si. n
v
sobota 9. julija.
III. tečaj. 1870.
Vtorek, četrtek in ^n-l.oto izhaJTi in velja v Maribora brc« pnšilja-
nja na tlom za vse   leto S g. — k, pol   leta 4 ,, — „ „ četrt   „   t T. M
!".» pošti !
ca vsa leto 10 —k „ pol leta •'• „ — „ „   četrt  „     9 „ uO „
Vredniitvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) Ms. it. 179.
O / rini i i hi :
Za navadno triatopno
vrsto f>« plaču j i> i P> kr. če se tiska lkrat, >) »>    » 2krat, 4   „   „  „     „ .lkrat. veće  pisTTif-nke se plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačati kolek (Stempelj) za 80 kr.
Rokopisi se flfl vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo
Po volitvah.
II.
Krivo in hudobno nas sodijo naši natprotniki. To se ne da tajiti. A priznati se inorn, da smo naposled v prvi vrsti temu krivi Slovenci sami. Morebiti bodo ta naša sodba marsikoga zbodla. Nam se zdi resnična. Enkrat tudi mora biti izrečena brez ovinkov , kakor se bode baje sploh v prihodnje med Slovenci govorilo.
Volitve   so  bilo vprašanje  vladarja <lo narodov. Narodi so odgovorili.   Drugod  so narodui zastopniki hitro ljudski odgovor formulirali.   Vsaka dežela, vsaka frakcija v Čislajtaniji je po volitvah svojo stanje precizirala,  ali ga   vsaj skušala precizirati.   Samo mi Slovenci molčimo.   Po stnri navadi zopet živimo iz rok v usta, pravi otroci ali zanikerni gospodarji.   Tu si eden ponosno v verzih na prsi trka : „ volitve so kazalo vsa-cemu očitno, v kterem taboru jo narod naš." Tam drug nevoljno prešteva glasove , ktere nam je odtegnila pristranska vlada, nasprotnikova  pest ali ktero smo zgu bili po neumnosti in neznačajnosli svojih  lastnih ljudi. Tretji zopet obupuje nad prihodnostjo slovenskega na roda,  ker se sem pa t je stnletn zanemarjeni in tlačeni narod  ni  vedel   braniti sovražniku,  ni vedel varovati svoje časti, ni upal potegniti se za pravice, ki so tnu tuje in nepoznane.   Možje, kterim so je narod zaupal, si dopisujejo o tem, ali se bodo ta ali oni poslanec potrdil in marsikoga vprašanje:   „Ali  Gauster ali Murnik" bolj peče   na   dlani,   kakor   ves naš položaj  proti državi proti sedanji vladi.   Vsaka  strančica v  Avstriji skuša privezati si stare zaveznike, iskati si novih in tako po stati kolikor toliko odločiven faktor v državi.  Samo mi Slovenci kakor pravi fatalisti čakamo, kaj nam prinese prihodnost.   Kolikor je nam znnim se Slovenci sami še vprašali niso:   „Kaj pa bomo V1'   Še manj pa so si na to vprašanje odgovorili.
V Avstriji, kjer zdaj vsaka stranka visi kakor na
lasu in kjer je vse še na vagi, je važen vsak glai. šteje se vsaki dozdevni odlok prihodnjih deželnih /borov. Mi Slovenci smo še s seboj needini , kaj hi s svojim glasom in odlokom. Drugi faktorji v državi pa so so žareli že brigati tudi za naš glas, in čudno dovolj : ni jo skoraj stranke v državi, ki bi nc mislila, da sme računati tudi na slovenski glas. Mi molčimo , vsak nas torej sodi po svoje in kakor si nas želi. Časniki vseh barv bo /adnje dni govorili o Slovencih, samo slovenski časniki so molčali.
Da so no hi „Slov. Nar." smelo očitati, da je svojo dolžnost zanemaril in molčal, ko je bilo treba govoriti, da bi ga pa na drugo stran ne mogel kdo dolžiti, da je hotel „Slov. Nar." prejudicirati in na svojo pest reševal nezrela vprašanja, hočemo za denes le zavrniti nektero krive misli neslovenskih časnikov in pa zopet navesti mnenja organov, na ktero se navadno v slovenskih inerodajnih krogih brezpogojno posluša.
Najprvo so je v pestanskem listu oglasilo, da je v visokih krogih osnovan načrt nasloniti vso državno sistemo na duhovništvo ih se jo glede Slovencev tako-le modrovalo: „Slovensko gibanje je kakor priznano le en produkt in sicer s a in o produkt duhovnikov. Ako postane vlada cerkvi prijazna, bode to gibanje takoj nehalo in slovensko vprašanje so bode ravno tako rešilo, kakor so bode rešilo vprašan jo glede tirolske opozicije." Ideja pravijo , da jo Rauscherjeva. A naj bode čigar hoče, in čo hi bili tudi slovenski škofje Rauscherju kaj enacega obljubili, vendar je ideja čisto kriva. Ako postane vlada cerkvi prijazna, gotovo bode nehala vsa opozicija slovenskega duhovstva v o 0 rk v e n e m O z i r u, ali ravno tako gotovo je, da bodo duhovni!.i, ki so v zvezi z narodnimi svetovnjaki narod pripravljali za sedanjo njegovo opozicijo včasih, koje cerkev v Avstriji imela naj večo moč, tudi potem ostali zvesti sinovi svojega naroda in da postane njih opozicija tem močnejša, ker jo ne bo treba cepiti  na   dve  strani.   Pa ko bi  tudi moglo
nemogoče postati mogoče, ne bilo bi še konec slovenskemu gibanju, ktero so do zdaj vodili in podpirali vsi /.vesti sinovi našega naroda brez vprašanja po stanu in obleki.
Še dalje kakor Rauscher sega stara „Presse" ; ona Slovencem ne da nobeno koncesije, ampak lakonično piše : „Slovenci pridejo po vsaki ceni v državni zbor." Kar se štirskih Slovencev tiče, vemo , da no bodo zastopani v državnem zboru. Z matematično gotovostjo se sme trditi, da bode štirski deželni zbor volil na Dunaj Bratldstetterja in Seidlna ; in da v njih ne bodo zastopani Slovenci, to mora jasno biti vsaceuiu slepcu, kakor bodo tudi dosedanji slepci med nami po tej volitvi ko-neeno morebiti vendar spoznali, da Slovenci uo moremo ostati v /boru , kjer se slovensko imo zasramuje s takimi volitvami in zastopniki, kakor sta omenjena sla-vofaga. —
Glede drugih Slovencev je govorila Šuzelkova „Reforma" besedo, ki se menda no bo dola ovreči: „Vsi Slovenci od najuovojše ore nimajo ničesa pričakovati, marveč bati se najhujšega. Če bi zdaj Slovenci popustili kaj svoje opozicijo, res bi zaslužili zasramo-vanje, s kterim ustavoverneži zdaj slovensko narodnost grdijo. S svojo opozicijo Slovenci spolnu j e j o   pravo avstrijsko dolžnost.....
Tisti razlogi, kteri so Tirolce, Slovence, Poljake, (ioričane, Istrijanc in Tržane izgnali iz državnega zbora, ravno tisti govore tudi proti vstopu v novi državni zbor." Istega mnenja jo nVatorlanda, ki pravi: „Mi mislimo, da bi bile spodbudljive in imenitne skušnje Poljakov, Tirolcev in Slovencev v zadnjem državnem zboru vsacega lahko do sita podučile, kaj Bi je obetati od vstopa v državni zbor. Pa kdor poželjeva po lastni škodi spametovati se, temu nočemo vsiljevati svojega sveta." Skušnjo med volitvami so menda prijazno svete omenjenih listov več ko preveč potrdile; čas bi bil, da neha oportunstvo,  od kterega ni na nobeno stran po-
listek.«
Slovenski plavičarji med turškimi roparji.
Prijaznosti prejšnjega državnega poslanca g. J. L i p o 1 d a v Mozirji, ki je bil našemu listu od začetka do denašjega dno zvest prijatelj in podpornik, imamo zahvaliti zanimivo pismo njegovega očeta iz leta 1814, ktero bode našim bralcem dokazalo, da tudi Slovenec doživi som ter tjo nekoliko tisto romantike, o kteri so po drugih literaturah popiše knjig na cente, o kteri si pa naši preveč rahločutni pisatelji še no upajo pisati. Pismo je pisano v prav čedni, čvrsti nemščini in popisujo osodo slovenskih plavičarjev, ki so padli turškim roparjem v roko. Mi bomo priobčili prav Živo in s prav dobrim humorom pisano pismo v kolikor mogoče zvesti prestavi. Res so bodo v prestavi zgubilo mnogo prvotno originalnosti, vendar mislimo, da bodo naši bralci tudi v prestavi šo zadovoljni s krepkimi potezami, b kterimi ded naših domoljubnih Lipoldov opisuje, kar je doživel, in da mu bodo priznali, da je v težavnih trenotkih kazal toliko poguma, kakor zvijače in humora, kader je hotel in mogel zadeti sovražnega roparja. Vsakako pa mislimo, da pojasnimo v nekoliko težavno in nevarno življenje slovenskih rojakov iz sa-vinske doline, ki kupčujejo v podonavsko kraje. Pa pustimo ranjkega g. Lipolda samega govoriti:
„Ker jo bilo spomladi leta 1814 žo aprila meseca
lepo  vreme,  odpeljal  sem se 13. aprila s šestdesetimi jda smo okolo  desete ure  zjutraj vrvi odvezali iu se
splavi*) po Savini iz Mozirja.   Po stari navadi smo v Celji  zvezali  po   dve  splavi  vkup  in so torej s 30 splavi peljali v Savo,  kjer se pri Radečah zvežejo po tri in  tri   majhne   splavi,  tako  da  Bmo se z dvajsetimi Splavi peljali do Roglice,  kjer smo vso povezali v eno veliko splav. Seboj sem imel šest ljudi. Od Mozirja do Roglice  smo  imeli   ugodno   vreme  in vodo. Mizo Roglice pa je začel hud sever  pihati,  tako  da smo morali  tam dva dni počivati.   Ko se je sever nekoliko pomiril,  odpeljali   smo  se  v   Sis»k,   kjer   sem shžil 400 gld. v bankovcih in nekoliko srebra.   Ne daleč od Siska blizo male hrvaško  vasico  pa so je sever zopet ponovil,  tudi je začelo snežiti,   tako da smo so morali oil 2G. aprila do I. maja   muditi   V  tej   vasici. Zarad slabega vremena nismo mogli ostati  na  splavi, ampak smo so morali  preseliti  v  malo  krčniieo poleg Sav Imela je samo ono sobo in mi v njej en  kotiček, kjer smo na slami spali. Vsako noč so se zbirali jako sumljivi ljudje.   Da bi  jih  vsaj   nekoliko v strahu imeli, moral jo vsako noč eden  mojih  hlapcev stražiti z napetim dvocevnim samokresom v roki ;  poleg sobo smo imeli tudi sekiro in gorjace,  tako da s-mo bili vsaj ne koliko varni.   Vendar smo zarad vodnega strahu prav srčno želeli, da bi mogli čem preje  zapustiti ta slabo-glasni kraj.   1. maja so je sever, nekoliko pomiril, tako
*) „Ein FI088 — nncli I.andesspraclie Splau'1 — stoji v rokopisu.
odpeljali nadejajo se, da pridemo pred nočjo še do šest ur oddaljene večo in na boljem glasu stoječe vaBi Puška. Komaj smo so vozili kake dve uri, že je sapa začela zopet burno pihati. Na vso moč smo morali veslati, da smo rešili blago in življenje. Že čez dve uri smo morali ustaviti in se jako napenjati, da smo prišli h kraji. Veter je hudo razsajal. Torej smo si obetali, da se v kratkem potolaži in da vendar še pridemo v Puško. Vendar smo se motili in prisiljeni smo bili na tem nesrečnem kraji prenočiti. Po večerji in skupni večerni molitvi (na vsaki splavi je splošnn navada, da so vsako jutro in večer glasno moli rožni venec, apostoljka vera in še nektere kratke molitvice) smo do 11, ure sedeli okolo ognja na splavi razgovor-njo se, koliko plavičarjev je bilo že tukaj oropanih ; jaz sam sem vedel o enem pripovedovati, ki je bil v boji z roparji celo ubit.
Ob enajstih sem so vlegel jaz in 5 hlapcev k pokoji. Utrujeni smo hitro zaspali. Šesti — doslužen vojak — je ostal na straži, /arad veliko zime si je netil majhen ogenj.
V najboljem spanji mo zdrami hud dim, ki mo jo skoraj : adušil. Hotel sem pokregati našega stražnika, kako da tak dim dela ; ali komaj sem bil oči odprl, ko zapazim šest ljudi, vsacega oboroženega z dvema pištolama, kratkim krivim mečem in puško. Oblečeni so bili  turško,  na  glavi so nosili turban,  sicer pa široke
1113
kazati ne trohice dobička, pač pa škode več, kakor je utrpi naš mali iu slabi namdič.
I) o p i s i.
Iz Kranja. 5. julija. [Izv. dop.] (Volitve — nem-škutarska oAabnost — katastralni uradniki — železnica.) Volitve za okolico in mesto so se. kakor se je Vam telegratično naznanilo, srečno vršile; za okolico ni bilo nobene skrbi, nemškutarija ima tukaj ravno toliko upanja, kakor lanski sneg. /voljena sta dr. Razlag z 82 in kanonik K r a m c r v. B8 izmed 80 glasen-. Bolj trda je bila za mesto, kjer se nekoliko uradnikov z nekterimi nepremišljenimi privrženci še smiraj narodni stvari nasproti stavi, pa zadnja volitev jih je prepričala, da bode težko šlo, tukaj kakšen tcrrain za nemštvo pridobiti. Pa ne še toliko Kranj kakor Loka, ki z nami voli, se je za nasprotnega kandidata potegnila in ker je prva volila, se je bilo od kraja bati, da bodemo padli. Pa nastopila je potem naše. falanga in ni samo tukajšne nemškutarje premagala, ampak tudi pobila loško večino. Volilna komisija je bila vsled zadnjih nesrečnih volitev v mestni zastop celo nemšku-tarska, niti Derbič niti g. župan sta imela toliko takta, da bi bila enega narodnih volilcev v komisijo pozvala. Najsmešneji, pa ta beseda premalo reče, je bil predsednik te komisije sam; on je imel volilno postavo tudi po slovenski tolmačiti, pa prišla je taka žlabudra na dan, da je bilo bogme groza ga poslušati. Čudil sem bo od ene strani netaktnosti g. Trilleria (tako se imenuje naš najnovejši filolog); od druge strani pa potrpežljivosti volilcev, da smo mogli kaj tacega prenesti. Ne govorim na dalje o pristranskem ravnanji te slavne komisije, kako je glase zametavala, druge pa sprejemala, no oziraje se prav nič na ugovore volilcev, obrnem se naravnost k veselemu izidu te volitve : g. Ju-govic je dobil 104, vitez llofern, nasprotni kandidat 80 glasov. (Zadnjikrat je bil razloček samo za neka 2 glasa.) Da smo tako slavno zmagali, so tudi gospe velike veliko pripomogle, glasovalo jih je okoli 16, in razun eno vse za narodnega kandidata. Slava jim, in še enkrat slava I Veselje v mestu jo bilo veliko, večer je šla muzika po ulicah, mladina posebno je bila vsa vneta in je vpila: Živela Slovenija! Tudi pevska serenada je bila g. Jugovicu namenjena,  pa dež je neusmiljeno
kratko višnjeve hlače, bele nogovice in rumene črevlje. Pet izmed njih je bilo poleg tega oblečeno v dolge rumene suknje s širokimi kratkimi rokavi, za širokim pasom so jim tičali samokresi in sablje. Eden pa, ki mi je kasneje življenje otel. je nosil kratko črno suknjico z kratkimi širokimi rokavi. Da jo bila suknja iz črnega sukna, spoznal sem samo na rokavu, ker je bilo vse drugo tako rekoč posuto in pošito srebrujakov, ki so se svi tlo očiščeni tisočerno lesketali, /a vratom ni nobeden nič imel, glave so imeli do turbana gladko obrite. Vsi so nosili močno brke, razen 18 let starega mladeniča, ki pa je imel že prav roparsk obraz in me je kasneje tudi še do smrti prestrašil, kar bom pa niže doli popisal.
Prvi trenotek sem mislil, da ni res, kar vidim, in da so le navadne žive sanje, ktere sem tolikokrat v enakih položajih imel. Oči sem torej odpiral in zapiral, ščipal sem se v stegna; ko pa sem se konečnO lotil blizo mene ležečega hlapca in se je ta ganil in oglasil v znamenje, da mo je razumel, prepričal sem se, da so nas zajeli tuji, gotovo neusmiljeni roparji, proti kterim se ne moremo niti braniti, še menj pa v bežati.
Videl sem, da jo človeška pomoč in rešitev nemogoča, obli 1 me je mrzel polt, na vsem truplu sem se tresel in debele kaplje so so mi pocedilo po čelu.
Ta trenotek se mi vzbudi vera in obrnil sem se s trdnim zaupanjem do Boga, od kterega edinega sem mogel v svojih žalostnih razmerah pričakovati tolažbe, rešitve in poguma. Po dobi i katoličanski šegi se :» se pripravil k smrti, obudil Bera popolno kosanje, molil sem tri božjo čednosti in druge pri nmirujočih navadne molitve.   Svoje življenje Bero čisto izročil božji volji.
(Dalje prih.)
lil in vse pokazil. Nekteri nemškutarji se že karajo, da so volili nasprotno, ker narodni meščani ne hodijo več v njihove krčme in štacune. In tako mora biti; zakaj bi se nemškutarjem denar nosil, če ima narodni trgovec ravno isto blago in isto ceno. Discipline je treba, kakor jo imajo Ćehi in kmalu se bo nemškutar-ska ošabnost ponižala. V tem so povsod greši in tudi tuk^j, ker drugače bi se ne bil eden teh ljudi upal reči : „Co porinem Slovenca pri enih vratih ven, pa pri dragih zopet pride." Kaj tacega si je treba zapomniti in značajno ravnati; mehko srce in lahka misel, to kruh ni dober ampak kisel.
Te dni so nas zapustili gg. uraduiki od katastra, ki so tri leta imeli tukaj svojo bivališče. Med njimi jo bilo mnogo Slovanov poštenih narodnjakov, ki so podpirali našo stvar v vsakem oziru; bili so udje čitalnice in se pri besedah tudi aktivno udeleževali, peli, muzicirali so z nami, pa tudi glasovali pri volitvah. Težko smo se ločili od teh naših bratov, bog jih obvari!
Železnica se bliža dovršitvi, ne bo preteklo mnogo dni, videli bomo že mašino so mimo voziti. Dela se prav okusno, samo daljava od tod v Ljubljano (4 mile) je po onem ovinku proti Loki prevelika in tudi cena previsoka (za III. razred blizo 87 kr.) Meščani pravijo, da se bodo rajo s svojimi prilikami v Ljubljano vozili; če si vzameta dva ali trije priliko vkupaj, jih vožnja v Ljubljano iu nazaj manj stoji, kakor po železnici; k temu je čas v njihovi oblasti, kar jo tudi veliko vredno. Vozni red za Kranj tako ni preveč ugoden.
Iz Postojne dno 8. julija. [Izv. dop.] Dne 27. junija so se sešli iz kmečkih občin Planinskega in Postonjskega okraja možje pri nas, da bi volili dva poslanca v deželni zbor. Pred volitvijo so bili med volilci živahni nagovori zaradi mož, kterim naj bi se poslanstvo izreklo. Pri tej priložnosti so je slišala ostra kritika  zoper   ravnanje   društva   „Slovenije"   in sicer
splošno zaradi tega,  ker to društvo v tako važnej za-' zapeljani volilci na poslanski stol posadili.
devi zaradi priporočevanja kandidatov za deželoe poslance ni sklicalo občnega zbora, marveč je baje pomnoženi odbor vzel si pravico po svojem mnenji kandidate nasvetovati ; osebno pa- se je izrekala nejevolja zaradi tega, ker se dr. Zaruik nikjer za poslanca na-svctoval ni, on, kteri so jo neustrašno in neomahljivo za združeno Slovenijo potezal; nevolja se je zaradi strastnega osebnega sovraštva med posamezni volilci izr> kati slišala. Javno so se grajali bog ve kjo skovani sovražni spisi zoper dr. Zamika, kteri so ravno nasprotni mnenju tukajšnega ljudstva, ktero Zarnika zaradi njegovega obnašanja spoštuje. Omenilo in splošno grajalo se je to, da so dopisi Zarnika le grdili, popolnoma pa zamolčali, kako je bil on sprejet, ko je prišel taborovat v Cerknico, kako si je prosto misleče ljudstvo prizadevalo v njegovoj okolici biti, posebno pa kako sijajna ga je zopet odpeljajočega spremilo. Pretehtavalo so je delovanje „Slovenije" sploh in primerjalo delovanju sosednjega enakega društva „Soče". Namen tega spisa ni napak naštevati marveč k narodnemu napredku in delavnosti izbujati posebno pa pokazati, kako je naše ljudstvo tukaj politično izurjeno. Ko se je omenilo, da bode dr. Zarnik gotovo v Trebnjem izvoljen, so odstopili volilci, kteri so mislili zanj glasovati in sklenili so priporočena kandidata soglasno voliti, kar s» je tudi zgodilo, le edin uradnik je volil svojega poslanca, kterega še v svojej modrosti imenovali ni vedel, tisti pa, kteri po svojej vesti tega storiti si niso upali, so pa odstopili in niso glasovali. Veselilo bi nas bilo, ako bi se bili tukaj naši narodni politični prvaki pri pomenkih in corpore udeležili in se tuknj od naših volilcev praktične politike učili. Se ve da bi bili tukaj sem ter tje slišali besede,  ktere  bi jih bile ogrele, to
tej reči posvetovali možje, kteri imajo splošno ljudsko zaupanje. Od Tebe pa, kteri si nas prvi k napredku nagovoril, pa tudi pričakujemo, da boš tudi v tej zadevi tako delaven, kakor si bil do sedaj zaradi izbujenja narodne zavesti v našom kraji prvi in mnoga leta; mi se od Tebe nadejamo, da boš tudi vsaj o ustanovitvi društva početju na čelo stopil.
Is Solkana, dne 6. julija. [Izv. dop.J Dopis iz Solknna je našega gospoda c. k. okr. glavarja barona Pinota, kakor se iz njegovega odgovora posnema, hudo razžalil. Pa kaj zato? Saj to je moral že naprej pre-vidoti, ko si je dal kandidaturo od nekterih mamelukov ponujati, da bo s tem zedel v sršenovo gnjezdo. Za boga! tudi mi smo razžaljeni, strašno razžaljeni, da se nam hoče ptujec v naše deželno zastopstvo vriniti. In kaj bi ne bili posebno zdaj, ko vlada prezira naše svete pravico, ko gre za naš narodni obstanek, za našo prihodnost ? —
Gospod baron ! mi dobro vemo, da ste marljiv državen služabnik in da se nam skazujete pravičnega, za kolikor Vam je pripuščeno; vemo tudi, da se potegujete za deželne koristi, kar je sicer Vaša dolžnost, kajti za škodo Vas ni menda vlada semkaj postavila. Vse to smo že večkrat javno in tudi v „Slov. Nar.u priznali. V Vašem službovanji ste pa tudi že jasno dokazali, da sto vladni služabnik in da se morate po tistem vetru sukati, ki piha iz Dunaja : Na primer, ko ste ukasali na dan šempaskega tabora Slovence s žandarji in policaji od goriškega mesta odganjati, z ovadbo proti rodoljubnim Sočinim odbornikom. To so fakta, o kterih se niste drznili besedice ziniti v Vašem odgovoru, in ki jasno govore, koliko da sme slovensko ljudstvo pričakovati od takega poslanca, ki mora na višo komando proti njemu postopati in ki bi moral tudi v deželnem zboru na tako komando glasovati proti njihovim pravičnim tirjatvam, ako bi Vas nezavedeni, oslepljeni ali
Ali boste mar za Slovenijo glasovali, Vi, ki ste zastopnik vlade, kteri je že sama beseda „Slovenija" naglaven greh? ali za vresničenje naših narodnih pravic, Vi, ki ste morali lani na dotično Tonkli-evo interpelacijo odgovoriti i „Vlada priznava sicer §. 19, pa ona že nekaj dela, pustite jo v miru!" (se ve, da z drugimi besedami, ki so pa tako kaj tacega pomenile); in če bi se Vam posrečilo, priti v državni zbor, ali bi mogli Vi tirjati znižanje davkov, ktere Vaša gospodinja, vlada, predlaga ? ? — Roko na srce, gospod baron t in spoznajte sami, da mi kot pravi rodoljubni Slovenci in svobodni možje se moramo posebno pri sedanjih razmerah na vse kriplje braniti od vlade odvisnih, ali sedanji vladi vdanih in nenarodnih poslancev. To je naša sveta dolžnost in spolnovaje to dolžnost se bomo do zadnjega trenotka z vsemi pripuščenimi sredstvi proti Vaši izvolitvi upirali.
Po volitvah pa Vam dokažemo zopet v .Narodu" (če bo treba), da ste v resnici kandidirali, kako? in kteri mameluki, da bo Vas v tem podpirali. — Na zdravje za zdaj in Bog daj, da bi Vaa te vrstice že slavno propalega kandidata našle I —
Dopisnik iz Solkana. Iz litre, 4. julija. [Izv. dop.] (Pet zastav.) Sliši se, da tudi mi Istrani smo se začeli zavedati. Da živi slovenski duh med nami, to je res, pa ne povsod. Videl sem nekaj čudnega. — Dne 3. in 4. t. m so napravili dolinski fantje godbo za ples. ter so tudi po polževo se vrtili. Videti to čudno napravo sem jo tudi jaz zraven primahal. Ali žalibogt ka vgledam ,pet zastav", pa nobene narodne. Ogledujem in prva je bila angleška, druga turška, tretja ogeraka, četrta ruska in peta avstrijanska.  Dobili so jih fantje iz Trsta od sta-
pa bi bilo ravno zanje koristno kajti nasprotovanje i rib parobrodov, bile so vendar vse raztrgane in uma-človeka izmodruje. Tedaj ne sovražimo tistega, kteri zane, hujše ko najzanikernejši berači. Visele so, videti ima različno mnenje od nas! j je bilo enako ko mrtve vrane, ki se jih za strašilo obeai.
Se moram omeniti, da je sprožil pri posvetovanji j vrl narodnjak, obče znan župan misel, naj bi se v| Ljubljani in ako to ni mogoče na Notranjskem ustanovilo narodno neodvisno društvo, ktero bi delalo na podlagi napredka in svobode za razvitek in omiko slovenskega naroda. Ta nasvet so je splošno sprejel in nadejamo se toliko bolj gotovega vspoha, ker so se v
Čudno vendar, da dolinski nadžupan tega ni umel, da to je sramotno za celo vas. Vi občinski odborniki, lepo ste pokazali došlemu ljudstvu nad tisoče k semenju, da ste Slovenci, ker vam nad glavami take baze zastave vihrajo.
Politični razgled.
Rusi bo ubiti datiran 26
O dunajsk i vladi za zdaj ni posebnega poročati. V gosposko zbornico bode imenovala nekoliko .perov", med drugimi tudi finančnega ministra Holzge-thana. Sliši ae tudi, da je ponujala ministerstvo zopet Plenerju in Banbansu , in da je čisto zadovoljna z novimi konfiskacijami časnikov, ki so se začele v Pragi in tudi že po drugih mestih.
V delavski pravdi na Dunaj i je zlasti to po-, menljivo, da se često sliši ime T a a f f e j e v o in Beustovo, češ da sta hotela ta dva delavsko gibanje porabiti za svoje namene.
„Linz. Tgpt." pripoveduje neko sicer ne posebno verjetno varijacijo  o prihodnjem postopanji naše  vlade  in  pravi : g. Beust, g. Taaffe i u knjez Mensdorf so spravo s Čehi že toliko kakor dogoali, a Potockomu posameznosti niso povedali. Ko bodo češke volitve dognane, začne so na videz novo dogovarjanje s češkimi deklaranti, da bi se ti pregovorili, naj ido v deželni in državni zbor.   To ae bode zgodilo in 8 pomočjo velikega posestva dobode  jezuitska stranka večino v deželnem zboru.   Potem pojdejo Čehi tudi državni zbor.   Ob istem času se bode v ministerstvu mnogo spremenilo, in ostaneta  samo Taaffe in Holz gethau Se ministra.   G. Beust je neki porok, da Po Ijaki pridejo v državni zbor, ki bode pridržal ogerako spravo, ustavo pa bode predrugačil v smislu oktoberske diplome.*   „L. Tgp.M sicer trdi, da ima te  vesti iz dobrega vira, mi vendar Brno jih tu navedli le kot zna menje, kako celo resni časniki ne morejo najmanje ve deti, pri čem smo, in kako čudne že ugibljejo.
Deželni zbori se snidejo drugo polovico meseca avgusta. Njih delavnost bode le kratka, ker je na eno stran vladi treba državnega zbora in iz njega delegacij, na drugo pa vladi ni mar za deželno avtono mijo, ktero je s početka svojega vladanja tako živo poudarjala in o kteri je celo Beust pisal vsem zunaj-nim vladam.
Dogovori med prof. M a s s o n - o m , Tirolci in konservativno -klerikalnimi deželnimi poslanci se bodo po stari „Presse" vršili konec tega meseca. Omenjeni list trdi, da ti dogovori ne morejo imeti nobenega vspeha, ker pridejo Slovenci za vsako eeno v državni zbor. — čudno od kod stara „Presse* to ve; nemogoče res ni, kakor mi poznamo svoje ljudi.
Mestne volitve na češkem so do zdaj še ne znane, od strani vladnih organov se razodeva hud te rorizem.
Iz L v o v a se brzojavlja, da je imel 7. t. m. po poldne Smolka največ upanja zmagati.   Vendar volitev ni še določena, ko to pišemo.   Agitacija je strahovita Židi glasujejo za državnozborniško stranko.
Španjsko iskanje po kralji bi utegnilo imeti resne nasledke. Prim je res krono ponudil hoheucolernskemu princu Leopoldu in princ je odgovoril, da prevzeme španjsko krono, ako bi  kortesi za to glasovali. Na Francozkem je to zbudilo velik hrup.   V zbornici interpelovani minister zunajnih zadev je rekel, da fran coska vlada ne more trpeti, da bi ktera tuja vlast po sadila svojega princa na španjski prestol.   Ko bi se kaj tacega zgodilo bode vlada svojo dolžnost storila Minister Ollivier je naravnost govoril o vojski in Parizu je splošno  mnenje, da pride do vojake, ako pruski princ res misli na španjski prestol. Španjsk kortesi   bodo  1. avgusta  kralja  volili. Miuistorijalci mislijo, da dobode Leopold veliko večino in da pojdejo španjske barke  v eno nemških ladijostaj po novega kralja.    Berolinski časniki   se   čudijo vojnemu trupu na Francoskem in pravijo, da ne vedo, s kom bo hote Francozi vojskovati.   Obetajo si, da se bode stva mirno razvila.   Sicer pa da pruska vlada ničesar ni vedela o tej kandidaturi in da tudi  ni gotovo ali jo Leopold prevzame. Ta zadeva bode vsaj prvoprihodnje dni strašila v politiki
Iz Pekinga je dobil londonski list sledeči tele gram: „Tukaj je bila velika ljudska vstaja proti Fran cozom. Vsi francoski duhovniki, usmiljene sestre, fran coski poslovnik Rochechouart,   francoski konsul in trije
— glavna cerkev je zažgana.' junija.
Kazne stvari.
* (Dr. Dominkuš contra Brandstetter.) Z raznimi zvijačami in vsled ne postavne napačnosti pri prvi obravnavi se je pravda g. dra. Dominkuša zarad žaljenja česti proti g. Brandstetterju pretekli ponedeljek še enkrat obravnavala — eno leto skoraj po dogodjaji, kterega je bilo treba dokazavati po spominu posameznih prič. Priče g. dra. Dominkuša so izpove-davale kakor prvokrat — dve ste bile tudi prisegle že pred konečno obravnavo. Brandstetterjeve priče so se zdaj po preteklem letu več spominjale, in naravnost trdile, da Brandstetter razžaljivih besedi ni govoril, česar prvokrat niso trdile. Brandstetter je spoznan nekrivega. Bilo je to čudno obravnavanje. Brandstetter je nazoČe slovenske svedoke, „Slov. Narod" in še marsikaj napadal kolikor je hotel, izgled svojega mojstra so po snemali njegovi privrženci : vodja obravnave g. Šalamun pa je kakor gluh in mutast strmel v svoj papir in molčal k vsemu. Ne vemo, kdo bo drugokrat hotel iti pričat, če sodnik tako malo ve ali hoče varovati svedoke proti napadom obtožencev. Delavska pravda na Dunaji kaže, da imajo tam glede svedokov in njih go vorne svobode sicer tiste postave, a da se drugače rabijo. Proti razsodbi je oglašena pritožba. Poleg vsega je še to prepomenljivo, da je ravno isti sodnik pri prvi obravnavi razsodil za „krivM in zdaj za „nekriv." —
* (V „N o vica h") beremo sledeče vrstice: „Da tudi o trebanski volitvi „Tagblatt" laže in na drugi strani podira , kar je zidal na prvi, temu se nihče ne čudi, kdor značaj in namene tega lista pozna. Da pa tudi „Slov. Nar." nekako tak-blatuje, to je, da resnične dogodbe nalašč prevrača in da le dr. Poklukarja na oder stavi, dr. Razlaga pa za koulisami pušča, to še umiraj kaže — tendencijo „Nar." V poslednjem listu so „Novice" z malo besedami pravo povedale, kako in kaj je bilo v Trebnem. Kot zaupnika in pooblastenca „Slovenije" sta dr. Razlag in Poklukar prevzela gotovo neprijetno nalogo, osebno dovršiti to, kar volilni odbor pismeno ni mogel za tega del, ker zagovorniki in protiv-niki dr. Zarnika so si ostro stali nasproti. Dr. Razlag in dr. Poklukar sta častno rešila poslanstvo svoje na hvalo vseh rodoljubov, kterim sloga ni prazna beseda, če „Narodu" ni po všeči, da je občespoštovani dr. Poklukar za dr. Zamika po odločni njegovi želji prvi pred volilci besedo poprijel, naj gre dr. Zarnika samega zmirjat, ktereinu mora prevračanje resnice res že gnjusno biti. Naj tedaj al. vredništvo „Slov. Nar." ustavi besedo lažnjivim pripovedkam, — če ne, bomo mi začeli resnico brez ovinkov razkladati. Dosti je že tistih škandalov, ki so prav voda na mlin nasprotnikom našim. Volitve so kazale vsacemu očitno, v kterem taboru je narod naš."— Kar se tiče bistva, t. j. volilnih dogodjajev, o tom bomo kasneje še marsikaj pregovorili. Denes le nektere, mor a bi ti osebne besede. „Novice" mislijo, da so nam bog vedi koliko strahu napravile, ko so nam zažugale, da „bodo resnico brez o-vinkov govorile." Kar se tiče sumničenja v tem žu-ganji zavitega, nam smejo »Novice" verovati, da je svet že toliko pameten, da nihče ne bo o vredništvu „Slov. Naroda" mislil, da je morebiti kradlo sreberne žlice, ali da v naši pisarnici sedi do zdaj nezvohani morivec dunajskega urarja Melicharja, če „Nov." pravijo, „dn bodo resnico govorile brez oviukov." To smo tudi mi že davno želeli in smo jim dali marsikter spodbud-11 i v izgled. Resnico je treba govoriti brez ovinkov — to tirja dolžnost od vsacega neodvisnega časnika. Samo želimo, da ostanejo „Novice" — mož beseda! Potem bomo vsaj zvedeli, kako da so ravno za trebanjski okraj ni postavil tretji kandidat, zvedeli, kaj pomenjajo mnogobrojna pisma, ki so se iz Ljubljane pisala v trebanjski volilni okraj , kaj pomenja starček Potočnik in njegovi programi in njegova priporočila in še marsikaj. Če se bode po tej „resnici brez ovinkov" zvedelo, da je dr. Zarnik nekorektno postopal, potem bomo tudi o Zamiku govorili odkrito, kakor smo vajeni.
Telegram'Ali je Zamiku gnjusno, kar smo mi do zdaj pisali, tega ne vemo, ker njegovih obisti in njegovega srca do zdaj še nismo imeli prilike videti.  Da pa se ne bodo „Nov." pri svoji resnici že s početka motile,  naj jim povemo, da je naše vredništvo čisto neodvisno in  brez vsake ože zvezi* z dr. Zamikom, in da so na krivi poti, če mislijo , da    imajo zdaj  Zarnika kot „geissel" proti Slov. Narodu" v rokah.   Kakor malo si dajemo kaj zapovedavati od dr. Zarnika, ravno tako malo si dajemo od „Novic" zaukazavati, kako naj mi poročamo o tem, kar zvemo.   „Sloga" je prazna beseda le v očeh tistih, ki hočejo vedno lo komandirati, drugi pa naj bi ubogali brez vprašanja.   Tako daleč vsaj  „Slov. Narod" še ni, da bi   se podvrgel taki  slogi.   Vse  drugo drugod in drugače.
* (V velikom posestvu kranjskem) ni voljen g. dr. Savinšek, kakor so nam je prvokrat telo -grafiralo, ampak g. baron Rastrern, dika kranjskega plemstva.
* (Na Srbskem) nehajo ob enem trije časopisi izhajati zarad pomanjkanja naročnikov; med temi je znani „Vidov dan", ki je celih 10 let izhajal. To znamenje ni veselo in kot neveselo ga oznanjajo tudi srbski listi, kteri iščejo vzrokov v tem, da bo poznanje knjige in znanje čitanja v Srbiji premalo širi, posebno v nižem narodu.
* (Prof. Oskar S c hm i d t) se v „Tagp." hu-duje nad Slovenjegradčani, češ da proti njemu niso postopali „nobel", ker mu niso oznanili, da imajo že v mestu druzega kandidata. Zanašaje se, da bode gotovo voljen je potoval v Trst in se drugje ni mogel brigati za drugo kandidaturo. Da g. Schmidta peče, ka je izostal iz štirske legislative, to mu pri znanem njegovem častilakomnem značaji radi verujemo; to pa naj on nam veruje, da se bode Štirska tudi brez njega tako dobro ali slabo vladala, kakor do zdaj in da ga ne bode niti treuotek nikjer pogrešala. R. I. P.
* (Baron M. Rast) je sklical v Maribor shod, ki ima ustanoviti poleg „Fortschritsvcreina" še drugo politično društvo, po izgledu nemško-liberalnega društva v Gradcu. Brandstetter in njegovi pripadniki dobodo torej konkurencijo, kakor jo je dobil lastnik tukajšnih postreščekov.
* (Konfiskacija in prepoved). Znani R. L. Zimmerman je bil sklical v Gradcu shod pod milim nebom, kjer bi bili Ziramermanovi odgojenci imeli „mas-senhaft" izstopiti iz katoliške cerkve. Vlada je shod prepovedala kot „nevaren državi." Zimmerman je potem napisal v svojo „Freiheit" žolčnat članek, kterega je policija konfiscirala.
* (Moric pl. Ka i ser tel d) je sprejel volitev za Hartberg. V Murau-u, kjer je bil Kaiserfeld tudi voljen, bode torej nova volitev.
* (N o v baron) G. Konrad — Eybesfeld se je v zahvalnem pismu idrijskim volilcem prvokrvat javno podpisal za barona. En vidljiv vspeh Konradovega poslovanja na Kranjskem torej imamo — njegovo baron-stvo. Dem Lande kann geholfen vrerden.
* (Narodna inteligencija na češkem). Iz Prage se telegrafira dunajskim listom: Volitev dekana na juridični fakulteti je bila živahna. Sešlo se je 365 volilcev. Izvoljen je narodni kandidat dr. Petruška z 12 glasovi večine. Vidi se iz tega, kako narodna je inteligencija na češkem.
* (Mariborski nemškutarji) so hoteli preteklo nedeljo v Št. Lenartu napraviti nek špektakelj in so ondo*,nim prebivalcem delali strašanske obljube. Ker obljub niso držali, so jim št. lenartski nemškutarji sami pobili in razmetali njih razsvetljavo, kar je naše viteze tako prestrašilo, da so se varno zaprli po sobah in da so si še le drugi dan upali na svetlo.
* (I z L j u b 1 j a n e) se nam piše: Z včerajšnjim mešanim vlakom se jo pripeljal trgovec g. N. iz Loke na Št ir.sk o m v Ljubljano na semenj. Po opravljenih opravilih je prišel danes o poldne v gostilnico k „Mostu." Pri kosilu ga premore slabost, da se zvrne. Oštir pošlje hitro deklo po mestnega zdravnika goBp. F ... a, a on namesto da bi šol brž pomagat, jej reče, da nima časa, ker ima druzih opravil. Na to teče dekla k dr. K., kterega pa doma ni  bilo.   Vrnivša so najde g. N.
že skoraj mrtvega. Gre še enkrat k F . . u , kteri jej pa — vrata odpre in jo zapodi. Nato gre oštir sam zdravnika iskat. Nek policaj ga viili teti in ga vpraša, kam da gre. Ko mu pove, pravi policaj, da are snu po F ... n, da bo moral i'i. K<» pride res oz nekaj časa ž njim, nnjde g. N. — mrtvega in so blize tako zadere: „Kaj mu čem V Kaj mislite, da mtu bom življenje dal?" Ko so ga jeli okolistoioći karati in mu djali. da bi se bil brž ko ne pri življenji obranil, k<> M bil kdfl o pravem času tam, da bi mu bil pnščal, icilpil: nK i me boste kregali, dajte mi raji kos „prate1, pa polič vina." če se prevdari , da je F . . . ova briviuca (F. jo tudi briveiO komaj 20 korakov od „Mosta„ in da je bilo pri g. N. nli za življenje ali za smrt, mora vsak reči, da se je g. F . . . zelo zagrešil kot čl<>\ck . kot zdravnik in kot mestni služabnik, lblo mu je več su brke, ktere je v istem času pobril, ko za življenje poštenega moža, skrbnega očeta in — dolin igo narodnjaka. — Slavni naš magistrat pa naj gleda v prihodnje bolj pazljivo, kako njegovi sluge svoje dolžnosti spol« nujejo, če ravno so nemškutarji. Zavoljo nemšktttarjn ki svojo dolžnost zanemarja, je moral umreti pošten Slovenec.   Lahka mu zemljica 1
Dunajska borsa 8. julija.
Enotni drž. dolg v bankovcih  ...   59 ti. 65 Ur
Srebro...........H 8 „  86 ..
Napol...........9 „   70 „
Prodaj a.
(2)
Konjiška grujNČiim protlaju I«1410 VSMll*OV belega  in črnega  vina iz svojih imenitnih
vinogradnik hribov v Vinarjah, Riterspergu in v Konjicah 1867. 1868. in 1869. leta. Prodajalo se bode in sicer brez sodov 18, julija v Žičkih kletih, eno uro od P o ličan.
19. in če treba tudi 20. julija v Konjiških kletih.
Pri kupčiji se založi polovico kupa, druga polovica ko se vino odpelje.
Prodano vino se zna 4 tedne v grajičinekih kletih popustiti.
Če bi trebalo,   so gg. kupcem   ludi prazni polov-njaki po dobri ceni prodajo. G. kupce vabi
knjeza VVindischgriltza opravnik v Konjicah. Szalatnay.
>6. -*r -HaolM*p* kup kine*
gospo
I. mijlinejo |»> i. 1.50, 50, 80, f. 1,   uajtineji po f.
Ta kiii<" i x 111 • t a 11 \/. nove ki'vi (imenovana novo zlato' odvisen stoji za pravim, in ima to dobroto, da vsa itvar DB velja 4. i ti-m &eioe lahko VMkđo omisli najnovejše in najmodernejše. (
jo Vm     j in
Nnjnrovejši k i n i: i VI6 modične oblike i/ noveg* ■lat*, klero zmerom obrani /lato Kurvu in je torej motljivo podoben pravemu kinču >, ponarejenimi kamni in posteklJA* njem liakor nI > lika 1 i rja.
BroAe,   line po kr. 40, 60, 80 1.80, 2. 2.50.
[> ii ti ii i,    t i 11 i 11   par  po kr. l.r.O, '2.50.
Celo garniture, hroie in uliaiii, 80 kr., i'. 1.20, I.GO, najlepše delane I.        "J,.'nI.  .'!,   .'1.50, 4, 5.
Hrasleti, lini po kr. 50, HO, i. I. mtjtineje delani I'. 1,50, 9, 3, 8'SO.
N a j 1 e p š i k o 1 i e r j i po kr. 90.   f. 1.20, 1.60.
Medailoni, fini kr. 20, 40, «0,  najtineji kr. hO, t. 1 1.50.
Glavniki /a v lase, z novo zlato lepšavo pq kr 80, f. I, 1.50, 3, 8. .....
Prstani, motljivo izdelani, z raznimi ponarejenimi kamni po kr. ;I0, -10, 50, 00, 80, I. 1.
N a j 1 e ]>! e a r n e v o r i ž i a e /a gospodo , kratice ]»i kr. 50, 80, f. 1, 1.50, 2. Dolg e benecanske oblike f. 1.40,1.80, i.
Iglice za gospode pO kr, '-'0, 40, dO, 80.
Gumbe n a s raj ce po kr. 10, 15, 20 30.
M anietna g muhe po kr. 20, ::o, 40, oo, 80.
(( v r :i t n e g u m b e po 5 in 10 kr.
Cele garniture s raj en i h in man letnih gumbić najlepše delo ]io kr. 50, 80 t'. 1, 1.50.
Snopič malenkosti k uram, prav lepo sestavljen po kr. 60, ho. f. 1.
Pravi zlati prstani s kamni po f, 1.60, 2, J.50.
lalotne p a n c i r a n e s r o b r n o verige, v ogciiji pozlačena, kratke po f, 8.50, 4.   dolgo po f. 0, 7.
l3lolni sroberni m od a lij on i, v ognji pozlačeni in po-stuklenjoni 1. 'J.50, 3.
Najmodernejši, jekleni hvnči.
sestavljeni iz mnogih lepnbrušonih jeklenih iglic. 1 broia po kr. 40, 80, 80, t', l ;   L lir <> a a srebrno obrob; ljona po f. 1.50,  2,  8. j    1 par  uhsno.tr po kr. aO, t>0, 80, f. 1 ; 1 par uhanov srebrno obrobljenih po gl. 1.50, 2,3,3.50.
JL3tX ^OS
tlela pravi kinč, ker ta novi izdelek v harvi in obliki na lel tega, kar so mora pri pravem plačati za obliko; torej si lelo strokovnjaki se lahko motijo pri tora delu, tako natanko narejeno.
Nori reetti Koledar. v podobi medalijonov, ki se more k uri obesiti je kot koledar 7. mehaniko tako sestavljen,   da natanko kaže dan, mesee in datum   in  je   vedno   rabljiv ,  po kr. 5, lino kr.  20, prav pozlačen 4*i kr.
^B$?~ NajIvpA,' izthian hrilanten kine. *^^Jf
Celo strokovnjak ga ne bo lahko ločil bol pravega. Ta kine. je s pravim zlatom obrobljen, s zlato podlago in iglo oskrbljen, ponarejeni hrilnuti so i/, tino brušenih strelic, ki živega ognja nikdar ne zgubc : tudi so drugi biseri natanko ponarejeni.
1 broia t'. 4, 5, e. 1 par a h a n o v f. 4, •», i). 1 par s r a j e n i h g u nib i'. 2.50, ;<..r>0, 4.50.
I iglica za gospode f, 1.H0, 2.80, 8. 4; hrilanten prstan zlat f. 1.20, 1.50, 2, 3; križi in srčki zakolier f. 2, 3,4.
Otni kinč.
najlepše delan, jako trajljiv,  steklen , jetost , lavast, btvolo-
kosčen.
I brosa kr., 20, 30, f.0, 80, f, 1.
1 pnr uhanov kr. 25, 40, 50, 80, f. 1.
1 b rasle t kr. 50, HO, 80 f. 1.
I vratni kolir kr. 50, 80, f, 1.
1 kratka urina veriga kr. 2.1, ,10, 60.
I dolga vratna veriga kr. 30, 80 ti 1«
1 A m i zet. u a gumbića kr. 4.
1 par manaetnih gumb kr. 16] 20, 30,40.
1 glavnik za lase kr. 20, 40, 00, 80.
^JsJF*"  Večno dišeč kinč.
iz naravnega indiškega zelišča, ki vedno naravno dobro diši, po najnovejši modi. Ta kinč je v oleganBi nepreko&en in zarad vonjave jako priljubljen ako gospoja z garnituro tega kinua stopi v dvorano, jo v nekterih minutah parfimira.
I broš a kr. 80 do f. 1, 1.20, 1.50
I par uhanov kr. 80 do f, l, 1.20, 1.80.
I Dr»»let kr. 50, 60, 80 do f. I, 1.50.
1 kolier kr. fiO, ho do t'  1, 1.50, C, 2.50.
1 verižica za goBpodske ur«, dušeča t. 1.40.
Ni*4'l»i*niiiu. liiijfiiitja ntlolna. nitjiiovejke oblike?.
s uradno innrko c;.
kr. dunajske pnncarijc.
bo kei' sem na debelo po ceni nakupil starega srebrn,   mi je mogoče ,   po sledeči ceni pravo srebrnino prodajati ; staro
■rebro jemljem v zameno.
1 ducend nož 15 f.. 1 ded. vilic 15 i"., 1 ded. desertnih nož 10—60 f., 1 ded. deRornih vilic: 10—50 f., 1 ded. žlic teik 58 f. otročjih žlic 85 !', kas inih 26 i"., 1 velika žlica za juho 18 f., 1 žlica za sočrvjo '.2 f., 1 žlica za ribo 12 f., 1 čajni prece-jelnik 6 f., sladkorni razsipnvec 10 f., rnzsipavee za poper 8 f, 50 , klešče za sladkor 0—50 f., povoj za prtiče 4 f., sulni-ea, pripr. tžk B t'., solnica, dvojna 10 i'., jajčni drohljač 5 I'., J kupica za vino krasna 18 1', posoda za jeaih in olje 30 i'.,
korbič za sadjo dobro delo 30 f., ročni svečnik 9 i'., 50, itd. itd.
Vse to blugo se dobi  za to ceno v tej   kakovosti edino pri podpisanem trgovcu.   Cena se zastonj naznanja,   Zapisnik cene je vsnkomu zanimljiv. (13)
krasoliAzar, A. FRIEDMANN-a na Dunaji, Praterstrasse Nr. 26.
!** ?Hi>
u p 11 <1a p f I €' U B  la T C (božjast)
p i s m e n o zdravi speei jalni zdravnik zu Im/.jast doktor       MJIlittClft v lfi«>i*<»liiin.
zdaj: LouisOndtrfcJSe 45. — Ozdravil jih jo Že nad sto.
(27)
r a c* cA
i1
e m tk is i" c.
Skrbljeno je za vsako dete, mlado in staro, bogato in revno. V Beoi ni druge kupčije, kjer bi bil tako razen izbor in bi se tako ceno prodajalo. Razne zanimive znanostim igre za šolarje, in ogromna izbirka novih zanimivih dru/.alnuli iger za otroke vseh starosti i. t. d.
MI <» K «» 1 i k o   i «» 1» iger:
Krasno
isno oblečene punčike, po kr : 30, 50, HO, ■ Najnovejše knjige s slikami, za deklice, z ali gl.: 1, 2, 3, 4. 'brez teksta,   po !<», 15, 25, 45/ i^, *n kr.,
Neoblečene punčike, po kr.: 10, 20, 80, 40, 50, 80, gl. : 1, 2.
Mehanične tekajoče punčike z glasom in gibljivo glavo, rokami in nogami, pokr.: 7o, 90, gl.: 1.20.
Loterije in tombole po 20, 80, 80, kr.
Kladivo in zvon, kr.: 10, 2n, :}().
Domino, po 20, 80, 50, 80 kr.
Bab, lino, s figurami, gl.: 1.30,  1.50, 2.
Keglji, po 10, 20, 40, 6,0, 80 kr.
Nagajive igre, po 20, 30, 40, 60, BO, kr., 1 gl.
Gradbene omarice, po 20, 40, ho, 80 kr , I,
1.50, 3 gl.
KuhuB-igre, po 30, 00, 70, 90 kr., 1.20, 2'gl. biisarski aparati, kr.: 80, 00. !•'». Kasete za delo, kr.: 00, 80, gl.: I, 1,60, Piano, po 1.50, 2. 3, 1.
r o savne, trompete, l»>l>m. vijoline. gitare, melodiji, dude, harmonike, cimbale 111 drugi inštrumenti jako cen6, Igrače za nesjiametno otroke iz lesa in kavčuku, po 15, 20, 30, 50 kr. Kazne živali namehu, po 5, 10, 20 k r.— I gl. Živali čisto naravno delane, .ri0 kr., I—2 gl. Dmge igre, lOOOčerno izbirke, 10 kr. — 4gl. Družabne igre po 30, 50 kr.. 1 gl.
1 Ki-
Urez poduka otroci uee brati po novih o-marieah za brnnje s idikaini, 1 o. I gl. — (graje so otroci mV rn/.nih del na rokah DO novih delavskih iolah, ena taka hO kr., gl.-. 1.20, 2. 8.
l.b.luis! po 50, «0 kr ,  I, 1.50, 2 gl.
balerini magika, imenovana, čarobna svetil« niča, prijetna  Bahava aa mlado in staro,
s 2 podobami, pokr.:  66, rt5, gb:   1.50, 2. 4, 5.
1 majhen steklen instrument, imenovan čudežni ptič, s kterim se more posnemati petje vaaoegfl ptlfia, ta jako zanimiva stvar vli;i |e 25 kr.
Kovčeg angleška orodja, napolnjen t vsako?
j: 1 k i 111 hišnim orodjem, pO gl.! I, 1.50, 2. 2.60, 3. 4, za otroke po kr.: 25, 36, 00, 80, gl. 1. it-; V-
l/vrstne Probehiove igro za samodelovanje, najveća izbirka za deklice in dečke vsako starosti, 1 igra po 80 kr., 1.50, 2, 2.50, 8, 8.60 gld.
Tiskarnice, popolne, z abecedami in potrebščinami, za odraščene otroke 80 kr., gl. : 1.20, 1.80, 2.50, 3, 4—5
Čedna knjižica za  zaznamovanje in pletenje
s 80 novimi rtbratci, po 5 ki-, lbi/no igračo V »katljioc  zadelane v stoterni
izbirki,   za deklice  in dečke, po kr : 10,
20, 40, »SO, gl. : l—2.
Ziiiiiiiiojo in Kratliorasijo
novi salonski umetni ognji, hrez rlabega duha, raznovrstni, po kr.: 3, 5, 8, 10, br>. Ognjišča, kuhinje, hlevi,  prodajalniec, sobe,
saloni, vse z ali brez oprave. Otročja gledišča pO 35, 60 kr., 1.20 gl.-, hranilnice po 10, 20, 30 kr.; metiiinorfozne igre po 20, 40, t'»0, «0 kr,; rouletto-igro po kr.: 85, &0, 80, 1 gl.; tekoče miši jio 50 kr.; tekoče železnic«! po 2, 2 HO gl.; otročje ure, line v. biloni po 35 kr., drugačni'- po 10, 15, 211. 80, 40. Pistoleti, karabinke, puške   s pokom,  po kr.:
20, do, 80, gb: 1, 1.30, l.M». Kositiirjevi' sablje  po 'J',', 30, 10,   jeklene po
90 kr., 1.30 ': 1. Uaznovrstnc   magnetične   igrače,   ki v vodi plavajo za magnetom,  I škatljica po kr. 10, 'Jo, 80, 50, HO, gl. 1. Porcelanast servia za kavo,   čaj, jedila po ve likosti, kr.: 00, 80, gl.: 1.50, 2, 2.50
Jako zanimive in kratkočaano za v9ako starost so čisto novo Hestavljeno čarobne kasete. To so čedne kasete vso z natančnim podukom, tako da vsakdo lahko copra a la prof. Uobco, 1 kaseta po pripravah po gl. : 1 40, 1.80, 2.30, 2.so, 3.50.
Zemlja m njeni prebivalci, za umno otroke jako priporočljivo; to je utui a globom pravilno delanim iu vsi svetovni prebivalci v svojih narodnih noSnjah, pod vsakim Sjezično ime," velja samo Xi> kr,
Živali s kožo preoblečene, prav trajljive, po kr.: 35, 50, 80, gl. : 1, 1.30,   1.50, 2.
Itazne živali z naravnim glasom po kr.: 00 HO, gb: 1, 1.30,  1.50, 2, 2.oll.
Kositarjevo prav trajljivo delane kočije, ca-briolets, liacres, eoinlortablo in ilrugi veči in manj i vozovi, vsi s konji, po kr.: 30, 50, gb: 1, 1.50.
Dunajska konjska železnica, železnice in barke 1»» kr.;' 50. 00. gl.: J, 1.50.
Fotograf, zabavljiva igra, s ktero je r«>s mogoče fotografije delali, s podukom, po 20, 40 kr.
Amerikanska vojaška igra, ali 3 konje združeni v enega. To je amerikanska ovohodna zastava, kije ob enem trompeta in po-kojoča pištolja.  1'rav čedno po 80 kr.
P^jfT' Mnogo drugih iger, ki jih ni moć imenovati, dobivajo se po tej ceni edino v podpirani zalogi.   Zapisniki cone, ki so vsi jako zanimivi, razpošiljajo se gratis. 00)
Krasobazar, A, fl^riccliiiAiiii na Dunaji Praterstrasse Nr, 26.
ledatelj in vrednik Anton Toniutč.
Lastniki: Dr. Jote VoNiijnk In «trupA.
Tiskar Uduard J«ntlć.