tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 14. FEBRUAR 2013 / ŠTEVILKA 994, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
994
PIZZERIMl
NAPA ,
tel.: 05/ 6415140
simobil
iko	Pn\/di ncalzoi Ioni on o
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Smrekarjeva 27 05/ 64170 53
,17896 121*44067 I
m
Drevored l.maja 4 041827 039
n \vy/j
kartica
Vodo si lahko vtaknete v ret!
Iztok Mlakarje v pesmi o Karlu Špacapanu pisal o tem, kako so temu ubogemu Karlu, vse oblast pobirale vse kar se je dalo, ampak, ko so prišli do vina, se je uprl z besedami: ma vino pej, vse kr je prav, si vtakente v ret! In ga ni dal. Mi pa vode ne damo.
(Mef) Kapitalizem je krizi. Kapitalisti še bolj. Zmanjkuje jim surovin, ki bi jih lahko prodali. Ko so odkrili nafto si z njo niso znali bogve kaj pomagati, pa so naredili avtomobile in si izmislili plastiko, samo da so nafto lahko prodali. Ljudje bodo avtomobile še kako potrebovali, so rekli, in obogateli.
Potem so odkrili redke kovine, ki so izredno hitri prevodniki in so si izmislili računalnike, potem pa še mobilne telefone, ki brez teh redkih kovin in teh hitrih prevodnikov enostavno ne morejo. Ljudje bodo rabili računalnike, dlančnike in mobilne telefone, so rekli in obogateli. Ampak tudi redkih kovin ni na pretek, pa še na Kitajskem so, zato so
se obrnili proti soncu. Energije na zemlji primanjkuje, na soncu je energije več kot preveč, so rekli, in izumili sončne elektrarne, zdaj celo električne avtomobile, ter obogateli. Drugi so ugotovili, da je tudi veter lahko dober vir zaslužka in so naredili vetrne elektrarne in obogateli. Potem so “odkrili” da je celo oljna repica lahko dober energent in so jo posadili tudi tam, kjer je prej rasla koruza ali pšenica in so obogateli. Pravzaprav so se razmeroma pozno spomnili, da človek lahko živi brez avtomobila, brez vode pa umre. Tako je nastala zamisel po kateri bi države svoje vodne vire morale prodati nekakšnim koncesionarjem, ki bi postali gospodarji vode, ki bi ji
lahko določali ceno tako kot nafti, pač glede na povpraševanje. Mi bi umirali od žeje oni pa bi obogateli. Tej ideji, ki so jo Evropi podtaknili naj večji kapitalisti pa so se ljudje uprli in več kot milijon Evropejcev je že podpisalo peticijo proti lastninjenju vode. Obeta se prvi vseevropski referendum proti privatizaciji vode, ki bo v resnici referendum proti kapitalizmu. Vsem nam je namreč jasno, da bo lastninjenju vode sledilo lastninjenje sončnih zahodov, lastninjenje mavric, oblakov in za veliki finale še lastninjenje zraka. Tisti, ki ga ne bo mogel plačati bo pač moral dihati nekaj drugega.
Zato je treba tudi našim evrohlapcem povedati: Vodo si vtaknete v ret!
nnn
BANKA KOPER
MANDRAC JE LAHKO LEPO DARILO
Še vedno je čas za lepo in praktično darilo vašim najbližnjim. Naročite jih na Mandrač in darilo bodo prejeli vsak četrtek.
Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Valentin
Je čuden svetnik ta Valentin, namesto miru prinaša kažin. Zaljubljenim stroške ločenim spomine, poročenih ne gane, samskim dela skomine.
Rad se pokaže, ampak nima manir, enkrat je breskev, drugič krompir.
Včasih se zdi, da nima tri čiste: Je svetnik pa je prepričal ateiste.
M A N O R A C
K- MANPfVVCgHjO
Še 6 številk do 1000
Naslovnica Mandrača št. 6 iz marca leta 1991 (objavljena je na 7. strani) priča o izrednem povečanju števila nezaposlenih v naši občini in sprašuje, ali bo občina z javnimi, občasnimi in sezonskimi deli poiskala rešitve za vsaj nekaj odpuščenih delavcev. Odgovor poznate.
Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
PAPEŽ MA NAS RAD
O tem ne bom - o (zlo)govoru predsednika vlade na mitingu spontanih avtobusov. Spontani avtobusi so pripeljali spontane mitingaše po spontanih seznamih lokalnih strankarskih vodij. Pa se je slišal glas o komunistično - boljševistični zaroti (manjkali so samo Judje) v kateri so pokradene milijarde in ukradena država.
Pa da vidimo dejstva: prva, kot so jo sami imenovali, demokratična slovenska vlada, je nasledila Izvršni svet RS, predsednik je bil Lojze Peterle, po podatkih vladnih služb pa je Republika Slovenija v decembru 1989 imela v bilanci pozitivnih 15 tisoč milijard dinarjev (cca. 6,5 milijard EUR). Ti podatki so bili objavljeni marca 1990. Dinarska bilanca je bila enostavno zaradi tega, ker je tolar kot valuta rojen šele 4. oktobra 1989, pa je največji del tega leto veljal dinarski plačilni promet. Ampak to ni pomembno. Pomembno je, da je junija 1990, finanačna bilanca Republike Slovenije bila minus 7 tisoč milijard dinarjev. Od prevzema oblasti, v decembru 1989, do junija 1990, je bilo zapravljenih 22 tisoč milijard dinarjev (cca. 9,5milijard EUR). Tega ni storila komunistična, socialistična, diktatorska, totalitarna, ampak Demosova vlada, v kateri je bil današnji predsednik vlade še obrambni minister.
Komunisti so pokradli podjetja, pravi glas Vodje. V tej prvi demokratični, kot so jo sami poimenovali, slovenski vladi so seveda, zaščitili gospodarstvo. Najprej so uničili štajersko gospodarstvo - uničen je TAM, uničena je Metalna, točno dan potem, ko so v pristanišče v New Torku odvlekli največje pomorsko dvigalo na svetu in od takrat ni ne Metalne, ne dvigal. Pa Elan. Pa Mura in Prekmurje in Prlekija, kar so imeli. Pa Slovenska Istra in kompletna Primorska, z igralnicami, kockarnicami in kupleraji vred. V resnici, vse je postalo kupleraj. Uničena je Droga, uničena je Kolinska, uničeno je ribištvo, in vse to so naredili neodemokrati, ki so demokrati prav toliko kolikor so spontani mitingi v njihovo podporo. Ampak, to ni pomembno. Vodja je povedal in kar vodja pove, je resnica. Druge ni. Za vse so krivi in vse so pokradli komunistični zločinci.
Neodemokrati so samo v prvem letu vladanja, ob vsem prej naštetem, izvršili »papirnati genocid« kot so to poimenovali Angliji, Švedski, Danski, Finski in še kakšni novinarji, papirni genocid nad več kot 20 000 ljudi, otrok, žena, dedkov in babic. Pa so bili na oblasti in nič niso popravili.
V prvem Janšinem mandatu se je Slovenija, iz gospodarsko in finančno stabilne spremenila v državo z najhitrejšim tempom zadolževanja v EU. Zakaj je ta denar porabljen? Kdo ga je porabil? Ali so ga pokradli komunisti? Ne. Odgovor je glasno povedal Vodja: To so storili levi fašisti. Kar pomeni, da obstajajo tudi desni fašisti, drugačni od levih. Bolj demokratični, verjetno. A o desnih fašistih Vodja ni ničesar povedal. In nič ni povedal o levi in desni matematiki, ali levi in desni fiziki, kulturi, zemljepisu, ker je to samou-mnevno, čeprav obstaja samo v njihovih glavah in zato je njihov fašizem nikakršen. Slaba imitacija, karikatura. Kvazifašizem. Podobnost bi bila samo v uporabi represije, vojaško-policijske diktature enega vodje, v eni državi enega naroda, če to narod dovoli. Čeprav to danes, po zadnjih naslednikih Hitlerja, Musolinija, Miloševiču in Tudjmanu, ni več mogoče.
Mogoče in verjetno je, da se bo uresničil vic povedan na levofašističnem zborovanju, da bo Janša dal odpoved in šel v, tam nekam, kamorkoli, takrat, ko bo papež dal odpoved. In Ratzinger je slišal ta vic in ga uslišal.
Kolumna je novinarska zvrst s katero avtor izraža svoja osebna stališča in
Mlaj je dvignil morje
Seveda obstajajo jasni izračuni in prognoze plimovanja morja, vendar pa ni večnih pravil, kje in kdaj bo morje prestopilo bregove oziroma kako bo morje poplavljalo. Prognoza Hidrometeorološkega zavoda Slovenije je za ta teden sicer napovedala dokaj izrazito plimovanje in zato so bili tudi izolski gasilci in redarji pripravljeni, vendar se, vsaj na začetku ni zdelo, da bo poplavljen tako vel del izolske obale.
V ponedeljek zvečer se je začelo z visoko vodo, ki je najprej prestopila obalo na Sončnem nabrežju in nato še na Velikem trgu, potem pa kar ni nehala naraščati. Gasilci so prihiteli s svojimi pregradami, ki so se izkazale za zelo učinkovite, saj so z njimi preprečili, da bi morje zalilo lokale ob Sončnem nabrežju, prav tako so uspešno zadrževali vodo ob vhodu v Verdijevo ulico. K sreči se je veter obračal z juga proti burji in tako ni prišlo do večjega poplavljanja ulic, res pa je, da so so številni lastniki avtomobilov, parkiranih na Velikem trgu pohiteli in jih preparkirali drugam, saj je bil trg v celoti pod vodo.
Gasilci so s svojim avtomobilom nadzorovali dogajanje in s sireno obveščali ljudi iz okolice naj bodo pripravljeni in po starem bi rekli, da smo ravnali zelo samozaščitno. Najbolj pa so posledice plimovanja občutili lastniki avtomobilov, ki so parkirali na makadamskem nasutju pri gostinski šoli, saj je voda segla skoraj do vrat avtomobilov. Zelo verjetno jih je naslednji dan čakalo intenzivno pranje s sladko vodo. Čeprav je bilo podobno plimovanje napovedano tudi za torek zvečer pa je morje spet presenetilo in sploh ni prestopilo bregov. Kot kaže je moč mlaja že popustila. Sicer pa je povečano plimovanje spet napovedano za zadnji teden v februarju.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
MOB : 041/ 703 - 927
Občina Izola

Za koliko se bo res podražila komunala?
Nadzorni svet JP Komunala Izola je potrdil predlog novih cen komunalnih storitev v izolski občini, danes bodo o predlogu odločali občinski svetniki. Komunala sicer predlaga Je" 25 odstotno podražitev, kar pa se zdi malo v primerjavi z nekaterimi občinami v Sloveniji, kjer so cene zvišali tudi za 200 odstotkov. A tudi 25% ni malo.
Novost obračunavanja je predvsem sprememba iz volumna v težo, saj smo doslej plačevali odpadke po volumnu stanovanja, po novem pa naj bi odvoz smeti plačali glede na njihovo težo. Faktor preračuna je izračunan na osnovi količine pobranih komunalnih odpadkov in zaračunanih volumnov ter znaša 82 kg/m3. Predlagana predračunska lastna cena storitve je v primerjavi z obstoječo veljavno ceno storitve višja za 29 %, končna cena za uporabnika pa bo, vključno z dajatvijo za obremenjevanje okolja in DDV, višja za 25 %.
Pri izračunu predračunske lastne cene so upoštevali, da je bila zadnja sprememba cene izvedena v letu 2008. Komunala beleži izgubo z ravnanjem z odpadki v višini 20,5%. V letu 2012 je znašala izguba 230 tisoč EUR, (v letu 2011 pa 286 tisoč EUR). K ceni, ki pokriva izgubo iz leta 2012, je treba dodati še stroške za obdelavo odpadkov (100.172,00 Eur za amortizacijo sortirne naprave in 6 delavcev) in dodatne stroške za vzdrževanje in nadgradnjo odplinjevanje sistema in sistema izcednih vod (40.000,00 EUR v treh letih). Cena je diferencirana (na gospodinjstvo in gospodarstvo), kar dovoljuje Zakon o gospodarskih javnih službah, najpomembneje pa je, da odlagališče Izola ostaja odprto do leta 2016. V primeru, da bi morali odlagališče zapreti prej, bi morali oblikovati tudi ceno za prevoz odpadkov na druga odlagališča, kar bi znatno povišalo račune uporabnikom.
Predlog cen je pripravljen na podlagi zgornjih izhodišč. V kolikor bi spremenili zgornje predpostavke, bi morali predlagati drugačno ceno in ustrezno prilagoditi ta elaborat.
Za lažje razumevanje sprememb cen so pripravili prikaz cen na povprečnega uporabnika. Cene iz tabele so računane na m3, kar pomeni 100 m2 uporabne površine gospodinjstva. Upoštevajo, da je povprečna velikost stanovanja 75 m2, kar pomeni, da bi stanovalci, ki zdaj plačajo 7,9275 Eur morali za pokrivanje izgube plačati 9,5563, zaradi dodatnih stroškov 9,6084 in 10,4635 zaradi obdelave, kar pomeni predlaganih 10,2299 Eur.
Občina prodaja brez milosti
Tudi na tokratni seji bodo občinski svetniki sklepali o nekaterih prodajah občinskega nepremičnega premoženja, ob tem pa bodo gotovo dobili na vpogled tudi dopis, ki ga je Nadzornemu odboru poslal najemnik stanovanja, ki je več kot 20 let povsem sam vlagal v staro hišo oziroma stanovanje, zdaj, ko je zaprosil za odkup pa občinske strokovne
Ljudska univerza Koper, DOBA Fakulteta in Višja strokovna šola DOBA Maribor vabijo na informativne dneve za študij na daljavo. Za višješolske programe (Ekonomist, Poslovni sekretar, Velnes) bosta predstavitvi študija v petek, 15. februarja ob 16.00 in dan zatem ob 10.00. Za visokošolske programe (Poslovanje, Poslovna administracija, Organiziranje in menedžment soaialnih dejavnosti, Menedžment vseživljenjskega izobraževanja ter Marketing) pa bosta predstavitvi študija v petek, 15. februarja ob 17.00 in dan zatem ob 11.00.
Vse predstavitve bodo na Ljudski univerzi Koper na Cankarjevi 33 v Kopru. Informacije: Tamara Kavs, 612 80 06, tamara.kavs@lu-koper.si.
službe predlagajo prodajo z javnim zbiranjem ponudb, kar dejansko pomeni, da bi lahko nekdo, ki te hiše še videl ni z višjo ceno odkupil hišo v kateri zdaj živi najemnik in v katero je edini vlagal vsa leta. Zato Nadzornemu svetu in županu predlaga naj odločanje o prodaji te nepremičnine umakne z dnevnega reda seje.
Kot prikaz ravnanja strokovnih služb v tem in gotovo še v kakšnem drugem primeru objavljamo, brez posebnega dovoljenja avtorja, nekaj izvlečkov iz tega pisma predsedniku nadzornega odbora.
„Brez besed oziroma brez pravega izraza ostanem ob zapisu »zato bo prodaja, kljub temu, da boste upoštevani in določeni kot predkupni upravičenci, izvedena v obliki javnega zbiranja ponudb (zakonska določba), o čemer boste pravočasno obveščeni«. NEZASLIŠANO: pojavi se človek X, ki hiše svoj živ dan ni videl, in nam jo gladko prevzame, ker ima dovolj pod palcem, da lahko ponudi več. Oče je vlagal vse svoje življenje v hišo, ki jo je prevzel v upravljanje (skupaj z vsemi drugimi kmetijskimi in gozdnimi nepremičninami ob odhodu prejšnjih lastnikov v Italijo), in bo moral zadnje dni svojega življenja skupaj s tistimi, ki z njim živimo, v pregnanstvo. Kaj hujšega se lahko zgodi človeku, ki skoraj 60 let upravlja s hišo? Ali je to zahvala za skoraj 60-letno vestno upravljanje s hišo in tako prenovo, ki praktično pomeni na novo zgrajeno stavbo?
... Povsem sprevrženo je sprenevedanje »občine«, ki najprej mirno opazuje, kako se upravljavec vestno obnaša kot lastnik in skoraj 60 let skrbi za vzdrževanje vsaj minimalnih standardov za prebivanje v objektu, in je skoraj 60 let sploh ne briga, kako živijo njeni občani v hiši, ki je v njeni lasti, nato pa vehementno nastopi kot najbolj brezsrčen tiran in zahteva plačilo za nekaj, kar sploh ni plod njenih vlaganj."
Ekonomija ni ekologija

piše: Franc Krajnc
Paradoks precenjenega evra
V	zadnjem času so se nekateri domači mediji razpisali o precenjenosti evra, ki ga je doslej kot lastno valuto sprejelo že 17 članic Evropske unije (od 27), vedno znova pa se tudi sliši, da gre za politični projekt, ki naj ne bi preživel, a se stvari obračajo nekoliko drugače; zunaj splošne ekonomske teorije, ko je evro nenadoma postal za marsikoga težko dosegljiva draga valuta, spreminjajo se medvalutna razmerja, na kar opozarjajo tudi izvozniki.
Nadzor nad skupno evropsko valuto je 1. junija 1998 prevzela Evropska centralna banka (ECB) s sedežem v Frankfurtu. Države članice Evropske monetarne unije (EMU) so 1. januarja 2002 začele postopno uvajati v obtok bankovce in kovance evra (nekatere tudi vzporedno z nacionalnimi valutami), od 1. julija 2002 pa je bilo v državah članicah EMU možno plačevati samo še z evrom.
Od tega znamenitega datuma za Evropo je minilo že dobrih 10 let, ocene kaj bo z evrom pa so bile različne; od tega, da bo propadel, da bodo nekatere nacionalne članice prešle nazaj k svoji valuti (Nemčija k svoji marki), pa tudi do izjem, ko si je na primer Velika Britanija izgovorila pravico, da lahko obdrži lastno valuto funt, sedaj pa tam celo resno razmišljajo o referendumu za izstop iz družine EU! Članice, ki so sprejele evro, so se potem morale odreči svoji lastni monetarni politiki, ki je kot je znano prešla v domeno Evropske centralne banke, ta pa trmasto vztraja pri njegovi visoki ceni. Finančni ministri se sicer srečujejo, debatirajo, v resnici pa ne morejo ustrezno ukrepati, razen seveda, da snujejo predloge za vedno obsežnejše reševalne sklade za pomoč državam z visokimi javnimi dolgovi.
In sedaj k paradoksu precenjenega evra, na kar že opozarjajo izvozniki, ki tudi skozi to postajajo nekonkurenčni. Nekako nerazumljiva se zdi (umetna) precenjenost evra, ko pa so na drugi strani znana dejstva o padcih rasti BDP, visokih milijardnih dolgovih držav članic, brezposelnosti, padanju izvoza in podobno. Rezultat je viden tudi pri več milijardnem zmanjšanju evropskega proračuna za obdobje 2014 -2020.
Očitno je, da ECB ni pripravljena devalvirati evra ampak ga drži umetno pri visoki vrednosti, kar vpliva na medvalutna razmerja, vse skupaj pa bo dolgoročno škodilo evropskemu izvoznemu gospodarstvu!
V	zgodbi visoke cene evra se je znašla tudi Slovenija, kar se kaže tudi v zastoju investiranja in splošne gospodarske neaktivnosti. Ne smemo namreč pozabiti, da Slovenija izvozi za več kot 60 odstotkov blaga in storitev, zato drag evro tudi našemu gospodarstvu zmanjšuje konkurenčnost na globalnem trgu. Slovenski vpliv na evropsko monetarno politiko je tako rekoč ničen. To kar so nam prepustili je tako imenovana fiskalna politika (proračun, davki), s katero pa si težko pomagamo, ko ni zadostnih prilivov v skupno državno blagajno.
In rešitev? V evropskem gospodarstvu 27. nacionalnih držav deluje veliko število različnih ekonomskih zakonov, ki pa ne gradijo sistema enotne politike, predvsem tudi zaradi velikih razlik v pogledu ekonomske moči, državnega protekcionizma in standardov posameznih držav.
Potrebna bo nova ekonomsko-politična akcija, katere nosilci morajo biti izvozno usmerjena podjetja, ki prinašajo dodano vrednost. Kot skrajni ukrep bi morali predlagati devalvacijo evra in to za vsaj 3 odstotke, kar bi vsaj za nekaj let spremenilo položaj naših podjetij.
Razkrivanja
Hotel Delfin: po direktorju ■ direktorica
-	Kaj ste počeli preden ste prevzeli krmilo hotela Delfin?
-	Zadnjih štirinajst let sem delala v termah Krke v Strunjanu, najprej kot vodja prodaje, kmalu pa sem postala pomočnica direktorja, kar je pomenilo, da sem pokrivala še dosti širše področje, predvsem stvari ki so se dogajale v samem hotelu, pa projekti in tako naprej. In tudi v zdravilišču prav tako prevladujejo starejši gostje, veliko pa smo tudi delali z društvi. In ko sem se prijavila za mesto direktorice Hotela Delfin so bile to tudi moje reference.
-	Kakšne spremembe lahko pričakujemo v hotelu Delfin?
-	V Strunjanu smo imeli čudovito ekipo in tam sem se naučila, kaj pomenijo sodelavci in ko sem prišla sem je bila ena prvih stvari, da sem se najprej posvetila sodelavcem, da jih spoznam, saj le, če bomo skupaj delali, bodo na koncu gostje zadovoljni. Za samo prijavo na to delovno mesto sem se odločila, ker je bil po štirinajstih letih že čas za malo spremembe. Prišla sem s kar veliko izkušnjami in zaradi teh izkušenj lahko povem, da v hotelu, kjer se gostje vračajo, ne gre delati velikih sprememb. Vse zanima, kaj se bo spremenilo zdaj, ko sem postala direktorica, a lahko povem, da se ne bo spremenilo nič, saj je to hotel ki dobro teče in v hotelu, ki dobro teče, pač ne spreminjaš stvari.
-	Posebej v teh kriznih časih.
-	Tako je. Pomembno je, da kakovost predvsem nadgrajujemo. Ampak nadgrajujemo predvsem tisto, kar se je že izkazalo za dobro, torej namen je, da osnova ostane takšna, kot je bila. Hotel je že v samem poslanstvu in lastništvu namenjen upokojencem. To je tudi zapisano, torej da je naše poslanstvo nuditi prijeten dopust slovenskim upokojencem. Imamo tudi nekaj tujih gostov in zanimivo, Hotel Delfin je vpisan tudi v vodiču Lonely Planet, ampak poslanstvo je nuditi ugoden dopust slovenskim upokojencem. In v tem tednu, odkar sem tukaj čutim, da se naši gostje izredno dobro po-
čutijo. Tisti, ki pravijo, da že deset let redno hodijo k nam, sodijo med mlajše, saj je veliko takšnih, ki hodijo že petnajst ali dvajset let. Vlada zelo sproščeno vzdušje, gostje se dobro počutijo, saj ko prvi zapoje, mu takoj sledi naslednjih petdeset gostov, ne smemo pa pozabiti naših plesov. Ob tem moram poudariti, da je čudovito, da hotel Delfin živi tudi z lokalnim okoljem. Namreč ob petkih in sobotah, ko imamo ples, pride veliko domačinov, ki imajo morda tukaj edini prostor, kjer lahko zaplešejo. Okoli nas je povsod nekakšno mrtvilo, potem pa je tukaj neka oaza, kjer vse pleše, vsi se smejejo, pa glasba. Kot da bi se prestavili v nek drugi svet. Tako je bilo živahno tudi na sobotnem pustnem plesu, in med mnogimi maskami je zmagala istrska belica.
-	Hotel kot takšen je specifičen, saj nima mrtve sezone. Gostje prihajajo takorekoč celo leto.
-	To je ta lepa stran dela z upokojensko strukturo gostov, ki je edina, ki lahko hotel polni skozi vse leto. Podobno je bilo tudi v Krki in zaradi tega sta Delfin in Krka verjetno najbolje zasedena hotela v Sloveniji. Ampak to lahko narediš, če si usmerjen v takšno strukturo gostov in imaš vse to, kar imata ta dva hotela. V mislih imam predvsem notranje bazene, ki so za zimsko sezono odločujoči. In razen meseca januarja, ki je namenjen investicijam in vzdrževalnim delom, je hotel zaseden
skozi celo leto in je eden redkih hotelov, ki živi in na nek način prinaša lokalni skupnosti nekaj dobrega s tem, da ni poln samo v poletnih mesecih.
-	Vseeno pa je opaziti upadanje števila gostov v zadnjih letih, morda zaradi nižanja standarda upokojencev?
-	Opaziti je, da se je število nočitev v zadnjih letih zmanjšalo, kar je odraz krize in verjetno tudi skrbi upokojencev za svoje potomce in zato morda raje nekaj prihranijo zanje. To se sicer pozna pri vseh ostalih hotelih in tako kot drugod, je tudi pri nas opazen trend, da se gostje raje odločijo za krajši dopust. Tisti, ki pa so prihajali dvakrat, trikrat, ali pa tudi štirikrat na leto, so število teh obiskov zmanjšali. Malo po malo in na koncu se kar pozna. A nisem človek, ki bi metal puško v koruzo in treba je na tem delati. V končni fazi, mi nismo v kategoriji ogromnih hotelov in trudili se bomo, da bomo vrnili teh nekaj nočitev, saj je upokojencev v Sloveniji skoraj pol milijona in morda lahko še nekatere prepričamo, da se odločijo za obisk Delfina.
-	Morda tudi s posebnimi ponudbami?
-	Tako je. Trenutno veljajo cene nizke sezone in imamo akcijsko ponudbo za upokojence, polpenzion v dvoposteljni sobi za 29 evrov na dan na osebo, v to ceno pa je vključeno tudi kopanje v notranjih bazenih. Veste, tisti, ki pride pozimi na morje vidi, da je obala tudi zimska destinacija. Stereotip, da je morje namenjeno izključno poletnim počitnicam je zgrešen in slovenska obala je ena redkih de-stinacij, ki je dokazala, da ni samo poletna destinacija.
-	Posebej, če je lepo vreme.
-	To ugotavljajo tudi pri tujih agencijah, kjer pravijo, da je trenutno na morskih turističnih destinaci-jah v Italiji ali na Hrvaškem, naprej od Istre, takorekoč vse prazno. Pri nas pa so na Obali zgradili wellne-ss centre, pa kongresne centre in s tem je dejansko hotelska ponudba poskrbela, da je sezona lepo raztegnjena in je ena redkih destinacij, kjer ni nevarnosti, da bi prišel v prazno mesto, v mesto duhov.
-	Vašim gostom to verjetno ustreza, saj se v hotelu ne zadržujejo prav ves čas.
-	Res je. To je starejša generacija, ki je že veliko videla, veliko doživela in veliko pozna in je, za razliko od mlajših gostov, tudi pripravljena, da se na nekaj odzove. Mlajši pridemo na dopust in bi radi samo, da se nas tiste tri dni pusti pri miru.
-	Mladi bi se radi izklopili, upokojenci pa vklopili?
-	Tako je. Vse, kar ponujamo v hotelu z veseljem sprejemajo, kar je super občutek tudi za hotelirja, saj ko kaj organiziramo ni nevarnosti, da se ne bi nihče odzval in da bi bilo prazno. Na dnevnem programu pa imajo redno tudi sprehod do Izole, ki je na ravno pravi razdalji, kar je seveda dobro za gostince, med drugim. In seveda, če se v mestu kaj dogaja, bodo prišli pogledati in ravno zaradi tega stvari organiziramo, da bi kdo prišel. In ti naši gostje pridejo.
-	Sicer pa se je hotel Delfin v zadnjih letih odločil za veliko investicij. Načrtujete še kakšne?
-	Vsako leto se je investiralo in vzdrževalo, kar je ta izjemna zasedenost tudi omogočala, tako da je bilo zelo veliko narejenega. Vsekakor pa je naslednja investicija, ki se je bomo lotili, energetska sanacija hotela. Vemo, da imamo na eni strani pritisk na vedno nižje cene, zato je strašno pomembno, da gledamo na stroške in strošek energije je ena naj večjih finančnih postavk. Tukaj se da še marsikaj narediti in tega se bomo tudi lotili. Poleg tega pa verjamem, da bo v prihodnje država počasi začela kaznovati energetsko potratne, zato je to investicija tudi v to smer.
-	Imate že načrte, kako boste to izpeljali?
-	Narejeno imamo energetsko študijo, ki ji bomo sledili. Veliko je stvari, od bazenov pa do ogrevanja sob. Veliko je tega.
-	Naslednji januar je že zaseden, in to že februarja letos.
-	Tako je, januarji so pač takšni. Prej pa bo seveda treba poskrbeti za goste, da bo hotel poln in da se bodo dobro počutili. Nikoli namreč ne smemo pozabiti, da hotel obstaja zaradi gostov, in to je prva stvar, za katero moramo skrbeti, vse ostalo pa pride za tem. Brezpredmetno je razmišljati drugače. Hotel je tukaj zaradi gostov in to je prvo in zadnje merilo, tudi glede bodočih investicij. Pomembno je, kaj gostje potrebujejo in kaj pričakujejo.
-	So zaenkrat gostje zadovoljni?
-	Res lahko rečem, da so zadovoljni.
-	Upokojenci imajo to navado, da to tudi povedo.
-	Ja, res je. Zelo radi to povedo. Vsako skupino rada sprejmem in veliko je takšnih, ki si vzamejo čas, da izpolnijo hotelske ankete, ki jih vselej pregledamo, posebej, če si kdo vzame čas, da še kaj pripiše. S tem dobivaš občutek, kje so zares težave.. Ena pripomba ne pove še nič, a ko se te začnejo ponavljati, pa je že smer, kam naprej. Karkoli delati zato, ker bi s sodelavci tako razmišljali, pač nima smisla. Šteje samo to, kar gostje iščejo. Naslednje leto je na vrsti energetska sanacija, kar mi daje čas, da v tem obdobju začutim goste in potem se bom lahko, skupaj z vsemi, lastniki in sodelavci, odločila, kaj bi lahko še naredili, am
Gostinci

Restavracija hotela Marina lokal leta v Izoli
Restavracija hotela Marina je bila izbrana za lokal leta v Izoli, a še bolj kot ta naslov se osebje lahko pohvali z laskavo oceno avstrijske izdaje velikega gurmanskega vodnika Millet Gault, kjer restavracijo toplo priporočajo ob obisko slovenske Obale,
Restavracija Hotela Marine je bila na zadnjem srečanju gostincev in turističnih delavcev izbrana za lokal leta v Izoli. Drugo mesto sta si delili gostilnica Gušt in Moby Dick. Poleg tega laskavega, a vseeno naziva z zelo lokalnim prizvokom, pa se Hotel Marina lahko pohvali tudi z mednarodnim priznanjem priznane avstrijske gurmanske publikacije Millet Gault, kjer so Hotel Marino ivrstili med najbolj kakovostne restavracije v tej regiji, ob bok portoroški restavraciji Rizibizi.
Vse to pa kljub temu, da gre pravzaprav za hotelsko restavracijo, ki je prijetna izjema sicer znanemu pravilu, da v hotelih gurmani nimajo kaj iskati.
O tem, kako se je restavracija Hotela Marina uspela prebiti skozi znani stereotip hotelske restavracije, smo se pogovorjali z vodjo restavracije in kuhinje Ivico Evačičem-Ivekom.
-	Dejstvo je, da spadamo med boljše restavracije v tej regiji, a to je plod trdega dela. Ko sem pred desetimi leti prišel sem, smo bili prvi, ki smo začeli združevati lokalne oljkarje, vinarje, ribiče in sobodajalce in na hotelirstvo in gostinstvo smo gledali kot na neko celoto tega kraja. Vsekakor je bila na začetku kar trda, ko sem prišel iz prestižne restavracije v hotelsko restavracijo in so me spraševali, če sem prišel peči piščance in pečenke, ali pa odpirat konzerve. To je bil takrat značaj hotelske restavracije. Gostje hotela so takrat obiskovali okoliške restavracije, saj je bila restavracija hotela na dnu lestvice, takorekoč ni obstajala.
-	Stvari pa so se hitro spremenile
-	Po toliko letih, toliko prizadevanj, smo vendarle postali poslovna restavracija, a prvi, ki so nas našli, so bili domačini, Izolani. Oni so nas prvi prepoznali, za njimi in tudi zahvaljujoč njim pa so nas našli še naši hotelski gostje. Pogosto tudi tako, da so jih nazaj v “svojo” restavracijo napotili ravno domačini. Vseeno pa tudi sam rad delam z drugimi lokali. Pogosto predlagam gostom, kje lako pojejo pizzo, ali čevapčiče, saj gledam na to, da gostje vidijo, kaj se v mestu dogaja. A za to mora seveda biti tudi kakovost.
-	Veliko se v zadnjem obdobju govori o sodelovanju gostincev in turističnih delavcev nasploh.
-	Zadnjih pet let smo se potrudili, da smo postali na pol protokolarna, pa tudi protokolarna restavracija. A pred leti, ko sem poskusil zbrati ponudnike domačih proizvodov, turizma in gostinstva in sem tedaj povabil tudi tedanjo županjo Bredo Pečan, ni bilo ravno velikega odziva.
Želel sem, da bi se redno dobivali, tam proti koncu leta, in da bi naredili program, kako bi lahko boljše sodelovali naslednje leto. Razen politike, ki me je takrat podpirala in tudi stala ob strani, pa ni bilo opaziti velikega zanimanja. Očitno je bila gospodarska moč dovolj močna in šele na sestanku pred nekaj tedni sem opazil polno dvorano gostincev na sestanku. Več kot očiten znak, da se nekaj spreminja.
-	Danes tega prizvoka o hotelski restavraciji ni več?
-	Danes smo znani kot restavracija, ne pa hotelska restavracija, res je. Vseeno pa se še danes pozna ta predznak in povedati moram, da je težko. Stalno je treba nekaj delati, da ljudi redno prepričujemo.
-	Na srečanju gostincev so vas vendarle izbrali za lokal leta v Izoli. Kako je izbor potekal?
-	Bilo je pet ocenjevalcev, iz urada župana, TiC-a, turističnega združenja in tako naprej. Ti ocenjevalci so spremljali, koliko se določena restavracija sama promovira, koliko preko sebe promovira tudi Izolo, koliko je izpeljala različnih dogodkov, koliko so o njej pisali in kako raznoliko ponudbo ima. Za nas lahko rečem, da zelo promoviramo Izolo, izpostavil pa bi tudi raznolikost krožnikov. Moje geslo je iz morja na krožnik, in držimo se ga, s pogledom na okolje in prostor.
-	Pred desetletjem ste takorekoč uvedli danes tako promovirani Kilometer nič.
-	Ja, že deset let ga izvajamo. Na začetku sem kar sam šel na teren in iskal domačo zelenjavo in domače meso, kolikor ga je bilo mogoče dobiti.
-	Pred kratkim ste bili uvrščeni na spisek gostiln, ki jih priporoča gurmanska publikacija Millet Gu-ilten.
-	Tako je. Izbranih je bilo kar nekaj slovenskih restavracij, naša restavracija pa je med vodilnimi, za razliko od ostalih domačih kritikov, ki nas uvrščajo v povprečje, kar pomeni, da je ta prizvok o hotelu še vedno prisoten.
Vemo, da so nas preverili večkrat, čeprav ne vemo kdaj. In mislim, da mednarodno priznanje vseeno veliko pomeni. To ni kar padlo iz neba ampak gre za dejstvo, da ponudimo res vrhunsko sezonsko ponudbo, imamo vrhunsko strežbo... Na tem območju, s to ponudbo, smo verjetno najbolj prepoznavni.
-	Pa je možno prepoznati kritike, ko pridejo ocenjevati?
-	Le, če so morda s tega prostora, sicer pa je to res nemogoče. Sploh ne vem, kdaj so nas ocenjevali. Morda se nam včasih zdijo nekoliko bolj radovedni, a to ni omejeno na kritike. Nasplošno pa veliko pozornosti namenimo gostom in jim radi tudi sami svetujemo, kaj naj naročijo, saj najraje vidimo, da dobijo istočasno krožnike na mizo. Ker če ne uporabljamo mikrovalovne pečice in če ne pogrevamo jedi moramo biti pozorni tudi na to.
Hotel Marina je za gurmane
Kot so zapisali na spletnem portalu Siol.net, je Avstrijska izdaja kulinaričnega vodnika Gault Mi-
llau lani prvič vključevala slovenske gostilne, prav tako pa smo zastopani in nekoliko bolje ocenjeni tudi v letošnji izdaji.
Vodnik Gault Millau izhaja iz Francije, a se je nekoliko bolj uveljavil v nemško govorečih državah, medtem ko je v njegovi domovini alfa in omega še vedno Michelinov vodnik. Gault Millau sicer velja za bolj purističnega kot Michelin, ker naj bi njegovi ocenjevalci presojali izključno hrano, medtem ko na Michelinovo oceno vplivajo tudi postrežba, interjer, vzdušje in splošen vtis restavracije.
Najvišja možna ocena v vodniku je 20 točk, a to popolnost menda doseže le redko katera restavracija. V letos izdanem vodniku je najvišja dosežena ocena 19, dobile pa so jo tri restavracije, a nobena na sončni strani alp. Letos je v vodnik uvrščenih 26 restavracij. Najvišjo oceno, in sicer 16 točk, imajo restavracije Pri Danilu, Pri Lojzetu, Maxim in JB. Marina Izola in portoroški Rizibizi imata, kot rečeno, 14 točk, kar je zavidanja vredna ocena.
In kaj so zapisali o Hotelu Marina? Tudi ob našem lanskem obisku smo dobili potrditev, da gre za eno boljših restavracij ob slovenski obali. Za začetek smo poskusili predjed klapavic pripravljene na buzari in na žaru, začinjene tako, kot bi začinili ostrige. Slednje je precej presenetljivo, še posebej, ker naj bi restavracija ponujala tudi francoske specialitete. Kot prvi hod so nam ponudili fusille z škampi in šparglji ter škape z gobami, ki so bile v skladu z našimi pričakovanji. Za glavno jed so nam postregli romb v pečici, ki je bil sveže ulovljen in vsekakor odličen. Končali smo s špargljevim tiramisujem, ki dokazuje ustvarjalni pristop, četudi morda nekoli preveč velikodušen. Morda je edina pripomba na hitrosti, s katero so nam servirali jedi. Vseeno pa se je osebje izkazalo za zelo usposobljeno ob priporočilu za vino.	am
Pogovorna skupina za samske
Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola v sodelovanju z Društvom Veselje do življenja vabita vse samske osebe ne glede na starost (tudi razvezane, ovdovele..), ki se želijo pogovarjati o medosebnih odnosih, partnerstvu, prijateljstvu, o stiskah in smislu samskosti ter o iskanju primerne družbe zase, da se pridružijo pogovorni skupini za samske osebe.
Srečevali se bomo v Mestni knjižnici Izola. Prvo srečanje bo v soboto, 16. februarja 2013 ob 11.15 (do 12.45) v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola.
Srečanja so brezplačna.
Zdravljenje inkontinence
ZD Izola v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Koper in društvom D.I.B.O. vabi na 1. STROKOVNO SREČANJE
KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE URINSKE INKONTINENCE v torek, 19. februarja 2013 ob 17. uri v Srednji šoli Izola (SGTŠ) Program srečanja:
-	Zdrav način življenja kot pomemben dejavnik preprečevanja in obvladovanja težav z nehotenim uhajanju urina, Nevenka Ražman, regijski promotor zdravja in predsednica društva DIBO
-	Vaje m trening mišic medeničnega dna, mag. Darija Ščepanovič in Lidija Žgur, Ginekološka klinika
-	Contiform, pripomoček za učinkovito lajšanje simptomov stresne urinske inkontinence, Nina Ribnikar, Umbra Med, d.o.o.
Srečanje je brez kotizacije in predhodna prijava ni potrebna.
Pogled od strani
Pomembno je da organizatorji sodelujemo
Še pred novim letom je vajeti Centra za kulturo, šport in prireditve prevzel Andrej Bertok, nekdanji vodja pisarne Evropa na italijanski uniji, Izzivov na novem delovnem mestu ne bo manjkalo, najbolj pa so ti vezani na stanje objektov v uporabi Centra, začenši s kulturnim domom, ter koordinacijo različnih akterjev na področju organiziranja dogodkov v našem mestu.
Po začetnem obdobju privajanja je napočil čas, da opravimo pogovor z novim direktorjem Centra za kulturo, šport in prireditve, Andrejem Bertokom. Bertok je vodenje Centra prevzel oktobra, potem, ko je še pred poletjem direktorski sedež zapustil Boris Požar.
-	Na direktorski funkciji ste nastopili oktobra, a zares se je začelo šele pred kakšnim tednom?
-	Sicer smo še pred novim letom začeli snovati celoletno dogajanje, kar mislim, da je bila zelo dobra poteza. Ta plan smo pred slabima dvema tednoma predstavili tudi gostincem in turističnim delavcem, počasi pa se že da razbrati, katera so tista obdobja, ko se največ dogaja in na ta način je možen vpogled tudi na tista obdobja, ki so bolj mirna. Pomembno je, da zadevo tako pripravimo, da ne bi prišlo do podvajanja, oziroma da bi se nekateri projekti še dodatno izpopolnili. Vsi akterji, ki smo vključeni v prireditveno sfero v Izoli smo sedli za isto mizo in zasnovali ta koledar dogodkov. Seveda gre za osnutek, saj je to živ organizem in možno je, da bo prišlo še do kakšnih sprememb. Vendar ogrodje imamo, na njem pa moramo delati in dosegati zastavljene cilje.
-	Gre za dolgoročno sodelovanje organizatorjev prireditev?
-	Tako je. Govorimo o neki sinergiji, za katero mislim, da je izrednega pomena prav zato, da se na prireditvenem področju zadeve uredijo in s skupnimi močmi in pogledi ugotovimo, kaj lahko vsakdo prispeva k dobri izvedbi določene prireditve. Mislim, da se bo ta sistem dela uveljavil tudi v prihodnje, saj, kot pravim, zaenkrat deluje, in je bila to res dobra poteza. Menda se je v preteklosti to že dogajalo, a se je tudi opustilo.
-	Verjetno ni nikomur v interesu, da bi se prireditve podvajale?
-	Tako je, čeprav bi na to gledal širše, saj gre tukaj najprej za prvi korak, ki smo ga naredili v naši občini. A v prihodnosti pričakujem, da bi to sodelovanje razširili tudi na nivo vseh obalnih občin. Dober primer, tudi v praksi, je Istrski karneval, ki se je pravkar zaključil. Ob organizaciji karnevala smo stopile skupaj vse tri občine. V tem primeru smo iskali nišne rešitve, da ne bi prišlo do podvajanj. Tako smo se v Izoli osredotočili na otroke.
-	Ki so bili drugod morda nekoliko malo zapostavljeni.
-	Seveda. Sicer je bilo nekaj očitkov, češ, kako to, da v Izoli nimamo povorke za odrasle, a mislim, da to podvajanje s Koprom ne bi imelo nobenega smisla, in ne bi koristilo nikomur.
-	Ko smo že pri karnevalu, ste zadovoljni z letošnjim?
-	Mislim, da smo lahko zelo zadovoljni, predvsem kar se tiče odziva lokalnih gostincev in ponudnikov turističnih storitev, saj so nam šli zelo na roko. Zato bom tudi izkoristil priložnost, da se jim zahvalim, saj so z bogatimi nagradami, posebej, glede na krizno obdobje, resnično obogatili prireditev. Ta pa je, kljub nekoliko slabšemu vremenu, zelo uspela. Rajanje je bilo uspešno, otrok je bilo veliko in bili so zadovoljni.
-	Prva letošnaj organizacija je bila proslava kulturnega dne?
-	Še pred tem pa podelitev za naj športnike, prav tako v kulturnem domu. Februar je kar poln prireditev, posebej če ga primerjamo z januarjem, ko je nekakšno zatišje. No, naj omenim, da je bilo letos na podelitvi za naj športnike kar 86 domačih športnikov, kar dokazuje uspeh športa v naši mali občini, in dejansko se lahko pohvalimo, da smo ena manjših občin s tako velikim številom uspešnih športnikov na mednarodni ravni. Proslava za kulturni praznik pa je bila letos še posebej uspešna, najbrž tudi zato, ker smo gostili novopečenega Izola-na Borisa Kobala, ki si je Izolo izbral za drugi dom.
-	Prireditev je bila tradicionalno dobro obiskana.
-	No, celo bolje, kot ponavadi. Mislim, da je napotek župana Igorja Kolenca, da na prireditvah izkoristimo to, kar nudi domača občina, torej domača društva, dober. Tako so se na proslavi za kulturni praznik predstavili: zbor, pa gledališka skupina Steps, na podelitvi naj športnikov pa društvo sabljačev z zelo zanimivo točko, ki je v naši občini še nismo vajeni.
-	Katere bodo naslednje prireditve?
-	Naslednja prireditev pod okriljem CKŠP bo tradicionalni velikonočni sejem starin, ki bo konec marca. Letos pa ga bomo poskusili še izpopolniti, morda s kakšno zgodovinsko uprizoritvijo, saj smo opazili, da te kar lepo pritegnejo pozornost.
Je pa koledar prireditev, kot sem že omenil, zaenkrat še osnutek. Sicer pa imamo tudi našo redno dejavnost v kulturnem domu, kjer bomo imeli letos tudi nekaj eksotike, saj bomo prihodnji teden predstavili zanimivo Koprčanko, ki živi v Gazi in nam bo predstavila težko življenje na tem predelu sveta, poleg tega pa so tukaj še redne gledališke predstave. Omeniti pa moram tudi prenovo art kina Odeon. Letos se bomo namreč modernizirali in prešli na digitalno tehnologijo, saj smo prišli do trenutka, ko ugotavljamo, da je na tržišču vedno manj tradicionalnih 35mm filmskih kolutov.
-	Poleg tega, pa je na te treba menda čakati kar dolgo.
-	Tako je, zato mislim, da je prehod na digitalno tehnologijo nujen. Z deli smo začeli že pred novim letom, v teh dneh pa bomo zaključili s postavitvijo novega platna. To je pač potrebno zaradi nove tehnologije. Povedati pa moram, da bo stari projektor še vedno aktualen, saj imamo v kinu na razpolago dve projekcijski okni.
-	Verjetno se za art kino to tudi spodobi.
-	Menda res. No, razpis za nakup novega projektorja je še vedno v teku. Za nakup smo se odločili v sodelovanju s še dvema javnima zavodoma, saj je nakup treh projektorjev finančno seveda ugodnejši. Je pa nujno, da se dela zaključijo do konca maja, ko se v Izolo vrne Kino otok. Ob tem naj povem, da bo staro platno še kako prav prišlo za potrebe kultrnega doma. Ne smem pa pozabiti, da bomo letos zabeležili tudi deseto obletnico delovanja art kina Odeon.
-	Že pripravljate kakšno posebno proslavo?
-	Definitivno. Pobrskali smo po arhivu in ugotovili, da je bila prva pro-jektcija v art kinu septembra meseca pred desetimi leti. Ta dogodek bomo prav gotovo proslavili, posebej zdaj, ko bomo prišli do digitalnega projektorja, s katerim bomo na tržišču veliko bolj konkurenčni, saj bomo lažje in predvsem hitreje prišli do novih filmov. Ob tem pa bomo še vedno aktualni za tiste na 35mm kolutu.
-	Ste prvi direktor CKŠP-ja, ki je prišel na to mesto iz kulturnega sveta, ne pa iz športnega. Se bo to poznalo v delovanju centra?
-	Mislim, da moramo na to gledati široko, saj se ne izpostavlja niti kulture, niti športa. Vemo, da obstajajo določene težave tako na enem, kot na drugem področju.
Nima smisla naprimer, da bi ponavljal, da potrebujemo nov kulturni dom, saj to v Izoli vedo že ptice. Istočasno pa poznamo težave s športnimi objekti.
-	Takorekoč ga ni objekta v Izoli, ki bi bil primeren.
-	No, stvari se vendarle premikajo. Občina se je odločila za pomembne investicije na mestnem stadionu, ki ga bomo letos preplastili z umetno travo, ter pridobili uporabno dovoljenje. Zaradi tega ne bi rekel, da bi se favorizirala določena sfera, temveč je treba gledati globalno in skupna točka v vseh teh elementih so prireditve, preko katerih lahko dosežemo dobre rezultate, in preko tega lahko šport in kultura tudi odlično sobivata.
-	Lani je bilo opaziti nekakšno konkurenco pri organizaciji prireditev med Centrom in Turističnim združenjem. Je letos bolj jasno, kdo, kje in kaj?
-	Osebno tega sicer nisem občutil, a lahko rečem, da trenutno zelo dobro sodelujemo in dokaz je so-organizacija karnevala in tukaj mislim, da nima smisla govoriti o neki konkurenci, posebej zato, ker smo majhna občina in je zato imperativ, da sodelujemo.
-	Po vašem mnenju, kakšna je vloga Centra? Je to krovna organizacija, ki bi morala pokrivati vse, kar se v Izoli dogaja ali ste samo eden od akterjev izolskega prireditvenega prostora?
-	Mi imamo večplastno naravo v tem smislu, da smo koordinatorji društev, preko nas pa se nenazadnje objavlja tudi razpise. V drugačnem smislu pa moramo govoriti o sodelovanju pri različnih akterjih ki soustvarjajo družbeno življenje v Izoli, od društev pa do zasebnih zavodov, kot je recimo Kino otok. Pomembno pa je, da vsi stremimo k istemu cilju in dosegamo zaželjene rezultate, skupaj pa delamo na tem, da se družbeno življenje v Izoli izboljšuje. Torej bi najraje govoril o sodelovanju.
-	Omenili ste kulturni dom. Kako je s tem?
-	Podrobnejših informacij ne bi dajal, nenazadnje je lastnik objekta občina. Poleg tega mislim, da se na občini zavedajo kakšna je situacija saj so kulturni dom tudi uvrstili v proračun za prihodnje obdobje. Namen definitivno je, pa tudi sam župan projekt podpira, odvisno pa bo seveda od finančnih možnosti, za katere pa se ve, da niso najboljše.
-	Te sicer nikoli niso dobre, tako da je naslednji korak odvisen predvsem od nujnosti prenove. Koliko je ta nujna?
-	No, tukaj se lahko vrneva na to, kar sva prej govorila, in to je, da je teh “nuj” veliko.
-	Ste z letnim proračunom zadovoljni?
-	Kar se tiče finančnih sredstev namenjenih za prireditve, smo zadovoljni, saj pravkar sklepamo pogodbo z Občino, ki nam bo omogočila, da znotraj določenih okvirjev speljemo projekte, ki smo si jih zastavili. Obstajajo določene odprte zadeve, ki jih rešujemo z občino a čutiti je podpora tako župana kot tudi občinskih služb za iskanje rešitev.
AM
h-x«X‘Xv:*:‘Xv:
mm

mmmi
m a mm
H. MANORACCHIO

POROČILil S FRONTE
KbnMc jBnuajai je blo na Skupnosti za zapoek*«<e hda lirSmfflerih 698 bkakev zaDoelveL
F%datteovddeiavdhnatLčakBi*inimaiaaeiao Enkrat to na (pbi pocfotl O tem. ksi bo jd|B ae bogomzmaieti
Zeiraii atačela potlej jena tSakaniu 97 delavcev
Prim zanaBav ečetG občanov,
Sk^ polovica pr|av|enli( 237) Je mlaišli od 26
;';
til Silna končano en*Na 19 v«ioin 10 vleoko sbol
27,febraa*l
J.
v'
*i koi prerijo zadolženi za socialno poiUko na naši občM T
čez noč nek je doletelo to, ker emo el v če teko Črtih anoteah in ocenah aochčie varnoed v obUni težko predeta** O tem najzgoramefe govorfo štetike o
■ ■ --	■ ««■ '•»•■•■ . ■ «■•»- *-■— -a_*_
DrBZ§)086WI BI C8KB)DGii mBL OOWj»
Vatnuei letfcamo fe vee preveč ukradel le z družbeno
U pa je dejaneko te delček cekMto aodetee če nej drži pravio, da je te > ta predvsem človeka v eamorazrečevanje tiegovh 6ke torej za zagotavianle novli delovrih ■B« nadomeččeio atara. zaprta Iz tekčnti el drubičnh raztegov v najntebčem primeru pa vaal za

tuf delovne orgatizacle . M ao v zlatih letih pridno In btezgtevo zapoetorate. potem pa pozabie. da je treba
razmer
Zdej ja eerada prepozna eej emo že pet minut pred dranejelp te če kdo pričakuje čudeže. M nai bi Ih etorite občtea te njene ehižbe. ae žel moti.
Kaj storiti?
Od denee do jutri težko kaj vzpodbudnega. Toda za Izhod b najhujSega je vendarie. ob prizadevanju h medsebojnem sodelovanju delovrih orgarizact te uHCinufcli	te mogoče potekati raaj kektem začasno
rešitev V občini gotovo če obettitio potrebe po Javnte občaante te eezonekli deli, Id bi nekaterim ludam vati za kratek čas omogočiš, da zaeiužio za vaatadterf kruh.*
1
	"			\ . . 1	
[ Uvrstitev			V.	Nart^ dohod.5*	
1989	1988	Občina '	•'.v-: ■ ';.’u		
1.	■ ' 1.	Ljubliana Center	•	r3i36fW	
2.	3.	Vekoie	•../ •	'"r 32J99	
3.'	- 7.	Maribor Tezno		■: m830		
4.	2.,	Ljubljana Bežigrad			
. 5..	4.	Celje	■ ' •■V;' ■	•••' • 25430.	
6.	8.	Ribnica	•	:■	038.«-.	
7.	6.	Ljubljana Šiška .< -	•V..	j	^23;864:74'.---	\
8.	12.	Novo'mesto	v- '	231781	
-Ar-	19.	Metlika	:*	T •'	'4.*: 23x185 '-t,' -	X-
ML	23.	Izola	’• 'V-* z1:".	221372 uP	
Tl.5	14.	1 Nova Gorica	'r, v;„ TV-'-,		:	'2&667‘	
	5. '	Krško	V. M' ,	ML064 h	
z®:	it.	Koper ,		19.998 K	
jbfc'	18.	Kamnik	v*"/. i	19.99I2 : ^	'
15.	15.	Liubliana Moste PoHe			?
16.	10,	Maribor Rotovž •		■ umitim®*	
.P,	16,	Ttbovlic		. 19.73$'-r'	;■
18-	28.	Maribor Pobrežje		19.476 f.’-!	
19.	13.	Škofi«Loka ^ "Vv :: ^ :"'.:vr.d		19.414	-
20.	25. •	•nfič i- • ' v '	..v	.V		
21.	9.	Kraut		■--';'18J175-:‘:?M!	
22. ‘	29.	- Sčžana'" <		'r.!>:17fSlff?fS.^	i
23.	22.	, f a^>;-V: ? ..■■" ••/	' .	<- .".1 torga	v'		
24;	t, 17.	Slovenske Konjke	.' -	f		i
'25:' ■	35.	Žalec	■ ■ • -		•L.
26.	:2V,'	Maribor Rule	.i	■	;t'v	•	,16.989	5
?7,	34.	Cerknica: ; \	.;*• ■-'ti;',?	16.863	i.
	20.	“TteS	: i	■ »V '	■	t&*40ty<.	i
	mmmm				
IZOLA PRED KOPROM I ?
SE POUNTTE TCNVaSl
In tepe tenutln. ko amo. » <
-ko amo a prapriBariU de Jo tedtera nodonoanšt naložb Ir aloannbgo razvofieoo reotiatente mogoče rašmmš z tinoaotenln rtanarlarn. ftffcvr r dtvnteTo li ftčo hanfte T
-koamobbešod bunrnOotiUHmb prtataž nomJiri bBh?Tb pometi, de amo to# Zaton/ (tako kot v* raputiKij i večteh dveh moaocšt aooanatL de knomr v btraibo da/evebam mestu ad¥eenedale¥CB.Spcmaš pe amo tudi deti progiamoKU bi omogoča nam doloma meeto de Je pokOel i bobdsege nraioftofufteii tftenMoiM tn mb šb aktbŠA. dte td imm "Uf rrutr^t niti rlftnfujp jy tthod Iz tOjlpk
A kal ko ugotedjenje atenje ni nlsekrSna toletbe že aoe dale U denee čakalo trn dah k dala. ki Jh ta moda Čeka v neetodtih moeeok. ko bodo končaš šolanje Ir lokaš prvo
Vboka uvratflav IIP ateolo I ne laabdcl akmenakši občki ¥ letu 1909 pnaaepteedalulebošgvleakno kot rezmeaatoče Smo merraamoraš tako oboka da amo pedšlakonkko? Se bomo maš pobred ? Se/ ne bomo odgovore prepuatk zgoš čeau ?
Vbdo Oakvuške
PUST
Pust je vse bolj kulturen
Pust je šaljivec. In samo stvar časa je bila, kdaj se bo v vsej svoji šaljivosti odločil, da bo “sabotiral” Slovencev najbolj kulturni praznik. Skušnjava je bila pač prehuda, vseeno pa je zahvaljujoč koledarju letos zgrešil za en dan. Kultura v petek, pust v soboto. Tako je tudi prav.
Letos je Center za kulturo, šport in prireditve, ob pomoči Javnega sklada za kulturne dejavnosti organiziral že drugo otroško istrsko povorko, in čeprav vreme ni bilo idealno ,je bilo več kot spodobno, tako da se je na prizorišče na Lonki zbralo zavidljivo število otroških, pa tudi manj otroških mask. Takorekoč, več kot toliko bi jih težko stlačili na prizorišče.
Uradni zmagovalci povorke so bili kavbojci, neuradni pa vsi, ki so se na sobotno popoldne zamaskirali. Teh pa je bilo veliko.
Pred nekaj sto leti bi se takšne druščine ustrašili še pred vsakim obzidjem. Vikingi, batmani, strojevodje, čarovnice, pa tudi nekaj civilistov je z zanimanjem pogledovalo proti odru v upanju, da bodo sami odnesli domov prvo nagrado za skupinsko masko. Zmagali so-kavbojci, kot rečeno. Jasno, saj so vendarle imeli puške in pištole.
Včasih so nenavadne kombinacije tudi najbolj ugadljive. Klovni in Najbolj opazna maska je bila vsekakor Parenzana, ki je svojo pot si-princese? Igralci ameriškega nogometa in miške? Čarovnice in kravi- cer v zadnjih letih ponudila rekreativcem in sprehajalcem, a priznati ce? Seveda! Saj je vendarle pust!	moramo, da še vedno naredi svojo “figuro” tudi na rivi.
PUST
Nekateri pa ne poznajo šale niti na pust. Ko se dela, se dela, sta povedala poštarja na sliki, ki pa sta se za priložnost preoblekla v otroka. Ali je morda obratno? Kdo bi vedel?
Pustna je sobota, in pustni je torek. Sobota je seveda super, a v torek, ko se ulice napolnijo s povsem zamaskiranimi vrtci, ni nič slabše. Ravno obratno.
Udeleženke sobotne vadbe joge smeha v izolski mestni knjižnici, t.i. smejalke, so se na pustno soboto razvneto smejale, saj so se poleg smeha urile še v poznavanju pregovorov in rekov na temo smeh. Da je, dan, ko se ne smejimo, izgubljen dan, že vemo, zato vam za tokratno izdajo Mandrača na srce polagajo še zdravstveno-lepotni nasvet, ki pravi, da smeh ohranja mlado srce in obraz. Poskusite, saj (na)smeh nič ne stane!
Še preden je kulturni praznik zajel Slovenijo se je v galeriji Insula zbralo lepo število ljubiteljev umetnosti, ki so s primorskim slikarjem in avtorjem razstave Potovanja Rokom Zelenkom pokramljali o umetnosti in kulturni nasploh.
Na predvečer kulturnega praznika so v Galeriji Insula odprli zanimivo fotografsko razstavo Jeronime Kastelic, sicer Bistričanke, ki pa je zaposlena na umetniški gimnazijiv Kopru. Razstava nosi naslov Angeli revolucije, saj je je žeskim in moškim torzom dodala orožja različnih zgodovinskih obdobij, glede na najnovejše dogajanje v slovenski družbi pa je nekaterim fotografijam dodala še živahno rdečo barvo, takšno, ki pač sodi k revoluciji.
SMEROKAZI
Četrtek 14. februar 2012
Sončna dvorana Izola - ob 19.00 otvoritev razstave SUk.6 / Rok KlCVd IVBIlCiC
Kulturni dom Izola - ob 19.00
predavanje Dr. Iztok OSTAN
RAZBREMENILNI RITEM DNEVA
Gre za postopek razstrupljanja organizma in uravnotežene prehrane po metodi 2+5, ki so jo razvijali na Univerzi v Ljubljani deset let z namenom, da bi bila dovolj učinkovita in enostavna za uporabnika. Vstopnine ni!
Hotel Delfin - ob 20.00
Večer ljubezenskih pesmi
Petek 15-februar 2012
Kulturni dom Izola - ob 18.00
V ISKANJU PRAVLJICE
Plesni studio L AI
Če čarovnica naj se zabava, / Prav ji pride glasba prava.
In, ko pesem prav zažiga / Se čarovnica lepo razmiga. / Vstopnine ni!
Manziolijeva palača - ob 20.00
ETHNOINSULA 2013 - ELSA MARTIN
Drugi koncert s predstavitvijo zgoščenke vERsO prvo avtorsko delo kantavtorice Else Martin.
Sobota IG.februar 2012
Manziolijeva palača - ob 19.00
Srečanje športnikov Tradicionalni večer športnikov Sl Dante Alighieri.
NEDEUA 17.FEBRUAR 2012
Manziolijeva palača - ob 18.00 glasbena predstava
»Svevo allo specchio - Nella canzone del Novecento«.
Fiorella Corradini Jurcev - vokal, Bruno Jurcev - klavir, Maria Pfeiffer - pripovedovalka.
Ponedeljek IS.februar 2013
Gostilna Istra-Istria - ob 19.00
VeCeri ob kaminu Tokratni gost bo Teliče Žiža
Torek 19. februar 2013
Kulturni dom Izola - ob 19.00
GAZA- BOJ ZA OBSTOJ IN VSAKDANJE ŽIVLJENJE
Maya SHALABV nam bo predstavila Gazo s človeškega vidika - kako se prebivalci dan za dnem borijo za svoj obstoj in kako se kljub vsemu trudijo živeti čimbolj normalno življenje. / Vabljeni, vstopnine ni!
Manziolijeva palača - ob 19.00 gledališka predstava
ISTRSKI SPREHOD
recital, kolaž besedil avtorjev italijanske narodne skupnosti.
ČETRETEK 21. FEBRUAR 2013
Kulturni dom Izola - ob 20.00
Eduardo De Filippo FILUMENA MART UR AN O
Gledališče Koper in SNG Nova Gorica / Režija : Katja Pegan Igrajo ^Saša PAVČEK (Filumena Marturano), Bine MATOH (bogat slaščičar), Ivo BAR1ŠIČ (kočijažek), Teja G LAZAR (Filumenina zaupnica), Lara JANKOVIČ (mlada Sorianova iskra) / Vstopnina lOeur v predprodaji, 13eur na dan prireditve
Kulturno društvo Svilena pot
Literarni festival IzolArt
15. - 17. februar 2013
Program
Petek, 15. februar 2013, 19.00 - 21.00h, Galerija 22, Ljubljanska 22, Izola
Rick Harsch / Barbara Motoh Bračanov / Srečko Gombač
Sobota, 16. Februar 2013,10.00 - 12.00, Fargo pri Spini, Ljubljanska ulica
Predstavitev društva Knjižni krog in presenečenje / Predstavitev založbe Meander iz Izole / Librama - bukvama Ob 12. uri - bobiči iz Cetor
Sobota, 16. Februar 2013,17.00 - 20.00, Besenghijeva palača
Vanja Pegan / Arjeta Bajsini Džaferi / Petra Bauman / Milenka Arsenov / Lucija Beguš / Dorina Beržan / Dragica Fičur / Alenka Godnič / Patricija
Sosič
Sončna dvorana / ulica Giordana Bruna 6 (pri cerkvi Sv.Mavra).
V	četrtek, 14.2.2013 ob 19. uri vas vabimo na otvoritev razstave
Slike
Rok Kleva Ivančič
V	programu sodelujejo Gledališče Steps in skupina Vruja
ao
INSUIA
GALERIJA • GAl l>RIA
Jeronima
KASTELIC
ANGELI REVOLUCIJE
Razstava bo na ogled do 6. marca 2013.
Galerija Al^a / Kristanov trgi
razstava fotografij
REMIGIO
GRIŽONIČ
ATEUE DUKA pihan
"Barve mojih horizontov" PRIMOŽ ŠUTAK
KINO ODEON - IZOLA
Marley
/ Dokumentarni film
Režija: Kevin Macdonald / Jezik: Angleški Igrajo: Nastopajo: Bob Marley, Ziggy Marley, Ce-della Marley, Rita Marley, Neville 'Bunny Wailer' Livington, Čhris Blacktvell, Neville Garrick, Lee 'Scratch' Perry
14.2. in 15.2.2013 ob 18.00 16.2., 17.2. in 18.2.2013 2013 ob 20.30 19.2.2013 ob 18.00
Mestna knjižnica Izola
•	Razstavljajo v mesecu januarju: risbe na temo otroške poezije Janka Kleibencetla razstavlja njegova vnukinja Katarina Kleibencetl, zbirka starin zbiratelja in ljubiteljskega etnologa Janeza Janežiča in fotografska razstava - Piran - ljubiteljske fotografinje Barbare Kožar iz Pirana.
•	Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi - Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost.
•	Sobotna joga smeha Vadba poteka vsako soboto od 10. do 11. ure v
pravljični sobi .Vadbo vodi vaditeljica joge smeha Nataša Kitič. Udeležba je brezplačna! Prijavite se lahko tel.št.: 05)6631-282 ali na e-naslovu: HVPERLINK “mailto:izola@borzaznanja.si” izola@borzaznanja.si
•	četrtek, 14. februar ob 19:00: predavanje Skozi SEBE vodi moja POT DO TEBE... Kako naše energetsko zavestno polje, energetske obrambe in projekcije vzorcev iz preteklosti vplivajo na kakovost naših medsebojnih odnosov danes - tukaj in zdaj, ter kaj lahko naredimo, da bi bili naši odnosi uspešnejši s perspektive energetskega ozavešča-nja in psihološkega vidika bosta pojasnila Irena Deržek Čuber, učiteljica zdravilstva na šoli Barbare Brennan in dr. Aleksander Zadel, univ.dipl.psih.; spec.klin.psih.
•	sobota, 16. februar 2013 ob 11:15: POGOVORNA SKUPINA ZA SAMSKE Vabimo vse samske osebe ne glede na starost (tudi razvezane, ovdovele..), ki se želijo pogovarjati o medosebnih odnosih, partnerstvu, prijateljstvu, o stiskah in smislu samskosti ter o iskanju primerne družbe zase, da se pridružijo pogovorni skupini za samske osebe. Srečevali se bomo v Mestni knjižnici Izola. Prvo srečanje bo v soboto, 16. februarja 2013 ob 11.15 (do 12.45). Srečanja so brezplačna. Zaželene so predhodne najave. Prijavite se lahko na tel.št.. (05)6631-282 ali na e-naslovu: veselje.info@gmail.com.
•	sreda, 20. februar ob 19:00: srečanje Študijskega krožka »Kako živim ta trenutek«. Živimo zdaj. V tem trenutku. Uživajmo zdaj. Zaupajmo, da bomo vedno preskrbljeni z vsem, kar rabimo. Ker smo vedno bili. Ko smo zaupali. Ko ne zaupamo, nobena stvar ne more priti k nam. Ko se počutimo neljubljene, noben človek ne more priti do nas. Ker ga ne pustimo. Poglejmo okoli sebe in verjemimo, da je ta trenutek najlepši. In da smo varni, kjerkoli smo in karkoli delamo. In da ljubimo in smo ljubljeni. Z nami bosta Oleg Križanovskij in Joško Cesar.
Kultura in prosveta
Literarni festival starega mesta
Od petka do sobote bo v Izoli, v organizaciji Kulturnega društva Svilena pot, potekal literarni festival poimenovan IzolArt, na katerem se bodo predstavili nekateri izolski literati in založniki, organizatorji pa imajo tudi širše ambicije.
Mr mr rit’
ds itn artigiano M!,, \fmit
Dejstvo namreč je, da so izolski literati zadnje čase zelo aktivni, da pripravljajo najrazličnejše predstavitve in literarne večere, seveda pa se to pozna tudi na kvaliteti predstavljenih del. Literarni festival, ki ga pripravlja društvo Svilena pot ima za cilj povezati te različne aktivnosti, ki so veloikokrat tudi povsem spontane, vse pa z željo po ustvarjalni rasti domačih avtorjev, ki jo bo moč doseči le z gostovanji že uveljavljenih avtorjev od drugod. V Izoli, vsaj po našem vedenju, premoremo enega samega poklicnega literata, pisatelja Vanjo Pegana, kar je malo v primerjavi z likovniki in glasbeniki.
Program tega prvega literarnega festivala se začenja v petek, 15. februarja ob ob 19.00 uri v galeriji 22, v Ljubljanski ulici, kjer se bodo predstavili: Rick Hars-ch, Barbara Motoh Bračanov in Srečko Gombač.
V soboto, 16. februarja med 10.00 - 12.00 uro bodo na largu pri Spini v Ljubljanski ulici pripravili predstavitev društva Knjižni krog in založbe Meander. Oboji pripravljajo tudi presenečenje za obiskovalce. Posebno presenečenje bodo tudi bobiči, ki jih bodo skuhale domačinke iz Cetor, seveda bo tam tudi tradicionalna Librama, oziroma izmenjevalnica knjig.
Knjiga o športu
Skupnost Italijanov "Dante Alighie-ri" Izola je sinoči v Manziolijevi palači organizirala predstavitev knjige: SOGNAVO IL TOUR DE FRANCE (MA NON AVEVO LA BICICLETTA) MEMORIE Dl UN ARTIGIANO DE-LLO ŠPORT di EMILIO FELLUGA Gre za zbirko življenjskih pripovedi izza odra velikega in malega športnega spektakla, ki je zanimiva tudi za nas Izolane.
EMILIO FELLUGA je predsednik C.O.N.I.-ja od 1990. leta in večletni predsednik Društva Isola Nostra iz Trsta.
Festival se bo zaključil v soboto ob 17.00 uri v Besenghijevi palači, kjer se bodo predstavili: Vanja Pegan, Arjeta Bajsini Džaferi, Petra Bauman, Milenka Arsenov, Lucija Beguš, Dorina Beržan, Dragica Fičur, Alenka Godnič in Patricija Sosič.
Sicer pa je bil Vanja Pegan, skupaj s sestro, Katjo Pegan, režiserko in direktorico koprskega gledališča ter očetom Leandrom Peganom, ki ga dobro poznajo obalni glasbeniki, gost sežanske knjižnice ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku.
Lucija Stepančič pa je v reviji Sodobnost njegovo najnovejše delo, Štiri morske milje, ocenila kot eno naj večjih knjižnih presenečenj leta, saj se le redko se zgodi, da bi potiskane strani tako na široko odprle čisto nov svet. ur
Izolska kinodvorana se posodablja. Prihaja namreč projektor za digitalizirano filmsko produkcijo, saj skoraj vsi filmi zdaj prihajajo v digitalizirani verziji. Končana je že zamenjava starega filmskega platna, ki bo odslej v dvorani kulturnega doma, projektor pa naj bi dobili vsaj do začetka festivala Kino Otok.
Sam svoja zdravica
Tako je svojo akcijo samostojnega tiskanja grafik s kiticami Prešernove Zdravice poimenoval Marjan Motoh. Odziv je bil dober, "tiskarna" je delala, še enkrat se je tudi pokazalo, da se od poezije ne da živeti.
Pesniški večeri v Delfinu
Po enomesečnem januarskem premoru bodo v hotelu Delfin ponovno pričeli z rednimi pevskimi in literarnimi večeri. Tako bo že v četrtek, 14. februarja, ko bodo pesmi ljubezni zadonele ob Valentinovem prazniku. V sredo, 20. februarja pa bo večer namenjen obeležju meseca slovenske kulture in bodo poezije naših naj večjih slovenskih pesnikov in izbrane slovenske pesmi obogatile spomin nanje. Večere bo kakor do sedaj vodila, prepevala in z gosti izvajala Marjetka Popovski. Večeri bodo pričeli ob 20 uri.
Marley prihaja v Odeon
V izolski art kino Odeon prihaja izvrsten dokumentarni film o legendarnem reagge glasbeniku Bobu Marleyu, ki ga je režiral Kevin Macdonald, v njem pa so z dokumentarnimi posnetki prisotni: Bob Marley, Ziggy Marley, Cedella Marley, Rita Marley, Ne-ville Bunny Wailer' Livington, Chris Blackwell, Neville Garrick, Lee 'Scratch' Perry
Bob Marley, glasbenik, revolucionar, legenda, pa tudi navdušen nogometaš, ljubimec, mož in oče enajstih otrok. Preko pogovorov s prijatelji, družinskimi člani in glasbenimi kolegi ter ob nizanju še nikoli videnih arhivskih posnetkov sledimo Marleyjevemu življenju od otroštva v siromašni jamajški vasici, kjer se je rodil kot sin osemnajstletne Jamajčanke in belega britanskega oficirja, prek prvih uspešnic s skupino The VVailers, njegovega vzpona med mednarodne superzvezde, političnega aktivizma, izgnanstva, bolezni, pa vse do zadnjih mesecev njegovega življenja, ki jih je preživel na bavarski kliniki.
Edini film o Bobu Mar-leyju, ki ga je avtorizirala njegova družina, je ultimativni filmski dokument o življenju, delu in zapuščini enega najvplivnejših glasbenikov 20. stoletja. Film bo na programu Art kina Odeon od danes, 14. do torka, 19. februarja.
WM
St***
Rokometno navijaški derbi
Rokomet
Zmagal Maribor, izgubila pa sodnika
Istrabenz plini : Maribor Branik 21:23 (13:10)
Istrabenz plini Izola: Kevič (7 obramb), Ti. Ponikvar (6 obr.), Gregorič, Jurič 2, , Gorela 6, Božič 6 (2), Kojič 1 (1), Bubnič, Redžič 1, Fidel 4, Smolnik 1, To. Ponikvar 2. Trener: Borut Hren.
Pogled v preteklost nam pokaže, da so Izolani v medsebojnih dvobojih že nekajkrat premagali Mariborčane na domačem parketu. Tudi tokrat so bili na zelo dobro poti - kljub temu, da so slednji nekaj dni pred tem premagali Cimos in so vsaj na papirju veljali za favorite. V Kraško so tako dopotovali računajoč, da sta točki že v žepu, pri tem pa pozabili na borbenost in srčnost domače ekipe. Ta je dvakrat prišla do vodstva petih golov in bila kljub padcu v igri v drugem delu boljši tekmec. Par minut pred koncem je bil pri izidu 21:21 zmagovalec še neznan. Potem pa sta v dogajanje posegla oba sodnika s pristranskim sojenjem v škodo Izole ter delegat Enes Korič, kateri je - kot je bilo videti, želel fizično »pode-batirati« z Elvinom Čosičem, ki si je po dialogu z njim prislužil rdeči karton.
Težko bi opisali grenkobo pri naših fantih po končani tekmi. Ne zaradi poraza samega, ampak zgolj zaradi sodnikov Mirana Strigla in Draga Ocvirka. Maribor je dovolj kakovostno moštvo, da lahko pride do zmage tudi brez njune pomoči, očitno iskanje in piskanje prekrškov pri Izolanih v končnici tekme pa je bilo vendarle preveč očitno. Sam uvod ni obetal takega razpleta. Po desetih minutah sta bili sed-merki do pete točke izenačeni.
Zatem sta svojo strelsko serijo začela mladinska reprezentanta Jan Gorela in Dušan Fidel, ki sta skupaj s soigralci v dvajseti minuti pripeljala Izolo do petih zadetkov prednosti (13:8). Presenečeni gostje so do odmora nekoliko zmanjšali zaostanek, vseeno pa so domačini pri 13:10 odšli na odmor s solidnim naskokom.
Izolani tudi v nadaljevanju niso popuščali in so še naprej tresli mariborsko mrežo. Tako so že kmalu vnovič imeli pet zadetkov prednosti (17:12), nakar je mariborski trener v vrata postavil bolj zanesljivega Ivana Pešiča. Strelski pohod Izole se je ustavil, Mariborčani pa so sredi drugega dela postopno prišli do izenačenja in minimalnega vodstva. Izolani jim niso dovolili prevelike razlike v zadetkih in dve minuti pred koncem je bil pri izidu 21:21 zmagovalec še neznan. Kot že omenjeno sta na dogajanje na parketu posegla sodnika, ki sta med drugim izključila Nikolo Kojiča, tako da je Izola do konca igrala številčno oslabljena. Zapisati pa moramo, da bi lahko domači rokometaši kljub temu prišli do točke, ki bi si jo za prikazano igro vsekakor zaslužili. Pri rezultatu 21:22 so imeli namreč v protinapadu idealno pri-
ložnost, a je mariborski vratar strel Dušana Fidela strel ubranil. V izteku tekme pa so gostje postavili končni rezultat.
Peter Božič: »Igrali smo dobro in jih dvakrat držali na petih golih razlike, žal pa nismo uspeli obdržati te prednosti. Malo nam je zmanjkalo moči in koncentracije, na koncu sta nam ponagajala sodnika. Tako igro bomo skušali ponoviti tudi proti Cimosu«.
Dean Dolenc: »Škoda, da se je njihov vratar razbranil, sicer bi se izšlo drugače. Proti Cimosu računamo na navijače in če se da bomo skušali odščipniti vsaj točko.«
Tekma Cimos - IP Izola je bila sinoči na Bonifiki in o njej bomo poročali v prihodnji številki.
Odbojka
Deveta zaporedna zmaga
Tudi ljubljanski Vital 1 je izkusil kakovost in moč naših odbojkaric, ki so gladko s 3:0 zmagale v prestolnici. Prvi niz je bil za domačinke porazen, saj so zbrale le devet točk. Pa tudi v drugem jim ni šlo bistveno bolje, saj so se dokopale le do dvanajste točke. V tretjem so poskusile bolj odločno v upanju na preobrat, a so bila naša razpoložena dekleta neusmiljena in so tudi v tretje zmagale, tokrat pa so domačinke pustile na dvajseti točki.
Ali se bo ta vikend prekinila zmagovita serija Izole? V Livadah namreč izolske odbojkarice gostijo vodilno ekipo Calcit Vo-lleyball II. Razlika med njima znaša le dve točki, tako da bo boj hud. Pomoč s tribun bo zelo, zelo dobrodošla. Ne pozabite: v soboto ob 19.00 v Livade!
Kickboking
II. Karlovac Open 2013
Uspešen nastop kickboxing kluba KIT Izola na odprtem mednarodnem turnirju v Karlovcu: Srebro in bron.
Minuli vikend je v Karlovcu potekal močan mednarodni kic-kboxing turnir, katerega se je udeležilo 850 tekmovalcev iz 10 držav in 81 klubov, med katerimi je bil tudi izolski klub KIT Izola. Izolani so na ta turnir poslali 11 naj mlajših tekmovalcev v kategorijah dečki in deklice do 9 let, mlajši kadeti in kadetinje do 12 let ter starejše kadete in kadetinje do 16 let. Nastopili so: Sebastjan Lazar, Rene Ristovski, Denis Spahič, Nejla Spahič, Ammar Šefic, Luka Božič, Ines Durič, Damir Durič, Matija Gregorič, Marko Hiršel in Almin Delič. Tekmovali so v disciplini »point fighting«, bivši »šemi contact«. Za večino tekmovalcev, je bil to prvi, »krstni« nastop. Pohvaliti je potrebno vse nastopajoče za srčno prikazane borbe in tehnično zrele nastope, kljub njihovi mladosti.
In to ni vse! Iz Karlovca so Izolani prinesli dve medalji: srebro in bron. Dobitnik srebrne medalje je Luka Božič. Po treh zmagah, je v finalu izgubil s tekmovalcem iz Debrecena (Madžarska). Bron pa je osvojil Ammar Šefic v kategoriji mlajših kadetov nad 47 kg. Po dveh zmagah je v polfinalu moral priznati premoč tekmovalca iz Avstrije. Zahvaliti se gre tudi staršem, ki so poleg spremstva nudili moralno pomoč nastopajočim in olajšali delo trenerski ekipi, ki si lahko šteje nastop v ponos.
Jadranje
ISAF izdal prvo letošnjo lestvico 4. februarja je ISAF izdal novo lestvico, na kateri se je prvič pojavil tudi nov olimpijski razred Narca 17, v kateri tekmuje mešana moška in ženska dvojica. Na lestvici je sedem tekmovalcev, med njimi pa zaenkrat ni slovenskih predstavnikov.
Nekaj najopaznješih premikov po lestvici: v razredu 470 je Mitja Mikulin zdrsnil s 50. na 65. mesto, Tina Mrak je v razredu 470 napredovala s 17. na 13. mesto. V razredu laser je Karlo Hmeljak zdrsnil za 15 mest, Žan Luka Zel ko je napredoval za 17 in je sedaj na 136. mestu, Uroš Kraševac pa je uvrstitev popravil kar za 140 mest in je sedaj 246. Kirn Pletikos je v razredu laser radial napredovala za eno mesto in je sedaj 161. V razredu finn je Vasilij Žbogar z 18. zdrsnil na 23. mesto, Gašper Vinčec s 26. na 32. mesto, Tine Može pa s 119. na 121. mesto. Naslednja lestvica bo izšla 8.aprila, nova match race lestvica, na kateri pričakujemo ekipo Dejana Pre-sena prvič med najboljših 50 in ekipo Gorazda Rajarja med sto, pa že v naslednjih dneh.
470 moški:
65. Mitja Mikulin 137. Andraž Gulič 148. Dylan Tidd
. MiOVNAHODNI KKKBVKINv TVRNIR
'VAC OPEN-2011 ^
173. Andraž Gulič 470 ženske:
13. Tina Mrak Laser moški:
85. Karlo Hmeljak 136. Žan Luka Zelko 163. Nik Pletikos 246. Uroš Kraševac 683. Luka Domijan Laser radial ženske: 161. Kirn Pletikos Finn moški:
23. Vasilij Žbogar 32. Gašper Vinčec 121.Tine Može RS:X moški 183. Aljaž Maslo RS:X ženske 113. Špela Puh
Namizni tenis
Mladinke druge v državi
V soboto in nedeljo je v Ravnah na Koroškem potekalo ekipno finale Republike Slovenije za mladinke in mladince. Na finalu je nastopilo osem najboljših ekip, ki so si pravico nastopa izborile na predhodnih kvalifikacijah. Naše maldinke so bile med osmimi ekipami odlične druge. Prvo mesto je pripadlo ekipi Logatca, proti kateri so naše igralke odigrale najslabše in zasluženo izgubile s 5:2. Za drugo mesto so se nato borile tri ekipe, poleg Arrigonija še Fužinar Inter-diskont in Muta. Naše igralke so imele v medsebojnih dvobojih najboljši količnik in tako turnir zaključile kot druge. Za ekipo so nastopile Urška Cokelj, Maja Milenkovski in Katrina Sterc-hi.
Čeprav je za uspeh potrebno pohvaliti celo ekipo, je vseeno tokrat izstopala Urška Čokelj, ki je celoten turnir odigrala brez najmanjše napake. Zagotovo bi lahko ob takšni igri pričakovali tudi reprezentančni nastop.
Rezultati:
Arrigoni: Križe 5:2 Arrigoni: Preserje 5:0 Arrigoni: Fužinar 3:5 Arrigoni: Logatec 2:5 Arrigoni: Muta 5:2 Lestvica: 1. Logatec, 2. Arrigoni, 3. Fužinar, 4. Muta, 5. Vesna -Zalog, 6. Križe, 7. Rakek, 8. Preserje
Mladinci pa šesti
Na finalu so nastopili tudi naši mladinci. Z eno zmago in štirimi porazi so bili na koncu šesti. Glede na prikazano igro in trenutno kakovostjo naše ekipe je rezultat realen. Ekipe uvrščene pred izolsko so realno gledano boljše. Za prikazano borbenost in športni pristop gredo tudi našim mladincem vse pohvale. Za ekipo so nastopili Andrej Germek, Jakob Hodžič in Erik Paulin.
Strelstvo
Trije “Pušketirji”
Med novopečenimi dobitniki občinskega priznanja za športne dosežke v letu 2012 so tudi trije člani Strelskega kluba Izola, in sicer mladinca Karim Požar in Teo Tripar ter kadet Enej Šuštar, ki so na lanskem državnem prvenstvu kot mladinska ekipa osvojili srebrno medaljo. Fantje seveda tudi v letošnji sezoni ne počivajo, saj je Karim v dosedanji skupni razvrstitvi dvobojev II. državne lige Žahod po 4. kolu na prvem mestu, Teo na drugem in Enej na šestem mestu, ekipno pa seveda vodijo. Udeležili so se tudi že tekem v Splitu in v Zagrebu, kjer so se pomerili tudi z močno mednarodno konkurenco.	DŠ
Rezultati:
Arrigoni: Letrika 3:5 Arrigoni: Krka 3:5 Arrigoni: Olimpija 3:5 Arrigoni: Hrastnik 5:3 Arrigoni: Logatec 4:5 Lestvica: 1. Letrika - Vrtojba, 2. Krka Novo Mesto, 3. Kerna Puconci, 4. Muta, 5. Olimpija Ljubljana, 6. Arrigoni, 7. Logatec, 8. Hrastnik
Poslušamo, gledamo
Prepričani smo, da je v Izoli v zadnjih desetih leti padlo najmanj 100 takoi-menovanih mestnih dreves, prav tako smo prepričani, da nismo zasadili niti deset nadomestnih, čeprav ob vsakokratnem sprejemanju zazidalnih načrtov govorimo o tem, kako bomo vsako podrto drevo nadomestili z dvema novima. Pa se vprašamo: kje so nadomestne pinje namesto treh ali štirih, ki so jih Stavbenikove! mirno podrli, kljub temu, da so zaščitena kot naravna vrednota. Zdaj ko je šel Stavbenik v franže, kdo jih bo nadomestil? Pa drevesa na dvorišču italijanske šole in tista v parku na Velikem trgu, na Dantejevi ulici ali v parku med Nazorjevo in Oktobrsko. Če jih že nadomeščamo jih nadomeščamo z grmovnicami, kar seveda ni isto. Tudi drevesa v ulici Emi-lia Driolija so padla, menda zato ker so ciprese alergeni, toda menda so zdaj alergeni tudi listavci. Vemo, da imajo drevesa svoj vek trajanja, toda ali res padajo samo tista, ki so že preživela svoj vek?
Včasih zaradi dreves ne vidimo gozda, še večkrat zaradi gozda ne vidimo dreves. Zato je prav zanimivo, da se na tovrstni “gradbeni poseg” ni pritožil nihče od tam stanujočih, ampak je problem počakal na avtorja rubrike. Ta je med “inšpekcijskim pregledom” v Livadah naletel na to gradbeno umetnino, za katero je najprej mislil, daje nekakšen ležeči policaj, vendar je kasneje izvedel, da so gradbinci tam vkopavali nekakšne inštalacije in ker so jih premalo vkopali so morali zgraditi nekakšen nadzidek. Pri tem niti pomislil ni na invalide, matere z vozički, kolesarje in ostale, ki zdaj enostavno ne morejo preko te gradbene ovire in jo raje uberejo po blatu.
Pa bi prav enako stalo, če bi ob tej nasilni nadgradnji z nekaj cementa naredili klančine po katerih bi se lahko zapeljali tisti, ki morajo zdaj naokoli in po zelenici ali blatu.
Upokojenci na sejem cvetja
Društvo upokojencev Izola vabi vse ljubitelje cvetja na sejem ORTO-GIARDINO v Pordenone, v soboto 2. marca 2013. Cena prevoza bo ca 15,00 EUR, odvisno od števila udeležencev.
Informacije v DU na Plenčičevi 3, v pon. med 9. in 11. uro in sredo med 15. in 17. uro, ali po telefonu štev. 6419 737. Prijave zbiramo do 18.02.2013.	Predsednik: Alojz Pečan
Odkar imajo mobilni telefon tudi kvalitetne fotoaparate našim občanom in bralcem Mandrača nič ne uide. Nadja Gregorovič iz Jagodja je na domačem griču odkrila to, nič kaj ugledno ohranjeno državno zastavo, ki jo je nekdo pozabil na drogu ali pa jo je kdo obesil sam, ker ni vedel kaj z njo. In to ravno na kulturni praznik.
Šola je srce vasi
Šola je srce vasi, ki bije že več kot 190 let in ob praznikih še močneje zatrepeta, saj takrat nismo v šoli le učenci z učiteljicami,ampak nas obiščejo starši, stari starši, sorodniki in ostali krajani. Ob teh priložnostih učenci pokažejo, da se v šoli naučijo mnogo več kot je zapisano v učnem načrtu, saj pokažejo svoje igralske in pevske sposobnosti, predvsem pa spoštovanje slovenskih praznikov, ohranjanje običajev, povezovanje s krajem, ohranjanje stika s krajani ter krepitev narodne zavesti.
V ponedeljek, 11. 2. 2013, smo obeležili slovenski kulturni praznik. Kot že tradicija narekuje, smo v šolo povabili pevke ženskega pevskega zbora KD Korte pod vodstvom Eneje Baloh in skupaj pripravili kulturni program. Naši učenci so zapeli skupaj s pevkami Zdravljico, nato so člani dramske skupine zaigrali z lutkami Zvezdico Zaspanko. Program se je nadaljeval s petjem »malega in velikega« zbora.
In tako kot se za vsako vas spodobi, smo tudi pri nas proslavo začinili z zvoki harmonike, na katero sta strumno zaigrala naša učenca Sara Benčič in Timotej Korenika.
Lepo je biti tu in če bi želeli postati del tega, pridite drugi teden na vpis v našo šolo, ki bo v četrtek, 21. 2. 2013, v prostorih podružnične šole Korte.	Željka Ličan Adamčič
Vabilo članom Društva bolnikov z osteoporozo
Društvo bolnikov z osteoporozo Izola vabi svoje redne in tudi nove članice k redni rekreativni vadbi (telovadbi). Več nas bo, bolj prijetno bo !
Mesečni prispevek je 15 eur.
Informacije in prijave na tel. št.: 040/270 040 ali 05/641 45 63.
Zimski urnik nordijske hoje na obali
Simonov zaliv: ponedeljek ob 16,00 četrtek in soboto ob 10,00 Bonifika: torek ob 17,00 (osvetljeno), Lucija: petek ob 10,00 Vsi udeležeci lahko izbirajo in kombinirajo več lokacij za vadbo.
Predzadnja
Res moraš biti junak
Res moraš biti velik junak, da si upaš, od zadaj, napasti starejšo ženico, ji iztržeš torbico iz rok in zbežiš v najbližjo ulico. Tega ne more storiti vsak. To lahko naredi le največji junak, ki je tako na psu, tako brez doze ali tako brez kinte za medico, da mu ne preostane nič drugega, kot da se loti takšnega podviga. Že res, da v denarnicah, ki jih starejše ženske še vedno rade odložijo v torbico, ki je kot ustvarjena, da jo kdo iztrga iz rok, navadno ni več kot nekaj evrov, ampak za prvo silo je že.
V	Izoli tega nismo bili vajeni in tudi zdaj nismo, čeprav se je v nekaj dneh zgodilo že drugič, kar daje misliti, da gre za istega junaka ali celo dva. Pred dnevi je (sta), ob mraku, napadel starejšo žensko v Koprski ulici, jo porinil na tla in ji skušal iztrgati torbico, vendar mu ni uspelo. Bila je premočna zanj, čeprav je bila kakšnih šestdeset let starejša od njega. Lahko bi mu bila babica.
V	ponedeljek, zgodaj popoldne, pa je bil napadalec še bolj v krizi, toliko, da je, spet izza hrbta, napadel starejšo žensko na Velikem trgu, na poti v trgovino, ji iztrgal torbico iz rok in zbežal proti najbližji ulici. Kasneje so torbico, seveda brez denarnice z dokumenti in par deset evri, našli pri gostilni na Sončnem nabrežju. Tokrat je bil že bolj pogumen, pa ne zato, ker bi napadel kakšno mlajšo osebo, ampak zato, ker je to storil sredi belega dne na kraju, kjer je vedno nekaj ljudi v okolici. In prav na to se zanašajo tudi kriminalisti, ki so že na delu.
Junaku (junakoma) pa dajemo v razmislek: Si predstavljate, da bi nekdo to storil vaši noni?	ur
Preprečili so katastrofo
Mornarjem izolske marine se morajo zahvaliti lastniki nekaterih tam parkiranih plovil, da se požar, ki je izbruhnil v petek zvečer, ni razširil na sosednja plovila. Zahvaliti se morajo mornarjem in slučaju, da se je to zgodilo ob uri, ko so mornarji ravno končali svojo izmeno in se odpravljali domov.
Kot je na forumu spletne strani_Morjeplovec.net zapisal in podkrepil s fotografijami ter videom Iztok Šušteršič, ki je bil prav tako priča dogodku, je ob 22.04 najprej odjeknila eksplozija, nato se je v zrak dvignila velika ognjena krogla. Požar se je izjemno hitro krepil, vendar so bili v nekaj trenutkih pri plovilu poklicni mornarji marine z velikimi gasilnimi aparati in požar omejili, izredno hitro so bili na mestu požara tudi poklicni gasilci iz Kopra, ki so ga dokončno obvladali.
Po pripovedi udeležencev gašenja je počilo prav med odhodom mornarjev z dela. Seveda so takoj pohiteli do platoja na keterem je bil tudi dvanajst metrov dolg gliser, ki je sicer last leasing hiše in ga je imel v najemu lastnik z Gorenjske. Gliser je zagorel na premcu, kljub temu pa gašenje ni bilo ravno brez strahu, saj mornarji niso vedeli, koliko goriva je v rezervoarjih čolna. K sreči so gasilni aparati s50, ki so jih takoj privlekli do kraja požara, omejili ognjene zublje, tako da so poklicni gasilci lahko požar dokončno pogasili, s plovila odstranili tudi poškodovane dele in odklopili akumulator. Gliser je, posebej v notranjosti, povsem uničen, zgorel je predvsem sprednji del, vzrok požara pa ugotavljajo preiskovalci. Med možnimi vzroki je tudi samovžig, lastnik enega od sosednjih plovil pa je menda že v popoldanskih urah slišal nekaj podobnega kot manjšo eksplozijo, vendar ni takrat opazil nič nenavadnega.	ur
Tako-le pa je končala barka na komunalnem privezu, ki jo je že pred leti Komunala zasegla, ker lastniki niso plačevali priveza. Zakaj je barka potonila se še ne ve, seveda pa je slišati tudi, da Komunala ni dobro skrbela zanjo. Zdaj so jo morali dvigniti s pomočjo potapljačev, kar seveda ni bo poceni, končala pa je na izolski deponiji.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
Prodam garsonjero v centru Izole - 040 199 749
KUPIMO
Hišo, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim, tel: 041 647 400
NAJAMEMO
-	Upokojeni par najame trisobno stanovanje na Šaredu. Ponudbe na naslov: Benko - Šared 42 6310 Izola
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
-	Odam 3 sobno stanovanje v Jagodju.Popolnoma obnovljeno,2 spalnici kuhinja, dnevna soba in kopalnica,shramba, pralnica, vrt, parkirno mesto je pred hišo. Stanovanje je opremljeno. Mesečna najemnina je 500 eurov .Vsi stroški so vključeni. Vseljivo 1. Marca, morda tudi prej .Po 15. uri sem dosegljiva na 041593819.
-	Oddamo garsonjero za daljše obdobje v Obrtni coni. 041 512 783
-	Oddam dvosobno stanovanje v Izoli družini ali študentom za daljše obdobje. Tel: 041 344 280
-	Oddam štirisobno stanovanje na Markovcu družini, delavcem ali študentom, za daljše obdobje. Tel: 041 344 280
Vozila in plovila
-	Izvenkrmni motor Johnson 4 ugodno prodam (150 Eur). Tel. 040 211 434
-	Ugodno prodam avto - Škoda Felicia karavan 1.3, letnik 1996, prevoženih 198.000 Km, tehnični do junija 2013, zelene barve. Cena 280 Eur
tel. 040 984 263
-	Prodam nov E-SKUTER zelo ugodno tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37
Razno
-	Prodam športno ribiško opremo- 040 199 749
-	Prodam 20 let stare oljke sorte belica, lokacija Šared nad izolo. Cena po dogovoru - 030 604 465
-	Prodam stekleno mizo dimenzij 90x90,raztegljivo na 180x90. Zgornja ploskev je iz kaljenega stekla,ogrodje kovinsko sive barve +6 kov.stolov sivo usnje.Cena 300 evrov. tel.041 936 005
-	Podarim elemente kuhinje. Tel 031 483 680
-	Odkupujem stare motorje, vespe in Tomos mopede, tel 041 234 570
-	Podarim dobro ohranjen jogi (90x200). Tel.: 041 679 743
-	Podarim omaro za dnevno sobo (regal), razstavljeno in pripravljeno v pritličju za odvoz.Tel: 031 559 383
-	Ugodno prodam brezhibno ohranjen sušilni stroj Candy (za 100
Delo
-	Za hitro in strokovno lektoriranje diplomskih nalog in vseh ostalih besedil v slovenskem jeziku brž pokličite na 041 884 573
-	Če potrebujete varstvo otroka na svojem domu v Izoli ali Piranu pokličite 59 letno upokojenko, tel 041 402 187
-	Gostilna Izola takoj zaposli natakarja in kuharja. Informacije: 041 345 605-
-	Iščem delo 051 726 857
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	Mlajša upokojenka nudim kakršnokoli pomoč na domu. Tel.: 040 804 941
Selma Bižal s.p.
RAZLIČNA POMOČ NA DOMU -čiščenje, likanje, gospodinjstvo ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJSKIH STAVB - pometanje hodnikov, stopnišč, pomivanje oken, vrat itd. DNEVNO ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ DNEVNA POMOČ OSTARELIM DNEVNO VARSTVO OTROK
Informacije na: 040 187 784
Dragi mami, noni in pranoni
Vidi Rožnik
Ob 9. obletnici v spomin
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti, celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
Kar je zapisano globoko v srcu, se s smrtjo ne more izgubiti.
Hčerki Vida in Albina z družinama, vnuki, pravnuki in vsi, ki so jo imeli radi
^ (grill	GRILL
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.