sodobnimi pesniki in pro-zaisti srečujemo tudi imena Katje Špur, Leopolda Staneka, Franceta Borka in druge. V muziko- ■ : 8 ■ Preveč komunalnih objektov pri stolpu zgodovinskega spo- ■ Jj menika na Ptujsko goroy — pošta, učiteljsko stanovanje, g ■ javno stranišče in svinjak. logiji in zgodovini glasbe se uveljavlja s svojimi deli dr. Drago-tin Cvetko. V politični publikaciji pa je opozoril nase zlasti Ivan Kreft po izidu »Spominov ljudskega agitatorja«. Ta del slovenske zemlje je dal tudi veliko znanstvenikov, med katerimi sta najznamenitejša slavist dr. Franc Miklošič in dr. Matija Murko, svetovno znani literarni zgodovinar in etnograf. Slovenske gorice so dale tudi univ. prof. dr. Karla Ozvalda iz Središča, znanega pedagoga, ki je vzgojil na ljubljanski univerzi številne srednješolske profesorje, od tu je doma tudi univ. profesor dr. Anton Slodnjak, svetov-noznani literarno-kulturni zgodovinar. Ogromno zaslug za zgodovino Štajerske in Prekmurja ima tudi nesebičen in skromen prof. dr. Franc Kovačič. Prirodne lepote in kulturnozgodovinski spomeniki ter svojevrstno življenje ljudi v tej slovenski pokrajini sft dajali pobude tudi umetnikom-slikarjem. Med starejše umetnike, ki so ustvarjali nekako v drugi polovici devetnajstega stoletja oziroma na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje, štejemo Romana Fekonjo, rojenega v Podgorju pri Ljutomeru, Franca Košarja, rojenega na Stari Gori, Toneta Ceha iz Nunske grabe, Ivana 2a-boto-Ljutomerčana in druge. Vsi ti umetniki so slikali poleg fresk v olju portrete in pokrajinske motive. Slikarja, ki sta izšla iz Prleki-je in še danes ustvarjata, pa sta Ivan Kos in Anton Trstenjak. Prvi je bil rojen v Gornji Radgoni in je danes profesor na gimnaziji v Mariboru. Kos slika v olju, ukvarja se z grafiko, posebno umetniško prepričljivi pa so nje- Naše zdravje Dr. Vinka Brenčič, specialist, če Ijustni ortoped Rak — sodobna kuga goric govi akvareli. Ivana Kosa zanima slamo krite stare viničarije, ki so bile nekoč tako značilne za Slovenske gorice. Najvidnejši predstavnik Prlekije v likovni umetnosti pa je Anton Trstenjak, priznan umetnik doma in v tujini, rojen v Slamjaku pri Ljutomeru. Sedaj živi v Mariboru. Trstenjak vse, od dogajanja v družbenem življenju do lepih prizorov iz Slov. goric, kjer zažive nizke, s ustvarja v najrazličnejših tehnikah: olje, akvarele, gvaše, poleg tega pa je obsežno tudi njegovo grafično delo. Je izredno pester v motivih. Sam pravi: »Slikam vse z enakim veseljem: pokrajino, dnevno življenje, delo kmeta in delavca.« Delež, ki so ga vnesle v slovensko kulturo Slovenske gorice, je velik, čeprav je bil bolj lokalnega značaja, razen zadnjih dveh imen. Narodnostna osvoboditev in z njo združena družbena revolucija sta z daljnosežno spremembo ekonomskih pogojev samo učvrstili to popolno snniitev periferne Prlekije in Pomurja s središčem slovenstva. V veliki zgodovinski dobi, v atomski dobi, je marsikaj regionalnega in lokalnega izginilo v problematiki večjih enot. Pisatelji in pesniki, ki so jih dale Slovenske gorice in Pomur-je, niso samo glasniki svoje ožje domovine, marveč so predvsem oblikovalci podob naše nove stvarnosti. Kljub temu kdaj pa kdaj tudi iz njihovega dela zazveni melodija rojstnega kraja. Kakor ostajajo ob vseh spremembah svetovne zgodovine narod, jezik in domovina trdna dejstva, ki jih morajo upoštevati tudi novi revolucionarni tokovi, se lahko izživljajo v domovinskem okviru tudi regionalne posebnosti. Slovenske gorice, ki so bile nekoč močan steber na poti nemškega prodiranja, naj bodo odslej trden mejnik in branilec našega rodu, našega jezika in naše zemlje. Jože Maučec V soboto, 4. julija, na dan borca so se srečali na Kogu borci za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne. To je tolika pomembnejše zato, ker je bila to prvo srečanje v tem krajju po osvoboditvi, ki je v času prve in druge svetovne vojne dal mnogo zavednih borcev in naprednih ljudi za borbo proti raznim izkoriščevalcem in osvajalcem ter njihovim sodelavcem. zgodovinski pomen Maistrovih borcev v borbi za pravice in napredne ideje v takratnem družbenem sistemu. Svoj govor je zaključil z besedami, da so Maistrovi borci mnogo vsestransko doprinesli za ohranitev slovenskega Maribora. Veteranom na Kogu se je pred svečanostjo pridružilo manjše število borcev NOV iz Koga. Ti so se dalje časa zadržali v prisrč- Srečanje veteran na Kosu Leta 1918, ko se je zrušila Avstro-ogrska monarhija, se je na Kogu, ki leži na meji Medži-murja, ustanovila narodna straža, ki je branila mejo pred navalom Madžarov v Slovenijo. V to organizirano stražo ,sa vstopili kmečki fantie, ki jih je organiziral tamkajšnji učitelj Robert Košar. Vse te prostovoljce je pozneje pozval general Rudolf Maister na pomoč v obrambo Maribora, nekateri pa so bili dodeljeni na koroško mejo. V takratnem času so Maistrovi borci pri ohranitvi slovenske zemlje odigrali pomembno vlogo, saj so jo v tem kritičnem času zaščitili pred raznimi napadalci. Okrajna organizacija Maistrovih borcev je na dan borca organizirala izlet veteranov na Kog, kjer so se srečali in nekaj prijetnih ur preživeli v prisrčnem razgovoru s svojimi soborci. Teh je na Kogu samo 10 in so to predvsem starčki, ki se še vedno dobro in podrobno spominjajo tega ali onega dogodka :z prve in druge svetovne vojne. Na svečanosti, ki so jo tokrat priredili na Kogti, je 06 tej priložnosti spregovoril predsednik Okrajnega odbora Maistrovih borcev Janko Gračnik. Opisal je nem razgovoru s svojimi sotrpini iz prve svetovne vojne. Za to pomembno srečanje je krajevna organizacija ZB Kog goste pogostila s pristno kapljico »Jeruzalemčana«. V veselem in prijetnem razpoloženju so gostje končali obisk z želja, da bi prihodnje leto tako srečanje obnovili. Nato so veterani nadaljevali pot proti Ljutomeru, kjer s a si ogledali razne znamenitosti iz NOB. Krajevna organizacija ZB Kog pripravlja pod pokroviteljstvom Občinskega odbora SZDL občine Ormož občinsko proslavo dneva vstaje, ki bo 19. julija 1.1. Na to proslavo prebivalci občine Ormož vabijo vse borce, internirance in druge, ki so kakor kali občutili težki škorenj sovražnika ali domačih izdajalcev, da se na ta dan udeležijo proslave dneva vstaje, ko se bodo srečali s svojimi sotrpini in obudili spomine na preživele vojne dni. Iz rojstnega kraja narodnega heroja »Jožeta Kerenčiča« je bi'.o mnago izseljenih in internirani, precej pa jih je padlo kot talcev ali pa jih je bilo uničenih v taboriščih. Preživeli bi naj ob tej svečanosti obiskali Kog pri Središču. (9. nadaljevanje) Rak je bolezen našega časa, ter predstavlja družbeni in gospodarski problem. Pravzaprav poznamo malo bolezni, ki posegajo tako globoko v življenje posameznika in skupnosti kot ravno rakaste tvorbe. Rak namreč napade človeka na višku njegove dejavnosti in ima hude posledice tako za družino, posameznika, kakor tudi za celotno družbo. Z dvigom življenjske ravni in z zmanjšanjem umrljivosti vsled drugih bolezni se viša povprečna starostna doba; v kateri se rak najraje pojavlja. Zato postaja problem raka vedno važnejši, našo socialistično skupnost pa veže zato vedno večja odgovornost. Lahko mirno trdimo, da predstavlja rak sodobno kugo, ki je dosti hujša od tuberkuloze in ravno zato moramo posvetiti raku vso pozornost. Povsod po svetu opažamo velik porast rakavih obolenj, tudi pri nas umira za rakom vedno več ljudi. Porast rakavih obolenj ni samo v zvezi s podvrženostjo posameznika raku, ampak je porast rakavih obolenj v zvezi tudi z izboljšanjem strokovnih metod ugotavljanja bolezni ter s podaljšanjem življenjske dobe. Cim dalje časa človek živi, tem večja je verjetnost, da bo dobil raka, to pa zato, ker je človek v teku dolgega življenja vedno bolj in dalje časa izpostavljen raznim rakavim vplivom, ki se tekom življenja zbirajo in kopičijo. Dosti ljudi ve, da je rak pogost vzrok smrti, vendar pa ob kakšnem telesnem neugodju ali nerazpoloženju sploh ne pomisli na možnost rakavega obolenja. Ce raka ne zdravimo, potem nezadržno napreduje m se konča s smrtjo, kajti ugotovitev raka pomeni pravzaprav smrtno obsodbo. Z zgodnjo ugotovitvijo raka lahko preprečimo napredovanje bolezni. Večina bolnikov z rakom pride na žalost na i zdravljenje šele v poznem, že j neozdravljivem stanju. Vzrok te-l mu je navadno ta, da bolnik ne posveča dovolj- pozornosti raznim sumljivim spremembam v organizmu, ali pa se boji pravočasnega posvetovanja z zdravnikom, predvsem zaradi podzavestnega strahu pred rakom. Zelo zapeljivo je lahko pri raku to, da kaže takšen bolnik dober zunanji izgled in se dobro počuti, zaradi česar sploh ne pomisli na raka. Ne smemo pa pozabiti, da so ravno debeli in močni ljudje dosti bolj podvrženi raku kot suhi. Za uspeh zdravljenja pri raku je najvažnejša zgodnja ugotovitev bolezni. ker v zgodnjem stanju še lahko ozdravimo raka- V začetku je možnost ozdravljenja največja, zato ne smemo spregledati začetnega raka, ker je lahko ravno to za bolnika usodno. Vse naše prizadevanje pri raku moramo usmeriti na zgodnje spoznavanje in na zgodnje zdrav ljenje, pri presojanju katere koli bolezni pa moramo imeti pred očmi vedno predvsem začetnega raka. Strah pred zdravljenjem in operacijo, nepoučenost ljudi, oddaljenost zdravnika od bolnika, napačne ugotovitve bolezni, ter zmanjševanje pomena raka s strani zdravstvenih delavcev so vzroki, zaradi katerih pride marsikateri bolnik z rakom šele takrat v prave roke, ko je rakasta tvorba že neprimerna za operacijo in zdravljenje, bolnik pa zapisan gotovi smrti. Rak je razširjen skoraj med vsemi živimi bitji, in sicer je to vsesplošna bolezen rastlinskega in živalskega sveta. To je bolezen, ki je znana že od začetkov pisane zgodovine, ter se loteva ljudi ne glede na spol, starost in stopnjo civilizacije. Pogostnost raka se veča z širjenjem civilizacije in nje škodljivosti, ne glede na ^emljepisno lego. Rak v bistvu ne prizanese nobeni starostni dobi, vendar pa umrljivost za rakom s starostjo hitro narašča. Starost bolnika je važen činitelj pri ugotavljanju raka in jo moramo vedno upoštevati. Nekatere rakaste tvorbe, ki se pojavljajo na določenih delih telesa, so najpogostejše ravno v določeni starosti. Razen starejše ljudi pa napada rak tudi ljudi srednje starosti, tudi otroke in mladostnike. xKaj je pravzaprav rak? Rak je nova tvorba organizma, sestavljena iz bolezenskih celic, ki nepravilno in nenormalno rastejo. Primerjava z »rakom« je nastala zato, ker rak pri svoji rasti pošilja v okolna tkiva razčlenjene podaljške, slično kot ščipal-ke in noge pri raku. Rak je smrtno nevaren zaje-dalee. 7.l«čpjf> tvorba «c«tav,trna iz celic, ki se množijo brez vsakega smotra vse do smrtnega konca svojega srnstilel ja-člove-ka ali kakega drugega živega bitja. Kot vemo, je .človeški organizem sestavljen iz ogromne Žetev 1964 Letnik maturantov 1963164 je izdal ob koncu šolskega leta in ob maturi pod naslovom ŽETEV svoj leposlovni almanah, ki obsega 25 strani formata 29x20 s prispevki maturantov. Ta almanah bo ostal v spomin sedanjim in poznejšim maturantom ptujske gimnazije. Njihovi prispevki so izpoved idealov in načrtov polnih mladih ljudi, ki so jim dali starši in šola nekaj nasvetov in svojih izkušenj z namenom, da bi našli pravo pot v življenje ustvarjalnega, vedno budnega in svet- pravilno ocenjujočega človeka, ki se zaveda svojega dolga do skupnosti in svojih pravic po izpolnjenih dolžnostih. Za naše bralce smo odbrali sestavek ZADNJE SREČANJE, ki je po svoje zanimiv, saj razodeva iste misli in opažanja, kot jih je doživljala že cela vrsta generacij maturantov, le da se mnogi niso tako naravno in prisrčno izpovedali kot avtorica tega sestavka. Zadnje srečanje Sedel je na klopi v parku In opazoval vodno gladino, ki se je svetila v odsevih zahajajočega sonca. Premišljeval je o njej, ki bi morala biti sedaj zraven njega na klopi. Ni opazil sprehajalcev, ki so hodili mimo njega in se veselo pogovarjali. Ni slišal hru-menja avtomobilov in ropot vlaka v njegovi bližini se mu je zdel kot oddaljen zvok počasnega ritma. Bilo je že dvajset minut čez šest, nje pa še vedno ni bilo. Dvajset minut ga pusti čakati! Postajal je nestrpen in zopet je podvomil v njeno ljubezen . do njega. Imel jo je rad, verjetno tudi ona njega, toda o tem ni bil popolnoma prepričan, kajti vedno mu je odgovarjala nekako dvoumno; njeni izgovori, za-I kaj pride pozneje, kot se dome-1 nita, so se mu zdeli izmišljeni, postajal je ljubosumen. Preteklo je mesec dni, odkar sta začela hoditi skupaj, In v tem kratkem času sta se, vsaj mislila sta tako, dobro spoznala. On je bil razposajen fant, priljubljen med sošolci in prijazen do vseh. Bil je edon izmed »srednjih* dijakov, učil se ni mnoga, bil pa je aktiven športnik, dober tovariš Ona je bila leto dni mlajša, vedno zamišljena, in šele v veseli družbi se je nekoliko razživela, postala je zgovornejša. Vsakdo je lahko opazil, da jo nekaj teži, vendar ni nikomur zaupala svojih skrbi — bolečin, niti njemu ne. Ko je tako sedel in premišljeval, je trdno upal, da bo on tisti, ki bo prvi izvedel o njenih težavah. Skušal ji bo pomagati, pa čeprav bi se moral odpovedati ljubezni do nje. S tem sklepom je vstal, da bi se malo sprehodil in skušal obrniti misli na druge stvari. Nenadoma jo je zagledal, kako hiti vzdolž železne ograje ob vodi in se mu s hitrimi koraki približuje. Stisnila §ta si roke in si nemo zazrla v oči. V njenih velikih očeh je opazil žalost in zmagoslavje. Da, bila je žalostna, toda videlo se ji je, da njena žalost | vedno bolj izginja in na njenem j lepem licii se je prikazal nasmeh zadovoljstva in sreče, nasmeh, ki ga je doslej le redko videl na njenem obrazu, toda bil mu je toliko dražji in prijetnejši. Ni je vprašal, kje se je zopet i tako dolgo zadržala, bil je sre-1 čen, da je zopet ob njem, da bosta lahko izmenjala nekaj besed, se pogovorila o tem in onem, šla mogoče v kino ali pa se sprehodila vzdolž reke. Toda danes ga je presenetila. V kratkih stavkih, ki jih je prekinjala z globokimi vzdihi, mu je povedala o svoji nesreči. ' Je nezakonska. Očeta ni ni-I koli poznala, o njem ie vedela le toliko, da obstaja, kajti včasih I Ji je poslal kaj denarja, ki je zadostoval le za zvezke in knjige. Mati ji je zgodaj umrla in živela je pri tetiv ki pa se.ni mnogo menila za njo ter si m delala preglavic, ali ima njena nečakinja kaj za pod zob ali ne. Priganjala jo je k delu, pomagati ji je morala na polju, zvečer, ko bi se pa rada učila, jo je podila v posteljo, da bi bila drugi dan zopet spočita za delo. Ko je bila zelo žalostna, je odšla k svojemu poročenemu polbratu, ki jo je tolažil ter se trudil, da bi dobil za njo kakšno štipendijo, da bi lahko odšla v dijaški dom, kjer bi verjetno imela boljše pogoje za učenje. Rada bi bila ravno tako lepo oblečena kot njene sošolke, ki so se često pogovarjale, kaj so imele oblečeno prejšnji dan na mladinskem plesu, kakšne frizure jim bodo krasile prazne glave in kje bodo preživele svoje počitnice. Ona se ni spuščala v njihove pogovore, saj, kaj naj sploh reče o svojih oblekah, ko pa jih je imela tako malo. Čutila se je manjvredno, čeprav bi ji tega ne bilo treba, saj je bila dobra učenka in še boljša prijateljica, česar pa gotovo ni nihče nikoli opazil, ker so gledali samo njeno zunanjost; tega, kar se je v njej godilo, pa ni nihče opazil. Mislili so, da je pač takšna po naravi, vedno zamišljena in za,prta sama vase. Profesorji so jo smatrali za eno izmed tistih dijakinj, ki vedo sa- mo za knjige in ocene v redoval-nici, zato je ni nobeden vprašal, zakaj je vedno tako molčeča. Pred svo;lm fantom jo je bilo sram, saj hodi on vedno elegantno oblečen, ona pa v svoji pono-šeni temnomodrj obleki. Sestanek z njim je zamujala zato, ker je mislila, da se bo nekega dne naveličal njenega zamujanja in da bosta nehala hoditi skupaj, kar bi njej ustrezalo. Toda imela ga je rada in to prav zarad; tega, ker je kljub temu, da je bil sin bogatih staršev, ostal skromen in je imel rad njo, nezakonsko in' revno dekle, brez lepih oblek in najmodernejše frizure Danes se je prišla od njega poslovit. Polbrat je dosegel, da bo dobila štipendijo, toda šolo bo morala obiskovati v drugem mestu ... Med vsem njenim pripovedovanjem ni dejal niti besedice. Zamišljen je stopal zraven nje in strmel v tla, kakor da bi od drobnih, belih kamenčkov skušal zgraditi mostišče, na katerega bi položil vse prijetne spomine, ki so ga vezali na njo in na ure, ki sta jih skupaj preživela. Pozabiti je skušal na vse bridkosti, ki mu jih je prizadejala s svojim zamujanjem in v teh poslovilnih trenutkih jo je še bolj vzljubil. Prižel jo je k sebi ter jo nežno poljubil. V njenih očeh je zagledal solzo, ki ji je zdrsnila po gladkem licu. Vsi njegovi dvomi so se v hipu razpršili Spoznal je, da ga tudi ona ljubi. ga števila majhnih celic, ki stalno odmirajo in znova nastajajo, se razmnožujejo in normalno rastejo, kar je osnovna lastnost živega bitja. Kadir pride npr. do preloma kosti, do vreza in podobnega, se začne zaraščanje zlomljene kosti oziroma vrez-nine, in sicer traja obnova nastale poškodbe toliko časa, dokler ni popravljena, nakar rast zopet preneha. Kadar pa gre za kakšne dražljaje, tedaj pride do sprememb v zdravem tkivu v obliki motenj, ki"" se kažejo kot divja, bohotna in nebrzdana rast celic, ta pa je ravno značilna za raka. Rakave celice"'se razmnožujejo prek potrebe in mere ter brez vzroka, njih rast pa je sa-. mostojna, kar je za njih značilna lastnost. Te rakave celice se razmnožujejo v organizmu in vdrejo v zdravo tkivo okolnih organov. Rak je le v napoto in nakazo olioliri, ter je odgovor tkiva zoper škodljivost. Za nastanek raka je potrebna dovzetnost organizma, ter tako imenovani »rakavi činitelj«, brez katerega ni raka! Resničnega in dokončnega povzročitelja raka še danes ne poznamo, rakavo obolenje pa je verjetno posledica skupnega delovanja več čini-teljev. (Dalje nritodnri^ Nesreča v mestnem kopališču V Ptujskem mestnpm kopališču je utonil v torek. 7. 7 1964, popoldne 11-letni Ivan Novak iz Lopatincev' nri Cakovcu. ki je bil v Ptuju pri sorodnikih na počitnicah. Imenovani je utonil v bazenu. Ko so ga pogrešali drugj otroci, je bilo že prepozno. Tudi umetno dihanje ni pomagalo. Prepeljan je bil v ptujsko bolnico, žal pa je bila vsaka zdravniška intervencija zaman- Karambol na Ljutomerski cesti V torek, 7. julija 1964, popoldne je prišlo na Ljutomerski cesti pri ptujski bolnišnici do težje prometne nesreče. Trčila sta osebni avto, ki ga je vozil prof. Boris Korenjak, in motorist Koehler Vinko_iz Kicarja 32, ki se je pripeljal za njim z motornim kolesom in se je zaletel v avto. ko je ta zavrl. Motorist je bil pri tem težje poškodovan na levi nogi. Do bolnišnice ni bilo daleč. Na obeh vozilih je bilo nekaj škode. Največjo škodo ie utrpel motorist, ki e ob stopalo, tega mu zdravniki niso mogli rešiti. Rodile so: Terezija Matjašič, Mariborska 3 — Jožeta; Justina Podgorelec, Hermanci. 41 — deklico; Marija Gomilšek, Juršinci 12 — Ivana; Marta Flajšman, Pavlovski vrh 48 — Draga; Greta Lesjak, Ljutomerska 30 — dečka; Marija Križanec, Soviče 7 — Elizabeto; Elizabeta Kovačič, Svetinci 14 — Marijo; Cecilija Korpar, Osluševci 36 — Zlatko; Anica Cigula, Zabovci 95 — Brigito; Vera Kukec, Valjavčeva 10, Kranj — Petra; Marija Kopin-šek. Mezgovci 51 — deklico; Cecilija Žižek. Šafarsko 10, Ljutomer — Mirka; Elizabeta Ko-lednik. Slatina 33 — Anico; Ivana Topolovec, Trnovska vas 3 — dečka; Marija Rodošek, Koz-minci 4 — Suzano; Slavica Kosi, Podkrižje 56/a, Ljutomer — Jožico; Marija Ratek, Mali Bre-brovnik 33 — Vinka; Marija Kajzer, Mestni vrh 47 — Vlada; Elfrida Brenčič, Polenci 14 — dečka; Marija Korez, Dragonja vas 32 — Branislavo; Roza Horvat, Povdinci 66/b — dečka; Terezija Veit, Drstelja 27 — deklico; Ana Sulek, Hermanci 9 — Dušana; Anica Kosi, Naselje bratov Reš — dečka; Angela Holc. Rodni vrh 3 — Danila; Ida Brodnjak. Sp. Hajdina 76 — deklico; Pavla Meznarič, Slam- kronika i njak 13, Ljutomer — Anico; Anica Mohorko, Dolena 64 — i Lidijo; Ivana Horvat, Biš 9 — | Silvo; Julijana Knuplež, Markovci 42 — deklico; Marta Stajnko, Mota 57, Ljutomer — Anico; Angela Vrabl, Naselje bratov Reš 10 — Marjana; Terezija Koderman, Zagrebška 60 — dečka; Roza Marčinko, Sed-lašek 100 — Jožefo; Julijana Stih, Savinjsko 39 — Franca; Marija Horvat, Dolič 39 — deklico; Terezija Veselič, Korenjak 36 — Ljudmilo; Marija Svenšek, i Kidričevo 40 — Romana; Erna | Lah, Zg. Bistrica 108 — Vlasto; i Silva Mohorko, Trubarjeva 5/d : — deklico; Jožefa Petek, Velenje, Gubčeva 1 — dečka; Marija , Zvegla, Podgorci 3 — dečka; Marija Kukovec, Rucmanci 18 — deklico; Veronika Zerak, Rodni vrh 34 — deklico. Umrli so: Antonija Skorc, Jadranska 10, roj. 1879, umrla 1.7.1964; Elizabeta Potočnik, Dubrava 18, Ca-kovec — roj. 1916, umrla 3. 7. 1964; Ivan Novak, Lopatinec 16, roj. 1952, umrl 7. 7. 1964; Rajko Alt, Rajčeva 10, roj. 1896, umrl 7. 7. 1964. Poroke: Mlinaric Franc, Aškerčeva 14, in Horvat Metka. Novakova 2/a. Uspeh Ptujčana na aerora!!yji! Alpe-Adria 3.. 4 'n 5. t. m je organizirala Letalska zveza Slovenije aero-ral!y na področju od Portoroža dr Bovca Sodelovali so tekmovalci iz Avstrije Italije. Hrvatske in Slovenije skupno jih je bilo 20. Letalci, ki so tekmovali na športnih letalih, so morali med poletom opravit: določene naloge, posebne komisije pa so ocenjevale tudi pristajanje poleg opravljanja ostalih nalog. V tej konkurenci je Ptujčan Ivan čuček dosegel tretje mesto. Ptujski aeroklub je tako zopet dobil priznanje, da vzgaja sposobne športne de'avce. i JcNem prihrankov Doslej objavljena nagradna žrebanja so imela ugodne rezultate za Komunalno banko in za njene vlagatelje. Komunalna hanka Ptuj razpisuje novo nagradno žrebanje. Za nagrade varčevalcem je določenih 10 nagrad v vrednosti 150 000 dinarjev. Prva nagrada bo športno Rogovo kolo. V poštev pri žrebanju pridejo vlagatelji, ki vložijo na novo ali pa prepišejo obstoječo hranilno vlogo na vezano hranilno vlogo za dobo enega leta in sicer v času od 1. julija dn 30. septembra najmanj 50.000 dinarjev. Te vloge ho obrestovala banka s šest in pol procenti. Kdor vloži v enem znesku večkrat po 50.000 dinarjev, si pridobi prav toliko številk za žrebanje. Npr. za vlogo 100.000 dinarjev se njegova številka žreba dvakrat, za 150.000 dinarjev trikrat itd. * Vsak od teh vlagateljev bo zavarovan za primer nezgodne smrti za 100.000 dinarjev in za primer nezgodne invalidnosti do 200.000 dinarjev. Ko odhajate na letni dopust, vzemite hranilno knjižico s seboj. V slučaju potrebe lahko dvignete denar pri vsaki komunalni banki v državi z izjemo hranilnih vlog, ki so vezane. Prijetno letovanje želi vsem vlagateljem Komunalna banka Ptuj ČHfea&e va o^lhM. PRODAM Prodam hišo in en hektar posestva. Placar 54, p. Desternik. Hišo, gospodarsko poslopje in dva hektara zemlje v Mihov-cih prodam. Naslov v upra»/i. En hektar zemlje in hišo prodam. Naslov v upravi. Globok otroški voziček prodam. Erakovft, Prešernova 17, Ptuj. RAZNO Opozarjam, da nisem plačnica dolgov, ki jih dela Zajec Adolf, Sp. Velovlak 50, pošta Ptuj. Zena Zajec Frančiška, Sp. Velovlak 50 Upravni odbor dijaškega doma Ptuj razpisuje mesto računovodje. Pogoji: srednja šola in najmanj triletna praksa. Nastop 1. septembra 1964. Cgl:šu:te v Tedn kit! AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA, KUPIM Kupim sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Ptuju. Plačam takoj v gotovini, Ponudbe poslati na naslov: Marija Tobias. Poste restante, Maribor, Pošta 1. 20- do 30-litrsko leseno prešo kupim. Vprašajte Vičavska pot 14, Ptuj. Hišo ali gradbeno parcelo ob cesti Lovrenc — Cirkovce ku-dam. Naslov v upravi. Družina z odraslimi člani išče gospodinjsko pomočnico srednjih let. — Podkrajšek, Mariborska 11, Ptuj. Vajenca za soboslikarsko in pleskarsko stroko sprejmem. Naslov v upravi. Gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj. Dobra plača. Roječ, Maribor, Razlagova 23/1. Nagrado 40.000 din dam tistemu, ki mi priskrbi prazno sobo, po možnosti s kuhinjo v Ptuju ali v bližnji okolici. Naslov v upravi. Iščem dekle k tričlanski družijai za varstvo petletne deklice. Pogoji ugodni Knez, Vidičeva 3, Tezno, Maribor. Razpisna komisija pri Komunalni banki v Ptuju razpisuje prosta delovna mesta bančnih sodelavcev: 1. samostojni kreditni referent v oddelku kratkoročnih kreditov in 2. analitik kreditnega sektorja Pogoj za razpisana delovna mesta je dokončana ekonomska fakulteta, višja ekonomska komercialna šola, po možnosti s prakso v gospodarstvu odnosno v knjigovodstvu, ali srednja ekonomska šola s petletno- prakso v računovodstvu. Osebni dohodki se določijo po Pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov banike. Sodobna trosobna stanovanja so interesentom na razpolago in takoj vseljiva. Zasedba delovnih mest je možna takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe sprejema uprava Komunalne banke Ptuj. Stanka rezultat izenačili in ob koncu prvega polčasa dosegli rezultat 13:9. V drugem polčasu se je slika na igrišču popolnoma spremenila. Pobudo so prevzeli Ormožanci, ki so s hitrimi napadi, v katerih so se predvsem odlikovali Stanko Frangež z 8 goli, Puklavec s 5 in Zadravec s petimi goli, nenehno večali razliko v svojo korist. Posebej i je treba omeniti odlične intervencije vratarja Blagovica, ki je uspešno obranil vrsto nevarnih I strelov najboljših igralcev »Kovinarja«, Antoloviča. Maleta, Vogmeta in Breščaka. S to tekmo so igralci Ormoža ponovno dokazali svojo Kvaiite-to in povsem opravičili zaupanje vodstva in Ormožancev. da bodo tudi v bodoče v štaerski ligi z resno in požrtvovalno igro upravičili zaupanje. Vsekakor gre pri zadnji tekmi za pravilno Sojenje vse priznanje sodniku, profesorju za telesno vzgojo Rudolfu Zidariču. Častno tretje mesto »Partizana" Markovci na zveznem prvenstvu v TuzM Šport NOGOMET Nastop nogometašev SK PRINZENDORF z DUNAJA v KIDRIČEVEM. Slovenski ligaš ALUMINIJ je sprejel v goste ob proslavi za dan borca avstrijsko moštvo SK PRINZENDORF z DUNAJA, ki je s tem postalo prvo inozemsko moštvo, ki je gostovalo na stadionu »Boris Kidrič« v Kidričevem. Gostje so prispeli že v petek zvečer v Maribor, kjer so jih sprejeli predstavniki »ALUMINIJA«. Takoj so skupno krenili v Ptuj. V soboto zjutraj so si ogledali znameniti ptujski grad in grad na Borlu, popoldne pa odigrali prijateljstvo srečanje z idralci »ALUMINIJA«. Enajstorici sta se ob 17,15 predstavili okoli 1000 gledalcem, ki so jih burno pozdravili, posebej še, ko so jim gostje, ki so prejeli v da-r nageljne od svojih gostiteljev, te poklonili in jih prešerno pozdravili.' Začetek tekme je potekal v obojestranskih napadih, vendar so domačini nevarneje napadali in dosegli čelo lep zadetek, ki ga pa sodnik zaradi offsida ni priznal. Po tej začetni premoči so uredili svoje vrste tudi gostje in domača obramba z vratarjem Krambergerjem v vratih je morala pokazati polno mero zavzemanja in vzdržljivosti. Sredi prvega polčasa so igralci »ALUMINIJA« prevzeli igro popolnoma v svoje roke in demonstrirali hiter nogomet, poln lepih potez in strelov na gol ter dosegli tudi 3 efektne zadetke prek Markoviča Z. (2) in Milo-savljeviča. V začetku drugega polčasa so se izkazali že v prvi minuti podjetni igralci SK PRINZENDORF in dosegli lep zadetek, ki ga itramberger kljub intervenciji ni uspel preprečiti. Nekaj minut za tem so ponovno presenetili — po nesporazumu domače obrambe se je napadalec gostov izkazal in zmanjšal rezultat na 2:3. Po tem zadetku pa so igralci »ALUMINIJA« še lepše zaigrali in začeli z nevarnimi prodori, ki so bili stalna nevarnost za obrambo gostov. Bilo je nekaj izrednih potez napadalne petor-ke, pa tudi vratar gostov je s smelimi paradami in polno mero iznajdljivosti preprečil vrsto zadetkov, kljub temu so pa napadalci »ALUMINIJA« dosegli še. nadaljnje tri zadetke prek Kovača (2) in Markoviča Z. ter s tem zabeležili lepo zmago z rezultatom 6:2 (3:0). Gledalci so prišli na svoj račun, saj je domača enajstorica zaigrala podobno kot v Kopru — izkazala se je s hitro, učinkovito igro in bila neprestana nevarnost za nasprotnikova vrata, dosegla bi sicer lahko še večji rezultat, toda ta v takem prijateljskem vzdušju ni toliko pomemben, kolikor je bila pomembna lepa gesta vseh igralcev, ki so si v igri ob nepredvidenih dogodlkih tovariško pomagali. Gostje so se predstavili kot solidno moštvo dunajske lige, vendar razigranim igralcem »ALUMINIJA« niso bili kos, kljub temu pa so bili dober partner, ki je dosegel še zraven tega dva častna zadetka. Sodnik Babič iz Maribora ni imel težkega dela. Moštvo »ALUMINIJA« bo vrnilo gostovanje svojim novim prijateljem iz Avstrije 23. avgusta, ko bo nastopilo ob priliki otvoritve preurejenega igrišča SK PRINZENDORF na Dunaju. VM Revija malega rokometa Na republiških tekmah društev TVD »Partizan« za prehodno zastavo maršala Tita so člani in članice iz Markovcev osvojili republiško prvenstvo v IV. razredu in dobili s tem nalogo zastopati SR Slovenijo na tem najvišjem tekmovanju partizanskih društev Jugoslavije. Zvezno prvenstvo partizanskega mnogoboja je bilo dne 4. in 5. julija v Tuzli. Tu se je dva dni borilo čez 800 pripadnikov društev TVD »Partizan« za najvišjo trofejo te discipline, to je prehodno zastavo maršala Tita. Tekmovanje je potekalo v štirih težavnostnih razredih za uvrstitev vrst, posameznikov in društev. Prvič, odkar poteka to prvenstvo, so sodelovali tudi pripadniki društva iz ptujske občine, člani in članice markovškega Partizana. Ze tri leta so bili na republiških prvenstvih vedno drugi in šele letos so uspeli priti za eno stopnico naprej. Konkurenca je bila huda. saj so nastopali tudi državni reprezen-tanti in telovadci zveznega razreda. Največji uspeh so dosegli pripadniki društev Maribora, ki so osvojili prehodno zastavo v I. in II. razredu. Članice iz Markovcev so osvojile častno tretje mesto in prejele diplomo Partizana Jugoslavije. Člani so bili šesti, skupni plasma društva pa je peto mesto, kar je glede na to, da so sodelovali prvič in v tako močni konkurenci, do sedaj največji uspeh tega marljivega vaškega društva. Z nekoliko več tekmovalne sreče bi lahko zasedli dve prvi mesti med posamezniki. Med članicami sta bili najboljši Vrtičeva in Oi- glarjeva. Prva je dobila na parterju najvišjo oceno 9,3. kar je za tekmovanje zveznega razreda lep uspeh. Pa tudi vsi ostali tekmovalci in tekmovalke so se borili požrtvovalno in skušali doprinesti čimveč za zmago svoje vrste. Organizacija tekmovanja je bila odlična in si Tuzlančani zaslužijo vso pohvalo za izvedbo tega partizanskega mnogoboja. , Vsem udeležencem^ bo ostalo to prvenstvo v lepem in prijetnem spominu, obenem jim bo vlilo več volje do dela na področju razvoja splošne in množične telesne kulture, kar je osnovni cilj društev TVD Partizan. OP HUMOR ■\3rV !>i. v™ »Povohaj steklenico z žganjem in takoj najdi moža!« Ekipa iz Ormoža, ki je osvojila pokal na prvomajskem turnirju v Ormožu V soboto, 4. julija t. 1., dopoldne je bila v Ormožu v Mestni grabi revija malega rokometa v počastitev dneva borca. Ta dan je pomenil za ormoške športnike veliiko pridobitev, saj je bilo izročenih ob tej -priložnosti novo asfaltirano igrišče v Mestni grabi svojemu namenu. Po proslavi je bila revija malega rokometa. V prvi tekmi sta se med seboj pomerili ekipi pionirjev iz Velike Nedelje in Ormoža. Pri tem dvoboju sta ekipi dosegli rezultat 12:10. V Veliko-nedeljski ekipi se je po svoji spretnosti predvsem odlikoval | Meško s 6 goli, pri tekmovalcih j iz Ormoža pa Marjan Gregi s ' petimi goli. V drugi tekmi, ki je potekala mnogo živahneje od prve, pa so se pomerile igralke ptujske »Drave« s tekmovalkami veliko-nedeljskega »Partizana«. Dosegle so naslednji rezultat: Drava — Velika Nedelja 10:4. V glavni tekmi sobotnega dopoldneva sta se pomerili ekipi »Kovinarja« iz Maribora in »Partizana« iz Ormoža. Po zanimivi in precej razburljivi igri sta se moštvi razšli z rezultatom 30:20 v korist Ormoža. V začetku so prevzeli pobudo igralci »Kovinarja«, ki so z goli Antoloviča in Vogmeta po-I vedli z rezultatom 4:2. Tedaj so ' Ormožanci z efektnimi goli Ša-1 fariča 6, Rihtariča 4 in Frangeža »Prosim za zvišanje, saj vendar ne morem imeti toliko kot raznašalka časopisov.« »Nekaj dobrega, prosim. Danes praznujem! Prinesla vam bom paradižnike.« Velja od petka do petka OVEN (od 21. marca do 20. aprila) Radi svetujete, da bi prihranili soljudem nepotrebne skrbi. Neizpolnjena obljuba vas bo vznev^ljila. Prijetno presenečenje v soboto. BIK (od 21. aprila do 20. maja) Sodelavci vam pripravljajo lepo darilo. Ne verjanv»®_ ga, da vam ne bo težko pri srcu. Lahko se izognete manjši škodi. DVOJČKA (od 21. maja rio 22. Junija) Skrbi z denarjem. Večji uspeh v ljubezni. V sredo prijetna posta. RAK (od 23. junija do 22. julija) Važna sprememba v službi. Vzeli boste kredit. V ljubezni se obrača na boljše. LEV (od 23. julija do 22. aveustal Velik' dogodek v bližnjih dneh. Letos daljše potovanje. Srečen dogodek v sorodstvu. DEVICA (od 23- avuiiMd »i« 22 sept t Zasluženo priznanje za vztrajno delo. Razburili se boste zaradi malenkosti, kar pa bo hitro pozabljeno. Več zaupajte v lastne moči. TEHINICA (od 23 septembra do 22. otrt.) Ne zanesite se samo na slepo srečo. Izgubljeno dobite nazaj. Prijetno doživetje v prijateljevi družini. ŠKORPIJON (od 23 oktot»ra a<> 22. no» » Po vztrajnem prizadevanju novi uspehi. Prijetni dnevi na dopustu. V kratkem se vam izpolni večletna želja. STRELEC (od 23 wn-ii.hn ilo t9 dec.l Težav se kmalu rešite. Vam družba ne škoduje, ker ste radi med resnimi ljudmi. Več mislite na svoje zdravje. KOZOROG (od ?1 de. rine- ... JO t»n I Bodite pre/idnejši v ljubezni. Ne pozaoite na obljubo za nedeljo Bližnje potovanje vas bo obogatilo za nove življenjske izkušnje. VODNAR (Od 21 lan..... ... . IS febr) Letos zanimivo doživetje v ljubezenski sreči. Obeta se vam sreča v denarni igri. Po pošti prejmete važen pozitiven odgovor. RIBI (od 20. februai... do 20. marca) Ste srečen človek — mnoge želje se vam izpolnijo. Tudi s seboj morate včasih potrpeti. Doma vas bodo veseli, ker vas že komaj čakajo.