Informator krajevne skupnosti Mirna * št. 4 * december 1999 * Izhaja po potrebi Prispeli smo pred duri nove dobe, NOVEGA TISOČLETJA. Vznemirjeni smo. Kaj nam bo prineslo? Dobre želje kar vrejo iz srca. Spoštovane krajanke in krajani, ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE, VELIKO SREČE IN MIRU V ČASU BOŽIČA, V NOVEM LETU PA Avgust Gregorčič ŽEUE ZA NOVO TISOČLETJE Zdaj tisočletje odhaja in tisočletje z njim v daljne daljave, do kraja nam nerazumljivih globin..., mi pa še dalje hitimo, še vedno naprej se mudi in v nova prostranstva želimo, do konca skrivnostnih poti... predvsem USPEHOV, ZDRAVJA IN OSEBNE SREČE. in prav tja, do konca vseh cest naj sreča nam dneve krasi, naj vino v večerih svetli Svet krajevne skupnosti Mirna vse naše poti pod oblaki in tisoče novih zvezd naj mirne noči pozlati... l7TrN’ ŽIVILSKA INDUSTRIJA NA ZVESTA TRADICIJI MIRNI Mislimo, da krajanom Mirne ni prav preveč znano, da med večja predelovalna podjetja na Mirni spada tudi GUSTO, Avgust Gregorčič, s. p., ki ima sedež na Glavni cesti 9, svojo dejavnost pa ima vpisano v občini Trebnje in registrirano pri Okrožnem sodišču v Novem mestu. Ima pa svojo delovno enoto Presad v sosednji KS Gabrovka, ki leži na območju občine Litija, po cerkveni organizaciji pa spada v trebanjsko dekanijo. Družba spada po določilih Zakona o gospodarskih družbah med srednja podjetja. Zaposluje 54 delavcev. Po vsej Sloveniji, pa tudi v tujini, so poznani njeni sadni sokovi, sadni sirupi in tudi drugi izdelki te družba. Potrošnja sadnih sokov in nektarjev je v Sloveniji v letu 1998 znašala 20,4 I na prebivalca. V prodaji sokov v Sloveniji je v tem letu vodil Fructal z 49,7 % tržnega deleža, sledi avstrijska firma Rauch s 13 %, Presad s 5,6 % (Analiza - Slovenski trg brezalkoholnih pijač 1998, avtor: Marketing - Frančišek Polajžer, s. p. Ljubljana). Presad je med proizvajalci sadnih sokov uvrščen na 3. mesto, tako visoko zato, ker ima v svojem asortimanu več kvalitetnih sadnih sokov, manj pa različnih drugih pijač. Sredi letošnjega leta seje družba Gusto kapitalsko povezala z družbo Greda in v celoti zamenjala avstrijskega solastnika Esarom. Greda je tako s tremi solastniki - družbeniki - v celoti slovenska družba, kar je nedvomno, gledano s perspektive razvoja, zelo pomembno za obe firmi, njihove zaposlene, pa tudi za razvoj krajevnih skupnosti Mirna in Gabrovka. Kapitalska povezava in elementi odvisnosti po pravni zakonodaji narekujejo tudi organizacijo tesne poslovne povezanosti obeh družb in organizacijo medsebojnih skupnih poslovnih funkcij v bodočem poslovanju. Obe družbi pripravljata ambiciozno zastavljen skupni razvojni program za naslednja leta. Nadaljnja usmeritev Grede je v specializirano dejavnost proizvodnje izdelkov, ki jih živilska industrija uporablja kot surovine in dodatke v proizvodnji za živilske izdelke. Greda postaja tako poleg Etola iz Celja druga specializirana družba za proizvodnjo omenjenih izdelkov v Sloveniji in na območju bivših republik Jugoslavije. Tudi veliko držav v Evropi nima tako specializirane proizvodnje, vključno z Rusijo in državami bivše Sovjetske zveze. Družba Gusto pa s Presadom razširja asortiman obstoječih izdelkov in njim podobnih sadnih izdelkov v različnih pakiranjih, pospešeno pa organizira tesno poslovno sodelovanje s podobnimi podjetji iz Slovaške in Češke. Obe povezani družbi naj bi že v naslednjem letu iztržili 2,100.000.000.00 sit (21 milijonov DEM) s skupno 90 zaposlenimi. Po velikosti se bo tako ta poslovni sistem verjetno že uvrstil na 2. mesto v občini Trebnje, za sedanjih vodilnim podjetjem Trimo. Povezanost družb Gusto in Greda bo verjetno porodila tudi kako novo idejo za poslovno povezovanje živilske dejavnosti v Sloveniji, mogoče pa pred tem tudi na Mimi, saj prav živilska industrija na Mimi krepi svojo značilnost dejavnosti, prijaznost do ljudi in okolja. .GREJDA Slovenija Na veliki razstavi živilske industrije “DRINKS RUSSIA ” v Moskvi je lep skupni razstavni paviljon družb Greda in Gusto letos v novembru obiskalo zelo veliko predstavnikov iz več kot 80 podjetij živilske industrije iz različnih mest Rusije in drugih držav bivše Sovjetske zveze. IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 9. SEJA je bila dne 15. 09. 1999 ob 19. uri. Opravičeno odsotna: Stanc Jakoš in Edo Novak SKLEPI: 01. V zvezi z izgradnjo dovodnega cevovoda za bazen na Mimi bo potrebno zagotoviti sodelovanje inšpekcijskih služb, saj je nekaj primerov, ko se reka nad bodočim zajetjem pri Žukovcu močno onesnažuje. 02. Poslati moramo dopis na Cestno podjetje, da ceste od banke do bazena ter na Rojah II. in III. opremijo z ustrezno prometno signalizacijo za omejitev hitrosti in glede osnih obremenitev, da bi zagotovili večjo prometno varnost. 03.Sklenemo zavarovalne pogodbe za zavarovanje mrliške vežice, avtobusne postaje in kandelabre javne razsvetljave. 04. Zagotovili bomo prispevek v višini 250.000.00 sit za izvedbo sanacije mostu pri Žukovcu. 05. Društvu upokojencev Mirna na podlagi njihove prošnje finančne pomoči ne dodelimo. O prošnji bomo razpravljali na eni od naslednjih sej. 06. Dne 22. 09. 1999 bo sestanek članov sveta, na katerem bomo pripravili predlog plana za leto 2000. 07. Odobrimo nabavo 300 m3 gramoza za utrditev ceste Zabrdje - Mirna. 10. SEJA je bila dne 28. 10. 1999 ob 18. uri. Opravičeno odsotni: Jože Mandelj, Pavel Drčar in Srečko Križnik SKLEPI: 01 .Cestno podjetje ponovno opozorimo za izvedbo prometne signalizacije po 2. sklepu iz prejšnje seje sveta KS Mirna. 02. G. Jezernika pisno opozorimo, da odstrani zaščitno mejo. 03. Zagotovimo popravilo avtobusne postaje na Gomili v smeri proti Trebnjemu. 04. G. Marka Marina bomo povabili na sejo sveta v začetku leta 2000. Krajevna skupnost Mirna bo plačala betonske cevi za sanacijo ceste. 05. Elektroprom iz Izlak bo v dobrodelni namen izvedel kompletno elektroinštalacijo v hiši Andreja Pavlina. 06. KZB Mirna dodelimo finančno pomoč v višini 100.000.00 sit. 07. Pluženje cest - obnovimo pogodbe oziroma dogovore z izvajalci iz preteklega obdobja. 08. Pristopimo k pridobivanju ponudb za urejanje zelenic na Mimi. 09.Odobrimo nabavo trosilnika za posipanje peska in soli. 10. Badmintonskemu klubu TOM Mirna odobrimo finančno pomoč v višini 100.000.00 sit. 11. Pridobimo tolmačenje Odloka o ravnanju z odpadki na območju občine Trebnje. 12. Do naslednje seje sveta člani pripravimo predloge za program praznovanja novega leta. ZBOR KRAJANOV Svet krajevne skupnosti je sklical v torek, 7. decembra zbor krajanov krajevne skupnosti Mirna v domu TVD Partizan. Zbora seje udeležilo 63 krajanov, katerim ni vseeno, kakšna je Mirna danes in kakšna bo Mirna jutri. Na prelomu tisočletja je vodstvo krajevne skupnosti posredovalo krajanom izziv v zvezi z razmišljanjem in sprejemom osnovnih smernic razvoja na področju industrije, malega gospodarstva, obrti, trgovine, turizma in gostinstva, športa in kulture ter komunalne in cestne infrastrukture. Na zbor so bili še posebej vabljeni vodilni gospodarstveniki z Mirne, strokovni sodelavci občinske uprave z županom, ki pa se zbora ni udeležil zaradi bolezni. Po burni in dolgi razpravi je zbor sprejel naslednje zaključke: 01. Intenzivneje potrebno nadaljevati z uresničitvijo planiranih investicij po programu krajevnega samoprispevka. 02. Nadaljevati z aktivnostmi za izgradnjo športnorekreacijskega centra Mirna z ureditvijo kopališkega bazena. 03. Usmeriti vsa prizadevanja v izgradnjo športne dvorane na Mimi. 04. Zagotoviti zazidljive parcele za izgradnjo obrtne cone. 05. Nadaljevati prizadevanja po ustrezni ureditvi prometne infrastrukture na Mirni. 06. Nuditi vso možno podporo gospodarskim družbam pri pridobivanju novih delovnih mest za našo mladino. 07. Oživiti društveno dejavnost in jo podpirati. 08. Plansko pristopiti k nadaljevanju izgradnje komunalne infrastrukture. 09. Urediti izgled kraja in postaviti ustrezne oznake. 10. Urediti ustrezno oskrbo kraja z električno energijo, poiskati možnosti za ohranjanje čistega in zdravega okolja. V ŽIVLJENJU SE ČLOVEK NAJPREJ NAUČI HODITI IN GOVORITI. Pozneje se nauči sedeti mirno IN DRŽATI JEZIK ZA ZOBMI. (Marcel Pagnol) KAJ DELAMO? Kužno znamenje na izhodu z Mirne v smeri Mokronoga je potem, ko so delavci grmovje na prednjem delu okrog njega odstranili, pokazalo svoj obraz. Gre za objekt, ki je bil zgrajen nekje v 17. stoletju. Prav v tistem času so se ljudje otepali z različnimi nalezljivimi boleznimi, za katere ni bilo zdravil. Med njimi je bila ena najstrašnejših kuga. Kdor je zbolel za njo, je bil zapisan gotovi smrti. Ljudje so se obolelih izogibali, se zatekali v osamo in v izolacijo. Prostore so razkuževali z apnom. Verniki so iskali pomoč in zaščito tudi pri svetnikih. V ta namen so jim gradili kapelice, v katerih so svetnike upodabljali. Na Mirni je le eno kužno znamenje, v njem pa so freske Marije, Sv. Frančiška in Sv. Roka, ki je še posebej zavetnik obolelih s kugo. Kapelica je bila v letu 1975 obnovljena, obnovljene pa so bile tudi freske. Sanacijo je izvedla Jožefina Kreuser iz Celovca, umetnica in restavratorka, ki je bila zadolžena s strani avstrijske deželne vlade za restavracijo obeležij tudi na relaciji od Ljubelja do Celovca, ki nam je znana s popotovanj v Celovec. Ker je kužno znamenje ponovno načel zob časa, se je krajevna skupnost odločila, da naroči v spomladanskem času izvedbo sanacijskih in pleskarskih del. Prepričani namreč so, da urejenost kulturno-zgodovinskih znamenitosti našega kraja prav gotovo pripomore k lepšemu izgledu Mime. OBNOVA IN BLAGOSLOV KAPELICE IN KIPA NA SAJENICAH Slovesnost prenovljene kapelice in kipa je bila 29. avgusta. Naša kapelica, ki je posvečena Devici Mariji, zgrajena leta 1883, je odprtega tipa, saj ima polno le eno steno, ostale tri pa se odpirajo s polkrožnim lokom. Te vrste znamenj so začeli graditi v prvi polovici 19. stoletja. V skoraj 120 letih se je pogled in korak marsikoga, kije hodil tu okrog, ustavil ob njej. Včasih so se vaščani tu večkrat zbrali in molili, še posebej ob Marijinem mesecu maju. Zadnja leta pa je tu le vsako Veliko soboto blagoslov velikonočnih jedi in ljudje se zbirajo samo še zato priložnost. Leta 1972 je bila kapelica obnovljena, takrat sojo zaprli z lesom in vstavili lesena vrata, da bi jo zaščitili pred prahom, ker je tu vodila še makadamska cesta in se je zato v njej zelo prašilo. Lani smo se odločili, da kapelico obnovimo. In tako smo se letos lotili del, pri tem pa smo pazili, da jo ohranimo tako, kot je nekdaj že bila. Pri obnovi je sodelovala tako z delom kot z denarnimi prispevki cela vas. Na pomoč pa so nam priskočili tudi naši znanci in vaščani okoliških vasi z denarnimi prispevki, z delom in materialom pa tudi nekateri posamezniki in podjetniki, vsem se še enkrat prisrčno zahvaljujemo. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo nekaj povabljenih gostov, med njimi tudi narodna noša, veliko krajanov, smo imeli tudi kulturni program: pozdrav in govor vaščana, pel je mladinski cerkveni zbor, nekaj recitacij, govor in blagoslov g. dekana Janeza Petka. Najbolj pa smo bili veseli pohvalnih besed predsednika KS g. Janeza Bračka. Po slovesnosti je sledilo prijetno popoldne in pogostitev vseh povabljenih in vseh prisotnih, ki smo jo pripravili vaščani. Na koncu vsem še enkrat hvala, ki ste kakorkoli pripomogli, da se je zgodil tako pomemben dogodek za našo vas Sajenice. VAŠKI ODBOR ZANIMIVOSTI ZAKAJ TAKO? Mnogo Mimčanov, ki dnevno prečkajo mostiček za pešce preko Mime, seje tako spraševalo ob pogledu na dva nasilno izruvana in v reko Mimo odvržena prometna znaka pri mostičku. Prav gotovo je povzročitelj (povzročitelji) zbral v sebi precej gneva, moči in sovraštva (do koga ali česa?), da seje lotil vandalskega dejanja in povzročil krajevni skupnosti Mirna kar nekaj tisočakov škode, da je naročila postavitev prometnih znakov na prejšnje mesto. Ali so taka dejanja res v ponos nam, kulturnim ljudem? Tisti dan, ko se nismo SMEJALI, JE IZGUBLJEN. (Chamfort) SLAVICA LUNAČEK 10. novembra letos je Slavica Lunaček, nekdanja učiteljica z Mirne, praznovala svojo 100-letnico. Njeni nekdanji učenci, ki seje prav dobro spominjajo iz težkih časov vojne vihre in še po 2. svetovni vojni, nosijo danes že pet ali šest križev na svojih plečih. Lunačkova seje rodila 10. novembra 1899 v učiteljski družini. Službovala je med drugim tudi v Šmarjeti, v Šentrupertu in na Mirni. Njen mož je leta 1940 postal šolski upravitelj, saj je nasledil na tem delovnem mestu njenega očeta. Bilje simpatizer OF zato so ga leta 1942 zaprt. Ko je leta 1944 obiskal svojo družino na Mirni je bil zajet in zverinsko ubit. Gospa Lunačkova se je morala skozi življenje od tega obdobja dalje pehati za obstoj, njen cilj paje bil svojim otrokom dati primemo izobrazbo za dobro popotnico skozi življenje. Po vojni je bila nekaj časa celo nadzornica v Trebnjem, od tam paje odšla na službovanje proti Ljubljani z namenom, da bi njeni otroci imeli boljše pogoje za študij. Službovalaje v Mostah in v Šiški, upokojila pa seje leta 1954. Kljub upokojitvi je bilo potrebno še delati in prav delo ter skromnost in optimizem sta osnova, daje dočakala tako visok jubilej, ki gaje praznovala v krogu svojih najdražjih v Domu starejših občanov v Šiški v Ljubljani. Marsikateremu krajanu Mirneje gospa Lunačkova ostala v lepem spominu. Ob njenem jubileju ji iskreno čestitamo in ji želimo predvsem trdnega zdravja. Uredništvo Krajana IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MIRNA SKRB ZA MNOŽIČNOST Za nas ni več pomembno, kaj smo delali v mladosti, pomembneje to, da si čimbolj polepšamo vsak dan, ki nam je podarjen in čaka, da ga izpolnimo z radostjo. Lep je, ker je nov, zato ne štejmo tistih, ki so minili. Poleg neštetih osebnih aktivnosti nikdar ne pozabimo tudi na druženje s prijatelji in znanci. V sekciji za pohodništvo našega DU si za to še posebej prizadevamo. Pogosto organiziramo pohode po bližnjih gričih, pa tudi v gore. Vodja sekcije se vedno trudi, da pridobi čimveč udeležencev za taka prijetna in koristna potovanja. Enostavneje, ko se odpravimo peš že iz domačega kraja, nekoliko težje pa, ko se moramo peljati sto, ali več kilometrov do izhodiščne točke. Taki pohodi pogosto vodijo višje v gore. Da nihče ne bi bil prikrajšan, se tudi teh pohodov lahko udeleži vsakdo. Del skupine lahko gre proti vrhu, za tiste, ki pa iz kakršnihkoli vzrokov tega ne morejo, pa jc priskrbljeno dovolj drugih možnosti. Nekateri se povzpnejo na nižje vrhove, drugi pa se lahko udobno sprehajajo po okolici. Po nekaj urah pa se zopet vsi zbero na enem kraju. Takšen prijeten pohod je bil nedavno tega v Snežniško pogorje. Večja skupina se je odpravila na Veliki Snežnik, manjša pa se je vesela sprehajala na Sviščakih. V popoldanskih urah smo se vsi odpeljali z avtobusom na kosilo k Močilniku, od tod pa po sproščenem klepetu in petju proti domu. Tone z Okroga ZAKLJUČEK LETOŠNJEGA POHODNIŠTVA NA DEBENCU To je bil novembrski dan, ki si ga bomo zapomnili. Po vsej državi so strašila snežna neurja. Pripravljali smo si že petrolejke in sveče, pa tudi drva, če bi zmanjkalo elektrike. Ozračje je bilo polno opozoril, naj ne hodimo od doma, če to ni nujno potrebno. Paje prišlo naslednje jutro. Bilo je čisto, spokojno in tiho. Pokrivala nas je modrina neba, sončni žarki so se poigravali z neštetimi biseri, ki so krasili vsako vejico in pokrivali naše hribčke. To jc bil dan poln svetlobe, poln moči, ki seje pretakala med ljudmi, poln dobre volje in veselja. Ni bilo potrebno razmišljati, kako ga izkoristiti. Vse to je bilo že izmišljeno. Mimski pohodniki smo ta dan proslavili zaključek dokaj uspešne sezone. Pravzaprav smo jo zaključili z Martinovim pohodom na Čatež in s pohodom iz Litije preko Čateža na Mimo. Ta dan paje bil kronan s prijetnim pohodom na Debenc. To je bil pravzaprav letos že drugi pohod na ta vrh. Aprila smo organizirali tukaj srečanje pohodnikov iz vse trebanjske občine. Na Debencu je bila zaključna prireditev in z njo prijeten obračun letošnjih prehojenih poti. Nad štirideset udeležencev je obujalo spomine na številne pohode, ki so vtisnili v duše prijetne občutke na vsak korak po mehkih tratah in trdnih skalah naše domovine. Ivan je najprej, kot vodja pohodništva, izročil v imenu vseh darila dvema jubilantkama, ki sta praznovali okrogli obletnici rojstva. Nato je na kratko, kot se spodobi za tako prireditev, orisal letošnje prehojene poti, pa tudi o delu v prihodnjem letuje navrgel nekaj besed. Letošnjo sezono smo začeli z zimskim pohodom na Okrog, od koder smo se preko številnih ovir, kot so zidanice na Oplenku, do večera komaj vrnili na Mirno. Sledil je vsakoletni pohod po Jurčičevi poti. Pozneje pa smo skozi vse leto občudovali naše Dolenjske griče in tudi v visokogorje smo se podali. Med ostalim smo se povzpeli na Čmo prst in na Snežnik. Kljub večkrat neugodnemu vremenu smo spravili pod streho in tudi v spomin trinajst pohodov. S tem se lahko enakovredno uvrščamo med najbolj delovna društva v državi. Razveseljivo je, da se te vrste razvedrila udeležuje vse več ljudi. Povprečno je na pohodih okoli petdeset ljubiteljev narave. To je lep uspeh, če se spomnimo prvega pohoda pred petimi leti, ko naj je bilo le nekaj nad deset, se spominja Ivan, kije takrat prevzel organizacijo tega dela. Greh bi bil, če bi se z Debenca vrnili takoj po kosilu. Glasba je opravila svoje in dvignila na noge vsakogar, ki rad hodi in enako rad tudi pleše. Hoja s hriba je bila ta večer sicer bolj spolzka, pa kaj to, saj nam je na bele poti svetila luna, grel pa nas je cviček iz naših goric. Tone z Okroga KORAKI V PRETEKLEM LETU Božo Ponikvar je trenutno najboljši balinar med upokojenci na Mirni. Prejel je pokal za 1. mesto iz rok predsednika DU Mirna Marijana Umeka. Komaj smo pospravili letošnje pridelke, pa nam je gričke že pobelil sneg. Prišel je čas obračuna vsega, kar smo pridelali v preteklem letu in kar nam je podarila narava. Če smo z obračunom zadovoljni, bomo prijetneje praznovali letošnji zaključek in se veselili prihajajočih dni. Naše DU sije na začetku leta na občnem zboru zastavilo precej nalog. Sedaj je tudi za nas prišel čas obračuna. Spomnili se bomo na prehojeno pot, vi pa boste povedali svoje mnenje, kadarkoli ali vsaj na občnem zboru takoj na začetku prihodnjega leta. V preteklem januarju je bil izbran novi devetčlanski upravni odbor, ki paje izvolil pet komisij in odborov za lažje in bogatejše delo. Najmasovnejše so upokojenci in tudi drugi udeležujejo zabave in rekreacije, kar organizira Odbor za pohodništvo in družabne prireditve. V preteklem letuje bilo organiziranih štirinajst pohodov po Dolenjski in v visokogorje. Koncem aprila je bilo v naši organizaciji srečanje pohodnikov iz vse trebanjske občine. Prav tako smo poleti organizirali srečanje upokojencev na občinski ravni na Debencu. Pozno v jeseni nismo pozabili na martinovanje, na zaključno prireditev pohodnikov na Debencu in seveda tudi silvestrovanje ne sme manjkati. Sorazmerno veliko ljudi sodeluje v različnih športnih panogah. Balinarji so živahni skozi vse leto, razen takrat, ko so temperature pod lediščem. Prirejajo medsebojna tekmovanja in tudi na Športnih igrah upokojencev Dolenjske so sodelovali, kot tudi vse ostale športne ekipe. Kegljanje bi verjetno imelo še več pristašev, če ne bi bili vezani na kegljišče v Novem mestu. Tudi strelci se vozijo ves čas na trening v Trebnje, upamo pa, da bodo naslednje leto lahko vadili doma na Mimi. Precej priljubljeno je igranje pikada, kije na sporedu skozi vse leto, le morda kakšen mesec poleti ne. Sedaj pozimi bo tudi igranje šaha bolj zaživelo, v prihodnjem letu pa upamo, da bomo ustanovili žensko ekipo za balinanje. S tem bodo vse športne panoge sestavljene iz ženskih in moških ekip. V komisiji za zdravstvo, socialo in stanovanjske zadeve je organizirano skozi vse leto merjenje krvnega tlaka v našem klubu. Organizirani so občasni obiski bolnikov na domu in sodelovanje pri vsakoletnem srečanju osemdesetletnikov. Odbor za kulturo je spomladi ustanovil pevski zbor, ki pridno vadi in je že nastopil na Srečanju upokojencev na Debencu. Odbor je pripravil kulturni program na tem srečanju in organiziral obisk gledališke predstave na Muljavi. V bodoče bo več obiskov gledališča v Ljubljani. Med ostalim je bilo tudi letošnje informiranje o delu društva dokaj bogato. O vseh prireditvah smo poročali v krajevnih listih, v nekaj časopisih in v reviji Vzajemnost, na zgradbi našega društva paje nameščena vitrina za oglase. V njej nikdar ne manjka aktualnih obvestil in vabil, želimo pa, da bi še bolj uporabljali ta način obveščanja. Ob koncu leta smo lahko zadovoljni z doseženim, želimo pa si, da bi bilo drugo leto še bogatejše in da bi se vseh naših dejavnosti udeleževalo še precej več ljudi in nam pomagalo z novimi idejami in nasveti. Družili se bomo na pohodih, v športu, na kulturnih prireditvah in tudi na naš klub ne smemo pozabiti, ki vas gostoljubno vabi skozi vse leto. Ko bomo preboleli bolezen zaprtosti vase in se več družili z vsakomer, šele takrat bomo lahko zares srečni. Za Upravni odbor DU Mirna Vici Ambrožič NAROBE SVET Pogosto zdaj menjujemo denar in gospodarje, kar danes v zvezde kujemo, na to že jutri pljujemo; na novce in vladarje. - Zastonj smo se upirali so s silo nas natirali, da progo smo razdirali. Zdaj progo spet popravljamo potiho pa zabavljamo -na glas je prenevarno, ozračje je soparno! Da bomo res enaki vsi, da kapital se uniči, zdaj Volk, Bonač in Šarabon ter drugi taki tiči, v arestu so zaklenjeni imetja pa oplenjeni. In zdaj smo res enaki vsi sami - siromaki! Kdor ječe znotraj videl ni je danes bela vrana; tatov v arestu nič več ni, elita tam je zbrana: Iz vseh poklicev in stanov "politične propalice," po luknjah so natlačeni, kot v škatlici vžigalice - Oni, ki v luknjo spadajo, zapirajo in vladajo. Tako iz svobodnih ljudi postali smo heloti, če to komu pogodu ni, pa brž se spravi s poti, da obče zadovoljnosti in reda nam ne moti. Za Judeža se proglasi in strojnica ga pokosi! Iz doma se prosvetnega blišči rdeča zvezda; kot jajca leže kukovca ne v svoe - v tuja gnezda... Sevnica, 17. IX. 1945 EKOLOŠKI KOTIČEK EKOLOGIJA Ker danes kar prepogostokrat uporabljamo ta pojem, je prav, da ga na tem mestu tudi razjasnimo. Ekologija je biološka veda, ki preučuje odnose med organizmi ter njihovim živim in neživim okoljem oziroma strukturo in delovanje eko sistemov. Ekologija izhaja iz posameznih organizmov (subjektov) k njihovemu zdmževanju; pojasniti skuša razporeditev in raznovrstnost življenja na zemlji. Pojma “ekologija, ekološki” se neredko (neustrezno) uporabljata za pojma “okolje, okoljski”, ki kažeta širša razmerja, ker zajemata tudi človekove vidike življenja. Zato govorimo o okoljski politiki ali vzgoji in izobraževanju, zakonodaji itd., ki upoštevajo tudi ekološka načela, zakonitosti narave in značilnosti žive narave. (Povzeto: Leksikon okolje in človek - Avguštin Lah) O TOPLOTNIH ČRPALKAH (povzeto iz gradiva ERS) Toplotne črpalke so naprave, ki ohlajajo okoliški zrak ali talno vodo in tako pridobljeno energijo nudijo za ogrevanje prostorov in/ali sanitarne vode. Sestavljene so iz enakih delov kot hladilniki, le da izkoriščamo topli del naprave, odpaden pa je ohlajen zrak ali talna voda. Da bi to delo opravile, potrebujejo toplotne črpalke električno energijo za pogon kompresorja. Za vsako enoto vložene električne energije nam proizvedejo okoli tri enote toplotne energije pri temperaturi, ki ne presega 55 stopinj C. Razmerje je odvisno od temperature zraka ali vode, pri temperaturah, okoli ledišča vode ali malo pod njim je izkoristek sistema slabši (1,5 do 2). Čeprav trošijo električno energijo, so te naprave energetsko zelo učinkovite in zato tudi širše koristne: • v primerjavi z električnimi pečmi in kotli porabijo okoli trikrat manj električne energije za enak učinek, • če so kombinirane z zalogovnikom toplote, ali še bolje, s talnim ogrevanjem, lahko izkoriščamo le cenovno nižjo, nočno ceno električne energije, kar koristi tudi elektrogospodarstvu, ki ima ponoči presežke električne energije, • odpadno ohlajeno vodo ali zrak lahko uporabimo (poleti) za hlajenje prostorov ali shramb (gostinstvo, trgovine s hrano,...), • tako kot hladilniki so tudi toplotne črpalke zelo trajne in zanesljive naprave, ne zahtevajo posebnega vzdrževanja, upravljanje pa je povsem avtomatizirano, • investicija v toplotne črpalke se s privarčevano energijo povrne v treh do petih letih, naprava pa lahko obratuje več desetletij brez večjih popravil. S toplotnimi črpalkami ogrevamo praviloma individualne objekte, večje objekte (hotele) pa le takrat, ko je na istem mestu tudi izvir termalne vode. Na območju z blagim podnebjem so primernejše toplotne črpalke zrak - voda (hladijo okoliški zrak in ogrevajo vodo v sistemu centralnega ogrevanja) ali zrak - zrak. Na območju z ostrejšim celinskim podnebjem so pozimi temperature zraka nizke, zato so primernejše toplotne črpalke voda - voda: talna voda ima tudi pozimi temperaturo okoli 12 stopinj C, kar je dovolj za nemoteno obratovanje s solidnim izkoristkom. Če je izbor sistema prilagojen krajevnemu podnebju, sta le dve omejitvi za njegovo vgradnjo: ogrevalni sistem mora biti prilagojen nizkotemperaturnemu ogrevalnemu viru, pri izkoriščanju podtalnice pa velja, da vrtine ne smejo biti preblizu. ALI SMO OČISTILI DIMNIKE? Letošnja zima seje pričela zelo zgodaj, s tem pa smo bili primorani pričeti tudi s kurjenjem. Prav zgodnja kurilna sezona je marsikoga presenetila, da ni pravočasno naročil čiščenja dimnika. Toda dimniki v stanovanjskih hišah predstavljajo potencialno nevarnost za požar. Zaradi dimniških požarov, kijih lahko obravnavamo kot nenevarne, pa se pogostokrat zgodijo tudi krovni požari. Lahko zagori ostrešje ali elementi, ki so v neposredni bližini dimnika. Prav v naši krajevni skupnosti smo že imeli do sedaj en primer, ko smo morali zaradi dimniškega požara posredovati gasilci. Da bi se pred morebitno nezgodo ob vžigu dimnika zavarovali, gasilci priporočamo, da krajani naročijo čiščenje dimnikov, v kolikor pa bi do požara prišlo, pa je prav, da se seznanimo tudi z načinom gašenja požara v dimniku. Plini, ki nastajajo pri izgorevanju, imajo manjšo specifično težo kot zrak. Že pri 200 °C so za okoli 25 % lažji od zraka, kar omogoča hiter izhod plinov iz dimnika. Kadar gorijo smolnate saje, moramo omogočiti, da zgorijo do konca. Od časa do časa moramo spustiti z vrha navzdol železno kroglo, da preprečimo zamašitev dimnika. Če v dimniku tako močno gori, da preti nevarnost razširitve požara, moramo pričeti gasiti dimnik s sredstvi za suho gašenje, to je z gasilnim prahom ali COr Pri gašenju moramo oblak prahu usmeriti navzgor skozi dimniška"vratca, ki so pod tistimi, kjer je požar nastal. Z vodo ne smemo gasiti, ker bi dimnik počil. Voda bi se namreč uparila in svojo prostornino povečala za 1700-krat. Če bi na primer zlili v dimnik 10 litrov vode, bi nastalo poleg plina, ki je v dimniku, še 17 m3 pare. Ta bi dimnik raznesla. Ker iz vročih saj naglo puhtijo plini, se večkrat primeri, da iz dimnika bruha visok plamen. Žaradi visoke temperature se močno segreva notranja stena dimnika. Na ta način pride do napetosti v steni, ki povzročijo manjše ali večje razpoke. Saje, ki gorijo v dimniku, lahko dosežejo temperaturo do 1300 °C, to pa je temperatura, pri kateri že razpada opeka. Tako lahko že temperatura, kije nižja od 1300 °C, vžge lesene grede v neposredni bližini dimnika. Pri gašenju moramo preprečiti širitev požara v neposredno okolico. Spremljati je potrebno stanje dimnika od tal do podstrešja, priporočamo pa predvsem to, da takoj pokličete gasilce na številko 112, da bodo strokovno pristopili k gašenju. PCD MIRNA Kristijan MOŽINA OBVESTILA - OGLASI ORGANIZACIJA ZIMSKE SLUŽBE Krajevna skupnost Mirna je tudi letos organizirala zimske službe, saj je zima dokaj hitro pokazala svoje zobe. Veseli smo, da nas ni prehitela. Pluženje uličnega sistema na Mirni in cest v krajevni skupnosti poteka na naslednjih cestah: • Sevnica - Gorenjska Gora • Sevnica - Škrjance • Brezovica - železniška postaja Gomila • vas Gomila do Drčarja • odcep Lanšprež • odcep Jersovec - dolina • odcep Zabrdje - Pod Radovnica ter • odcep Kremen - Trbinc - Mirna prevzela v izvajanje Komunala Trebnje. Državne in lokalne ceste in sicer: • Gomila - Brezovica • Brezovica - Velika Loka • Brezovica - Sevnica - Zagorica - Križ • Migolica - Cimik - Gor. Ravne • Zabrdje - Praprotnica - Rodine • Mirna - Debenec • Mirna - Mokronog • Mirna - Gorenja vas - Sevnica, Ceste, ki so v upravljanju Cestnega podjetja Novo mesto, pa Cestno podjetje tudi pluži. Z istimi izvajalci kot v zimi 1998/99 bomo poskrbeli tudi za pluženje cest na relacijah: • Stan - Debenec, • Sajenice - Migolska Gora, Selo - Kozjek, Selo - Kalce, •Zagorica in okolica. Ume postavke in ostali pogoji pluženja so z vsemi izvajalci dogovoijeni. J. J. K. STAVBNA ZEMLJIŠČA NA ROJAH V občini Trebnje primanjkuje zazidljivih stavbnih parcel, saj je povpraševanje večje od ponudbe, temu primerno pa se seveda gibljejo tudi cene. Zanimivo pri vsem tem je to, da pa imamo na Mirni na Rojah na razpolago šest zazidljivih in komunalno urejenih stavbnih parcel, kijih Občina Trebnje tudi prodaja. V Dolenjskem listu 14. 10. 1999je bil objavljenjavni razpis za oddajo nezazidanih stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, poslovno-stanovanjskih hiš in stanovanjskih hiš z obrtno delavnico. Gre za naslednje parcele: a) pare. št. 31/16 travnik v izmeri 902 m2 • 3,482.949.50 sit b) pare. št. 31/17 travnik v izmeri 838 m2* 3,236.189.50 sit c) pare. št. 31/18 travnik v izmeri 839 m2 • 3,240.052.00 sit d) pare. št. 31/20 njiva v izmeri 2074 m2 • 8,009.377.00 sit e) pare. št. 31/23 travnik v izmeri 2007 m2 • 7,750.636.50 sit f) pare. št. 31/21 njiva v izmeri 675 m2 in pare. št. 30/2 travnik v izmeri 672 m2 • 5,201.847.00 sit vse vpisane pri vi. št. 1331 k. o. Mirna. V ceni posamezne parcele je opredeljena odškodnina za zemljišče, stroški komunalne opremljenosti in stroški priprave zemljišča. Občinska uprava je zbirala prijave na razpis do 30. 10. 1999, toda v odprtem roku na razpis se ni prijavil nihče. Razpis je bil torej neuspešen, kar pomeni, da ga bo potrebno ponoviti in če tudi drugi razpis ne bo uspel, lahko občina zemljišča odproda s sklenitvijo direktne pogodbe. Možni interesenti lahko vse informacije o teh zemljiščih dobijo na občinski upravi Občine Trebnje. J. J. K. Uspeh stopi v glavo le TAKRAT, ČE V NJEJ OBSTAJA ZAHTEVANA PRAZNINA. (Manfred Hinrich) UPORABNOST PRENOSNIH TELEFONSKIH APARATOV NA MIRNI Končno smo uspeli tudi v Mimski dolini zagotoviti NMT in GSM signal z vključitvijo bazne postaje na lokaciji Hom nad Šentrupertom. Po vključitvi sredi septembra smo opravili meritve, s katerimi smo potrdili pričakovanja glede delovanja te bazne postaje. Digitalni GSM signal sedaj seže od Mime do Mokronoga in še naprej proti Tržišču, medtem ko analogni NMT še dlje. Trenutno je v gradnji še bazna postaja na RTV pretvorniku Svibno. V načrtih pa imamo še izgradnjo dodatne antene na isti lokaciji, ki bo usmerjena neposredno v kraj Mirna, s čimer naj bi se izboljšala pokritost notranjosti zgradb v kraju. Drugo leto naj bi gradili še eno bazno postajo v Mokronogu. V načrtu pa je tudi postavitev bazen postaje me Tržiščem in Krmeljem. Tako v družbi Mobitel intenzivno delamo na nadaljnji izgradnji GSM in NMT omrežij, s čimer bo naš signal segel tudi v oddaljene kotičke. MOBITEL Slovenski operater NMT Er CSM Vodja službe za tržno komunika cijo in odnose z javnostmi Urša Manček POTEK IN NAPREDOVANJE IZGRADNJE TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA NA OBMOČJU CENTRALE NA MIRNI Še pred zadnjimi snežnimi padavinami v letu 1999 smo na območju Mirne zaključili zadnja večja gradbena dela in položili nove telekomunikacijske kable na približno 10 km tras na območju centrale na Mimi. Izvršiti bo potrebno še nekatera zaključna gradbena dela, zlasti na ulici Roje in montažna dela na kablih in v centrali. Gradnja novega telekomunikacijskega omrežja na Mimi je v letu 1999 potekala po planu in brez večjih težav. Zahvaljujemo se vsem lastnikom tangiranih zemljišč za zaupanje, zlasti v vaseh Stara Gora, Praprotnica, Zabrdje, Slovenska vas, Trstenik, Glinek, Volčje Njive in naselju Mima. V dneh, ki še ostajajo do izteka leta, se bomo potrudili pospraviti in urediti trase tam, kjer zaradi različnih razlogov to še ni bilo storjeno. Hkrati prosimo za razumevanje tam, kjer dela še potekajo in naprošamo lastnike zemljišč za kompromisne rešitve tangenc, kjer se še nismo uspeli uskladiti. Pred iztekom tisočletja želimo doseči dogovor o poteku nekaterih tras v Volčj ih njivah in v Stari Gori. V letu 2000 bomo z gradnjo novega omrežja nadaljevali v smeri Mirna -Zabrdje - Gomila - Brezovica - Sevnica in Slovenska vas - Rakovnik. V omenjenih vaseh je še veliko naročnikov vključenih v “dvojične” priključke oziroma na telefonsko napeljavo slabe kvalitete. Takšno stanje v prihajajočem tisočletju interneta ni sprejemljivo, zato moramo z izboljšavami nadaljevati. Krajanom v letu 2000 želimo veliko zdravja in uspešnih pogovorov. Marko KOVAČIČ, univ. dipl. ing. elektrotehnike NAVADA VREDNA POSNEMANJA Družinska hiška na Migolici, za katero se je zavzela in vpregla krajevna organizacija Rdečega križa na Mimi ter preko nje razne delovne organizacije in posamezniki, se počasi, vendar vztrajno približuje fazi, ko bo sposobna družini Pavlin ponuditi osnovne bivalne pogoje. V teh dneh je dobila električno napeljavo. Predsednica KO RK Štefka Gregorčič kar ni mogla do sape, ko jo je po telefonu poiskal Janez Vidmar, direktor 75 članskega kolektiva ELEKTROPROM, d. o. o. IZLAKE, s sporočilom, da na Mimi napeljujejo kabelsko televizijo in da se pri večjih poslih v nekem kraju navadno vključijo tudi v kakšno humanitarno akcijo. “Iz Krajana smo izvedeli za vašo akcijo in če se strinjate, se bomo vključili tako, da bomo v hišo na Migolici inštalirali električno napeljavo, se pravi, naš material, naše delo”. Rečeno - storjeno! Delavci Elektroproma, ki so izvedli inštalacijska dela. Hvala v imenu družine Pavlin, v imenu krajevne organizacije Rdečega križa Mirna in vseh (kot bi rekel Prešeren), ki v srcu dobro mislimo! NOVOSTI V KRS MIRNA RAZŠIRJENA PROGRAMSKA PONUDBA, VKLJUČEN TUDI PROGRAM NOVOMEŠKE LOKALNE TV POSTAJE - VAŠ KANAL Pred kratkim smo našli tehnično rešitev za sprejem in distribucijo programa novomeške lokalne televizijske postaje VAŠ KANAL. Na vašem TV sprejemniku ga lahko najdete na kanalu K29, vendar le tisti, ki ste priključeni na KRS omrežje; stanovalci v blokih, ki so priključeni na skupinske antenske naprave, programa ne morejo spremljati. Po nekaj dnevni prekinitvi otroškega programa CARTOON - distributer programa je uvedel digitalno kodiranje, smo pridobili dekoder. Tako lahko omenjeni program ponovno spremljate preko KRS omrežja. Lastniki individualnih satelitskih sprejemnikov programa CARTOON brez dekodeija ne morejo gledati. Nekateri naročniki ste nas opozorili na motnje - nekaj sekundne prekinitve pri sprejemanju programa POP TV. Omenjene težave je povzročala okvara na oddajniški opremi med študijem POP TV v Ljubljani in oddajniškim omrežjem. NOVOLETNA DARILA ZA NOVE NAROČNIKE! Vsem naročnikom, ki se bodo od 25. novembra do 31. decembra 1999 priključili na omrežje KRS, bodo ob priklopu prejeli darilo v vrednosti 5000 SIT. Prijave za priklop in druge informacije na telefon podjetja Elektroprom 0601/74-022 vsak delovnik od 07.00 do 15.00. SPISEK TV PROGRAMOV V KRS MIRNA Zaradi razširjene programske sheme na svojem TV sprejemniku preverite, če imate nastavljenih vseh 30 programov. V KRS se prenašajo tudi radijski programi na UKV področju (88.5 - 108 MHz). ST. KANAL FREKV. PROGRAM TTX BAND 1 K 6 182,25 SLO 1 DA VHF III STEREO 2 K 7 189,25 SLO 2 DA VHP III STEREO 3 K 8 196,25 POP TV DA VHF III STEREO 4 K 10 210,25 A KANAL NE VHF III STEREO 5 Kil 217,25 GAJBA TV NE VHF 111 6 K 12 224,25 TV 3 NE VHF III 7 Sli 231,25 HTV 1 DA VHF H STEREO 8 S 12 238,25 HTV 2 DA VHF H STEREO 9 S 13 245,25 HTV 3 DA VHF H STEREO 10 S 14 252,25 PRO 7 DA VHF H STEREO 11 S 15 259,25 SAT 1 DA VHF H STEREO 12 S 16 266,25 VIVA 1 DA VHF H STEREO 13 S 17 273,25 BBC WORLD DA VHF H STEREO 14 S 18 280,25 CNN DA VHF H STEREO 15 S 19 287,25 TV 5 DA VHF H 16 S 05 133,25 RT L DA VHF L STEREO 17 S 06 140,25 RTL 2 DA VHF L STEREO 18 S 07 147,25 SUPER RTL DA VHF L STEREO 19 S 08 154,25 CARTOON / TNT DA VHF L 20 S 09 161,25 DSF DA VHF L STEREO 21 S 10 168,25 EUROSPORT DA VHF L 22 K 21 471,25 RAI UNO DA UHF IV STEREO 23 K 22 479,25 ZDF DA UHF IV STEREO 24 K 23 487,25 N3 DA UHF IV STEREO 25 K 24 495,25 MTV DA UHF IV STEREO 26 K 26 511,25 ARD DA UHF IV STEREO 27 K 27 519,25 KABEL 1 DA UHF IV STEREO 28 K 28 527,25 3 SAT DA UHF IV STEREO 29 K 29 535,25 VAŠ KANAL NE UHF IV 30 K 37 599,25 VOX DA UHF IV STEREO NOVA ŠTEVILKA DEŽURNEGA TELEFONA: OPOMBA TNT: od 22.do 06. Dežurni vzdrževalec je dosegljiv vsak dan od 07.00 do 21.00 ure na telefon 041 / 605 687. IZ ŠOLSKE KRONIKE OSNOVNE ŠOLE MIRNA Zaključek šolskega leta 1998/99 jc že kar krepko za nami in ker se bliža konec leta 1999 je prav, da vam predstavimo vsaj nekaj iz življenja in dela naše osnovne šole. Naj pričnem kar z učnimi rezultati. Od 343 učencev je uspešno napredovalo 339 učencev ali 98,83 %. Učenci prvega in drugega razreda so bili opisno ocenjeni, med drugimi je bilo 72 odličnih (26,96 %), 73 pravdobrih (27,34 %), 75 dobrih (28,1 %) in 43 zadostnih (15,73%). Med odličnjaki prevladujejo dekleta (61 %), med zadostnimi pa fantje (74 %). Vseh osem let so bili odlični: Meta Kržan, Lea Holc, Inka Plauštajner - Gerkšič, Matej Zaplotnik, Jasmina Jakopin, Ira Kolbezcn in Karmen Romozi. Največ priznanj za svoje znanje pa je prejela Meta Kržan. Učenci so osvojili eno zlato in tri srebrna Vegova priznanja, dve srebrni Cankarjevi, dve srebrni priznanji iz nemškega jezika, prvo mesto v državi iz znanja angleškega jezika ter dve srebrni priznanji, tri srebrna Preglova priznanja, dve srebrni Štefanovi priznanji, osem srebrnih priznanj iz zgodovine, srebrno priznanje za projektno nalogo iz zgodovine, drugo mesto v državi iz znanja geografije, srebrno priznanje iz logike in dve zlati priznanji iz Vesele šole. Petra Peskar je med učenci OŠ PP v kategoriji A9 - obdelava tekstila osvojila prvo mesto v državi. Učenci so se odlično odrezali tudi na področju različnih športnih tekmovanj v občinskem, regijskem in državnem merilu. Na njih je sodelovalo 240 učencev. Med njimi je 41 učencev osvojilo kar 84 prvih, drugih in tretjih mest. Najbolje sta se odrezali sestri Špela in Urška Silvester. Za dosežene rezultate je na koncu šolskega leta prejelo zaslužene nagrade 115 učencev in učenk. Učenci osmih razredov so se vsi vpisali v srednje šole in sicer: 29 v štiriletne in 9 v triletne šole. Prevladujejo gimnazijci. Učenci, ki so želeli poglobiti svoje znanje so se vključevali v dodatni pouk pri slovenščini (54), matematiki (53), nemščini (61) in kemiji (17). Petindevetdeset učencev je obiskovalo fakultativni pouk angleškega jezika. Učenci, ki so težje sledili pouku, so obiskovali dopolnilni pouk. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda so se lahko vključili v dva oddelka PB. Pouk in dejavnosti ob pouku so izvajali domači učitelji in devet zunanjih sodelavcev. Vse jc potekalo brez večjih zapletov. Pri posameznih predmetih jc bilo potrebno zaradi daljših odsotnosti učiteljev organizirati nadomeščanje. Pri tem nam jc pomagala tudi sosednja osnovna šola “dr. Pavla Lunačka” Šentrupert. Njej so pomagali pri premagovanju kadrovskih težav naši učitelji. Šola v naravi je bila organizirana za učence četrtih razredov v študentskem taboru v Ankaranu. Udeležba je bila sto-procentna. Učenci šestih razredov so bili na naravoslovnem taboru v domu Fara, tretješolčki pa v domu “Čebelica” na Čatežu. Učence so vodstva domov pohvalila. Za učence smo organizirali vrsto prireditev, nastopov, izletov in ekskurzij. Med najbolj odmevnimi je bil športni nastop naših učencev z gosti - športniki iz KS Mima - z naslovom “Potrebujemo novo športno dvorano”, ki sta ga pripravila učitelja športne vzgoje Veljko Kolenc in Merlis Bračko. Šolo so obiskali pesnik Tone Pavček, plesni studio “M” iz Ljubljane in učenci glasbene šole Trebnje. Ogledali so si filmski predstavi “Iz življenja žuželk” in Mali Nemo” ter gledališki predstavi “Ta veseli dan ali Matiček se ženi” in “Pika Nogavička”. Učenci so pod vodstvom mentorice Dragice Hazdovec pripravili igrico “Razvajeni vrabček”. Pevski zbor pod vodstvom Duške Peček - Lah je pripravil samostojni koncert in gostoval na občinski reviji pevskih zborov ter reviji “Pika-poka” v Rogaški Slatini. Učenci so se predstavili tudi na različnih prireditvah v KS in na občinskem nivoju. To skupino je vodila učiteljica Slavka Kramer. Učenci osmih razredov so pripravili valeto z udeležbo njihovih staršev. Posamezni razredi so si med drugim ogledali tudi živalski vrt v Ljubljani, potovali z vlakom v Metliko, obiskalo Cerkno, bili na izviru Krke, v rojstnem kraju Josipa Jurčiča v Retjah, Rašici in Stični; obiskali botanični vrt in sejemsko prireditev “Narava - zdravje” ter videli atomski reaktor v Podgovorici. Učenci osmih razredov so bili na zaključnem izletu v Gardalandu. V šoli smo poskušali ob pomoči Ministrstva ter ustanovitelja Občine Trebnje vsem učencem zagotoviti vsaj približno enake možnosti za izobraževanje. Temu cilju sta služila tudi učbeniški sklad in regresirana prehrana. Naši učitelji niso delovali samo na šoli, ampak so se vključevali tudi v različne oblike izobraževanja in bili v študijskih skupinah aktivni pri prenovi učnih načrtov in pripravi na devetletko. Naši strokovni delavci Janez Gregorčič, Alenka Knez, Marjeta Cugelj in Ana Nahtigal so uspešno vodili študijske skupine. Šolske prostore smo v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev redno vzdrževali. Med novimi pridobitvami bi omenil novo opremo za sedem učilnic in obnovljene garderobe, pet računalnikov, elektronski pianino, teleskop in videorekorder. Vse leto smo si skupaj s KS Mirna prizadevali, da bi šola dobila novo športno dvorano in izgleda, da bomo v teh prizadevanjih tudi uspešni. V grobem sem preletel naše delo v minulem šolskem letu. Leto je bilo uspešno. Ob tem pa je treba dodati, da ni šlo brez težav niti brez napak. Za napake se opravičujem in upam, da niso bile take, da bi bistveno zmanjševale uspehe naših učencev. V šolskem letu 1999/2000 bomo učencem ob rednem pouku nudili še dopolnilni pouk, fakultativni pouk, dodatni pouk, razne interesne dejavnosti, tečaje, razne prireditve, ekskurzije oziroma izlete in še vrsto drugih dejavnosti, ki so namenjene čim boljšemu počutju učencev v šoli. Nadaljevali bomo z akcijo “Skrb za splošno kulturo materinščine kot učnega jezika”, projektom “Kmetija in projektom “Skrb za zdravo srce”. Posebej se bomo posvetili računalniškemu opismenjevanju in prometni varnosti učencev. Za starše bomo pripravili dve predavanji in okroglo mizo o devetletki z novo zakonodajo ter organizirali “Šolo za starše”. Ker smo že v prednovoletnem času in tako tudi na pragu novega tisočletja, bi vam predstavil še novoletne prireditve, ki so namenjene učencem in na katere ste vabljeni tudi vi. Pričeli bomo z lutkovno igrico Jane Štržinar “Vilinčck” ter nadaljevali z igrico, ki so jo pripravili učenci “Volk in sedem kozličkov”, s kvizom “Mirna, koliko te poznam” ter s “Pokaži, kaj znaš” in zaključili s plesno animacijskim nastopom učencev in plesne skupine iz Ljubljane. Zadnji dan se nam bo priključil tudi “dedek Mraz”. Na zaključku vam v imenu učencev, kolektiva in v svojem imenu želim vesele božične praznike, srečno, zdravo ter uspešno novo leto 2000 in čim lepši prehod v novo tisočletje. Ravnatelj OŠ Mirna: Peter PODOBNIK PRIZADEVNE IN USPEŠNE MIRNSKE PEVKE Vsaj iz dveh razlogov objavljamo ta prispevek: ker bi pevkam radi povedali, da spremljamo njihovo delo, da ga spoštujemo in cenimo, in drugič, da bi z njim privabili v zbor še kakšen mlad dekliški oziroma ženski glas, ki morda samo zaradi neinformiranosti ne zmore narediti prvega koraka. No, že pri tem prvem koraku lahko nastane^ majčkena zadregica, namreč Zenski pevski zbor Mirna, žal, nima nikjer svoje kamrice, kjer bi lahko ob določenem dnevu in uri potrkali ter se domenili za sodelovanje. To pomanjkljivost že leta premešča gostoljubje mirnske osnovne šole, kjer zbor enkrat tedensko vadi v učilnici za glasbeni pouk. Vaje so ob ponedeljkih, trenutno ob 18.30 uri in trajajo po dve polni uri. Za sprejem v zbor je seveda potreben preizkus posluha in glasu, kar pa zanesljivo ni boleče. Program zbora je sestavljen tako, da je zanimiv za mlajše in malo manj mlajše pevke. Zajema od preproste ljudske pesmi do zahtevnih priredb in umetnih pesmi. Letos se je tej “klasiki” pridružila tudi ena kvalitetna popevka. Seveda so vaje samo tisti garaški del, na katerih se zbor pripravlja na nastope. Teh niti ni tako malo. Za ilustracijo povejmo, kje je zbor v tej sezoni, torej od septembra sem, nastopal: proslava na Trebelnem, prireditev ob krajevnem prazniku v Krmelju, “Ličkarija” v gostilni Mravljica v Ostrožniku, koncert Šmarjeških Toplic, koncert Dolenjskih Toplic in novoletni program v organizaciji mokronoške osnovne šole. Posebej velja omeniti sodelovanje z moškim zborom iz Mokronoga. V tem sodelovanju nastajajo kot skupni projekt zborovske spevoigre, zabavne za izvajalce in gledalce. V decembru so z eno razveselili Mokronožane. Za naslednje leto pevke načrtujejo še nekaj koncertov, nastopov na območni reviji, nastop na Pevskem taboru v Šentvidu; s pevskim zborom slovenskega kulturnega društva iz Splita pa se dogovarjajo za izmenjavo nastopa. Povejmo še, da zbor že od ustanovitve vodi bivši Mirnčan Stane Peček. HA MIRNI SE ROJEVA KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO Zavedamo se lepote krajev pod Debencem in tankočutnosti njihovih prebivalcev. Prepričani smo, da pogrešajo lepe besede. Lepe besede še posebno sedaj, v času, ko vsi drvimo samo za lističem papirja. Ne moremo se sprijazniti s tem, da bi bila naša Mirna zgolj pikica na zemljevidu. Naš cilj je prispevati kamenček k lepši prihodnosti krajanov. Naš namen je prirejati gledališke predstave, približati ljudem njihove praznike s prireditvami ter predstaviti naš kraj ljudem. Tistim, ki hodijo morda s priprtimi očmi in tistim, ki jim ne pride na misel, da bi šli na izlet v naš konec. S takimi smotri smo 27. 11. 1999 ustanovili Kulturno-umetniško društvo KLAS Mirna. Društvo že pripravlja prvo dramsko igro - Pasijonske igre, ki bodo premierno uprizorjene marca leta 2000. V nas tiči vrsta svežih idej, ki jih bomo poskušali spraviti na dan. Če bomo komu od vas polepšali kak dan, dosegli, da bo kdo v našem kraju odkril kaj lepega, tedaj bo naš namen dosežen. Vabimo vse, ki želite z nami sodelovati, nam pomagati bodisi z nasveti ali na kakršenkoli drug način, da nam pridete naproti. Stanko TOMŠIČ POLICIJA SVETUJE Mesec december je tudi mesec “veselja in radosti”. Vendar pa naj vas ne premamijo vse lepote in dobrote v tolikšni meri, da bi pozabili na lastno varnost in na varnost svojega premoženja. V mesecu novembru smo policisti obravnavali 27 kaznivih dejanj od tega 5 vlomov in 6 tatvin. Raziskati nam je uspelo 22 kaznivih dejanj od tega tri vlome in štiri tatvine. Uspelo nam je raziskati tudi večje število vlomov, ki so bili storjeni že v preteklih mesecih. Ugotovljeno je bilo, da je skupina storilcev izvrševala kazniva dejanja na območju naše policijske postaje in tudi na območju Novega mesta ter Sevnice. Vse občane, še posebej trgovec in ostale, ki poslujejo z denarjem, pa bi opozorili, da se v zadnjem času zopet pojavljajo ponarejeni bankovci. In sicer tolarji, nemške marke ter ameriški dolarji. Zato bodite pri sprejemu oziroma menjavi denarja zelo previdni in o morebitnih poskusih menjave ponarejenih bankovcev takoj obvestite policijsko postajo. Kot smo že omenili, pa kljub predprazničnemu vzdušju v decembru, nepridipravi čakajo na priložnost, da si prilastijo del vašega imetja. Zaradi tega opozarjamo vse državljane, da ste previdni pri shranjevanju svojih dragocenosti, ko zapustite vozilo, pa pospravite vrednejše predmete in le-teh ne puščate na vidnih mestih in dar vozila zaklepate. Prosimo pa tudi, da o morebitnem pojavu neznanih sumljivih oseb ali vozil TAKOJ obvestite policijsko postajo na telefonsko številko 44-002 ali operativno komunikacijski center na telefonsko številko 113. Opozorili pa bi občane na uporabo pirotehničnih izdelkov v času prednovoletnih in novoletnih praznikov. Policisti bodo strogo represivno ukrepali v vseh primerih, ko bo z uporabo pirotehničnih sredstev storjen prekršek ali kaznivo dejanje. V takih primerih bodo tudi zasegli pirotehnične izdelke. Glede prometne varnosti pa je potrebno povedati, da so policisti v mesecu novembru obravnavali prometno nesrečo, v kateri je ena oseba podlegla poškodbam. Še vedno se največ prometnih nesreč zgodi zaradi neprimerne hitrosti vozil glede na stanje vozišča in prometne razmere. Ker sta alkohol in hitrost še vedno najpogostejša vzroka za prometne nesreče, bodo policisti tudi v bodoče opravljali poostrene nadzore v cestnem prometu s poudarkom na ugotavljanju omenjenih in drugih kršitev cestnoprometnih predpisov. V mesecu decembru bodo policisti izvajali akciji “STOPIMO IZ TEME” in “VARNA ZIMSKA VOŽNJA”, zaradi česar opozarjamo vse udeležence v prometu na upoštevanje prometnih predpisov. Srečno in varno leto 2000! Bojan MAJCEN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE inšpektor ZADNJA USPEŠNA AKCIJA RK MIRNA V TEM TISOČLETJU V KS Mirna smo imeli srečanje starejših nad 70 let v juniju. Prvi oktober je dan starejših, ki poteka pod geslom: “Za sožitje med generacijami”, zato smo aktivistke RK Mirna s pomočjo KS in podjetja GUSTO organizirale srečanje krajanov, ki so dopolnili 80 in več let. Za sožitje in življenje moramo sprejemati izkušnje starejših, kijih prenašajo na vnuke in pravnuke. Mnogo pripovedi, znanja in dobrot bi šlo v pozabo, če ne bi bilo njih. V okviru srečanja je g. dekan Janez Petek daroval mašo, po njej pa je bilo v gostilni Kolenc prijetno snidenje. Veliko so si imeli povedati, saj se nekateri niso videli že več desetletij. V KS je 43 krajanov - od tega le 9 moških -ki so rojeni med 1908 in 1901 letom. Naj starejša krajana sta Drčar Pavla z Brezovice in Kirm Slavko iz Migolice. Udeležence sta pozdravila predsednik ORK Dušan Mežnaršič in predsednica KORK Štefka Gregorčič. Ob spremljavi harmonikarja Staneta Pečka in kitarista Janeza Janežiča so veselo prepevali. Čeprav nam v naši organizaciji primanjkuje denarja, sc bomo trudili, da bomo podobna srečanja organizirali s pomočjo sponzorjev, ki imajo veliko srce. Ganljivo je bilo videti, ko so se poslavljali, si segali v roke z željo, da se vidimo v letu 2000. Hvaležno so stiskali k sebi darila, ki jihje podaril g. Avgust Gregorčič. RK Mirna Mari PREGLED ENOLETNIH AKTIVNOSTI V DRUŠTVU VINOGRADNIKOV ŠENTRUPERT Kolje že znano, naše društvo ni zaprto znotraj meja krajevne skupnosti, pač pa združuje in povezuje vinogradnike treh krajevnih skupnosti: Mokronog, Šentrupert in Mirna. Program dela in aktivnosti za tekoče leto sprejme in potrdi občni zbor, za izvajanje in uresničevanje le-tega pa skrbi 9-članski upravni odbor, ki mu predseduje Ivan Vovk iz Hrastovice. V letu 1999 smo na občnem zboru sprejeli dokaj smelo zastavljen program dela in ga tudi v celoti uresničili. V januarju smo organizirali predavanje na temo Rez vinske trte s poudarkom na obremenitvi in vzgoji. Društveno pokušino običajno opravimo v marcu, razglasitev rezultatov in podelitev listin pa združimo z občnim zborom, kjer se ob prigrizku in kozarcu vina razvije burna debata o doseženih rezultatih. Konec maja imamo sedaj že tradicionalno prireditev Praznik cvička. Poleg kulturnega programa pripravimo prikaz vinogradniško-kletarske opreme od nekod do danes v sprevodu s konjsko opremo. Posebno odmevna je bila kulinarična razstava, ki je bila letos prvič predstavljena. Posebnost na letošnji prireditvi Cviček ’99 je bila okrogla miza na temo Promocija cvička, kjer je poleg ostalih sodelovala tudi cvičkova princesa Lea Marija Colarič. V času vegetacije organiziramo na terenu v vinogradih razgovor z ing. Maljevičem o odkrivanju bolezni na vinski trti, pletvi mladic in optimalni rabi okolju prijaznih zaščitnih sredstev. Konec avgusta smo organizirali strokovno ekskurzijo na brežiško-bizeljsko področje, kjer smo si, poleg znamenitosti v obiskanih krajih ogledali nekaj sodobnih vinskih kleti z organizirano degustacijo ter obnovljene vinograde, prirejene za sodobno pridelavo grozdja. V septembru smo pripravili predavanje na temo Priprava na trgatev in nega mladega vina. To je zanimiva in poučna tema, saj je od pravilnega ravnanja v kleti odvisen celotni trud v vinogradu. Sredi novembra smo imeli strokovno pokušino mladega vina in odkrivanje bolezni in napak ter svetovanje za odpravljanje le-teh. Že stari vinogradniki vedo povedati, da vino dobrih letnikov rado v kleti ponagaja. Edina aktivnost, ki nas letos še čaka, je organizacija kletarskega tečaja. Obvestili smo vse člane društva in zbiramo prijave, pozivamo tudi vinogradnike, ki niso naši člani, da se lahko prijavijo. Vse infonnacije dobite pri tajniku društva na telefon 47-120. Tako je bilo enoletno delo Društva vinogradnikov Šentrupert. Z vinogradniškim pozdravom: NA ZDRAVJE! Tajnik društva: Jože BRA TE DEJAVNOST MIRNSKIH LOVCEV Srečanje lovcev LD Mirna in LD Gabrovka. Zadnji pogon - koš je bil na meji v zaselku Lukovek. Kot vsako leto so se lovci LD Mirna tudi letos poklonili spominu na mrtve na Rojah, ob obeležju pri osnovni šoli in na pokopališču. Leto 1999 se izteka. To je čas, ko tudi mimski lovci delamo pregled, svojo inventuro. Pogled nazaj in ocena izvedbe zastavljenih nalog pokaže, koliko smo bili uspešni ali neuspešni pri našem delu. Splošneje znano, daje naša glavna dejavnost gojitev divjadi in ohranitev njihovega obstoja ter posegi za uravnovešenje številčnosti posameznih vrst. To uravnavamo z interventnimi ukrepi, s posegom odstrela ali popolno zaščito in vlaganjem žive divjadi za ohranitev ogroženih vrst. Med pomembne naloge štejemo tudi ukrepe in sodelovanje z veterinarsko službo za zatiranje gozdne stekline, ki jo prenašajo lisice in druge zveri. Vemo, kako nevarna je ta bolezen za ljudi in domače živali. Vse hujši postaja tudi problem ogrožanja divjadi zaradi cestnega prometa. Če bo šlo tako naprej, bo v kratkem več povožene divjadi kot dejanskega odstrela. Lovci menimo, daje glavni vzrok tako velikega števila povožene divjadi prehitra vožnja, pri kateri vozniki ne morejo več pravočasno upočasniti oziroma ustaviti vozila, da bi divjad lahko prečkala cesto. S tem je poleg povzročene škode in povečanja nevarnosti tudi precej neprijetnosti, ker moramo lovci pospravljati kadavre oziroma ostanke povožene divjadi. Letos smo lovci konec marca izvedli zelo uspešno in koristno akcijo čiščenja gozdov škodljivih in motečih divjih odlagališč vsakovrstnih odpadkov. Pri tem delu so se našemu vabilu odzvali tudi gasilci PD Selo in nekaj krajanov, kar je pohvale vredno. Skupaj smo nabrali in naložili 18 traktorskih prikolic in jih zvozili na zbirna mesta, od koder j ih j e nato odpeljala Komunala. Menim, da je prav, da v vednost krajanom omenim problem klateških in potepuških psov. Poleg tega, da obstaja nevarnost prenašanja stekline in je v veljavi zapora, so lastniki dolžni imeti svoje pse cepljene in pod osebno kontrolo, oziroma zaprte ali privezane. Zalo neprijetno je pešcem srečevati nepoznane pse, ki so lahko tudi napadalni. Posebno pri šolskih otrocih imajo lahko taka srečanja hude posledice. Lovci nikakor ne želimo pokončevati teh psov, vendar pa tudi ne moremo prezreti preganjanja divjadi, kar ponavadi počno odvezani in potepuški psi. Zato prosimo vse lastnike in ljubitelje psov, da imajo le-te pod strogo kontrolo. V letošnjem poletju se je na našem področju pojavljalo nenavadno število divjih prašičev, ki so povzročili veliko škode kmetom. Lovci so skušali z raznimi ukrepi zajeziti škodo in sodelovati s kmeti in se dogovarjati za objektivno povrnitev povzročene škode, kar jc tudi naša želja in obveznost. V večini primerov smo dosegli sporazume. Je pa res, daje bila tudi marsikatera nejevolja nad lovce odveč. Lovci ne moremo prevzeti odgovornosti za vse težave in škode, kijih povzroča ta divjad. Znano je, da so divji prašiči nočne živali, da jih je težko loviti, tropi se premikajo zelo hitro, tudi 20 do 30 km v eni noči. Vsekakor pa se lovci zelo trudimo, da bi jih ohranjali na znosni in vzdržni številčnosti. LD je poleti ob praznovanju krajevnega praznika pripravila ob pomoči Osnovne šole Mima priložnostno lovsko razstavo. Razstava je bila naravnana v duhu sodobnega pojmovanja lovstva; v smer spoznavanja avtohtone divjadi, varstva ogroženih vrst in ekologije. Čeprav je bila razstava sorazmerno skromna, si jo je z zanimanjem ogledala osnovnošolska mladež in precej krajanov. Lovska organizacija in sedanja lovska zakonodaja sta bili v zadnjem času v javnosti preko medijev izpostavljena številnim, tudi upravičenim kritikam, tako zarado zastarele zakonodaje kot tudi glede neprimernega obnašanja posameznih članov lovske organizacije. Prenova lovske zakonodaje je že precej časa v postopku parlamentarne obravnave, pri čemer sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije. Za izboljšanje in spoštovanje etičnosti ravnanja in obnašanja lovcev pa je lovska organizacija pripravila in sprejela etični kodeks, ki do podrobnosti opredeljuje delovanje, ravnanje in obnašanje vseh lovcev. V tem sklopu je tudi Lovska družina Mirna v maju letos sprejela etični kodeks. Vsak član pa je opravil zaprisego za spoštovanje le-tega. Večina slovenskih lovcev se zavzema, da lovska organizacija ostane nepolitična, izvenstrankarska, civilna organizacija, ki izvaja naloge gojitve in ohranitve naše divjadi, se zavzema in sodeluje pri nalogah okoljevarstva z vsemi drugimi sorodnimi organizacijami. Njeno delovanje pa temelji na tradiciji, zakonodaji in ohranjanju naravne dediščine. Vztrajamo tudi na stališču, daje prosto živeča divjad javna dobrina v državni lasti, kot sta tudi zrak, voda, itd. Pričakujemo, da tak sprejet tudi nov zakon. Starešina LD Mirna: R. Žibert ZADOVOLJNI BODIMO Zadovoljni in srečni po svetu tem hodimo, ker majhne lučke prišli smo v dom poln dobrot. Hvaležni in pohlevni gostje bodimo, saj prekmalu šli bomo zopet od tod. Lučka naj v plamen se, ne v brljavko, spremeni, daje, ne veter, ne vihar ugasnil ne bo, sveti naj drugim in polepša jim dni, a srce zadovoljstva polno naj bo. Ne spreminjajmo, kar se spremeniti ne da. Pogumno priznajmo, da kraj prav tudi drugi imajo. Naj bratstvo in spoštovanje največ velja in modro uživajmo, kar nam življenje bo dalo. Ne le bogastvo gradov, kijih gradimo, poskrbimo tudi za to, da srce bogato nam bo. Če kdaj bo hudo, drugih ne krivimo in tudi sosed naj čuti, kadar nam bo lepo. Če zadovoljen sem in rad jo imam, zakaj storili bi vse, da bil bi potrt. Cenim vas in povsod se razdam, ko ne bo več želja, me čaka le smrt. Tone december 1999*® Krajah ROD MIRNE REKE MIRNA- POROČILO O DELU V LETU 1998/99 Poudariti moram, da program naše organizacije ne temelji na športu za vrhunske dosežke, temveč smo organizacija, ki se ukvarja z vzgojo mladih ljudi, v kateri se prepleta predvsem življenje v naravi, športna rekreacija in medsebojno druženje mladih. Zato smo si zadali tudi določene cilje, ki smo jih bolj ali manj uresničevali skozi naše delovno leto, ki se prične septembra, konča pa v poletnih mesecih z organizacijo taborjenja, ki predstavlja vrhunec in ogledalo dela v celotnem letu. ČLANSTVO: V preteklem letuje delovalo 63 aktivnih članov: • MČ (7-11 let) - 36 članov • GG (12 - 15 let) 14 članov • PP (16 - 20 let) - 6 članov • Grče (nad 21 let) - 7 članov Naše delo temelji predvsem na vodovih srečanjih (vsaj dve uri na teden), ki jih vodijo vodniki. Delo vseh vodstvenih članov je prostovoljno. Na vodovih srečanjih poteka predvsem učenje, katerega znanje pa se pokaže na različnih tekmovanjih, ki so rekreativnega in pa tudi orientacijskega vrhunskega značaja. TEKMOVANJA: • ROT - republiško orientacijsko tekmovanje - Žiri (september ’98). Udeležila se ga je ekipa popotnikov in osvojila 12. mesto. To je največje in najbolj zahtevno orientacijsko tekmovanje v povezavi z življenjem v naravi. Traja tri dni. • NOT - nočno orientacijsko tekmovanje - Vodice (marec ’99). Udeležila se ga je petčlanska ekipa grčic in osvojila 13. mesto in ekipa grč, ki je osvojila 15. mesto, kar je predstavljalo uvrstitev nekje na sredino, saj seje NOT udeležilo preko 90 ekip iz vse Slovenije. Tekmovanje je bilo izredno zahtevno, potekalo je ponoči v dežju in izredni megli. • ZLATA PUŠČICA - Ljubljana (maj ’99). Udeležilo se gaje 32 naših članov, ki so dosegli v glavnem prva mesta v svojih kategorijah, v skupni razvrstitvi pa smo osvojili zlato puščico že devetič zapovrstjo. • KANU ŠČUKA ZLET - Cerkniško jezero (maj ’99). Udeležile so se ga štiri tričlanske mešane ekipe iz vrst PP in grč ter osvojile prvo, dmgo, četrto in peto mesto izmed 12 ekip. V preteklem letu so delovali naslednji vodi: • MČ - 3 vodi • GG - 1 vod Iz vrst PP in Grč pa je bilo izoblikovano vodstvo rodu. AKCIJE: Izpeljali pa smo še nekaj akcij, ki so bolj rodovnega značaja ter se udeležili nekaj prireditev v KS Mima: • propagandni dan - predstavitev tabornikov - september, • kostanjev piknik za vse člane - Debenc - oktober, • novoletna čajanka - prisega novih članov - december, •dva izleta v okolici, • pomoč pri izvedbi praznovanja L maja na Debencu, • lokostrelsko tekmovanje na Lanšprežu -junij, • sodelovanje in predstavitev taborniške dejavnosti na športni akademiji v počastitev praznika KS Mirna - junij, • pomoč pri praznovanju praznika KS Mirna pri lovski koči - junij, • lokostrelsko tekmovanje na Debencu na srečanju upokojencev občine Trebnje -julij, • lokostrelsko tekmovanje pod gradom na Mirni za udeleženec mednarodnega tabora - avgust IZOBRAŽEVANJE: Dve naši članici sta se udeležili vodniškega tečaja na Skomarjih in ga tudi uspešno zaključili, trajal pa je v času jesenskih počitnic in še en vikend v decembru. TABORJENJE: Taborjenje je potekalo v Marindolu ob Kolpi v času od 8. do 18. julija. Udeležilo se gaje 36 članov. Programje zajemal predvsem kopanje, vožnjo s kanuji ter druge panoge, kot so: lokostrelstvo, orientacija, spretnostna in šaljiva tekmovanja med vodi, bivanje in bivakiranje v naravi, izlete v okolico. Ob večerih pa smo imeli dmžabna srečanja ob tabornem ognju. Pri izvedbi programa nam je izredno nagajalo slabo vreme, saj smo imeli sedem deževnih dni. Pri izvedbi taborjenja pa so nam pomagala tudi podjetja Kolinska, Dana, Prcsad, Greda, Bajtt, Jurglič ter mirnski ansambel, ki nam je priredil koncert zadnji večer taborjenja. V mesecu avgustu pa smo pričeli s sanacijo taborniške sobe, pri čemer pa nam znatno pomaga KS Mima. Načelnik: Andrej Tratar SPORT SREČKO KATANEC MED SODNIKI V Kolenčevi gostilni je bila v petek, 3. decembra, prava “fešta”. Nogometni sodniki Slovenije so se namreč dobili na vsakoletnem že tradicionalnem srečanju, ki ga organizira Društvo nogometnih sodnikov Ljubljane in Dolenjske. Organizator Boško Vujasin - tudi sam sodnik - seje izkazal, saj je na srečanje uspešno povabil predsednika NZS, g. Zavrla, podpredsednika prof. dr. Ilešiča, vrhovnega sodnika g. Frantarja in kot letošnjega najuspešnejšega nogometnega strokovnjaka, selektorja državne reprezentance g. Srečka Katanca. Korektno in pravično “sojenje” številnih sodnikov - gostilna je bila nabito polna - se je kazalo v imenitnem vzdušju, saj rdečih kartonov niso kazali niti prisotnim direktorjem, županu in ostalim vidnejšim delavcemjavnega življenja v občini Trebnje. Župan g. Ciril Metod Pungartnik je v nagovoru pozdravil predsednika NZS g. Zavrla in selektorja g. Katanca in omenil, daje Mirna mirna le po vodi Mirna, ljudje tu pa so nemimi v V Kolenčevi gostilni z leve: Katanec, Zavrl, Pungartnik, Vujasin iskanju novih poti v boljšo prihodnost. Tako je tudi prav. Srečko Katanec, idol današnjih nogometašev, je ljubeznivo odgovoril na nekaj vprašanj: Krajan: Od kdaj ste selektor in kje vse ste bili v službi? Katanec: V Olimpiji sem igral v letih od 1981 do 1983, potem pa v Dinamu, Partizanu, Stutgartu,... Selektor sem od lanskega julija. Krajan: Kaj je največ doprineslo k letošnjim uspehom slovenskega nogometa? Ste iznašli posebno taktiko? Katanec: Najpomembnejše za uspeh katerekoli ekipe so kvalitetni igralci. Brez njih se ne more zgoditi nič pomembnega. Mi jih sedaj imamo in ne mislim spreminjati tega sestava. Prostora v selekciji je le še za enega ali dva igralca. Za vstop pa se bo treba seveda izkazati. O taktiki in sebi ne bom govoril. Krajan: Kako naprej? Kakšne rezultate napovedujete v evropskem prostoru, kamor smo letos nogometno zakoračili? Katanec: Povedati moram, da nismo obremenjeni s pretiranimi apetiti. Zame je bistveno, da bodo igralci dobro pripravljeni in da bodo prikazali kvalitetno igro. Rezultati niso toliko pomembni. Seveda se zavedamo, da bomo letošnji uspeh težko ponovili. Krajan: Kako so pripravljeni naši klubi za predstoječo sezono? Katanec: Čeprav želimo v Evropo, so ligaški klubi kvalitetno slabši kot pred leti. To je moje mnenje. Krajan: “Primer Zahovič” še vedno odmeva v nogometnem svetu. Kaj o tem menite vi? Katanec: Moje mnenje je, da ni prav, kar sedaj počenja, vendar o tem ne morem soditi, ker ne vem, kaj ima za bregom. Kaj seje v resnici zgodilo v njegovem klubu, tudi sam noče povedati. Krajan: Imate besedo za naše krajane? Katanec: Vsem, ki me hočejo poslušati, želim povedati, da šport povezuje ljudi. Bistveno je, da se ljudje družijo... Pozdravljam nogometaše in seveda vse športnike v vaši krajevni skupnosti, saj slišim, da jih je kar dovolj. D. Z. VESELI DECEMBER NA SNEGU Obilica novembrskega snega je zvabila mimsko mladino na priljubljeno smučišče Zdratnik. Člani društva “Partizan” Mirna so poskrbeli, daje bilo smučišče lepo urejeno, postavili so tudi dve “TOMOSOVI” vlečnici, v Zapužah pa uredili tekaško stezo. Prvi teden v decembru je bil smučarsko zelo živahen. Sedemdeset otrok in tudi nekaj odraslih je izpopolnjevalo svoje smučarsko znanje na šestdnevnem tečaju. Osnovnošolci so tekali na smučeh, pa tudi deskarji so uživali v svojih vragolijah. V soboto, 4. decembra, so se tečajniki pomerili v veleslalomu. Najboljši so prejeli medalje, vsi pa so dobili lepe nagrade, ki sojih podarile mirnske trgovine in podjetja. Otroci so se razveselili lepe pohvale - voščilnice, ki jo je izdelala umetnica Tina Krhin, sicer tudi vaditeljica smučanja. Veljko KOLENC Katja, Blaž in Grega so navdušeni deskarji V ZABRDJU ŽIVAHNO Resno delo v Smučarskem društvu Zabrdje že nekaj let zapovrstjo prinaša uspehe tako pri organizaciji kot tudi pri tekmovanju na snegu. Lahko se pohvalijo, da je mladi, štirinajstletni Damjan Vtič v svoji kategoriji dosegel odlično 2. mesto v nordijski kombinaciji na preteklem državnem prvenstvu. Tudi v slovenskem pokalu je bil ob koncu pretekle sezone drugi, zato se je uvrstil v kadetsko reprezentanco, ki je nastopila v Nemčiji, kjer je Damjan v nordijski disciplini (tek + skoki) zasedel odlično 18. mesto. Uspešni sta bili tudi obe deklici -skakalki, saj sta se v svojih kategorijah uvrstili v sam slovenski vrh. Pohvalo zaslužijo tudi ostali tekmovalci, ki pridno “nabirajo” točke za društvo. Seveda ima za uspehe tekmovalcev največje zasluge njihov mladi trener Robert Bregar, ki bo na Fakulteti za šport diplomiral v začetku prihodnjega leta. Organizatorji v društvu pa se ubadajo tudi s finančnimi in drugimi problemi. Z nabavo kombija za prevoz otrok na treninge in tekme so se rešili največje zagate. Resda morajo odplačati še velik del dolga, potrebno pa je nabaviti tako manjkajočo opremo za kombi kot tudi prepotrebno smučarsko opremo za tekmovalce, vendar načrtujejo tudi pridobitev dokumentacije za novo skakalnico na novi lokaciji. Želje so velike, odlična organizacija tekem v smučarskih skokih v Zabrdju in številni tekmovalci iz vseh koncev Slovenije in ne nazadnje velike množice gledalcev pa so porok, da bodo prizadevni smučarski delavci s predsednikom Jožetom Novakom na čelu načrte tudi uresničili. Upajo, da bodo tudi poslovneži, ki so že obljubili finančno pomoč, resnično odprli svoje mošnjičke in s tem pomagali k še večjim uspehom “zabrških orličev”. D. Z. V soboto, 4. decembra, so se udeleženci smučarskega tečaja, ki ga je vodil prizadevni Veljko Kolenc, pomerili zares. Rušili so vse rekorde,snega pa je bilo iz ure v uro manj, vendar je dobro pripravljena proga zdržala do zadnjega tekmovalca. AEROBIKA JE ZABAVNA Aerobika je zabavna in tudi zdrava. Na Mimi jo imamo že šest let in je zelo dobro obiskana. Vodi jo gospa Marlies Bračko. Deluje v dveh skupinah: hitri in počasni ritem in sicer ob ponedeljkih od 19. 20. ure za počasni ritem - 20 udeleženk, od 20. do 21 ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure hitri ritem - 50 udeleženk. Vsak mesec imamo nov program. Vsak program vsebuje različne kombinacije oziroma koreografije, pri katerih povezujemo gibe rok in nog v neko celoto. Kombinacije so vsak mesec bolj komplicirane, ženske utrjujejo svojo gibljivost, koordinacijo in kondicijo. Program je zelo odvisen od nivoja udeleženk. Na Mirni so ženske uspešne in zato je aerobika zelo intenzivna. Obiščite nas in videli boste, kako nam je lepo. TEK NA SMUČEH JE ZDRAV Učenci OŠ Mirna zelo radi tečejo na smučeh. Če so le ugodni snežni pogoji ob šoli ali v Zapužah, vadijo med urami športne vzgoje. Gibanje na svežem zimskem zraku je zdravo, učenci so v pristnejšem stiku z naravo. Vsako leto boljši učenci uspešno tekmujejo na maratonu in biatlonu na Pokljuki, kjer se srečajo z vrstniki iz vse Slovenije in utrjujejo medsebojna prijateljstva. Prav bi bilo, da bi ta znanja in spoznanja ponesli v starejša življenjska obdobja. Veljko KOLENC Učenci 5. b razreda pri uri športne vzgoje. NOGOMETNI KLUB MIRNA V LETU 1999 Selekcija mlajših dečkov s trenerjem Simonom Slajkovcem. Ko nogometaši ocenjujemo preteklo leto, ne moremo mimo dejstva, ki nas je posebej razveselilo. Nogomet končno tudi v Sloveniji dobiva veljavo, kot jo ima drugje v svetu. Po nekaj zadnjih desetletjih, ko seje v javnosti umetno ustvarilo prepričanje, da nogomet ni šport za Slovence, je bilo po zaslugi mariborskih nogometašev in predvsem po zaslugi državne reprezentance to demantirano in še enkrat dokazano, da je to šport št. 1 v svetu. Nogometaši na Mimi smo si v začetku leta zastavili dve glavni nalogi. To je vzpostavitev načrtnega dela z mladimi nogometaši in ureditev kvalitetne igralne travnate površine. Delo z mladimi smo dobro začeli. V selekciji mlajših dečkov redno vadi okrog 20 nogometašev z Mirne in okolice pod strokovnim vodstvom Simona Šlajkovca. Povezali smo se tudi z nogometno šolo Portoval iz Novega mesta, s katero si izmenjujemo strokovne izkušnje in organiziramo medsebojne primerjalne tekme. Letos smo začeli s tekmovanjem v ligi MNZ Ljubljana, kjer si nabiramo predvsem izkušnje, osvojili pa smo tudi že nekaj točk. V rednem tekmovanju že več let nepretrgoma nastopa tudi članska selekcija, v kateri sodeluje tudi veliko mladih nogometašev od 16. leta dalje. Nekaj je še posebno talentiranih, tako da se zanje resno zanimajo klubi, ki tekmujejo v višjih ligah na področju države. Članska selekcija se je v letošnjem pokalnem tekmovanju uvrstila med 8 najboljših klubov na področju Medobčinske nogometne zveze Ljubljana (v konkurenci okrog 50 klubov iz Ljubljane in okolice, Zasavja, Notranjske ter Dolenjske). Veliko pozornosti in predvsem dela smo posvetili ureditvi igralne površine, kije eden glavnih pogojev za kvalitetno delo. Izvedba tega je odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Kljub kroničnemu pomanjkanju teh, smo uspeli preteklo leto kupiti traktor za rotacijsko košenj e in pobiranje trave, dognojevati travo s specialnim gnojilom ter najeti valjar za ravnanje površine. Poleg tega smo opravili še vrsto daigih nujno potrebnih vzdrževalnih del. Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali. V imenu nogometnega kluba Vas lepo pozdravljamo in želimo uspešno delo! Boštjan KOLENC, tehnični vodja BADMINTONSKI KLUB TOM MIRNA n ,4 ^ w