Deželni zbor štajerski. Gradec, 10. okt. 1904. Predlog g. RoSkerja, Robiča in tovariSev zapotoči po3kodovaae prebivalee ˇ Sentlenartskem in mariborakem okrajn. G. RoSkar je utemeljil ta predlog ter povdarjal veliko bedo in škodo, katero so prizadeti morali preaaaati. Predlog se je izročil fiaančaemu odaeku. (Govor se bo objftvii, ked&r izide steBogrŁfi(Bi zapisnik). G. dr. Ploj je utemeljeval svoj prediog, naj se za Štajersko nstanovi prisilna kmetska stanovska ladruga s tem da \e I. 1902 državni zbor skoraj soglasao sprejel postavo za take zadruge ter so aajveljavnejSi možje, ki se peSajo 8 poljedelstvom, pripoznali, da je vpeljava takih zadrug eden BajvažaejSih pripomočkov aa reSitev kmetakega stann od popclnega propada. Pobijal je govoraik z uspehom prodlog deželnega odbora, v katerem odavetuje (dežeiai odbor) ustanuvitev takih kraetskih zadrug. Predlog dr. Ploja se je izročil novemu gospodarskema odseka, ki se bo pc <5al z mnogimi važaimi narodno gospodarskimi zadevami. V ta odsek, ki obstcji iz 15 člaaov, sta od strani Slovencev izvoljena dr. PIoj in Ro- Skar. G. Robifi je utemeljeval svoj predlog radi ostanoritve deiolae zavarovalnice proti toči. Že 1. 1880 je deaelni zbor narodil deželflemu odboru, na) izdela postavni aačrt za astanovitev take zavarovalnice. A storilo se ni nič. Ta predlog se je izročil gospodarskemu odseku. Dragi predlog d r. Ploja meri Da zavarovanje živine proti bolezaim. TakSno zavarovaloico je upeljal nižjeavstrijski deielni zbor in se je prav dobro obnesla. 180.000 komadov livine v sknpai vredaosti 54 miljonov kron je zavarovanih pri tej zavarovalnici, ki ai je pribranila 2e precejSno zakladnico. Poslanec Žičkar je v seji dne 6. oktobra kazal oa bedo, katera se nahaja po nekaterih občinab sevaiškega in kozjaaskega okraja vsled letoSnje toče in silnih nalivov. Nasledki so: revS&ina — izseljevaBie prebivalcev v ptaje dežele in pomankanje delavcev. Ta predlog se je izročii fiaaBčaemu odseka. Dr. Dečko in tovariSi so interpelirali cesarskega namestnika v neki Štigerja zadevajoči stvari. Glasom m kra?kega easaika »Arbeiterwille« je dezelni Solgki svet naročil, da mora po aekaterih Solah v slovenjebistriakem okraja predehati poduk tako dolgo, da se obere hmel. Štiger in Se nek drngi Nemec imata nekaj hmelja. A tudi takim Solim se je aaročilo, Baj v Bjih preaeha Solski podnk, kjer gploh hmelja ai; n. pr. v ČreSnovcu in Laporju. Cesarski namestnik kot predsedaik dežela. Solsk. sveta se toraj pozivlja, da odgovori na ta vpraSanja: je li res, da je na zahtevo štigerja in Se nekega dragega hmeljarja prenehal Solski pcuk na slovenjebiatriSkem okraja? sakaj temu dei. Solski svet ne agovarja v javnih liatih, Se ta govorica ni resnična? Dr. Jurtela je utemeljeval v seji dne 7. okt. svoj predlog zastran Drave. Ta reka dela silno akodo po mnogih občinah, ker trga ia odnaSa zemljo. Naj se akrene v varstvo zemljiSč potrebna obramba na obrežju, dokler se reka ne uredi. V 86}i dae 5. okt. sta se oglasila prvokrat tudi mokraSka poslanca Reael in dr. Schacberl. Prvi je utemeljeval svoj predicg, bbj se vpelje sploSna, enaka, direktna in tajaa volilna praviea za deželai zbor. Povedal je maogokaj, |kar je ugajaio tudi Sloveacem, katol.-nemškim ia bauernbuadlerskim poslancem. Zato so tud:. ti glasovali za to, da se ta predlog izroči novemn političnemn cdsekn. Ni pa Rešel mogel popustiti svoje stare navade, da ne bi odrihal po katolifikih Skofih in po katoliski straaki, vedel je pa Resel, da nemški narodnjakž ne bodo glasovali za ajegoT preolog; a vkljub tema jih |e hvalil kot može Bspredka ia svetlobe. A nem3ki narodBjaki in veleposestniki so glasovali proti Re- selau. Predlog je propadel s 32 glasovi proti 26. Za prvim socijem je priSel na vrsto drugi, dr. Schacherl. Ta je zahteval, naj se postavno popravijo nekateri nedostatki pri volitvah za deželni zbor. Tako mo ni po volji, da 86 duhovniki smejo vtikati v volitve, ker vsled tegajtrpi veljava dobovniskega stanu! No, mokračem je pač kaj mar za veljavo vere! Pripovedoval je to ia oao, kar je bilo krivo, da Se ni zlezlo več mokračev v deielai zbor. Samo tega ni omenil, kako surovo so ravnali po mnogih krajih mokrači, da so zabranili poStenim volilcem izvrSevati svojo volilflo pravico. Znano je, kako naailno so postopali mokraCi v Ljubaem (Leobea), v Gradco in Trbovljah. To je Schacherlu vse po volii.