Stev. 121. r1-" (shaja razen nedelj in prašnikov vsak dan dopoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankivati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise senevTača. Inserati: Enostolpna petit-vrstiea 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovora primer en popust. V Uubllanl, tr»redo 28. Hldla 1319. Leto lil. Glasilo *Jugoslov. socialno-demokratltne -stranke. Posamezna Slov. slan« — 40 vlanrjev. —— Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. Za resno parlamentarno delo. (Pismo i* Beigrada. Govor sodruga Henča y narodnem predstavništvu. Prinašamo govor sodr. Henča,-“i Ra je govoril ob priliki razprave o verifikaciji nekaj spornih Črnogorskih, vojvodinjskih in macedonskih »andatov, za katere so se med radikalci in demokrati vneli pravcati boji. Sodr. Henfi fe izvajal: Gospodje, ne bi govoril p tej stvari. Vendar storim to vsled tega, •a konstatlram fakta, ki so se danes »ojavila v debati. Nastopamo tu vsi ot demokrati In človek bi mislil, ko osluia govore, da se nahaja v. im-leškem parlamentu, 'i Omenja se Bdeležba policije pri volitvah, kar w dogaja povsod in na celem svetu, gospodje nastopajo kot nesebični demokratje. Govori se o Čistosti volitev, o policijskih uradnikih itd. Vsi vemo, da je policija ob teh vojnih volitvah naredila svoje. Ali je obstojala v Albaniji Čistost volitev po okupaciji in po prehodu tolike vojske skozi njo? Znano nam Je, da so te volitve samo rezultat spo-razuma posameznih strank in prav žastonj se prepiramo zaradi posameznih mandatov. Gospoda, laz se naravnost čudim temu liudstvu na galeriji, ki vse to tako mirno posluša. Danes živima v položaju kakor po tridesetletni vojni. Danes ne morete kupiti niti enega vagona blaga brez rizike, 'da vam bo polovica ukradena. Eden gospodov je opomnil, da se sedal prodaja v Belgradu en kg soli po 15 kron. Kilogram soli 15 kron! A fu se pretresa vprašanje, da H Je pekdo bil policijski uradnik! Jaz, gospoda mislim, da Je po-Ireba s takimi stvarmi prenehati. Po celih treh mesecih pridemo do jle zadeve! Kaj smo pravzaprav na ledili? Pridemo, dvignemo dnev-laine, pustimo se oskubiti — to Je tse! Trideset do štirideset kron pla amo za eno kosilo. Če zasledite levnega človeka, ki prodaja kilo- Etn suhih sliv po 5 kron, ga nujete, a po hotelih se mora plaza 8 komadov sliv 6 K. kar Je feveda »pravilno«. Trga se ljudstvu kožo z ledij. O tem seveda se niče-iar ne razpravlja. Ker pa Je nek gospod iz Albanije Izvoljen za poslan-ea po čistih principih angleškega Parlamentarizma, se vodi o tem diskusije po več dni! Res, gospodje, cb teh dogodkih izgleda, kakor da sivimo v osemnajstem stoletju. Zakaj se ne sestanete kjerkoli za ku- lisami* in se ne dogovorite predhodno o stvari, a ne da toliko časa tratimo zastonj. Glasovali smo za poročilo verifikacijskega odbora, ker smo se nadejali, da ste se že poprej sporazumeli, pa da hočete predložiti samo forme, ter da bomo mogli v pol ure končati verifikacijo. Medtem se mučimo cele dneve in ne storimo ničesar, da to končamo. Stalno se določi dnevni red z za* sedanjem ob 15. uri. Znamo ga že na pamet. To /narodno predstavništvo, katerega ni nikdo izvolil, se venomer suče okrog svojega lastnega shajanja. — (Klic: Ne nasprotujte, ampak nasvetujte kak pameten predlog!) — Pravim vam, dogovorite se kje za kulisami, kjer vas nikdo ne vidi in ne sliši, pa pridite z gotovim predlogom, a ne razpravljajte tu po več dni vaše strankine zadeve, ali Je bil kdo policijski uradnik ali ne! Zamislite se v položaj ljudstva, ki vse pričakuje od vas! Došli so sem delavci iz raznih kraiev. da delajo. Reklo pa se Jim Je, da Jih bodo odpustili. — Imamo toliko gradiva, da ne vemo kam 2 njim. Ali vse to odlagate na bogvekdai — morda mislite, da strohni. Ko smo intervenirali v ministrstvu proti temu, noče o tem nikdo slišati. Vsa ušesa so gluha. Pet dni sem hodil v trgovinsko ministrstvo radi slične zadeve, pa nisem opravil ničesar. (Podpredsednik dr. Ivan Ribar: Prosim vas, govorite o stvari.) Da, gospodje, to ni nlka-koršen predmet, to rešavanje posameznih mandatov iz Macedonije, nego to Je vaša strankina zadeva. To pa, kar govorim jaz, to Je stvaren 'predmet. Povem vam: po pet dni prihaja človek v ministrstvo, izda po 200 kron na dan; da vidi — referenta in mu ta pokaže nekako navodilo, ki ga bi lahko nalepi! na vrata, da ga vsakdo prečita. Človek izgubi čas, izda mnogo denarja, a ne opravi ničesar. Cele dni se prepiramo zastran enega mandata! Gospodje, očita se nam, da smo nepatrijotje, anacionalisti. Torej: apeliram na vaš patrijotizem, ker že neprestano govorite, koliko vam je do Jugoslavije, do ujedinienja! Sporazumite se najprej v klubih, a potem pridite pred nas z gotovimi zakonskimi osnovami, da Jih rešimo! Ne tratimo časa! Naš podlistek bo velezanimiv roman! LISTEK. Pariška komuna. Narodno navdušenje naj bi zamorilo revolucionarne sile. Napoleonove armade so bile poražene In on sam je prišel v ujetništvo. Dne 4. Septembra 1870. je pariški narod odstavil družino Bonaparte ter proglasil republiko. Ta preobrat Je delo delavskega razreda ter demokratično mislečega meščanstva. Da so bili delavci pr? tem, ko Je bilo treba uničiti absolutizem, Je samoposebl umevno, a tudi mali meščani so imeli račune z Napoleonom, katere so hoteli poravnati. Cesar je uredil svojo politiko po Željah velikih kapitalistov ter s teic Pospeševal po svojih močeh razvoj Veleindustrije. Vsaka nova tvornica Pa pomeni gospodarski ruin tolikih in tolikih rokodelcev. — Z novimi razmerami pa niso bili Zadovoljni predvsem veleposestniki, lunkerji in bogata buržuazija. Ne ra-ditega, ker Jim Je Napoleon prirastel k srcu, — kajti svoje cilje bi lahko dosegli tudi v republiki. Vsled ekonomskega in političnega razvoja Francije od leta 1789 naprej te bil Pariz v takem položaiu, 22. maja 1919. Včeraj se je zopet vršila seja državnega zbora, ki se Je pečala z verifikacijo posameznih mandatov. Na vrsti so bili macedonski mandati. Pravzaprav je to tekma med radikalci in demokrati, odnosno med Protičem in Pribičevičem. kako bi eden drugemu odjedli kak mandat, torej borba za zagotovljenje večine. V tem tiči vse, drugo je sama nelogičnost in nedoslednost. Dva črnogorska mandata sta sporna, ker nista dana po črnogorski veliki narodni skupščini. Poročevalec verifikacijskega odbora pravilno pravi: črnogorska skupščina je gotovo znala, koga je izbrala in koga ni. — Ta argument pa ne velja za Vojvodino. Tu je bila — po besedah poročevalca — velika narodna skupščina v zmoti v izbiranju treh poslancev, ker jih je izbrala kot demokrate, faktično pa so to bili radikalci. Črnogorski mandati so pripozna-nl brez onih dveh »divjakov«, ker demokrati še upajo, da ju bodo mogli dobiti še v svoj tabor. Nasprotno pa sta uničena dva vojvodinska mandata, da se radikalci ošlabe, demokrati pa, da se eventualno ojačijo za nove tri mandate. Tako gre vse po vrsti za vse sporne mandate. Vsi govore o zakonitosti in navajajo razne formalitete, ko pravzaprav za sestavo državnega zbora nikjer ni bilo zakona, kot edino to, da se po možnosti stranke same sporazumejo, medtem ko najje za Macedonijo veljala navadna na-redba ministrskega sveta. Dočim se radikalci in demokrat-Je na ta način rujejo, se izmičejo druge meščanske stranke, n. pr. hr-vatski Narodni klub (Starčevičancl itd.) in slovenski klerikalci, ki ne sodelujejo pri glasovanju, temveč bežijo iz zbornice, češ, da niso na tem zainteresirani. Čudno stališče. Mesto, da se stvarno odločijo v raznih vprašanjih, delajo tako, da se ne bi zamerili niti radikalcem niti demokratom, niti Protiču niti Pribičeviču. Ne vedo, komu naj se uklonijo. Socialistični poslanci nasprotno — četudi niso na spornih mandatih niti najmanj zainteresirani — glasujejo vedno stvarno, zaradi česar so demokrati včasih zelo nervozni, kar se razume. Ta nervoza jih je privedla tudi do tega, da so se vrgli proti socialistom. Ali vlekli so krat-kega* Najprej Je sodrug Bukšeg protestiral proti sabotaži, ki jo delajo meščanske stranke v državnem zboru, posebno še slovenski klerikalci ’-; imajo dva ministra v vladi, pri glasovanju pa beže iz zbornice in nima- o poguma, da se odločno postavijo cakor zahteva vsakočasna situacija. 5ozneje sta sodruga Korač in Henč )ičala v svojih govorih lahkomiselno n nezavestno igranje z ""ledom državnega zbora z nestvarnim delom in prepiranjem, medtem ko ljudstvo čaka na obnovo gospodarskega življenja, tu pa ni duha o stvarnem delu. Tudi oblasti ne funkcionirajo, kot bi morale. Vse se suče tako, da se vpra šanje zaposlenia delavstva mesto boljša, vedno le slabša, proizvodnja pa tudi trpi. To so bili trije kratki govori, ki pa so vsi sekali v živo in ki so našli odmeva pri vseh onih, najsibo v, poslaniških klopeh ali na galeriji, kf si žele hitrega, stvarnega dela v korist naroda. Oospodje so že izprevideli, da r.r-so sami med seboj, temveč da obstoja kontrola in zavest v državnem zboru samem, katero vrše socialni demokrati. Brzojavne vesti. da ni mogla izbruhniti tam nobena revolucija, ki bi ne zavzela takoj proletarskega značaja, vsled česar Je proletarijat, ki je odkupil zmago s svojo krvjo, po zmagi vedno nastopi, s svojimi zahtevami. Tega pa so se bali kapitalisti, du hovniki, junkerji ter slična golazen. Kar pa se je enkrat izvršilo, ni bilo mogoče več napraviti neizvršenim. in raditega so se postavili za enkrat na stran republike, ali boljše rečeno — polastili so se republike s tem. da so sestavili vlado narodne obrambe iz svojih zastopnikov, pariškili odpo slancev izza dni cesarstva. Medtem so se nemške armade vedno bolj bližale Parizu. — Pričelo se Je obleganje Pariza. Položaj v mestu pa ni bil obupen. Mesto je imelo na razpolago 400,000 mož, ki so komaj čakali trenutka, da odrinejo proti sovražniku Vlada narodne obrambe pa Je imela v mislili le eno stvar: — Obrambo kapitalističnih interesov. Ti interesi pa so zahtevali ponižanje Pariza, kajti zmagoslavni Pariz bi pomenjal zmagoslavno revolucijo in hiter konec vojne, kajti volna ustavlja vse delo v tvornicah ter moti trgovino. Jugoslavija Agrarni odsek« LDl). Belgrad, 26. Pti današnji seji agrarnega odseka se Je vršila debata o rešitvi agrarnega vprašanja v Bosni. Stavljeni so bili trije predlogi: 1. Predlog socialistov, da se dosedanjim posestnikom zemljišč sploh ne plača odškodnina. 2. Predlog dr. Hrasnice, da se plača popolna vrednost po katastralnem zakonu, ki Je v Bosni v veljavi od leta 1917. 3. Predlog dr. Marinkoviča, da se plača le 27% vse vrednost*, ker zemljišče ni več vredno. Z večino glasov Je bil sprejet predlog dr. Marinkoviča, da se posestnikom zemljišč ne plača popolna katastral-na vrednost teh zemljišč, nego le gotovi odstotki. Poiskati Je treba še točnih ekonomskih, političnih in statističnih podatkov. Za predlog dr. Hrasnice Je glasoval Suljaga Sa-liharič (radikalec), dočim so glasovali vsi drugi radikalci za predlog dr. Marinkoviča. Za referenta agrarnega zakona predlaga odsek Danila Simoviča. Stavka železničarjev v Srbi}!. LDU. Belgrad, 26. Dne 21. t. m. je začelo železniško osobje v Skop-Iju stavkati. Stavka se Je razširila na vse železnice v Srbiji. Vsi so Priblčevcl! LDU. Belgrad, 26. V sobotni seli narodnega predstavništva Je minister Pribičevič odgovarjal na interpelacijo socialista Kneževiča, da vlada v kabinetu popolna solidarnost in da sprejema on odgovornost za vse odločbe vlade. V kabinetu ni strankarstva. Ministrski predsednik Protič je opozarjal na preveliko strankarstvo v radikalnih krogih. Po svetu. Tekstilni delavci na Angleškem bodo stavkali. LDU. Berlin, 26. (DunKU.) »Ber- liner Tageblatt« iavlla vest urada »Europa Press« iz Londona, da stopijo 7. Junija tekstilni delavci vse Angleške v stavko, ako delodajalci ne ugode njihovim zahtevam. Nemška Avstrija se le varala. LDU. Dunaj, 26. (CTU.) Nem* Skoavstrijski uradni krogi so v ve* liki zadregi radi tega, kako v Parizu ravnajo z nemško avstrijsko de-putacijo. Ta zadreg, ie najbolj raz* vidna iz dunajskega Časopisja. »Wiener Zeitung« je vedno obetala najrazličnejše kompenzacije, ki da Jih bo dobila Nemška Avstrija. Obetala Je, da dobi Nemška Avstr ia novo ozemlje in financiialne ugodnosti. S svojimi teritorijainimi za* htevami pa Nemška Avstrija ni vspela in »Arbeiter Zeitung« danes sramežljivo priznava v brzojavki iz St. Germaina, da ni šlo za drugo, kot za zahodne ogrske komitate, v katerih prebivajo Nemci. Ne more se torej govoriti o teritorialnem oJ-stopu v korist novo nastalih držav na bivšem ozemlju monarhije. Vrhu tega pa so Nemški Avstriji samo neobvezno obljubili nemške nrrrc!,-e komitate. — Kar pa se tiče financi-jalnih ugodnosti, trdijo današnji dunajski listi, posebno »Neues Wietif*r Tagblatt« in »Neue Freie Presse-. da hoče ententa Nemško Avstrijo ščititi pred financijalno katastrofo s tem, da bo ne samo del predvoinilt dolgov, marveč tudi del vojnih dolgov naložila novo nastalim državam. To je menda edina in zadnja tolažba dunajsl.ih politikov, nem-ško-avstrijski delegati se ne morejo pohvaliti z nobenim drugim usne-hom. Ententa se tudi na sobohio noto dr. Renneria ni ozirala ki ni odgovorila nanjo. »Neues WWuer, Tagblatt« toži, da pariški listi nitf objavili niso dr. Rennerjeve note. Kongres deželnih svetov v Ogrski. LDU. Budimpešta, 26. (DunKU.) Ogrski korespondenčni urad poroča, da je sklenila revolucijska sovietska vlada sklicati na dan 14. Vlada za narodno obrambo se je pogajala s sovražnikom, dočim se je delala proti prebivalstvu še vedno odločno in bojevito. Dne 28. januarja leta 1871 Je bilo sklenjeno premirje z Bismarckom, vodilnim nemškim diplomatom. Pariški narod le vzrohnel, a lonec ni še prekipel. Sklicana je bila narodna skupščina z izključnim namenom, da odloči glede vojne ali miru. Večina te narodne skupščine je bila reakcio narna ter polna soviaštva do Pariza kajti obstajala ie iz zastopnikov kmečkih okrajev, ki so bili našču vani proti revolucionarnim Pari Žanom. . ... , . Ta narodna skupščina je privolila v mir kot ga je diktiral Bismarck in to kljub trikratnemu ponižanju v pogojih. To trikratno ponižanje je bil odstop Alzacije-Lorenske. pet tisoč milijonov vojne odškodnine ter zase-denje Francije do polnega izplačanja te svote. Mesto da se sedai umaknejo redno izvoljeni zbornici, so ostali plačanci JunkerJev in kapitalistov skupaj ter sklenili napovedati boj notranjemu sovražniku. Stavili so si nalogo da kaznujejo Pariz za nlego vo revolucionarno razpoloženje. V ta namen so služili Štirje sklepi.: Pet let po uničenju Komune, leta 1876, je razpravljal francoski parlament o predlogu, da se pomilosti politične žrtve tega gibanja, zaprte revolucionarje. V Franciji Je kal po gosta prikazen, da se povede politične konflikte v mirne strule m ta princip se je že pogosto uporabilo brez vsakega odpora. V tem slučaju pa je zavrgla zbor-nica predlog s 350 glasovi od skupnih 400 glasov s tem, da se je postavila na stališče referenta tozadevne komisije, ki je izjavil: — V naši sodobni zgodovini Je bilo najti ure, ko se Je zdela amnestija mnogim potrebna, a ustaje z dne 18. marca ni mogoče z nobenega vi dika primerjati z našimi državljanskimi vojnami. V tem vidim strašno, zločinsko ustajo — ustajo proti dru žbi. Ne, nobena stvar nas ne sili, da bi vrnili obsojencem iz dni Komune njih državljanske pravice. V naslednjem hočemo nekoliko obrazložiti zgodovino Komune ter spoznati vzroke tega srda. Revolucijonarni boji, ki so pretresali leta 1848 celo Evropo, so imeli svoj izvor v Franciji. V Franciji pa je imelo celo gibanje zelo čuden potek. Komaj Je revolucionarno kralje stvo podleglo navala naroda In že Je prišlo do spora med dosedanjimi za« vezniki, — namreč med meščan« stvom s premoženjem ter proletari-jatom brez cvenka. Delavstvo ie šlo v boj, da doseže pri državi izvršenje svojih lastnih socialno - političnih’ zahtev, dočim Je šlo meščanstvo v, boj, ker je dajalo kraljestvo velikim bankirjem in borznikom vso moč v državi, dočim Je bila industrijalna buržuazija, obstoječa iz velikih in majhnih industrialcev, Izkiučena od vlade. Ker je bilo samo preslabo, je prosilo meščanstvo proletariat za pomoč ter obljubljalo vse mogoče stvari da pridobi delavstvo za svoje na- mene. , . , A .. , Kakorhitro pa se je mdustrualno meščanstvo polastilo vlade, ie takoj pozabilo na vse svoje obliube ter po« rabilo s pomočjo proletariata pridobljeno moč za to, da je oropalo delavstvo sadov njegove zmage. Mesto žitnih zrn so dobili delavci svinčena zrna, ko so prosili kruha in zaslužka, Ta svinčeva zrna sicer ne nasitijo človeka, vendar pa sledni korenito pozabi, da Je sploh — lačen .. ■ V bitki na cestah Pariza le zmagala meščanska Narodna garda nad slabo oboroženimi in maloštevilnimi delavci. Z zmago meščanstva JE (unija kongres deželnih svetov. 250 prebivalcev voli enega delegata. Boji Ogrske sovjetske republike. LDU. Budimpešta, 26. (Brezžično.) Vzhodno Fllleka so zasedle naše patrole važne točke. Severno Miškofca smo pridobili tal. Sicer ie pa po težkih bojih zadnjih dni n* severni fronti razmeroma mirno. Z drugih front ni nobenih važnih po-•očll. Nemčija ne podpiše pogojev. LDU. Berlin, 26. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Haaga: Iz raznih virov se domneva, da nemška delegacija stavljenih pogojev ne bo podpiasla. Optimistično razpoloženje zadnjih dveh dni v Parizu se ie obrnilo v nasprotno smer. Mirovna konferenca. LDU. Versailles, 26. {Dur,KU.) Danes je izročila nemška delegacija predsedniku mirovne konference noto, kjer se povdarja, da je VViison opetovano slovesno izjavil, da ae svetovna vojna ne sme zaključiti a nasilnim nego s pravičnim mirom. Ako bi zastopali zavezniki stališče, da }e plačati za vsako v vojni Izvr šeno dejanje, ki je proti mednarod nemu pravu, odškodnino, tedaj bi imela tudi Nemčija pravico predložiti precejšen račun vojnih odškod nin. Na vsak način pa ie to pojmovanje dolžnosti odškodovanja v na sprotju z dogovorom z Nemčijo pred premirjem. Neskončna vrsta spornih vprašanj se mora rešiti le pred nepristranskim mednarodnim razsodiščem. Nemško ljudstvo, ki ni nikoli priznalo odgovornosti, da te ie vdjna začela, zahteva s popolno pravico, da mu nasprotniki povedo, zakaj mu podtikajo krivdo na vseh bolestih in škodah te vojne in kako mu to dokažejo. Ne morejo se tedaj zadovoljiti z opazko, da je materi-jal, ki so ga zbrale aliirane In asocl-ranc države potem posebne komisije, notranja stvar teh vlad. To je 'ivljensko vprašanje nemškega naroda in se mora razpravljati javno. Metode tajne diplomacije nikakor niso na mestu. Nemška vlada si pridržuje pravico, da se na te zadeve povrne. — Clemenceau je odgovoril nemški delegaciji na obe noti, ki se tičeta nemških zapadnih mej In saarske kotline. V tem odgovoru povdarja, da se bodo upoštevale že • ije prebivalstva zasedenih pokrnV.n. Modalitete se bodo sestavile z vso skrbnostjo. V pokrajinah, ki so se odstopile Belgiji, ima Javno mnenje popolno prostost in se more prebivalstvo izjaviti v roku šestih mesecev. Kar se tiče šlezvika, Se bavi mirovna konferenca s tem vprašanjem na prošnjo danske vlade fn danskega ljudstva. Olede saarske kotline smo izvolili to posebno obliko povračila odškodnine, ker Je bilo razdejanje rudnikov v Severni Franciji zločin, ki zahteva eksemplarično kazen. Dobava določene ali nedoločene množine premoga ne bi zadostovala. Popolna in takojšnja oddaja v bližini francoske m~5e nahajajočih se rudnikov Je n., vi; i čistejša in najučinkovitejša rešitev problema odškodnine za razdejane rudnike. Da se Izognejo pomotam In te/kočam, so aliirane in asocllrane vlade sklenile, da to določbo deloma izpremene. Predlagajo, da dobi zadnji paragraf omenjene določbe glavnem mestu pa je bil tudi odločen boj za celo deželo. Meščanstvo pa je bilo tako stra hopeini ter se Je tako zelo balo poraženega delavstva, da se je vrglo v naročje pustolovcu, ko le slednji obljubil, da bo držal delavski razred ua oinicah. Tako je bila komaj pridobljena republika izdana in Louis Bonaparte, nečak Napoleona I., je postal francoski cesar. Revolucionarna sila delavstva Je bila dejanski kot ohromela. Najboljši možje med delavstvom so bili ali ubiti ali pa v ječah — in srečni so bil oni, katerim se ie posrečil beg v inozemstvo. Na ta način ni bilo težko glumaču Napoleonu obljubiti meščanstvu mir. Ta mir ie meščanstvo dejansk potrebovalo, čas krize, sedem suhih let. Je bil srečno prestan in pričela se je doba uspešne trgovine. Industrija Francije se je razvijala na izvanred no nagel način. Ta industrljalnl razvoj pa je pokazal tudi stransko učinkovanje, k nikakor ni bilo ljubo kapitalistom. Pomnožil je priliko za delo, kar je imelo zopet za posledico, da so bil delavci, kojih delavna sila ie bila iskana povsod, boljše plačani ln da lili Je bilo — vedno več. Delavsk razred je rastel moralično, glede ste vila in glede moči. (Dalje prih.) nastopno obliko: »Obveznost Nemčije, da izvrši svoja plačila, bo raz-motrivala odškodninska komisija. Nemčija mora dati prvo hipoteko na svojo glavnico in svoje dohodke na način, ki ga bo odškodninska komisija odobrila. Ako Nemčija v enem letu potem, ko mora ta plači !a izvršiti, tega ne stori, bo komisija skrbela, da reši to vprašanje oo določilih zveze narodov, ali, če bo po treba, potom likvidacije dela omenjenih rudnikov.« Boji med Poljaki in Ukrajinci. LDU. Berlin. 26. (DunKU.) »B5r-senzeitung« prinaša vest lista »Basler Nationalzeitung«, da le prišlo med poljskimi in ukrajinskimi četami 40 km od Lvova do odločilne bitke. Ukrajinska vojska je bila tepena in se nahaja v popolnem razsulu. Vprašanje Turčije. LDU. Versailles. 26. (DunKU.) »Večerni listi« poročajo: Predsednik Wllson ie izrazil v včerajšnji seji sveta četvorlce o turškem vprašanju mnenje, da se bo ameriški senat najbrž protivil. da prevzamejo Zedinjene države ves mandat nad Carigradom, Armenijo in Anatolijo. Nato Je bil predlagan kompromis na podlagi katerega bi obdržala Turčija v Evropi Carigrad in ozek pas ozemlja v Mali Aziji, pa tudi neka) ozemlja in da bi se priznala potem njena neodvisnost. Ta rešitev bo ugajala tudi tistim, ki gledalo na razdelitev Turčije le za nejevoljo. Omejitev zborovalne svobode v Sloveniji. Prav po starem receptu. Slovenija je bila nekaj časa svobodna, potem je postala vazalna, nato okupirana ln sedal jo Imenujejo vojno ozemlje. Kdo Je povzročil to metamorfozo? Naravna ni. tudi ni prišla po volji ljudstva, marveč po neki čudni zakulisni poti. Človeku se zdi cakor potapljalcu na dnu morja, ki e zašel v mreže morskih živali, ki ga tem bolj objemajo s svojimi smr-onosnimi tapami, čimbolj se jih brani. Niti ne verujemo, da imamo Belemgradu vlado, ki bi naprav* jala take sklepe po svoji inicijativi, ker na Slovenskem faktično ni vzroka za stroge odredbe. Slovenci srno ob vsaki priliki pokazali preveč razumevanja za položaj, preveč smo upoštevali argumentacije meščanskih politikov. Kakor poročamo na drugem mestu, je pri nas razglasu. : ;^vo izjemno stanje. Ali je vzrok temu koroško bojišče ali mirovni pogoji, ki jih razglasi ententa te dni, ne vemo in če bi tudi izjemno stanle ne bilo proglašeno, bi slovensko ljudstvo vedelo, kal ima storiti: ne razočarali bi ga ne koroški dogodki pa tudi ne mirovna pogodba antante- ki sigurno ne bo nič milejša kakor sta oni za Nemčijo in Nemško Avstrijo, in prej še neti god n e ja, ker se antanta boji razvoja Jugoslavije glede na Orient. Zaradi nesreče torej, ki nam preti iz dveh strani, nam pošlje srbska vlada ferman, s katerim proglaša vso Slovenijo za vojno ozemlje in izroča miroljubno slovensko ljudstvo zopet birokraciji na milost in nemilost. Zlasti, če se ozremo na socialno demokracijo, moramo priznavati, da ta ni dala povoda ne za prekt sod ne za izjemno stanje, ker ni storila ne več ne man! kakor da se je borila za emancipacijo slovenskega ljudstva, za pravice tlačenega naroda. Da to ni bilo všeč meščanskim strankam je seveda razumljivo, a da bi se slovensko ljudstvo dalo še dolgo trapiti z najraznovrstniml preganjanji, to se nam ne zdi mogoče. Ce smo ustanovili, kakor pravimo, svobodno državo, potem hočemo biti tudi mi svobodni v tej novi državi, čeprav bo to v škodo privilegiranim meščanskim strankam. Vse to so znamenja, da nas ča kajo še hudi boji za svobodo, v katerih pa slovenski proletarijat ne podleže. enaka postava kot za druze ljudi. Kot oskrbnik bi moral poskrbeti, da bi se žrebe dobilo nazaj, čeprav Je bilo 120 kron oddano pristojnemu mestu. S tem ne more biti stvar še poravnana, 8 do 10 mesecev staro žrebe velja danes malo več kot 120 kron. Oskrbnik se smeši s svojim opravičenjem, da se je konj prodal brez njegove vednosti, ker se je vendar cela dva meseca v taborišču govorilo o tej prodaji. Dvomimo, da bi mu nihče zaupnikov o tem ne povedal. Tudi v hlev prihaja oskrbnik vsak dan pogledat. Oskrbniku mora pač vse to biti deveta briga. Vlada bi ga morala poslati tja, kamor po svojem poklicu faktično spada. Policijski nadzornik Sosič in detektiv Sirol, ki nista drugega zakrivila. kot da sta o razmerah v Str-nlšču komisarju v Ptuju poročala, sta bila radi tega takoj iz Strnišča premeščena. Pa kako naj ne bi bila, saj je vendar sam vodja okrajnega glavarstva v Ptuju. dr. Birkmajer, na zadoščenje klical obdolžence in predlagal kazen. Naj se gospodje perejo, zamorci so črni in bodo črni. V občo korist pa bi bilo, da premeščena redarja prideta zopet na svoje prejšnje mesto. čudno se nam zdi. da so orožniki, ki v Stmlšču svojo službo prav strogo izvršujejo, o vsej aferi praV moško molčali, dasiravno Jim je bila izročena prijava. Proti beguncem so ti gospodje čisto drugačne barve. Saj nam Je še dobro v spominu, kako je njih vodja na 9. marca 1919 pustil večje število od 8 do 13 let .'»arih dečkov, ker so baje nanosili' neke deske v vodo, aretirati in zapreti v bivši vojaški zapor v Strnišču 12 ur, ter jih Je nek orožnik stražil celi dan od 6. ure predpoldne do 6. ure zvečer z nasajenim bajonetom. Ne vemo. je li to oblika starega kopita in ali je to junaško delo ukrenil na ukaz tretje osebe, ali na svojo roko. Ker Je stvar kakor v prvem, tako tudi v drugem slučaju protizakonita in kaznjiva. se prosi, da se stvar temeljito preišče in krivce no kazen skem zakonu dekorira! '*S trni š č e, dne 26. maja 1919. Alojzij Špacapan, begunec. NI prav tako. Prijatelj našega lista nam piše: Služiti moram še aktivno vojake; sem pa tudi oženjen. Zena dobi na dan 1 krono 50.vin. podpore, mi pa dobimo po novem okolo 7.50 dinarjev na mesec. Iz tega nai živiva oba. Žena plačuje na dan 3 do 4 K; sama namreč ne more kuhati, ker nima stanovanja. Ni treba l iti umeten računar, da izračunamo, ko-iko ie to na mesec za oba in s tem denarjem se naj oblečeva, obujeva in prehraniva. Za večerjo imam večinoma le črno kavo in razumeli boste, da Je mol želodec že toliko požrešen, da mu to ne zadostuje. Rekel bo kdo, da naj gre žena de lat; to Je pa nov križ: nihče Jo ne mara, ker ne zna slovensko in vr-hutega še bolehna. V Avstriji Je do bivala po 2 K na dan in jaz sem dobival na italijanskem bojišču čez 120 kron na mesec poleg hrane. Izhajala sva s tem sicer skromno, a ven derle. Prihranke sva porabila. Zena Je vložila prošnjo za mojo oprostitev, pa Je bila zavrnjena. To so bedne razmere. Pet let smo v vojni, trpeli smo, trpimo, a ker se tc trpljenje zahteva od nas, potem Je na drugi strani tudi dolžnost, da se urede razmere tako, da bomo mi In naši vsi vsaj za silo izhajali, ne pa samo gospoda. Nihče nam noče verovati, kako mučno Je za nas, ki moramo gledati in poslušati, kako naši svojci v bedi ginejo. Iz Slovenije. Dogodki v Strnišču. Oskrbnik begunskega taborišča Strnlšče, Anton Ogorelc, nadučitelj, odgovarja v »Slov. Narodu« od 23. maja 1919. štev. 120. begunskemu odboru v Strnišču med drugim, d& sta res dva nastavljenca prodala dr favno žrebe in sicer brez njegove vednosti, zakar da sta bila odpušče na, denar pa je bil poslan napristojno mesto. Gosp. Ogorelec je pozabil povedati, da sodnija v Ptulu nima o te tatvini še nikakoršne ovadbe. Sa! velia vendar tudi za njegovega sina štvenem in »hodnem prava, objavljeni v Uradnem listu od 28. novembra 1918, št. XIV. se začasno razveljavljata. 2. Nova društva se bre* oblastvenega dovoljenja ne smejo več ustanavljati. Ako oblast tekom enega meseca ne zabrani najavljene ustanovitve društva, le smatrati, da je ustanovitev dovoljena. Politične oblasti smejo iz državnih interesov ustaviti delovanje že obstoječih društev, zlasti prirejanje društvenih zborovanj, ali predpisati posebne pogoje, pod katerimi zu-tnorejo društva nadaljevati svoje delovanje, oziroma prirejati zborovanja. Politične oblasti imajo pravico poslati k vsem društvenim zborovanjem svojega zastopnika, ki je opravičen zaključiti oziroma razpustiti zborovanje, ako se razpravlja o stvareh, ki ne spadajo v statu-taričen delokrog društva, oziroma ki ogrožajo javni mir in red ali so protizakonite ali državi nevarne. Tudi smejo politične oblasti sistirati izvršitev sklepov, s katerimi dr n-štvo prekorači svoj statutarlčnl de lokrog. 3. Shodi, katerekoli vrste, bodisi splošno pristopni ali omejeni na povabljene goste, bodisi v zaprtih pro štorih ali pod vedrhn nebom, se smejo prirejati proti predhodni prijavi politični oblasti. Shode pod vedrim nebom sme politična oblast iz razlogov državnega Interesa ali .javnega mira in reda zabranitl. Na vse shode smejo politične oblast! poslati svoje zastopnike, ki imajo analogne pravice, kakor na društvenih zborovanjih. 4. Upravna oblast je upravičena, da nabavi izhajanje ali razširjanje tiskovin, da izda zanje poštno prepoved in da začasno ustavi obratova nje obrtov, kateri razmnožujejo lite-rarične in artistične proizvode ali ž njimi trgujejo ter s tem ogrožalo Javni mir. Prestopki predstoječih določb kakor tudi odredb, ki so iih v svr-ho izvršitve teh določb izdale oblasti, dalje prestopki policijskih odredb, ki so se izdale na podlagi § S. zakona od 3. maja 1S69, drž. zak. št. 66, se kaznujejo po § 9. tega zakona-Ta naredba stopi v veljavo 2 dnem razglasitve. — V Belgradu. dne 20. maja 1919. L — Podpisan! ministri. Kai le z odpravnino za hrabrostne svctfnfe. Dalje službujočemu vojaštvu se plačujejo doklade za hrabrostne svetinje, na odpuščene se ie pa menda pozabilo. Tako nam piše z Vrhnike odpuščen vojak, ki je opravičen do teh doklad ali pa do odpravnine in se je vrnil k svoji družini brez obleke in brez živil. Mož. ki je bil do zadnjega v strelskih za-kopih je tudi tako oslabljen, da ne more opravljati pridobitnega dela. Na mestu bi bilo. da se takim trpinom vsaj z odpravnino nekoliko po inaga v tej življenjski bedi. Vojaška intendanca naj bi se zganila! Dnevne vesti. Podpisani odbor krajevne jugoslovanske soclaino-demokratične politične organizacije za Ljubljano Izjavlja. da nameščenca »Volne zveze« gosp. Zalar ln Bolha Ivan nista bila nikdar člana te organizacije. Ljubljana, dne 27. mala 1919. Krajevni odbor J. S, D. S. za LJubliano. Naredba ministrskega sveta glede društev, zborovanj In shodov. Ker Je v ozemllu. ki spada upravno območje deželne vlade v Ljubljani proglašeno volno stanle, se za to ozemlje v zmlslu zakona oa 5. maja 1869, drž. zak. St. 60, vsled sklepa ministrskega sveta, storjenega na podlagi člena 20. državnega osnovnega zakona o splošnih dr žavljanskih pravicah od 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, začasno suspendiralo določbe 12. In 13. člena tega zakona. Vsled tec?a nastopajo te-le po ntavne posledice: 1. Naredbi poverjeništva za normale zadeve it 134 in 135 o dru- StanovanJska beda In g. Pesek. Za javnost stvar ni tako važna, pač pa Je markantna. Naš junak le namreč kupil hišo, v kateri ima brat prejšnje lastnice dosmrtno stanovanje. Kupec je to vedel in vzel na znanje ter pisal bratu prejšnje lastnice, ko je ta zahteval k stanovanju tudi pritikline, med drugim nastop no: »Jaz in mola rodbina želimo, ži veti z Vami v miru in prijateljstvu kot dobri lojalni sosedi in se bomo kot taki napram Vam obnašali tako dolgo, dokler se bodete tudi Vi napram nam takisto obnašali.« Tako je bilo izpočetka. Novi gospodar je posta! gospodar in je skušal polagoma omejevati pravnemu upravičencu pravice do pripadkov. Klavir, stranišče, neka postranska soba, vrata, napisi na vratih, vse je bilo napak. Zaradi nekega napisa na vratih sobe Je obdolžil sedanji last nik celo neko gospodično v drugem nadstropju, da ga tista večkrat od strania. šlo je tako dalje čisto po domače, dokler se ni lastnik hiše ujezil in objavil v »Jugoslaviji« notico o »stanovanjski bedi v Ljubljani«, ki krvavo kriči proti Nemcem in postopačem, špijonom in agentom, med katerimi je najbržc po njegovem mnenju tudi nasprotnik, ki mu Je na poti In kateremu Je hotel g. P. odkupiti stanovanjsko pravico, čemur se pa ta ni vdal, ker je Ljubljančan. Vrhutega pa le baje g. Pesek zaradi stanovanjske bede tudi odpovedal strankam v hiši že stanovanja. Torej iz čisto osebnih razlogov Je napravil velik krik, notico, ki je prepojena z navidezno vnetostjo za »očiščenje«. Ni nam mi tem, da bi se zavzemali za to ali ono stranko, zdelo se nam je pa potrebno. da pokažemo! kako radi ne- kateri ljudje iz osebnih koristi de« lajo politično kupčijo. Streljanje Iz vojaških vlakov. Iz Sp. Šiške nam pišelo: Vojaki streljajo iz vla- kov. Ljudje so v vedni nevarnosti, da jih kaka k roglja ne zadene. Otroci s« že našli v drevesih vse polno ostrili krogelj Pristojne oblasti prosimo, da naj že vendar enkrat ukrenejo kaj proti temu počenjanju vojaštva, ker. gre tudi za osebno varnost. Nravstveno Izpričevalo. Št. 2145. Občinski urad okolice Celje potrjuje, da je Fran Nerad bivši Šofer, sedaj brez posla, stanujoč v Oa« berju rojen 14. okt. 1885. in pristojen v občino Brestovec okrajno glavarstvo Ptuj, nemirnega tempera* menta. Kadar Je trezen je uljuden irf pripraven za vsako delo in lepega vedenja, kadar pa je pijan, je pa ne-zhosen v svojem vedenju, vsled česar Je bil že večkrat kaznovan. Drugače pa Je pošten. Občinski urad okolice Celje. 25. maja 1919. Fazarine, 1. r., župan. Drobno. — Naročnikom in čltateljem! Prihodnje dni priobčimo zopet ne-kai člankov sodruga E. Kristana o jugoslovanskem in o Jadranskem vprašanju ter druge. PrtpominJamo( da smo doslej čitali stvarne članka zlasti o jadranskem vprašanju le od dveh avtorjev: E. Kristana in inž, Gustinčiča. Zanimali nas bodo članki sodr. E. Kristana tudi zaraditega, ker je hotelo slovensko časopisje omalovaževati delovanje sodr. E. Kristana v pogledu na jugoslovansko vprašanje, dasi je ta mož največ storil v interesu narodne emancipacije. — Kruh ima preslabo vago. Na Dunajski cesti pri nekem oekit tehta kruh po 2 kroni le 36 namesto 40 dkg. Ali je to morda le slučaj? Kruh je že itak precej drag! — Dr. AmrnS, bivši zagrebški župan je včeraj umrl. — Društvo pisarniških oficijan-tov. oflciiantini, pomočnikov hi pomočnic kraljevine SHS za Slovenilo v Uabllanl sklicuje na dan 1. Juniju 1919 ob pol 15. uri popoldne v razpravni dvorani it. 79 Justične pala* če v Ljubljani, I. nadstropje, izvau-redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker pridejo na razgovor zelo važne stvari organizacije, se člani poživljajo k polnošteviinJ udeležbi. — Odbor. — Razpis natečaja. Pri taboriščni upravi v Strnišču pri Ptuju se odda mesto oskrbnika in eventuclno mesto kmetijskega naziratelja. Plača po dogovoru. Prosilci naj vložijo svoje prošnje, opremljene s potrebnimi spričevali in z dokazili o svojem dosedanjem službovanju v 8. dneh »Predstojnistvu taboriščne uprave« v Strnišču pri Ptuju. — Tobak za 10.000 K namenjen za — Slovence v zasedenem ozemlju — zaplenjen v Ljubljani. V soboto zvečer sta 2 pol. agenta ustavila v, Šiški zaprto kočijo, v kateri se je nahajal tobak in cigarete v vrednosti 10.000 K. Tobak so nameravali peljati v škofjoloko. kjer so čakali lastniki te dragocene travice in od koder, bi potem tobak utihotapill čez de« markacijsko črto v zasedeno ozemlje. En član te delniške družbe za to* bak, Štefan Grosar iz čepovana, kateri je sedel poleg kočijaža na kozlu in spremljal to dragoceno, tako želje-no blago v Škofjoloko, Je prosil, naj mu vendar tobak pustijo, vsaj je isti namenjen za slovenske mučenike vj zasedenem ozemlju, ni pa povedal, da bi delniška družba zaslužila pri tej kupčiji najmanj 10.000 K. Tobak bil seveda zaplenjen in oddan finančnemu ravnateljstvu. — Ukradenih ie bilo Francetu Čuden, stanujoč Sodna ulica štev. 6, 150 Jajc. vrednih 120 K. Jajca so se nahajala v dveh steklenih posodah t zaklenleni drvarnici v kleti. Storilec je v drvarnico ulomil, pobral hlea m posodb, katere je pred drvarnico na hodniku prazne ostavJI. Storilcu se Je na sledu — Aretovan ie bil po vecčasnera iskanju Ulažar France 36 let star is Studenca pri Krškem in sicer zaradi umora storjenega na svojem svaku, Oddalo se ga Je dež. sodišču. — Državna posredovalnica za delo. Podružnica za Ljubljano ln oko* llco. V preteklem tednu od 19. maji! do 24. maja 1919. je iskalo delo 194 možkih in 70 ženskih delavnih moči Delodajalci so iskali 129 »rožkih in 57 ženskih delavnih moči. Posredovani se Je izvršilo 92. — Pri vseh podruž* nicah »Državne posredovalnice z* delo« je od 1. januarja 1919, do $4, maja 1919. iskalo ddo 6931 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 5218 delavcev. Posredovanj se le izvršilo v tem času 1544. — Delo iščejo pisarniške moči (229) trgov. sotrudiri- ki. kontoristi, potniki (180), služkinje, kuharice 052), »etianikarli, elektro-tehnikarji, ključavničarji, peki, mesarji, mlinarji, natakarji, natakarice, polj. in tov, deJavke. kovači, železo-strugarji, ekonomi, oskrbniki, predil. delavke, kurjači, strojniki, dimnikarji. zidarji, kamnoseki, peč ,rji, slugi itd. — \' delo se sprejmejo težaki, hlapci, viničarji, gtežkitrje, kuharice, zidarji, opek. dtitevcl, miza rti, Jamarji, konj. in polj. delavci, krojači za vel. in malo dtSo, vajenci, pisarniške moči. delavci pri zgradbi hudournikov, če vij. peamč., uradne slug« rtd. M. Češki socialisti proti intervenciji aa Madžarskem. Cdrnslovaft* socialna demokracija Je sklenila, da čehoslovaška trmada m sme prekoračiti demar-Kficiiske linije, ker se čehoslovaška Republika ne sme vmešavati v notranje zadeve ogrske sovjetske re-»ublike. Isto staMlEe je navzela tudi cehoslovaaca vlada. Le nekateri Meščanski 15*0 ‘ščuvajo neprestano iwoti Madžar«« m hočejo oouov&i novo svetov«« prelivanje krvi. Pri poslu se pdlikulelo posebno Kratnafovi rfhrmflni Llstv« ta acTariti Šveh^r VV-ečer«. Prišla žena. V Gurilm m le vršile nekako jJred štirinajstima inevi mednarodna sanferesca »en, fcs dela Čast tlelega-»mam, ki so se 3e udeležile. Večino-' ** »o bSe «Hč68wEBke žene. ki so st «un sešle, veatar le pa že zadosto-vaia, domttHevaU, da smo vzviSerf *»»« »manjvredno* ženo! Krito m »»nuno *u« delati pokoro, da mm »red vete® podili žejio iz politike m Ji branili tovoriti jpoiaic « «wwe1 Ce bi bHe žeoe članice parlamggpv 1n Ce bi bile hode 4*M te 9fir r.% te vno mnenje v onih dneh, k© #d m' očnell kockali o usodi sveta, koliko nesreče bi bde prepre£HeiT®da uti smo se smatrali takrat za pametnejše in smo se ozirali na »politično neizobražene« fene z vzvišen^ preziranjem. Spominjajmo se le, teke Je #e takrat večina mož, ko Je odpovedala J\ n crika vojno iNemSJi, amajevala z nami nad članico ameriškem kongresa, ki e pn glasovali® o napovedi vojne tokaje rekla: »Ne morem glasovat! M vojno!« Tafcea Je sicer odpoveva pokorščino našim nasprotnikom, toda vendar se je zdelo pri nas Najboljšim patriote*® med možmi, da ,e to znamenje, dokaz, da Je žena manj vredna, ki se «e more dvigniti «a višje stališče politike. In ver.dai Kako visoko — moralno in mtefektu aino — je b8a ona žena, ki se Je zjokala nad početjem mož na tej in na ©m strani, ki so bili za vojno. In kako visoko stoje žene, ki so nedavno dvignile svoj Klas na mednarodnem kongresa ženi, nad veliko .euno mož, njihovega razreda in njl-^miIVnaT®{*aostiI Tu sede v Vernik- skupaj — vsak odlič- korkt;? a naroda — te mislijo, da in n, sv°1hn ljudstvom, če stopi-vrat ^aRanemu sovražniku za . rr ~~ in tako so sedeli pred letom an' v Brestu Litovskem v glavnih stan ih in v Bukarešti drugi možje, ki s« tolkli s pestjo ob mizo in se sklicevali na pravico zmagovalca. Toda v'se osrainočajo »manjvredne« žene v Curihu, ki izjavljajo, da je izstra-ovalna blokada sramota za civilizacija. ki se zavzetnajo za pobratimstvo narodov, sklepajo protestne i°de proti versailleskemu miru in i ftneno svečam prisežejo, da bodo v»odoče zabranfle vojne. Tak n žene! Meščanske in prole-nfske žene! In mi? Spimo in pod-ujemo delo fene v politiki. Iz stranke. Politična šota t Trbovljah bo v ?°»oto, dne 3L maja ob 4. uri pop. lfl ne v petek. Politična Sete aa Jesenicah bo v “^deljo. dne 1. JuniJa ob 10. uri predpoldne. Strokovno gibanje. t_ N#d*oratvo Osrednjega društva .. n'J1 delavcev in podružnice ljub-ir®1iniata svojo sejo v četrtek, S"1® 29- maja 1.1 točno ob 7. uri zju-•* * društvenem lokalu v Selen- burgovl utici it 6, II. nadstropje Polna nddefba dolžnost. — Predsednik. Shod lesnih delavcev v Sevnici bo dne 1. Junija. Lokal in ero določijo ondotni zaupniki. Shod lesnih delavcev v gostilni pri Hrušici, Guuclle pri Št. Vidu ob 3. uri popoldne dne 29. maja. Shod lesnih delavcev ob 13. uri popoldne v gostilni pri Franc Petrovčiču v Borovnici. (Včeraj Je bilo pomotoma rečeno: mestnih delavcev. Op. ured.). Brivski in lasnlčarskl delavci pri-rede skupen izlet na Fužine v četrtek 29. t. m. Zbirališče na vrtu restavracije »Novi svet« ob 13. UfL skupni odhod ob 14. uri. V slučaju slabega vremena, se vrši izlet v nedeljo i. junija ob istem času. Strokovni sodrugi somišljeniki dobrodošli kot gostje! — Odbor. Vestnik »Svobode*. Celie. Del. Izohr. druitvo »Svoboda«, podružnica Celie. uprizori 33. mala 1919 ob pol 8. zvečer v eeU -skem mestnem gledališč* ljudsko igro »Domen«. V odmorih svira orkester celjske mestne godbe. K Jako obilni udeležbi vabi odbor. Kako je lep zakonski stan. Malo čuden aaslov. zato pa privlačen. Za ienske vsled tega, da «1 'EapaseJe »firbec«, za moške pa, da se odtegnejo nameravanemu davku na — samce. In ta davek na samce }e povod, da napišem nekaj vrstic ter ž njimi osvetlim porokeželjnim saHicem, kakšni »medeni« tedni iih čakajo. Ce postanejo dezerterji lan-tovsiva ter izdajalci samskega stanu. Hi moj namen, da bt agitiral za finančnega ministra ali celo. da bi se s» pe oestek pnenudaie ket sovražnika »nežnega« spola.. Le opisati hočem prav po domače trnjevo ©ot dr«* mladih Hudi, Iti se nameravata v današnjih dneh združiti iz čiste —> JJubeznL O >koritarstvn« samcev pri tem ni govora. Preskočim platonsko ljubezen, objeme, poljube. poJdone, izlete, hvalisanje mamic. pridušale očetov itd.. Začnem pri trdnem sklepu, da se mlada človeka hočeta postavno poročiti in pričneta 8 pripravami. Najpreje rabita nebroj dokumentov. Vsak od teh nekaj stane, posebno, Če Je treba koleka. Po utrudljivem dirkanju od Poncija do Pilata spravita srečno vse listine y red lu gresta v župniSče. Tam ceremonije, hvala bogu — brezplačno. No, poroka je tu te račun za dokumente, oklice, poroko in »mežnatia« bi znašla okroglo 100 K. Seveda brez kočij, harmonike, fantovščine, »ženitova-nja« in takega luksttsa ne gre. Samo 100 K in na cilju smo: združitev do smrti enega izmed zakonskih. Glejte, to bi bila malenkost, če bi bito to le vse. A kaj, ko Je to komaj »ara« za nadaljnje stroške. Treba le -pohi-štva! Navadno iz mehkega lesa: 2 postelji, 2 nočni omarici, 2 omari za perilo io obleko, umivalnik, miza, 2 Stola ter najpotrebnejša kuhinjska oprema: stane danes komaj — ?WH) kron. Kje je še perilo In drugo? Posteljno perilo (le najnujnejše) računam na 2M0 kron. O telesnem perilu ne pišem, vsaj ljubezen ni izbirčna In ne zahteva, da imel ob teh časih nevesta kar cele tucate hlač z modernimi čipkami. Treba le le §e nekaj črepinj, škafov, metel, par slik in druge take ropotije, pa le vse urejena No, te to stane zopet 1000 kron. Skupaj torej nad 8000 kron za najboti beraško ureditev zakonskega življenja. Kje naj vzame tisti, ki služi kruh z rokami, v teh časih 8000 kron? Kje delavka ali hči delavca? Kruti ne sme, goljufati tudi nel Torej: ka ko se ubraniti davka na samce? Vzemimo, da priskočijo mladi zaljubljeni dvojici na pomoč stari!!, strički, tetke in ostala žlahta. Vsak Jima podari kos svofe podrtije in srečno sl uredita muzej, sestoječ is: »rokoko«, »bidermajer«, staronem-ških in drugih vrst oprave. Ljubezen premaga vse zapreke te »medeni« tedni so enako sladki, če Je doma slamnica ali pa flmrflca. Treba —■ stanovanja! O lunica, kje ga dobita! Še stara cukrarna nima več prostora! Pač, tetin bratranec ima luknjo, ki Je bila nekdaj drvarnica. Malo apna, Še več prigovarjanja in dom je tu! Palača — dvorec! I to prenese — čista ljubezen. — Ergo: 8000 kron ali dobrosrčna »žlahta«, pa si rešen davka na samce. Do tu vse prav, dasi nekoliko po zamorsko. Pa čez eno leto? Sad ljubezni Je tu, nedolžna stvarca, ki ne ve, kako Izprijen Je svet. Novi stroški nastanejo. Če mož ni prijatelj alkohola, že gre. In tako dalje... fantek, punčka, fan-tek..„ cela kopica, Y*e krifiti kru- ha, mleka! Kje vzeti denar te miti te vedno lačne kričače? Očetova plača ne zadostuje, mati n« more služiti, sal itak težko zmaguje domače delo. Pride revščina v hišo, glad, obup... Pride alkohol, to pro kletstvo! In konec: Jetika, morilka najnižjih ljudskih mas, je rešiteljica. To Je povest, žalibog le preveč resnična povest iz današnjih socialnih razmer in posledica — davka na samce. Oglejmo si še koristi tega davka na samce za državo SHS. Umevno, da je to kapitalistično-brloazno-mi-Utaristična država. Vsal danes še, ko vlada naš nikdar pozabljeni policijski minister. — Nekal milijonov kron ali dinarjev na leto bo znašal ta davek. Vse to bo šlo za kanone In podobne igrače. Torej prva korist: kanončkl in obramba ->-* za buržoazl-Jo. — Druga: Pomnožitev rojstev — nove vojne na vidiku! — Tretja: Sla be socialne razmere — večja potrpežljivost ljudskih mas. — Četrta: Številne družine — večja odvisnost delavca od delodajalca. Itd. čemu naštevati še dalje, vsaj že to dovoli Jasno pove, da baržu! zna računati za bodočnost. Mogoče bo kdo zmajal z rameni in rekel, da sem črnogled ... Ne, ne, kapitalizem zna računati ea — bodočnost... Preden se uvede davek na samce, treba rešiti nešteto socialnih vprašanj. In ko bodo rešena, potem naj pride ta davek, ki pa naj ne gre v irelo militarizma, temveč v olal-lanje socialne bede, za podporo onemoglih, bolnih, brezposelnih. Smo za davke, kadar bo odstranjeno vse ono zk>, ki uničuje blagostanje te tt-ra ljudstvo v obup. Naj Tazni ljudje pomisHJo, da slabo oskrbovan te vedno tepen pes nikdar ni dober čuvar hiše. In dokazati je treba našemu ljudstvn, da Amerika ni zanle edini IzveUčavnl ral temveč v prvi vrsti domovina, ki Um nudi vse ono, kar Kolumbova dežela. S svojimi odredbami pa vzgaiate prave »brezdomovince«. kajti rdečih nas Je no vafiem mnenju že Itak preveč. In S-vaM mara kdor llvl: ne čudite se tore!, če »sredi krnica, zaradi ^tzkori-Sčaftla razni 4enenl te nereste ne bodo IJubffl svoje domovine, marveč bodo šli iskat sreče na tuje! ienta. Obračun za Prvi Mal. Krajevna politična organizacija za Ljubljano prosi vse one, Id lnuiio še poravnati račune glede proslave Prvega Maja v Ljubljani, kot tudi one, ki Imajo glede tega kake terjatve, da odračunalo ot. predloie račune člmoreje v tajništvu »Svobode«, išetanburgova ulica št. 6. H. oadstr. Gospodarstvo. Bankovci po 25 in 200 K izven prometa. Glasom dopisa jugoslovanskega zastopništva na Dunaju, je avstro-ogrska banka potegnila Iz prometa bankovce po 25 In 200 K, emisija 27. oktobra 1918. Dasi ti bankovci niso bili v naši državi nikdar priznani, se opozarja, da tudi avstro-ogrska banka ne sprejema več označene bankovce v nlačilo. temveč le v zameno do omejenega roka. Kdor bi utegnil imeti še kake take bankovce, naj Jih čimpreS zamenja pri podružnici avstro-ogrske banke. Mirovna pogodba z Nemčijo. (Dalje.) železniški transporti. Vse do nove konvencije, id naj nadomesti Bernsko konvencijo od 14. oktobra 1890, se podvrže Nemčija sledečim predpisom: Prevozi iz zavezniške zemlje ali vanjo bodo deležni v Nemčiji največje ugodnosti, ki velja za dotične transporte. Nemčija bo uvedla dire! 'ne tarife. Opremila bo eventualno svoje vagone s na-pravami, W dovoljujejo vporabljatl zavorni sistem kakor so ga prevzeli aliirancl. Različne naredba. Posebne naredbe jamčijo predajo železnic v ozemlju, ki se bo odstopilo, v dobrem stanju in z normalna količino materijala. Nemčija dovoljuje skozi 25 let zaveznikom graditi ali popravljati na svoje stroške na njenem teritoriju spojne železnice, ki bodo potrebne. Nemčija pristane vnaprej na preklic pogodbe v Sv. Oothardu 13. oktobra 1909. V dobi 25 let more zajednlca aliiranih držav, ki so zastopane v Renskem in Eto« navskem odboru, naložiti Nemčiji zgradbo vodnega pota (širokega prekopa) Rena-Donava. Vse nesporaz-umke v teh vprašanjih urejuje Družba pvodov. Ona lahka tekom na» slfednfffl pef let revidira posameane določbe tega naslova. V istem roltu bo za Nemčijo obvezen vsak obči dogovor, ki se bo sklenil med alllrau-cl z ozirom na pristanišča, vodne poti In železnice, te katere bo odobrila Družba narodov. Posebne določbe. Klelski kanal. Kielski prekop bo vedno prost lfl odprt enako za bojne kakor za trgovske brodove vseh narodov, ki Žive z Nemčijo v miru. Podaniki, blago in ladje vseh držav bodo uživali glede vporabe prekopa popolno enakopravnost. Promet je svobodejj. razven v kolikor se mora omejiti s pametnimi in za vse enakimi predpisi, ki zadevajo carinsko policijo, zdravstveno službo, izseljevanje 1« prisiljevanje, krotenje prepovedanega blaga. Brodovi, ki rabijo dotok, ne bodo plačevali večjih pristojbin nego so potrebne za vzdrževanje te popravila v kanalu. Natovarjanje in raztovarjanj, vkrcavanje te izkrcavanje. se more vršiti samo v onih m-knh. ki lih zato določi Nemčga Nem čija se obvezuje, da bo vzdrževala prekop v dobrem stanju. Ako se t* določbe kršijo, ali različno tolmačijo, ae more zahtevati odločitev pri Žveči narodov. V Klela se bo osnovala nemška oblast, ld bo v teh stvareh delovala kot prva instanca. ^3. oddelek. Delo. Osnuje se trajna organizacij*, (la se zagotovi telesna, duševna In umstvena dobrobit dninarjev, ki je * mednarodnega stališča posebno va$-na. Ta organizacija se priključi družbi narodov. Vkljub razlikam v podnebju, običajih te živtjenlskJh pogojih, kJ otežkočnjejo popolni sporazum v tem vprašanju, vendar je mogoče označiti nekatera načela, ki se po možnost! upotrebjjo povsod za uredi tev delovnih pogojev. Med onim! načel! in metodami imajo posebno tehtnost in nujnost naslednje: Delo se ne hm smatrati za enostavno trgovsko blago. Dninarje«! la nameftčen-oem se mora zajamčiti pravica zdru fevanJa v vsako svrho, ki ne nasprotuje ■zakonom. Delavci imajo pravica aa zaslužek, ki Jkn zagotovi tako stopnjo življenja, ki odgovarja občim pogojem. OseiiHžiiii deiavm uaa alt oseminštirideset urni delavni teden. Je treba sVušati uvesti povsod, ker takšne ureu^i še ne obstojajo. Treba je zagotoviti nedeljski počitek, naj-manj 24 ur. Otroško delo se mora odpraviti, a posel nedoraslih tako omejiti, da ne bo na kvar telesnemu iti razumskemu razvoju. Dnina mora biti brez razlike spola za enaki posel enaka. V vsaki deželi morajo predpisi zasigurati vsem pravno tam naseljenim delavcem isti enaki gospo * darski prestopek. Sleherna država mora uvesti delavsko nadzorstvo, v katerem so zastopane tudi žene. Ta načela, ki se šene smatrajo za popolna te končnoveljavna, se priznajo kot taka, da imajo vplivati na politiko družbe narodov na tak način, da se poboljša usoda delavcev. Jamstva. Jamstva so razdeljena na dva oddelka v pogodbi V. te XIV. Ta Jamstva se lahko razdele na šest vrst: 1. omejitev nemških vojaških, pomorskih te zračnih sil na mero. ki jo določa pogodba; 2. izvrševanje nemških bojnih sil na rečenem merilu* 3. popolna demilitarizacija levega Re« novega hrega te pasu, širokega 5 fem primeru gotovo ločile od nemškega rajha. Zdi se, da se Velika Britanija strinja s tem načrtom. Nemški odgovor na mirovno po- : godbo. LDU. Berlin, 27. (CTU.) Besedilo 'splošne note, ki ga je izdelala nemška vlada kot odgovor na mirovno pogodbo, je bilo odposlano včeraj iz Berlina v Versailles. Nota je sestavljena v jako spravljivem tonu. Najvažnejša točka njene vsebine je izjava, da je Nemčija pripravljena, ‘plačati 100 milijard mark odškodnine. Da se ji omogoči plačanje te vsote, predlaga Nemčija, naj se ji puste njene kolonije in ozemlje ob vzhodni meji, čigar odstopitev zahteva mirovna pogodba. Glede šlez-vika^ in Alzacije-Lorene priporoča Nemčija ljudsko glasovanje: Gornja Slezija in ozemlje v Vzhodni in Zahodni Prusiji naj ostane nemško brez ljudskega glasovanja. V noti je sprejeta nadalje tudi zahteva mirovne pogodbe, da se odpravi splošna vojaška dolžnost In da se izvede splošna razorožitev s pogojem, da se zgodi to tudi v vseh drugih’ državah'. Belgijska meja zaprta. LDU. Amsterdam, 26. (DunKU.) Kakor se poroča Nizozemski brzojavni agenturi, so zaprli belgijsko mejo. Nihče ne more zapustiti Belgijo. Z ozirom na to, da poteče šele dne 29. maja nemški delegaciji dovoljeni rok, so razveljavili v Belgiji vse vojaške dopuste in odredili Splošno mobilizacijo. Delavske manifestacije v Parizu. LDU. Versailles, 26. (DunKU.) )Cakor poročajo pariški listi, so včeraj popoldne uprizorili pariški delavci veliko manifestacijo na Čast komunistov, ki so padli leta 1871. Demonstracije v Londonu. LDU. London, 27. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Po demonstraciji brezposelnih bivših vojakov in mornarjev, ki je bila v Hvdepar-ku, so poizkusili demonstranti prodreti do parlamenta. Policiio, ki je hotela to preprečiti, so obmetavali S poleni, toda dobila le olačenje in prešla nato v napad. Pri tem Je bilo ranjenih več oseb, med nliml tudi en stražnik. Aretirali so tri osebe. Žrtve premogovniške nesreče v Lazyh. LDU. Moravska Ostrova, 27. (ČTU.) Kakor poroča »Duh Casu«, znašajo dosedaj ugotovljene žrtve pri premogovniški nesreči 32 mrtvih in 60 pogrešanih. Škoda se ceni na 4 do 5 milijonov kron. Pridobivanje premoga bo šele približno čez pol leta zopet mogoče. Vzrok nesreče 5e ni pojasnjen. Nemiri v Toplicah. LDU. Toplice Č(eško). 27. mala. (DunKU.) Danes dopoldne so izbruhnili v Toplicah resni nemiri Množica, ki se je zbrala iz vsega mesta in Iz okolice, le oplenila veliko število trgovin. Sele proti pol dnevu se je posrečilo policiji In če hoslovaški posadki, vznostaviti red z nasajenimi bajoneti in z revolverji Popoldne pa se je ponovilo zbiranje množice v še večli meri. Tudi v Turnu pri Toplicah se 1e plenilo moralo nastopiti vojaštvo, ,kiJe oddalo tri salve. Ni znano, kolikor!« ranjenih. -fp C- Wilson o upravi Carigrada. LDU. Amsterdam, 27. (DunKOj Po brezžični vesti javlja »Reuter«, da je prosil Wilson svet četvorice, naj se pripravi na to, da Zedinjene države ne sprejmejo nobenega mandata za Carigrad ali kak drug del Turčije. Naj se predlaga, da se stavi Carigrad pod mednarodno komisijo, v kateri bi imele glas vse velesile; če pa to ne bi bilo mogoče, naj se Izroči uprava Carigrada Grški. Kitajci bojkotirajo japonsko blago. LDU. Amsterdam, 26. (DunKU.) »Morningpost« poroča iz Sanghaija, da se po Kitajskem širi bojkot japonskega blaga. V nekaterih krajih' so napadli in izropali japonske trgovine. Ladje imajo pri izkrcavanju velike težkoče. V varnost japonskih trgovin so nastopile kitajske čete. Aprovizacija. Špeh za zamudnike. Zamudniki dobe špeh na drugi odrezek sladkornih izkaznic za maj dne 30. In 31. maja od 8. do 11. in 3. do 5. ure v skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Pozneje se Špeli ne bode dobil več na majske izkaznice. Kislo zelje. Mestna aprovizacija ima v zalogi še neka} kislega zelja, katerega bo oddajala iz Jakopičevega skladišča na Mirju. Ker je to zadnje kislo zelje, katerega pozneje ne bode dobiti, in ker je ravno sedaj na trgu dosti koruzne moke za žgance, dobe stranke lahko poljubno množino zelja, ki stane 30 vin. kilogram. Določi se tale red: za I. okraj dne 30. maja, za II. okraj dne 31. maja, vsakokrat od 8. do 11. in 3. 'do 5. ure. Drobiž Je pripraviti. To in ono. Vodne razmere v Sahari. Puščave kot je na primer Sahara so bile v prejšnjih stoletjih rodovitna dežela z visoko razvito agrikulturo. Opustošenje preje rodovitnih ozemelj se je šele pričelo koncem enajstega stoletja, ko je pričela izginjati visoko razvita tehnika odvajanja vode, ki Je cvetela v starem veku. Preje z vodo napolnjene reke so se popolnoma osušile vsled uničenja gozdov ter izginjenja stranskih pritokov. Pri tem pa je izginila voda, ki se je preje nahajala blizu površine, v velike globine. Bistveni znak puščave je, da se voda na površini ne more odtekati in da jo je sploh težko zaslediti. Nadalje je opaziti veliko pomanjkanje padavine ter veliko prodirnost zemeljske površine. Vsled tega je v puščavi voda na površini velika redkost, dočim Je globoko pod zemljo gotovo najti velike množine vode. Vodna gladina pod zemljo mora ležati zelo gjoboko, vsled česar le izvanredno težko zaslediti to vodo ter jo spraviti na površje. Velika Je pronicljivost zemeljske skorje v puščavah, vsled česar lahko izcrlneio celi sistemi rek. Vabilo na občni zbor krajne skupine Ljubljana II „ Splošne žel. organizacije za Jugoslavijo", ki se bo vršil v soboto, 31. maja, ob 19. uri v Mahrovi hiši, Cesarja Jožefa trg 10 (naspr. »Mestnega doma‘) z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo: a) predsednika, b") blagajnika, c) kontrol e. 2. Volitev novega odbora. 3. Predavanje. 4. Raznoterosti. Sodrugi, udeležite se polnoštevilno občnega zbora! Društveno vodstvo. Inženir dr. Miroslav Kasal oblastveno poverjeni stavbeni inženir. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe t Ljubljani, Hilšerjeva nliea št. 7. IzvrSuje strokovno: Naprave m izrabo vodnih sil, vodne Zage, elektrarne, betonske in železobetonske ježeve, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonsko rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršite v vsenačrte stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah. 'T r niftr ■-rff ■ — Hotel pri „Zamorcu “ Maribor, Gosposka ulica. ===== Sobe za tujce. Prvovrstna kuhinja. Vedno sveže pivo in najboljša vina. Priporoča se FRANC JANČER, hotelir. ........................ 111 (j GOSPODARSKA PISARNA Dr. Ivan Černe Agitirajte za naše časooisiel Izdajatelj: Joslo Petelan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Llubllani. 3: :E Priporočamo tvrdko JqS# PeteliiiC, Šivalni stroji za vsako Ljubljana, obrt in rodbinsko rabo Sv. Petra nagip št. 7. :: ter posamezni deli, igle, olje, potrebščine za šivilje in galanterijo. n a St. e. NICE. I Priporoča se Kavarna Theresienhof —ja Maribor, Glavni trg. STS5S Vsak dan od 16. do 22. ure koncert priljub. damske kapele* Kurjač LJUBLJANA, Miklošičeva cesta . poslopje LJUDSKE POSOJILNICE. daje nasvclo v vseh gospodarskih zadevali fn premoženjskih vprašanjih; ' Izposluje posojila, posreduje prodajo '«•■■■■ intiakup vrednostnih papirjev in tujega ■:! denarja, posreduje pri prodajah_ in nakupili vseh posestev, izvršuje cenitve in oglede. Promet z Ameriko. Edina pisarna te vrste v Juposlaviji. Uraduje od ure dop., od 3,-5. ure I pop. VprcSajte s pismom. Znamka! I za okrcano peč s strojnim obratom ge takoj sprejme. — Ponudbe naj se pošljejo na Opekarno Mengeš, Milan Jenčič in drugi, Mengeš (Kranjsko). -.0} (O.Sj •'(>. nt * H , ^ prevzamem blago Za uvoz m izvoz tero imam vedno v zalogi. — CenJ. tovarnam; h podjetjem se priporočam kot tvrdka z Ia- referencami. ImpOft In expOf» FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21. ■ : registrovana zadruga z omejeno zavezo* sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1‘fc milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. banka Podružnica Ljubljana. Delniška glavnica.....................................K 30,000.000 Rezerve ..............................................K 10,000.000. CENTRALA: TRST. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovid, Opatija, Spljet, Sibenuv, Zader. Ekspozitura Kranj. L SPREJEMA: Vloge na hnjiiice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko v«* dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka Iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. ESKOM1RA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiSčih. DAJE KREDITE: Pod najugodnejšimi pogoji. PREVZEMA'. Borzua naročila in jih izvršuje najknlantneje. Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon St. 257. ta 8 D