ISSN 0351-6407
BLISK - Livarna in proizvodnja
9 77035 640019
Jamstveni sklad izdal prve odločbe
Tresla se gora, rodila se...
stran 3
CREDITANSTALT
Navidezni izvoz sladkorja
Cestno podjetje M. Sobota
Trije kralji so jim prinesli plače
Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana
VREME
Murska Sobota, 8. januar 1998, leto L, št. 2, cena 190 SIT
0b koncu tedna bo pretežno oblačno. Po nižinah se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost.
8.	januar, četrtek,	Severin
9.	januar, petek,	Julijan
10.	januar, sobota,	Viljem
11.	januar, nedelja,	Pavlin
12.	januar, ponedeljek,	Tatjana
13.	januar, torek,	Veronika
14.	januar, sreda,	Srečko
V prosincu toplota - v svečanu mrzlota.
Lunine mene: 11. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 42 minut, zašlo pa ob 16. uri in 38 minut, dan bo dolg 8 ur in 56 minut. Dnevi se v povprečju vsak teden daljšajo za deset minut.
Slovenska vlada je s 1. januarjem povišala izhodiščne odkupne cene mleka. Za liter mleka standardne kakovosti (3,7 odstotka maščob in 3,15 odstotka beljakovin) do 100.000 skupnega števila mikroorganizmov in do 400.000 somatskih celic dobijo rejci po novem 50,15 tolarja, maščobna enota pa je tako vredna 6,77 tolarja in beljakovinska enota 7,97 tolarja. Ker podatki o kakovosti slovenskega mleka kažejo, da ta precej presega izhodiščne vrednosti, bo odkupna cena v povprečju za približno 10 odstotkov višja. Posledica višjih odkupnih cen je tudi dražje mleko v trgovinah. Čeprav so v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj mlekarnam priporočili, naj ne zvišujejo cen konzumnega mleka, slednje tega niso upoštevale, saj so že po lanski majski podražitvi to mleko prodajale z izgubo. Pomurske mlekarne so tako konzumno mleko podražile za več kot 20 odstotkov, medtem ko so mlečni izdelki dražji za 4 do 12 odstotkov. Potrošniki morajo tako po novem za liter pasteriziranega mleka odšteti 114,70 tolarja in za liter trajnega mleka z 1,4 odstotka maščobe 157,30 tolarja. Če je vlada s svojo odločitvijo kratkoročno zadovoljila rejce, pa je močno pritisnila na že tako plitve žepe kupcev, dolgoročno pa bodo posledice pravgotovo čutili tudi rejci. Kaj lahko se namreč zgodi, da bodo zaradi nekonkurenčnosti na tujih trgih in ob manjši domači prodaji mlekarne zašle v težave, položaj rejcev pa je predvsem odvisen od položaja mlekarn. L. K., fotografija: N. JUHNOV
Stečaj v Radenski
Petega januarja uveden stečaj družbe^ R&Sj 150 ljudi od ponedeljka na cesti -Stečajni upravitelj Bojan Žunič stran 3
»s? j?
V slovenskih mlekarnah ogorčeni zaradi zvišanja odkupnih cen mleka
Osem let v hišnem »priporu«
stran 17
stran 4
Vse poti vodijo v
ZIMA 1997/98
od 10. do 24. januarja
Cene zimskih oblačil znižane ,30%
Posezonska razprodaja
v Potrošnikovih prodajalnah s tekstilom v Murski Soboti, Beltincih, Gornji Radgoni, Tišini in Rogašovcih
Spoštovani bralke in bralci, najprej naj vam zaželim zdravja in sreče v letu, v katerega smo stopili. Če je verjeti nekaterim napovedim, bi te druge - sreče - naj bilo kar veliko, saj pravijo, da bo to leto leto gospodarskega vzpona, če ne drugje, na področju sive ekonomije. No, če vsaj na sivoekonomskem trgu ne bi prišlo do večjih stresov, bi že lahko zapisal, da sreča bo, ne bo pa je mogoče tehtati v loterijskih milijonih, ki jih je bil deležen srečnež, ki je vplačal svoj loterijski listek v ugledni Sobočanki v Lendavski ulici. Žal
dano seveda v luči prej omenjenih posvečencev) -torej delavci in veliko tudi lastniki podjetja - ni prispevala ničesar k ustvarjenemu dobičku, da se ji tega denarja, pa četudi naj bi šlo za vrednost nekaj kilogramov mesa, ne bi razdelilo. V tem je tudi odgovor, kako naj se delavci, tu ne mislim samo na »neposredne proizvajalce«, borijo za ohranitev delovnih mest.
Vzporedno s to se je dogajala povsem druga zgodba v Blisku, ki je pač ena od zadnjih potopljenih ladij, ki je kljub temu, da so delavci
Slab začetek, dober konec
pa je sreča opoteča, kar so nam potrdili že zadnji prednovoletni in prvi ponovoletni dnevi. V teh dneh se je znašlo zaradi stečajev na cesti kar nekaj novih delavcev iz kovinskopredelovalne industrije, in če k temu dodamo še ukinitev proizvodnje v enem od podjetij, potem začetek leta zares ni rožnat. Morda pa ravno zaradi tega lahko pričakujemo srečen konec leta. Po sledi starega pregovora, bi že moralo biti tako, toda težko. Ob dveh stečajih v Radenski Sistemih in v Bliskovi livarni se postavlja vprašanje, kje je zavest in trdnost delavcev, da se niso borili proti stečaju in za ohranitev svojih delovnih mest, kar jim je poočital v svoji novoletni poslanici eden od soboških pomembnežev. Poti, kako je to mogoče doseči, jim seveda ni pokazal. Ob tem razmisleku se postavlja vprašanje, s kakšnimi sredstvi naj se delavec zoperstavi stečaju recimo znotraj sistema Radenske, ki sledi, kot pravijo, kapitalski logiki dobička. In ta logika jih je vodila tudi pri delitvi božičnice, ko so se nadzorniki z upravo odločili, da svoje milijone razdelijo, delavske pa se jim je zdelo neumestno, saj naj bi šlo za »bagatelo«. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, ali »raja« (gle-
»grizli« in tudi veliko prenesli, da bi preživeli, potonil. Potrjuje nam žal zgodbo, da so kovinarji vsi po vrsti »smrdeli« pri glavah, ki nikakor že v preteklosti (glave namreč) zaradi svoje ogroženosti niso prenesle drugih kot kapitalske posege od zunaj, ki so jim bili za vegetacijo. Ko pa so se pojavili programi, ki so koncentrirali malo več pameti in jih v znanju presegli, so se jih kaj hitro otresli in ostali na starih tirih. Kovinarji so zgled iz preteklosti, ko se zaradi omejevanja in pomanjkanja pameti ni dalo preživeti. Novodobni kapitalizem bo s svojim odnosom do dela in pameti morda šel po isti poti. Zaradi pomanjkanja pameti in zoženega videnja današnjih vodilnih, ko vidijo vse le v dobičku, prihajamo v položaj, ko tudi Upravljale! kapitala (banke) prihajajo do ugotovitve, da jim gašenje požarov dolgoročno ne prinaša učinkov in so končno začeli opozarjati na pomanjkanje razvojnih naložb. Toda za premik na tej ravni bo potreben tudi premik v njihovi poslovni filozofiji in njihovih glavah. Zato srečen konec zaenkrat odmislimo.
J. VOTEK
C£ktualno okoli nas
vestnik, 8. januar 199:
Iz New Yorka
Uspešno čiščenje
Najbolj noro mesto na svetu je zelo burno vstopilo v leto 1998. Pod vodstvom župana Rudolpha Giulianija, kije s 1. januarjem nastopil svoj drugi štiriletni mandat, postaja New York čedalje varnejši, vsaj kar zadeva kriminal. Po statističnih podatkih mestne uprave so kriminalna dejanja v letu 1997 upadla v primerjavi z letom poprej za 9,1 odstotka. Umorov je bilo manj za 22,1 odstotka (767 ubitih), kar je najmanj kot leta 1967, ko je bilo umorjenih »le« 756 ljudi. Manj je bilo tudi posilstev, ropov, vlomov in drugih kriminalnih dejanj. Rudolph Giuliani je svoj prvi županski mandat nastopil leta 1990, ko je bilo v mestu rekordnih 2.245 umorov, zato si je kot najpomembnejšo nalogo zadal spremeniti New York v varno mesto. Po vsem sodeč mu to uspeva, kar potrjuje tudi zaupanje prebivalcev, ki so ga še drugič izvolili.
Uspešno »čiščenje« na omenjenem področju pa je potisnilo v ozadje reševanje nekaterih drugih perečih težav, s katerimi se ubada metropola, predvsem preobremenjene infrastrukture. Nekaj dni pred novim letom in po njem je človek dobil občutek, kot da se mesto seseda samo vase. Le dva dni pred Silvestrovim se je zrušila 6-nadstropna zgradba na znamenitem Times Squareu, kjer ogromna množica ljudi iz vsega sveta (letos je štela nekaj več kot pol milijona) proslavi prehod iz starega v novo leto. Praznovanje na Times Squareu je spodbudilo podjetne ameriške producente, ki so že posneli film o katastrofalnem koncu novoletnega rajanja, ko množico potepta pošast Godzila, znana ljubiteljem znanstvene fantastike iz 70. let. Malo je manjkalo, pa bi se podoben scenarij letos resnično izvedel, na srečo pa ob zadnjih vzdihljajih starega bloka ni bilo mimoidočih in slavje je minilo brez večjih težav, za kar je poskrbela množica policistov, ki je vztrajno usmerjala poplavo ljudi na pravi kraj in nepoučenim odvzemala steklenice z alkoholno vsebino, ker v Ameriki namreč ni dovoljeno prazniti steklenic kar na ulici. Takoj po novem letu je počila dotrajana, častitljivih sto let stara glavna vodovodna cev pod Peto avenijo. Vodna stihija je odnašala avtomobile in za nekaj ur popolnoma zalila območje okrog 20. ulice. Ko se je reka unesla, je zanjo ostala ogromna luknja, velika kot rokometno igrišče. Da bi bila mera polna, so kosi polomljenega asfalta poškodovali še plinsko napeljavo, tako da so morali izseliti okoliške prebivalce, gašenje požara pa je trajalo skoraj ves dan. Obnova še traja, lastniki lokalov in stanovalci na Peti aveniji pa se bodo na ameriški način znesli nad mestno upravo zaradi neprijetnosti in škode -iztožili bodo mastno odškodnino. Na srečo spet ni bil nihče poškodovan.
Podobnih neprijetnosti je bilo okrog novega leta še precej, kar se za tako veliko mesto tudi spodobi, županu pa kljub uspešnemu zatiranju kriminala prve dni novega mandata grenijo preveč zagreti možje v modrem, ki ob kriminalcih »upihnejo« še koga, ki to morda ni. Policisti so v dneh okrog novega leta ubili kar dva temnopolta osumljenca, ki sploh nista bila oborožena in nasilna, le ob nepravem času sta bila na nepravem mestu. Zadeva je še posebno odmevna, ker je enega od njiju usteril policist Michael J. Davitt, ki ima v svoji kartoteki že osem strelskih obračunov, kar ni uspelo še niti enemu od aktivnih policistov. Preiskava bo pokazala, kaj se je res zgodilo, kljub temu pa bo za popoln uspeh poleg kriminalcev potrebno krotiti tudi može postave.	ROBERT POREDOŠ .
stranjevanjem perjadi preprečili divjanje smrtonosnega virusa?
«5
Brezposelni na cesti
V Franciji so se ob novem letu še povečali protesti dolgotrajno Južni pol
Trije Avstralci so prvega janu-. aija peš dosegli južni pol: 39-letni Peter Treseder, 42-letni lan Brown in 40-letni Keith Williams so v dveh mesecih brez pomoči prehodili 1400 kilometrov in postali prvi Avstralci, ki jim je uspel tak podvig. 3. novembra so krenili z otoka Berkner ob zahodni obali Antarktike. Kot je povedal organizator odprave John Leece, je bil pohod tako težak, da so deset dni pred božičem zaradi smrtno nevarnega vremena skoraj odnehali.
Novi libijski premier
Mohamed al Mangoush je postal novi libijski premier. Med drugim bo vodil tudi gradnjo Velike umetne reke, mreže kanalov, ki naj bi oskrbovali obalna mesta z vodo iz puščavskih podzemnih nahajališč pitne vode.
Samo nekaj dni pred novim letom je v Hongkongu izbruhnila t. i. ptičja gripa, ki jo povzroča virus H5N1. Za smrtonosnim virusom so umrli štirje ljudje, vsaj dvanajst ljudi pa naj bi še bilo okuženih. Hongkonške oblasti so se odločile epidemijo zajeziti s pokolom več kot 1,4 milijona piščancev in druge perutnine, ki naj bi prenašala virus. S tem pa niso zgolj preprečili epidemije, temveč so povzročili verižno re-
akcijo med rejci, predelovalci in prodajalci perutnine, saj so tisoči med njimi izgubili delo. Nobena skrivnost ni, da je na Daljnem vzhodu perutnina pogosto na jedilniku in da so ogromne količine perutnine redili prav za praznovanje začetka novega (kitajskega lunarnega) leta. Minulo nedeljo so se prizadeti delavci perutninske industrije zbrali pred vladno palačo v Hongkongu in od vlade zahtevali višje subvencije od nameravanih 4 dolarjev, kolikor naj bi dobili za zaklanega piščanca. Bodo z ne preveč korektnim od-
Vendar pa kazen za prekršek lahko sledi tudi, če ugotovijo, da ima voznik v krvi manj kot 0,5 promila alkohola.
Za voznike naj bi torej veljalo: »Če piješ, potem ne vozi, če voziš, potem ne pij.«
brezposelnih, ki vladi Lionela Jospina očitajo, da se je v svojem programu v boju zoper brezposelnost osredotočila le na mlade iskalce zaposlitve, na brezposelne, ki pa so premladi za upokojitev in prestari za to, da bi lahko znova našli delo, pa da je pozabi-■ la.
Iz Marseilla, kjer se je začel protest brezposelnih, se je ta med novoletnimi prazniki razširil po vsej državi. Tako je npr. v Parizu v ponedeljek skupina demonstrantov zasedla urad ene od tamkajšnjih socialnih služb, v Limou-xu na jugu Francija pa so protestniki vdrli v krajevni urad za zavarovanje brezposelnih. Z demonstranti, ki zahtevajo posebno premijo za vse brezposelne ter preverjanje finančne pomoči, sodelujejo komunistični sindikati. V Franciji je bilo ob končujeta 1997 že 3,5 milijona brezposelnih.
0,5 promila
Ta torek je v sosednji Avstriji začela veljati nova meja dovoljene količine alkohola v krvi 0,5 promila.
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarjj), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), 'Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji
ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. I' ^92 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-
>vPk 0Cj prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
Odstop Levija
Minulo nedeljo je izraelski zunanji minister David Levi ponudil premieru Benjaminu Netanjahuju svoj odstop. Levijeva stranka ima v knesetu resda samo pet sedežev, vendar je bila med vladno koalicijo edina stranka, kije zagovarjala nadaljevanje mirovnega procesa iz Osla (1993). Vzrok odstopa je tokratno Levijevo nestrinjanje z Netanjahujevim predlogom proračuna za letošnje leto (iz katerega je izginila Levija zahteva in Netanjahujeva obljuba, da bodo del sredstev namenili tudi za manj razvite predele, v katerih ima Levi največ volivcev). Namesto za manj razvita območja se je našel proračunski denar za verske skupnosti, za gradnjo novih naselij
na zasedenih ozemljih in za nove ruske priseljence. Levi je ob svojem izstopu ostro kritiziral tudi poslance, ki so sprejeli umik z zahodnega brega, zdaj pa temu nasprotujejo. Netanjahu je sporočil, da začasno sam prevzema naloge zunanjega ministra, v ponedeljek pa so v parlamentu sprejeli letošnji proračun, čeprav Le-vijevi poslanci zanj niso glasovali. Resda Netanjahuju ostaja večina (samo z enim glasom), vendar poročevalci menijo, da njegova vlada ne bo dolgo vzdržala in da se bo zalomilo najbrž že pri vprašanju umika z zahodnega brega, o čemer naj bi se začela razprava v prihodnjih tednih.
Pokol v Alžiriji
Dan pred začetkom ramadana, ki seje začel na starega leta dan, so v nasilnih akcijah v Alžiriji ubili 58 ljudi. Oboroženi napadalci so na avtocesti v bližini mesta Maškara v osrednjem Al-žiru na lažni barikadi ustavili avtobus in pobili vseh 15 potnikov, nekaj trupel so nato polili z bencinom in zažgali. Neznani napadalci so pobili tudi 20 prebivalcev vasi v bližini Medeje. V šestletnih spopadih med islamski* mi fundamentalisti in vladnimi silami je bilo doslej v Alžiriji ubitih več kot 75.000 ljudi. Leta 1991, ko naj bi po odhodu Francozov izvedli prve svobodne volitve in ko je kazalo, da bo zmagala fundamentalistična islamska fronta (FIS), je vladajoči Junta preprečil volitve in razglasil izredno stanje. Letos je vlada prvič zaprosila za pomoč pri razreševanju alžirske državljanjske vojne sosednje arabske države, še vedno pa odklanja pomoč, ki so ji jo že leta 1992 ponudile zahodne države.
Krvava Severna Irska
Po letu dni, ko se je skorajda zdelo, da bo na Severnem Irskem prej ali slej zavladal mir, so v zaporu Maže ustrelili unionističnega voditelja odpadniških lojalistov Billyja Wrighta, ki je kar šestkra ušel poskusom atentatov IRE. V maščevalnem napadu Wrightovih soborcev je bil ubit 47-letni Seamus Dillon, nekdanji pripadnik Irske republikanske armade (IRA).
Wrighta so pokopali v Portdownu, Dillona pa v Coalislandu. Obeh pogrebov se je udeležilo več sto ljudi.
Tošovski premier
Prejšnji češki premier Vaclav niku Josefu Tošovskemu v dneh,
Klaus, ki je odstopil zaradi finančne afere v vladi, je svojemu nasled-
Embargo EZ, pomoč Rusije
EZ je ZRJ začasno izključila iz sistema držav s posebnimi ugodnostmi, saj ZRJ ne izpolnjuje političnih pogojev za takšen status. EZ Beogradu očita, da se ne trudi dovolj pri izvajanju demokratičnih reform ter ne spoštuje človekovih pravic in pravic manjšin. Vendar pa je ZRJ kot že ničkolikokrat priskočila na pomoč Rusija, ki je s posebno vladno resolucijo ZRJ odobrila posojilo v višini 150 milijonov dolarjev za nakup ruske opreme, blaga in storitev za potrebe elektrogospodarstva, rudarstva, metalurške in plinske industrije ter drugih vej gospodarstva.
ko je ta sestavljal novo vlado, no ugovarjal, predvsem pa bil pG’ pričan, da brez njegove pomoči Tošovskemu ne bo uspelo sestaviti vlade.
Toda ta jo je sestavil iz dveh manjših sredinskih strank (krščanskih demokratov in državljanske demokratske zveze), v vladi pa je tudi šest nestrankarskih ministrov.
Skorajda tehnična vlada bo opravljala svoje delo do predčasnih parlamentarnih volitev, ki naj bi bile še pred letošnjim poletjem. Šestnajstčlanska vlada je pred predsednikom republike Havlom prisegla drugega januarja.
Iz Zagreba piše
Tajkuni in reveži
Dan po silvestrski noči, ki je bila še najbolj podobna znamenitemu silvestrovanju od prehoda leta 1989 v 1990, je nekdanji osrednji Trg republike v Zagrebu, ki se sedaj imenuje Trg bana Josipa Jelačiča, kazal podobo zapuščenega smetišča, kakršnega v popoldanskih urah zmeraj ponuja osrednja tržnica Dolac v neposredni bližini katedrale in omenjenega trga. Razlika je bila le v tem, da Martina, Štef in Josip, ki na tržnici zbirajo odpadke živil in embalaže, na trgu niso imeli uspešne bere, ker so komunalci do opoldneva, ko se z griča na Gornjem gradu oglasi znameniti zagrebški top, odpeljali blizu 100 ton smeti in najrazličnejših odpadkov kakih 200.000 obiskovalcev silvestrskega slavja na Trgu bana Josipa Jelačiča. Gre za upokojence, ki so pred domovinsko vojno relativno dobro živeli. Martina je bila nekoč uspešna osnovnošolska učiteljica, Štef je bil obrtnik, Josip pa trgovec, vsi pa imajo v povprečju pokojnino od 950 do 1100 kun ali od 25.650 do 29.700 tolarjev, s čimer ne pokrijejo niti stroškov vzdrževanja. Ali kot pravi Martina: »S pokojnino komaj plačam porabo elektrike in gretje stanovanja.«
Po podatkih največje sindikalne konfederacije SSS (Zveze samostojnih sindikatov) na Hrvaškem podobno kot Martina, Stef in Josip životari 1,6 milijona ljudi. Nekateri izmed njih so še na slabšem. Ko so leta 1994 sprejemali državni proračun, je tedanji prvi minister Nikica Valentič izjavil, da državna blagajna ne sme preseči 4 milijarde nemških mark, ker je to zgornja meja socialne vzdržljivosti prebivalstva. Toda proračun v novem letu je skoraj 3-krat višji, z novimi davčnimi bremeni, zlasti z davkom na dodano vrednost, je spet najbolj prizadet najrevnejši sloj prebivalstva, politiki pa nenehno ponavljjo, da se na Hrvaškem živi dobro in da bo še letos bolje, kot je bilo lani. »Poglejte, kako živijo ljudje v Bolgariji,« je ob sprejemanju proračuna vzkliknil premier Zlatko Mateša.
Premier ima vsekakor prav, »toda, zakaj se ne primerjamo z razvitimi«, pravi prvi minister v Tudmanovi vladi
dr. Dražen Kalogjera, ko pojasnjuje enega od hrvaških paradoksov, da so namreč splošni kazalci gospodarskih razmer dobri (nizka, 3- do 4-odstotna inflacija, stabilna vlauta in do uvedbe davka na dodano vrednost tudi cene), podjetja pa so v razsulu. No, če že govorimo o para-doskih, je treba priznati, da smo lahko na novega leta dan v središču Zagreba našteli več sto mercedesov, be-emwejev in audijev visokih kategorij, da o pritiskih na potovalne agencije o letovanjih v eksotičnih deželah niti ne govorimo. Po približno natančnih podatkih, ki jih je ob koncu leta zbrala sindikalna centrala SS, živi na Hrvaškem le petina prebivalstva relativno dobro, le 5 odstotkov pa dosti bolje kot v prejšnjem režimu, med njimi je kakih 100 družin novopečenih kapitalistov, ki jim po novem pravijo »tajkuni« in so tako ali podobno kot mlečni magnat Luka Rajič z nekaj tisočaki mark postali večinski lastniki hrvaškega gospodarstva, kajpak ob državnih podjetjih, kot so Ina in še nekatera druga, ki državi predstavljajo zlato rezervo za hude čase. Le-ti so se že začeli, o čemer priča podatek, da je večinski lastnik zlate kure na hrvaškem časopisnem trgu, to pa je zagrebški Večernji list, napovedal prodajo svojih delnic. »V pokojninskem skladu smo mesečno prekratki za 100 milijonov nemških mark,«pravi direktor tega sklada Damir Zorič, ki je imel do danes 51 odstotkov delnic popularnega Večernjaka.
Glavni razlog za hude socialne in druge pretrese na Hrvaškem je po mnenju neodvisnih ekonomistov v tem, ker država le z besedami podpira razvoj drobnega gospodarstva, na drugi strani pa s Jlnančnimi injekcijami in olajšavami ohranja pri življenju velike sisteme. Resje tudi, da na Hrvaškem še ni padla odločitev, kakšen kapitalizem bi bil za državo, ki je v ustavi zapisana tudi kot socialna, najprimernejši. Tudi zato je lani izvoz gospodarstva komaj za polovico pokril izvoz, ntiložbe so padle pod stopnjo amortizacije, gospodarstvo je prezadolženo, število nezaposlenih narašča...
PETER POTOČNIK
vestnik, 8. januar 1998
Aktualno doma
3
Stečaj v Radenski
Jamstveni sklad izdal prve odločbe
Petega januarja uveden stečaj družbe R&S
150 ljudi od ponedeljka na cesti - Stečajni upravitelj postal Bojan Žunič
Stečajni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je upravo Radenske obvestil, da je s 5. januarjem uradno uveden stečajni postopek v družbi Radenska Sistemi (R&S). Čeprav je v zadnjih mesecih velika večina delavcev zaradi pomanjkanja dela morala koristiti »dopust«, so bili v ponedeljek in torek skoraj vsi na svojem delovnem mestu - da bi jim lahko vročili pisno odpoved delovnega razmerja.
Odslej naj bi bilo vse v rokah stečajnega upravitelja, ki gaje imenoval stečajni senat. To je diplomirani pravnik Bojan Žunič, sicer zaposlen v Pomurski banki, ki je začel svojo nalogo v družbi R&S v stečaju opravljati 5. januarja letošnjega leta (predsedni-
Tiskovna konferenca KS Prosenjakovci Razdor zaradi neurejenih cest
Razočaranje nad odnosom vodstva moravskotopliške občine do manj razvitega in obmejnega območja - Svetnik Tibor Voroš kliče na pomoč dr. Drnovška
»Sestali smo se, da pojasnimo svoje dolgotrajne probleme. Pri tem mislimo na premalo vloženih sredstev v gradnjo cestne infrastrukture na našem območju. Ob pridobitvi novega mejnega prehoda v Prosenjakovcih, ki nas povezuje s sosednjo Madžarsko, je žalostno, da je dovoz do tega mejnega prehoda mogoč skoraj izključno le s traktorji. Tako se ne moremo spogledovati drug z drugim. Problemi pa se pojavljajo še z dvema cestama, in sicer Središče-Prosenjakovci ter Čikečka vas-Prosenjako-vci, ki sta zelo pomembni za povezovanje omenjenih naselij, sta pa v zelo slabem stanju,« je na tiskovni konferenci uvodoma povedal predsednik sveta Krajevne skupnosti Prosenjakovci Vladimir Sapač.
Sicer pa je imel glavno besedo svetnik Občine Moravske Toplice Tibor Voroš, domačin iz Središča. Kot je znano, je le-ta že nekaj časa v resnem sporu z županom Francem Cipotom. Temu je namreč očital sa-mopašnost in svojeglavo uresničevanje programa gradnje cest v občini. Pri tem naj bi zanemarjal Goričko in še posebno obmejno dvojezično območje. Tiborja Vorbša najbolj moti nevzdržno stanje na cesti Prosenjakovci-mejni prehod, ki je praktično neprevozna. »Mi nismo krivi, če živimo ob robu meje in za to, da nas je prejšnja soboška občina zanemarila! Želimo le, da se sprejeti sklepi uresničujejo, vendar se nam sedanja vladajoča koalicija župana moravskotopliške občine Franca Cipota postavlja po robu. Zato smo
Cestno podjetje M. Sobota
Trije kralji so jim prinesli plače
Delavci so se spet »spontano« zbrali - Ker še vedno niso dobili plač, so delavci soboškega Cestnega podjetja v ponedeljek ponovno grozili s stavko - Politično ozadnje vse bolj bije na plan
Razmere v Cestnem podjetju Murska Sobota, kije od spomladi 1997 delniška družba, so še vedno kritične. Delavci želijo dobiti plačilo za že opravljeno delo in vse kaže, da je vsakomesečni boj za izplačilo plače postalže nekakšna stalnica. Mnogim se postavlja vprašanje, zakaj direktor ne poskrbi za znesek pravočasno, saj ve, da se bliža plačilni dan in da ljudje hočejo dobiti plačo. Največja zamera vseh pa je bila prav gotovo, da se vodstvo Cestnega podjetja ni potrudilo in ni priskrbelo denarja pred božičnimi in novoletnimi prazniki - saj niso prosili za 13. plačo, ampak le za svojo zaostalo novembrsko plačo. Tako pa so preživeli praznike zagrenjeni, brez zasluženega denarja in seveda ob misli, da je vsega kriv nesposoben direktor.
To so mu tudi hoteli povedati na »spontanem« protestu v ponedeljek, 5. januarja; v torek je izvršni odbor sindikata sprejel sklepe, da bodo začeli v ponedeljek, 12. januarja, stavkati, če do takrat ne dobijo izplačanih novembrskih plač; naslednja napovedana stavka je ?a 21. janu-arj, če do takrat ne bodo prejeli zapoznelih decembrskih plač. Razlogi za prvo napovedano stavko so odpadli, kajti direktor Vito Gyorek je uspel v torek, 6. decembra, zbrati potrebnih 42 milijonov tolarjev.
Sindikalni zaupnik Jože Jug pa je prepričan, da takšno ga
ca stečajnega senata je okrožna sodnica Jasna Vedenik). Novo leto se je za zaposlene v nekdanji Tovarni polnilne opreme začelo bolj klavrno, čeprav so takšen ukrep pravzaprav pričakovali. 150 ljudi je ostalo brez dela, koliko jih bo v prihodnje še hodilo
se odločili, da v znamenje protesta zoper tak odnos poiščemo rešitev drugje, saj ne moremo nikomur več verjeti. Svojih zahtev ne bomo več naslavljali na občino, ampak na vlado,« poudarja Tibor Voroš.
»Boli nas, da se nenehno spreminja prva prioriteta gradnje cest. To se je zgodilo že pri predvidenem asfaltiranju cestne povezave od Prosenjakovec do mejnega prehoda, za kar smo imeli argumente, da bo iz državnega proračuna v letu 1997 Zagotovljen denar za ureditev tega cestnega odseka. Že prej pa so na seji moravskotopliškega občinskega sveta spremenili vrstni red gradenj in na prvo mesto uvrstili cesto Motvarjevci-Bukovnica namesto Prosenjakovci-mejni prehod. To pa je edini mejni prehod v državi
šenje požarov ni dobro. Še vedno niso bile odpravljene nepravilnosti, na katere so opozarjali že ob zadnji stavki, prav tako pa vodstvo ni upoštevalo takrat predlaganih ukrepov - dokaz za to je, da še vedno ni ustreznih poslovnih rezultatov. Kljub težavam pa si nekateri delijo velike mene-žerske plače. Po mnenju mnogih je izvirni greh vodstva Cestnega podjetja Murska Sobota prodaja stare asfaltne baze, kajti njihove težave so se začele z ustanovitvijo nove družbe Asfaltna baza, v kateri ima Cestno podjetje M. Sobota 30-odstotni delež, Cestno podjetje Ljubljana 19- in
na svoja delovna mesta, je ta trenutek težko napovedati, kajti (na te odgovore smo že navajeni) odslej bo o vsem odločal stečajni upravitelj. V kolikšni meri bodo lahko svoje delavce zaščitili sindikalisti - kakor so izjavljali za naš tednik konec decembra -, je težko napovedati? Ker je stečajni postopek že uveden, je težko verjeti, da bodo njihova priporočila ali zahteve v resnici upoštevane, kajti z začetkom stečajnega postopka je pomemben zgolj in pre-
brez asfaltne prevleke. Še v letu 1996 bi po sklepu občinskega sveta omogočili asfaltiranje omenjene ceste, če ne bo njene prekategorizacije, vendar se do danes ni zgodilo nič. Župan je denar raje namenil za asfaltiranje cest na ravninskem delu občine, zlasti na vinorodnem Jelo-vškovem bregu, kjer je velikb vinotočev in še več počitniških hišic. Ne nasprotujem asfaltiranju t. i. turističnih in vinskih cest, vendar ne na škodo cest na obmejnem in demografsko nerazivitem območju,« je še dodal.
Glede štiri kilometre dolge ceste Središče-Prosenjakovci pa ugotavljajo, daje bila le-ta na tretjem mestu prednostnega seznama občinskih naložb, vendar še vedno ni asfaltirana. Po Vbroševih besedah jih župan prepričuje, da gre zgolj za javno vaško pot, zato naj bi krajani za asfaltiranje, ki bi stalo okrog 70 milijonov tolarjev, prispevali 65 odstotkov potrebnega denarja. Če bi bila ta cesta občinska, pa krajanom ne bi bilo treba prispevati niti tolarja. Precej kritičnih besedje bilo izrečenih tudi na račun 1,5. kilometra dolgega cestnega odseka Čikečka vas-Prosenjakovci, ki je prav tako v slabem stanju, zato se morajo krajani voziti po 9 kilometrov dolgem obvozu. Ob bok tem problemom pa so navedli lani asfaltirano cesto med Ivanjševci in Lon-čarovci, kjer se zaradi tankega in nekakovostnega asfalta (dela so izvajali delavci Pomgrada Nizko-gradenj) vozišče vdira pod težo avtobusov in drugih težkih vozil.
MILAN JERŠE
dvsem denar, povrnitev dolgov. Sindikalni zaupnik je ob uvedbi stečaja izjavil, da bodo ostali na svojem področju: torej bodo skrbeli za čim prejšnji začetek proizvodnje, prerazporejanje delavcev, do večjih »globin« pa se ne bodo spuščali.
Tudi glede dolga je zgodba TPO-ja zelo zanimiva. Družba sama kot stečajni dolžnik je predlagala stečaj! Na vprašanje, kdo je podpisnik predloga za uvedbo stečaja glede na to, da je bil direktor Andrej Frangež tudi avtor sanacijskega programa, s katerim naj bi rešili probleme družbe R &S, smo dobili nekoliko zavit diplomatski odgovor direktorja uprave Radenske Alojza Behka, da podpisnik ni bil direktor, ampak je kot direktor uprave izkoristil možnost, ki mu jo daje zakon o gospodarskih družbah in je določil drugega podpisnika. Vodstvo družbe R&S ta trenutek deli usodo z vsemi zaposlenimi, torej so prav tako dobili odpoved. Ali bodo ponovno zaposleni kot vodilni, je odvisno od stečajnega upravitelja, glede na dosedanje neuspehe s sanacijo o tem dvomimo.
Želja vseh je, da bi v tovarni čim prej začeli s proizvodnjo, kajti neizpolnjevanje že podpisanih pogodb bi povzročilo le še več škode, je povedal direktor Behek. In še bistveno vprašanje: koliko delavcev ima možnost za ponovno zaposlitev? Zaposlitev bo dobilo le toliko ljudi, kolikor jih bo stečajni upravitelj potreboval za dokončanje proizvodnje. Že sklenjenih poslov je za okrog 3 milijone mark. Za primerjavo naj zapišemo, da je bilo naročilo Heinekena za madžarski trg vredno 3,5 milijona mark, celoletna realizacija v zadnjih (ne preveč uspešnih) letih pa je znašala tudi do 15 milijonov mark.
Upniki stečajnega dolžnika morajo z vlogo in potrebno dokumentacijo prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v dveh mesecih, narok za preizkus upniških terjatev bo 20. 4. 1998.
BERNARDA B. PEČEK
Tresla se gora, rodila se ...
Jamstveni sklad je od deset tisoč in petsto prejetih vlog rešil že 221. Prve odločbe so bile, po besedah direktorice jamstvenega sklada Lilijane Madjar, že odposlane, upravičenci pa bodo izplačila prejeli najkasneje petinštirideset dni po vročitve odločbe. Na vprašanje, koliko od teh je bilo iz pomurske regije, sogovornica ni mogla odgovoriti, zatrdila pa je, da se bodo v prihodnje pri reševanju vlog trudili »loviti« roke in vloge obravnavati enakomerno po regijah oziroma glede na čas prejetja.
Na murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje so do devetnajstega decembra prejeli 1216
Delavci, ki uveljavljajo svojo pravico do denarnega nadomestila pri Jamstvenem skladu, lahko prejmejo znesek v višini največ štiri in pol minimalne (zajamčene) plače, in sicer v višini, ki je veljala, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje. To pomeni, da bodo stečajniki iz leta ’94 prejeli skromne vsote. Po zadnjih podatkih o višini minimalne plače pa je sedaj možni maksimalni znesek nadomestila bruto 278 oziroma neto okoli 180 tisočakov (torej ga bodo lahko prejeli delavci, katerih podjetje gre sedaj v stečaj, in ki bodo pravico pri jamstvenem skladu tudi uveljavljali). V primeru, da bodo v parlamentu sprejete že vložene pripombe na zakon, predvsem glede upoštevanja zneska zajamčene oziroma minimalne plače na čas stečaja, bodo upravičenci, ki bodo nadomestilo že prejeli, pozneje prejeli še razliko, izračunano pač glede na zadnjo veljavno minimalno plačo.
popolnih vlog, na sedež Jamstvenega sklada pa so jih že odposlali 942. Zadržane, a sicer popolne vloge morajo dopolniti še z dokazili o prijavljenih terjatvah dela-
Po predvidevanjih direktorice Jamstvenega sklada Lilijane Madjar bo neupravičenih vlog od deset do dvajset odstotkov, kajti vloge oddajajo tudi tisti delavci, ki so delo zaradi stečaja podjetja izgubili pred letom '94, in drugi, ki so iz stečajnega postopka že dobili v celoti ali v ustreznem deležu izplačano terjatev. Na izdano negativno odločbo pa se bo mogoče pritožiti v petnajstih dneh od dneva vročitve odločbe, in sicer Jamstvenemu skladu RS. Pritožbe bo obravnavala za to imenovana komisija pri ministrstvu za delo.
Pomgrad Nizkogradnje 51-od-stotni delež. Po mnenju sindikalista, ki je tudi član nadzornega sveta, bo zamenjavi predsednika nadzornega sveta Jožeta Kavaša sledila tudi zamenjava vodstva podjetja: odpoklic vodstva, določitev vršilca dolžnosti, javni razpis za delovno mesto in izbira najustreznejšega kandidata.
Na drugi strani - v vodstvu Cestnega podjetja - trdijo, da je za vse njihove težave kriva država. Poslujejo z dobičkom, imajo le likvidnostne težave, ki pa jih je umetno povzročila država z zapoznelim sprejemom proračuna.
Čeprav so računali, da bodo decembra nakazali denar občinam, te pa potem njim (občine so njihov največji dolžnik), se to ni zgodilo, kajti nakazovanje proračunskega denarja je podaljšano na januar. Stečaj ne pride v poštev, kajti poslujejo z dobičkom, torej mu slabega poslovanja ne morejo očitati, trdi direktor. Tudi dvajsetdnevni odlog pri izplačilu plač ne more biti razlog za stečaj. Po njegovem je bistvo problema v zamenjavi politične barve v vseh prometnih in cestnih podjetjih: namesto črne bo odslej prevladovala zelefla barva, namesto SKD-ja bo odslej direktorje nastavljala Slovenska ljudska stranka, namesto Vita Gyoreka naj bi prišel Jože Tivadar.
BBP
vcev v stečajnem postopku, ki jih bodo pridobili uslužbenci zaposlitvenega zavoda s sodišča ali od
sindikata. Nepopolnih vlog je bilo sedem, vlagatelji pa jih lahko v določenem času dopolnijo z zahtevano dokumentacijo.
Število oddanih vlog za pridobitev denarnega nadomestila iz Jamstvenega sklada predstavlja že več kot polovico tistih delavcev, ki bi lahko bili upravičeni do državnega nadomestila. V naši regiji je namreč v obdobju od januarja ’94 delo zaradi stečaja izgubilo okrog 2200 delavcev.
»Prve vloge smo dobili od delavcev Pomurke, Elrada, veliko-polanske Konfekcije, Kobitexa, sedaj v zadnjem obdobju pa
Jamstveni sklad je začel poslovati novembra, država pa gaje ustanovila z namenom, da ureja posebne pravice delavcev, če ti zaradi nesposobnega delodajalca in uvedbe stečaja ali prisilne poravnave podjetja ostanejo brez plač in nekaterih nadomestil.
prihajajo še delavci Beltinke in Pomgrada,« je povedala Marija Pelcar, strokovna delavka na Zavodu, odgovorna za to področje. O pripombah, ki so jih v Sloveniji v zadnjem obdobju sindikati kar stresali, predvsem na račun potrebnih dokazil, ki jih morajo predložiti delavci, pa je dejala: »Tu je bilo veliko odvisno od tega, kaj je bil stečajni upravitelj pripravljen narediti. Dokazilo stečajnega upravitelja, da je delavec prijavil svojo terjatev in mu je ta bila tudi priznana, namreč zadostuje. In ker smo se s stečajnimi upravitelji o tem večinoma uspeli dogovoriti, pri nas težav v zvezi z zbiranjem dokazil nismo imeli, razen pri nekaterih podjetjih.«	MH
Naj se ve!
Kot kaže, je naša prek-mursko-prleška slalomiada precej razburkala bralstvo. Kako si drugače razlagati, da se nam je oglasil celo spoštovani gospod dr. Jože Magdič, donedavnega državni svetnik, in svoj »nastop« v, slalomiadi vzel za povsem osebno zadevo, čeprav nismo mislili tako, ampak zlasti na stranko, kateri pripada (SKD). Njegov komentar pa je naslednji: »Povezujete me z lustracijskim zakonom. Nisem zahteval lustracijskega zakona. V državnem svetu sem glasoval proti lustracijskemu zakonu.« M. J.
4
ospodarstvo
vestnik, 8. januar 1998
Številne posodobitve in nove zgradbe spodbujajo
Veliki poštni načrti
Kot poudarja direktor poslovne enote Pošte Slovenije v Murski Soboti Matija Sobočan, so od leta 1995, ko je Pošta Slovenije začela samostojno pot, precej dosegli tudi v pokrajini ob Muri. »V tem obdobju smo zgradili in posodobili številne poštne prostore. Tako smo v letu 1995 posodobili poštne zgradbe v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Radencih, Kuzmi, Križevcih, Veliki Polani in poslovno stavbo PE Murska Sobota. V letu 1996 smo na novo odprli pošto v Moravskih Toplicah, nova poštna poslopja pa so nastala na Hodošu, v Šalovcih in Turnišču. Januarja 1997 smo predali namenu novozgrajeno pošto v Puconcih, 1. oktobra pa povsem novo poštno zgradbo v Odrancih. Nazadnje, tj. decembra, so se pomembne pridobitve lahko veselili tudi na Tišini. Ravno ta pošta sodi v vrh po kakovosti dostave, v njen okoliš pa je zajetih 12 naselij.«
Vslovenskih mlekarnah ogorčeni zaradi zvišanja odkupnih cen mleka
Prav od kakovosti poštnih storitev je v mnogočem odvisen zdajšnji položaj poslovnih enot, med njimi tudi tiste, ki ima sedež v Murski Soboti. »Lahko rečem, da smo ob posodabljanju in novogradnjah ves čas skrbeli tudi za dvig kakovosti poštnih storitev. Vsaka od naših 35 pošt je opremljena s sodobno poštno mehanizacijo za nemoteno opravljanje poštnega in denarnega poslovanja. Tako so se v času od 1. januarja 1995 do danes zmogljivosti sprejemnih okenc povečale za 24, telefonskih govorilnic pa kar za 29. Kakovo-
poslovanje na soboški pošti, saj bomo dogradili nove poštne prostore. Nadalje predvidevamo razširitev poslovnih prostorov lendavske pošte, medtem ko naj bi zgradili nove poslovne prostore v Mali Nedelji in Martjancih. Z željo, da bi se našim uporabnikom še bolj približali s svojimi storitvami, načrtujemo letos gradnjo dveh novih pošt, in sicer v Kobilju in soboškem BTC-ju. Z odprtjem teh dveh pošt bi poslovalo na območju PE Murska Sobota 37 pošt, kar bi bistveno izboljšalo gostoto poštnega om-
Posledice bodo nosili rejci
Ob še večji nekonkurenčnosti na tujih trgih in manjši domači porabi tudi omejevanje odkupa mleka ni izključeno
Vlada je z novim letom določila nove odkupne cene kravjega mleka, ki so od dosedanjih višje za 9 odstotkov. Povišanje so z zadovoljstvom sprejeli rejci, z neodobravanjem pa mlekarne, ki so hkrati tudi užaljene, saj niso imele priložnosti, da bi pred povišanjem povedale svoje mnenje. Po besedah Mira Steržaja, strokovnega tajnika GIZ mlekarstva Slovenije, so imeli mlekarji od osamosvojitve do danes vselej možnost dajati svoje mnenje oziroma komentirati predvidene spremembe, novi kmetijski minister pa jih je tokrat povsem ignoriral. Po mnenju mlekarjev v kmetijskem ministrstvu skrbijo le za zadovoljitev rejcev, medtem ko so gluhi za vse, tudi pisne pripombe, ki jih na ministrstvo naslavljajo mlekarne.
V interesnem združenju mlekarstva razlogov za dvig odkupne cene mleka ne poznajo, predvidevajo pa, da je vlada pri tem izhajala iz kalkulacij, ki so jih pripravili v Kmetijskem inštitutu Slovenije. Za te pa mlekarji pravijo, da niso realne, saj so »izdelane na asfaltu« in temeljijo na teoretičnih izhodiščih. Da realnih vzrokov za dvig odkupne cene ni bilo, potrjujejo tudi nekateri podatki. V drugi polovici leta je odkup mleka naraščal, saj so slovenske mlekarne v avgustu odkupile za 3,8 odstotka več mleka kot pred letom, septembra je bil odkup večji za 8,5 odstotka in oktobra za 6,7 odstotka. Poleg tega se je marca odkupna cena že povečala za 9,5 odstotka, skupaj z zadnjim povišanjem je tako povišanje preseglo 19 odstotkov, to pa je precej več od lanske inflacije.
Mlekarji trdijo, da je bilo zadnje povišanje povsem politično dejanje, saj so strokovne službe predlagale 3- oziroma največ 6-odstotno podražitev, vlada pa se je odločila kar za 9-odstotno. Hkrati menijo, da s takšnimi odločitvami ne bomo reševali po
seljenosti slovenskega podeželja in tudi ne dosegali magičnih 600 do 800 milijonov litrov mleka do vstopa Slovenije v Evropsko zvezo, saj so za dosego teh ciljev potrebne neposredne intervencije rejcem.
Navsezadnje pa ni mogoče prezreti tudi dejstva, da so mlekarne že od maja naprej plačevale mleko povprečno dražje od sedanje izhodiščne cene. Po kriterijih kmetijskega ministrstva je izhodiščna cena določena pri vsebnosti 3,7 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin, kar je nelogično, saj odkupljeno mleko v povprečju dosega višjo kakovost. Tako je mleko slovenskih pridelovalcev lani v povprečju vsebovalo 4,0639 odstotka maščobe in 3,2745 odstotka beljakovin, 96 odstotkov vsega mleka pa so zaradi nizkega števila somatskih celic nagradili še s 5-odstotnim dodatkom. Tako seje odkupna cena litra mleka po maju gibala od 53 do 57 tolarjev in je v povprečju dosegla 54,15 tolarja. Upoštevajoč te podatke tako sedanje 9-odstotno povečanje odkupne cene pomeni za mlekarne 11,83-
odstotno povečanje, saj bodo rejci za liter mleka po novem dobili povprečno 58,76 tolarja. Če k temu dodajo še stroške odkupa, v državah Evropske zveze jih pokrivajo rejci, pri nas pa mlekarne.
ki znašajo od 3 do 5 tolarjev za liter, potem bo stal liter mleka mlekarje po novem čez 60 tolarjev.
Ob takšni politiki določanja odkupnih cen mlekarne ne bodo mogle živeti od obljub in teoretičnih izhodišč, če bodo hotele preživeti, pa se bodo morale obnašati ekonomično in upoštevati svoje kalkulacije. Ker po novem letu prodajne cene mleka niso več pod nadzorom vlade, te tudi niso upoštevale priporočil ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, da ne podražijo cen nekaterih vrst mleka. Podražitev je bila nujna, pravijo v mlekarnah, saj so imeli izgubo že po majski podražitvi. Podražitev se bo gotovo
poznala pri porabi, še težje pa bo z izvozom mleka in mlečnih izd
elkov, saj so se že do zdaj srečevali s problemom konkurenčnosti. Pri izvozu bi morale imeti pomembno vlogo izvozne spodbude, te pa so se ob dvakratni podražitvi odkupnih cen kar dv
akrat znižale.
In če mlekarne ne bodo konkurenčne na zunanjem trgu, zmanjšala pa se bo tudi domača poraba, jim preostaneta le dve možnosti. Zmanjšati bodo morale izvoz in povečati domače cene ali pa omejiti odkup. Višje cene mleka pa bodo tudi neugodno vplivale na likvidnostni položaj mlekarn in kaj lahko se zgodi, da se bodo težave s plačevanjem prevzetega mleka še povečale. V vsakem primeru pa bodo posledice najbolj čutili prav rejci, zato je najnovejša podražitev odkupnih cen mleka za rejce kratkoročna rešitev, njihovo veselje ob odločitvi vlade pa preuranjeno. L. K
Direktor PE Pošta Murska Sobota Matija Sobočan med otvoritvijo nove pošte v Odrancih. Foto: M. JERŠE
sten napredek dosegamo tudi pri poštni dostavi. V vsakodnevno dostavo, torej šest dni v tednu, je vključenih več kot 36 odstotkov prebivalcev ali 58 odstotkov prispelih pošiljk. V petkrat tedensko dostavo pa je vključenih nekaj manj kot 64 o^totko^ prebivalcev in 42 odstotkov prispelih pošiljk. Takšen napredek nam je predvsem omogočila uvedba avtomobilske dostave. Vse to dokazuje, daje bilo v sorazmerno kratkem času - od 1. januarja 1995 do vključno danes - v razvoju poštne dejavnosti in delovnih razmer veliko narejenega, vendar vsega še nismo opravili.«
Zato nas je seveda zanimalo, kakšni so načrti poslovne enote Pošte Slovenije s sedežem v Murski Soboti v letu 1998. Direktor Matija Sobočan pravi: »V letu 1998 nameravamo posodobiti
Dekor Kovinarstvo ima lastnika
režja. Na ta način bi se naša poslovna enota s 129.300 prebivalci približala slovenskemu povprečju. To pomeni, da bi na eno pošto prišlo 3.495 prebivalcev, sedaj jih 3.700. Investicijska vlaganja v letu 1998 bodo na območju PE Murska Sobota znašala več nekaj več kot 410 milijonov tolarjev.«
Ob vsem tem pa se v Pošti Slovenija, kamor spada tudi Poslovna enota Murska Sobota, dobro zavedajo, po čem vsem sodijo uporabniki kakovost njihovih storitev. Med pomembne dejavnike štejejo tudi zunanjo podobo poštnih stavb, urejenost prostorov in opreme ter prevoznih sredstev. Zato dajejo tem vprašanjem pri-• meren poudarek, pri čemer seveda ne pozabljajo tudi na kakovost opravljenih storitev.
MILAN JERŠE
BLISK - Livarna in proizvodnja
Po stečaju dobili delo in denar
Nekajletna agonija v eni od naslednic Bliska seje končala 22. decembra 1997 s stečajem - Delavce zaposluje najemnik MB-95________________________________________________
Konec prejšnjega leta, točneje 22. decembra, se je uradno začel stečajni postopek tudi v družbi BLISK - Livarna in proizvodnja. Predsednik stečajnega senata je Dezider Novak, stečajni upravitelj pa dipl, pravnik Bojan Žunič, kije »specializiran« za kovinsko-predelo-valno industrijo, saj je že prej prevzel vodenje stečajnega postopka za matično firmo IMP Blisk, pred dnevi pa tudi stečajni postopek v družbi Radenska Sistema (prej TPO). Matično firmo IMP Blisk je doletel stečaj že 1992. leta; takrat sta nastali dve hčerinski firmi BLISK Montaža (ki posluje še danes brez večjih težav) ter BLISK LIVPRO - Livarna in proizvodnja. Javne dražbe, na kateri so želeli prodati premoženje IMP BLISK-a, niso bile uspešne.
V nasprotju z radenskimi delavci pa stečaja BLISKA LIVPRA niso sprejeli razočarano in v dvomih. Njihova agonija je trajala že nekaj let; namesto rednega dela so
bila le občasna naročila za zunanje partnerje, predvsem pa veliko »čakanja«, »štemplanja« kartic in pohajkovanja po hali. Zadnjo plačo so prejeli 14. oktobra lani, in sicer so takrat
prejeli šele julijsko plačo. V stečajno maso je šel tudi njihov zahtevek po neizplačanih plačah za mesece avgust, september, oktober, november in december ter regres za letni dopust. 22. decembra je vseh 37 zaposlenih - od tega jih je 20 delalo v proizvodnji, drugi pa so (začuda) vsi režijci - prejelo odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
Rešitev za del zaposlenih in proizvodnjo je ponudil novi najemnik - podjetje MB-95 Milana Bratkoviča -, le ta jim je že priskrbel delo, pravzprav bo skrbel za nadaljevanje proizvodnje in prodajo. Za ta korak se je odločil po tehtnem preudarku, o prihodnosti proizvodnje in številu zaposlenih pa zaenkrat ni želel dajati izjav. Najprej mora dobiti trdna zagotovila s trga,
potem pa lahko upa na zaposlitev še več delavcev. Opozoril pa je, da tisti, ki hoče kaj doseči, organizirati in priskrbeti delo, ne pozna praznikov. Tako bo odslej tudi v MB 95 oziroma nekdanji bliskovi livarni. 26. decembra je bila menda že taka nuja, da so telefonično poklicali na delo nekaj delavcev iz proizvodnje. Tačas je pogodbeno zaposlenih 11 delavcev. Delavske knjižice imajo seveda na zavodu za zaposlovanje, z g. Bratkovičem pa sklenjene pogodbe o delu - ker so v dneh pred novim letom delali tudi ponoči, bodo dobili te ure plačane po višji ceni, kakor je določeno za nočno delo. Delavci pa so veseli, da so za opravljeno delo že dobili plačilo!
BBP
Pomurska pooblaščena investicijska družba je pred novoletnimi prazniki od Razvojne družbe odkupila Dekor Kovinarstvo, podjetje ki je in ki ga skorajda več ni.
Njegova agonija ali životarjenje se je začelo novembra ’96, ko so stavkajoči, takrat jih je bilo še šestnajst, terjali plače za september, oktober in november ter regres za letni dopust. Nezadovoljstvo zaposlenih pa je bil tisti kamenček na tehtni-• ci, ki je zavoženo podjetje potegnil proti koncu. Vod-stveniki so podjetje zapustili še pred njegovim zlomom, podjetju pa je ostalo takrat za okoli dvajset milijonov dolga, nad stroji in opremo pa hipoteka banke. V podjetju ni bilo denarja niti za uvedbo stečaja, za kaj takega pa ob podjetju brez oti
pljivega premoženja in z dolgovi niso bili zainteresirani niti upniki.
Podjetje, ki ima uradno zaposlenih še šest delavcev in ki je ostalo brez dela in pridobitnega proizvodnega programa, njegova vrednost pa je ( bila) zaradi starih obveznosti skorajda nična, je torej dobilo večinskega lastnika. Sicer samo začasnega, kajti Pomurska investicijska družba bo za podjetje iskala novega kupca. V tej smeri, po izjavi odgovorne osebe s pida, še niso začeli delati, naj bi pa kmalu. In sedaj, kje so tisti resni kupci podjetja, ki so se v prejšnjem obdobju že najavljali? Ali pa hodi nekaterim nekoliko narobe, ker bo podjetje potrebno odkupiti od domačega pida.
MH
Pomurska banka od lani v bančni skupini Nove Ljubljanske banke
Premalo za naložbe v razvoj
Dobiček lanskega leta, ki je dvakrat višji od predlanskega, bodo v celoti namenili za obvladovanje rizkov
V Pomurski banki so sklenili pomembno poslovno leto, saj so uredili lastninske odnose in se povezali z bančno skupino Nove Ljubljanske banke. S tem je Pomurska banka dokončno dobila znane lastnike in se vključila v največjo slovensko banko, ki se bo ob vključevanju v Evropsko zvezo sposobna prilagajati zahtevam in razmeram, ki vladajo v evropskem in svetovnem bančništvu. V vodstvu Pomurske banke pravijo, da druge izbire pravzaprav niti niso imeli, saj domači lastniki niso bili sposobni pokupiti delnic, z drugimi bankami pa se niso hoteli povezovati.
Po vključitvi v bančno skupino Nove Ljubljanske banke bo tudi v Pomurski banki ena od prednostnih nalog obvladovanje rizikov znotraj skupine. V Pomurski banki so doslej uspevali rizike uspešno obvladovati, v prihodnje pa jih na tem področju čaka zahtev
nejše delo, saj so kriteriji za obvladovanje rizikov v bančni skupini še strožji. Zato bodo v Pomurski banki celotni dobiček lanskega leta, ki bo dvakrat višji od predlanskega, uporabili za obvladovanje rizikov.
Kot pravi Viktor Šbill, prvi
mož Pomurske banke, je Pomurska banka poslovanje v letu 1997 uspešno sklenila. Z bilančno vsoto 52 milijard tolarjev je banka Obdržala svoje mesto v slovenskem bančnem prostoru, sredstva občanov, ki predstavljajo največji delež, so se povečala za 12 odstotkov, zmanjšala pa so se sredstva podjetij. Prav zaradi zmanjšanja sredstev gospodarstva bilančna vsota zato narašča nekoliko počasneje, navkljub .vsemu pa so v banki uspeli servisirati vse potrebe občanov in gospodarstva.
Tudi zaradi manjšega povpraševanja gospodarstva po kreditih so v Pomurski banki sami financirali vse projekte. Novih večjih vlaganj v razvojne projekte lani v Pomurju skorajda ni bilo, prevla
dovali so krediti za tekoče poslovanje, skupaj z občinami pa so financirali tudi nekaj projektov v drobnem gospodarstvu. So pa za 20 odstotkov porasli krediti občanom, k čemer je največ prispevala ročnost kreditov.
Upravni odbor Pomurske banke je že razpravljal o strategiji v letu 1998 in tudi za naprej, med prednostnimi nalogami j6 povečanje bilančne vsote, kar bo mogoče doseči z agresivnim osvajanjem trga, vse aktivnosti pa bodo podredili tudi čim večjemu ustvarjanju dobička.
Na dograditev prostorov banke na Trgu zmage v Murski Soboti se pripravljajo že štiri leta in kaže, da bodo letos ta cilj uresničili in prizidek k banki naj bi bil tako nared do konca leta.
L. K
vestnik, 8. januar 1998
^gospodarstvo
5
SystemGEOPLIN in občina Puconci
Ignorirajo zahteve Goričancev
Predstavniki Geoplina tudi na zadnjem sestanku niso hoteli
pristati na zahtevo občine po izplačilu odškodnine, češ da za to nimajo zakonske možnosti in da gre zaenkrat samo za raziskave
V sredo, 17. decembra, je župan občine Puconci Ludvik Novak sklical tiskovno konferenco, ker, kakor je zapisal na vabilu, »javnost mora dohiti pravo informacijo in vedeti, kaj pomeni poseg v okolje zaradi raziskav in kaj prinaša morebitna gradnja skladišča plina.« Sodelavci Geoplina so namreč že aktivni na terenu in pridobivajo podpise lastnikov zemljišč, na katerih naj bi opravili raziskave - 61 odstotkov potrebnih podpisov menda že imajo. Po drugih podatkih tudi že zbirajo potrebna soglasja in iščejo možnosti za pridobitev lokacijskih dovoljenj (čeprav so to javno zanikali, češ da so to samo soglasja za opravljanje raziskav). Toda vse kaže, da iz načrtovanih spomladanskih raziskav ne bo nič, kajti puconska občina vztraja pri svojih zahtevah po 40 milijonski odškodnini, Geoplin pa pri svoji obrazložitvi, da to ni praksa in da zakaj takega nimajo zakonskih možnosti.
Puconska občina je »na udaru« s kar nekaj velikimi projekti; že spomladi bodo začeli graditi železniško progo proti meji z Madžarsko in polovica je bo potekala po puconskem ozemlju. Skupaj z mešanim podjetjem Sauberma-cher Sud naj bi zgradili sodoben zbirni in sortirni center s kompo-starno za komunalne odpadke iz skoraj celotnega Pomurja. Oboje je v korist puconske občine, čeprav bodo občani delno tudi oš-
Poleg generalnega direktroja Geoplina Albina Rometa so se pogovora v Puconcih udeležili Marijeta Rigač (stiki z javnostjo), Jurij Planinc (pravna služba), Danilo Skerbinek (direktor tehničnega sektorja) ter Ivan Mušič (razvojna služba).
kodavni. Skladišče podzemeljskega plina, ki ga želi graditi Geoplin Ljubljana, pa nima nobene povezave s potrebami krajanov. Ljudje imajo negativne izkušnje z raznimi podzemnimi raziskavami, bojijo se za svoja vodna zajetja.'Če bi se uspeli dogovoriti glede raziskav, bi v zameno zahtevali vpogled v rezulate raziskav, ki bi jim lahko koristili, pa seveda saniranje cest in druge infrastrukture po opravljenih posegih; vsak lastnik zemljišča bi moral dobiti povrnjeno odškodnino za povzročeno škodo, prav tako pa občina zahteva finančno nadomestilo za motenje življenja na območju občine za naselja Da-nkovci in Moščanci po osem milijonov, za naselja Mačkovci, Ku-štanovci, Dolina, Vaneča, Ša-lamenci in Pečarovci po štiri milijone, skupno torej okrog 40 milijonov.
Glavni direktor Geoplina Ljubljana Albin Rome je zatrdil, da gre izključno za raziskave, ki bi jih opravili skupaj s podjetjem GAZ de France. Vendar se boji, da Francozi ne bodo več čakali, kajti rok za podpis pogodbe o opravljanju raziskav je prvič pretekel konec novembra, zdaj so ga podaljšali, vendar brez uspeha; Francozi, ki imajo ustrezno opremo za opravljanje meritev, imajo menda ponudbe tudi drugje.
Nadomestilo za povzročeno škodo so pripravljeni povečati za 10 odstotokov in jo izplačati -razliko lahko po besedah g. Rometa dobijo tudi vaške skupnosti ali občina, pripravljeni so tudi plačati nadomestilo za čezmerno rabo infrastrukture. Če bi bili rezultati ugodni in bi prišlo do gadnje skladišče, Geoplin zagotavlja, da bo to imelo ugodne posledice za te kraje. Občini šo pripravljeni izročiti celoten popis infrastrukture. Prav tako so pripravljeni izročiti geološke rezultate 17 vrtin - globoke bodo od 50 do 80 metrov, na osnovi katerih bi lahko naredili karto za zaščito podtalnice. Če bi se izkazala potreba po gradnji vodnjaka, bi lahko izvrtali dodatno vrtino. Za Geoplin je sporna zahteva občine, da se zagotovi finančno nado
mestilo za motenje življenja na območju občine, po besedah g, Rometa je to pojem, ki ga naša zakonodaja in praksa ne poznata, Geoplin je v Sloveniji že zgradil 1000 kilometrov plinovodov, pri tem motil življenje bistveno bolj, kot ga bo motil ta prehod mehanizacije, ki z vibracijami testira podzemlje; in nikjer kjer se niso srečevali s takimi zahtevki. Po njihovem je pristojnost občine samo v tem, da dovoli ali ne do
voli uporabo infrastrukture v postopku raziskav, vse drugo je v pristojnosti lastnikov zemljišč -od 61 odstotkov lastnikov so menda že pridobili podpise in to naj bi bil dovolj tehten razlog za soglasje občine. Dokler občina ni začela postavljati svojih zahtev, so imeli na terenu ugoden odziv. Če bodo svetniki nasprotovali, bodo morali občanom pojasniti, zakaj so »proti majhni tovarni«, je skorajda zagrozil glavni direktor. Geoplin bo čutil tudi finančne posledice, kajti skladišče plina je zanje nadvse pomembno. Ena od možnosti je tudi na Madžarskem v bližini meje, kje imajo sosedje v svojem skladišču proste zmogljivosti. Tudi Nafta Lendava jim je pisno ponudila, da začnejo z raziskavami na skoraj izpraznjenem plinskem polju v Petišo-vcih.
»Domače skladišče bi imelo velik strateški pomen za oskrbo z zemeljskim plinom, saj bi ga lahko upravljali v celoti in ne v okviru pogodbenih skladišč. Odgovorni smo za kakovostno oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom.« je povedal g. Rome.
Glede informacij v medijih, da se usoda Nafte povezuje s soglasjem za skladiščenje plina, kakor da bi bila usoda lendavske Nafte odvisna od Goričancev v Dankovcih in Moščancih, je g. Rome odgovoril: « Res je, da se morata država in Petrol kot lastnik odločiti, kaj bo z Lendavo. Vendar je v tej diskusiji govor o refineriji, mi pa govorimo o petrokemičnem delu. Rafinerija je na 30 x 30 kvadratnih metrih, vse drugo pa je petrokemija, velik del tega je ravno proizvodnja metanola, za katerega je potreben zemeljski plin. Metanol pa je v Lendavi osnova za vso nadaljnjo petrokemično proizvodnjo in brez kakovostne oskrbe z zemeljskim plinom je vprašljivo obratovanje tovarne metanola in s tem vse petrokemije. Ko smo pred leti podpisovali dolgoročne pogodbe na trgu, Lendava zaradi znanih težav, v katere je zašla, tega ni mogla storiti. Rezultat tega dogajana v zadnjih osmih ali desetih letih je, da nimamo več dovolj zalog
za oskrbo Lendave z zemeljskim plinom, zato je treba na tem področju nekaj narediti. Skladišče bi bilo zagotovo idealna rešitev!” Spomladanske raziskave bi stale
okrog 3 milijone dolarjev.
Dezider Obal iz krajevne skupnosti Mačkovci je povedal, da so se v krajevni skupnosti odločili, da morajo biti z načrti seznanjeni vsi občani. Reakcije so bile različne: »Polovica se jih je sprijaznila,
ni bilo večjega odpora, so pa opozarjali na delo Geofizike iz Zagreba, ki je pred leti opravljala raziskave, opozarjali so na negativne posledice; takrat škoda ni bila pravilno obračunana, pustili so odprte rane na zemljišču in infrastrukturi, posledice razstreljevanja v zemlji (razpoke, erozije) pa tudi na studencih in vodnih virih so se pojavile po nekaj letih.« Zanimalo jih je tudi, kaj bo, če bo npr. Geoplin zašel v težave, morebiti ga bo doletel stečaj, skladišče plina pa bo ostalo tukaj.
Na vprašanje, kako naprej, ali bodo spomladi vseeno začeli z raziskavami, je g. Rome odgovoril:
Če pogodbo podpišemo, potem pa se zaplete in raziskav ne
Dvajset let tovarne Lentherm v Lenartu Največ izdelkov izvozijo
Odpira se trg v novih državah
Pred 20 leti so v Lenartu odprli obrat mariborske Tovarne vozil in toplotne tehnike (TVT), v katerem so začeli izdelovati vakuumsko emajlirane bojlerje. Po razpadu mariborskega gospodarstva se je lenarški obrat Lentherm osamosvojil. Zdaj v njem izdelujejo poleg bojlerjev še hidro-forje, cisterne za olje in peči.
Danes je v Lenthermu zaposlenih okorg 90 delavcev. Delajo pretežno za izvoz, saj prodajo na tuje 70 odstotkov svojih izdelkov. Največ izvozijo v Nemčijo in Avstrijo. Počasi pa se odpira tudi trg v novih državah, ki so nastale po razpadu Jugoslavije. Po bojlerjih, na primer, zlasti povprašujejo Hrvati.
Kot marsikje drugod, imajo tudi v lenarškem podjetju likvidnostne težave, vendar si v vodstvu prizadevajo doseči večjo plačilno disciplino. Direktor Lentherma je Jože Grivec, ob sebi pa ima dva uspešna pomočnika: Božo Mithans je odgovoren za ekonomiko, Anton Jančič pa za komercialo.
.	F. BRAČKO
Z urada kriminalistične službe UNZ
Navidezni izvoz sladkorja
Kdo je »skrivnostni« carinik?
Grad kriminalistične službe Uprave za notranje zadeve Murska Sobota je podal državnemu tožilstvu kazensko ovadbo zoper 29-letnega M. S. iz Ljubljane. Utemeljeno je osumljen storitve kaznivega dejanja davčne utaje po členu 254/11 - III Kazenskega zakonika R Slovenije, ker se je v letih 1995 in 1997 namenoma izognil obračunu in plačilu prometnega davka ter carinskih dajatev pri prometu s sladkorjem in si tako pridobil premoženjsko korist v višini 44.710.103 tolarjev.
Osumljeni je kupoval v prosti carinski coni v Kopru večje količine sladkorja in si uredil dokumente za izvoz sladkorja na Hrvaško in v Srbijo, vendar tovornjaki, naloženi s sladkorjem, niso zapustili Slovenije. Uspelo mu je namreč pridobiti carinika, kije (seveda ne zastonj) žigosal dokumente o izvozu, dejansko pa je sladkor ostal v Sloveniji in ga je prodal na »črnem trgu.«
Kdo pa je »skrivnostni« carinik? Bil naj bi T. O. iz Murske Sobote, zoper katerega so na Carinarnici v Murski Soboti lani uvedli disciplinski postopek in ga izključili iz službe.
Š. S.
bi mogli opraviti, bomo morali izvajalcu plačati veliko denarja.
Teh izvajalcev je premalo glede na to, koliko je povpraševanja. Če bi se zgodilo, da bi podpisali pogodbo, bi to pomenilo, da bi zavrnili neko drugo delo in prišli sem, potem pa bi bili 1. marca brez dela. Obstaja velika možnost, da bodo stvari prestavljene na jesen. Soglasje občine za upo
rabo občinske infrastrukture je pri tem zelo pomembno, saj bodo pri raziskavah uporabljali v glavnem to infrastrukturo.«
Župan Ludvik Novak pa je bil mnenja, da bi bila manjša škoda, če bi Geoplin pristal na zahteve
občine in izplačal nadomestilo. Poleg tega je postregel z mnenjem državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Radovana Tavzesa: «... v fazi sprejemanja prostorkih aktov, v fazi presojanja vplivov na okolja in same izvedbe podzemnega skladiščenja imajo občina, krajevne skupnosti in občani dovolj možnosti, da se z investitorjem dogovorijo za odškodnine ali druga nadomestila, do katerih so upravičeni, če tak poseg onemogoči druge rabe prostora na njihovem območju.« Kajti lokacijsko dokumentacijo morajo imeti, soglasje zanjo pa mora dati občina.
BERNARDA B. PEČEK
Vitrina Lovrenčič Ljutomer
Za krompirjevo leto
Pred dobrim letom je Vitrina, ljutomersko podjetje v večinski lasti Franca Lovrenčiča, poslovnim partnerjem pa tudi javnosti predstavila nov izdelek, tehnično izpopolnjeno in sodobno oblikovano, predvsem pa okolju prijaznejšo hladilno vitrino. Ob tej priložnosti je lastnik podjetja ocenil, da je to velik preobrat v poslovanju in delovanju Vitrine, z novim izdelkom pa je podjetje načrtovalo prodor na nove trge. In kaj od pričakovanega se je izpolnilo sedaj, po enem letu?
Hladilna vitrina iz Vitrine je kot lego kocka
»Takrat smo, tako kot naši partnerji, dosežek ocenjevali zelo pozitivno, vendar pa so medtem nastale nove okoliščine. Serija je izgubila pomen, saj
investotorji nočejo popolnoma serijskega izdelka. To je postal izdelek, pravim mu lego kocka, ki ga vstavljamo v neki projekt,« je tokrat povedal Franc Lovrenčič. Zato kar osemdeset odstotkov izdelanega naredijo za vgrajevanje v individualne projekte, kijih izvajajo v kooperantskem sodelovanju štirih partnerjev. S celostno ponudbo se predstavljajo tako gostincem kot trgovini. »In to nam sedaj odlično ,igra’, še posebno pri izpolnjevanju časovnih in kakovostnih zahtev,« je izjavil sogovornik.
Tako torej domači trg, medtem ko s serijsko proizvodnjo hladilnih vitrin želijo osvojiti skorajda vse trge nekdanjih republik, in to po zamisli lastnika s kooperacijsko proizvodnjo ali z ustanavljanjem mešanih podjetij. V dogovorih s partnerji so že daleč, v teh načrtih pa jim je prišla zelo prav carinska oto
Čisto šestnajsta ideja, kije iz krompirja in že blizu zemlje
»Pripravljamo veliki projekt, in sicer predelavo krompirja v pommes frites. Smo dokaj daleč in skoraj verjamem, da ne more propasti,« je sogovornikova morda presenetljiva napoved novega proizvodnega programa. Pri uvedbi le-tega sodelujejo s kmetijskim ministrstvom, izbranega imajo že tudi holandskega dobavitelja opreme, tako da jim ostaja kot pomembna naloga še organiziranje pridelave primernega krompirja. Tu pa so stopili skupaj z ljubljansko Semenarno in inštitutom. Po napovedih Franca Lovrenčiča naj bi v krompirček za cvrtje predelali že letošnjo letino izbranega krompirja.
Stečaj za SIRS in beltinski Mizar
Z včerajšnjim dnem je za Splošno mizarstvo Mizar, d. o. o., Beltinci ter SIRS, podjetje za svetovanje in računalniške storitve, oba sta v lasti zasebnega podjetnika Deziderija Vbroša, uveden stečaj, ki ga ho vodil stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap.
Brez zaposlitve bo ostalo 26 delavcev, do katerih ima delodajalec veliko neporavnanih obveznosti. Delavci, ki so člani svobodnih sindikatov, bodo v stečajnem postopku prijavili neizplačane plače za tri mesece, nadomestilo potnih stroškov, regres za letni dopust, jubilejne nagrade in malico. Oktobrsko plačo so sicer v banki lahko dvigovali, vendar le dvanajst dni, potem pa je banka izplačila ustavila, saj lastnik obljube, da bo denar za plače zagotovil v treh dneh, ni izpolnil. To je delavce, ki so že nekaj mesecev brez prihodkov, še bolj prizadelo, saj bodo morali banki dolg poravnati v sedmih mesecih.
Po opravljeni prijavi terjatev delavcev v stečajnem postopku se bodo obrnili še na Jamstveni sklad, saj glede na velike obveznosti stečajnega dolžnika pričakujejo, da bodo morda denar lahko prej dobili od državnega sklada.
Podjetje Mizar Beltinci je Deziderij Voroš kupil po stečaju Graditelja marca ’93 ter zanj napovedoval razcvet in širitev dejavnosti ter selitev v nove prostore, ki naj bi jih postavili v beltinski obrtni coni. Opremil ga je tudi z novo lakirnico in nekaterimi drugimi stroji. Podjetje je po zamenjavi lastnika zaposlilo tudi nove delavce, vendar je konjunktura trajala le kratek čas. Težave v poslovanju podjetja so se napovedovale že po dveh letih delovanja pod novim lastnikom in v povezavi z obveznostmi do investicije poslovnega stanovanjskega objekta v Beltincih. Po poslovno neuspelem nastopu na trgih vzhodne Evrope in zaradi prevelikih obveznosti se je lani zalomilo. Delavci so namreč že od 18. decembra na čakanju.
Lastnik in direktor podjetij v stečaju, ki se ga ob pisanju prispevka po telefonu ni dalo priklicati, se aprila lani na povabilo novinarja na pogovor o težavah podjetja za naš časopis ni želel pogovarjati ker, kot je dejal,«če bi to potreboval, bi že poklical«.	MH
plitev s Hrvaško.
»Kljub temu pa tudi v letošnjem letu ne nameravamo bistveno povečevati števila zaposlenih. pri tem programu sedaj dela okoli petnajst zaposlenih, načrtujemo pa še nekatere nove programe. Bolje je ustaliti program in se morda pri večjih delih povezovati, kot da bi šli na
nekaj večjega s stalnim glavobolom, ali bo dovolj dela,« je povedal sogovornik. Torej ostajajo v proizvodnem programu pri letni realizaciji okrog milijon mark.
Pravdati se s
Skladom je kot bi se spogledala lev in maček
Realizacija torej, iz katere pa novi lastnik Vitrine (od Sklada za razvoj jo je kupil maja ’93) ne more odplačati obveznosti do upnikov stare Vitrine, vsaj tistih ne, za katere ob nakupu podjetja, kot trdi, ni niti vedel. Skladu za razvoj je s finančno pomočjo Pomurske banke poravnal pogodbeni znesek kupnine, odprte pa ostajajo terjatve starega podjetja v višini okoli dva milijona mark.
MH
6
Sociala, šolstvo, zdravstvo
vestnik, 8. januar 1998
Državni program varstva starejših oseb
Bolje biti star ...
V obdobju vse močnejšega klestenja socialnovarstvenih programov in pravic v državi ter mahanja vlade z varčevalnimi ukrepi je Program razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva db leta 2005, katerega je pred koncem leta blagoslovila vlada, svojevrstno presenečenje. Ali pa se bo izkazalo, da je bila tudi to zaradi proračunskih problemov na eni strani in opiranja programa na zasebništvo, ki pa je v sistemu varstvu starejših oseb zaenkrat še brez temeljev, le knjiga želja, ki se bodo morda izpolnile enkrat - enkrat v prihodnjem tisočletju. Toda pobožična ali prednovoletna obljuba za naslednjih sedem let je dana, in to kar 3800 novih mest v domovih za starejše, še bolj kot to pa naj bi bila pomembna organizirana pomoč starejšim doma. In kdo si je upal toliko obljubiti? Z vladnim dovoljenjem minister Anton Rop.
Na OŠ Šalovci so dokaj temeljito opravili projektno nalogo z naslovom Otrok in mediji
Privlačnost in nevarnost
Imeli so filmsko, radijsko, tiskarsko in fotografsko delavnico
Pred prazniki, kakršen je božično-novoletni čas, je učence težje motivirati za delo kot sicer, razen če si učitelj ne izmisli kaj posebno zanimivega in pestrega, tako da učenci ob delu lahko tudi uživajo.
Država naj bi iz proračuna financirala od potrebnih 3800 le 1500 novih postelj v javnih zavodih, in to v višini šest milijard in pol, nekaj manj kot tri milijarde pa bi morale primakniti občine. Za organiziranje centrov za dnevno oskrbo bi bilo potrebnih petsto milijonov, od tega iz državne blagajne le trideset odstotkov, glavnino pa naj bi prispevale občine iz občinskih proračunov.
Upoštevano načelo: starega človeka ne smemo ločiti od drugih ne v zdravju in ne v bolezni
Sicer pa za sam program ne bi mogli reči, daje napisan kar takp mimogrede, še bolj povšeči pa more biti ugotovitev v njem, da je »poleg zadovoljevanja materialnih potreb starejših oseb treba omogočiti tudi zadovoljevanje njihovih nematerialnih potreb, zlasti potrebe po medčloveških odnosih,« To kakor tudi poudarjanje tistih oblik pomoči, zaradi katerih bodo ostareli dlje časa mogli ostati v domačem okolju, daje programu mehkobo ali humanost. In še nekaj iz programa je vredno omeniti: vztrajanje pri načelu neločevanja, ki je bilo v v Sloveniji sprejeto že pred več kot tridesetimi leti in ki se glasi: Starega človeka ne smemo ločiti od drugih ljudi samo zato, ker je postal star. Ne v zdravju in ne v bolezni.« To pa pomeni, daje bil s pripravljenim programom že v osnovi zavrnjen takšen koncept razvoja domov, po katerem bi se (nekateri) domovi spreminjali v posebne zdravstvene ustanove, ki bi jih zaradi pritiska bolnišnic po skrajševanju ležalne dobe polnili z ostarelimi bolniki. Država pa je tako z zasebništvom v načrtu varstva starejših oseb odprla pot diferenciacije domov glede na standard, ki ga bodo ponujali. Ali drugače rečeno, zasebniki bodo ponudili, premožnejši pa si bodo lahko kupili oskrbo višjega standarda. Ni kaj, za podjetništvo in kapital zanimivo polje, ki so ga že zaslutili nekateri naši podjetniki slovečega imena.
Med osemnajstimi prijavljenimi novogradnjami za domove v Sloveniji so tudi občine Gornja Radgona, Ljutomer ter s skupno prijavo goričke občine Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Puconci, Kuzma. Dograditev doma, s katero bi pridobili do šestdeset novih postelj, pa je prijavila Lendava.
Državni načrt institucionalnega varstva: za pet od sto ostarelih postelja v domu
In če tako, in ker vemo, da je pri več kot šestdesetih odstotkih varovancev razlog za sprejem v dom zdravstveno stanje, potem bo država vendarle morala iz programa najprej izpolniti obvezo do novih mest v domovih za starejše, kajti število vlog se povečuje in čakalne dobe za sprejem so predolge. In po kakšnem načrtu?
Nekaj podobnega bi lahko rekli za projekt Otrok in mediji, ki si ga je omislila predmetna učiteljica slovenskega in nemškega jezika na OŠ Šalovci Jolanda Lazar, k delu pa je pritegnila še druge sodelavce. Učenci so se lahko sami odločili za delo v eni od petih delavnic oziroma skupin, in sicer: filmska delavnica, radijska delavnica, tisk - izdelava biltena, tiskarna - izdelava letakov in fo-todelavnica. Največje zanimanje je bilo za filmsko delavnico, vendar je bilo tudi za druge dejavnosti dovolj zanimanja.
Z uresničevanjem projektne naloge za začeli že v začetku decembra. Tako so imeli pri pouku materinščine določen čas na urniku le filmsko vzgojo (celoten fond ur za to področje), pri likovni vzgoji so se intenzivno ukvarjali z izdelavo plakatov za reklamne namene, pri etiki so govorili o medijih in njihovih vplivih, pri računalništvu pa so se seznanili z dobrimi in slabimi stranmi računalnika, še posebno interneta. Dobivali so se tudi po skupinah in se seznanjali, kako poteka delo. »Filmarji« so morali dobiti idejo, jo zapisati in se naučiti napisati scenarij. K sodelovanju so povabili tudi učitelja Bojana Jandrašiča z OŠ Turnišče, nekdanjega učenca šalovske osemletke, ki z velikim uspehom vodi šolsko televizijo.
Sledili so trije načrtovani projektni dnevi pred božično-novo-letnimi prazniki. Najprej so pred- -
stavili medije (govorili so, kako nastane informacija, kakšna je razlika med novico in resnico, o zgodovini medijev, manipulacijah v politične namene idr.) in še posebej so ugotavljali, kako mladin-
posebej seznanili, kaj prinaša dobrega in slabega za mlade. Učitelj Jandrašič pa je pripeljal s seboj del svoje filmske ekipe, ki je z besedo in dejanjem stala ob strani mladim filmarjem na šoli. Tudi drugi učenci so delali v svojih skupinah: eni so oblikovali reklamo, drugi so pripravljali dnevno-informativno oddajo, tretji so izdelovali bilten, četrti so imeli opravek z letaki itd.
Zadnji dan pa je bila na vrsti še javna predstavitev za vse učen-
tudi anketo, s katero so skušali ugotoviti, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, kako so »opremljeni«, katere medije največ uporabljajo oziroma spremljajo v prostem času in kako dolgo jim zvečer starši dovoljujejo sedenje prfed televizorjem, videom ali računalnikom. Največkrat uporabljena medija sta radio in televizija, slabše je s časopisi in revijami, računalniki pa so zaenkrat še bolj redki. Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se smejo otroci »medijsko zabavati« dolgo v noč.
Pri skupinskem proučevanju medijev
ski tisk vpliva na življenje učencev. Člani fotodelavnice so vse to tudi dokumentirali.
Naslednji dan so pokukali v internet na računalniku ter se še
ce, starše in druge goste. Vsaka skupina je poročala o svojem delu, kakšne težave so imeli in kaj sb spoznali.
V okviru projekta so izvedli
Ob koncu je bilo jasno, da je svet medijev sicer zelo privlačen, da pa skriva v sebi nemalo nevar-
nosti. To pa je bil tudi osnovni namen projekta.	J. G-
J. G.
Sodelovanje v republiškem projektu Otrokom vsega sveta
Osveščanje o otrokovih pravicah
li stare starše, da jim bodo prip0' vedovali o svojem otroštvu in še posebej o tem. kako so takrat živele slovenske družine. Junija.
»Res ima naša regija v domovih najmanj mest, vendar pa je le treba povedati, da tudi potreb ni bilo toliko. Do nedavnega večgeneracijske družine svojcev niso dajale v dom. Toda v zadnjem času se položaj spreminja, saj je čedfije manj večgeneracijskih kmečkih družin, kjer bi mogli za svoje starše tudi popolnoma skrbeti,« je izjavila direktorica doma starejših v Rakičanu Vijola Bertalanič. Njeno izjavo in ugotavljanje spreminjanja razmer za varstvo starejših tudi v ruralnem okolju moremo šteti tudi kot kritiko upoštevanemu korekcijskemu faktorju pri izračunu potrebnosti mest v domovih za stare, po katerem naj bi za pomursko regijo zadostovala že 3,2- odstotna pokritost stare populacije z zavodskim varstvom.
V Sloveniji naj bi imeli za sto starejših od petinšestdeset let v domovih na voljo 4,5 postelje. To pa pomeni, da bi leta 2005 v domovih potrebovali 13 520 mest ali skoraj tri tisoč več kot leta ’96. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti še tisoč mest, ki jih sedaj v domovih za stare zasedajo drugi mlajši varovanci. Po predlogu programa varstva starejših oseb bi do potrebnih tri tisoč in osemsto postelj prišli tako: z dograditvami in novogradnjami bi pridobili okoli tisoč dvesto mest, tisoč petsto mest bi zagotovili z razpisom koncesij, kar osemsto postelj za varstvo starejših pa naj bi zagotovili zasebniki. In kakšna bi bila delitev po regijah?
Mestnemu okolju več
Po izračunu deleža potrebnih mest v domovih za stare glede na 4,5-odstotni delež prebivalstva, starega nad 65 let, ima najmanj postelj prav pomurska regija (432 mest od 812 potrebnih) ali le nekaj več kot petdesetodstotno pokritost potreb, sledijo pa ji mariborska, celjska in ravenska regija. Potemtakem bi mogli pričakovati, da bo v prihodnje največ načrtovanih postelj v domovih dobila prav naša regija. Toda pripravljala programa ali načrta javnega zavodskega varstva za starejše so se odločili pri izračunu potrebnosti dodatnih mest upoštevati korekcijski faktor s petdesetodstotnim vplivom urbaniziranosti območne enote. Urbanizirani svet naj bi torej potreboval in tudi dobil več postelj kot periferni. Po takšni korekciji bi pomurska regija potrebovala domskega prostora le za 3,2 odstotka populacije, starejše nad 65 let, oziroma njen primanjkljaj znaša le 148 postelj. V oceni potrebnih mest do leta 2005 pa naj bi pomurska regija dobila le 212 novih mest.
V domu starejših v Rakičanu imajo trenutno 303 varovance, največ iz murskosoboške, moravske, puconske, beltinske in cankovske občine.
Načrtovano domsko varstvo ostarelih -priložnost, ki jo bodo znale izkoristiti tudi naše občine
Pred kratkim je bila v dnevnem časopisju zapisana trditev, da je najdaljša čakalna doba za sprejem v dom prav v Pomurju, to pa ne drži. Res pa je, da Ljutomerčani s svojim domom odlašajo že več kot desetletje. Že zdavnaj so bili na seznamu tistih, ki so do doma upravičeni, še .. pred Lendavo, pa tega niso znali izkoristiti. Tudi tokrat se k načrtovani gradnji spravljajo bolj po polžje, zato se jim kaj lahko zgodi, da bodo tudi tokrat ostali praznih rok. Pa ne samo zato, ker imajo predlog za dograditev doma že pripravljen v Lendavi, Gornji Radgoni in na goričkem, ampak ker bodo s potrebo po gradnji domov najverjetneje pritisnile močne mestne občine. Kmalu bodo namreč s pristojnega ministrstva občinam poslali pripravljen program razvoja varstva starejših oseb ter jih pozvali, da jim pošljejo vloge za investicije. MAJDA HORVAT
Pisali so tudi predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije
Na razpis Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije za nagradni republiški projekt na temo Otrokom vsega sveta se je prijavil tudi Vrtec Mala Nedelja. Namen projekta je predvsem osveščanje otrok, njihovih staršev in širše javnosti o otrokovih pravicah, namenjen pa je starejšim otrokom v vrtcih (od 5 do 7 let) in učencem nižjih razredov osnovne šole.
N malonedeljskem vrtcu je skupina 21 otrok pod mentorstvom vzgojiteljice Anke Kotnik najprej spoznala slikanico Otrokom vsega sveta, ki jo je izdala založba Epta. Nato so delali ilustracije na temo Vsak od nas bo imel svoje ime in svojo deželo. Otroci so si z gostimi tempera barvami namazali roke in jih odtisnili na rume-no-modro podlago. V zgornji levi kot risbice pa so zapisali svoja
imena. Med odtise rok pa so nalepili še lutko, ki so jo izdelali iz odpadnega materiala. Šest najboljših ilustracij so poslali predsedniku Držvanega zbora Republike Slovenije dr. Janezu Podobniku in priložili še pismo, v katerem so mu predstavili svoje delo in zlasti probleme, s katerimi se srečuje njihov vrtec (finančna izguba, pomanjkanje). Preostalih 15 risbic pa so razstavili v čakal-
Za zaščito
upokojenskih pravic
Na zadnji seji mestnega odbora DeSUS-a v letu 1997, ki ga vodi prof. Evgen Titan, so osrednjo pozornost namenili obravnavi novega pokojninskega zakona. V tej zvezi so izoblikovali konkretna stališča. Kot so poudarili, gre v prvi vrsti za zaščito upokojenskih pravic. Le te pa naj ne bi zagotavljali na račun aktivnega prebivalstva, ampak na osnovi dogovora med generacijama. Upokojenci, ki so dolga leta vlagali v nepremičnine, zanemariti pa ne smemo tudi njihovega umskega potenciala, želijo štafetno palico znanja ustrezno prenesti na
mladi rod.
Soboški mestni odbor De-SUS-a pa je svoja stališča uskladil tudi s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov v Murski Soboti.
Hkrati so se z mestnim županom Antonom Slavičem dogovorili o sodelovanju v letošnjem letu.
Temu so prilagodili tudi statut in program dela, ki izhaja iz novih političnih in gospodarskih razmer.
Tako želijo biti s svojimi
pogledi čimbolj zastopani v mestnem svetu, tesneje sodelovati z upokojenskimi društvi in raznimi invalidskimi organizacijami, čaka pa jih tudi temeljita obnova evidence članstva.
Že zdaj pa se pripravljajo na junijski kongres DeSUS-a, na katerem bodo izvolili novo vodstvo.
M. JERŠE

Skupina otrok malonedeljskega vrtca s svojo vzgojiteljico, ki sodeluje v republiškem nagradnem projektu. Mogoče pa čaka nagrada prav njih?
niči zdravstvene ambulante pri Mali Nedelji.
V drugem delu projekta bodo pritegnili k sodelovanju še starše ter dedke in babice. Otroci bodo prinašali od doma fotografije iz časov, ko so bili še dojenčki, in bodo povprašali starše, kako so jim izbrali ime. Ob dnevu dedkov in babic (aprila) bodo spodbudi-
bodo organizirali družabno sr ečanje s starši (Otroci staršem in starši otrokom), sledilo bo risanje in pripovedovanje (anekdotski zapisi) po doživetju otrok, na koncu pa bodo pripravili še razstavo risbic in priložnostno prireditev ob slovesu »malih šolarjev«.
J. G.
Dedki in babice v marijanskem vrtcu
Prepletali so se majhni in veliki prsti
Tudi v vzgojno-varstveni enoti v Martjancih, ki jo obiskuje 32 otrok, imajo pestre dejavnosti. Še posebno lepo in zanimivo je bilo v tednu starejših občanov.
Odločili so se, da bodo imeli v tem času dneve odprtih vrat vrtca. Tako so jih najprej obiskali varovanci Doma oskrbovancev . Rakičani Skupaj so zapeli nekaj pesmi in se igrali. Ob koncu so jih pogostili s keksi, ki so jih sami spekli. Kekse pa so prihranili še za dedke in babice, ki so jih obiskali v naslednjih dneh. Z njimi so se družili ob različnih dejavnostih. Skupaj so ustvarjali z
volno, pletli košarice, šivali ...
»Majhni in veliki prsti so se pri delu prepletali in spletali vezi, ki bodo trajale vse življenje. Spoznali smo tudi, da starejši ljudje marsikaj vedo in da se lahko od njih marsikaj naučimo, predvsem pa ljubezni in potrpežljivosti, ki je dedkom in babicam nikoli ne zmanjka.« (Simona Kaučič, vzgojiteljica)
J. G.
vestnik, 8. januar 1998
C/bčine
7
Beltinski svetniki zasedali na dan samostojnosti!?
Nič kaj praznična seja
Nenavadno je bilo že to, da so 47. sejo občinskega sveta sklicali na državni praznik. Še bolj nenavadno pa je, da so se v triurni razpravi močno kresala mnenja, povezana s sprejetjem rebalansa proračuna za leto 1997
Kot je uvodoma povedal občinski računovodja Štefan Činč, so se pri načrtovanju proračunskih prihodkov in odhodkov prikradle določene likvidnostne težave. Te naj bi bile posledica sklepa državnega zbora o podaljšanju proračunskega leta. Zato je bila izravnava javne porabe poz
na, do konca novembra pa so dobili le 2,5 milijona tolarjev dohodnine. Tako ostane beltinski občini za približno 20 milijonov SIT terjatev, kar bo seveda vplivalo na dokončno oblikovanje zaključnega računa.
Sicer pa bodo z rebalansom občinskega proračuna zagotovili dobrih 447,4 milijona tolarjev prihodkov, kolikor znašajo tudi odhodki. Največji delež odpade na zagotovljeno porabo, in sicer nekaj čez 367,7 milijona SIT. Na odhodkovni strani pa je za tekočo porabo namenjeno skoraj 342,2 milijona tolarjev. Največje subvencij, intervencij in plačil (skoraj 119,9 milijona), medtem ko naj bi za investicije porabili nekaj čez 100,7 milijona tolarjev. Levji delež odpade na naložbe v družbenih in komunalnih dejavnostih. Tako so za otroško varstvo zagotovili dobrih 37 milijonov, za gradnjo vodovoda pa 32,1 milijona tolarjev. Zanimivo je še omeniti, da za investicije v cestni dejavnosti niso porabili niti enega tolarja, to pomeni, da je to področje zaenkrat urejeno.
Zakaj niso uspeli na natečajih?
In kaj je poglavitno jabolko spora? Po besedah Branka Žižka je sporno, da niso dobili denarja ob raznih natečajih, kar naj bi se dogajalo ves čas njihovega mandata. Pri tem je občinski upravi očital, da ni znala pritegniti vlagateljev, zato so marsikdaj izviseli, ker niso imeli ustreznih projektov. »Če ne bi dobili denarja za točo,« je še dodal, »bi se 10-mi-lijonski primanjkljaj še povečal.« Pridružil se mu je Mirko Poredoš, ki se je vprašal, kaj lahko pričakujejo, če so lani izviseli pri gradnji vodovoda proti Lipi. Obema je oporekala Milka Kavaš, vodja oddelka za družbene dejavnosti, ki je navedla, da so pravočasno pripravili ustrezne programe za
Kulturno društvo Šandor Petofi Čentiba
Poudarek na ohranjanju ljudske glasbe
Citrarji in pevski zbor nastopala tudi v Avstriji in na Madžarskem
Kulturno društvo Šandor Petofi iz Čentibe deluje že 43 let. V tem obdobju so bili časi večje in manjše aktivnosti, ves čas pa je bil poudarek na tradicionalni glasbeni dejavnosti, ki temelji na bogatem kulturnem izročilu madžarske glasbene kulture na tem območju, radi pa se lotijo tudi slovenskih ljudskih pesmi. Zadnja leta so zelo aktivni mešani pevski zbor in citrarska skupina, uspešno pa deluje tudi krožek ročnih del.
Kot je povedal predsednik kulturnega društva Bela Cimerman, pevski zbor in citrarska skupina običajno nastopata skupaj. Ob petju in igranju so tako nastopi za publiko še zanimivejši. Zaradi bogatega repertoarja ljudske glasbe jih pogosto vabijo tudi na nastope po Madžarski in drugih krajih Slovenije. Sodelovali pa so že na državnem prvenstvu na Madžarskem, kjer so si prislužili zlato medaljo. V mešanem pevskem
zboruje 21 pevcev, ki pojejo madžarske in slovenske ljudske pesmi, v citrarski skupini pa je devet citrarjev. Člani zbora in ci-trarske skupine so pripravili tudi gledališko predstavo, v kateri so ob pesmi prikazali stare navade. Med drugim so natančno predstavili luščenje bučnega semena, kjer so izbrskali veliko iz navad ljudi ob tej dejavnosti, ki je bila za te kraje v preteklosti značilna v mrzlih zimskih večerih, ko so
Kdaj konec obtoževanj vsevprek?
Kljub praznikom na zadnji lanski seji občinskega sveta v Moravskih Toplicah ni bilo čutiti prazničnega razpoloženja. Še več! Zaradi nenehnega obtoževanja župana s strani nekaterih svetnikov, med katerimi je najbolj vztrajen Tibor Vbroš z narodnostno mešanega območja, glede njegove prevelike samovolje pri sprejemanju nekaterih odločitev pri komunalnih investicijah in drugih pomembnih zadevah, je župan Franc Cipot potem, ko je zbranim voščil vse dobro, sejo protestno zapustil.
Sicer pa se je zapletlo že pri sprejemanju zapisnika novembrske seje, saj se svetnik Tibor Voroš ni strinjal s tistim delom, ki se nanaša na modernizacijo občinske ceste Prosenjakovci-Središče. Ker po Voroševem mnenju zapisnik ne vsebuje višine sredstev, potrebnih za nujna sanacijska dela, so svetniki dopolnili sklep, po katerem se za na-voz gramoza, ki bo omogočal vsaj varen promet, zagotovi 9 milijonov SIT. Voroš pa je z zemljiško-knjižnimi izpiski tudi dokazoval, daje bila cesta že od nekdaj občinska in ne bo dovolil njene prekategorizacije, kot se o tem menda govori v občinskih krogih, saj bi s tem imeli krajani Središča dvojno škodo. Cesta naj bi bila ožja, kot je sedaj, pa še večino sredstev za njeno modernizacijo bi morali sami zagotoviti.
Tik pred koncem seje pa se je še enkrat zapletlo, saj se svetniki kljub predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede imenovanja dveh nadomestnih članov (Franc Gomboc iz Mar-tjanec in Jože Špilak iz Pordašinec sta bila zaradi neaktivnosti razrešena) ter predsednika odbora za gospodarsko infrastrukturo (Alojz Glavač je odstopil) s predlaganim kandidatom Karlom Kozicem iz Ivanj-ševec za člana komisije niso strinjali. So pa soglašali z drugim predlaganim kandidatom Štefanom Cigutom, ki je bil predlagan za podpredsednika odbora, vendar je pristal le na članstvo. Novi predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo pa je postal Štefan Ferencek.
Geza Grabar
V burni razpravi je Štefan Zadravec opozoril, da kaže biti bolj
jasli v Beltincih in vrtec v Do-kležovju, vendar na državni ravni niso uspeli. Podobno se je zgodilo glede beltinske kulturne dvorane in nakupa orgel. Njene besede podkrepil župan Jožef Kavaš s
kritičen do države, ki se obnaša mačehovsko do njihovega območja, saj občina ne bo zmogla vsega bremena. Po besedah Martina Duha so zaradi napačno vložene dokumentacije na kmetijskem področju izgubili vsaj sedem milijonov tolarjev. Čeprav je Stanislav Sraka odločno zavrnil to obtožbo, je Mirko Poredoš postregel s primerom iz domačega
Svetniki so potrdili tudi izhodišča za pripravo proračuna za leto 1998. Kot je dogovorjeno, bo do konca januarja nared osnutek proračuna za prvo branje. Ob upoštevanju občinskega razvojnega programa naj bi porabili za približno 44 milijonov več denarja od načrtovanega zneska, pri zagotovljeni porabi pa računajo na okrog 350 milijonov SIT.
podatkom, po katerem so za do-kležovski otroški vrtec vložili zahtevek že predlani, toda na šolskem ministrstvu šele zdaj razdeljujejo denar za leto 1995.
Sicer pa so za vodovod doslej dobili 3,5 milijona, za razvojni program pa 1,8 milijona SIT. Tudi tajnik Stanislav Sraka je pripomnil, da na nobeno vlogo niso dobili negativnega odgovora. Žal pa so izviseli, kot je dejal, pri zahtevkih za sofinanciranje gradnje kanalizacije v Beltincih in novega črpališča, kjer so dodatno priskrbeli gradbeno dovoljenje. Čudi ga, da niso dobili »demografskih sredstev«, že tretje leto pa jim zavračajo vlogo za denar iz programa CRPOV, češ da so do tega denarja bolj upravičena druga območja. Ker doslej ni bila zavrnjena nobena njihova vloga, se je vprašal, ali niso bili dovolj posvečeni, ali so trkali na napačna vrata, ali pa je posredi lobiranje.
se ljudje ob delu družili in zabavali. Tudi s to predstavo so poleg nastopov doma sodelovali v Avstriji in na Madžarskem.
V sekciji ročnih del, ki ga vodi Magdalena Bažika, se učijo predvsem izdelovanje prtov z značilnimi okraski. Tudi to svojo dejavnost večrat predstavijo ob prireditvah v kraju in drugje. Na mednarodnem tekmovanju izdelovalcev podobnih izdelkov na Madžarskem je skupina dosegla prvo
okolja. Ob zahtevani odškodnini 7,3 milijona SIT od farme Ne-mščak naj bi se v občini držali ob strani in še naprej dopuščali to nesnago. »Čeprav gre za življenja ljudi in pokrajino, ni bilo storjenega niti pol koraka naprej!« Župan pa je povedal, da KG Rakičan ne želi plačati zahtevane odškodnine, ampak celo toži beltinsko občino.
Ker so se medsebojna obtoževanja nadaljevala in je razprava zašla v slepo ulico, je predsednik občinskega sveta Marjan Maučec predlagal več sklepov. Tako naj bi občinska uprava do naslednje seje pripravila podrobnejši seznam prijav na razpise in kolikšno število jih je bilo uresničenih. V pisni obliki pa bo pripravljen tudi razdelilnik sredstev za požarno varnost, ker so se na ta račun pojavljali določeni pomisleki v krajevnih skupnostih.
MILAN JERŠE
mesto. Pri učenju pomaga članom sekcije s strokovnimi nasveti strokovni sodelavec, ki prihaja z Lentija na Madžarskem.
Čeprav veliko nastopajo in predstavljajo svoje delo po drugih krajih, pa članom kulturnega društva največ pomenijo nastopi v domačem kraju. Vsako leto pripravijo kulturne prireditve ob slovenskem in madžarskem kulturnem prazniku in ob drugih slovesnostih. Tako imajo pevci in citrarji letno skupaj do 20 nastopov.
J. GABOR
Seja preložena zaradi nesklepčnosti Radgonski svetniki se bodo zopet sestali 15. januarja
Zadnja seja radgonskega občinskega sveta v letu 1997 je odpadla zaradi premajhne udeležbe svetnikov. Le-teh je prišlo samo dvanajst, kar je ravno nekje na meji sklepčnosti, vendar so se zaradi pomembnosti točk na dnevnem redu odločili, da sejo raje preložijo na petnajsti januar. Takrat naj bi slišali poročilo župana Mihe Vodenika o realizaciji sklepov občinskega sveta in poročilo nadzornega odbora o razpolaganju s premoženjem občine ter o namenskosti in smotrnosti porabe občinskih proračunskih sredstev v letu 1996, popolnoma pa se bodo posvetili tudi obravnavi o spremembah odloka o proračunu za leto 1997.	T. K.
Radenci:
Razdelitev takse
V proračunu Občine Radenci za lansko leto so načrtovali tudi 5 milijonov tolarjev prihodkov od takse za obremenjevanje okolja. Gre za poseben prispevek za zbiranje, odvoz in odla-gajanje odpadkov na medobčinsko odlagališče v Hrastju -Moti, sredstva pa je mogoče koristiti le namensko.
Člani občinskega sveta radenske občine so se odločili, da tokrat v celoti namenijo ta znesek Hrastju - Moti vsaj kot majhno nadomestilo za manjvredno okolje zaradi smetišča v neposredni bližini naselja. In za kaj lahko porabijo denar?
Največji znesek, 2 milijona tolarjev, je predviden za nakup gasilskega vozila in opreme (sofinanciranje), s katerim bodo lahko med drugim tudi posredovali v primerih samovžiga na smetišču in tako preprečili morebitno razširitev ognja v naselje.
1,6 milijona tolarjev bo namenjenih za sanacijo in vitaliza-cijo gramoznice okrog smetišča (za športno, ribiško, rekreacijsko in drugo primerno dejavnost), 1,4 milijona tolarjev pa za ureditev avtobusnega postajališča v kraju.
J. G.
Svet županov občin Črenšovci, Kobilje, Lendava, Odranci in Turnišče je nekako le uspel pripraviti skupen predlog o delitveni bilanci
Velika pričakovanja, malo radovanja______________________________________ Občinsko zgradbo v Lendavi naj bi prodali - če bo to mogoče - in si kupnino razdelili, dotlej pa ostane skupna last vseh dedičev
Ob ustanavljanju novih občin se je bolj malo govorilo, kako si bodo razdelile premoženje dotedanje skupne občine. Pokazalo pa seje, daje to vprašanje zelo zahtevno, kajti vsi dediči bi kajpak radi iztržili čim več. To je naravno pričakovanje, zato je težko priti do dogovora, ki bi bil sprejemljiv za vse strani.
Tako je tudi na območju prejšnje skupne Občine Lendava, kjer so z novo lokalno samoupravo nastale občine Črenšovci, Kobilje, Lendava, Odranci in Turnišče, a so se župani vseh petih novonastalih občin proti koncu lanskega leta le uspeli dogovoriti za osnutek besedila o delitveni bilanci premoženja nekdanje Občine Lendava. Medtem pa so prižgali zeleno luč za sprejem končnega dogovora še vsi občinski sveti, čeprav so povsod pričakovali zase več, kot je predvideno na papirju. In kako naj bi si razdelili skupno premoženje?
Prvi sklep se nanaša na osnovne šole z materialnimi sredstvi ter pripadajočimi zemljišči in komunalno infrastrukuro. Vse to se razdeli po teritorialnem načelu (v lastništvo občin, kjer te šole stojijo). Po enakem načelu se delijo tudi vsa zemljišča, ki so vpisana v zemljiški knjigi kot last Občine Lendava, Kmetijske zemljiške skupnosti Lendava, Komunalne skupnosti Občine Lendava, Kulturne skupnosti Občine Lendava in Splošnega okrajnega ljudskega odbora M. Sobota oz. se vodijo kot družbena lastnina in ni zapisan imetnik pravice do uporabe ali kot javno dobro (poti in vode). Zemljišča v lasti krajevnih skupnosti niso predmet delitvene bilance in ostajajo še naprej v lasti KS. Zemljišča Sklada kmetijskih in stavbnih zemljišč Lendava pa se prav tako delijo po teritorialnem načelu z nekaterimi izjemami.
V lasti domicilnih občin bodo ostala tudi vsa vodna zajetja, tako tudi v Gaberju, vendar imajo občine naslednice pravico do uporabe oz. priključitve na to zajetje. Še naprej pa bo ostalo kot skupna last odlogališče komunalnih odpadkov v Dolgi vasi, s čimer imajo vse občine tudi pravico do uporabe. Kako dolgo, se bo potrebno še dogovoriti.
Pričakovati pa je, da bo brez posebnih zapletov mogoče sprejeti dogovor glede razdelitve finančnih sredstev, terjatev in obveznosti glede skupnih osnovnih sredstev in drobnega materiala Vzgojno-varstvenega zavoda Lendava, ki je vključeval vse vrtce nekdanje lendavske občine do vključno 31. 12. 1996. Pravne naslednice so vse občine. Zgradbe, osnovna sredstva in drobni material posameznih vrtcev bodo prešli v lastništvo občin po teritorialnem načelu. Osnovna sredstva skupnega zavoda (tudi dva avtomobila) so ocenjena na 5,6 milijona tolarjev in se razdelijo po ključu števila prebivalcev. S poračunom dobička oz. izgube ter plačanih obveznosti pa je Občina Črenšovci dolžna nakazati VVZ Lendava 427.140 tolarjev, le-ta pa je dolžan v 30 dneh nakazati 10.140.108 tolarjev Občini Lendava, 138.062.940 Občini Kobilje, 105.940 tolarjev Občini Odranci in 7.501 tolar Občini Turnišče.
Predmet delitvene bilance so tudi presežki finančne izravnave za
Skupna last vseh občin ostanejo prostori civilne zaščite v etažni lasti ob Partizanski cesti v Lendavi pa tudi občinska zgradba na Trgu Ljudske pravice v Lendavi. Le-to naj bi pravzaprav prodali, če bo to mogoče, kupnino pa bi si razdelili po določenem ključu, in sicer: 52,83 % pripada Občini Lendava, 23,67 % Občini Črenšovci, 14,09 % Občini Turnišče, 6,95 % Občini Odranci ter 2,46 % Občini Kobilje.
leto 1994, kar pa je že realizirano (presežkov je bilo okrog 6 milijonov tolarjev in sojih razdelili med vse občine po določenem ključu).
Vsem občinam pripadajo tudi sredstva, ki sojih dolžni vračati posojilojemalci za plemenske telice (ali v denarju ali naturalijah). Novonastalim občinam naj bi pripadal tudi soustanoviteljski delež v javnih in drugih podjetjih s sedežem zunaj Upravne enote Lenava, katerih soustanoviteljica je bila prejšnja Občina Lendava (Bolnišnica M. Sobota, Pomurski zdravstveni center M. Sobota, Gimnazija M. Sobota, Srednja strojna in tekstilna šola M. Sobota, Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrativna šola M. Sobota, Pokrajinska in študijska knjižnica M. Sobota, Dom učencev M. Sobota, Srednja kmetijska šola Rakičan, Pokrajinski muzej M. Sobota, Dom starejših Rakičan, Vod-no-gospodarsko podjetje M. Sobota, Cestno podjetje M. Sobota, Elek-tro in Ljubljanska banka).
Predvideno je, naj bi že ta mesec občinski sveti ob navzočnosti notarjev sprejemali tudi končno besedilo (sklepe) o delitveni bilanci. Brez kompromisov seveda ne bo šlo.	JOŽE GRAJ
Pomurca leta 1997
Milan in Smilja
Oba sta osvojila naslova že tretjič
V okviru božično-novoletnega maratona Radia Murski val je bilo tudi glasovanje o naj... Pomurcu oziroma Pomurki leta 1997. S svojimi predlogi in glasovi je v desetih dneh sodelovalo več kot 400 poslušalcev, kar priča o veliki odmevnosti glasovanja.
Pomurec leta 1997 je Milan Kučan, predsednik R Slovenije. Pomurka leta 1997 pa je Smilja Baranja, glasbena urednica in voditeljica programa na Murskem valu. Oba sta postala Pomurca leta že po tretjič: Kučan v letih 1995, 1996 in 1997, Baranjeva pa v letih 1992, 1995 in 1997.
Pa še nekatere druge uvrstitve. Na drugem mestu je dr. Jožef Smej, pomožni škof, na tretjem pa Milan Zrinski, voditelj programa na Murskem valu. Naj... Pomurka, ki je pristala na drugem mestu, je Marjeta, Sraka, voditeljica zavoda Laura; na tretjem pa je Simona Špindler, voditeljica programa na Murskem Valu.
Glasovanje.za Pomurca leta so uvedli 1991. leta. Poleg Kučana sta si ta naslov pridobila: Božo Kuharič, direktor Mure (glasovanje v letu 1991, 1992 in 1994), in Marko Slavič, tekmovalec s konji in podjetnik (glasovanje 1993); Pomurke leta pa so bile: Lidija Kosi, novinarka (glasovanje 1991), Vida Žabot, redovnica in pedagoginja (glasovanje 1993), Cilka Sukič, učiteljica kuharstva (glasovanje 1994) in Simona Špindler, radijska voditeljica (glasovanje 1996),	Š. S.
Avulturna obzorja
vestnik, 8.januar 1998
Kultura in policija pod isto streho Kulturniki v Radencih končno dobili svoje prostore
Natrpan program lendavskih kulturnikov
Novi učenci vabljeni
V soboto, 27. decembra 1997, je prišel iz ust predsednice kultur-no-umetniškega društva Bubla iz Radenec Marije Marič globok vzdih, saj so člani po dveh letih delovanja končno dobili svoje prostore.
Po novem se bodo lahko zbirali in vadili v hiši v Panonski 1, kjer ima svoj sedež tudi policija. Prej so se kulturniki morali stalno seliti iz ene stavbe v drugo,
Na otvoritvi novih prostorov kuda Bubla v Radencih je svojo Božično zgodbo povedala tudi literarna ustvarjalka Bea Baboš Logar.
Foto: Nataša Juhnov
Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo |
Panonski 1 i^žzoza^
28
Portreti l ittrtro^
Krvavi, besen boj divja Med vsemi narodi sveta; Odselo se je mir od nas, Staj nitje smrtna til pošast.
Vpotokaj nam že krv teče I vlaži suhe nam pole, Ropot se čiije orožja: Po mrtvih telaj konj tepta. (Gda pride mir)
sT
Tako je Miroslav 25. decembra 1914 v 52. številki Novin pesniško označil dogodke, ki so usodno vplivali na poznejšo politično in siceršnjo podobo Evrope. Se pa na te dogodke ni odzval samo s to pesmijo, ampak še z drugimi, ki so vse bile objavljene v Novinah v letih 1914-1915. Tako je znotraj njegovega pesniškega opusa nastal poseben motiv-no-tematski sklop t. i. VOJNIH PESMI.
V Miroslavovih vojnih pesmi je razpoznavno, da se je s stopnjevanjem vojaških spopadov stopnjevala tudi pesnikova prizadetost ob njih oz. ob njihovih žrtvah iz “Slovenske krajine”. Začetni optimistični fantov odhod na bojišče z upanjem ha zmagoslavno vrnitev (Vojak v slovo) namreč kaj hitro preglasijo tožbe v vložničnih pesmih, v katerih vojak kot fiktivni lirski subjekt izpoveduje slutnjo smrti in hkrati hrepenenje po miru in domu {Dom vojaka), pri čemer je razpoznavno izpostavljena želja, da bi vsaj še enkrat videl rodni kraj, pokrajino - domovino (Žela našega vojaka I, II):
/.../ Ešče enkrat daj mi pridti, Bože, ta v moj rojstni kraj! Ešče enkrat mi dopusti, Vidit’ mi zemelski raj!
Ešče enkrat naj le čiljem, Deklice tam, kak pojo, Ptice v gozdi, kak stavijo Rože v hribi, kak cveto. /.../
Vživljanje v stisko vojakov je dopolnjeno še z vživljanjem v stiske sorodnikov vpoklicanih mož, fantov, očetov, bratov. Ena takšnih, ki je hkrati tudi zadnja Miroslavova pesem, je Dete. Pesem je pretresljiv dialog med materjo in sinom, ki sprašuje po usodi očeta vojaka:
Mati, gda nam oča pride? Mati, gda mine že boj? - Skoro bo že dete moje, Ti H mali srček moj!
Mati, jeli moj'ga očo Kmgla ranila ne bo? - Ne de, ne de dete moje, Zdrav nam pride on domo.
Vsaki den spitdvle mater Sinek srčni tak Hibo.
- Ali ne sluti šče siroče Da očeta več ne bo.
tako da so se v domačem kraju vedno počutili kot gostje. Pod njihovem okriljem deluje več skupin, kot so na primer folklorna, tamburaška, literarna in druge, pomembno pa je tudi, da bo v novih prostorih, ki jih je odprl župan Jože Toplak in blagoslovil domači župnik, domovanje tudi za skupno Zvezo kulturnih orga-
. nizacij Radenci in Sveti Jurij.
TOMO KOLES
Izšel 11, zvezek Enciklopedije Slovenije
JOŽEF BAŠA-
A fTDMCT A \ r opazovalca človeških stisk, ki jih je po-A111\V/<7l./i V vzročala vojna. V njih ne bomo našli
Nosilni gesli Slovenci in Slovenija
Novi zvezek temeljne domače enciklopedične izdaje vsebuje na 416 straneh 473 gesel, dopolnjenih z 945 ilustracijami in obdeluje gesla od »savske elektrarne« do »slovenska mladina«.
Kot osebni odziv na vojne dogodke so bile te Miroslavove pesmi izrazi nemočnega (in seveda sočustvujočega)
obsodbe ali morebiti upora zoper množično morijo, kvečjemu trpno sprijaznjenost: “/.../ Pet pečati je na pismi: / Vse ednake, čarne; / V pismi so pa - Boža vola! - / Stale reči žalne: //
“Bratje spuno svojo službo, / Mirno že počiva. / ...I” (Sestra). Razlog za takšno držo in tudi za to, da se npr. ni spraševal o dejanskih vzrokih za vojno ter o njenih posledicah, tudi za Prekmurce, je njegovo po-preproščeno pojmovanje vojne, kakor ga je izrazil v pesmi Gda pride mir. V njej vojno pojasnjuje kot kazen božjo, ker da človeštvo obvladujejo trdosčnost, zavračanje Boga, odsotnost ljubezni, občutka dolžnosti ipd. Pač pa mu je takšno pojmovanje omogočilo, daje svoje vojne pesmi z osebnoizpovedne prenesel na raven kolektivne terapije in glorifikacije. Natančneje: dal jim je na eni strani tolažilno funkcijo, na drugi strani pa vlogo slavospeva (prekmurskim) žrtvam svetovnega klanja. Ti dve vlogi je nekajkrat tudi eksplicitno izrazil: “/.../ Prineste cvetlice rdeče spomina, / Naj vsakoga moža, / Naj vsakoga sina / Te zemle / Slovenje / Z dišavov obdam / Jas pesnik neznan! /.../ (Vspomin); Od mene pa vzemte to pesem v spomin; / - V njoj venec sam želo vam splesti - / V njem rože so same z domačih krajin; / Tolažbo v njih šteo sam prinesti.” (Slovenskim materam).
Prav med tistimi pesmimi, s katerimi je želel počastiti spomin na padle vojake in na vojne dogodke, sta dve, ki izstopata po svojih estetskih razsežnostih: V spomin in Pesem od Karpatov. Upravičeno sta bili vključeni v Izbor prekmurskega slovstva Vilka Novaka.
V Pesmi od Karpatov je Miroslav najprej s preprosto, a učinkovito podobo iz kmečkega sveta upodobil vojno opustošenje (Tam daleč v Karpatih, / Gda pride pomlad, / Tam ne de šo nišče / Več njive orat), v nadaljevanju pa je srednjeveški motiv iz srca pokopanega rastoče rože spretno transformiral v trajno vez med pokopanimi vojaki in zanjimci: iz njihovih src rastoče rože so neuničljive, ker jih zalivajo solze živih in greje njihov spomin. To na videz preprosto in znano vsebinsko zasnovo ter metaforiko podkrepljujejo učinkovit verzni ritem in stilna sredstva, predvsem paralelizma “tam daleč, tam daleč” in “tam daleč v Karpatih” ter anaforični zaimek “tam”, ki učinkuje kot odmev mrtvih za ušesa živih.
Uvodni akord v pesem V spomin je pesnikov poziv, naj mu prinesejo rože, iz katerih bo spletel spominski venec za padle vojake. Sledi poziv muzi (“duh moj”) in temu hiter prehod v drugo polovico, kije dvodelna: prvi del je glasna, ritmično razgibana “pesem” mrtvim junakom, drugi je umirjeno, tiho, spoštljivo slovo od njih.
Če je bilo ugotovljeno, da je popreproščeno pojmovanje vojne Miroslavu onemogočalo globlji pesniški spopad z njo, pa lahko vendarle dodamo, da je s pesmima, ki smo ju na kratko označili, postavil opazen pesniški spomenik prekmurskim žrtvam prve svetovne vojne.
v šolo za cimbale
Predsedniki kulturnih društev pod okriljem lendavske zveze kulturnih organizacij so ob koncu leta izrazili zadovoljstvo nad doseženim v letu 1997 in že sprejeli program dela za letošnje leto. Denarja za ljubiteljsko kulturo po njihovem mnenju ne bo manjkalo. »Položaj je v prihodnosti odvisen od župana. Kolikor imajo župani na voljo namenskih sredstev za kulturo, toliko dajejo društvom. Moram pa reči, da so v zadnjem času društva bolje preskrbljena,« je dejal tajnik ZKO Rajko Stopar.
Kulturni program v letu 1998 bo zato zelo bogat in pester. 21. marca bo v Veliki Polani medobčinsko srečanje odraslih pevskih zborov, kjer bodo nastopili tudi tisti z narodnostno mešanega območja. 27. marca bo v Dobrovniku srečanje otroške folklore, konec marca pa bodo po šolah in vrtcih gostovale lutkovne in dramske skupine iz severovzhodne Slovenije.
Čentiba bo 5. aprila prizorišče tretjega medobčinskega srečanja plesnih skupin, območje občine Črenšovci bo 9. aprila gostilo otroške pevske zbore, 18. aprila pa se bodo v Turnišču zbrali odrasli folkloristi.
Tradicionalni rock maraton skupin iz severov-zhodne Slovenije bo 17. julija v Odrancih, festival Adijo poletje pa najverjetneje 5. septembra v Lendavi, ta mesec bo tudi srečanje mladin
skih klubov in društev. Mladi razmišljajo tudi o izdaji knjige mladinskih pesmi in novel ter o pri-
Razstava slik Draga Gorjana v Puconcih
Od Goričan do Turnišča
Potem ko je gostila že ugledna imena, kot so Jože Horvat - Jaki, Franc Mesarič in Vlado Sagadin, je v puconski občinski stavbi tokrat na ogled razstava slik avtorja Draga Gorjana iz Turnišča. Slikarja je predstavil profesor Vlado Sagadin, kulturni program pa je popestril Vinogradniški kvintet, ki ga vodi turniški župan Jože Kocet.
Drago Gorjan seje rodil dvajsetega maja 1940. leta v Goričah pri Golniku v kranjski občini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nižjo gimnazijo pa v Tržiču in Kranju. Oče je padel v drugi svetovni vojni kot partizan, zato je mati sama preživljala tri otroke.
Zaradi bolezni matere se je po končani gimnaziji zaposlil za eno leto v kranjski Iskri. Nato je nadaljeval šolanje na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, na oddelku za plastično kamnoseštvo in rezbarstvo pri profesorju Pengovu.
Po odsluženem vojaškem roku seje v šolskem letu 1963/64 zaposlil kot likovni pedagog na os-
V tokratnem zvezku sta tudi dve nosilni gesli, ki na neki način shematično združujeta vsebino celotne enciklopedije. To sta gesli Slovenci in Slovenija in tema je odmerjeno tudi največ prostora. Poleg njiju naletimo še na precej pomembnih stvarnih gesel, kot so na primer Slovani, Slovenistika, Slikarstvo, Secesija, Scenografija, Simbolizem, Slikanica, Sejem, Sindikat, Slovenska matica, Slovenska filharmonija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti... Izmed splošno zna-
Ena razstava, dva izvirna pristopa
V razstavni dvorani občine Moravske Toplice razstavljata svoja dela Štefan in Sandi Červek. Gre namreč za razstavo očeta in sina. Franc Obal je v spremni besedi v zloženki povsem stvarno zapisal: »Govoriti o vplivih slikarstva Štefana Červeka na slikarstvo Sandija Červeka bi bilo nesmiselno.« Namreč, edini skupni imenovalec, ki ga zasledimo pri Sandiju in Štefanu je ta, da ne glede na stilne razlike, oba pristopata k svojemu delu skrajno pošteno. Hkrati pa sta dokazala, da se da kakovostna razstava postaviti tudi v docela neustreznem prostoru.
Sandi Červek razstavlja svoje slike majhnih formatov, ki se razlikujejo od njegovega glavnega opusa, od t. i. črnih slik, prvič po tem, da so narejene z voščenkami, in drugič po tem, da uporablja še druge barve razen črne, kar nam razkriva slikarja tudi kot izvrstnega kolorista. Tisto, kar druži oba pola njegovega opusa, pa je Červekova romantična provenienca. Temu seveda na vso moč oporekajo tisti, ki jim ob oznaki »romantizem« ne pripišejo ničesar drugega kot sentimentalne wertherjanske patetike. Pa vendar je vsa stvar vsaj v slikarstvu bistveno drugačna. Červeko-ve slike so namreč naslikane v tradiciji severnjaške romantike, ki se začne s Casparjem Davidom Friedrichom, in ji v severnem delu zahodne Evrope lahko sledimo vse do današnjega časa. Srečno naključje je hotelo, da so štiri t. i. črne Červekove slike v soboški grajski kapeli. V tem primeru ne gre le za severnjaški romantični princip gledanja stvari z dušev-
pravi koncertnih večerov za študente v Mariboru.
Znan je že datum prireditve Družina poje v Kobilju, to bo 12. december. Med letom pa bodo organizirani tudi razni tečaji in seminarji, kot na primer videofil-mski tabor oziroma filmska šola, lutkovni tabor Od pšeničke do lutke in šola plesa. V letošnjem letu pa bodo zopet vpisovali nove učence v prvi letnik šole za cimbale, ki deluje že štiri leta.
TOMO KOLEŠ
novni šoli v Železnikih, kjer je dve leti poučeval likovno vzgojo. Iz Železnikov ga je pot zanesla v vzgajališče v Logatec, v šolskem letu 1966/67 pa sta si z ženo ustvarila družino in se skupaj zaposlila na turniški osnovni šoli, kjer je Gorjan še sedaj zaposlen kot likovni pedagog. V šoli vodi tudi likovni krožek, zahaja pa tudi v vrtec, kjer z najmlajšimi uživa ob ustvarjanju risbic.
Skupinsko je razstavljal v Varšavi, Beogradu, Ljubljani, Ajdovščini, Brežicah, Lendavi in na Golniku, samostojno razstavo pa je imel doslej le v Turnišču.
TOMO KOLES
nih oseb, kijih obravnavajo biografska gesla, pa velja omeniti vsaj igralca Staneta Severja, literarnega zgodovinarja Antona Slodnjaka in škofa ter narodnega buditelja Antona Martina Slomška.
Seveda je tudi tokrat sorazmerna pozornost namenjena ob-murskim krajem in ljudem tako znotraj posameznih obširnejših gesel kot prek samostojnih obravnav. Od pomurskih osebnosti velja omeniti Mihala Severja (1699-1750), evangeličanskega
nim in ne fizičnim očesom, pač pa temu ustreza tudi prostor -grajska kapela. Spomnimo se le Rungejeve želje, da bi s svojim štiridelnim ciklom, s skupnim imenom Tagezeiten, opremil kapelo, ali pa slik Marka Rothka v The Rothko Chapel (Houstonu, Texas). Romantični princip ostaja enak tudi v delih, ki so razstavljena v Moravskih Toplicah. V svojih malih slikah Červek ne pritrjuje le Friedrichu, ampak tudi Philippu Ottu Rungeju. Červek sicer ne slika otrok kot Runge, kljub temu pa je v njegovih slikah Rungejevo prepričanje, ki se glasi: »Če hočemo sprejeti najboljše, moramo ponovno postati otroci.« To prepričanje se pri Červeku kaže na posreden način v principu izdelave slike..Červek je povsem v »otroškem« principu preslikal svoje in tuje reprodukcije. Pri tem mu je reprodukcija vzvod za iskanje vseh tistih form, ki v materiji, dokler slika ni končana, obstajajo zgolj kot možnosti. Dela Štefana Červeka pa predsta-
Prireditve obiskalo več kot petdeset tisoč ljudi Bilanca ZKO Murska Sobota
Murskosoboška zveza kulturnih organizacij se v letu 1997 lahko pohvali z organiziranjem številnih prireditev, ki jih je skupno obiskalo več kot petdeset tisoč ljudi. Tako se je zvrstilo osemnajst gledaliških in osem lutkovnih predstav ter trinajst koncertov različnih glasbenih žanrov iz Grčije, Tuve, Anglije, Nemčije, Avstrije, Makedonije, Hrvaške in Nove Zelandije, svoje mesto pa je dobil tudi mednarodni festival Mesto žensk. Vrteli so sto štirinajst filmov in se sami lotili gledaliških predstav Klavstrofobična komedija in Malomeščanska svatba ter lutkovne predstave Regratova roža. Organizirali so slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku in ceremonial ob otvoritvi stalne razstave Pokrajinskega muzeja ter sooblikovali program soboških dnevov, ko so izdali tudi priročno knjižico. Pri njih so se srečevali in izobraževali mladi lutkarji, gledališčniki, pevci, plesalci, likovni in literarni ustvarjalci, filmarji, glasbeniki in mnogi drugi, »Včasih smo izpolnili pričakovanja obiskovalcev,« pravijo v ZKO, »včasih ne, včasih pa jih celo presegli. Slednjega si najbolj želimo tudi v novem letu.«
TOMO KOLES
učitelja in kantorja z Vaneče, 1 Franca Simoniča (1847-1929). pomembnega bibliografa slovenske literature, rojenega v Ivanjk0’ vcih in umrlega v Gornji Radg0’ ni, Franca Skledarja (1925-1992) dolgoletnega direktorja kmetijskega posestva Rakičan in ravnatelja rakičanske kmetijske šole in Matijo Slaviča ( 1 877-1958), ki seje kot izvedenec za' i Prekmurje leta 1919 udeležil pa- | riške mirovne konference in imel : kot član mednarodne razmejitve- , ne komisije za mejo med i Kraljevino SHS in Madžarsko , nemalo zaslug, da se je Prekmu- ‘ rje združilo z matico. Od pomurskih krajev je v tem zvezku pred- । stavljeno Selo s svojo znamenito i romansko kapelo.
D. Štefanec I
vljajo'presenečenje posebne vr- I ste. Razkrivajo nam namreč tisti resen pristop k umetnosti in hkra- ( ti izražajo tisto svežino, ki jo to- j likokrat in v tolikšni meri pogre- | samo. Nekateri deli teles so sicer , disproporcionalni, splošnega vtisa pa nikakor ne pokvarijo. Nekateri obrazi so sicer, v nasprotju s I telesom, dokaj okorno zmodelira- I ni. Drugi, recimo Kristusova gla- I va, pa nas s svojo živostjo in ne- j doumljivim obrazom globoko | presunejo. Vsi skupaj pa nas pre- j senečajo s Červekovim obvlado- | vanjem kompozicije. Vsaj polovica del Štefana Červeka izraža ž tragično občutje, pri čemer sta, razen Kristusove glave, najkvali- I tetnejši in kljub majhnemu forma- i tu najmonumentalnejši tisti dvoji- 1 ci parov, ki se (en par sede, drugi I stoje) združena v bolesti krčevito oklepata drug drugega. Pri vsem tem pa je najbolj tragična izkušnja pogleda ta, da te podobe nimajo obrazov. Na njihovem mestu je votli prostor, ki spominja na očesne votline lobanje. Zanimiva je tudi satirična risba s prizorom pogreba. Vendar pa je ta satira samo I navidezna, kajti človek se s smrtjo ne igra, ne s svojo ne s-tujo. Tako I se tudi ta risba hitro spremeni v izraz hrepenenja, notranje moči in ; volje do življenja.
ROBERT INHOF
vestnik, 8. januar 1998
intervju
9
Pogovor s pomočnikom generalnega direktoija Telekoma Slovenije Jožefom Kavašem
»V letu 1998 se bomo zelo približali razvitim!«
O teh in drugih vprašanjih, povezanih s prodorom telekomunikacij v vse pore našega življenja, je tekel pogovor s pomočnikom generalnega direktorja Telekoma Slovenije, odgovornim za Poslovno enoto Murska Sobota Jožefom Kavašem.
Februarja že 35 tisoč telefonskih naročnikov
- Kakšen je trenutni položaj Pomurja	, .	. , . „	•• -
po številu telefonskih priključkov. Ali telekomunikacijske infrastrukture, predvsem na območjih, kjer je telefonija se
smo se glede tega še bolj približali slovenskemu povprečju?
JOŽEF KAVAŠ: »Poslovna enota Telekoma Slovenije v Murski Soboti, ki obsega območje Pomurja, ima trenutno zaposlenih 159 delavcev. Zdaj je na našem območju vključenih 34.070 telefonskih naročnikov, februarja 1998 pa bomo imeli že okroglo številko 35.000 telefonskih priključkov. To pa že pomeni 26,3 telefona na sto prebivalcev, kar je še vedno na repu slovenskega povprečja, vendarle smo naredili precejšen korak naprej. Nekatere druge slovenske poslovne enote imajo sedaj od 29 do 32 telefonov na sto prebivalcev. Tako smo
V današnji dobi rastejo potrebe uporabnikov hitreje kot kdaj prej, zato si prizadevajo, da se jim prilagajajo. V ta namen so v zadnjem letu odprli 12 Teletrgo-vin po vsej Sloveniji. Ena med njimi je tudi v Slomškovi ulici 25 v Murski Soboti. V njej uporabnikom na enem mestu ponudijo vse, kar potrebujejo za telefoniranje: najkakovostnejše telefonske aparate, telefakse, telefonske odzivnike, male hišne centrale, modeme in drugo telekomunikacijsko opremo. Poleg tega imajo širok izbor mobilnih telefonskih aparatov, oddati pa je mogoče tudi vlogo za telefonski priključek in poravnati svoj mesečni telefonski račun.
v zadnjih dveh letih prešli od 19 na sedanjih 26,3 telefona na sto prebivalcev, s čimer smo naredili kar precejšen korak. Pri tem izračunavamo število telefonov glede na gospodinjstva. Vedeti je treba, da so ravno gospodinjstva na našem območju večja v primerjavi z drugimi, saj so številne družine z več otroki, kot je to v Ljubljani, Kopru ali Kranju, ki sicer vodijo po gostoti telefonskih priključkov. Po drugi strani pa je na našem območju manj industrije, ki zelo dvigne povprečje. Tako z gostoto telefonov na gospodinjstva ne zaostajamo bistveno za njimi.«
- Koliko ljudi pa trenutno čaka na nov telefonski priključek?
Pri nas čaka na nov telefonski priključek trenutno okrog 1.150 ljudi, medtem ko jih je leto prej 3.700. Dokaz več, da smo precej znižali številko čakajočih na telefon, se pravi, da se že bližamo nasičenju s telefonskimi aparati. To pomeni, da ni več takega povpraševanja, kot je bilo prejšnja leta. Kjer so tehnične možnosti, telefonske naročnike priključimo najkasneje v 20 dneh po podpisu pogodbe. V minulih dveh letih smo letno vključili okrog 4.000 telefonskih naročnikov. Na ta način smo stoodstotno izpolnili zastavljene načrte in jih celo nekoliko presegli.«
- Koliko pa zdaj stane nov telefonski priključek?
JOŽEF KAVAŠ: »Nov telefonski priključek stane po enotnih kriterijih v Sloveniji 103.000 tolarjev. To velja za tiste primere, ko je priključek v razdalji do 160 metrov od omarice oz. razvo-dišča. Ob večji oddaljenosti je namreč treba dodatno plačati realne stroške. Tako se lahko zgodi, da je treba dodatno plačati še 30 ali 50 tisočakov. So pa ta merila za izračunavanje cene enotna za vso državo in ni nikakršnih odstopanj.«
Z digitalnimi centralami nad slovenskim povprečjem
- Znano je, da ste prejšnja leta veliko vlagali v razvoj, zlasti v posodobitev telefonskega omrežja. V mislih imamo seveda digitalizacijo celotnega telefonskega omrežja. Kako daleč ste prišli na tem pomembnem področju?
JOŽEF KAVAŠ: »Pohvalimo se lahko. da imamo pri nas že okrog 65 odstotkov digitalnih central, s čimer smo nekoliko nad republiškim povprečjem. To velja tudi za zasedenost telefonskih central. Tako smo v letu 1997 naredili 4.013 novih telefonskih priključkov, 208 ISDN-priključkov in 7 primarnih priključkov. S tem se digitalizacija uspešno širi tudi na našem območju.«
- Zanimivo bi bilo zvedeti, kje trenutno potekajo dela in kaj načrtujete za naprej?
Telekom Slovenije je bil kot samostojno podjetje ustanovljen na začetku leta 1995 po razcepitvi nekdanjega PTT-ja na dva dela (na Pošto in Telekom Slovenije). Samostojen se mnogo lažje prilagaja spremembam, ki so na področju telekomunikacij zelo velike. Ob vedno večji konkurenci mora kot nacionalni operater poskrbeti tudi za enakomeren in skladen razvoj celotne države, ko je govor o telefonskem omrežju. Zato se je Telekom lotil pospešene gradnje
preslabo razvita. To je velja v prvi vrsti za Pomurje. Druga pomembna naloga pa je digitalizacija omrežja, ki vpliva na boljšo kakovost storitev.
poslovanja. Kakšen pa je vaš pogled v prihodnje?
JOŽEF KAVAŠ: »Kot poslovna enota Telekoma Slovenije v Murski Soboti imamo za leto 1998 ambiciozne načrte. Načrtujemo porabo 888 milijonov tolarjev, kar je za naše razmere precej.
Če bomo uresničili načrtovano, se bomo še bolj približali razviti Sloveniji. Tako bi Pomurje glede razvoja telefonije dvignili na slovensko raven tako po zasedenosti telefonov na gospodinjstva, hkrati pa ne bomo ovirali razvoja našega gospodarstva. Prav z njegovim razvojem bomo namreč najlažje dvignili
JOŽEF KAVAŠ: »Končali smo z gradnjo telefonskega omrežja v Mali Nedelji, na Plitvičkem in Rožičkem Vrhu, zgradili smo omrežje za naselje Pušča pri Murski Soboti, nekaj malega pa smo naredili tudi v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. V letu 1998 pa načrtujemo eno od večjih naložb v občini Cankova - Tišina, ki bo velikega pomena za prebivalce v krajih Tišina, Petanjci, Gradišče in Tropovci. V zvezi s tem so že podpisane
ustrezne pogodbe. Načrtujemo tudi reševanje telefonskih problemov v vseh treh Bistricah, delno pa tudi v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Slednje bo nedvomno nekoliko višji finančni zalogaj, zato vsega predvidenega verjetno ne bomo mogli naenkrat rešiti. Delamo pa študijo, da bi ta problem čimprej odpravili. Velja povedati, da imamo glede števila telefonskih priključkov manjše načrte, ker po njih ni več tolikšnega povpraševanja. V nasprotnem primeru pa bomo skušali zgraditi vse, kar se bo dalo.«
- Kakšna je lastninska struktura Telekoma?
Za kakršne koli informacije o Telekomu Slovenije je uporabnikom na voljo brezplačna telefonska številka 080 80 80. Podrobnejše informacije pa lahko dobite tudi na internetu z oznako: http// www.telekom.si.
JOŽEF KAVAŠ: »Telekom Slovenije je javno podjetje, ki je v fazi ustanavljanja delniške družbe, ki naj bi z letom 1998 popolnoma zaživela. Pri tem je 13 odstotkov vrednosti podjetja razdeljenih med zaposlene in nekdanje zaposlene ter upokojence pa tudi med tiste, ki so zdaj na Pošti Slovenije. Prav tolikšen delež odpade na razne sklade, medtem ko bo največja lastnica Telekoma država, in sicer 74-odstotna. Ker ta delež pripada vladi, ta najbolje ve, kaj se bo s tem dogajalo.«
»Telekom ni monopolist!«
- S spremembo tarifnega sistema se je skrajšal impulzni interval s petih na dve minuti. Zakaj se pogovori na kratke razdalje dražijo, v mednarodnem te
Na področju telekomunikacij morajo upoštevati tudi storitve na sistemih SiOL (Slovenija Online), elektronsko pošto Smail 400 in druge, saj zagotavljajo osnovno infrastrukturo partnerjem oziroma posrednikom, prek katerih so v njihovo omrežje vključeni dodatni uporabniki. V povezavi z ISDN-jem in elastičnim omrežjem je zanimivo javno paketno komutirano podatkovno omrežje Si-pax.25. Namenjeno je najzahtevnejšim poslovnim storitvam in se vključuje v podobna omrežja po vsem svetu.
lefonskem prom e It u pa se cenijo?
JOŽEF KAVAŠ: »To je povsem v skladu s politiko Telekoma, da se domače cene prilagajajo mednarodnim. Zdaj smo v Telekomu Slovenije daleč pod povprečjem drugih evropskih držav. Zato se z načrtovanimi spremembami nameravamo prilagajati cenovnemu povprečju razvitih evropskih držav. Na ta način bi se lahko po letu 2000 približali njihovim cenam. ,S spremembami tarifnega sistema, torej s skrajšanjem impulznega intervala v tako imenovanem lo-
PRVI MOŽ POMURSKE TELEFONIJE - Jožef Kavaš
kalnem prometu, skušamo slediti načelu, da mora biti cena uporabljenih telefonskih storitev odvisna od stroškov. Ti so v lokalnem prometu izredno visoki, v mednarodnem pa se, nasprotno, hitro nižajo. Pričakujemo, da se bo mednaro- ' dni telefonski promet še cenil, kar pomeni ponovno nujno podražitev domačega telefoniranja.«
- Kako bi komentirali očitke, da postaja Telekom na podatkovnem področju čedalje večji monopolist?
JOŽEF KAVAŠ: »Telekom Slovenije ne postaja monopolist, niti ni monopolist, kajti pri zgraditvi telefonije sodelujejo vsi gradbinci našega omrežja. Moram povedati, da se na področju telefonije že pojavljajo tuji operaterji. Tako bo po letu 2000, kar je tudi zapisano v zakonu o telekomunikacijah, omogočen dostop vsem tujim operaterjem na slovenskem področju. V tem obdobju pa Telekom Šlovenije daje del svojega dohodka Pošti Slovenije.«
- V tej zvezi naj hi Telekomu Slovenije do leta 2000 potekel monopol do fiksne govorne telefonije. Kako se pripravljate na to konkurenco?
JOŽEF KAVAŠ: »V ta namen pospešeno gradimo telefonijo po vsej Sloveniji in postopno vključujemo nove telefonske naročnike. Pri tem se nadvse dobro zavedamo, da si moramo zgraditi močno telefonsko omrežje, tako da bomo lahko normalno sodelovali z močnejšimi operaterji, ki se bodo nedvom-
Eden od ključnih ciljev Telekoma Slovenije je zadovoljevanje potreb njihovih uporabnikov. Zato bodo ponudili take storitve, ki jih bo zahteval trg, s čimer želijo doseči zadovoljstvo uporabnikov. Nič manjšega pomena ne pripisujejo zagotavljanju kakovosti in povečanju stopnje digitalizacije. Načrtujejo uvajanje donosnih in tehnološko učinkovitih telekomunikacijskih storitev ter širitev obstoječih storitev, kjer bo to ekonomsko upravičeno. Prav tako bodo javnost seznanjali s poslanstvom in delom podjetja ter ustvarjali dobro delovno okolje, v katerem bodo zaposleni imeli možnost razviti in uveljaviti sposobnosti.
no vključili v ta proces. Gre vsekakor za pomembne naložbe v opremo in zaposlene. Zato bomo morali v razvoj telekomunikacijskega omrežja do leta 2000 vložiti precej več denarja kot v prejšnjih letih.
Prednostne naloge so nadaljnje posodabljanje omrežja, uvajanje novih storitev, širitev telekomunikacijskih zmogljivosti in izboljšanje kakovosti storitev. Postaviti nameravamo več novih telefonskih govorilnic in izboljšati prepustnost podatkovnega omrežja.
Ob novih telefonskih naročnikih bomo tudi zamenjali več tako imenovanih priključkov dvojčkov, zlasti pa dvignili digitalizacijo omrežja. Slednje namreč omogoča najsodobnejše storitve, zato poteka ta proces pospešeno.« - Kdaj pa bo zgrajen slovenski optični križ?
JOŽEF KAVAŠ: »800 kilometrov optičnega križa, kije najpomembnejši del slovenskega telekomunikacijskega om- . režja, je v bistvu že zgrajen, kajti manjka le še nekaj soglasij na Primorskem. Tudi del optičnega križa od Maribora do Murske Sobote je dokončan, čeprav med zadnjimi.«
Z 888 milijoni do odločnejšega premika
- V preteklosti ste posebno pozornost namenjali uvajanju novih tehnologij, zmanjšanju stroškov in racionalizaciji
V Poslovni enoti Murska Sobota na Trgu zmage 6 so še posebno ponosni tudi na demonstracijski center. V njem predvsem poslovnim uporabnikom predstavljajo tipske rešitve za uporabo neke storitve s tehnično primerno in cenovno ugodno sestavo programske in strojne opreme. Primer takšne storitve je videokonferenca.
življenjski standard prebivalstva. Osnovna usmeritev Telekoma je, da na manj razvitih območjih naredimo sorazmerno več telefonskih priključkov.
Tako naj bi do leta 2000 v vseh slovenskih regijah presegli gostoto 40 telefonskih priključkov na sto prebivalcev, čeprav to ni povsem primerljivo. Na primer: 23 priključkov na sto prebivalcev na območju Pomurja je sicer manj od državnega povprečja, čeprav ima telefon približno 95 od 100 gospodinjstev.« - Kako pa bo z mobilno telefonijo?
JOŽEF KAVAŠ: »Storitve mobilne telefonije opravlja Mobitel, ki ponuja analogni NMT- sistem mobilne telefonije. Prav tako se vključuje v digitalno vejo mobilne telefonije GSM. Razumljivo je, da se bodo spremenili tudi strukturni deleži te telefonije, ki postaja za širši krog naročnikov čedalje zanimivejša. Moramo vedeti, da zdaj fiksna telefonija še vedno predstavlja 80 odstotkov vse telefonije.
V prihodnjih letih naj bi prišlo do zasuka, zato je nujno, da ima fiksni operater v rokah še mobilno telefonijo.
Ker smo v zadnjem času priče delitvi telekomunikacijskega trga, si bo na njem moral tudi Telekom z večinskim lastnikom, to je državo, poiskati svoj prostor!«
- Ese to pa je nedvomno povezano s kadri. Kako ste na splošno zadovoljni s kadrovsko politiko?
JOŽEF KAVAŠ: »Pripravljamo se na reorganizacijo Telekoma Slovenije, ki je v tem trenutku eno od najbolj dobičkonosnih podjetij pri nas. Računamo, da bomo leta 2000 najmočnejši na tem področju. Zato se moramo tudi kadrovsko okrepiti.
V tem smislu izobražujemo naše delavce. Je pa res, da bomo na področju reorganizacije morali narediti še določene poteze, da bomo lahko kos drugim operaterjem, ki imajo glede na število telefonskih priključkov veliko manj zaposlenih. Ali se bo to uresničilo v obliki ustvarjanja hčerinskih podjetij ali kako drugače, bomo še videli.« - Kako pa ocenjujete perspektive Telekoma v luči interneta?
JOŽEF KAVAŠ: »Telekom ima svoj internet, ki dobro napreduje. V okviru tega bo potrebno urediti še določene zadeve. Je pa zaenkrat na dobri poti, da nekako ustrezno poveže Slovenijo s tujino.«
MILAN JERŠE
10
ZCmetijska panorama
vestnik, 8. januar 1998
Mastitis kaže na položaj živinoreje |	V POTClclŠiHCih
Kmetijstva ni več
S sprejetimi normativi o najvišjem dovoljenem številu somatskih celic v mleku je posredno začel prihajati na površje tudi problem mastitisa, ki se kaže v sorazmerno veliki navidezni obolevnosti za mastitisom. V svoji študiji veterinar Slavko Švenda navidezno obolevnost argumentira z neustreznim prepisom evropskih normativov, ki so prirejeni za večje število krav molznic v reji, in sicer 50 in več glav. Da trditev drži, se je pokazalo že, ko so poskušali razrešiti zaplete pri zdravljenju mastitisa s preparatom enega od vodilnih svetovnih proizvajalcev zdravila Pyeizerja. Pri nas imamo več kot polovico kmetij z do dvema molznicama, od 2 do 4 molznice so na 13-tih odstotkih in 4 do 6 krav le na treh odstotkih kmetij. Velikost črede predstavlja enega od večjih problemov pri sanaciji latentnega mastitisa, saj precej povečuje stroške zdravljenja in s tem posredno vpliva na padec proizvodnje. Ob velikosti črede pa opozoraja še na problem starosti krav molznic, ki je bistveno višja kot v razvitih državah. Zaradi povezanosti med plodnostnimi motnjami in boleznimi vimena s starostjo živali avtor ugotavlja, da v govedorejsko razvitih državah izločajo molznice v četrtem letu starosti. V povprečju ostajajo krave v teh državah v produkciji 1,5 laktacije in vsaka reja letno obnovi četrtino črede. Kako pa je s starostno sestavo populacije, prikazuje razpredelnica, ki kaže, da je znotraj prej omenjenih okvirov le dobra tretjina goveje populacije.
RAZPREDELNICA:
RAZRED
4	5	6	7	8	9
2
LETA
4	5	6	7	8	9	10
1765 1228 1196 1180 1114 957	615	481	996
%
18.51 12,88 12,54 12,37 11,68 10,03 6,45 5,04 10,44
Gornji podatki ne predstavljajo zgolj enega problema, ampak kažejo dokaj klavrno podobo celotnega kmetijstva v regiji, namreč na hektar obdelovalnih površin pride le 0,27 goveda in v najboljšem primeru 0,31 goveda na hektar. Ravno stalež živine na hektar dovolj zgovorno pokaže, kako daleč smo na eni strani od proizvodnega optimu-ma na hektar in od tako opevanega ekosocialnega modela razvoja kmetijstva. In če k temu dodamo še sorazmerno nizki stalež prašičev, je slika popolna. Če ostanemo pri govedu in k temu dodamo še propad zaposlitev, smo pri izločitvi kmetijskega sektorja iz gospodarskega »krogotoka«. Kmetje so se začeli obnašati samohranitveno, vendar je to zgodba, ki se je bom lotil naslednjič.
Z odstopanjem od proizvodnega optimuma reje štirih govedi na hektar se podira ekološko in tudi ekonomsko ravnotežje, saj se trga reprodukcijski krog. Z opuščanjem živinoreje se nam še naprej obeta intenzivni pritisk na poljedeljske monokulture na eni in podiranje ekonomike na kmetiji na drugi strani, hkrati pa grozi objektivna nevarnost vedno večje neobdelanosti površin, ki smo jim že priča. Z opuščanjem živinoreje se namreč pri poljedelstvu zaradi pretrganega reprodukcijskega kroga povečujejo zunanji vložki v poljedelstvo (gnojila, zaščita ipd.), ki pa jih žal ni mogoče pričakovati zaradi izpada dohodka zunaj kmetij.
Črne krave
Neposredni dokaz vse hujše krize živinoreje v pokrajini je lovljenje za rešilne bilke pri nekaterih še delujočih kmetih, ki se ukvarjajo z rejo krav molznic. Ti so se brez kakršnih koli strokovnih argumentov odločili za zamenjavo pasemske strukture in začeli uhlevljati krave molznice črno-bele pasme. Ob tem so se požvižgali na avtohtono simentalsko pasmo, ki so jo v še ne tako davni preteklosti, ko se še niso vozili z za vsako brazdo posebnim traktorjem, ob mlečni in mesni proizvodnji še uporabljali kot kakovostno delovno žival. Ob vse večjem prodoru črno-bele mlečne pasme so povsem zanemarili, da je to, kot pravi Slavko Švenda, visoko intenzivna pasma, ki porabi za optimalno količino mleka osem kilogramov koncentrata dnevno. In spet smo pri enostranskem vlaganju, ki podira cikel. Ob tem problemu Švenda opozarja na skoraj 90-odstotno okuženost teh krav z virusom IBR, medtem pa je domača čreda še zdrava in predstavlja kakovostno prednost, ki so jo začeli uničevati. S križanjem, do katerega bo prišlo prej ali slej, pa bo uničena še ena primerjalna prednost genetskega
potenciala.
J. VOTEK
Pri Senekovičevih so imeli prvo nočno trgatev
Prodali bi lahko trikrat več vina
V naši državi je kakovost pridelanega vina čedalje boljša, hkrati se tudi izboljšuje kultura pitja vina, zato namenjajo v vseh naših vinorodnih deželah vedno večjo pozornost izboljšanju kakovosti vinske kapljice, tehnologiji njene pridelave, izboljšanju razmer za pridelavo in predstavitvi tistega, kar pridelajo. Vse pogosteje pa skušajo vinogradniki iz grozda pridobiti tisto, kar je najboljše. Zato pogosto vidimo na trsih v vinogradih grozdne jagode tudi pozno jeseni, pozimi in celo januarja ali februarja. Ustalile so se številne posebne trgatve, kot so Miklavževa, Lucijina, božična, Silvestrova ...
Doslej že tradicionalnim posebnim trgatvam na območju Radgon-sko-Kapelskih goric se je letos pridružila še ena. Pri Senekovičevih, ki imajo štiri hektarje vinogradov (nekaj je mladega in še ni roden) in so v letu 1997 pridelali čez 20 tisoč litrov vina, so imeli namreč natanko na dan sv. Štefana prvo nočno trgatev. Kljub dežju je bilo v vinogradu na Aženskem Vrhu izjemno veselo in prijetno, saj je bilo ob trgatvi pravo družabno srečanje ob glasbi, ki se ga je udeležilo okrog 50 prijateljev družine Senekovič.
»Že pred tremi leti smo načrtovali prvo nočno trgatev, a se nam ni posrečilo, ker so pridelek pred nami 'pobrali’ ptiči. Letos smo uspeli zavarovati grozdje sorte sauvignon in tako nam je uspelo prvič na tem območju pripraviti nočno trgatev. To je bila prva nočna trgatev, ki pa bo zanesljivo postala tradicionalna. Grozdja, ki smo ga tokrat natrgali, ne bomo takoj stiskali, temveč ga bomo dali na podstrešje, kjer se bo sušilo. Lahko se zgodi, da bo grozdje tam tudi zmrznilo in bomo imeli celo ledeno vino, če nam pa to ne bo uspelo, bomo pač imeli posušeno grozdje, iz katerega bomo stisnili posebno suho vino. V vsakem primeru bomo pridobili vrhunsko vinsko kapljico,« nam je povedal mladi vinogradnik Milan Senekovič, ki uspešno nadaljuje tradicijo vinogradništva pri Senekovičevih iz Lomanoš. Dodal je, da ni nobenega strahu, da ne bi prodali vsega pridelka iz leta 1997. Glede na kakovost njihovega sauvignona, katerega imajo največ, bi ga lahko brez težav prodali
tudi trikrat toliko.
Oste Bakal
V Pordašincih je bil opravljen poskus s 15 koruznimi hibridi, ki smo jih primerjali med seboj po vzniku, hitrosti rasti ter po odpornosti proti boleznim (koruzna progavost, koruzna bulava snet) in škodljivcem (strune, koruzna vešča). Preskus je opravil svetovalec Štefan BOGDAN pri kmetovalcu Viljemu KORMENDIJU v Pordašincih. Parcela je bila ob glavni cesti med Pordašinci in Mot-varjevci. Preskus je bil zelo dobro opravljen, koruza se je res izkazala in pokazala, da ob dobrih agrotehničnih ukrepih resnično lahko da tisto, kar od nje pričakujemo.
Tudi tu smo imeli v začetku nekaj problema s sušo, vendar razen dvojnega vznika in občasnega pomanjkanja vode drugih problemov ni bilo. Omeniti velja še točo, 30. 6.1997, ki je nekoliko poškodovala koruzni posevek, vendar kakšne večje škode ni bilo, tako da koruzna rastlina ni utrpela prevelike škode.
DNEVA KORUZE so se kmetovalci udeležili v precejšnjem številu, preskus pa je bil demonstracijski in si ga je lahko ogledal vsak, kdor je želel.
Vsak od 15 hibridov je bil posejan v 8 vrstah, dolžina njive pa je bila 240 m.
Tip tal: tla so bila ilovnato-glinasta.
Oskrba z vodo: koruzne rastline so doživele manjši stres takoj po setvi in pred vznikom, pred cvetenjem in po njem.
Predposevek: prvo leto pred preskusom leta 1997, to je leta 1996, je bila tu posejana pšenica, leta 1995 pa sladkorna pesa.
Gnojenje: 23. 03. 1997 je bila uporabljena goveja gnojevka v količini 30 m3/ha, 26.03.1997 — hlevski gnoj 30.000 kg/ha, 26.03.1998 — NPK 8/21/21,300 kg/ha, dognojeno z NPK-jem 7/20/30, 200 kg/ha in UREO, 300 kg/ha.
Varstvo pred pleveli: 6. 5. 1997 sta bila uporabljena STOMP 330-E (aktivna snov pendimetalin), 4 l/ha, in RACER (aktivna snov fluroklori-don), 0,8 l/ha.
Čas setve: 01.05. 1997.
Čas spravila: 26. 10. 1997.
V preglednici 1 so prikazani doseženi rezultati koruznih hibridov. Prikazan je preštet sklop rastlin (gostota) tik pred spravilom (ko sejete, mora biti vedno preračunan sklop 10 odstotkov večji od tistega, ki ga želimo imeti na koncu ob spravilu), izmerjen odstotek vlage zrnja ob spravilu (izmerjeno v laboratoriju ŽVZ Murska Sobota), pridelek zrnja v kg/ha, preračunan na 14 odstotkov vlage.
Preglednica 1: Preskus koruznih hibridov v Pordašincih 1997
HIBRIDI
MATILDA 225
IMPACT 230
PACTOL 320 LG 23.10 340
DK 371 370
FURIO 390
DCCITANE 380
CALIFORNIA 410
STIRA 390
EVELINA 430
MATEA 435 DK 493 490
ARTEMIS 320
DOMINGO 320 BO 5982 540
FAO Pridelek kg/ha (zrnje)	odslolek vlage Izruje)	Gostota rastlin/ha	Lom In Druga poleganje	opazovanja ob žetvi v %
10.962	30,2	104.000	14 cm, 8 vrst
12.793	27,3	106.000	14 cm, 8 vrst
11.448	33,2	94.000	14 cm, 8 vrst
10.371	34,0	112.000	14 cm, 8 vrst
11.235	34,4	96.000	15,5 cm, 8 vrst
10.933	36,2	100.000	15,5 cm, 8 vrst
12.518	35,0	90.000	15,5 cm, 8 vrst
11.425	33,5	86.000	15,5 cm, 8 vrst
9.425	45,1	76.000	16,5 cm, 8 vrst
10.856	36,6	94.000	16,5 cm, 8 vrst
10.961	36,0	94.000 .	16,5 cm, 8 vrst
10.748	37,3	86.000	18 cm, 8 vrst
12.670	34,3	84.000	16,5 cm, 8 vrst
9.558	31,1	80.000	16,5 cm, 8 vrst
10.605	39,1	74.000	16,5 cm, 8 vrst
Graf 1: Grafični prikaz doseženih rezultatov koruznih hibridov v Pordašin-cih leta 1997 glede na pridelek suhega zrnja
14.000
KORUZA PORDAŠINCI
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
a
o:
HIBRIDI
Opomba: Nizi 1 - pridelek suhega zrnja
Graf 2: Grafični prikaz doseženih rezultatov pri koruznih hibridih v Porda-šincih leta 1997 glede na vlago zrnja ob spravilu
KORUZA PORDAŠINCI
50
45
40
35
30
25
20
15
10
ss
c
5
□ Nizil
HIBRIDI
- odstotek vlage zrnja ob spravilu
Opomba: Nizi 1
Turnišče: cene pujskov
Vsem prodajalcem in kupcem pujskov v Turnišču želimo vse najlepše v 1998.
Graf 3: Grafični prikaz doseženih rezultatov pri koruznih hibridih v Por-dašincih leta 1997 glede na pridelek suhega zrnja in glede na vlago zrnja ob spravilu ob domnevi, da ima hibrid FURIO indeks 1OO
KORUZA PORDAŠINCI
Nizil
Opomba: Nizi 1 - odstotek vlage zrnja ob spravilu, nizi 2 - pridelek suhega zrnja
V grafu 1,2, 3 so prikazani pridelki suhega zrnja koruznih hibridov, ki so bili na tem polju v preskušanju, vlažnost zrnja in primerjava med hibridi ob domnevi, da ima hibrid FURIO indeks 100. Hibrid, ki ima indeks 100, se običajno določa glede na to, kateri hibridi so na določenem preskusnem mestu in so običajno določeni kot standardi. To se naredi za vsako zrelostrno skupino posebej. Ker tega v naših preskusih ni mogoče tako narediti, sem se pač sama odločila, da bo imel hibrid FURIO indeks 100 in sem potem na tej osnovi izračunala indekse hibridom. Lažje je videti razlike med hibridi tako po pridelku kot tudi po odstotku dosežene vlage.
Pripravila: METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje
Predavanja Kmetijske svetovalne službe
za Pomurje
Sodelavci kmetijske svetovalne službe pozimi organizirajo strokovna predavanja in razne tečaje za kmetovalce Pomurja z namenom, da vas seznanijo z določenimi novostmi, spomnijo na nekatere ukrepe pri pridelovanju poljščin in Vam na neki način skušajo pomagati pri čim kvalitetnejšem pridelovanju poljščin, vrtnin, sadja, vina, pri reji govedi, prašičev, drobnice in raznih opravilih v hiši in okoli nje.
Od 8. do 13. januarja 1998 bodo organizirana tale predavanja:
8.	in 9. 1.1998 ob 9.00 bo v Gerlincih nadaljevalni tečaj za govedorejce, predavatelji: Jože Puhan, dipl. inž. agr., Janez Lebar, dipl. inž. agr., Branko Kornhauser, inž. agr.
9.	1. 1998 ob 9.00 bo v Rogašovcih prašičerejski posvet, predavatelji: dr. Alojz Slavič, dipl. inž. agr., Zorica Abraham-Panič, dipl. inž. agr., Branko Belec, dr. vet. med.
11.	1. 1998 ob 9.00 bo v Murski Soboti v hotelu Diana predavanje Novosti v vinogradništvu, predavatelj: Ernest Novak, dipl. inž. agr.
11.	1. 1998 bo v Ljutomeru predavanje Zelena dela v vinogradu, predavatelj: mag. Boris Beloglavec, dipl. inž. agr.
13.	1. 1998 ob 9.00 bo v Murski Soboti v rdeči dvorani Zavarovalnice Triglav predavanje Predstavitev Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in njen pomen za razvoj kmetijstva, predavatelj: Ervin Kuhar, dipl. inž. agr., državni podsekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Od 13. do 21. 1. 1998 ob 16.00 uri bo v Ivanovcih (vinogradniški center) tečaj za stekleničenje vina, ki ga bo vodil Ernest Novak, dipl. inž. agr.
13.	1. 1998 ob 9.00 uri bo v gasilskem domu v Gornji Radgoni občni zbor rejske zveze.
14.	1. 1998 ob 18.30 bo v Martjancih predavanje Vinogradništvo, predavatelj: Ernest Novak, dipl. inž. agr.
14.	1. 1998 ob 9.00 bodo v Murski Soboti predavanja Vzreja plemenskih telic in pitanje govedi, Skladiščne kapacitete za živalske odpadke in posredni vpliv na klimo v hlevu, Pridelava kvalitetne voluminozne krme, predavatelji: Jože Puhan, dipl. inž. agr., Janez Lebar, dipl. inž. agr., mag. Stanko Kapun, dipl. inž. agr.
14.	1.1998 ob 9.00 uri bo v Apačih v dvorani KZ Apače predavanje Vzgoja okrasnih in balkonskih rastlin, predavateljica: Ivanka Donko, inž. agr.
15.	1. 1998 ob 9.00 uri bo v Veliki Polani v dvorani gasilskega doma predavanje Organiziran pristop k razvoju prašičereje v KS Velika Polana, predavatelji: Zorica Abraham-Panič, dipl. inž. agr., Jože Cigan, inž. agr.
16. 1.1998 ob 18.30 bo v Bogojini predavanje Vinogradništvo, predavatelj: Ernest Novak, dipl. inž. agr.
16	.1. 1998 ob 9.00 bodo na Tišini predavanja Vzreja plemenskih telic in pitanje govedi, Skladiščne kapacitete za živalske odpadke in posredni vpliv na klimo v hlevu, Pridelava kvalitetne voluminozne krme, predavatelji: Jože Puhan, dipl, inž. agr., Janez Lebar, dipl. inž. agr., mag. Stanko Kapun, dipl. inž. agr.
16.	1. 1998 ob 9.00 uri bo v Kraščih prašičerejski posvet, na katerem bodo sodelovali dr. Alojz Slavič, dipl. inž. agr., Zorica Abraham-Panič, dipl. inž. agr., Branko Belec, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba za Pomurje
vestnik, 8. januar 1998
ACronika
Bilo je v prazničnih dneh
Če vinček govori...
Na Silvestrovo peterica v treznilnici
Če sodimo po poročilih, ki so nam jih posredovali i Operativno-komu-nikacijskega centra UNZ Murska Sobota, potem smo bili v Prlekiji in Prekmurju, kar zadeva javni red in mir v prazničnih dneh, še kar pridni, saj ni bilo veliko registriranih kršitev.
Kdaj in kje pa so se »moški« vendarle »ojunačili?«
Sreda, 31. decembra, Silvestrovo: Javni red in mir je bil kršen petkrat na javnih mestih in osemkrat v zasebnih prostorih. Do iztreznitve je bilo pridržanih pet oseb, ki so JRM kršile večinoma v zasebnih prostorih.
Četrtek, 1. januarja, novo leto: Zaradi kršitev javnega reda in miru so policisti opravili devet intervencij, od tega osem v zaseb-
nih stanovanjih in eno na javnem mestu. Kršitelji, razen enega, ki so ga pridržali do iztreznitve, so se po prihodu policije umirili.
Petek, 2. januarja, praznik: Javni red in mir je bil kršen štirikrat: dvakrat na domovih kršiteljev in dvakrat na javnih mestih. Trije kršitelji so po prihodu policistov nehali razgrajati, eden pa ne, zato so ga odpeljali v treznilnico.
Sobota, 3. januarja, konec tedna: Policiste so poklicali iz treh
V prazničnih dneh
Zadelo ni nikogar
Petarde - nič posebnega
Kaže, da je »moda« vsesplošnega streljanja s petardami mimo, to pa seveda ne pomeni, da ni pokalo tudi ob zadnjem prehodu iz starega v novo leto.
Spodbudno pa je, da so ljudje tokrat odvrgli manj petard kot v prazničnih dneh v prejšnjih letih. Tedaj je bilo tudi nemalo nesreč. V zadnjih prazničnih dneh, ko je tudi sicer pokalo, a veliko manj, pa k sreči ni bilo nezgod, vsaj ne takih, zaradi katerih bi morali poškodovanci k zdravniku. Pa vendarle: prav gotovo pa je bilo tu in tam »vroče« kakemu metalcu, saj je eksplodiralo nemalo petard, še preden so padle na tla, torej v zraku. Hudo bi bilo, ko bi bi eksplodirale v roki!
Akcija Petrde - lepše je brez njih je torej naletela na plodna tla.
V prazničnih dneh pa je bilo veliko velikih pokov ob odpiranju steklenic s penečim se vinom. Kaže pa, da s(m)o vešči tega prijetnega in skorajda obrednega dejanja, zato zamaški nikogar niso huje zadeli - poškodovali. To je dobro! Resnici na ljubo pa je treba tudi zapisati, da mnogi odpirali steklenice s cenenim makedonskim penečim se vinom in so bili potem dvakrat razočarani - prvič: ni dovolj močno počilo, drugič: pijača po okusu še zdaleč ni bila podobna domači - dražji -penini.	s.
krajev, in sicer dvakrat iz zasebnih stanovanj in enkrat z javnega mesta. Pridržati ni bilo treba nikogar.
Nedelja, 4. januarja, praznik: Še vedno novoletno praznično razpoloženje, »obogateno« z alkoholom, zato tudi posledice: kršitve javnega reda in miru na štirih mestih, od tega trikrat v zasebnih prostorih in enkrat na javnem mestu. Po posredovanju polici-
stov je na treh mestih zavladal mir, z enega pa so kršitelja odpeljali in pridržali, dokler se ni streznil.
Ponedeljek, 5. januarja, prvi delovni dan: Dovolj je bilo pitja in žrtja, zato je večina odšla veselo na delo. Prvi praznik, ki »pade« na delovni dan, bo šele 13. aprila - velikonočni ponedeljek.
Š. S.
Podjetnik Slavko Lončarič se je upokojil
Nihče ne sme ostati brez dela
Odličja za zvestobo in inovatorstvo
V podjetju Lončarič v Lokavcih pri Negovi že vrsto let prirejajo novoletna srečanja svojih delavcev in njihovih zakoncev. Tradiciji se niso izneverili tudi pred letošnjim novim letom, še več: srečanje in pogostitev so pripravili v novi jedilnici na sedežu firme.
Tokrat je bilo srečanje še posebno slovesno, saj je podjetnik Slavko Lončarič podelil priznanja in priložnostna darila najzvestejšim delavcem. Odličje za 3 l-letno zvestobo je dobil Feliks Mulec, za 30-letno Anton Lončarič, za 28-let dela v podjetju Rudi Mulec in za 20-letni delovni staž Rajmund Mulec. Posebno priznanje in umetniško sliko pa je prejel Jože Ješovnik, saj se je izkazal kot inovator: na svoj način je oblikoval streho pri obnovi zvonika na kapeli.
Prijetno srečanje delavcev in njihovih družinskih partnerjev v novi jedilnici podjetja Lončarič v Lokavcih pri Negovi. - Foto: L. Kr.
Podjetje Lončarič je pred 31 leti ustanovil Slavko Lončarič, ki pa se je pred kratkim upokojil. Na srečanju je »direktorski stolček« predal hčerki Tatjani Lapi. Izročil ji je tudi umetniško sliko in dejal: »Želim si, da bi podjetje, ki zaposluje 21 delavcev, še naprej dajalo kruh in zaslužek vsem zaposlenim. To je tudi moralna dolžnost, saj so podjetje .postavili na noge’ delavci, ki so bili in še so zaposleni v njem.«
L. KRAMBERGER
Društvo psoriatikov, podružnica za Pomurje
Prvi je pomagal Galex
Bolnikom ni treba več »skrivati« bolezni
Značilnost bolezni psoriaze, ki pa je bolj znana pod domačim imenom luskavica, je, da se na vnetnem mestu pokažejo luske, je zelo srbeče, kar vznemirja bolnika. Luskavica je dedna bolezen. V Sloveniji je okrog 40.000 takih bolnikov (od tega 2.600 v Pomurju) in večina jih je članov Društva psoriatikov Slovenija, ki pa ima svoje podružnice v regijah.
Lani so za predsednika pomurske podružnice izvolili Jožka Muhiča iz Gornje Radgone. Ta nam je povedal, da so se organizirali zato, da bi ■se čim bolj seznanili s »svojo« boleznijo. Omenil je strokovna predavanja in tudi zdravljenje. Pomembno se mu je zdelo tudi to, da so na
Jožko Muhič iz Gornje Radgone, predsednik DPS, podružnica za Pomurje. - Foto: L. Kr.
ta način prišli iz anonimnosti. Morda je tudi to pripomoglo, daje podružnici oziroma njenim članom pomagalo z zdravili podjetje Galex iz Murske Sobote. Veliko skrbi posveča bolnikom z luskavico tudi Zdravilišče Moravske toplice, kjer se zdravijo. Društvo oziroma podružnica želi, da se vanj včlanijo prav vsi, ki imajo težave z luskavico. Svojih prostorov še nimajo, lahko pa pokličejo predsednika na njegov domači telefon, številka je 61 326.	L. Kr.
Zgodilo se je ...
Jurovski Dol: Prevelika hitrost
2.	januarja seje zgodila v Jurovskem Dolu v Slovenskih goricah prometna nesreča, v kateri seje hudo poškodovala 22-letna Andreja V. iz Lenarta. Peljala seje z osebnim avtom, vendar nekoliko prehitro, zato je med vožnjo v ovinku v Jurovskem Dolu izgubila oblast nad vozilom, zapeljala s ceste in trčila v drevo.
Dolga vas: Tihotapil naboje
Policisti in cariniki na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas so med kontrolo osebnega avta madžarskega državljana Jozsefa K. našli 33 neprijavljenih lovskih nabojev. Le-te so mu zasegli in ga predlagali v kaznovanje sodniku za prekrške.
Bakovci: Izsiljevanje v križišču
Emil H. iz Murske Sobote se je peljal z osebnim avtom po Bakovcih. V križišču je odvzel prednost Jožefu H. iz Kovačevec, ki se je prav tako peljal z osebnim avtom. Vozili sta trčili. Oba voznika sta se lažje poškodovala, hudo pa Božena S. iz Murske Sobote, ki je bila v avtu Emila H.
Petišovci: Avto je skoraj zgorel
Hrvaški državljan Zvonimir R. seje peljal s starejšim golfom skozi Petišovce. Nenadoma je opazil, da se pri motorju kadi. Vozilo je ustavil in poklical je gasilce, ki so brž pridrveli in pogasili ogenj ter tako preprečili, da bi vozilo zgorelo. Izvedenec je tudi podal mnenje, zakaj požar: poškodovana (dotrajala) cev za dovod goriva.
Vaneča: Oropan državljan Ukrajine
Nekemu 47-letnemu Ukrajincu je na božični večer uspelo priti v našo deželo in po gorički regionalni cesti je pešačil proti Murski Soboti. Nekajkrat je dvignil palec, da bi ga morda kdo vzel v avto, ampak ljudje so drveli kar naprej. Slednjič - malo pred 17. uro - pa sta ga vzela v avto dva neznanca in mu rekla, da ga bosta, če jima bo plačal, odpeljala do italijanske meje. Pa ni bilo tako: med potjo sta mu vzela 420 ameriških dolarjev in pri Vaneči sta ga kar vrgla iz avta. Nesrečnež je potem vstopil v bližnje gostišče in povedal, kaj še mu je zgodilo. Poklicali so policijo in po nekaj urah so prijeli 19-letnega Andreja Š. in 20-letnega Stanka K., oba iz Lendave, ter ju osumili ropa, zato soju pripeljali pred preiskovalnega sodnika.
Murska Sobota: Razposajeni kolesar
Bilo je pred prazniki in ura je bila 23.10. Soboški prometni policisti so postali pozorni na 3 Metnega kolesarja Štefana V., kije vozil semtertja. Ker ni
imel pri sebi nobenega dokumenta in ker so posumili, daje pod učinkom mamil, so ga med postopkom pregledali. Našli so zavojček s tremi grami marihuane. Obeta se mu srečanje s sodnikom za prekrške.
Ljutomer: Kljukasti križ na pokopališču
Na pokopališču v Ljutomeru je nekdo oskrunil družinski grob, saj je na nagrobni spomenik z rdečo barvo narisal tri kljukaste križe in tri črke S. Policisti poizvedujejo za skruniteljem.
Orehovci: Skoraj bi se zadušil
Bogomir B. s Ptuja ni ne prvi in ne zadnji, kije ponoči ustavil avto (ne pa tudi motorja) in zaradi »preutrujenosti« počival. Zadremal je v avtu Renault Clio, ki je stal na stranski cesti med Orehovci in Boračevo. Iz neznanega vzroka pa se je motor vnel in dim, ki je prodiral v kabino, je k sreči predramil voznika: le-ta je seveda skočil iz avta in si rešil življenje, avto pa je zgorel.
Murska Sobota: Vlom v
športno prodajalno
Neznanec je razbil izložbeno okno v prodajalni RR Šport v Murski Soboti in ukradel pet različnih nožev in pribor za čiščenje pušk. Povzročena škoda: 100.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo.
Radenci: V odsotnosti ob nakit
Peter H. iz Radenec je bil dva dni zdoma. Ko se je vrnil, bi ga skoraj kap: v hiši je naletel na razdejanje. Vse kaže, da je nekdo vlomil v prostore, jih preiskal in pobral nekaj denarja in več kosov zlatega nakita. Kdo je to storil, se sprašuje oškodovanec.
Murska Sobota: Vlomilca so prijeli
Kdo je vlomil v kiosk v Kocljevi ulici v Murski Soboti? Dejanja sta osumljena V. G. in D. B. iz Markiša-vec. Odnesla sta namreč pladenj, naložen s pekovskimi izdelki, ter povzročila za 25.000 tolarjev škode.
Lomanoše: Poledenelo vozišče
29.	decembra ob 6.20 seje zgodila prometna nesreča v Lomanošah pri Gornji Radgoni. Osebni avto, ki ga je vozil Branko P., je na poledeneli cesti zaneslo na levo, zato je trčil v osebni avto, s katerim se je pripeljal nasproti Anton Š. On in njegov sopotnik Janko Š. sta se poškodova lažje, Branko P. pa hudo.
Murska Sobota: Vlomilec na tržnici
V noči z 28. na 29. december je neznanec vlomil v kiosk za hitro pripravo hrane na tržnici v Murski Soboti. Iz notranjosti je odnesel več kilogramov mesa in klobas, zato je lastnika Janeza G. oškodoval za dobrih 70.000 tolarjev.
Viktor P., ki ima v Murski Soboti prodajalno, pa je oškodvan za 90.000 tolarjev. Tolikšna je škoda
zaradi ukradenih oblačil in zlomljenega stekla na izložbenem oknu, ki ga bo treba nanovo namestiti, saj ga je vlomilec, preden je lahko prišel do plena, razbil.
Gornja Radgona: Opel je izginil
Osebni avto Opel, ki ga je nekdo ukradel 29. decembra na parkirišča v Gornji Radgoni, so našli naslednji dan v bližini OŠ Gornja Radgona. Vozilo sicer ni bilo poškodovano ali razbito, pač je iz njega nekdo ukradel avtoradio.
Murska Sobota: Dolgi prsti v zlatarni
Znani soboški zlatarski mojster Danč seje izka--zal tudi kot pozoren prodajalec. V svoji zlatarni je zalotil Veljka D. pri poskusu tatvine zlate ogrlice. Potem so prišli policisti in dolgoprstežu zasegli ogrlico.
Sveti Jurij ob Ščavnici: Piroman?
Dan pred novim letom je Franc T. od Svetega Jurija ob Ščavnici poskušal zažgati stanovanjsko hišo. Dokaz, daje mislil zares, je posteljnina, ki jo nametal na kup v dnevni sobi, nakar je prižgal ogenj. Še dobro, da stvari niso hitro zagorele, ampak so le tlele, a je škode vendarle za 100.000 tolarjev.
Murska Sobota: Vlomilec pri fotografu
V noči z 29. na 30. december je neznanec razbil dvojno steklo na izložbenem oknu fotoateljeja Gerenčer v ulici Staneta Rozmana v Murski Soboti, nato pa je ukradel pet fotoaparatov (Vasica Zoom, Vasica MG in tri Braune). Vlomilec je odnesel tudi tri komplete baterij in dva prazna fotoalbuma. Fotografa je oškodoval za 90.000 tolarjev.
Petišovci: Kraja Naftinega avtomobila
30.	decembra med 1.45 in 10.30 je neznanec s silo odprl okno na starejši zgradbi zunaj Petišovec, v kateri so prostori Naftinega servisa in vzdrževanja. Vlomilec je našel v pisarni ključe osebnega avta Citroen C25 bele barve, registrska številka MS 28 32A, nakar ga je »vžgal« in se odpeljal neznano-kam. Če je kdo videl omenjeno vozilo, naj sporoči po telefonu na številko 113.
Murska Sobota: Vlom v Slovenski ulici
30.	decembra ponoči je nekdo vlomil v osebni avto, parkiran v Slovenski ulici v Murski Soboti, in iz njega ukradel zvočnike. Logična je domneva, da je to storil kateri od tistih, ki kradejo avtoradie, medtem ko so (do 30. decembra) puščali zvočnike »pri miru«.
Petanjci: Požar v svinjskem hlevu
Na Silvestrovo okrog 4.15 je izbruhnil požar v hlevu za svinje na domačiji T. A. na Petanjcih.
Domnevajo, da je zagorelo zaradi prenizko spuščene infra žarnice. Najprej se je vnela slama, nato pa seje ogenj razširil po celotnem hlevu. Še dobro, da je ogenj opazil oče oškodovanih, ki se vrnil iz službe; začelje gasiti, na pomoč pa je poklical tudi sosede. Kmalu zatem so pridrveli še gasilci. Škode je za 200.000 tolarjev.
Strukovci: Podrl je kolesarja
Štefan Š. iz Strukovec seje 31. decembra ob 17.25 peljal z osebnim avtom skozi domačo vas. Iz (ne)znanega vzroka je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v kolesarja Viktorja S. iz Strukovec. Tega je odbilo na pokrov motorja, nato pa še na streho avtomobila, od koder je padel na vozišče in obležal hudo poškodovan. Avtomobilist je po trčenju s kolesarjem zapeljal v levi obcestni jarek, vozil po njem 11 metrov, nakar je trčil v betonski prepust (most).
Kruplivnik: Golf je izginil neznanokam
Tomasu V. iz Kruplivnika je 1. januarja ponoči nekdo ukradel starejši osebni avto Golf, bele barve, registrska številka MS 27 54M. Le kdo naj bi to storil, se je spraševal oškodovanec. Za vozilom so seveda poizvedovali tudi policisti. Naslednji dan dopoldne so avto našli v Zenkovcih in ga vrnili lastniku.
Rogašovci: Vlom v osebni avto
2.	januarja okrog 23. ure je nekdo vlomil v osebni avto, parkiran v Rogašovcih, njegov lastnik pa je Arvid D. iz Ljubljane. Vlomilec je ukradel jopo, denarnico z manjšo vsoto denarja in čekovno kartico. Policisti skušajo odkriti vlomilca.
Beltinci: Storilec je pobegnil
Na avtobusni postaji v Beltincih je bila dlje časa stojnica za prodajo zelenjave. Prodajalec je naposled postavil pokrit objekt in ga poimenoval Bonita. V soboto, 4. januarja, okrog 4.30 pa je nekdo vlomil v to prodajalnico. Ropot je prebudil nekega bližnjega stanovalca, ki je poklical policijo, a je storilec pobegnil. Ugotovili so, da ga je zanimala blagajna, ki pa je ni uspel odpreti, zato tudi ni ničesar odnesel.
Murska Sobota: Ponarejeni desettisočak
Karlu L seje zdel bankovec za 10.000 tolarjev, ki gaje prejel od neznanega kupca, sumljiv, zato je stopil do blagajničarke v Pomurski banki v Murski Soboti in 'jo zaprosil, da preveri, ali je pravi. Uslužbenka je kaj hitro ugotovila, da gre za ponaredek. Bankovec so poslali v nadaljnjo ekspertizo.
Poduk: Še sami preverite svoje desettisočake, ali niso morda ponaredki!
Š. S.
12
dport
vestnik, 8. januar 1998
| Druga medobčinska nogometna liga MS
Košarkarski komentar
Prosenjakovci in Apače Pomurje Skiny in Radenska za obstanek v ligi
jesenska prvaka
Končan je bil prvi del prvenstva v drugih murskosoboških medobčinskih nogometnih ligah. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah - vzhodni in zahodni. V vzhodni skupini so naslov jesenskega prvaka osvojili nogometaši Prosenjakovec, ki vse do devetega kola niso izgubili, potem, pa dvakrat zapo-
2. MNL MS vzhod 1997/98	1	2	3	4	5	6	7 |
1. Prosenjakovci		2:1	3:1	4:1	3:2	4:1	4:1
		I 0:1	2:1	0:2	5:1	7:1	5:0
2. Hodoš	1:2		2:4	6:2	5:1	4:3	4:1
	1:0		4:0	0:0	4:1	5:1	6:3
3. Grad	1:3	4:2		3:1	2:3	5:1	1:0
	1:2	0:4		9:2	1:1	6:2	10:3
4. Šalovci	1:4	2:6	1:3		3:4	7:2	4:0
	2:0	0:0	2:9		2:0	2:2	4:3
5. Tešanovci	2:3	1:5	3:2	4:3		6:2	2:4
	1:5	1:4	1:1	0:2		3:2	5:3
6. Rotunda	1:4	3:4	1:5	2:7	2:6		4:3
	1:7	1:5	2:6	2:2	2:3		3:2 |
7. Bogojina	1:4	1:4	0:1	0:4	4:2	3:4	
	0:5	3:6	3:10	3:4	3:5	2:3	
red s Šalovci in Hodošem. Njihov največji tekmec za prvo mesto bo moštvo Hodoša, ki zaostaja le za dve točki. Precej slabši od drugih sta bili moštvi Rotunde iz Sela in Bogojine, ki sta pristali na zadnjih dveh mestih. Najbolj disciplinirani so bili nogometaši Hodoša s 65 kazenskimi točkami pred Rotundo, 67, Prosenjakovci, 69, Gradom, 75, Bogojino, 81, Šalovci, 95, in Tešanovci, 116 kazenskih točk. Najboljši strelec je bil Malačič (Prosenjakovci) z 18
Za nami je prvi del prvenstva v prvi slovenski ženski košarkarski ligi, kjer sodeluje ekipa Košarkarskega kluba Pomurje Skiny iz Murske Sobote. Sobočanke so s 17 točkami zasedle predzadnje sedmo mesto z enakim številom točk kot šestouvrščena mlada ekipa Ježice. Pomurje Skiny je doseglo tri zmage. Prvo zmago so Sobočanke dosegle šele v petem krogu, ko so v Murski Soboti premagale mlado ekipo Ježice. V enajstem krogu je Pomurje Skiny doma premagalo Sežano, v zadnjem krogu pa še ljubljansko Ilirijo. Pred začetkom tekmovanja so pri Pomurju Skinyju upali, da bodo zasedli vsaj šesto mesto, ki zagotavlja obstanek v ligi. Z malo športne sreče bi to lahko tudi dosegli, saj so na primer tekmo v Sežani izgubili povsem po nepotrebnem. Treba pa je povedati, da je Pomurje Skiny nastopalo z zelo mlado in neizkušeno ekipo. Poleg tega pa tudi edini bolj izkušeni igralki v ekipi Gabrova in Orijeva nekaj tekem zaradi poškodbe nista igrali, kar se gotovo poznalo v igri. Kljub vsemu pa je trener Alojz Grmič, ki je imel zahtevno nalogo, lahko zadovoljen, saj je mlada ekipa vidno napredovala. Najbolj sta izstopali Jocičeva in Svetinova pa tudi nekatere druge, ki se razvijajo v odlične košarkarice, so igrale vedno bolje. Svojo pravo vrednost bodo Sobočanke lahko pokazale že v končnici prvenstva, kar bo hkrati kvalifikacija za obstanek v prvi slovenski ligi. V tem tekmo-
z'*

vanju namreč sodeluje sedem ekip -zadnji dve ekipi iz prve slovenske lige Pomurje Skiny in Sežana ter prvih pet ekip iz druge državne lige Comet, ŠD Šentvid, ŽKK Šentvid, Domžale in Jesenice. Prvi dve ekipi pa se bosta uvrstili v prvo slovensko žensko košarkarsko ligo. To naj bi bili Pomurje Skiny in Sežana.
Košarkarji Radenske, ki prvič sodelujejo v državni L B-ligi, so jesenski del prvenstva s 15 točkami končali na osmem mestu med dva-
najstimi ekipami. Radenčani so pod vodstvom trenerja Igorja Kuzme dobro štartali, saj so v prvih štirih kolih trikrat zmagali. Že v prvem kolu so premagali dobro ekipo Cometa iz Slovenskih Konjic, v tretjem krogu so doma premagali Kemoplast iz Šentjurja, v četrtem krogu so v Ljubljani premagali Ježico, v sedmem krogu pa še doma Litijo. Potem pa so se začele nekatere težave, saj zaradi poškodb in bolezni nekateri košarkarji niso igrali na več tek-
mah, kar je gotovo vplivalo na to, da so v zadnjih kolih štirikrat izgubili- j Res pa je tudi, da je na nekaterih : tekmah prišla do izraza neizkušenost posameznih igralcev. Sicer pa v Radencih upajo, da bodo v na-1 daljevanju prvenstva dosegli zaže-Ijeni cilj, vsaj deseto mesto, ki žago- : tavlja obstanek v ligi. Prav gotovo pa i od ekipe lahko več pričakujejo V novi tekmovalni sezoni. F. Maučec
Šport od tod in tam
Pogovor s Tiberijem Lebarjem - trenerjem AK Pomurje
Najmanj ponoviti lanske dosežke
Nogometaši Prosenjakovec - jesenski prvaki v drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota vzhod. Stojijo od leve: Klanjčar (trener), Ka-rolyi, Sobočan, Horvat, E. Malačič, Lipuš, B. Bukovec, Lipai, M. Malačič, Voroš (teh. vodja); čepijo: S. Vukan, Kovač, Žohar, Geči, Kal-man, S. Bukovec, Gorza - Beči, M. Vukan.
zadetki, sledijo: Kdnye (Hodoš) 13, Krpič (Grad) 12, Toth (Hodoš) 11 in Gomboc (Rotunda) 10 zadetkov.
V zahodni skupini druge medobčinske nogometne lige Murska Sobota so naslov jesenskega prvaka osvojili nogometaši Apač s prednostjo dveh točk pred Lipo in treh točk pred Makoterjem s Cvena. Slabši od drugih moštev so bili nogometaši Slatine iz Radenec, ki prvič tekmujejo v tej konkurenci. Najbolj disciplinirano je bilo moštvo Lipe z 52 kazenskimi točkami pred Slatino, 65, Makotrom, 81, Cankovo, 85, Apačami, 89, Gančani, 94, Puščo,
2. MNL MS zahod 1997/98	1	2	3	4	5	6	7	1 8
1. Apače		1:3	2:0	0:0	6:1	2:0	2:2	2:1
		2:1	1:1	2:2	2:1	5:4	4:1	3:4
2. Lipa	3:1		1:1	1:0	2:4	4:1	2:1	1:0
	1:2		2:1	1:3	4:0	0:0	1:2	8:1
3. Makoter	0:2	1:1		4:2	2:2	2:1	2:0	6:1
	1:1	1:2		1:5	1:0	1:0	1:1	3:0
4. Cankova	0:0	0:1	2:4		4:1	1:2	1.7	3:2
	2:2	3:1	5:1		1:5	2:3	6:4	6:1
5. Dokležovje	1:6	4:2	2:2	1:4		1:3	3:0	0:0
	1:2	0:4	0:1	5:1		6:2	3:2	4:2
6. Pušča	0:2	1:4	1:2	2:1	3:1		1:0	5:4
	1:5	0:0	0:1	3:2	2:6		0:3	6:3
7. Gančani	2:2	1:2	0.2	7:1	0:3	0:1		2:0
	1:4	2.1	1:1	4:6	2:3	3:0		2:1
8. Slatina	1:2	0:1	1:6	2:3	0:0	4:5	0:2	
	4:3	1:8	0:3	1:6	2:4	3:6	1:2	
106 in Dokležovjem, 109 kazenskih točk. Najboljši strelec v ligi je bil Ficko (Cankova) z 10 zadetki pred Ivezičem (Makoter), 9, Lipičem (Dokležovje), 8, Bakanom (Gančani), 7, Senčarjem (Slatina), Hozjanom, Sečkarjem (oba Lipa), Borcem (Gančani) in Kuzmo (Dokležovje), po 6 zadetkov. (FM)
Košarka
V reprezentanci tri Sobočanke
Ob koncu minulega leta so bile v Ljubljani priprave slovenske košarkarske reprezentance kadetinj za sodelovanje na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bo avgusta v Škofji Loki. Udeležila se jih je tudi visoka igralka (184 cm) KK Pomurje Skiny iz Murske Sobote Irena Kolman. Na pripravah v Ljubljani, ki bodo ob koncu tega tedna, pa bosta sodelovali tudi So-bočanki Natalija Kerec in Sara Pušenjak. Priprave vodita trener Bojan Hladnjil in njegov pomočnik Zlatko Tibaut iz Murske Sobote. (ZT)
Kegljanje
Steržaj drugi, Kardinarjeva četrta
V Celju je bilo tekmovanje najboljših slovenskih kegljačev in kegljavk TOP 16. Sodelovala sta tudi najboljša slovenska kegljavca Hary Steržaj iz Ljutomera in Marika Kardinar iz Dobrovnika. Steržaj je zasedel drugo, Kardinarjeva pa četrto mesto. (FB)
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote ima v svojih vrstah odlične atlete in atletinje, ki se vedno bolj uveljavljajo na domačih in tujih tekmovanjih. Zato ima vsekakor veliko zaslug tudi neutrudni Tiberij Lebar iz Puconec, ki je v klubu trener že sedemnajst let. Z njim smo se pogovarjali o minuli in prihodnji tekmovalni sezoni.
- Ob prehodu starega v novo leto ste v klubu gotovo naredili bilanco. Kako ste z njo zadovoljni?
»Lanska tekmovalna sezona je bila za Atletski klub Pomurje ena najuspešnejših v zgodovini kluba. Najuspešnejša tekmovalka je bila Sonja Roman, ki je dosegla kar 11 državnih mladinskih rekordov. Najbolj odmevna sta vsekakor rekorda na 800 m 2:03,87 in na 1.500 m 4:16,66, ki jo na svetovni mladinski lestvici uvrščata na deveto oziroma dvanajsto mesto. Rezultat na 1.500 m pa je celo najboljši v mladinski kategoriji v Evropi. Kot je znano, je zaradi padca na evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani ostala brez medalje, kljub temu pa dosegla so-I liden rezultat. Je državna prvakinja med članicami v teku na 800 m in druga v teku na 1.500 m, medtem ko v mladinski konkurenci ne pozna poraza že od leta 1994 ne na tekmovalni stezi ne na krosu. Izkazala seje tudi na evropskem prvenstvu v krosu v Lizboni na Portugalskem, kjer je večji del teka vodila, na koncu pa pristala na petem mestu. Med starejšimi deklicami je bila za lansko leto razglašena za najboljšo atletinjo v Sloveniji. Na evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani je uspešno nastopil tudi član AK Pomurje Tomaž Horvat v štafetnem teku 4 x 100 m, saj je ekipa zasedla peto mesto in dvakrat izboljšala mladinski državni rekord. Med drugimi velja omeniti Marijo Števanec, ki je izboljšala osebna rekorda v teku na 400 in 800 m ter osvojila medaljo na državnem prvenstvu. Damjan Špur seje izkazal v tekih na 100 in 200 m z osebnima rekordoma 10,63 in 21,8L Davorin Čeleš je pokazal, da je zelo obetaven tekmovalec v skoku v višino, saj je prvi Pomu-rec, ki je z rezultatom 2,05 m preskočil znamko dveh metrov. Lani sta se v slovensko reprezentenco uvrstila tudi Polonca Horvat med deklicami v teku na 600 in 800 m ter Damir Čašek v teku na 2.000
m med dečki. Poleg teh so se uveljavili še nekaterih mladi atleti in atletinje. V Atletskem klubu Pomurje iz Murske Sobote imamo trenutno okrog 50 atletov in atletinj. V klubu smo zelo hvaležni prof. Atili Horvatu iz Lendave, ki mi pomaga trenirati skakalce v višino.«
- Murska Sobota je letos dobila nov atletski stadion in novo športno dvorano pri prvi osnovni šoli. Kaj to pomeni za vaš klub?
»To je za Atletski klub Pomurje in za druge športne klube in društva ter rekreativce velika pridobitev. S tem so se delovne razmere zelo izboljšale, saj lahko normalno treniramo tako kot v drugih centrih v Sloveniji. Da so delovne razmere boljše, lahko opazimo tudi pri nekaterih rezultatih. Poleg tega pa bomo lahko organizirali tudi nekatera manj zahtevna tekmovanja.«
- Večina športnih klubov in društev se ubada s finančnimi težavami. Kako jih v klubu rešujete?
»Res je, tudi nam dela veliko preglavic pomanjkanje denarja, da bi lahko v celoti uresničevali zastavljene programe. Od občine dobivamo komaj okrog 10 odstotkov potrebnih sredstev. Vsa druga sredstva moramo zbrati sami, kar pa je zelo težko. Pri tem nam pomagajo starši atletov in atletinj s prevozi in nekateri pokrovitelji. Zaradi pomanjkanja sredstev klub ne more kupiti potrebne opreme in tudi ne enakovredno nastopati na državnih in drugih tekmovanjih. V ilustracijo naj povem, da so bili nekateri naši atleti diskvalificirani, klub pa kaznovan, ker nismo imeli dovolj klubskih dresov.«
- Kakšen program pa imate za letos?
»V letu 1998 smo si zadali visoke cilje. Radi bi najmanj ponovili lanskoletne dosežke, kar bo zelo zahtevno. Mi pričakujemo, da bo-
Šah
do svoje rezultate izboljšali predvsem Sonja Roman, Marija Števa-nec, Damjan Špur, Tomaž Horvat in tudi nekateri mladi atleti in atletinje. Sonja Roman je med kandidatkami za sodelovanje na svetovnem mladinskem prvenstvu v Franciji. Pričakujem, da bo nastopila v tekih na 800 in 1.500 m ter se uvrstila v finale. To bi bilo zanjo lepo slovo v mladinski konkurenci in odličen prehod med članice. Predvidevamo, da bi se lahko v državno člansko reprezenatnco uvrstila Marija Števanec in Damjan Špur. Izboljšanje rezultatov pa pričakujemo tudi od nekaterih drugih atletov in atletinj, ki še niso pokazali vsega, kar zmorejo. Uveljaviti se želimo tudi na organizacijskem področju. Predvidenih imamo štiri do pet atletskih tekmovanj. Prva mednarodna prireditev - zimski kros bo v Murski Soboti že v nedeljo, 18. januarja, aprila pa načrtujemo otvoritveni atletski miting. V juliju nameravamo organizirati atletsko tekmovanje ob občinskem prazniku. Kot po navadi pa bomo pripravili tudi poulični tek in morda še kaj. Upam, da bomo kljub vsem težavam ob prizadevnosti tekmovalcev, vodstva kluba, staršev in pokroviteljev zahteven program tudi
Atletika - Tradicionalnega silvestrskega teka v Kaina-chu pri Gradcu/so med okrog 150 tekači iz štirih držav udeležili tudi nekateri tekači iz pokrajine ob Muri in se visoko uvrstili. Najuspešnejši je bil Geza Grabar, ki je v osrednjem teku na 7.000 m zasedel tretje mesto, Marjan Jakopec pa je bil deveti. Četrti mesti sta zasedla Nina Jakopec med deklicami v teku na 2.800 m in Karl Vrbnjak med veterani v teku na 7.000 m (vsi so člani TS Radenske). Branko Perme (AK Lendava) pa je zasedel v teku na 7.000 m pri mlajših veteranih osmo mesto. (G. G.)
Atletika - Na polnočnem novoletnem teku v Varaž-
dinu sta med 122 tekači iz štirih držav nastopila tudi Slavko Ku-mek (TS Radenska) in Branko Perme (AK Lendava) in se odlično odrezala. Kumek je zasedel drugo, Perme pa tretje mesto. Kumek in Perme sta nastopila tudi na mednarodnem uličnem teku v Zagrebu. Kumek je v svoji starostni kategoriji zmagal, Perme pa je bil tretji. (B. P.)
Mali nogomet - V Murski
Soboti je bil mladinski tur-
nir v malem nogometu.. Sodelovalo je 20 ekip, ki so v predtekmovanju tekmovale v štirih skupinah. Zmagala je Mura iz Murske Sobote pred Potrošnikom iz Beltinec in Črenšovci. NK Makoter s Cvena je v Ljutomeru pripravil turnir v malem nogometu. Med 27 ekipami iz severovzhodne Slovenije je zmagala Petovia s Ptuja pred GM Športom iz Beltinec in Grlavo. V atraktivni tekmi sta se srečali ženska ekipa Pande iz Gornjih Petrovče in Maxi iz Ljutomera. Srečanje seje končalo neodločeno s 5 : 5. (N. Š.) Šola nogometa Phoenix iz Murske Sobote je pripravila turnir v malem nogometu za dečke do 10 let. Med šestimi ekipami je zmagala Mura iz Murske Sobote pred Nafto iz Lendave in Potrošnikom iz Beltinec.
Košarka - V tekmovanju tretje državne moške ko-
šarkarske lige vzhod je ekipa Prebita iz Vojnika v Lendavi premagala ekipo Miarte s 64 : 54 (23 : 28). Strelci za Miarte: Neuvirt 13, Zrna 11, Horvat 8, Sijarič 6, Feher 6, Žižek 6. (F. H.)
Planinstvo - PD Matica iz
Murske Sobote je organizi-
rala novoletni pohod na 1219 ni visoki Kum. Med 110 udeleženci so bili poleg članov PD Matica tudi člani planinskih društev Mura, Lendava in Gornja Radgona. (T. H.)
uresničili.
Feri Maučec
Prvi turnir v Murskih Črncih
Šahovsko društvo Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote in Gasilsko društvo Murski Črnci organizirata prvi letošnji konectedenski turnir v pospešenem šahu, ki bo v nedeljo, 11. januarja 1'998, ob 9. uri v prostorih gasilskega doma v Murskih Črncih. Igrali bodo devet kol po švicarskem sistemu. Naslove zmagovalcev po posameznih kategorijah branijo: Darko Supančič (absolutna kategorija), Lea Števanec (nižjekategorniki) in Miha Gomboc (mladinci).
vestnik, 8.januar 1998
»Šport
Športni utrip Pomurja v letu 1997
Atletika
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote, ki vključuje okrog 50 aktivnih članov, je v letu 1997 dosegel enega največjih uspehov. Člani kluba so osvojili številne državne naslove ter postavili več državnih in osebnih rekordov, hkrati pa nastopali tudi v državnih reprezentancah. Največje dosegla mladinka Sonja Roman, ki.je sodelovala tudi na evropskem mladinskem prvenstvu in na evropskem prvenstvu v krosu. Najbolj odmevna sta njena državna rekorda v teku na 800 m (2:03,87) in na 1500 m (4:16,66), ki jo na svetovni lestvici uvrščata na deveto in dvanajsto mesto. Sicer pa je bila Sonja Roman izbrana za najboljšo atletinjo Slovenije med starejšimi mladinkami in je kandidatka za svetovno mladinsko prvenstvo. Pomembni pridobitvi za AK Pomurje sta tudi nov atletski stadion in športna dvorana pri soboški prvi osnovni šoli. Z novimi razsežnostmi so se uveljavili tudi organizatorji 17. tradicionalnega mednarodnega tekaškega maratona treh src v Radencih, ki je največja tovrstna prireditev pri nas. Na rekreacijskem področju pa je svojevrsten fenomen Tekaška sekcija Radenske.
Avtokros
Autokross raly klub Prekmurje iz Brezovec, ki se edini ukvarja s to dejavnostjo v Pomurju, je na dirkališču v Puconcih pripravil medklubsko tekmovanje v avtokrosu, na kateremn so se uveljavili domači tekmovalci.
Badminton
Badmintonski klub Mladost iz Lendave, kije nosilec badmintonske dejavnosti'v Pomurju, se je tudi v letu 1997 uveljavil na domačih in mednarodnih tekmovanjih, zlasti v nižjih kategrijah. V svojih vrstah ima tudi državne prvake. Se vedno pa je njihovo najmočnejše orožje Bojan Sekereš na organizacijskem in tekmovalnem področju. Za njim pa ne zaostajajo veliko nekateri mladi igfalci in igralke.
Balonarstvo
Balonarstvo seje v zadnjem času tudi v Pomurju zelo razvilo. Lep uspeh je dosegel član balonarske sekcije Berta pri ŠD Triglav iz PredanOvec pilot Štefan Bertala-nič, ki je na državnem prvenstvu s toplozračnim balonom zasedel drugo mesto in postal državni podprvak, kar mu je omogočilo, da je s svojo skupino sodeloval na svetovnem prvenstvu v Sagi na Japonskem.
Fitnes
V Murski Soboti so v letu 1997 ustanovili fitnes klub, ki vključuje 25 članov. Že v prvem letu delovanja je njihov član Roman Gomboc, ki se s to dejavnostjo ukvarja že nekaj let, dosegel izjemen uspeh. Na svetovnem prvenstvu v fitnesu v nemškem Mannheinu je med 25 tek-movalci zasedel II mesto in postal svetovni podprvak.
Hokej na travi
Ta športna panoga je najbolj razvita v Prekmurju in je v letu 1997 ob praznovanju 40-letnice dosegla afirmacijo na mednarodni sceni. Hokejski klub Triglav iz Preda-novec je skupaj z Zvezo za hokej na travi Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti, v Moravskih Toplicah organiziral evropsko klubsko prvenstvo državnih prvakinj skupine C, na katerem je sodelovalo sedem ženskih ekip. Med njimi je sodelovala tudi ekipa Triglava iz Predano-vec, kije zasedla sedmo mesto. To je bilo prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji. Hokejisti Leka iz Lipovec so sodelovali na evropskem klubskem prvenstvu državnih prvakov skupine C na Švedskem in zasedli sedmo mesto. Hokejisti Triglava iz Predanovec pa so zastopali Slovenijo na evropskem prvenstvu državnih pokalnih prvakov skupine C v Avstriji in zasedli sedmo mesto. V Moravskih Toplicah pa so ustanovili hokejski klub. Prekmurje ima tri hokejska igrišča z umetno travo v Lipovcih, Pre-danovcih in Moravskih Toplicah.
Igra z zvenečo žogo
Soboško društvo slepih in slabovidnih, ki ima eno najboljših moštev v igri z zvenečo žogo v Sloveniji, je to potrdilo tudi v letu 1997. V svojih vrstah ima odličnega igralca Boštjana Vogrinčiča, ki je s slovensko repreze-natnco sodeloval na evropskem prvenstvu slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogo v Stockholmu, ki je med osmimi reprezenatncami zasedla prvo mesto in osvojila naslov evropskega prvaka. Za ta uspeh je Boštjan Vogrinčič dobil tudi zlati znak olimpijskega komiteja. Društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota pa ima še enega državnega reprezentanta Draga Potočnika, ki pa tokrat ni nastopil na evropskem prvenstvu.
Jahanje
Konjeniški klub Grad Rakičan ima v svojih vrstah nekaj mladih in talentiranih jahalk, ki se vedno bolj uveljavljajo. V letu 1997 je največ dosegla Maja Vohar iz Kroga. V preskakovanju ovir je v slovenskem mladinskem pokalu zasedla drugo mesto.
Ju-jits	__________________
V Črnomlju na državnem prvenstvu v ju-jitsu je dosegel lep uspeh član soboškega judo kluba Franc Pozderec. V kategoriji nad 92 kg je namreč zmagal in postal državni prvak.
Judo
Judo klub Murska Sobota, ki je praznoval 40-letnico delovanja, seje po nekaj letih zopet vrnil v prvo slovensko ligo. V svojih vrstah ima nekaj državnih prvakov. Med njimi najbolj izstopata Peter Rančigaj, kije s trenerjem Danijelom Kisilakom sodeloval na olimpiadi mladih v Lizboni na Portugalskem, in Goran Hašaj, kije sodeloval na evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani. Sicer pa z mladimi judoisti dobro delajo tudi v Lendavi, Ljutomeru in Kuzmi. Omenjeni klubi pa se uveljavljajo tudi z organizacijo tekmovanj.
Kajak - kanu
Kajak kanu klub Mura iz Kroga (preimenoval se je iz Brodarskega društva Mura Krog) je tudi v letu 1997 upravičil vlogo enega najboljših tovrstnih klubov v Sloveniji. V svojih vrstah ima nekaj odličnih tekmovalcev, med katerimi je v ospredju dvakratni svetovni prvak kanuist Borut Horvat, ki je prvič postal državni članski prvak v spustu, zmagal pa je tudi na maratonu in drugih tekmovanjih doma in v tujini. Izvrsten je bil na svetovnem pokalu, najbolj odmevna pa je vsekakor bronasta medalja na evropskem članskem prvenstvu v moštveni vožnji 3 x C-l v Franciji. Za ta uspeh je dobil malo statuo olimpijskega komiteja. Svoj največji uspeh je dosegel tudi kanuist Miran Bokan, ki je na evropskem mladinskem prvenstvu v Franciji v moštveni vižnji 3 x C-l osvojil bronasto medaljo; kar je njegovo prvo odličje. Za ta uspeh je dobil bronasti znak olimpijskega komiteja. Sicer pa so ti uspehi tesno povezani z neutrudnim trenerjem Stefanom Vargo, kije za svoje delo prejel tudi občinsko priznanje. Na evropskem članskem prvenstvu se je izkazal tudi kajakaš Miran Vereš (Opel MS), ki je v moštveni vožnji 3 x K-l zasedel peto mesto. Omeniti kaže še kajakaša Simona Kuzmiča, ki je osvojil naslov državnega prvaka v maratonu. Poleg Kajak kanu kluba Mura iz Kroga dobro delajo tudi v klubih na Petanjcih in Bistrici. Vsi pa so se izkazali tudi z organizacijo tekmovanj.
Karate
Je športna panoga, ki se v Pomurju vedno bolj uveljavlja po množičnosti in tekmovalnih rezultatih. Številni pomurski klubi imajo v svojih vrstah državne prvake. Sicer pa je pravi dokaz razvitosti karateja v pokrajini ob reki Muri podatek, da seje svetovnega prvenstva v Milanu udeležilo kar devet tekmovalcev in tekmovalk iz Pomurja: Peter Kaštrun, Matej Škandali, Mateja Recek, Kristjan Vrečič, Nina Gaber, Vesna Zadravec (vse Murska Sobota), Matic Rues in Mojca Tuš (oba Gornja Radgona) ter Bojan Skotnik (Radenci). Z reprezentanco Slovenije pa je bil tudi trener soboških karateistov Milan Zadravec kot pomočnik trenerja. Najuspešnejši med njimi so bili: Mateja Recek in Kritjan Vrečič med posamezniki ter Nina Gaber in Vesna Zadravec v ekipni konkurenci, ki so zasedli četrta mesta. Pomurski klubi pa se uveljavljajo tudi kot odlični organizatorji tekmovanj.
Kasaški šport
Konjeniški klub Ljutomer je bil tudi v letu 1997 najuspešnejši slovenski klub, ki seje uveljavil kot organizator z devetimi tekmovalnimi dnevi in tekmovalnimi dosežki. Največji uspeh v dolgoletni zgodovini kluba je dosegel njihov najboljši tekmovalec Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, saj je na evropskem prvenstvu voznikov amaterjev na kasaških dirkah na Dunaju zasedel prvo mesto in postal evropski prvak, kar je prva tovrstna lovorika v Sloveniji. Ta uspeh mu je tudi prinesel drugi naslov športnika Pomurja za leto 1997. Poleg njega so se uvelja
vili z odličnimi tekmovalnimi dosežki tudi Jože Sagaj, Danijel Heric, Marjan Tramšek, Branko Slana, Franc Jureš, Janko Makoter, Vlado Žnidarič, Milan Seršen in drugi.
Kegljanje___________________
Med pomurskimi kegljaškimi klubi so v letu 1997 največ dosegli člani Kegljaškega kluba Nafta iz Lendave, ki so se uvrstili v drugo državno ligo, medtem ko so si kegljači Radenske v zadnjem kolu zagotovili obstanek v drugi državni ligi. V nižjem razredu pa tekmujejo kegljači Mure iz Murske Sobote in kegljačice Nafte iz Lendave. Sicer pa imamo v Po
murju najboljša kegljača v državi, ki sodita prav v svetovni vrh. Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki tekmuje za celjski Miroteks, in Hary Steržaj iz Ljutortiera, ki nastopa za mariborski Konstruktor, sta bila razglašena za kegljača Slovenije v letu 1997. Pomurska kegljaška junaka sta se izkazala tudi na tekmovanju za svetovni pokal državnih prvakov med posamezniki v Nemčiji, kjer je Marika Kardinar dobila srebro, Hary Steržaj pa je bil peti. Posebne časti je bil deležen Hary Steržaj, saj je kot član reprezentance sveta nastopil na srečanju z reprezentanco Slovaške v Bratislavi in bil poleg Paviča najboljši tekmovalec.
Kolesarstvo
Medtem ko kolesarska kluba Tropovci in Prekmurje Beltinci na novo oživljata svojo dejavnost, je v letu 1997 dosegel velik uspeh Marjan Jauk (ŠD PRŠ Veržej), kije postal državni prvak v gorski vožnji in osvojil slovenski pokal v disciplini cross country.
Košarka
Pomursko regijo predstavljata v najvišjem tekmovalnem razredu ženska ekipa Pomurja Skinyja iz Murske Sobote in moška ekipa Radenske iz Radenec. Pomurje Skiny, ki nastopa s pomlajeno ekipo v prvi državni ligi, je zasedlo sedmo mesto in bo igralo kvalifikacije za obstanek v prvi ligi, Radenčani pa prvič tekmujejo v 1. B-ligi in si želijo obstanek v ligi. Članica Pomurja Skinyja Daliborka Jocič je nastopila v slovenski mladinski repre-zenatnci, ki je v Murski Soboti igrala kvalifikacije za evropsko mladinsko prvenstvo. Zelo uspešno pa delajo z mladimi selekcijami v košarkarskem klubu Creativ iz Murske Sobote.
Letalstvo
Soboški aeroklub, ki je v letu 1997 praznoval 50-letni-co delovanja, je bil organizator tretjega državnega prvenstva v akrobatskem letenju z mednarodno udeležbo AKRO ’97. Na njem seje predvsem izkazal njihov član Peter Podlunšek, saj je postal dvakratni državni prvak.
Zmagal je v kategoriji sportsman in v kategoriji interme-diate. Skupaj s klubskim kolegom Igorjem Zrinskim pa je zmagal tudi na mednarodnem akrobatskem letenju na Češkem.
Modelarstvo
Med modelarji soboškega aerokluba, ki so se uveljavili na državnem prvenstvu in mednarodnih tekmovanjih, je bil najuspešnejši Sašo Sinic, ki je v kategoriji prostole-tečih modelov s premerom kril 2,40 m'na državnem prvenstvu zasedel prvo mesto in postal državni prvak.
Motokros
Avto-moto društvo Štefana Kovača iz Murske Sobote in Mototouring klub Radenci sta se v letu 1997 uveljavila kot odlična organizatorja državnih prvenstev. Med posamezniki je bil najuspešnejši Radenčan Marko Jaušovec, kije v kategoriji do 125 ccm zasedel tretje mesto.
Mali nogomet
Je športna panoga, ki je v Pomurju zelo razširjena in dosega pravo množičnost. V letu 1997 pa so v prvi državni ligi nastopali nogometaši Interier-Meteorplasta iz Ljutomera in zasedli deveto, predzadnje mesto.
Namizni tenis
V prvi državni namiznoteniški ligi zastopata Pomurje ekipi NTK Moravske Toplice Sobota iz Murske Sobote in Radgona. Obe sta v slovenskem vrhu in sodelujeta na evropskem pokalnem tekmovanju. Med posamezniki je dosegel v letu 1997 največ član Radgone Štefan Kovač, saj je drugič postal državni članski prvak in sodeloval na svetovenm prvenstvu v Angliji. V drugi državni ligi uspešno sodeluje druga ekipa Moravskih Toplic Sobote, v tretji državni ligi pa prvič nastopajo Puconci, ki so po jesenskem delu prvenstva na prvem mestu.
Nogomet
Prekmurje sta v letu 1997 v prvi državni ligi zastopali moštvi soboške Mure in beltinskega Potrošnika. V drugi državni ligi tekmuje lendavska Nafta, v tretji ligi pa nastopajo Bakovci, Črenšovci, Odranci, Goričanka iz Rogašo-vec, Turnišče in Variš iz Lakoša. Največji uspeh so dosegli nogometaši Mure, ki so postali jesenski prvaki s prednostjo 7 točk, hkrati pa so se uvrstiji v polfinale slovenskega pokala. Potrošnik iz Beltinec, ki se bori ža ohranitev statusa prvoligaša, pa je dobil v letu 1997 nove tribune, ki so ene najlepših v Sloveniji. Lendavska Nafta je po jesenskem delu prvenstva na sredini lestvici, spomladi pa želi to uvrstitev popraviti. V tretji državni nogometni ligi se kar štiri prekmurska moštva Bakovci, Črenšovci, Goričanka in Odranci potegujejo za vrh lestvice. Pomurski nogometni delavci opravljajo tudi pomembne funkcije pri NZS, saj je Tugomir Frajman podpredsednik, Danilo
Kacijan in Branko Gros sta člana IO NZS, Vladimir Škof pa predsednik NO NZS. Slednji je tudi prejel najvišje priznanje, postal je častni član NZS. Plakete NZS pa so dobili: Karel Horvat, Mirko Babič, Jože Čer-pnjak, Matija Žižek, Alojz Flegar, Alojz Štefanec, NK Ljutomer in NK Dobrovnik.
Odbojka
Pomurje ima v slovenskem odbojkarskem prostoru močno zastopstvo. V letu 1997 so v najkakovostnejšem razredu tekmovale tri ekipe: odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote ter odbojkarice Sobote in Ljutomera Zavarovalnice Maribor, v drugem kakovostnem razredu nastopajo odbojkarji Ljutomera, v tretji državni ligi pa odbojkarji Beltinec ter odbojkarice Puconec in Radenec. Največji uspeh doslej so dosegle odbojkarice Sobote, ki so zasedle v L A-ligi tretje mesto in se uvrstile v polfinale v slovenskega pokala.
Plavanje
Plavanje kot tekmovalni šport v pokrajini ob reki Muri sicer ni razvito kot nekateri drugi športi, v letu 1997 pa je naredila pravi podvig devetletna Sendi Lešnjak iz Lendave, ki je na državnem prvenstvu osvojila kar pet državnih naslovov.
Rokoborba
Soboški rokoborski klub, kije v letu 1997 proslavil 20-letnico delovanja, je najuspešnejši v Sloveniji. Sobočani so namreč postali državni ekipni prvaki, v svojih vrstah pa imajo tudi številne državne prvake v posameznih kategorijah. Svoj največji uspeh je klub dosegel prav v jubilejnem letu na sredozemskih igrah v Bariju v Italiji, kjer je Rade Bačič v kategoriji do 69 kilogramov zasedel tretje mesto in dobil bronasto medaljo, ki je prva slovenska medalja. Mitko Nasevski je bil v kategoriji do 63 kg tretji. Na sredozemskih igrah sta se uveljavila tudi Stanko Šernek in Vitomir Kranjc, kjer sta tudi pridobila naziv mednarodnega sodnika prve kategorije. Zelo uspešno delajo tudi v Rokoborskem klubu Mlekopromet iz
Ljutomera, kjer se prav tako ponašajo s številnimi državnimi naslovi.
Rokomet
V drugi državni moški rokometni ligi nastopa kar pet moštev: Pomurka iz Bakovec, Polet iz Murske Sobote ter Krog, Radgona in Razkrižje, kar je največ doslej. V drugi državni ženski rokometni ligi pa tekmuje ekipa Mobixa iz Črenšovec. V letu 1997 so bili najuspešnejši rokometaši Pomurke iz Bakovec, ki so osvojili naslov jesenskega prvaka.
Rolanje
V zadnjem obdobju se je tudi v Pomurju zelo razvilo hitrostno rolanje. Za razvoj mladih tekmovalcev in tekmovalk predvsem skrbita Roler klub Murska Sobota in ŠD Dokonča Lendava. V svojih vrstah imata več državnih prvakov in prvakinj. Nekateri med njimi se ponašajo celo z dvema državnima naslova, kot na primer Lučka Cvetko in Jasna Šantavec, članici Roler kluba Murska Sobota.
Spidvej
S spidvejom se v Pomurju ukvarja edini klub Speed-way team Lendava, ki je v letu 1997 nastopal na državnem prvenstvu in drugih tekmovanjih s tremi tekmovalci: Jožetom Korenom, Alešem Majhnom in Sinišo Jambrošičem. V svojih vrstah pa ima tudi mlada naraščajnika Kristjana Flaca in Želja Sokeja. Najuspešnejši je bil Jožef Koren, ki se je uspešno kosal z najboljšimi spidvejisti v Sloveniji.
Strelstvo
Strelski šport je v Pomurju zelo razvit, saj v prvi državni ligi uspešno tekmujejo kar štiri strelske družine: Ljutomer, Štefana Kovača Turnišče, Kolomana Flisarja Tišina in Janka Jurkoviča Videm. V drugi ligi nastopata strelski družini Radgona in MI Pomurka iz Murske Sobote. Več ekip pa tekmuje tudi v tretji državni ligi. Pomurski strelci so se uveljavili tudi na drugih tekmovanjih doma in v tujini. Največ sta dosegla državna reprezentanta Manuela Rudolf iz Ljutomera in Robi Markoja iz Turnišča, ki sodi prav v slovenski vrh. Primat v slovenskem prostoru pa imajo tudi strelci SD Štefana Kovača Trap iz Murske Sobote tako v ekipni kot posamični konkurenci v streljanju na glinaste golobe. Najuspešnejši med njimi je bil Boštjan Maček iz Bodonec, ki je bil zmagovalec slovenskega pokala, državnega lovskega prvenstva, v prvi državni ligi pa je bil drugi. Sodeloval je na evropskem prvenstvu v Helsinkih in zasedel deveto mesto, na tekmovanju za svetovni pokal v Nikoziji in na svetovnem prvenstvu v Peruju. Izkazal se je tudi Dejan Gomboc, ki je bil v mladinski vrsti najboljši strelec in rekorder, za kar je dobil plaketo Strelske zveze Slovenije. Med invalidnimi strelci in strelkami seje izkazala Jožica Verbančič, članica SD Varstroj iz Ledave, saj je osvojila
naslov državne prvakinje, hkrati pa jo je Zveza za šport invalidov Slovenije razglasila za športnico leta. Visoki priznanji Strelske zveze Slovenije sta dobila tudi Alojz Slanič iz Gornje Radgona - zlato plaketo - in Franc Ščančar iz Murske Sobote - srebrno plaketo.
Šah_____________________________
Člani šahovskega društva Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote so bili najuspešnejše pomursko društvo v letu 1997, saj so se ponovno uvrstili v super ligo. Kot državni prvaki pa so sodelovali na turnirju državnih prvakov v Londonu in premagali prvaka Irske. Na koncu so zasedli sedmo mesto.
Drugo najboljše pomursko šahovsko društvo je bila Ro-kada iz Lendave, ki je v prvi ligi zasedla drugo mesto. Med ženskami se je izkazala Tanja Štumberger, članica Belega grada Črenšovci, saj je postala državna mladinska prvakinja do 20 let in se udeležila svetovnega prvenstva na Poljskem in kot mojstrska kandidatka osvojila 5,5 točke.
Športni ribolov
V letu 1997 seje od pomurskih športnih ribičev najbolje uveljavil državni reprezentant Boštjan Ovsenjak iz Ribiške družine Murska Sobota. Za uspešen nastop v reprezentanci je dobil bronasti znak olimpijskega komi-teja.
Tekwendo
Tekwendo klub Meteor iz Črenšovec ima nekaj odličnih tekmovalcev, ki so se uveljavili v letu 1997. Najuspešnejši je bil Gorazd Horvat, ki je postal državni prvak in sodeloval na evropskem prvenstvu v Turčiji in v svoji kategoriji zasedel deseto mesto.
Tenis
Teniški klub Murska Sobota je bil tretjič organizator teniškega turnirja Slovenski satelit. Med 32 tekmovalci je med posamezniki nastopil tudi najboljši pomurski igrala-lec Peter Škraban, v dvojicah pa sta igrala Peter Škraban in Aleš Čerpnjak. Zmagovalec turnirja je bil Mariborčan Iztok Božič.
Zmajarstvo
Na državnem prvenstvu v Ajdovščini v letenju z motornimi zmaji je član Mavrice iz Lendave
Tomaž Gajser zasedel drugo mesto in postal državni podprvak. Na prvem mednarodnem tekmovanju v letenju z motornimi zmaji in ultralahkimi letali v Nagyka-nizsi na Madžarskem sta se izkazala Tomaž Gajser (Mavrica) in Jože Gajser (Prlek), saj sta med dvosedi zasedla prvo mesto.	Feri Maučec
Iz naših krajev
vestnik, 8. januar 1998
Prejeli smo
Požar na Pogledu
Ljudska ustvaijalnost
Njene pesmi, njen zaklad
Zapleti s policijskim zapisnikom
V 47. številki smo objavili poročilo z obiska na Pogledu na Apaškem polju, kjer je ostalo 24. oktobra zaradi požara 14 ljudi brez strehe. Zapisali smo tudi, da sta potekla od požara (do dneva novinarjeva obiska) dva tedna, vendar od zavarovalnice Prima še niso dobili niti tolarja. Oškodovanka Zlata Marija Oman je imela namreč hišo zavarovano.
Zavarovalnica pojasnjuje:
»Do škodnega dogodka je prišlo 24. 10. 1997 ob 21.40. Dne 27. 10. 1997 smo po faksu prejeli prijavo škode. Še istega dne sije g. Kokalj, vodja oddelka za likvidacijo škod, ogledal kraj škode ter se zaradi večjega obsega škode s stranko dogovoril, da bo škodo naslednji dan (28. 10. 1997) ocenil sodni cenilec.
Dne 28. 10. 1997 smo si z izvedencem ogledali kraj škode še enkrat. Takrat smo zavarovanki povedali, da če želi, lahko začne s sanacijo škode. Hkrati ji je bil pojasnjen postopek izplačila nadomestila škode - zavarovalnica ne sme izplačati nadomestila pred prejemom policijskega zapisnika, ki ga lahko prejmemo samo od tožilstva, zaradi internih predpisov policije pa nikoli neposredno od njih. Glede na to, da smo dobili na policijski postaji informacijo, da so zapisnik poslali na tožilstvo dne 5.11. 1997, smo dne 6. 11. 1997 odšli na tožilstvo, vendar zapisnika tam še ni bilo.
Ves ta čas, vse do 11. 11. 1997, ko smo policijski zapisnik prejeli, smo še večkrat klicali tožilstvo v Murski Soboti, da bi preverili, ali je le-ta že prispel. Ker so nam na Uradu kriminalistične službe v Murski Soboti zagotavljali, da so zapisnik že poslali na tožilstvo - tam pa ga ni bilo -, smo na tožilstvu prosili, naj ponovno pregledajo prejeto pošto. Po temeljitem iskanju so nam povedali, da ni mogoče, da bi policijski zapisnik prispel na tožilstvo dne 6. 11. 1997, kot so nam zatrdili na policijski postaji, saj se njihov kurir na tožilstvu ni oglasil že 6 dni. Zaradi tega smo isti dan (11. 11. 1997) poklicali policijsko postajo in jih seznanili z informacijo, ki smo jo prejeli na tožilstvu. Ker je gospa na nasprotni strani še vedno vztrajala, daje bil policijski zapisnik že poslan, smo zahtevali, naj nas vežejo v vložišče. Tam pa smo po krajšem čakanju izvedeli, da je zapisnik le pri njih. Ker so nam zagotovili, da bo zapisnik v pol ure na tožilstvu, smo se takoj odpravili osebno iz Maribora, da bi lahko čimprej nadaljevali postopek.
O tem, da smo policijski zapisnik prejeli in da bomo akontacijo nadomestila škode v višini 1.500.000 SIT nakazali na tekoči račun zavarovanke, smo zavarovanko obvestili še isti dan 11. 11. 1997.
Akontacija je bila nakazana 13. 11. 1997.«
PRIMA, d. d.
Telefonske kable polagajo v zemljo
Na območju KS Cerkvenjak bo imelo letos telefonske priključke 95 odstotkov gospodinjstev
Območje cerkvenjaške krajevne skupnosti je komunalno dokaj dobro opremljeno. Zdaj polagajo delavci pošte telefonske priključke. Kabli, ki so bili doslej napeljani po zraku, so bili izpostavljeni neurjem, zmrzali, hudi poletni vročini in vse to je slabo vplivalo na njihovo obstojnost. Dejstvo je tudi, da so doslej dajali pokrajini številni telefonski drogovi in čez hrib ter dol razvlečeni kabli kaj čuden, nenaraven videz.
S tovrstno telefonsko napeljavo seje povečalo tudi število novih telefonskih naročnikov. Letos bo imelo to pomebno vez s svetom že okoli 95 odstotkov tukajšnjega prebivalstva. F. Š.
Naj... v Dokležovju
Turistično društvo Zvonček Dokležovje je letos prvič pripravilo ocenjevanje ulic in hiš. Odločitev o izboru je bila precej težka.
Ocenjevalna komisija je štela 13 članov (iz vsake ulice po eden), svoje delo pa je opravljala od maja do oktobra. Tako so posebej opazovali in ocenjevali urejenost celotne ulice - zelenice, okolica hiš, okenske in balkonske rože idr. Za naj... domačijo so veljali isti kriteriji. V širši izbor jih je prišlo 10, nato so izbrali 4, nazadnje pa so se odločili, da podelijo.
naziv naj... kmetija Ošlajevim iz Nove ulice. Za najlepše urejeno ulico pa so razglasili Sončno ulico. Ob koncu akcije so pripravili krajšo slovesnost, na kateri so družini Ošlaj podelili priznanje, v »nagrajeni« ulici pa so postavili lično izdelano tablo z napisom Naj... ulica ’97. Z ocenjevanjem ulic in domačij bodo nadaljevali tudi v letu 1998.
SREČKO HORVAT
Nad zaselkom Jamna blizu Sv. Jurija ob Ščavnici je z grmovjem in gozdom zaraščeno območje, ki mu domačini pravijo Jamnička šuma.
V Jamničkih šumah izvira zdravilna Legrarca
Potok, ki nikoli ne zamrzne in presahne
Tukaj je zdravilni vrelec Legrarca. Pred prvo svetovno vojno je uporabljal to vodo za zdravljenje želodčnih bolezni zdravnik iz Križevec pri Ljutomeru. Že v času Avstro-Ogrske je namreč dal to vodo neki zdravnik v analizo v avstrijski Gradec. Leta 1992 je proučil njene sestavine tudi Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
Kemična analiza je pokazala, da vsebuje zelo malo nitratov in je zelo primerna za pitje. Okoli sto bližnjih domačij ima od tukaj napeljan vodovod.
Voda iz vrelca Legrarca se izliva v bližnji potok Sivjak in v njem nikoli ne zamrzne. Tukajšnji prebivalci vedo povedati, da voda ni zamrznila niti pri -28 stopinjah
Danica Elbi se je razkrila
To so pesmi mojega srca, / v teh vrsticah vsakdo me lahko spozna, / v verzih življenje moje je in smeh, / zapisano trpljenje in ljubezni greh. // V pesmih teh so želje in priznanje, / vse krivice in vse sanje, / vsa hrepenenja po nečem, / kar mnogokrat nedosegljivo je ljudem. // Ne vem, kaj naj vam še povem; / v njih sem skrita takšna, kakršna sem, / in kadar knjigo to odprem, / takrat se pokažem vsem.
Danica Elbi iz Trstenika pri Benediktu v Slovenskih goricah se je »razkrila« v tej predstavitveni pesmi, še bolj pa v drugih svoji pesmih. Pred kratkim sta namreč Kulturno- prosvetno društvo Benedikt in Krajevna skupnost Benedikt izdala v nakladi 500 izvodov njen pesniški prvenec Moje pesmi, moj zaklad.
V knjižici, ki so jo predstavili na Čolnikovih dnevih pri Benediktu, je 70 pesmi, ki so razporejene pod poglavja: L Moje pesmi, moj zaklad, II. Elrepenenje, ljubezen, trpljenje, III. Sini moji, moji otroci, IV.Vera, upanje, Iju-
ŠTEFAN SOBOČAN
Besedilo in foto: M. JERŠE
Z VLAKCEM OKROG GRADU - Ob sodelovanju Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota in Društva prijateljev mladine Murska Sobota je soboška mestna občina organizirala prireditve z naslovom Veseli december.
V pravljični deželi v grajskem drevoredu so najmlajši lahko med drugim pričakali tudi dedka Mraza s spremstvom. Ob tej priložnosti so si lahko ogledali tudi predstavo otroškega pouličnega gledališča dramske šole Bariče Blenkuš iz Ljubljane Dnevno in nočno kraljestvo. Najbolj pa so se razveselili novega otroškega vlakca, ki je v prazničnih dneh vozil okrog gradu v Murski Soboti. Za prijetne vožnje je poskrbela mestna občina, kar se je pokazalo kot nadvse uspešna poteza, saj so bile klopce vlakca stalno zasedene do zadnjega kotička, pa še vožnja za malčke je bila zastonj.
Celzija. Takrat se je iz nje dvigala para. Poleti pa je ta voda prijetno hladna in nikoli ne presahne.
Potok Sivjak izvira pod Ženi-kom in je zelo vodnat. Ljudje pravijo, da se voda zbira iz 99 vrelcev. Dolg je vsega štiri kilometre in na njem so včasih mleli Švar-čev, Kocbekov (graščinski, kjer je danes oljarna) in Lančičev mlin.
F. Š.
bežen ..., V. Benedikt v Slovenskih goricah, VI. Življenje ni praznik, pa je, VII. Dediščina mojim otrokom.
Boža Volf, kije Daničine pesmi lektorirala, je v uvodu knjižice med drugim zapisala, da si je pesnica dlje časa želela, da bi izdala pesmi, a ni nikdar glasno spregovorila o svojih tihih, skritih vzdihih svojega srca. Prepustila se je usodi, času in ljudem, ki so verjeli vanjo in v mehko božajoče besede njenih pesmi. »Kdor Danico pozna kot pesnico, ve, da so vse njene pesmi izrazito čustveno obarvane, preproste v besedi in
Slovenske gorice
Obnova vodovodnega omrežja
Prebivalstvo Slovenskih goric si je v zadnjih desetletjih napeljalo vodo iz mariborskega in ptujskega vodovodnega zajetja. Ponekod so prejšnje manjše lokalne vodovode povezali z večjima omrežjema, ki dajeta dovolj vode tudi v sušnih obdobjih. Ugotovili so tudi, da so
začele prvotno položene vodovodne cevi puščati velike količine vode in jih zdaj nadomeščajo z novimi.
S polaganjem vodovodnih cevi so končali pri Sv. Trojici in v nekaterih drugih krajih. Tjakaj teče pitna voda iz Maribora, območje krajevne skupnosti Cerkvenjak pa napaja ptujski vodovod. Njihovo omrežje je staro trideset let in ne vzdrži sedanjih vodnih pritiskov, zato
slogu in realistično prepletene v doživljanju sveta, kakor gaje sama občutila, ko je kot edini otrok Pavle in Alojza Vrbaniča po petih mesecih življenja ostala sama brez mame, saj ji je umrla, in očeta, ki ni bil sposoben skrbeti za dojenčka. K sebi sta jo vzela njena botra Silva in Hendrih Špindler iz Obrata 13 in ji ponudila varno zavetje ... Šolala seje na OŠ Benedikt in preživljala brezskrbne dni s svojimi vrstniki. Rada se spominja svojih začetkov pesništva. Ob večerih, v samoti so nastajale kratke pesmice, ki jih je sramežljivo skrivala pred radovednimi očmi... Ko je postala zaljubljeno dekle, so pesmi znova privrele iz njenih globin.«
Danes menda ni Benedičana in ne okoličana, ki ne bi poznal ljudske pesnice Danice Elbi. Zdaj, ko je izšla njena zbirka, pa ljudje pridno prebirajo verze mlajše žene, matere treh sinov, ki je pol-
prihaja do številnih napak in dragih popravil. Šele pred nekaj leti so svoj krajevni vodovod preklopili na ptujskega in tukaj položene cevi vzdržijo manjši pritisk. Cerkvenjaška KS pripravlja načrte za obnovo omrežja, za kar bodo dobili denar iz občinskega proračuna,
no zaposlena na kmetiji in v gospodinjstvu, najde pa tudi čas in se posveti svojemu duhovnemu ustvarjanju. Seveda si Danica ne dela utvar, da je »izpiljena« pesnica. Tudi izdajatelj knjižice njenih pesmi pravi, daje ljudska pesnica. Sicer pa naj govorijo odlomki iz nekaterih njenih stihov!
VETER. Veter nosi pesmi moje, / pesmi mojega srca, / v njih je skrito hrepenenje, / v njih je tisoče želja..
LJUBILA BI TE. Ljubila bi te, če bi te sedaj imela, / prav nežno se k tebi bi prižela, / s poljubi strasti bi te grela, / od sreče vriskala bi, pela.
ZAKAJ PUSTIŠ? Zakaj pustiš me, da trpim? / Zakaj želiš, da hrepenim? / Mar ti vseeno je, če si želim, / da se v objemu tvojem izgubim.
KO SE VZBUDI ŽIVLJENJE V meni se življenje je vzbudilo, / v telesu se to majhno bitje premaknilo, / ki mi polepšalo dam. / Zdaj vem - na ta gib nisem čakala zaman.
LETO, KI PRIHAJA. Česa si v letu, ki prihaja, želimo? / Saj res, le po čem v novem spet hrepenimo? / Po zdravju, ljubezni in sreči, / po razumevanju in po roki ljubeči.
ZEMLJA. Zemlja, ti mati tisočerih sadov, / ti si zgodovina neštetih rodov, / iz tebe je vzklilo veliko semen, / ti si stvaritev in blagor življenj. // Ti si nam kot zibka, ko se rodimo, / vir hrane, pijače, ko leta živimo, / res je, da delamo in trpimo / do dneva, ko zasluženi počitek dobimo.
STARI VODNJAK. - Na hribu stari vodnjak sameva, / pa vendar sam on nikdar ni, / saj skozi njega se pretakajo / življenja vodni biseri.
PESMI MOJE. Svojim sinovom jih bom poklonila, / kot dediščino jim bom zapustila, / da ponosni rekli bodo lahko: / »Veste, te pesmi moje mame so!«
Prebivalci KS Benedikt v Slovenskih goricah so ponosni na kmečko ženo, ki fizično dela in
duhovno ustvarja v zgornjem d®’ lu Trstenika, tam, kjer rastejo tudi trte. Seveda tudi ljudska pesnica Danica Elbi ni mogla, da jim ne bi zapela: Kjer dedek je vsadil trto kvintona, / po očetu tam raste zdaj vrsta šipona, /a le nekaj korakov naprej, / sin vsadil rumeni muškate je, poglej!

stroške za nove vodovodne priključke pa bodo poravnala posamezna gospodinjstva. Na obnovitev čaka okoli dvajset kilometrov omrežja.
F. Š.
BRATONCI - Ob — 100. obletnici kapele so se v tem kraju odločili zgraditi novo. Zanjo bodo potrebovali 1 j milijonov tolarjev. Ker gre za pomemben sakralni objekt, pričakujejo, da bo svoj delež primaknila tudi beltinska občina. M. J.
vestnik, 8. januar 1998
fz naših krajev
15
Naše usode
Iz blata v svet, po asfaltu domov
Jože Kraner z ženo se je po 35 letih vrnil iz Kranja v Smolince, otroka sta ostala na Gorenjskem, kjer sta bila rojena
Življenje mnogih naših ljudi na obeh bregovih reke Mure je bilo in je podobno. Kot ptice selivke so. Odhajajo in se vračajo. Vleče jih domov na očetovino. Dogaja pa se, da novi rodovi ostajajo tam, kjer so bili rojeni. Jože Kraner iz Smolinec je 35 let živel v Kranju, zdaj pa že dve leti živi z ženo na rojstni grudi. Hčerka in sin sta ostala na Gorenjskem, kjer sta se rodila.
V Kranerjevi družini je bilo več otrok. V otroštvu so otroci pasli živino, trgali hlače po klopeh ce-rkvenjaške osnovne šole in potem je napočil čas odločitve. V domačem kraju ni bilo možnosti za učenje obrti, za obiskovanje industrijske šole za nadaljnje izobraževanje. In deček seje odpravil peš po blatni cesti v beli svet. V Kranju je postal gradbeni tehnik in delal precej časa kot eden vodilnih pri tamkajšnjem gradbenem podjetju. Zadnjih deset let je bil uspešen samostojni obrtnik.
V Kranju se je poročil z rojakinjo, kije delala vse do upokojitve v tamkajšnji Iskri. Rodila sta se jima hčerka in sin. In zgodilo se je, daje ostala domačija v Smolin-cih prazna. Bratje in sestre so se odločili, da bo glavni dedič Jože. Sprejel je izziv. V rojstni vasi je zgradil novo hišo in zdaj z ženo že dve leti živita v njej.
Hčerki je 33 let in ima v Kranju zasebno šolo tujih jezikov, 27-letni sin pa dela kot ekonomist pri ljubljanskem podjetju Avtoccomorce. V Kranju imata vsak svoje stanovanje, starša pa večkrat obiščeta in s seboj pripeljeta še prijatelje, ki se čudijo, kako lepo je v Slovenskih gori-
Silvestrovanje na prostem
Po mnenju mnogih Sobočanov je bilo tokratno silvestrovanje enkratno.
Po štirih letih so si v Murski Soboti znova omislili silvestrovanje na prostem. Najdaljšo noč so na ta način preživeli mnogi prebivalci Murske Sobote, ki so lahko uživali ob zvokih žive glasbe skupine Varašanci iz Turnišča. Ob tej priložnosti je množici, zbrani na parkirišču pred zgradbo Pomurske banke
K vedrejšemu razpoloženju je prispeval tudi ognjemet. Foto: M. JERŠE
cah. Predvsem gostoljubnost jim je všeč. Sin pleše v folklorni skupini in včasih se pripelje druščina celo s posebnim avtobusom. In ob odhodu poreko, da se bodo ponovno vrnili.
Danes vodi v Smolince asfalti
Jože Kraner se je po mnogih letih gorice. Foto: F. Š.
rana cesta. V hiši sta vodovod in telefon, da elektrike niti ne omenjamo. Jože se danes z nasmehom spominja nekdanjih mizer-nih časov. Tukajšnja raja je cvo-
na Trgu zmage, zaželel vse najboljše v novem letu 1998 mestni župan Anton Slavic. Prava paša za oči je bil spektakularni ognjemet, ki ga je omogočila Zavarovalnica Triglav. Pod velikimi šotori pa je bila ponudba hrane in pijače domačih gostincev.	,
M. JERSE
kala po blatu, pila nezdravo vodo, si svetila z zakajenimi, smrdečimi petrolejkami, se ubadala z nesnago, revščino.
Leta 1970 si je kupil Jože prvi avtomobil. Zgladil je novega lepotca, da se je svetil in v pločevini videl lastno podobo. To je bil fiat 1300, ki so ga v tistih časih premogli redki. Praznično jutro je bilo, ko je ponosno sedel za volan, prisedla je žena, zadaj sta se smehljala otroka. Gore nad Kamnikom so se kopale v jutranjem soncu. Storžič se je samozavestno oziral proti nebu, srkal blagodati poletnega sonca.
Otroka sta radovedno pasla oči po malo znani pokrajini, star-
življenja v Kranju vrnil v Slovenske
ša pa sta se vedno bolj utapljala v spominih, kajti bližala sta se rojstnim Slovenskim goricam. Na Jožetovi domačiji v Smolincih je družina preživela nekaj lepih dni
MURSKA SOBOTA — - Za člane sveta območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti so bili imenovani Brigita Perhavec, Miran Žilavec in Marjan Farič. M. J.
— MURSKA SOBOTA —J - Na ploščadi pred hotelom Zvezda je turistično društvo organiziralo manjši sejem z božično-novo-letno ponudbo. Ponujali so najrazličnejše okraske, cvetlične izdelke, suho sadje, sladkarije, otroške tekstilne izdelke in drugo. M. J.
— MURSKA SOBO-— TA - Svetniki mestne občine so dali pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Štefana Har-kaia za ravnatelja Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole Murska Sobota. M. J.
in potem se je vlilo z neba in prej suha ilovna cesta se je napila deževnice, da je vzkipela kot testo pred peko kmečkega kruha.
V Kranju je starša čakalo delo, otroka šola. Jože je z zanosom »odšofiral« proti vaški cesti in potem je vozilo kmalu obstalo, kolesa so se vrtela po mastni ilovici in se vedno bolj pogrezala. Fiat je imel pogon zadaj, motor spredaj in ni in ni šlo naprej. Otroka sta se smejala, uživala v dogodku dneva, mama je vzdihovala, oče je tiho nekaj mrmral in iskal rešitev. To je bila volovska vprega, ki je potem vlekla avtomobil po blatni cesti štiri kilometre daleč; vse tja do glavne makadamske ceste. »Žlaki« na cesti so bili ponekod tako globoki, da sta še vola komaj zmagovala blatne globeli.
Tako je bilo nekoč. Ždaj je na tej cesti asfalt. Življenje se je povsem spremenilo. In tukaj je sveži zrak ter življenje teče bolj umirjeno kot v industrijskih središčih. Toda pride čas, ko se Kra-narjeva zamislita. Oči se jima komaj sluteno rose. Tam daleč vstran sta otroka, tam so dolgoletni prijatelji. In zapreti je potrebno predalčke nostalgije ter živeti naprej. V Slovenskih goricah sta si našla nove prijatelje, obudila vezi z nekdanjimi prijatelji ter znanci, pri roki pa je telefon, da so vezi med rodovi dovolj pogoste.
Gospod Jože Kraner je zdaj uspešen tajnik Krajevne skupnosti Cerkvenjak in je srečen, da se mu je želja po vrnitvi v domači kraj uresničila. Zaskrbljen pa je, ker je tukajšnja posest skromno cenjena. Za v Kranju prodano montažno garažo je dobil toliko, za kolikor je bilo na tem območju nedavno prodano posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem.
FRANČEK ŠTEFANEC
MURSKA SOBOTA — - V letu 1998 bo znašala vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v mestni občini 0,076 tolarja za kvadratni meter pozidane površine. Tako so odločili na zadnji seji mestnega sveta. M. J.
BELTINCI - Za gra----- dnjo obrtne cone je v okviru sredstev za razvoj go-spodarskih dejavnosti v razvojnem skladu beltinske občine predvidenih 18 milijonov tolarjev. M. J.
Sožitje v Cerkvenjaku
Nad razpotjem cest, ki iz Cerkvenjaka peljeta proti Oseku in desno proti Gornji Radgoni ter Sv. Juriju ob Ščavnici, se lepo ujemata starožitna kapelica in sodoben gasilski dom. Kapelica je posvečena sv. Janezu Nepo-muku in je bila postavljena leta 1732. Ko so pred leti to križišče širili, so znamenje nekoliko prestavili. Za ohranitev prvobitne
Včeraj in danes sta si v Cerkvenjaku prijazno podala roke. Foto: F. Š.
TURNIŠČE - Kulturno-umetniško društvo Štefana Raja iz Tur-nišča je organiziralo glasbeni koncert, na katerem so se predstavili domači glasbeniki: Vinogradniško-sadjarski oktet, Matej in Filip Pucko, ansambel Bodočnost, Avgust Černi in Štefan Tratnjek, Pet plus, Horizont, Klas, Mavrica, Varašanci... Nastopila je tudi domača folklorna skupina. Petje, igranje in plesanje je trajalo dobri dve uri. Zamisel o koncertu je pozdravil župan Jože Kocet. (J. Ž.) ---- VELIKI BREBROVNIK - Najstarejša občanka KS Miklavž je  Elizabeta Fekonja iz Velikega Brebrovnika, saj je sredi decembra praznovala 95. rojstni dan. Predstavniki KS sojo pred kratkim obiskali na domu, izročili darila in čestitali ženski, ki se glede na svojo starost še kar dobro drži. (Š. S.)
BRATONCI - V Bratoncih bodo letos obnavljali kapelo,  zgrajeno pred 100 leti. Predračunska vrednost načrtovanih del je 17.000.000 tolarjev. Računajo seveda, da bo kaj denarja primaknila tudi Občina Beltinci, veliko pa najbrž ne, saj pa je s proračunom predvidela za sakralne objelte le 2.000.000 tolarjev. (J. Ž.)
GORNJA RADGONA - Pred 50 leti so zgradili v Gornji Radgoni  dom kulture in v njem uredili tudi dvorano za filmske predstave. S prihodom televizije se je število obiskovalcev močno skrčilo, v zadnjem času pa ljudje spet vse bolj hodijo v kino. Tako so jih v zadnjem tednu našteli 1.500. Ker so pred kratkim obnovili ozvočenje, kar je stalo 45.000 mark, pričakujejo, da bo poslej obisk še boljši. (F. KI.)
CEZANJEVCI - Stanko Pušenjak se je po vrnitvi s tujine nekaj  časa ukvarjal s prodajo kmetijskij strojev in prevozništvom, v novejšem času pa ima trgovino z reprodukcijskim materialom in špecerijo ter živili; odkupuje pa tudi živino. V firmi so zaposleni tudi žena, hčerka in sin. Slednji je prevoznik živine in trgovec. Stanko Pušenjak je aktiven v KS. Izkazal se je pri gradnji mrliške vežice, je podpornik PGD, sploh pa rad pomaga ljudem v težavah. (J. M. ml.) ---- GORNJA RADGONA - V Domu dr. Antona Trstenjaka je bila  tako imenovana skavtska delavnica, v kateri je izmenjaje sodelo-
valo 120 skavtov. Izdelovali so adventne venčke, voščilnice in tudi
izdelke iz slame, pri čemer sta pomagali in svetovali znani mojstrici slamnatih izdelkov Brigita Smodiš in Rozalija Jakob iz Lipovec. V Trstenjakovem domu pa je bila tudi glasbena delavnica. Radgonski župnik in dekan Andrej Zrim je povedal, da je v domu vselej živo, dasiravno se mladi srečujejo, učijo in tudi zabavajo - pod nadzor-
stvom. (L. Kr.)
FILOVCI - V Filovcih so obnovili vaško-gasilski dom, česar so  veseli tudi otroci, saj je v tem objektu tudi vrtec. Le-ti so pridobili novo igralnico in posodobljeno kuhinjo. V domu pa so obnovili tudi kulturno dvorano, prostore KS, gasilcev in turističnega društva. Celotna obnova vaško gasilskega doma je stala 70.000.000 tolarjev. (J. Ž.)
APAČE - December je bil v znamenju več prireditev. Začelo se  je z miklavževanjem, 21. decembra pa je bila v kulturni dvorani
prireditev Zapojmo novorojenemu božjemu dedetu. Nastopili so: otroški in mladinski ter »odrasli« pevski zbor. Dvorana je bila okrašena s cvetličnimi aranžmaji v obliki betlehemske zvezde. To so pozneje razstavili in cvetje podarili ljudem, za katere so menili, da bodo v prazničnih dneh osamljeni. (B. M.)
GANČANI - Tudi v lanskem decembru so imeli v Gančanih  predbožični koncert na prostem - pred božičnim drevesom. Tokrat so se moškemu pevskemu zboru pridružile ljudske pevke, skavti pa so prinesli betlehemsko lučko miru in uprizorili žive jaslice. (T. H.) h CVEN - Do prihodnjega šolskega leta bodo na Cvenu skušali  zgraditi in opremiti nov otroški vrtec, posodobili pa bodo tudi šolsko stavbo in uredili okolico. Za ta dela je ljutomerska občina zagotovila 75.000.000 tolarjev. (G. G.)
LENDAVA - V okviru kulturnega društva Lendava deluje gleda- liška skupina, ki si je nadela ime La Luna. Gre za »otroško gledališče«, ki je naštudiralo že tri odrska dela. Z igrico Žive igrače so se predstavili na Linhartovem srečanju, na območju UE Lendava pa so jo uprizorili kar dvajsetkrat. Tudi s fantastično kmedijo Čudežni kamen, ki so jo naštudirali proti koncu lanskega leta, uspešno gostujejo. (J. Ž.)
—”1 KAPELA - Na območju Radgonsko-Kapelskih goric je okrog  1.000 hektarjev vinogradov, od tega 300 hektarjev v lasti podjetja Radgonske gorice in 165 hektarjev v lasti Vinogradništva Kapela. V obeh podjetjih so že začeli z rezjo vinske trte in tako zaposlili tudi delavce, ki bi sicer v zimskem času »počivali.« No, nekaj sto zasebnim vinogradnikom pa se ne mudi v vinograd, saj bodo manjše nasade kar hitro obrezali, ko bo za to sezona. (F. Ki.)
podobe si je veliko prizadeval Vlado Lorber, ki je bil učitelj na tamkajšnji osnovni šoli.
Cerkvenjaški gasilski dom je viden daleč po Slovenskih goricah in je eden največjih na našem podeželju. V njem je velika dvorana, ki jo uporabljajo krajani za različne prireditve, poroke in družabna srečanja. V domu so za potrebe požarov najsodobnejši
gasilski vozili in druga oprema. Seveda pa so krajani zadovoljni, ker je zaradi varnejše gradnje stanovanjskih hiš in drugih poslopij požarov manj kot pred desetletji.
Pod streho cerkvenjaškega gasilskega doma je tudi sodobno opremljena pisarna krajevne skupnosti. Tam so še prostori kmetijske svetovalne službe in družinsko stanovanje za hišnika.F. Š.
16
/^eportaža
vestnik, 8. januar 1998
Cerkvenjak
So tudi tej hiški šteti dnevi?
Reportaža
Zgodba o Leonu in Eliši
mladičev in tako je ležišče kljub kopici kužkov čisto. Prve dni življenja mladiči sesajo vsaki dve uri ali še pogosteje, preostali čas prespijo ... Tako so zapisali stroko-
Nasproti gasilskega doma v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah stoji zanimiva starožitna vinogradniška hiška, ki je last kmeta Franca Kurija iz Cogetinec. Prišlo nam je na ušesa, da namerava lastnik tukaj sezidati novo poslopje.
Vhod v klet sedanje hiške zapirajo lesena mrežasta vrata, ki jih v naših krajih skorajda ni več najti. Narejena so bila iz trdega akacijevega lesa in so jih naši predniki nekoč uporabljali za zračenje kleti ob vrenju mošta. Izpod kamnitega stopnišča ima ta klet glavna trdna lese-
Tole zgodbo bi lahko začeli tako: Nekoč sta živeli dve siroti, Eliša in Leon. Bila sta sestra in brat, ki sta kot novorojenčka ostala brez mame; mama je umrla ob njunem porodu. Če ne bi bilo hitre pomoči, skrbne in prizadevne varuške in nadomestne mame, bi prav gotovo umrla tudi onadva. Skorajda vsi so dvomili, nekateri obupali - vsi razen njune nove »mame«: Preživela sta prvo kritično obdobje, rasla in se razvila v nadvse prijetna - kužka.


Da, Leon in Eliša sta dva psička, sicer mešančka, zelo podobna jazbečarju, toda navse prisrčna in - kakor pravijo za vse me-šančke - pametna. Sedaj sta stara okrog pet mesecev in končno vsak na svojem novem domu. Leon, kije bolj podoben jazbečarju, je postal že pravi čuvaj, Eliša pa prava majhna damica z nekoliko daljšo dlako in radovednimi očkami.
dvse težaven, mučen za vse domače in veterinarja; prvi psiček, ki ga je povrgla, je poginil, drugi in tretji sta bila Leon in Eliša, poginil pa je tudi četrti. Slabotna psica težkega poroda ni preživela. Kaj z majhnimi živalcami, ki še niso poskusile materinega mleka in bodo v nekaj urah poginile? Vsak pač nima srca, da bi pravkar rojene mladiče umoril, toda da bi preživeli brez psice, je le
Ta stara vinska klet stoji v Cerkvenjaku in ima lesena mrežasta vrata. Foto: F. Š.
na vhodna vrata, ki so bila včasih ob vretju mošta odprta. Mošt iz grozdja, ki gaje včasih rodila samorodna trta, je začel zelo hitro vreti. Danes, ko je z vretjem žlahtnejšega mošta zaradi škropljenja in drugih vzrokov več težav kot nekoč, mrežasta vrata skorajda nimajo več svoje uporabne vrednosti. Vinogradniki namreč danes v mnogih primerih kleti celo ogrevajo ter vrata in okna zapirajo. Dobro pa bi jih bilo ohraniti kot etnološko zanimivost.	F.Š.
Kovinostrugar Feliks Rajh iz Brengove želi ohraniti etnološko bogastvo osrednjega dela Slovenskih goric Skladišče starin brez razstavnega prostora
Zadnji skupni posnetek bratca in sestrice ter »pusi za mamico« pred odhodom na novi dom.
Če ne bi bilo pri nas redkih posameznikov, ki se zavedajo, kako pomembno je ohraniti etnološko bogastvo našim zanamcem, potem bi bili danes že skoraj brez njega. Nešteto nekdanjih hišnih pripomočkov in kmečkih orodij je odromalo čez mejo. So pa na srečo tudi hvale vredni posamezniki, ki so zbrali starine na svojem območju in jih želijo razstaviti za širšo javnost. Takšen je tudi kovinostrugar Feliks Rajh iz Brengove pri Cerkvenjaku. Ohranil je nešteto etnološkega bogastva. Polni sta jih velika uta in hiša ob njej.
Že precej časa išče gospod Rajh v Cerkvenjaku ustrezne prostore. Želi, da bi bila zbirka na ogled turistom, ki v vedno večjem številu prihajajo tudi na to območje in še bolj bodo prihajali v prihodnje, ko
Začetek zgodbe je v vročih poletnih dneh, konec julija 1997, ko je njuna mama psica, že visoko breja, zbolela. Porod je bil na-
malo upanja! Domači niso vedeli, kaj in kako; pripeljali so ju na veterinarsko postajd k Nabergo-jevim v Moravske Toplice. Misli-
Prihod Eliše na novi dom in spoznavanje z že ostarelim Runom.
li so si, da bodo tam že vedeli, kako z njima ...Toda vsa'zadeva ni tako enostavna, kot si kdo predstavlja. Majhni mladiči so zelo zelo nebogljeni. Ker imajo novo-rejenčki že razvit čut za toploto, se takoj po rojstvu začnejo plaziti proti materinemu trebuhu in iskati mleko.
Ob rojstvu je mladičkovo telo valjaste oblike, glava pa nesorazmerno velika. Oči so zaprte, veke zraščene, prav tako tudi ušesne odprtine. Uhlji so nesorazmerno majhni. Noge so kratke in ne morejo držati telesa — psiček se plazi. Popkovina se kmalu po porodu posuši in po nekaj dneh odpade. V prvih štirinajstih dneh življenja se mladič zaveda le samega sebe, reakcije na stike z okoljem so refleksne in prirojene. Čas mu mineva med sesanjem, iztrebljanjem in spanjem. Ko začuti lakoto, poišče sesek in refleksno začne sesati. Novorojeni mladiči imajo že dobro razvit čut voha; dobro si zapomnijo vonj seska, kar lahko povzroča težave pri hranjenju z dudo. Refleks iztrebljanja vzbudi psica tako, da liže trebušček, spolovila in zadnjik. Psica tudi požre iztrebke
Povsem majhna in nebogljena kužka, ki še nista spregledala, je Vesan krmila z dudico.
vnjaki v brošuri Nega mladega psa (P.Zaninovič, S Stariha, ČZP Kmečki glas).
In kako sta preživela majhna kužka brez mame? Z nadomestno mamico Vesno Kaštrun iz Moravskih Toplic. Med počitnicami je srednješolka Vesna pomagala pri Nabergojevih, neverjetno rada ima živali in njena soba je že dolga leta podobna majhnemu živalskemu vrtu. Sprejela je izziv: poskušala bo ohraniti pri življenju dva majhna psička. Takoj prvi dan po porodu, 30. julija, ju je odnesla domov V svojo sobo, si priskrbela dudice, primerno mleko v prahu (najprej jima je pripravljala mleko v prahu oziroma nadomestek za mleko za majhne muce, nato nadomestek za pse). Njeno življenje seje popolnoma spremenilo. Nenehno je bilo potrebno bedeti nad njima, ju hraniti in brisati s toplo vlažno krpo. Ležala sta pod žarnico za ogrevanje ter nato na termoforju, v katerem je morala biti vedno topla voda. Skoraj meseca ju je morala tako hraniti, dan in noč. Najprej vsaki dve uri, nato se je ta čas podaljševal. Ih preživela sta. Kakšni so bili občutki, ko sta spregledala, ko sta začela stopicljati in raziskovati sobo, ko sta se preselila v kotlovnico, ušpičila prvo pobalinstvo. To vesta samo Vesna pa tudi babica Helena, ki je potem, ko sta že začela, sama jesti, prevzela večino skrbi zanju.
Vesna jima je najprej izbrala imez0xi in Negra, potem sije premislila in jima naslednji dan dala novi imeni: Leon in Elišal Postala sta ljubljenca vseh domačih, poznala ju je vsa ulica-Toda morala bosta od hiše. Vesna se ni in ni mogla odločiti' Bila sta na neki način njena otrtk ka. Ni ji ustrezal ne ta in ne oni interesent za kužke. Potem pa so se stvari začele reševati kar same: kužka sta ostala skorajda v krogu družine - Leon bo najverjetneje ostal doma, Eliša pa je postale glavna zvezda in scarkljanka ne domačiji v Sodišincih.
bbp
KVARTET HOR1ZOINT IZ LIPOVEC - Na harmoniko igra Boštjan Pozderc, v trobento piha Damjan Horvat, na bas kitraro brenka Damjak Zver, kitarist pa je Boštjan Zver. Vsi člani kvarteta Horizont so obiskovali glasbeno šolo. V začetku so igrali na družinskih praznikih in piknikih, da' nes pa že igrajo na veselicah in gostijah in - kar gre pohvaliti - tudi na dobrodelnih prireditvah. Vsi so tudi pevci, vendar najpogosteje pojeta v duetu Damjan in Boštjan Zver. So univerzalni ansambel, saj radi »urežejo*'
Stare kmečke stroje, orodja, sode... želi ohraniti prizadeven zbiralec za zanamce. Foto: F. Š.
bo tod mimo vodila sodobna cesta. Rešitve išče v okviru krajevne skupnosti. Za nasvete se obrača na Pokrajinski muzej Maribor in lenarško občino. Doslej je bil deležen le pohval za vztrajnost, vložil pa je že precej lastnega denarja.
V Cerkvenjaku je primerno poslopje za ureditev muzeja, a bi ga bilo potrebno odkupiti od sedanjih lastnikov. Cena je visoka in bi bila potrebna gospodu Rajhu denarna pomoč krajevne skupnosti, občine, države. Zbirka bo namreč predstavljala zgodovino tega dela Sloven-
zlatoporoCenca bohanec
KOTNJAKA - Terezija in
Štefan Kramar iz Mekotnjaka v ljutomerski občini sta se rodila 1928. leta, poročila pa sta se kot 19-letnika. Skozi življenje sta se prebijala z raznimi priložnostnimi deli. Štefan je nekaj časa delal na žagi v Cezanjevcih, leta 1965 pa se je odpravil na delo v Nemčijo, kjer je prebil devet let. Žena Terezija pa je ostala doma, vzgajala tri otroke (Danico, Marjana in Vlada) ter skrbno gospodarila na 3,5-hektarskem posestvu. Po vrnitvi iz tujine se je zaposlil v Muralesu v Ljutomeru, od koder je odšel v pokoj. Kramarjeva živita v lepi stanovanjski hiši in sta zelo družabna, zato je bilo veselo tudi nh nrtnnnvilnm -zlatn nnrnVp - N Š fntnorufiia- D Tnnnliniak
slovensko narodnozabavno glasbo, hrvaške »šlagerje« in tudi angleške in nemške melodije jim niso tuje. Dobro je, da imajo med seboj tudi glasbenika - humorista. To je Damjan Zver. Glasbeniki iz Lipovec so že gostovali v tujini, v letu 1998 pa bodo predvidoma odšli igrat našim izseljencem v Kanado. Dotlej bodo, vsaj tako upajo, ansambel obogatili s klarinetistom in dobro pevko. - Foto-orafiia’ .L Žerdin
vestnik, 8. januar 1998
Reportaža
Beltinčan Jožef Lebar je župnik fare svetega Antona v Slovenskih goricah, ki
bo 17. januaija počastila svojega patrona
Poklon zavetniku živine
Odkar se ubadajo naši ljudje z živinorejo, imajo skrbi z zdravjem domačih živali. Kravica, ki je bila dobra mlekarica, je bila nekoč in ponekod je še danes pravo družinsko bogastvo. Z mlekom je bilo mogoče nasititi številno otročad. Naše stare mame so kuhale odlično mlečno kašo, močnik, smetanovo juho ... In nekoč so bile družine v naših krajih številne. Več kot deset otrok v družini ni bila nobena redkost. In skorajda ni bilo hiše, iz katere ne bi odšel 17. januarja v domačo cerkev vsaj en družinski član. Tega dne goduje sv. Anton Puščavnik in njega si je izbralo ljudstvo za zavetnika živine. In ponekod po svetu ga imajo še za zavetnika vitezov, mesarjev, svinjskih pastirjev, tkalcev, slaščičarjev, grobarjev, pletarjev...
Slovesno bo 17. januarja tudi v fari sv. Antona (Cerkvenjak v Slovenskih goricah). Tamkajšnji župnik gospod Jožef Lebar, doma iz Beltinec v Prekmurju, pri Antonu službuje že 37 let. Povedal nam je, da se na praznik njihovega zaščitnika zbere v cerkvi veliko ljudi od blizu in daleč, predvsem starejših.
Naslednjo nedeljo, ko praznovanje ponovijo, pa pridejo mlajši. Verniki v cerkvi molijo za zdravje živine, potem pa se razkropijo po vasi, si ogledujejo zalogo »kramarjev« in tu in tam kaj kupijo za domače.
Gospod Lebar nam je povedal, daje še pred kakimi petdesetimi leti prinašalo tukajšnje prebivalstvo v cerkev na dan sv. Antona prekajene krače in klobase. Zbrane dobrote so prodajali cerkveni ključarji faranom na cvetno nedeljo. Izku-
Župnik gospod Jožef Lebar nam je prijazno pokazal svetišče, kjer je na glavnem oltarju sv. Anton Puščavnik.
Skoraj neverjetna zgodba
Osem let v hišnem »priporu«
V Radmošcih živi ženska, ki osem let ni mogla iz nadstropja hiše, ker ni bilo ustreznih stopnic!
ci ju obiskujejo bolj poredko. Najpogosteje ju obiščeta sin Vinko in vnuk Miran in jima vsaj malo pomagata. Kaj pa drugi? Od pred kratkim ju teden-
Pred osmimi leti, ko se je Marija Fajfar vrnila z zdravljenja v bolnišnici, se je zanjo zunanji svet tako rekoč zaprl, saj so stopnice, ki vodijo v nadstropje stanovanja, tako dotrajale, da ne bi vzdržale njene teže; bile pa so tudi ozke.
76-letna Marija živi z leto dni mlajšim možem Jakobom, kije prav tako kot ona invalid. Center za socialno delo jima je ponudil enkratno denarno pomoč, podvizala pa se je tudi območna organizacija Rdečega križa Gornja Radgona in poskrbela za nove stopnice. Sekretar Andrej Fišin-ger je povedal, da so kupili material v vrednosti 110.000 tolarjev, Franc Tomažič pa je zastonj izdelal nove stopnice. In potem je napočil težko pričakovani trenutek, ko se je Marija Fajfer podala (prvič po osmih letih hišnega »pripora«) po stopnicah navzdol. Opirala se je na ograjo in palico, spremljal pa jo je mož.
Fajfarjevima seje rodilo deset
otrok, od katerih jih živi osem. Razkrila sta nam bolečino: otro-
piček so porabili za potrebe cerkve. Danes tega običaja ni več. V tej cerkvi namenjajo v današnjih časih posebno zahvalo dobri letini. Vsako jesen okrasijo prižnico in glavni oltar z grozdjem, kostanji, bučami, koruzo, jabolki, hruškami in žitnim klasjem. Sogovornik nam je ponosno povedal, daje dal cerkev v času svojega službovanja že dvakrat obnoviti. Svetišče je poznogotsko, brez opaznejših baročnih dodatkov. Odlikuje se po kamnoseških okraskih. Ob zadnji obnovi pa so odkrili tudi del freske, ki spominja na prvobitni videz svetišča. To se je zgodilo, ko so v severno steno vzidali okni, ki jih prej tukaj ni bilo. In takrat so ugotovili, da so s tem uničili veliko prvobitno slikarijo, kije krasila severni zid. Severne stene v gotskih cerkvah so bile
sko enkrat obiše negovalka.
Marsikje žive ljudje v stiski in tega ne opazimo. Fajfarjeva je odkrila upokojena profesorica
Mariji Fajfar iz Radmošč (kraj, kjer seje rodil dr. Anton Trstenjak) ni treba več čemeti v sobi, saj vodijo v nadstropje nove stopnice. - Foto: L. Kr.
namreč ob nastanku brez oken. Posebnost tega sakralnega poslopja sta tudi kamnita grba, ki sta vzidana nad vhodnimi vrati.
Muzej na Stari Gori je za »poštene obiskovalce« Ustrežljiv muzejski čuvaj Karl Lovrec
V poslopju nekdanje osnovne šole na Stari Gori blizu Sv. Jurija ob Ščavnici so uredili prizadevni krajani precej obsežno muzejsko zbirko, ki jo še vedno dopolnjujejo. Turisti, ki obiščejo to območje, si lahko ogledajo muzej, bližnjo baročno cerkev in mlin na veter, ki je edinstven na Slovenskem. Vse to vam razkaže nekdanji šolski hišnik.
Razstavljeno pohištvo, okrasni in predvsem etnološki predmeti so razvrščeni po skupinah. Obiskovalec lahko vidi pohištvo, ki je bilo nekoč v ponos bogatejši kmečki družini. Na ogled so.lončevina za vsakdanjo rabo v kmečkih gospodinjstvih ter različna orodja in naprave, brez katerih bi si bilo nekoč težko zamisliti vsakdanje življenje na podeželju.
V enem od nekdanjih šolskih razredov so postavljena na ogled stara orodja mizarjev, kolarjev, tesarjev, krovcev in drugih obrtnikov. Razstavljeni so prvobitni kmečki strojčki in stroji, kočije in vozovi.
Muzejski čuvaj gospod Lovrec podrobno opiše obiskovalcem vsako napravo, pripomoček, orodje minulih časov. Pohvaliti je potrebno njegovo prizadevnost in skrb vseh, ki so za zbirko darovali predmete, jih zbrali in razstavili. Drugo vprašanje pa je varnost zbirke, ki je urejena tako rekoč le za »poštene« obiskovalce. Žal pa je v današnjem času preveč »zbiralcev«, ki takšno priložnost izkori-
Nad vhodnimi vrati v cerkvenjaško cerkev sta vzidana zanimiva kamnita grba.
Verjetno sta spomin na plemenita dobrotnika, ki sta največ pomagala pri gradnji cerkve.
O sv. Antonu je potrebno še zapisati, da je oče menihov in puščavnikov. Bil je Egipčan in se je z dvajsetimi leti umaknil v puščavo, kjer je v razmišljanju prebil skoraj sto let. Bil je človek, ki mu življenje ni prizanašalo s skušnjavami pa tudi z »nečistostmi«. To naj bi ponazarjal prašič, kije skoraj na vseh podobah tega pogumnega svetnika. Na nobeni podobi ne manjka zvonček na palici. Z njim naj bi odganjal zle duhove, ki so ga skušali. Ljudstvo pa si podobo prašička razlaga drugače. Preprosto sodi, da je svetnik pač zavetnik prašičev.
Zapisal in fotografiral: FRANČEK ŠTEFANEC
Cilka Dimeč Žerdin, opisala njune življenjske razmere in pismo poslala centru za socialno delo. Stekla je že omenjena akcija za stopnice, finančno pomoč in negovalko. Zdaj si prizadevjo, da bi v njuno hišico napeljali še vodovod.
Gotovo se bo kateri od bralcev vprašal, zakaj nista bolje poskrbela zase, ko sta bila še mlajša. Kako naj bi, ko pa je bil v službi samo Jakob, medtem ko je Marija morala skrbeti za otroke. Ti pa so, brž ko so končali osnovno šolo, začeli odhajati z doma in so si ustvarili družinska gnezda drugje.
»Mati lahko preživi deset otrok, otroci pa ne niti ene matere,« je žal resnica, ki jo je povedal Franci Klemenčič s Centra za socialno delo v Gornji Radgoni. Ta ustanova je tudi poslala pismo Fajfarjevim otrokom, v katerem jih je opozorila na dolžnost vzdrževanja onemoglih staršev. Marija in Jakob sta sicer prepričana, da bi otroci pomagali, a kaj ko so tudi sami v težkem gmotnem stanju, saj so brez služb. L. KRAMBERGER
Muzejski čuvaj na Stari Gori Karl Lovrec nam je pokazal sobo z zanimivim pohištvom. Stara pipa, knjige ... pa so nezavarovano razvrščene po mizi.
stijo v osebne namene. In še bolj kot Slovenci zbirajo v teh časih starine tujci. Toda v tem primeru gre za krajo, za kaznivo dejanje.
Čuvaj nam je o tem povedal, da je pred dnevi nekdo vzel s police in skrivaj odnesel kovinsko napravo, ki je nekoč rabila v bližnji cerkvi za ugašanje sveč. Gre za dokaj redek in star pripomoček. In tako se bo dogajalo, da bodo predmeti počasi izginjali, kot se to rado dogaja tudi drugje, kjer so na ogled podobno urejene zbirke. Čuvaj ne more opazovati vseh obiskovalcev in jim hkrati opisovati zbirke in predmetov v njej. Predvsem je v zadregi, ko pride na ogled večja skupina, recimo po 50 izletnikov.
Kaj storiti? V primerni oddaljenosti bo potrebno namestiti vsaj vrvi, ki bodo obiskovalcem onemogočile dostop do eksponatov. Še bolje bi bilo, če bi imeli ustrezne s steklom zavarovane vitrine.
Zapisal in fotografiral:
F. Štefanec
UDOMAČEN JEŽEK - 14-letni Bojan Zadavec iz Lipe je velik ljubitelj živali, saj ima doma zajce, ribe v akvariju, muco in od pred kratkim - ježa! Tega je (še preden je zapadel sneg) odkril na domačem dvoriču, potem pa mu je prinašal hrano. Sčasoma sta se sprijateljila in sedaj se ježek že da ujeti, ljubkovati... kot mačka. Tu in tam ga sicer vzame v roke in prinese v hišo, v glavnem pa je jež v svoji luknji v kopici slame. Lačen seveda ni, ker mu tja prinaša hrano. Fant upa, da bo bodičar dobro prezimil, na pomlad pa si bo že sam našel hrano. - Fotografija: J. Žerdin
18
Ime
vestnik, 8. januar 1998

Ze videno!
Sarah
na kliniki za rak
Hollywood
Diana kot potrošnol
Dianin brat na poti do otočka, kjer počiva Diana
S podpisom pogodbe za film You have Mail je Med Ryan vstopila v ozek krog najbolje plača-
Ko je nekdanja žena britanskega princa Andrewa začutila pod pazduho bulo, se je zelo prestraši-
Frank Darabont in Tom Hanks se v času pomanjkanja inspiracije obračata k svojim starim temam. Tako je vsaj videti po filmu The Gre-en Mile, za katerega sta nedavno podpisala pogodbi. Film se dogaja v zaporu in kot v največji Hanksovi uspešnici Forrest Gumpu, za kate-
*Godzilla se bo pojavil v poletju, producent pa je Sonyjev Tri Star Division. Film je delo teama, ki je produciral Independence Day.
v London. Toda Fer-> gie je pred tem hotela na vsak način posneti še reklamo za Weight Watchers. Prav tako ni mogla odkloniti obiska v otroški kli-
»Če bi v VVashingtonu radi imeli dobrega prijatelja, si kupite psa.« Izjavo nekdanjega ameriškega predsednika Harryja Trumana je Bill Clinton vzel dobesedno. Ameriški predsednik si je kupil labradorca.
Ljubljenčka je poimenoval:
Buddy!
‘Looking for Private Ryan je delo največjega hollywoodskega mojstra, Stevena Spielberga. Film naj bi bil njegov najboljši film po Schindlerjevem seznamu. Film prav tako temelji na resničnem dogodku in pripoveduje o ženski, ki je priča umoru treh od njenih štirih sinov v drugi svetovni vojni...
You Have Mail (za projekt City of Angels je dobila 8,5 milijona dolarjev), magični meji desetih milijonov pa se približujeta tudi Mi-chelle Pfeiffer in Jodie Foster. You Have Mail je kvazi-remake romantične komedije Ernesta Lubitscha Trgovina na vogalu, v kateri si mladenič in dekle, ki delata v isti prodajalni, dopisujeta, ne da bi za to vedela. Režiserka bo Nora Ephron, ki je zaslužna tudi za največji Megin hit Romanca v Seattleu.
Po enainpetdesetih letih švicarskega eksila se lahko člani italijanske kraljeve družine vrnejo do-mov. Italijani so namreč po drugi svetovni vojni odpravili monarhijo-Od takrat so Emanuele Filiberto di Savoia in njegova starša Marina Doria in Vittorio Emanuele živeli v Luganu. /
f 'Titanic, najdražji film doslej, ki je stal kar 200 milijonov dolarjev in ki ga je produciral Fox-Paramount in za katerega filmski kritiki pravijo, daje med največjimi vizualnimi spektakli zadnjih in prihodnjih let.
Vsaj trije hollywoodski filmi bodo v letošnjem letu obredli tudi naše kinomatografe:
nih igralk, katerih honorar znaša več kot deset milijonov dolarjev. Vendar pa je bila najbolje plačana igralka preteklega leta Julia Roberts, katere cena je trenutno 15 milijonov dolarjev (no ja, toliko ni dobila še za noben film, toda takšno ceno postavlja).
Drugi najvišji honorar je še vedno 12.5 milijona Demi Moore, ki ga je dobila za Striptease, vendar pa je njena cena od takrat precej padla. Tretje mesto si delita Sanda Bullock (za Hitros 2) in Sigourney Weaver (za Alien Resurrection) z enajstmilijon-skim honorarom.
Četrta je Med Ryan z 1 0,5 milijona dolarjev, ki jih je dobila za
V zadnjih mesecih in tednih je pošteno garala, da bi lahko odplačala dolgove in plačala davke. Toda Fergie ni trpela samo zaradi utrujenosti, temveč tudi zaradi strahu pred bulo, ki jo je zatipala pod pazduho. Takoj je obvestila svojega hišnega zdravnika.
Ko je zdravnik v Sunnin-ghillu, kjer Fergie živi s hčerama, preiskal ose-mintridesetletnico, je ugotovil, da ima Sarah bulo, veliko kot žogica za golf. Takoj jo je napotil k specialistu za rakava obolenja
rega je dobil oscarja za najboljšo moško vlogo, je v njegovem središču zaostali človek, obtožen za uboj dveh otrok in obsojen na smrt.
Film je fokusiran na morilčevo življenje in odnos do paznikov in drugih zapornikov. Film The Green Mile označuje sodelovanje Dara-bonta in Stephena Kinga, ki sta napisala tudi scenarij.
Za zaščitnika princa Wiliiama in Harryja, ki jima pripadajo vse pravice od imena in fotografij njune mame, se je postavil nekdanji britanski premier John Major. Poskrbel naj bi, da se Dianino ime ne bi več izrabljalo.
Toda tudi on ne more preprečiti, da ne bi avtomobil, v katerem se je ponesrečila princesa, postal prodajni »hit«. Kakor hitro bodo pariški odvetniki končali »primer Diana«, bo avto na prodaj. Takrat lahko lastniki avto prodajo. Zanj je lastnikom nekdo iz Španije že ponudili 1,1 milijona in iz Savdske Arabije 3,9 milijona mark.
Se ko je princesa Diana ležala na parah, so številni ljudje poskušali ime »Diana« pravno zaščititi, da bi pod to »znamko« prodajali posteljnino, obleke, kuhinjske posode itd. V trgovinah je najti vsak dan nove Diana igračke, koledarje, majice, skodelice in celo krožnike.
Vsi ti produkti imajo nekaj skupnega: ni jih avtorizirala Dianina fundacija, prav tako pa zanje ni mogoče ugotoviti, ali del dobička gre v dobrodelne namene.
Tudi pisec Andrevv Morton je izdal princeso in njeno staro knjigo opremil s citati, ki jih princesa ni avtorizirala. Še več: od Hollywooda do Egipta nastajajo scenariji za filme o Diani. V enem od njih naj bi kraljico src igrala porno zvezda Christina Hance!
TEHTNICA
Ona: Namesto, da se mučiš s preteklostjo, se raje odkrito pogovori o svoji prihodnosti. Sicer si že veliko zamudila, toda še vedno ti lahko uspe. Popazi malo na svoje prepogoste čustvene izlive, drugače bo hudo...
On: Vprašanje je, ali bo tvoj poslovni partner privolil v razmerje, ki nima s poslovnostjo prav nobene zveze-Kaj hitro se ti lahko zgodi, da se boš na koncu prav ti zapletel v mreže, ki si jih nastavil nekomu drugemu-ŠKORPIJON
Ona: Dnevi pred teboj ti obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, od tebe p® bo odvisno, ali jih boš uspela izkoristiti. In nikar ne pozabi svojega partnerja.
On: Odlično se boš počutil, saj ti bo šlo naravnost fantastično. Oglasila se ti bo prijateljica in skupaj bo' sta preživela karseda nor konec tedna. Nikar ne odla' šaj, saj ti lahko v nasprotnem primeru marsikaj uide-STRELEC
Ona: Če boš poskušala na vsak način ugoditi prija' teljičini želji, se bo vse skupaj končalo karseda slabo-Vedno znova se spuščaš v stvari, ki se te sploh n® tičejo in kjer lahko ustvariš le še večjo zmedo, kot ja
milijonska pogodba
OVEN
Ona: Je že res, da sedaj nisi ravno v zavidanja vrednem položaju, toda naj te tolaži to, da bi lahko bilo vse skupaj še veliko slabše. Tako pa ti še vedno ostaja vsaj partnerjeva podpora, pa četudi le moralna. On: Skrajni čas je že, da tudi ti poprimeš zadelo, saj ti poležavanje v senci ne bo prineslo prav nobenega dobička. Konec tedna se ti obeta zanimiva avantura, ki se je nikakor ne splača zamuditi...
BIK
Ona: Bodi pozorna na prijateljeve besede in mu poskusi tudi ti povedati kaj lepega. Zgodilo se ti bo nekaj zelo neprijetnega, a se boš po temeljitem razmisleku vsemu skupaj le še smejala. Premisli o nasvetu za počitnice. On: Poslovno ti bo ta teden ostal še dolgo v prijetnem spominu, saj se ti bo nenadoma odprla povsem nepričakovana alternativa. Pa tudi tvoj novi družbeni položaj bo povsem nekaj drugega, kot je bil doslej.
DVOJČKA
Ona: Človeška nevoščljivost nima meja in to boš kaj kmalu okusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem primeru kaj hitro zapletla v popolno zmedo. On: Ne misli toliko na prijateljičine namige, ampak se raje malo bolj posvečaj poslovnim stvarem. Streznitev ob koncu tedna ti bo prinesla dokončno spoznanje, da nisi tako nezmotljiv, kot si misliš ...
RAK
Ona: Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo tvoj tip idealnega moškega, a bo imel preveč mamljiv nasmeh, da bi se mu uspela upreti. Tako ne boš niti opazila, kdaj se boš ujela v zanko, ki si jo pripravila nekomu drugemu. On: Pomotoma se boš obrnil na napačno osebo, kar te lahko stane prenekatere priložnosti. Poizkusi biti karseda previden, saj se ti lahko zlahka zgodi, da boš dobil nož v hrbet. In nikar ne zanemarjaj svojega načetega zdravja!
LEV
Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sedaj si v izredno ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev, kar bo povečalo krog tvojih prijateljev. In kdo ve: mogoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več!
On: Spodletela naložba ti še vedno ne gre povsem iz glave, to pa ti lahko smo še poslabša tvoje trenutno stanje. Miren konec tedna ti bo omogočil sprostitev, ki si je že dalj časa potreben. In še nekaj več, to pa je že druga zgodba ...
DEVICA
Ona: Dober glas seže v deveto vas. To se bo pokazalo tudi pri tebi, saj ti bo dobra poslovna poteza odprla prenekatera vrata v prihodnost. Zagrabi priložnost, dokler je še tu, kajti kasneje bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman.
On: Srečal boš osebo, ki ti bo na prvi pogled povsem nezanimiva in morda celo naduta, a boš kaj kmalu docela spremenil svoje mnenje. Vprašanje pa je, ali ni že nekoliko prepozno, da popraviš storjeno napako.
Porno zvezda
Christina Hance naj bi „ zaigrala Diano.
”,
-
On: Le zakaj se žrtvuješ za stvari, ki so že vnaprej iZ' gubljene. Nekdo ti bo povedal nadvse presenetljiv® novico, ki te bo težko prizadela. In popazi malo n® svoje poslovne zadeve, saj je položaj zelo nestabilen-KOZOROG
Ona: Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse skupal je potrebno pogledati z malo bolj optimističnimi očm1; pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precel »vroča« avantura, ki te bo dodobra izčrpala.
On: Poslovni parter ti bo omogočil poslovno afirma' cijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespretnih potez izg®' bil. Pazi se prehitro izgovorjenih besed, ki te lahko ponovno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo prav nič všeč.
VODNAR
Ona: Prihajaš v obdobje popolne harmonije s svojin® novim partnerjem in prav nič ti ne more pokvari*1 občutka sreče. To se bo pokazalo tudi na tvojem v® dezu in razpoloženju in kaj hitro bodo rezultati tud1 drugje.
On: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev tiste' ga, kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko bolje, storiš eno stvar dobro, kot dve polovično.
RIBA
Ona: Sreča je na tvoji strani in ponovno boš optirh1' stično razpoložen. To se bo pozitivno manifestiral® tudi v tvojem poklicnem življenju, kjer lahko Pri' čakuješ kar precejšnje presenečenje.	, .
On: Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuj®’ kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, ® imajo norci srečo. Nikar se ne obotavljaj in ne čak® na prihodnji maj, saj je ta še zelo daleč.
Po na videz veselem snidenju z majhnimi pacienti se je zvečer odpravila v zasebno kliniko v zahodnem Londonu.
Tam so zdravniki	_________________
opravili nujno punk-
cijo. Prav tako so preiskali tudi njene prsi, saj na rak na dojkah pogosto opozarjajo otečene limfne žleze.
Po tem pregledu je Fergie lahko odšla domov, ne da bi vedela, ali je tumor benigen ali maligen. Zdravniki so jo seveda poskušali prepričati, da gre za povsem nedolžno cisto. Tako Fergie ob koncu prejšnjega leta ni našla miru.
Vrnitev italijanske kraljeve družine
vestnik, 8. januar 1998
<rač

Hi volivci, hi volivci, hi hi hi
Jože Toplak, radenski župan, se je na Štefanovo vozil naokoli na koleslju, ob njem sta sedela prečastita, kopališki mir pa je plemenitila pleh banda, ki je capljala za njimi. Zaenkrat še ni znano, ali sta praznovanje Štefanovega v gasilskem domu odobrila strankina šefa Janezek in Lujzek news.
Lujzekova resnica
Lojze Peterle je v prednovoletnem času razglašal, daje resnica samo
Varčevalni ukrepi
Poštena vlada bo v novem letu pošteno odrla svoje državljanje news.
KARIKATURA BUZET!
Marjan Podobnik si je z bratcem zaželel več poštenja (predvsem v lastni stranki news).
Piskrček
Janez Drnovšek je na prednovoletnem sprejemu za novinarje delil piskrčke z natisnjenimi citati iz njegovih intervjujev v Delu: »Nismo v slepi ulici. Nič nismo zamudili. Dobre živce imamo.« (Ob jutranji kavici naj bi si torej sedma sila vsak dan ponovila recept za objektivno poročanje news).
Več poštenja
Tragični lepotec
Mar ni najbolj tragična oseba grške mitologije ravno Narcis? Nič kaj boljše se ne godi predsedniku združene liste Borutu Pahorju, ki zazrt v Evropo v domače politične loge kliče: sodelujmo! (Zazrl se je v ljubljanski ribnik news.)
Soboški ognjemet
V Soboti je oblast pripravila novoletno rajanje do jutranjih ur. (Nikoli ne veš, kako dolgo boš župan news.)
KARIKATURA BUZETI
Naj... Pomurec
Milan Kučan je tudi v preteklem letu postal naj Pomurec. Menda so si prleški politiki oddahnili, saj bi bili ob zmagi žlahtne prleške krvi v zadregi, kako sprejeti naziv naj... Pomurec, saj so najnovejši poskusi dokazali, da z mutiranjem Prleka dobiš samo Prleka news.
Med svetnikom in
Nebo nad
Lotmerkom
Ob polnočnem novoletnem nagovoru ljutomerskega župana se je razžarilo nebo.
Menda sb se nekateri počutili kot v Wendersovem filmu Nebo nad Berli-bom.
Po »angelskem« šepetu je ostalo me-ptno središče pokozlano news.
(Direktor soboške bolnišnice, dr. Korošec, se že pripravlja na prisilno upravo.
Namesto da bi šel po zavarovalniško darilce za finančno skrahirano bolnišnico, se je raje odpravil na prvo sejo državnega sveta.
((Najprej je poskrbel zase news.)
-------------------• Deteljica-------------------------—
12.1.1998 bo otvoritev diskontne prodajalne z obutvijo DETELJICA v BTC-ju v Murski Soboti.
Razstavljenih bo prek 3.000 parov obutve po izredno ugodnih cenah.

<^<isevi mladosti
vestnik, 8. januar 1991
Igrajmo
se rime
'kit "k
Moja mama se pajkov ne dotika, čeprav lučka na steni svetlika. Oče je rekel: »Šel boš, pa pika!« Moja zajklja pa je zelo velika.
(Renato)
Mama se mojega obraza dotika, kot luna na nebu se njen nasmeh svetlika.
Mama, objemi me, pa pika, objemi me kakor zvezda velika!
(Tamara)

Ko se me lunin sin dotika, mi svetla zvezda mežika. Bila je majhna pika, sedaj postala je velika.
(Andrej)
Strah na nočnem potepu Moja
Bila je že trda tema, ko smo končno podkurili vlažno vejevje. Posedli smo na tla poleg ognja, se pogovarjali in peli. Pekli smo tudi krompir in kruh.
Bilo je tako lepo, da nismo opazili, ko seje skupina sošolcev odpravila na bližnje pokopališče. Skupaj z razredničarko Marijo in učiteljico Zorico smo pripravili načrt. Šli smo za njimi, se skrili v grmovje in prežah, kdaj bodo prišli mimo. Po dolgem času so se naposled prikaza-
najljubša žival
Ce bi bil gospod Bean
Dandanes že samo beseda gospod pomeni nekaj velikega. Če pa bi bil jaz gospod Bean, bi bil najpametnejši in najneumnejši.
V vlogi Bena bi ušpičil marsikatero neumno šalo, da bi se mi vsi smejali. Zjutraj bi si umil zobe s pasto za čevlje, namesto vodice pa bi se poškropil s sprejem za semiš. Verjetno bi se vsi na ulici ozirali za menoj, tako bi »dišal«. Pri kosilu bi si naročil biftek in ga jedel tako slastno, da bi vsi gostje pobegnili iz restavracije. Poleg tega bi v kozarec z mineralno vodo namočil svojo zobno protezo, da bi si splaknil ostanke hrane. Na koncu bi pojedel cvetje v vazi in spil vodo iz nje. Nato bi se zapeljal na parkirišče in parkiral svojega rdečega ficka med mercedesi.
Nosil bi hlače brez hlačnic in suknjič brez rokavov. Verjetno bi mi bilo malce mrzlo, toda vseeno bi bil najpametnejši. Vključil bi likalnik in si pogrel svoja oblačila,
medtem pa bi šel malo počivat. »Le kdo neki je zanetil ogenj,« bi vprašal, ko bi vstal in bi bilo okrog moje hiše polno gasilcev. Meni nič tebi nič bi se usedel v avto in se odpeljal v mesto. Vsi šoferji bi mi dali prednost, se mi izmikali in hupali, mi mahali s sredincem in vzklikali vse mogoče psovke. Peljal bi se namreč v nasprotni smeri po enosmerni cesti. Če bi me povabil na obisk predsednik Clinton,
bi mu namesto rož prinesel prižaj no bombo. Od veselja bi vsi pobi gnili ter zagnali velik vik in krik.
Bil bi pa verjetno najboljš zdravnik na svetu. Vedno slišim da ljudem primanjkuje železa Nič lažjega. Predlagal bi opera cijo želodca, v katerega bi vloži lepo število škarjic in skalpelov.
Bil bi torej najpametnejšim najneumnejši gopod Bean. V nje govi vlogi bi marsikatero slabi razploženje spremenil v smeh.
MIHAEL PEČIČ, 6.< OŠ II M. Sobo
JEŽEK ŽIVI V
TRAVNIKU. JE
GOZDU
MAJHEN
IMA
.OSTRE BODEČE
ZELO
ME
JE S/PJE. .ZE .SZ PRESTRAŠI,
Vem, da
Vem, da sem...
Toda včasih se mi zdi, kot da me ni, kot da sploh ne obstajam in vedno znova odhajam v nebesne višine, polne sijoče modrine, ki me slepi...
NATALIJA PERŠAK RADENCI
SE ZVIJEZV^ mciC. JEZKi
- NA,ST M

lij tu;
MAMAUllHUEML/ MLEKO IN
JAEOUarZJEZKA' SEM TOPI Z£

POŽIG SIMON, <tiuz. 0 ŠI SVETI TJ.URD

li.
Ko so se nam dovolj približali, smo vsi kriče planili iz skrivališča. Popadali smo drug po drugem in se nato z veliko težavo spravili iz obcestnega jarka. Nekateri so se tako prestrašili, da so še nekaj časa trepetali. Nato smo se skupaj smeje odpravili nazaj.
Čeprav se je na Hodošu, kjer smo imeli naravoslovna dneva, zgodilo še mnogo zanimivega, se mi je ta dogodek najbolj vtisnil v spomin. Še vedno se ob misli na prestrašene obraze sošolcev pošteno nasmejim.	JANA PODOJSTERŠEK, 8. b, OŠ III M. Sobota
Moja najljubša žival je naš
muc. Ime mu je Tom. Je črne barve.
Zelo rad se igra, še najrajši pa me grize za noge. Zelo rad je, zato je okrogel kot žoga.
Ko je sit, se zvije v klobčič in prede.
ANJA FERLIN, 2. raz. OŠ Razkrižje
Kako bi porabil milijardo tolarjev?
Popoldne sem gledal televizijo. Na programu je bilo žrebanje loterije. Glavni dobitek je bil milijarda tolarjev. Zmagovalna številka se je ujemala z mojo srečko. Stekel sem k mami in
morali peljati domov s kamionom. Nato sem začel razmišljati, kaj bom z vsem tem, saj marsičesa nisem potreboval. Poklical
sem svoje sošolce in prijatelje in stvari smo si razdelili med seboj.
KLEMEN POKRIVAČ, 4. c OŠ Gornja Radgon3
očetu ter jima povedal veselo novico. Onadva sta takoj omedlela. Jaz pa sem začel naštevati stvari, katere bi rad kupil: avto na daljinsko upravljanje, lego kocke, novo mizo, pohištvo za sobo, pravi avto ... Želje so postajale vedno večje.
Milijarda tolarjev. Veliko de- • narja. Ker smo bili doma v velikem mestu, sem hitro stekel v največjo trgovino. V velik voziček sem začel zlagati igrače, knjige, obleke ... Kupljene stvari so mi
Kako se je končalo moje življenje
Nekoč sem šla v gozd. Videla sem ubogega zajca. Zaklicala setif »Zajček, kam pa greš?« Zajec je v trenutku izginil. Žalostna sem šla naprej. Srečala sem srno, ki je ležala pod grmom. »Kaj pa delaš?« sert jo vprašala. Srna je odgovorila: »Žalostna sem, ker ne najdem nič hW' ne. Šla sem dalje in zaslišala nekakšen hrup. Bila sem blizu brlog3« Naenkrat je prišel ven medved in me požrl. Tako se je končalo moj®
Snežak
Imamo se radi
Pada, pada beli sneg, že pobelil ves je breg. Mi, otroci, se veselimo in snežaka naredimo. Snežak na bregu že stoji, na njem velike so oči, nos ima dolg in debel, šal pa širok in preperel.
MAJA HALEC, 4. raz. OŠ Bogojina
Smo zelo srečna družina. To je največje bogastvo.
Člani naše družine smo mama, ata, sestra Jana in jaz. Pri nas živi tudi babica. Najlepše je, ko smo vsi doma. Takrat se veliko pogovarjamo. Starši naju imajo s sestro zelo radi. Tudi midva imava rada njiju. Prav tako se dobro razumemo in imamo radi babico. Zdaj,
Al*	J	CB	(Pokrovitelj nagradnega kviza je Knji-
11	V O C I r	garna in papirnica DOBRA KNJIGA M.
J Ul T VljlV • Sobota; nagrade pošiljamo po pošti)
Na vprašanje št. 16 (Kako se reče kapi, ki jo nosi Miklavž?) smo prejeli le nekaj pravilnih odgovorov, čeprav bi lahko to »prepisali« iz našega reportažnega zapisa o miklavževanju. No, mogoče ste te dni predvsem praznovali in ni bilo časa za reševanje kvizov. Naša nagrajenka pa je tokrat PETRA GYER-GYEK iz Černelavec (Travniška 15). Čestitamo!
KUPONšt. 18-ALI VESTE?
Ali veste, zakaj je 26. decembra državni praznik? Odgovore pričakujemo najpozneje do 14. januarja na naslov: Podjetje za informiranje,.Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. Priložite (zalepite na dopisnico) tudi kupon, če želite sodelovati pri žrebanju za knjižno nagrado.
življenje.
JASNA MERKLIN, 2. a, OŠ Grad
ko so dolgi zimski večeri, vsi skupaj sedimo na kavču, gledamo televizijo, se pogovarjamo in se igramo razne igre. S sestro sva najboljša prijatelja. Drug drugemu vse zaupava. Že sedaj se bojim dneva, ko bo sestra odšla študirat. Zelo jo bom pogrešal.
Zelo lepo je živeti v družini, kjer se vsi dobro razumemo in se imamo radi. Upam, da bo tako še dolgo.
LEON ROGAN, 4. raz. OŠ Sv. Jurij
RAZVESELILA SEM DEDKA rt BABICO
nja kun««
VRTEC
^UCOKCl
vestnik, 8. januar 1998
n* glasbeni sceni
21
Naravnost je pomembna
Svetlolasa, simpatična, samostojna in glas kot angel. Komaj dvaindvajset let je stara ameriška folk pevka Jewel, v Ameriki pa je že prodala šest milijonov izvodov svojega debitantskega albuma. Sedaj bi rada osrečila še Evropo
»Počutim se kot šetlandski poni, ki je zmagal na derbiju v Kentuckyju«, pravi Jewel Kil-
cher in se smeje. Jewel je pop senzacija leta 1997. Vsaj v Združenih državah Amerike. Tam je prodala že šest milijonov izvodov svojega debitantskega albuma Pieces Of You, ki je še vedno med desetimi najbolje prodajanimi. Zanimivo je, daje bil ta album izdan že konec leta 1994, to pomeni, da je na lestvicah že več kot dobri dve leti. Takrat je bila Jewel stara komaj devetnajst let in vsakomur, ki ji je napovedal, da bo čez tri leta superzvezda, dejala, da je nor.
Trditi, daje Jewel samosvoja, je v njenem primeru, celo podcenjevanje. Svetlolasa lepotica je svoja otroška leta preživela na farmi na Aljaski, daleč od civilizacijskih ugodnosti. Kilche-rjevi niso imeli nobenega televizorja, pozimi ne tople vode, stranišče pa je bilo zunaj hiše. Zato pa je imela Jewel veliko časa za ukvarjanje z glasbo. Njena starša sta nastopala kot vokalni duet, po njuni ločitvi pa je Jewel spremljala očeta na kla
virju, takrat ji je bilo osem let. »Moj izvor mi je omogočil, da
Album
»Pieces OfYou« (Eastwest), 14 pesmi, ki jih je produciral Ben Keith, delno odigranih v živo. Prvič so se pojavile konec leta 1994, v Evropi so bile ponovno izdane, da bi tako Jewel požela uspeh tudi pri nas. Naslednji album je že v pripravi in bo zvenel bolj rockersko, vendar se z njegovo izdajo še čaka zaradi uspeha albuma Pieces OfYou.
Musič
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
1. N'OUBLIEZ JAMAIS - Joe Cocker
2. TUBTHUMPING - Chumbawamba
3. BITTER SVVEET SYMPHONY - The Verve
4. YOU MIGHT NEED SOMEBODY - Shola Ama
, 5. JUST FOR YOU - M people
6. BETTER DAY - Ocean Colour Scene
7. MY FAVORITE THINGS - OMC
PREDLOGI:
COME INTO MY LIFE - Gala TRULY MADLY DEEPLY - Savage Garden BACK TO YOU - Bryan Adams
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	MORJE - Jan Plestenjak
2.	SVEČA V VETRU - Nikola
3.	ČRN TULIPAN - Big Foot Mama
4.	PESEM PRIJATELJSTVA - Edvin Fliser
5.	POKLIČI ME KDAJ - Faraoni
6.	REKA ŽIVLJENJA - Export A
7.	BRIGA ME - Slo Active
PREDLOGI:
EGO - Andrej Šifrer
SOL NA USTNICAH - Bonton
KO SEM BIL MLAD, SEM BIL TRAPAST - Adi Smolar
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF
1.	BELA VRTNICA - Alpski kvintet
2.	NE JOČI, DEKLE - Igor in Zlati zvoki
3.	TA PRESNETA LETA - Ans, Franca Miheliča
4.	VESELO V KAMNIK - Ans. bratov Poljanšek
5.	NAPITNICA OČETU - Slovenskogorlški kvintet
6.	NAŠA POLKA - Vrisk
7.	PRIJATELJI GORA - Vasovalci
PREDLOGI:
ZAKAJ NEMIRNA Sl - Rogla NOCOJ SE VESELIMO - Slovenski muzikantje OBLETNICA POROKE - Trlo Pogladič
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 15. januarja 1998, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
■ - Kupon št. 2----------------------------------------------------------
Glasujem za skladbo - tuja:__________________________ domača: ___________________________________________________________
narodnozabavna: ___________________________________________
Ime in priimek ter naslov: ' 
S - H - O - F
sem ostala takšna, kot sem. Nikoli si nisem želela, da bi postala slavna, to mi enostavno ničesar ne pomeni.«
Na začetku s slavo in denarjem še ni šlo tako gladko. Jewel seje preselila v Michigan, nato pa v San Diego k svoji materi,' kjer je s šestnajstimi leti začela pisati pesmi in brenkati po kitari. Nekaj časa je surfala in uživala pod soncem, nato se je odločila, da bo šla namesto na koledž na turnejo po Ameriki.
V njenem nahrbtniku so bile pesmi, ki so pozneje, ko so nanjo postale pozorne gramofonske založbe, postale sestavni del albuma Pieces Of You. Mirne, pogostokrat melanholične in zelo osebne skladbe med folkom, popom in countryjem, v katere se lahko človek »potopi« med poslušanjem. Mehke, a obenem pogumne, za sanja-renje in uživanje. Nekatere skladbe na albumu je Jewel zaigrala kar v živo, ker ji je zmanjkalo denarja za drago produkcijo.
Aljaska dediščina ji je ob tem
Jewel
Jewel Kircher, 22 let, rojena na Aljaski, v kraju Homer, ki ima petsto prebivalcev. V lokalnem okolišu je sedem let nastopala na klavirju skupaj s svojim očetom. S trinajstimi leti se je preselila v Michigan, obiskovala je Akademijo lepih umetnosti in študirala gledališče, ples, slikarstvo in glasbo. Od petnajstega leta dalje piše pesmi, od šestnajstega leta pa igra kitaro.
prišla kar prav. Neutrudno seje sama vozila od mesta do mesta in predstavljala svoje pesmi. »Največkrat je to bilo deset tisoč milj v enem mesecu. Včasih sem imela tudi po štiri nastope v enem dnevu.
Zjutraj na srednji šoli, opoldne na radijski postaji, zvečer v predprogramu težkometalnih bendov in opolnoči v kakšni majhni kavarni. Nato sem v avtu spala tri ure in se potem odpeljala v drugo mesto.« Kar se sliši zelo naporno, je bilo za Jewel zelo zabavno: »Tako sem spoznala nenavadno veliko ljudi, za bencin in hrano pa mi denarja nikoli ni zmanjkalo.« Na koncertih je bilo vedno več ljudi in končno tudi radio ni mogel več ignorirati folk junakinje.
MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo ES RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje.
ODGOVOR:
Tokratno se glasi:
, Zimsko športno središče pod Vitrancem.
Odgovore pošljite najkasneje do 14. januarja 1998 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAGRADA: koneetedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu.
KUPON ŠT. 45!
Narodnozabavna uganka
od
Kaseto Naš stari Ptuj je pred kratkim izdal ansambel Ptujskih 5, kar je vedela tudi Anica Kramberger, Simoničev breg 1, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo'. Poslali ji bomo kaseto. Novo vprašanje pa se glasi:
Kdo je osvojil prvo mesto na lestvici narodnozabavne glasbe za leto 1997 v Vestniku?
Odgovor:
Kupon št. 36
Odgovore pošljite do 12. januarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za »narodnozabavno uganko«.
V prejšnjem poletju se je Jewel pojavila celo na naslovni strani prestižne ameriške revije Time. Sanjska kariera?
»Da. S tem, ko sedaj živim svoje sanje, bom mogoče opogumila tudi druge ljudi, da bodo poskušali uresničiti svoje in jih živeti, namesto da o njih samo jamrajo.« Nočne more pop biznisa nimajo nanjo skoraj nikakršnega vpliva, naravnost je pri Jewel zelo pomembna. »Imam močno voljo in zdrav duh.
Ne načrtujem, da bi se »napolnila« s seksom in drogami samo zato, ker sem sedaj superzvezda. Če mi bo vse začelo presedati, se bom vrnila na Aljasko in se umirila. Tišina tam je čudovita.«
Pripravil: TOMO KOLES
Funky časi
Zaman jih je uvrščati v kategorije, Cornershop so enostavno - Cornershop!
Po dolgih letih tavanja v un-dergroundu se je londonski ansambel Cornershop znova rodil kot uspešen neodvisni bend, ki je prepričal kritike in poslušalce. Sedaj pri petčlanskem ansamblu, ki je zbran okoli možganske celice Tjindera Sin-gha in Bena Ayresa, vlada mrzlično razpoloženje. Potem ko so izdali svoj tretji album When I Was Bom For The 7th Time, so se kar naenkrat znašli v glav-, ni vlogi pri angleških revijah in kritikih. Sledili so številni intervjuji, časovna stiska, delo na videospotu za pesem Brimful Of Asha, čaka jih promocijska turneja po Ameriki, potem naslednji dogovori, načrti ...Vendar se omenjena dvojica ne pritožuje, kajti zanimanje zanju
v preteklih5 letih ni bilo tako veliko. »Delno je bil to zelo težek boj,« pravi Ben, ki že ve, o čem, govori.
Od začetka devetdesetih let so Cornershop na neodvisni glasbeni sceni s svojimi ambi-
■N M a o BS
OS M
01
Z
o
GO
M
cioznimi singli in mini albumi skrbeli za majhne, ampak redne naslove. Vendar so medtem druge skupine tistega časa in okolja že prispele na naslovne strani glasbenih časopisov in v vrhove glasbenih lestvic, Cornershop pa so kljub dobrimkri-tikam ostali nekje na pol poti med dobrimi skladbami, šar-mantno-začetniškim obnašanjem in njihovim levo usmerjenim načelom - z etiketo »večni talenti« na njihovem čelu.
Toda to se je sedaj spremenilo. »Funky days are back again« pojejo Cornershop v eni od ključnih pesmi na albumu in s tem ne mislijo samo na glasbeno večplastno zvrst močnega funky ritma in velikega vpliva
hip hopa, neodvisnega rocka, indijskih zvokov, soula in celo countryja. »Funky Days« asocii-rajo tudi na vlado Tonyja Blaira, ki je za člane ansambla novo svetlo upanje. »V Angliji je po volitvah znova vse polno opti
mizma in laburistična vlada je doslej vse svoje stvari dobro opravila,« pravi Tjinder. »Kakorkoli že, z njo sem vsekakor srečnejši, kot sem bil v obdobju konzervativcev.«
Cornershop so lahko srečni tudi s svojim lastnim razvojem. V zadnjih dveh letih izdajajo svoja dela pri ameriški založbi Luaka Bop, ki jo vodi nekdanji vodja skupine Talking Heads David Byrne. Le-ta jim je tudi organiziral srečanje z njihovim velikim junakom, pisateljem in pesnikom beat generacije Alle-nom Ginsbergom. Eno njegovih pesmi so posneli v mono tehniki na domači kasetofon, ker jih je spominjala na rock and roli. »Rekel je, da govori o Bobu Dylanu in smrti,« se spominja Tjinder, »vendar je bil takrat že sam zelo hudo bolan, tako da mislim, da je govoril tudi o svoji smrti.« Cornershop so na podlagi tega naredili pesem »When The Light Appears Boy«, divji akustični kolaž s pihali in trobili, ki pa ga sedaj že pokojni Ginsberg žal nikoli ni slišal.
Pri vsej trenutni pozornosti, ki jo dobivajo, pa fantom iz skupine Cornershop ni všeč to, da jih nekateri brez razmišljanja
as zaradi azijskih korenin mečejo
v isti koš z nekdanjimi bolj ali manj uspešnimi izvajalci, kot so Talvin Singh in Asian Dub Foundation. »Mi smo čisto enostavno samo Cornershop. Od takšnih neumnih kategorizacij se poskušamo držati čimbolj vstran.«
Tudi o ansamblu Kula Sha-ker, ki je na salonski način pomešal indijske elemente in pop kitare, Cornershop nimajo dobrega mnenja: »To je že v redu, da malce razmišljajo o indijski glasbi, toda za odrom imamo z njimi probleme, kajti takoj ko odprejo usta, iz njih pride samo popolni nesmisel.«
Cornershop na genialni glasbeni način orjejo ledino v londonskem talilnem loncu pop kultur in zaenkrat jim dobro kaže tudi v letu 1998. »Funky dnevi« (beri kot: boljši časi) so znova tu - tako v glasbi kot v politiki. In kot pravijo Cornershop v eni svojih pesmi: »In mi smo ponovno tu.«
Pripravil: TOMO KOLES
Cornershop
+ Brata Tjinder in Avtar Singh sta leta 1992 ustanovila skupino z imenom »General Havoc«.
+ Ime so spremenili v Cornershop zaradi v Angliji vse pogostejšega rasizma, ki so ga občutili tudi na lastni koži. Ime je ironični komentar na način, na katerega gledajo Angleži na Azijce: kot na lastnike majhnih kramarskih trgovin takoj nekje za vogalom.
+ Pod imenom »Clinton« so Cornershop eksperimentirali s tehnologijo.
+ Trenutna zasedba: Tjinder Singh - vokal, kitara, scratching in dholki;
Ben Avres - tamburin, kitara in klaviature; Peter Bengry -tolkala,-
Anthony Saffery -sitar, harmonij, klaviature;
Nick Simms - bobni in tamburin.
22
atira
vestnik, 8. januar
opravičujemo!
M. J.
f KRI f Ml (NALUf
©080-1200
Bodonci namesto Predanovec
V prejšnji številki Vestnika se je v članku ob obisku ministra Kušarja med upokojenci prikradla napaka. Pri navajanju upokojenskega društva mora biti namesto Predanovec Bodonci. Za napako se prizadetim
SKUPAJ PROTI

POKLIČITE I OSTALI BOSTE ANONIMNI
CV nouvon fefi vse dob/to gefen vsen, pa tou bole od srn, bab nan tou gefiejo tisti, šteti nan . ( ge piupitaulajo d/iiijgo seftijo va/teevafni ubltepo$. V uVan mčevalne ufoepe, uni pa trošijo bab njin pač ,j pftljde, pitaul ^Bela, moj pajdaš. ^Poučg tej mnougi ! občin, sfe/te se ešče i^da beoj kotijo ga nej mafe pejne-ge, je dopuščeno, ha se fejbo [unbcionMi pestav(!ajo bab burni paše, pa tou ga seu^ potegne veibe stitošbe, bab se ftpou vijdi v SEuMani, ge de ge d/tiijgi fekoug uo-ftte^ ga gupana bošto osendeset mi^jono^ sitoj. TTab si je ^e^a spopejvo na vse tou:
Roditve se v centa ponavljajo spet, be/t bif preštevilen je pM septet.	j
Qes ma{o voMev pftišžo je na dan, | je na/iod od vsega ge gaspan.
TKeft nihče od sedmih ni glaven pteveč, ni mogel! dobiti gteov pol in več. še gopet voftfcev bo t/iošil dena/i, bo voljen na novo CjuMjanski uladan.
Qes p/tejšnji gupan je edini od vseh, so d^ugi vsi s pametjo čisto na tleli?
Sdini je on bil sposoben ga to, da v daljni tujini gastopa? nas bo?
f Prejeli smo
Dr. Zsiga ne piše resnice!
Dr. Tibor Zsiga je v »Porabju« št. 22 dne 6. novembra 1997 v članku Namesto popravkov odgovoril Mariji Kozar Mukicna njeno oceno njegove knjige Od Prekmurja do Trianona v istem listu. Obenem pa odgovarja tudi meni, čeprav poudarja, da mi ne želi odgovoriti »iz več razlogov«. Zato naj mu kratko odgovorim na njegove trditve, saj sem o neresnicah (lažeš) in napakah njegovega dela nadrobno pisal v soboškem Vestniku od št. 31 dne 31. 7. 1997 do št. 38 dne 18. 9. 1997 v osmih nadaljevanjih.
1.	Zsiga v zadnjem članku ponovno trdi, da »so se prebivalci te pokrajine ob dogodkih, ki so sledili prvi svetovni vojni, tudi sami imenovali , Vendi’«. Ppve naj kje in kdaj, najbrž v Mikolovih brošurah, in če je kak nezaveden človek govoril madžarsko.
2.	Zsiga trdi, da mu v svojem prvem članku Obtožujem! očitam, da »se na njegova dela ne sklicujem«. Naj navede ta neresnični stavek!
3.	Namesto »znanstvenih argumentov... je začel navajati argumente in (iz?) vsakdanje politike«. Prosim dokaz!
4.	»Članek ne vsebuje dejstev, torej nimam o čem razpravljati.« -Kakor da sem v svojem 89. letu nerazsoden, piše dalje, grob pa sem bil res, ker so njegove trditve še bolj grobe in žaljive zame in za slovenstvo, čeprav nekateri tega nočejo razumeti (npr. po pisanju nekega članka v Nepujsdgu Inštitut za narodnostna vprašanja, najvišji politiki v Sloveniji - a sem to od njih tudi pričakoval! V. N.). Ta groba dejstva v mojem prvem članku so: 1.) »Nepravična, nasilna pridružitev slovenskega Prekmurja Sloveniji in njega odcepitev od Madžarske.« 2.) Ne navaja naslovov Slavičevih razprav, iz katerih črpa. 3.) Da prekmurski Slovenci do 1918 niso imeli nobenih stikov s preostalimi Slovenci. 4.) Da se prekmurščina bistveno razlikuje od slovenščine. 5.) Da stalno meša madžarski imeni za Prekmurje in Medmurje. 6.) Da so prekmurski Slovenci sebe imenovali vend. 7.) Ob omembi prekmurskega slov» stva Je opustil celotno evangeličansko delo od 1715 dalje, preostalo pa prikazuje zelo pomanjkljivo. 8.) Trdi, da so bili vsi Slovenci vendi itn. V navedenem spisu v Vestniku sem natanko navedel še druge grobosti, kot »ropanje« Ivana Jeriča in Mihaela Kuharja v Beltincih itn. Na vse te dokaze naj Zsiga odgovori, pa bomo videli, kdo »ponareja zgodovino«. Neresno in neznanstveno je tudi izmikanje v zadnjem članku o njegovi uporabi imen za Prekmurje in Medmurje, kar smo mu že dokazali, le da resnice nočejo videti in ne'priznati ne on in ne njegovi lenda-
vski pajdaši.
Dr. Vilko Novak
Lendavski peneči
Pozdravljeni!
Svojčas sem zapisal, da bom, podobno kot Predsednik Milan, skušal tudi sam pridobiti še en mandat (zaupanje), vendar ne za predsednikovanje, ampak za paberkovanje v Perečih. Imam pa to (ne)srečo, da moj »biti ali ne biti« ni odvisen od volivcev, ampak od gospoda urednika. Bog-me: zadnjih nekaj noči nisem mogel spati, saj sem se bal, da me bo »ukinil«. Potem pa je le prišel namig, naj še kaj napišem iz lendavskega kota.
Pereči niso ukinjeni! Kaj pa zdaj? V božično-novoletnem obdobju nisem bil ravno buden na dogajanje zunaj hiše. Saj veste: bogato obložena miza, pogosti obiski, kak dan tudi kozarček preveč. Še dobro, da so »svetki« minili, sicer bi se človek polenil in - zredil. To pa ni dobro. V letu, v katerega smo pravkar zakorakali, nas čakajo nove naloge.
Delavci v tovarnah naj bi za isto plačo delali več; mi, kmetje, kot nam grozi Evropska zveza, pa bomo morali poceniti pridelavo na njivah in prirejo v hlevih, sicer bomo imeli še naprej eno samo izgubo.
Kaj nam je torej storiti? Na njivah, travnikih in v vinogradih ne bomo več (raz)tro-silili toliko umetnih gnojil kot doslej, ampak nekaj ton manj, in s tem bomo malce privarčevali. V hlevih živini ne bomo pokla-
dali vseh tistih potrebnih in nepotrebnih priboljškov, ki so seveda dragi, ampak jo bomo spet hranili s suhim narezanim koru-zinjem in slamo, pomešano s senom. Svinje v hlevih so tudi gosposke, saj pojedo več kruha kot mi ljudje, zato jih bomo spet krmili z belo repo in bučami.
Mački pijejo alpsko mleko, kar je smrtni greh. Zdaj, ko so minili trije kralji, morajo spet loviti miše, če hočejo preživeti. Čas je, da na kmetih začnemo spet rediti kure, ne pa da kupujemo farmske piščance ... Pozabili smo na ugotovitev: stara kura -dobra juha.
Idej ti pa ne manjka, porečeš, dragi bralec. Res je: zdi se mi, da še kar poznam stanje na naših domačijah, in vem, kje so skrite rezerve. Bom pa tudi samokritičen: tako kot marsikdo drug, se tudi sam težko odpovem nečemu, na kar sem se navadil in je del standarda.
Tako namenoma nisem zapisal, da bomo traktorje konzervirali in spet zapregli krave in konje. Pa vendarle: zdi se mi, da tudi s fiati, fergusoni, zetorji in drugimi lahko kaj privarčujemo. Mar ni v nebo vpijoče, ko tolikokrat vozijo po nepotrebnem. Odpovedali pa se jim seveda ne bomo. Mar veste, da je Odrančan, ki je zadel milijone, odločen, da kupi še enega jeklenega konjička.
NACI
DRUŽINAKMETIC
Riše in piše: I. Banfi
KAK TOJGOČIJTE. JE
ČUJE.
< JOJ, KU-KU . POP,
M B
SE NADALJUJE...
MBILIW.WO V iX. , TVOJEGA POJCKA.
TAK PERVERZNO^ SUNA./J^ VNOČI SAN GA EMN FKUP VDARO.
MOJ SIN JE VNOČI PO STUBAJ DOJ SPODNOj ZA TVOJO 20-JŽIKO PA VSI ZNANO KAK- >
KMETIC, RlTON JA! 1 Zornu jeseNTI.. '/A,/	" '*1 ‘Tr 'r ges san NIKAJ
TOD KRŠČANSKO? NAJ
VAJ JEZU&EK NE
DA BI Tl GEZIK TRDI GRATO JELE ENO PAKA BI Tl VSE KRAVE CRKNOLE.
...

Z £
—
NEJ KRUF. ON JE 2^0.
Ekonomika vojne in revolucije - v Sloveniji
VI. Soodvisnost reformatorjev, civilne družbe in mladinske
Janez Šušteršič
V prejšnjem nadaljevanju smo opisali proces postopnega oblikovaja zavzemanja za reforme, ki se lahko evolutivno zgodi znotraj centralnega komiteja vladajoče partije v času gospodarske in politične krize. Podoben proces poteka tudi znotraj civilne družbe in nastajajoče politične opozicije. Tudi tu morajo glavni nosilci, če hočejo to ostati, vedno znova oblikovati za korak drznejše zahteve. Ker vse jasnejše izrekanje oblasti o potrebnosti določenih sprememb in vse očitnejše razlike znotraj nje zmanjšujejo tveganje, s katerim je zvezano civilno javno zavzemanje za spremembe, je verjetno, da bosta procesa porajanja reformnih zahtev znotraj oblasti in zunaj nje/ potekala vzporedno in v medsebojni odvisnosti.
Za reformatorja je gotovo manj tvegano izraziti različnost svojih stališč z zavzemanjem proti pretirano represivnemu
ravnanju z nosilci političnega nasprotovanja kot pa z oblikovanjem in zagovarjanjem lastnih kritičnih stališč, pa čeprav v omiljeni in ohlapni obliki. Po drugi strani je za tiste, ki niso pripadniki oblasti, svoje nestrinjanje z obstoječim položajem najvarneje izraziti s stališči, ki se le v posameznih točkah nekoliko razlikujejo od tistih, ki jih sicer sprejemajo tudi vsaj nekateri pripadniki oblastnih organov. To pomeni, da med javno izraženimi stališči najbolj izpostavljenih reformatorjev in nosilcev civilnodružbenih pobud praviloma ne bo izjemno velikih razlik in da se bodo razvijala vzporedno. Še več, pričakujemo lahko, da si bosta omenjeni skupini zagotavljali določene sprotne nagrade in spodbude. Reformatorji bodo na primer vključevali neodvisne strokovnjake v delo različnih komisij in po svoji moči branili določeno stopnjo neodvisnosti posameznih medijev,
civilna družba pa se jim bo s svoje strani lahko oddolžila na primer s pozornostjo in naklonjenostjo, kije bodo deležni v teh medijih.
Procesa sta torej vsebinsko soodvisna in se medsebojno pospešujeta. Z njunim razvojem se povečujejo možnosti za oblikovanje političnih zahtev in vse bolj jasno se razkriva efektivno politično povpraševanje. Pripadniki oblasti zato čedalje lažje ocenijo mogoče smeri morebitnih reform in spoznajo njihove verjetne zagovornike in nasprotnike. Dlje kot potekajo ti procesi, bolj je verjetno, da bo do določenih sprememb dejansko prišlo, zato je - kot opozarja tudi Tullock v zvezi s prevratom - za pripadnike oblasti vedno bolj tvegano, če do različnih predlogov ne zavzamejo izrecnega stališča. Na njihovo odločitev za to ali ono stran pa zdaj že vpliva tudi izraženo politično povpraševanje. V tem času je še vedno
predvsem verbalne procese zavzemanja za reforme mogoče ustaviti, na primer z represivnimi ukrepi, z asimilacijo nosilcev političnega nasprotovanja v oblastne strukture ali z zmanjševanjem nezadovoljstva prek dvigovanja življenjske ravni ali celo uspešnejše gospodarske politike. Toda vse bolj verjetno je, da bo prišlo do dejanske spremembe razmerij znotraj oblasti v prid zagovornikom sprememb.
Doslej smo se osredotočili na izračune posameznikov, ki se neposredno agre-. girajo v skupni izid. Stvarnejša analiza bi morala upoštevati, daje agregiranje izbira posameznikov, posredovana prek različnih institucij in skupin posameznikov, katerih struktura lahko bistveno vpliva na skupni izid. Tako je na primer soodvisnost komunističnega reformator-stva in razvoja civilne družbe v osemdesetih letih našla institucionalno oporo zlasti v delovanju mladinske organiza-
cije. Kadar pride do razlik v mnenjih o potrebnosti sprememb znotraj oblasti v federativni državi, pa je smiselno pri' čakovati, da se bodo razlike izrazile kot nasprotovanje med elitami posameznih federalnih enot. Te so imele v Jugoslaviji nemalo pristojnosti, s katerimi so svoj6 pripadnike lahko do neke mere zaščitil® in nagradile za njihova stališča. Večin® postopkov odločanja je bila “federalizira-nih” in tudi zato so se razlike najpogO' šteje izrazile kot različna stališča repu' bliških delegacij in zastopnikov. Tudi n® tej ravni lahko najdemo značilno sani®' pospeševalno dinamiko. Če je izražanj® nasprotovanja zvezni ali posameznim republiškim elitam način, s katerim se legito mirajo reformatorji znotraj domače elito' morajo biti v “pogumnosti” izražanj® svojega nezadovoljstva vedno korak dlje kot njihovi nasprotniki iz drugih federalnih enot. Poudarjanje vprašanj v zvezi l razmerji med federalnimi enotami in narodi daje domači oblastni eliti pomemb' no prednost pred opozicijo: preprečuj® ji, da bi se pri oblikovanju svojega pr®' grama povezovala z opozicijo v drugih delih države, hkrati pa zaradi nenehn® nevarnosti “zunanjega posega” opozicij® v svojih “nacionalnih” zahtevah ne mor® biti bistveno radikalnejša od domačih reformatorjev.
Prihodnji®'
“Diktatura pred demokracij® ali racionalnost krutosti
vestnik, 8. januar 1998
as ve ti
23
Pomurskim psoriatičnim bolnikom na njihovi poti k soncu
Luskavica
in rejeno zdravljenje m
Lekarnar, kdor zna noč temno razjasnit, ki tare duha - In zdravilo, kar položi jutranjo roso ob svitu na vrt in dete na materine prsi
Lekarniški poklic je interdisciplinaren, zato nujno posega na področja, ki jih drugi bolje poznajo.
Kaj je luskavica ali psoriaza?
Luskavica je danes še v marsičem skrivnostna bolezen. Ime je dobila zaradi luskastega videza. Je vnetna kožna bolezen, za katero je značilna zadebeljena vrhnji-ca, z njene površine pa se luščijo zvečine nepopolno zaroženele celice. Ko se pojavi, se na koži pokažejo okrogle, ostro omejene, rožnate bunčice, na površini pokrite s srebrno sivo lusko. Če lusko postrgamo s skalpelom, postane njena luskavost dosti razločnejša, azbestu podobna. Če počasi dalje strgamo površino luskavične bunčice, po odstranitvi zadnje plasti opazimo pikčaste krvavitve. Po tej značilnosti so luskavico prvič jasno razločili od drugih bolezni, denimo od zgodnje oblike gobavosti. Lokalno vnetje vrhnjice in kože pod njo nastane zaradi kopičenja vnetnih snovi.
Izraz »psoriaza« izhaja sicer iz grške besede »psora«, ki pomeni garje, a luskavica oziroma psoriaza z njimi nima nič opraviti.
Kje se pojavi?
Luskavica se najpogosteje pojavi na komolcih, kolenih, v ledju in lasišču. Včasih je prav na teh mestih ni, zato pa se nepričakovano pojavi na drugih, na primer na pregibnih mestih kože, kjer se koža drgne, včasih na dlaneh in podplatih, na obrazu je manj pogosta. Velikokrat so stalne posamične kožne spremembe le na nekaterih izpostavljenih mestih ali pa so lu-skavična znamenja le malo opaz
na. Čezmerno zaroženele gmote dostikrat dvignejo nohte, na njih pa so vdolbinice, podobne kot pri naprstniku za šivanje. Včasih luskavica zajame večino kože, včasih pokrije vso njeno površino.
Kakšni so zapleti?
Splošno stanje luskavičnega bolnika je v glavnem dobro, le od časa do časa, posebno ob izbruhih novih bunčic, ga moti zmeren srbež. Neprijeten videz in kronič-nost bolezni pa ga prizadeneta duševno. Splošno počutje je zelo moteno pri hudih oblikah bolezni, ko zajame večji del kože, ko jo spremljajo nekužni gnojni mehurčki ter ko luskavični bolnik dodatno boleha za revmatoidnim artritisom, vnetjem sklepov, posebno še prstnih členkov tako na rokah kot nogah. Slednji zaplet prizadene od 5 do 10 odstotkov bolnikov, zanimivo pa je, da so pri večini kljub hudim revmatoidnim težavam revmatski testi negativni, v tem pa se tudi artropatična psoriaza v glavnem loči od kroničnega revmatoidnega artritisa. Mogoči so še drugi zapleti, denimo konjuktivitis, vnetje očesne veznice, uretritis, vnetje sečne cevi, prostatitis, vnetje podmehurnice in balanitis, vnetje glavice in notranje strani kožice moškega uda.
Luskavica in gobavost
Luskavica je znana že od starega veka, a šele od 19.stoletja naprej so jo jasno ločili od drugih kožnih bolezni. Poprej je bila tudi ona označena kot gobavost in luskavični bolniki so bili izključeni iz družbe. Že iz stare zaveze je razvidno, s kakšnimi težavami so se morali spoprijemati. Delili so usodo družbenih izmečkov. Kot je za
pisano v Tretji Mojzesovi knjigi O gobah na ljudeh (40,13):
- Če komu izpadajo lasje in je plešast zadaj na glavi, je čist. Če mu izpadajo lasje spredaj, je plešast spredaj na glavi; čist je. Če pa na zadnji ali sprednji pleši nastane rdečkasto bela pega, so to gobe, ki so se izpustile na sprednji ali zadnji pleši. Duhovnik naj ga pregleda, in če ugotovi, daje oteklina na bolnem mestu na zadnji ali sprednji pleši rdečkastobela, podobna gobam na koži, je mož gobav, nečist. Duhovnik naj ga razglasi za nečistega; bolezen ima na glavi. Gobavec, ki ima na sebi bolna mesta, naj nosi pretrgana oblačila, naj ima razmršene lase, naj zakriva brke in naj kliče: »Nečist, nečist!« Vse dni, dokler je bolan, naj prebiva ločeno; zunaj tabora bo njegovo bivališče!
Tudi svetopisemski očak Job je imel luskavico
Nepojasnjena značilnost luskavice je, da lahko njen lišaj izgine nezdravljen in se v danem primeru spet pojavi šele z leti. Na temelju tega dejstva ugotovimo, da je imel luskavico tudi svetopisemski očak Job, znan po poštenosti in potrpežljivosti, saj v njegovi knjigi ni najti nobenega namiga na gobavo kožo v poznem stadiju. Kot je zapisano v Jobovi knjigi (2,7):
- Satan je odšel izpred Gospodovega obličja in udaril Joba s hudimi uljesi od podplatov njegovih nog do temena. Vzel si je črepinjo, da se je z njo strgal, in sedel v pepelu.
Jobova žena se posmehne iz svojega moža, rekoč: »Ali se boš še oklepal svojega poštenja? Bo
ga prekolni in umri!«
On pa ji je rekel: »Govoriš, kakor govori omahljiva ženska! Tudi dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?« Pri vsem tem Job ni grešil s svojimi ustnicami.
Ne vemo, kako se je Job rešil luskavičnih izbruhov na koži. Zapisano pa je, daje ozdravel, imel dosti otrok, sedem sinov in tri hčere, Golobico, Dišavko in Lepotico in v vsej deželi ni bilo tako lepih žensk, kot so bile njegove hčere. »Job je potem živel še sto štirideset let in videl svoje sinove in svoje vnuke do četrtega rodu. In Job je umrl star in nasičen z dnevi.« (16,42)
Kaj je vzrok bolezni?
Danes zboli za luskavico približno 2 odstotka prebivalstva na zahodu, približno toliko kot za sladkorno boleznijo in duševnimi boleznimi, pri nas jo ima 1.6 odstotka ljudi. Eskimi in Indijanci skoraj nikdar ne zbolijo, Afriški črnci in Azijci redko, ljudje svetlejše polti zbolijo pogosteje. Lahko se pojavi že pri dojenčkih, največkrat pa med 20. in 40. letom, po zadnjih podatkih je na zahodu zelo pogosta v zgodnji odrasli dobi med 16. in 20. letom, pogostejša pa tudi med 55. in 60. letom starosti. Če je eden od staršev luskavični bolnik, je okoli 20-odstotna verjetnost, če pa sta oba, pa 60-do 70-odstotna, da bodo imeli otroci luskavico.
Ne podeduje se pojavna oblika, ampak nagnjenost k bolezni. Pri neki raziskavi naj bi že našli gen za luskavico, a z drugo raziskavo tega niso mogli potrditi.
Janez Špringer, mag. farm.
Zelenjava	Tržnica M. Sobota G. Radgona Ljutomer		
jabolka	80	120	90
hruške	260	-	300
banane	144	160	150
limone	236	300	250
grozdje	1900	550	550
ananas	360	390	350
pomaranče	137	220	200
mandarine	245	220	200
kivi	420	400	300
Zelenjava	Tržnica
M. Sobota G. Radgona Ljutomer
paradižnik	690	400	400
paprika	550	500	550
krompir	50	60	50
solata	260	280	270
korenje	110	200	190
zeleno zelje	66	70	70
rdeče zelje	100	-	120
kisla repa	160	180	200
čebula	130	130	130
ohrovt	197	-	200
kitajsko zelje	100	200	200
česen	390	450	450
cvetača	360	300	350
jajca	20	-	22
fižol v zrnju	321	300	300
orehova jedrca	1050	1000	950
suhe lige	800	600	680
suhe slive	810	550	600
med	850	600	-
rozine	400	-	400
Cene rabljenih avtomobilov
Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 20 avtomobilov, prodali pa so dva.
Znamka	Letnik	prev.km.	Cena
Opel Kadet 1,3s	1989	81.000	7.000 DEM
Fored Sierra 20i	1986	91.000	6.300 DEM
Jugo Koral 45	1987	86.000	1.400 DEM
VW Golf 1,3 JX	1987	91.000	5.900 DEM
VW Golf 1,3 J	1982	140.000	2.100 DEM
Mercedes 230 E	1985	176.000	9.700 DEM
Mercedes 240 D	1979	220.000	7.500 DEM
Citroen Bx 16 TZS	1990	116.000	6.500 DEM
Fiat Regata 100 Si	1987	138.000	3.500 DEM
Opel Omega 2,4i	1990	163.000	11.000 DEM
Renault Laguna 1,8	1995	24.000	24.000 DEM
Biti moraš srečen, da lahko nekoga osrečiš; treba je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen.
(Maeterlinck)
V prihajajočem letu osrečujte in hodite srečni! ZAHVALJUJEMO SE VSEM, KI STE NAM POMAGALI IN VAM V LETU 1998 ŽELIMO VELIKO LEPEGA!
q)z ara
OZARA-ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA
(Bratom na siomnsEem semrov^oto
1 • del	Pripravil: Franček Štefanec
STRELSKI DVOREC V BABINCIH
Babincih pri Ljutomeru naj bi stal strelski dvorec. Izpričuje ga deželnoknežji urbar iz leta 1290. Po pisanju zgodovinarja dr. Frana Kovačiča naj bi stal na mestu Misletove hiše, ohranilo pa naj bi se tudi ime Kaštel. Leta 1422 je imel Hans Laun v Babincih sedem kmetij z desetino, ki jih je izročil za doto svoji hčerki Gruni, soprogi Hansa Schwein-pecka. Fevd je bil deželnoknežji in še 1524. v posesti rodovine. Leta 1690 je dvor posedoval Franc Ch de Amenzaga, 1725. pa so posest združili z Bra-nekom.
O prvotnem dvoru ni sledu. Današnja “graščina”, Babinci 35, je novejša pritlična vila pravokotnega tlorisa s prizidanim za nadstropje višjim stolpičem.
Po navedbah Krajevnega leksikona dravske banovine naj bi bilo v-Babincih še več strelskih dvorcev. BELTINSKA GRAŠČINA
redi obsežnega parka stoji beltinska graščina, ki jo viri omenjajo v 13. stoletju kot posest ro
dbin Jure in Banffy. Beltinsko veleposestvo je nekoč zavzemalo srednji del prekmurske ravnine. Po obsežnosti je bilo največje v Prekmurju. Obsegalo je
Graščino v Beltincih obnavljajo. Foto: F. Štefanec
kakih 25 tisoč katastrskih oralov zemlje in na njem je tlačanilo madžarskim fevdalcem 17 prekmurskih vasi. Veleposestvo je prvotno pripadalo lendavskemu gradu. Leta 1648 seje izločilo iz lendavskega posestva in je postalo samostojno. Posestvo se prvič omenja leta 1287. Verjetno pa sega začetek posestva precej nazaj v preteklost, saj ga darilna listina imenuje za opustošeno. Verjetno je, da so ga opu-stošili Tatari, ki so leta 1241 divjali po Prekmurju.
Prvi lastniki beltinskega veleposestva so bili nemški vitezi Haholdi iz Turingije. Madžarski kralj Laszlo IV. jim je leta 1287 podaril 120 tisoč katastrskih oralov zemlje . Na tem ozemlju so bili trije gradovi, in sicer Lendava, Beltinci in Lenti.
Haholdi so si pozneje dali madžarsko ime Banfi (sin bana) in so igrali veliko vlogo v madžarskem političnem in vojaškem življenju. Največkrat so bili hrvaški bani, veliki župani Žalske županije, cerkveni, vojaški in dvorni dostojanstveniki. Bili so katoličani, vneti protestanti, roparji ali izkoriščevalci. Rodovina je imela beltinsko veleposestvo do leta 1644, ko je po moškem kolenu izumrla. Njim so sledile madžarske rodovine plemičev: Franca Nada-sdyja, katerega so obglavili zaradi udeležbe v zrin-
sko-frankopanski zaroti, Gyorgya Szchenyija, nadškofa madžarske katoliške cerkve, ki je kupil veleposestvo za 200 tisoč forintov, naslednji lastnik je bil grof Sze-chenyi, dedič nadškofa, četrti lastnik je bil cesarski general baron Ladislav Ebergenyi, dva Csakyja, Gyika Emanuel Konstantin, baron Sina Simon, najbogatejši človek 19. stoletja v Evropi. Veleposestvo je bilo razdeljeno na štiri pristave (marofe): Beltinci, Ižakovci, Dokležovje in Črenšovci. Veleposestvo je imelo šest mlinov na, Črncu v Beltincih, pred gradom in Odrancih, na Muri v Dok-ležovju, Ižakovcih, Melincih in Bistrici (podatki so iz leta 1703).
Po drugih virih je prvo pismeno poročilo o beltinskem gradu v
Ta “grofovska” vaza je bila še v beltinski graščini, dokler je bila v njej osnovna šola. Foto: A. Kuhar
dnevniku rodovine Banfy iz leta 1532.
Prvotno beltinsko graščino je obdajalo obzidje s štirimi stolpi in vodnim jarkom. Sedanja graščina je razsežna enonadstropna stavba s preprosto fasado in okroglimi ogelnimi stolpi iz 17. stoletja. Obdaja jo park z izbranimi vrstami drevja. Pred zadnjo vojno je bila beltinska graščina v lasti rodovine Zichy.
Grajsko veleposestvo je bilo 1934. po agrarni reformi razdeljeno med kmete. Domneva se, daje bil kraj obljuden že v starem veku, ko je vodila mimo rimska cesta iz Radgone proti Lendavi.V času turških pohodov je bila graščina ogrožena. Leta 1708 so graščino zavzeli kruci. Veleposestvo so popolnoma izropali iz maščevanja do tedanjega lastnika generala Ladislava Ebergenyija, ki seje boril proti njim.
Za časa madžarske revolucije 1848-1849 je bil
a nami so časi, ko gradov skorajda nismo šteli za pomemben del naše dediščine. Bili smo priče ideološko popačeni zavesti povojnih generacij. Ta mogočna poslopja so bila za mnoge le simbol večstoletnega tujstva in fevdalnega izkoriščanja. Omenjali so jih kvečjemu v zvezi s kmečkimi upori. Vendar so bile grajske stavbe v določenih obdobjih tudi pri nas temeljna središča kulture. Namenili smo se narediti sprehod po naših dvorcih in gradovih. Žal so ostala v glavnem gola poslopja. Bogata notranja oprema se je porazgubila, kdo ve kam. Po abecednem redu bomo opisali gradove od madžarske meje pa vse tja do levega brega reke Drave, in to zaradi nekdaj bližnje ogrske meje, ki ni bila preveč trdno določena, zato so bili tukaj spopadi med mejašema nekaj vsakdanjega. Drug drugemu so požigali vasi in plenili, prebivalce pa vlačili v ujetništvo in včasih celo v sužnost. Šlo je za viharna notranja nasprotja v nemški državi in spopade z zemlje lačnimi Ogri. Gradovi so bili v nekdanjih burnih časih kraj odpora proti napadalcem, začasna zatočišča za kmetstvo ob napadih Turkov in v njih in v samostanih se je rojevala omika.
tedanji beltinski graščak Jeno Gyika organizator obrambe proti Jelačiču v Prekmurju. Toda narodna straža, ki je bila ustanovljena proti Jelačičevi vojski, je odpovedala pokorščino.
Sedanja enonadstropna opečna stavba s tremi okroglimi stolpiči na vogalih je pozidana na talni ploskvi v obliki velike črke L z navznoter zalomljenimi vogali. Stolpiči, pokriti s stožčastimi kapami, so za polovično etažo višji od traktov. Polkrožni renesančni vhodni portal je ujet v kamnit, rustikalen pravokoten okvir in levo ter desno od njega sta okrogli strelnici. Skozi vežo z banjastim obokom pridemo na arkadno dvorišče. Arkade obeh traktov so v pritličju in nadstropju oprte na zidane slope, slopi v nadstropju pa ob prehodu v lok izoblikujejo nekakšne kapitele. Do nedavnega so bile arkade v nadstropju zazidane. Z obnovo dobivajo prvotno podobo. Hodniki imajo v obeh etažah križne grebenaste oboke, ki so tudi na stopnišču. V nekaterih sobah je še ohranjen star parket, v eni je kamin.
televizijski spored od 9. do 15. januarja
vestnik, 8. januar 199>
POTK
9. JANUAR
TV SLOVENIJA 1
7.30 Oglasi
7.35 Vremenska panorama
8.35 Tv-prodaja
9.05 Lov na znamko, norveška nadaljevanka 9.50 Humanistika
10.20 Parada plesa
10.35 Oh, dr. Beeching, angleška nanizanka 11.05 Oglasi
11.10 Cvetje v jeseni, tv-film, 1. del
12	.00 Slovenski utrinki
12.30 Ljudje in zemlja
13	.00 Poročila
13.10 Vremenska panorama
15.50 Zgodbe iz školjke
16.20 Mostovi
17.00 Obzornik
17.15 Po Sloveniji
17.35 Lah kih nog naokrog
18.25 Izobraževalna oddaja
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Pet majskih dni, tv-film
21.15 National Geographic, ameriška serija
22.10 Odmevi, vreme, šport
22.50 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 23.20 Zvezde ruskega baleta, 2. del
TV SLOVENIJA 2
10.00 Pepa in Pepe, španska nanizanka 10.30 Kolo sreče
11.05 Največji kaskaderji
15.10 Vrt zla, ameriški film
17.20 Pasje življenje, ameriška nanizanka
17.55 Anna Maria, nemška nadaljevanka
18.50 Kolo sreče
19.20 Poslovne informacije
19.30 Videoring
20.05 Agencija
21.35 Future Ouest, ameriška serija
22.05 Črna lista, kanadski film
23.30 Profit, ameriška nadaljevanka, 1/8
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Ugledna četrt -12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Obalna straža ponoči - 15.00 Power Rangers - 15.30 Ugledna četrt - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Smrtonosni mikrobi - 21.00 Mile-nium - 22.00 Pošasti iz globin, ameriški film -23.30 Nežni dih, erotični film - 1.30 24 ur
TVGAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Sončna fanta, ameriški film -18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Mreža, ameriški film - 22.00 Mulci - 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 - GNES, ponovitev, 10.00 - ZAKOJ PA NEJ ponovitev; 11.00 - NAJ SPOT, 12.00 -VIE-OSTRANI; 16.00-GNES ponovitev; 16.30-ZAKOJ PA NEJ; 17.30 - NAJ SPOT; 18.20 - VIDEOSTRANI; 18.45-RISANKE; 19.00-GNES informativna oddaja; 19.30-TV Dnevnik; 20.00 - GNES ponovitev; 20.30 - VIDEOBOOM 40; 21.25 - ZAKOJ PA NEJ - ponovitev; 22.30 -GNES ponovitev; 23.00 - NAJ SPOT; 23.50 -EROTIKA; 01.00 - VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila - 10.05 Zimski izobraževalni program - 11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Dnevnik- 12.25 Ljubezen boli, serija -13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 15.05 Program za otroke in mladino- 15.45 Pot za Vonlea, serija za otroke - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nocoj.... - 20.15 Sedem vrhov, potopisna serija - 20.50 Show program - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Tednik -23.55 Humoristična serija - 00.20 Oddelek za umore, serija - 1.05 Air Amerika, ameriški film -3.00 Sedmi element + Svet zabave - 3.40 Koncert zabavne glasbe - 5.05 Filmska skupina -5.35 Nepozabljeni filmi:-Fedora, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
15.05 Filmi Douglasa Sirka: Popelji me v mesto -16.25 Program za otroke in mladino - 16.55 Risani film - 17.10 Ljubezen boli - 17.55 Iz sveta znanosti - 18.25 Najboljša dela svetovnih muzejev - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klient, serija - 21.00 Poročila - 21.15 Cosby Show, humoristična serija -21.45 Dekle iz popravnega doma, ameriški film -23.20 Plavi tornado, ameriško-italijanski film
TV MADŽARSKA 1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.05 Ponovitve: Familija, Sosedje - 11.10 Savannah, nadaljevanka -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Koktajl melodij -14.00 Otroški program - 15.25 Vino in oblast -16.00 Za otroke - 16.30 Vesoljske igre, nanizanka - 17.00 Otroška soba - 17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah - 20.45 Skrita kamera -21.05 Najbolj zabavne tv-reklame - 21.45 Aktualno - 22.45 Dve telesi, ena duša, kanadski film - 0.35 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 7.15 Telešport, vaterpolo - 8.20 Svobodna univerza - 9.30 Zakladnica - 11.00 Čudovite živali - 11.20 Zgodovina tehnike - 12.00 Dvorec Frankenberg, nanizanka - 13.00 Ura novic - 14.00 Dallas -15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Zeleni planet - 18.00 Družina Onedin - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Himalaja, poljudnoznanstveni film - 21.00 Madžarska hiša - 22.15 Wit-tgestein, angleški film - 23.30 Trobente - 23.45 Polnočni pogovor, vmes ob 0.00 Dnevnik
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.00 Srednja šola v Kaliforniji - 9.20 Obalna straža - 10.05 Zvezdne steze VI - Neodkrita dežela - 11.50 Konfeti -12.15 Kalimero - 12.40 Foofur - 13.00 Smrkci - 13.45 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30
TV SLOVENIJA 1
9	.00 Radovedni Taček: Košara
9.20	Taborniki in skavti
9.35	Sprehodi v naravo
10	.00 Male sive celice, kviz
10.45 Tv-satira: Poper
11.30 Pihalni orkester Vevče
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.10 Izobraževalni program
13.40 Zvezde ruskega baleta
14.40 Batmanova vrnitev, ameriški film
17.00 Obzornik
17.15 Naša pesem
17.50 Na vrtu
18.20 Božanska moč Krisa, francoska dokumentarna oddaja .
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
19.55 Utrip
20.10 Pravi biznis
21.10 Novice iz sveta razvedrila
21.35 Meja, angleška serija
22.10 Poročila, vreme, šport
22.35 Pesem ostaja ista, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
8.25 Agencija
9.55 Maribor: Zlata Ijsica, veleslalom (ž.), 1. tek
11.55 SP v ajpskem smučanju, smuk (m.) 12.45 Leon Štukelj
12.55 Veleslalom (ž.), 2. tek
14.20 Košarka NBA
15.50 SP v biatlonu
17.20 Športni portret
17.55 Rokomet, liga prvakinj
19.30 Videoring
20.05 Priden otrok, francoski film
21.45 V vrtincu
22.25 Sobotna noč
POP TV
8.00 Pujsji Dol - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice -9.30 Vrnitev v prihodnost - 10.00 Družinski pes -10.30 Mlajši bratec - 11.00 Starši rešijo svet, ameriški mladinski film - 12.45 Mali filmar -13.15 Sedem veličastnih - 15.30 Tekwar -16.30 Highiander - 17.30 POP party - 18.30 Pustolovščine Robina Hooda - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Rojena morilca, ameriški film - 22.00 Odpadnik - 23.00 Beg z dežele, ameriški film - 0.30 Playboy special - 1.30 24 ur
TVGAJBA
15.00 Smola za vohune, ameriška komedija -17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Mulci - 20.00 Kaskaderji - 21.00 Zgodba z naslovne strani - 23.00 McGyver -0.00 Zapp
STUDIO AS
9.30-GNES, ponovitev; 10.00-VIDEOBOOM 40; 10.55-RISANKE; 12.00-VIDEOSTRANI;
16.00 - GNES ponovitev; 16.30 - VIDEOBOOM 40; 17.25-VIDEOSTRANI; 18.00-RISANKE; 18.15 - VIVA MEGA PARTY 3. del;
19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 19.55 -UTRIP; 20.10 - GNES ponovitev; 20.40 - Pregled naj dogodkov leta 1997 -ponovitev; 22.10-VIDEOSPOTI; 22.30-GNES ponovitev; 23.00 - VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
7.25 Opazovalnica - 8.25 Poročila - 8.50 Ljubim svoje mesto - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila - 11.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.25 Dotakni se sonca: Hudi breg, avstralski film - 14.00 Poročila - 1 4.05 Serija za mladino - 15.00 Briljanteen - 15.45 Televizija o televiziji - 16.20 Dr. Quinn - 17.10 Večer z Muppetki - 17.4OTurobo Li-mach Show - 19.03 V začetku je bila beseda -19.30 Dnevnik- 20.20 Smrtonosni prašek, ameriški film - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Polnočna premiera - 2.50 Psi faktor, serija - 3.35 Skrita kamera - 4.00 Koncert zabavne glasbe -4.50 Največji uspehi hrvaškega športa, ponovitev - 6.50 Jazz pred jutrom
TV HRVAŠKA 2
12.40 TV koledar - 12.50 Dosjeji X, serija -13.35 Črno-belo v barvah: Filmi Kim Novak: Človek zlate roke - 16.35 Po meri - 17.05 Gospodarji džungle - 18.00 Živeti v Babini Gredi, dokumentarna oddaja - 18.40 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler: Silvestrovo v Berlinu - 21.05 Poročila -21.15 Ekran brez okvira - 22.15 Potovanja: Berlin - mesto in ljudje, dokumentarna oddaja - 23.15 Opprah Show
TV MADŽARSKA 1
8.00 Otroški program - 11.00 Strasti, italijanska nanizanka - 12.00 McKenna, nanizanka - I
Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Priča, srhljivka - 22.05 Gospod Cool, akcijski film -23.50 Moj sosed je vampir, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Od pola do pola - 9.55 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik -14.45 Zdravnica Markuš Merthin - 15.30 Bogati in lepi - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki 7 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Žarišče - 22.10 Poročila - 22.35 Modemi časi - 23.05 Nitebox - 23.30 O miših in ljudeh, film - 1.15 Konec molka, kriminalka
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Deželni magazin - 10.30 Na poti na Saškem - 11.00 Vse, kar je Brecht - 12.15 Oznaka D - 13.00 Novo ... - 13.30 Borza -14.00 Blues festival Leverkusen: MickTaylor Band - 14.45 Šport pod drobnogledom - 15.15 Železniška romantika - 15.45 Pred vrati Madrida - 16.45 Design - 17.30 Zdravstvena delavnica v Bremnu - 18.15 Potovanja k umetnosti - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Pustolovščina v Omanu - 21.00 Azijski obrazi - 21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Martin Punti-gam - 23.35 Vse, kar je Brecht - 0.55 Pogledi s strani -2.10 ZDF Jazzclub: Jimmy Smith Ouartet
SOBOTA
10. JANUAR
12.45 Odgovarjamo na telefone - 13.00 Dnevnik - 13.10 Plesna igra - 13.30 Sposojena zemlja - 13.55 Čudovite živali - 14.15 Telešport, angleški nogomet - 15.15 Lovci na diamante, ameriški film (č.-b.) - 16.40 Spominska drevesa - 16.50 Deklamacija - 17.00 Po poti, evropski magazin - 17.30 Območja, reportaže -17.55 Vse, kar je glasba - 18.00 Svetovni popotnik s kamero - 18.35 Pojavi v živalskem svetu - 19.05 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Satelit, kabaret - 20.45 Naročeni umor, ameriški film
TV MADŽARSKA 2
»6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Kje, kaj? - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Turistični magazin -8.30 Sto železnic, nanizanka - 9.00 Telešport -10.00 Narodnostne oddaje - 12.30 Telešport -13.00 Okno v Evropo, vmes znanstveni poročevalec - 15.00 Biseri, jezikoslovna oddaja -15.30 Potepanje po deželi domači - 16.00 Mu-zin poljub, ljubezni pesnikov - 16.30 Telešport, košarka - 18.30 Anno ... - 18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Familija, nadaljevanka - 20.30 Heltaijev oder, kabaret -21.50 Bratje Blues, ameriški film - 0.00 Polnočni pogovor
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.30 Vroča sled -10.05 Veleslalom za ženske, prenos prvega teka - 11.20 SP v nordijskih disciplinah - 11.45 Superveleslalom za moške, prenos - 13.15 Veleslalom za ženske, prenos drugega teka - 14.00 SP v nordijskih disciplinah - 14.50 Zabava peterice - 15.40 BeverlyHills 90210 - 16.20 Me-Irose Plače - 17.10 Specialisti - 18.00 Šport -18.30 Tohuwabohu - 19.00 Nenehni nesmisel - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nune v akciji: V božji službi, filmska komedija - 21.55 Barva krvi, kriminalka - 23.40 Sposoben za ubijanje, akcijski film - 1.00 Jastrebi, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.30 Harry in Tonto, film -11.25 Dotik krzna, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 Polno srce in prazne torbe, filmska komedija - 14.50 Kavarna Oriental, film -16.20 V Avstriji - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Vse moje hčere - 21.50 Gledališka komedija - 23.15 Zarota molka, resnična zgodba
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Trinajstkrat Grčija - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Alpe-Donava-Jadran - 10.15 Domovina tuja domovina - 10.40 Štajerska - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.00 Koncert - 13.15 Stranglers v živo - 14.00 Novo ... - 14.30 Indija - slon, ki se prebuja - 15.15 Televizija za ženske - 15.45 Ulična znastva - 16.00 Nepoboljšljivi, film - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Lepotica in zver - 18.30 Tujina - 19.00 Danes -19.20 Foyer- 20.00 Poročila - 20.15 Vse, kar je Brecht - 22.10 Praznik za Ernesta - 23.05 Boulevard Bio - 0.05 Aktualni športni studio -1.25 Festival Jazz Lugano: Manhattan Transfer, Dave Brubeck, Arturo Sandoval in Wayne Shorter
NEDELJA
11. JANUAR
TV SLOVENIJA 1
8.40 Čebelica Maja
9.05 Ferdi, risanka
9.30 Čarobni šolski avtobus, risanka
9.55 Nedeljska maša
11.00 Dogodivščine z Divjega zahoda
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
12.30 Nedeljska reportaža
13.00 Poročila
13.10	Humanitarna oddaja
13.40	Moške reči, francoski film
15.15 Pravi biznis
17.00 Obzornik
17.15 Po domače
18.40 Po vrtovih in parkih
19.10 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik
19.55 Zrcalo tedna
20.10 Zoom
21.40 Intervju
22.35 Poročila, vreme
22.55 Nisva poročena, ameriški film (č.-b.) 0.20 Po vrtovih in parkih
TV SLOVENIJA 2
8.30 Galdiro, španski film
9.55 Zlata lisica, slalom (ž.), 1. tek
11.15 Pomp
12.20 Športni film
12.55 Slalom (ž.), 2. tek
14.20 V vrtincu
15.00 Maribor: Slalom Zvezda
15.45 Košarka NBA
16.15 SP v biatlonu
17.15 Športni portreti
17.55 Lahkih nog naokrog
19.30 Videoring
20.05 Čevljarjev sin, francoska nadaljevanka, zadnji del
21.00 Alpe-Jadran
21.35 Šport v nedeljo
23.05 V New Orleansu, ameriška nanizanka
POP TV
8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Pasji mornarji - 9.00 Kasper in prijatelji - 9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi superman - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Tekvvar - 12.00 Highlander - 13.00 Brez zapor z Jonasom - 14.00 Mišek na Luni, ameriška komedija - 15.30 Radijska postaja - 16.00 Otroški zdravnik - 17.00 Težave na zmenku, ameriška komedija - 19.00 Športni krog - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Odvetnik, ameriški film - 21.45 Športna scena - 23.00 Žasebni detektiv, ameriška kriminalka - 1.00 24 ur
TVGAJBA
15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Težave na delu, ameriška komedija - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Proti vetru - 21.00 črno ogrinjalo avstralsko-kanadski film - 23.00 Temne
sence - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 - TEDNIK oddaj GNES; 11.00 - ZAKOJ PA NEJ; 12.00 - MOJI MALI PRIJATELJI; 12.30- Iz ZLTV-Studio AS M. Sobota; 13.00 -VIVA MEGA PARTY 2. del; 14.50 - VIDEOSTRANI; 18.00-ČRNO in BELO; 19.30-TV Dnevnik; 19.55-Zrcalo tedna; 20.10 -VIDEO-MEH zabavno-glasbena prireditev - ponovitev; 22.00-VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
7.55 Opazovalnica - 8.55 Poročila - 9.05 Program za otroke in mladino - 10.00 Oddaja za otroke - 11.30 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik -12.25 Plodovi zemlje - 13.15 27. mednarodna folklora: Kali, Senorbi, Čilipi - 13.45 Mir in dobro - 14.20 Opera Box - 14.55 Poročila - 15.05 Oprah Show - 15.55 Zgodba o Diani Kilmury, kanadski film - 17.25 Poročila - 17.30 Beverly Hills, serija za otroke - 18.20 Melrose Plače, serija - 19.30 Dnevnik- 20.20 Nevihta tišine, dramska serija - 21.25 Koncerti zabavne glasbe - 22.30 Opazovalnica - 23.00 Televizija, dokumentarna serija - 23.55 Poročila
TV HRVAŠKA 2
10.55 TV koledar - 11.05 Briljanteen - 11.50 Psi faktor, serija - 12.35 Polnočna premiera -15.55 Dokumentarna serija - 16.50 Oddaja klasične glasbe - 17.50 Alpe-Donava-Jadran -19.05 Maček Viktor, risana serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu -20.55 Foxov filmski večer: Alien 3 - 23.00 Zakonske vode, humoristična serija - 23.25 Osmih dan, nemški film
TV MADŽARSKA 1
6.30 Vaška TV - 7.00 Otroški program - 9.30 Družinski dnevnik - 10.00 Tv-magister, izobraževalni program - 11.00 Puder, Julia Balo -11.40 Poje Jozsef Gyori Szabo - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Opoldne, okrogla miza - 13.05 Filmski program -15.00 Begavčki, po sledeh pogrešanih otrok -15.30 Reformatorski verski program - 15.55 Walt Disney vam predstavlja - 17.05 Vse, kar je glasba -17.10 Odločate vi! - 18.10 Halo, svet, turitični magazin - 19.00 Teden, Dnevnik -20.00 Dobra vila, veseloigra - 22.10 Tonik, 25 minut za osvežitev - 22.40 Svet v petdesetih letih, nanizanka - 23.05 St. Martin na glasbeni akademiji
TV MADŽARSKA 2
7.30 Vesoljske igre - 8.00 Sto železnic - 8.30 Civilna korajža, llona Bayer - 9.00 Zabavni program za otroke - 11.00 Telešport, košarka, vaterpolo - 13.00 V imenu ljubezni - 15.00 Mid-dlemarch, angleška nanizanka - 17.00 Pogled domov - 18.00 Komu zvoni - 18.30 Sonja Szabo - 1 9.00 Moriske meduze, poljudnoznanstveni film - 20.00 Sting v Hollywoodu, kanadski glasbeni film - 21.30 Telešport - 22.00 To pa je, nanizanka - 22.40 Tiger, lev, panter, nemški film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 8.10 Vroča sled - 9.10 Disneyev festival - 10.05 Slalom za ženske, prenos prvega teka - 11.05 Šport - 11.30 Nune v akciji: Nebeška kariera, filmska komedija -13.05 Slalom za ženske, prenos drugega teka -14.00 SP v nordijskih disciplinah, prenos -16.00 Žena z imenom Harry, filmska komedija -17.30 Gospod Bean - 18.00 Srček - 18.30 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medved, film - 21.45 Kolumbo - 23.20 V orlovem gnezdu, pustolovski film - 0.45 Barva krvi, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Enkrat brez skrbi, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 V Avstriji - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani -14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Visoko zgoraj na hribu, film -17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Aubergerjevi - 22.00 K stvari -23.20 Vizije - 23.25 Enostavno klasično - 0.55 Teden kulture - 1.25 Pogledi s strani
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Po-govori o prihodnosti - 7.45 Alpska panorama -9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Vse, kar je Brecht - 10.15 Zvezda z enaindevetdesetimi -11.00 Vse, kar je Brecht - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Skrivnostna opičja kletka - 14.30 Za Boga, kneza in domovino - 15.45 Švicarski nacionalni park -16.00 HITEČ - 16.30 Ko oče s sinovi - 17.30 Televizijski zdravstveni nasvefi - 18.00 Dnevnik -18.15 Obzornik - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor - 20.00 Poročila - 20.15 Po sledovih jetija -21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva -21.15 Roglerjeva svoboda - 22.00 Malcolm X, film - 1.15 Tednik
PONEDELJEK
12.	JANUAR
TV SLOVENIJA 1
9.00 Na potep po spominu
10.00 Novi raziskovalec, ameriška serija
10.50 National Geographic, ameriška serija
11.40 Na vrtu
12.05 Utrip, Zrcalo tedna
12.25 Vremenska panorama
13.00 Poročila
14.00 Intervju
14.50 Zoom
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.35 Radovedni Taček: Red
17.55 Očividec, angleška serija
18.20 Recept za zdravo življenje
19.10 Risanka
19.20 Žrebanje3x3
19.30 Dnevnik
20.05 Savannah, ameriška nadaljevanka, 2/
36
21.00 Gore in ljudje
22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport
22.50 Recept za zdravo življenje
TV SLOVENIJA 2
9.30 Indaba, francoska nanizanka
10.00 Kolo sreče
10.30
14.50
15.20
17.20
17.50
18.50
19.20
19.30
20.05
21.05
21.50
23.00
0.25
Šport v nedeljo
Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja Tri barve: Bela, francoski film Trdno v sedlu, novozelandska naniza Rodbina Mogadorskih, francoska daljevanka, 5/12
Lingo
Poslovne informacije
Videoring
Studio City
Pomp Cik cak
Brane Rončel izza odra
Peter Strohm, nemška nanizanka
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Ugledna četrt -12.00 Otroški zdravnik - 13.00 POP kviz* 13.30 Športni krog - 14.00 Športna scena -15.30 Ugledna četrt - 16.30 Santa Barbara-. 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža-19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Driblerja pod košem, ameriška komedija - 22.00 Pod krinko - 23.00 Misija: Zvezde - 0.00 Pok tergeist - 1.00 24 ur
TVGAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Proti vetru - 16.00 Črno ogrinjalo, avstralsko-kanadsk film - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 20.00 Paralelni svet-21.00 Nogomet, španska liga - 22.30 M. A. S-H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 - ČRNO in BELO; 11.00 - RISANKE;
12.00 - VIDEOSTRANI; 16.00 - VIDEOMEH-ponovitev; 17.50-VIDEOSTRANI; 18.30-RISANKE; 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 - GNES ponovite*; 20.30 - Aleksander Jež 1. del, ponovitev; 22.00 - VIDEOSPOTI; 22.30 - GNES ponovitev; 23.00-VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
7.40 TV koledar - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Abeceda življenja - 10.10 Zgodba o čudnem krompirju; - 10.35 Carstvo divjine - 11.00 Lindentree, serija za otroke - 11.30 Program za otroke in mladino- 12.00 Dnevnik - 12.25 Ljubezen boli! serija - 13.10 Santa Barbara, serija - 13.55 Pbročila - 15.00 TV spored - 15.05 Program za otroke in mladino - 15.35 Poročila - 15.45 Pot za Avonlea, serija za otroke - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 19.05 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nocoj... - 20.15 Odprto - 20.45 Gospodar Lukša in Pero Posro-21.50 Dokumentarna oddaja - 22.40 Opazovalnica - 23.10 Quo vadiš
TV HRVAŠKA 2
13.55 Mestece Peytpn, serija - 14.45 Ciklus pustolovščin na Tihem oceanu: Gusarski otok, avstralski tv film - 16.25 Program za otroke In mladino: Modul 8 v 17.10 Ljubezen boli, serija-17.55 pazi, steklo - 18.325 Hugo v 19.00 Županijska panorama - 20.10 Vprašalnik, kviz-20.25 Murphy Brown, humoristična serija -21.00 Naše stoletje, dokumentarna serija -22.00 Prince Street, serija - 22.50 Vidikom glasbena oddaja
TV MADZARSKA1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod, dnevniki, prometne informacije, pregled tiska - 9.35 Družina Onedin - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Nedeljska glasba med tednom - 14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Satelit, kabaret - 15.30 Čebelica Maja - 15.55 Pasti, mladinski film -16.20 Glasba - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Družinski zdravnik - 17.15 Regionalni magazini in dnevniki - 18.10 Za otroke - 18.30 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Dosjeji X - 20.45 Iz Silvestrskega programa - 21.30 Mixishow - 21.55 Aktualno ' 22.55 Izhod do polnoči, ameriški film - 0.50 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Teden - 7.00 Dnevnik-7.15 Območja, reportaže - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Svobodna univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Telešport - 13.00 Ura novic -14.00 Dallas - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Znanstveni poročevalec - 18.0® Družina Onedin - 18.30 Madžarska danes, kri-volovci - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Pot vulkanov, poljudnoznanstveni film ' 21.00 Šport ekstra - 21.30 Folk v ponedeljek -22.00 Na drugi strani tunela, španski film
TV AVSTRIJA!
6.05 Otroški program - 9.10 Srednja šola v Kaliforniji - 9.25 Obalna straža - 10.15 Medved, film - 11.50 Konfeti - 12.15 Calimero - 12.40 Foofur - 13.10 Smrkci - 13.45 Risanke ' 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija ' 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 čas* sliki - 20.15 Naredimo tako kot kavboji, akcijski film - 21.55 Venerin morilec, kriminalka - 23.30 Mož, imenovan konj II, vestern
TVAVSTRUA2
9.00 Poročila - 9.05 Grajski hotel Orth - 9.50 Bogati in lepi - 11.15 Konflikti - 11.45 Vreme' 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.10 Ljub® družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdravnica Markuš Merthin - 15.15 Bogati in lepi - 16.0® Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošl' v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 čas* sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Gorski zdravnik J 21.05 Tema - 22.00 Poročila ' 22.30 Oddaja o kulturi - 0.30 Čas v sliki
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Polčas' 9.40 Aktualni kino nasvet - 9.45 Obzornik' 10.30 Tujina - 11.00 Nočna kavarna - 12-30 ARD ekskluzivno - 13.00 Zdravstvena delavnic® v Bremnu - 14.00 Nedeljski koncert - ,14.4= Klub seniorjev - 15.30 Nasveti in tendence ' 15.55 Po sledeh Evrope - 16.00 Jezidi ' 16.45 Kariera z učenjem - 17.15 Hobiteka ' 17.45 Raziskovalni magazin - 18.15 Slike iz A*^ strije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo ' 20.00 Poročila - 20.15 Nemški vitezi prostega časa - 21.00 Moderni časi - 21.30 NoVo' 22.00 Poročila - 22.25 Fantazija potrebuj® temo - 23.00 Margot Fonteyn in Rudolf Nureje* - 0.35 Deset pred deseto
vestnik, 8. januar 1998
televizijski spored od 9. do 15. januarja
25
TOREK
13.	JANUAR
TV SLOVENIJA 1
8.45 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka, 2/6
9.35 Recept za zdravo življenje
10.20 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 10.40 Savannah, ameriška nadaljevanka
11.30 Po domače
13.00 Poročila, vreme, šport
15.25 Gore in ljudje
16.20 Prisluhnimo tišini
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.35 Taborniki in skavti
17.50 Beg z Jupitra, avstralska nadaljevanka 18.20 Velike knjige, dokumentarna serija 19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20	.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 2/26
21	.00 Made in Slovenia
22	.00 Odmevi, vreme, šport
22.40 Kdo je glavni, ameriška nanizanka
23.15 Josip Brodski, angleška dokumentarna oddaja
0.05 Svet poroča
TV SLOVENIJA 2
10.00 Pepa in Pepe, španska nanizanka
10.30 Lingo
11.05 Studio City
14.10 Alpe-Jadran
14.40 Cikcak
15.40 Pet majskih dni, tv-film
16.50 Zasebni zločini, italijanska nadaljevanka, zadnji del
17.20 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 17.55 Grad Hochenstein, nemška nadaljevanka, 1/6
18.50 Kolo sreče
19.20 Poslovne informacije
19.30 Videoring
20	.05 Košarka, 1/16 finala EP
21	.30 Vprašanje zakonitosti, angleška nanizanka
22	.00 Drama
22.50 Peter Strohni, nemška nanizanka
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Ugledna četrt -12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz - 13.30 Ne greva še narazen, humoristična nanizanka -14.00 POP party - 15.00 Power Rangers -15.30 Ugledna četrt - 16.30 Santa Barbara -17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 V skrbi za malčke, ameriška drama - 21.45 Bolnišnica upanja - 22.30 Taksi - 23.00 Misija: Zvezde - 0.00 Poltergeist - 1.00 24 ur
TV GAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Mulci - 16.30 Nogomet, španska liga - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Severna obzorja - 22.00 Mulci,- 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 -GNES, ponovitev; 10.00-Aleksander Jež ponovitev, 11.30- RISANKE; 1 2.00 - VIDEOSTRANI; 16.00-GNES ponovitev; 16.30-Aleksanser Jež ponovitev; 18.00 - VIDEOSTRANI; 18.30-RISANKE; 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 - GNES ponovitev; 20.30 - Teden ob Muri infor. oddaja; 22.00 - Glasbeni predah; 22.30 - GNES ponovitev; 23.00-VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila - 10.05 Čaplja - 10.10 Mačke - 11.00 Lindentree, serija za otroke - 11.30 Program za otroke in mladino: V živalskem vrtu -12.00 Dnevnik - 12.25 Ljubezen boli, serija -13.10 Santa Barbara, serija - 13.55 Poročila -15.05 Program za otroke in mladino - 25.45 Pol zaAvonlea, serija za otroke - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Poročila iz znanosti - 19.05 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik- 20.15 Kormoranski ribji paprikaš, dokumentarna oddaja - 20.50 Press klub - 22.40 Opazovalnica - 23.15 Filmska noč: Padec rimskega cesarstva
IV HRVAŠKA 2
13.30 TV koledar - 13.45 Filmska noč: Quo vadiš - 16.25 Program za otroke in mladino -17.00 Ljubezen boli, serija - 18.35 Hugo -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Nujna pomoč, serija -21.25 Črno belo v barvi: Piknik
TV MADŽARSKA 1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Športna akademija - 10.25 Anno ... - 11.00 Walt Disney vam predstavlja - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 75 let operetnega gledališča -14.00 Profetovo oko, poljski film, 2. del - 15.45 Za otroke - 15.50 Sloviti glasbeniki, A. Dvoržak - 16.30 V imenu Ijjjbezni - 17.00 Pomagač, magazin za prizadete ljudi - 17.15 Kviz - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Katoliška kronika -18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Urgenca, nanizanka - 20.50 Kriminalno, kriminalistični magazin - 21.25 Telesreča - 21.55 Aktualno -22.55 Izgubljeni sin, češki film (č.-b.) - 0.40 Z Andrejo Szenes - 1.25 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Intervju z ministrskim predsedsnikom - 7.45 Od meje do meje -8.00 Svobodna univerza - 9.00 Zakladnica -11.00 Telešport - 13.00 Ura novic - 14.00 Dallas - 15.00 Repeta, izobraževalni program -17.30 Malica 1,20 - 18.00 Družina Onedin -18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljica -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Mucius, portret podjetnika - 21.00 Šport ekstra - 21.30 60 let izraelskega simfoničnega orkestra, koncertni film - 23.40 Globoka voda
TV AVSTRIJA1
6.05 Otroški program - 9.00 Srednja šola v Kaliforniji - 9.20 Obalna straža - 10.05 Veleslalom za moške, prenos prvega teka - 11.15 Vsi pod eno streho - 11.50 Konfeti - 12.15 Kalimere -12.50 Veleslalom za moške, prenos drugega teka - 13.45 Snovvboard veleslalom, prenos -
14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Roseanne - 18.30 Groznoprijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki -20.15 Joanna - dekle na poziv po zaključku šolskega leta, srhljivka - 21.50 Nevarna razmerja, film - 23.50 Beg v svobodo, filmska komedija -1.20 Medeni tedni v troje, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Kavarna Oriental - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina -14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdravnica Markuš Merthin - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum -21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.00 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki -0.30 Grozno prijazna družina
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 čas za kulturo - 9.45 Slike iz Avstrije - 10.30 Evropski magazin - 10.55 K stvari - 12.10 Tema -13.00 Hobiteka - 13.30 Raziskovalni magazin -14.00 Kavarniški koncert z Art Ensemble Basel -14.55 Materi, film - 16.20 Železniška romantika - 16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Uživanje na pravi, nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Vse, kar je Brecht - 21.45 Emmy, film - 22.00 Poročila - 22.25 Mesar, film - 0.00 Deset pred deseto
SREDA
14. JANUAR
TV SLOVENIJA 1
9	.05 Dogodivščine iz živalskega vrta
9.50 Velike knjige, dokumentarna serija
10.40 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka
12.00 Prisluhnimo tišini
12.30 Naj naj naj, angleška serija
13	.00 Poročila
14	.00 Svet poroča
14.30 Josip Brodski, angleška dokumentarna oddaja
15.25	Made in Slovenia
16.20	Obzorja duha
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.35 Pod klobukom
18.20 Zaročenca, nadaljevanka, 2/10
19.10 Risanka
19.20 Dobro je vedeti
19.30 Dnevnik
20	.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka
21	.00 Osmi dan
21.30 (Ne)znani oder
22	.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Zaročenca, nadaljevanka
23.35	Portret dirigentke Simone Young
TV SLOVENIJA 2
9.30	Pepa in Pepe, španska nanizanka
10.00 Kolo sreče
10.30 Košarka
12.15 Sobotna noč
14.15 Moške reči, francoski film
17.20 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 17.55 Zasebni zločini, italijanska nadaljevanka, zadnji del
18.50 Kolo sreče
19.20 Poslovne informacije
19.30 Videoring
20.05 SP v plavanju
21.00 EP v umetnostnem drsanju
22.30 Iz slovenskih ateljejev: Tone Demšar
22.45 Lov za zakladom, francoski kviz
23.45 Peter Strohm, nemška nanizanka
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Ugledna četrt -12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Bolnišnica upanja - 15.00 Power Rangers - 15.30 Ugledna četrt - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby -18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Mesečnica, ameriška komedija -22.00 Prijatelji - 22.30 Taksi - 23.00 Misija: Zvezde - 0.00 Poltergeist - 1.00 24 ur
TV GAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Severna obzorja - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Supermanove dogodivščine - 21.00 Vesoljski bojevniki - 22.00 Mulci - 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Reševalci -0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 - GNES, ponovitev; 10.00 - Teden ob Muri - ponovitev; 11.30 - RISANKE, 12.00-VI-DEOSTRNAI; 16.00 - GNES ponovitev; 16.30-Teden ob Muri ponovitev; 18.00 - VIDEOSTRANI; 18.30 - MINI 5 - otroška glasbena videole-stvica; 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 - GNES ponovitev; 20.30 - IzZLTV TV Ptuj; 21.00 - BRAZILIJA reportaža Jožeta Žekša; 22.05 - VIDEOSPOTI; 22.30 - GNES ponovitev; 23.00 - VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila - 10.05 Veliki svetovni pisci -Fjodor Dostojevski: Zločin in kazen - 11.05 Lindentree, serija za otroke - 11.30 Program za otroke in mladino- 12.00 Dnevnik- 12.25 Ljubezen boli, serija - 13.10 Santa Barbara, serija -13.55 Poročila - 14.00 Dokumentarna oddaja -15.05 Program za otroke in mladino - 15.35 Poročila - 15.45 Pot za Avonlea, serija za otroke - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik -20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub -21.20 Opazovalnica - 23.00 Filmska noč
TV HRVAŠKA 2
13.15 TV koledar - 13.30 Filmska noč: Padec rimskega cesarstva - 16.25 Program za otroke in mladino - 17.10 Ljubezen boli,serija - 17.55 Vanja Raduš, izobraževalna oddaja - 19.30 Dnevnik- 20.10 Vprašalnik, kviz - 20.25 Serija -21.15 Poročila - 21.30 Leto pištol, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Sabu, filmski portret - 10.55 Kratki film - 11.15 Druga možnost, nanizanka -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Madžarska svatba - 1 4.00 Narodnostne oddaje - 15.25 Vino in oblast - 16.00 Otroški program - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Naše vsakdanje stiske -17.10 Iščemo pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni magazini in dnevniki - 17.55 Pričevalci, moč v nemoči - 18.15 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Misijonarka, italijanski film, 1. del - 21.40 Aktualno - 22.40 Beli zračni balon, iranski film -0.00 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno -6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum, kultura - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Svobodna univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Telešport -13.00 Ura novic - 14.00 Dallas - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Rokopis -18.00 Družina Onedin - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Terra X, po sledeh pradavnih kultur -21.00 Šport ekstra - 21.30 Pop v sredo -22.00 Bomo preverili - 0.00 Poslednji sončni zahod, ameriški film
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 9.10 Srednja šola v Kaliforniji - 9.30 Obalna straža - 10.15 Kolumbo -11.50 Konfeti - 12.15 Kalimero - 12.40 Foofur - 13.10 Smrkci - 13.50 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Vsi ljubijo Raymonda - 19.30 Čas v sliki -20.15 Smrtonosni grehi - Kriki za samostanskimi zidovi, srhljivka - 21.45 Klinika groze, srhljivka -23.25 Napad na policijsko postajo 13, kriminalka - 0.50 Mož, imenovan konj II, vestern
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Visoko zgoraj na hribu, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdravnica Markuš Merthin - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Cas v sliki -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Idealni kandidat - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Poročila -22.30 Križem kražem 0.00 Čas v sliki - 0.30 Dobrodošli v interaktivni Avstriji
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Nemčije - 10.30 Sosedje - 11.00 Zvezdna ura filozofije - 12.00 Dnevnik - 12.15 ML Mona Liza - 13.00 Veselje do potovanja - 13.30 Uživanje na pravi, nemški način -14.00 Hitparada - 14.45 100 stopinj - 15.45 Pur TV - 16.15 Kobrin poljub - 16.45 Pustolovščina preživetje - 17.15 Avti in mobili - 17.45 Okusi z zgodbami - 18.15 Slike iz Švice -19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Brizantno - 20.45 Prepir -21.15 Povej mi, ko se bo zemlja tresla - 22.00 Poročila - 22.25 Kinopripovedovalec, film -0.00 Priče terorja
ČETRTEK
15. JANUAR
TV SLOVENIJA 1
9.00 Ouasimodove čarobne dogodivščine
9.45 Zaročenca, nadaljevanka
10.35 Nash Bridges, ameriška nanizanka 11.25 Novice iz sveta razvedrila
11.55 Dogodivščine z Divjega zahoda
13.00 Poročila
15.55 (Ne)znani oder
16.20 Osmi dan
17	.00 Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.35	Sprehodi v naravo
18	.05 Risanka
18.20	Zenit
18.55	Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
19.10 Risanka
19.20 Dobro je vedeti
19.30 Dnevnik
20	.05 Cvetje v jeseni, tv-nadaljevanka, 2/3
21	.00 Tednik
22	.00 Odmevi, vreme, šport
22.40 Oh, dr. Beeching, angleška nanizanka
23.15 Nočni klub
TV SLOVENIJA 2
10.00 Pepa in Pepe, španska nanizanka
10.30 Kolo sreče
11.00 Lov za zakladom, francoski kviz
12.55 SP v biatlonu
16.00 Drama
17.20 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
17.55 Dr. Sylvestre, francoska nanizanka
18.50 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.05 Šport
21.55 Smrtni molk, nemški film
23.35 Peter Strohm, nemška nanizanka
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Ugledna četrt -12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Razprtije - 15.00 Power Rangers - 15.30 Ugledna četrt - 16.30 Santa Barbara -17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom - 21.00 Obalna straža ponoči - 22.00 Prijatelji - 22.30 Taksi - 23.00 Misija: Zvezde - 0.00 Poltergeist - 1.00 24 ur
TV GAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Supermanove dogodivščine -17.00 Vesoljski bojevniki - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program -19.30 Mulci - 20.00 Klici na dom, ameriška komedija - 22.00 Mulci - 22.30 M. A. S. H. -
* 23.00 Reševalci - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 - GNES, ponovitev; 10.00 - Iz ZLTV TV Ptuj; 10.30 - BRAZILIJA reportaža Jožeta Žekša; 11.35- RISANKE; 12.00 - VIDEOSTRANI; 16.00-GNES ponovitev; 16.30-Iz ZLTV Tv Ptuj; 17.00 - BRAZILIJA reportaža
Jožeta Žekša; 18.30 - VIDEOSTRANI; 18.45-RISANKE; 19.00 - GNES informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 - GNES ponovitev; 20.30-MEHANIKA 19-51; 21.30 - VIDEOTOP glasbeni spoti; 22.30 - GNES ponovitev; 23.00 -VIDEOSTRANI
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila -8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila - 10.05 Šimpanz, dokumentarna oddaja - 11.30 Program za otroke in mladino-12.00 Dnevnik- 12.25 Ljubezen boli, serija -13.10 Santa Barbara, serija - 13.55 Poročila -15.05 Program za otroke in mladino- 1 5.35 Poročila - 15.45 Pot za Avonlea, serija za otroke - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.35 Besede, besede, besede - 19.05 Hrvaški pomniki - 19.15 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Dnevnik - 20.05 Nocoj... - 20.15 Hrvaška in svet - 20.50 Spomini Walterja Cronkitea, dokumentarna serija -21.45 Pol ure kulture - 22.20 Opazovalnica -22.50 Dokumentarna serija - 23.15 Poročila
TV HRVAŠKA 2
13.10 TV razpored - 13.25 Filmska noč -16.25 Program za otroke in mladino- 17.05 Ljubezen boli - 17.50 Živalski planet - 18.20 Moč denarja - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašalnik, kviz - 20.25 Dosjeji X, serija - 21.30 Pekel ljubosumja, francoski film - 23.25 Filmi Douglasa Sirka: Potemneli angeli
TV MADŽARSKA 1
10.10 Halo, svet - 11.05 Gozdarska hiša Falke-nau - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Vedno lepe melodije - 14.00 Madžari in Nemadžari v Karpatskem bazenu - 14.50 Narodnostne oddaje - 15.25 Vino in oblast - 16.00 Otroški program - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Nujna pomoč, karitativni program - 17.10 Begavčki -17.15 Alfonzovo svetovno gledališče - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Spoštljivi: Henri Boulad - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, nadaljevanka - 20.30 Friderikusov show - 22.30 Aktualno - 23.35 Mlada opica, kitajski film -1.10 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik -6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svobodno tek-
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator-11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu-.17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč.
NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zliifto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od
movanje, gospodarski magazin - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Svobodna univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Telešport - 13.00 Ura novic -14.00 Dallas - 15.00 Repeta - 17.30 Poročilo s seje vlade - 18.00 Družina Onedin - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Zlato moštvo, francosko-madžarski dokumentarni film - 21.00 Šport ekstra - 21.30 Rockvčetrtek - 22.00 Gledališka predstava - 23.40 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 9.00 Srednja šola v Kaliforniji - 9.20 Obalna straža - 10.05 Naredimo tako kot kavboji, akcijski film - 11.50 Konfeti -12.10 Kalimero - 12.35 Foofur- 13.10Smrkci - 13.50 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno, prijazna družina - 19.00 Suzana -19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X - 21.55 Space 2063 - 22.40 Magazin - 23.2 5 Umetnostne slike - 1.40 Napad na policijsko postajo 13, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Luč ljubezni, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.30 Ogled - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdravnica Markuš Merthin -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna kultura - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Najvišji glasbeni festival v Evropi - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Šport
3SAT
6.40 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Švice - 10.30 Orientacija - 11.00 NDR šov - 13.00 Avti in mobili - 13.30 Okusi z zgodbami - 14.00 Narodnozabavna glasba - 14.45 Vse, kar je Brecht - 16.30 Pustolovščina in raziskovanje - 17.15 Novo - 17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Gospod Čudoviti - 21.50 Amok, film -22.00 Poročila - 22.25 Berlinska srečanja -23.00 Vse, kar je Brecht - 0.30 Deset pred deseto
mevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 1,8.00 Šport - 1 9.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 1 0.00 Poročila - 1 0.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -1 2.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 0:9.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -1 9.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč.
26
vestnik, 8. januar 1
Iz dela in življenja krajevne skupnosti Krog
Ob številnih pridobitvah še veliki načrti
V krajevni skupnosti Krog, kjer živi v več kot 400 gospodinjstvih okrog 1.700 prebivalcev, se lahko v zadnjih letih pohvalijo z vrsto pomembnih pridobitev
Tako imajo v obeh krajih te krajevne skupnosti, to je v Krogu in Satahovcih, urejeno vodovodno omrežje s požarnimi studenci, asfaltirane so vse vaške ceste in zgrajena je ulična razsvetljava. V Krogu pa premorejo tudi sodobno športno dvorano, podružnično osnovno šolo, vrtec in javno tehtnico. Poleg tega se vse bolj razvijajo tudi druge dejavnosti, zlasti obrt in podjetništvo. Podobno kot v Krogu so tudi v Satahovcih zgradili mrliško vežico na pokopališču, v bližini katerega so uredili parkirišče. Prav tako sta bila obnovljena mostova na potokih Dobel v Krogu in Merica v Satahovcih, kjer je bila končana tudi prva etapa gradnje vaško-gasilskega doma.
Voda in kanalizacija v ospredju
V prihodnje - za referendumsko obdobje, ki se bo izteklo konec novembra 2001, je bil sprejet krajevni samoprispevek - nameravajo večjo pozornost nameniti urejanju komunalne infrastrukture. Tako bo v prvi polovici letošnjega leta v ospredju zagotavljanje zdrave pitne vode. Ugotovili so, da voda iz vaškega zajemališča v Krogu vsebuje od 30- do 70-od-stotno povečanje vsebnosti zdravju škodljivih nitratov. Ker se s podobnimi problemi ukvarjajo tudi v Satahovcih, so v dogovoru s soboško mestno občino pripravljeni projekti za preklopitev obeh vaških omrežij na mestni vodovod. Še več naporov pa bo v naslednjih dveh letih usmerjenih v gradnjo kanalizacije. V ta namen so pripravili ustrezne idejne projekte. Nato bodo skušali čimprej pridobiti izvedbeni projekt in drugo potrebno dokumentacijo. S tem bi omogočili začetek gradnje kanalizacijskega omrežja, ki bo potekala
Enid Pašalič, eden številnih bosanskih otrok, ki so živeli med bosansko-hercegovsko vojno v Prekmurju, se je iz Zenice oglasil s pismom Tudi vojne pletejo vezi med ljudmi
Tako kot povsod po Sloveniji, so tudi prebivalci Murske Sobote v času vojne v BiH sprejeli številne pomoči potrebne. Med dobrodelnimi dušami je vse rekorde posekal Vlado Vrdjuka, ki je nekaj časa z ženo Liziko, zato ker je gostil dvanajst pred vojno v BiH pobeglih, spal celo na »podu«. Med tistimi, ki jim je ponudil streho in hrano, sta bila tudi mlada profesorica Melika, njen sin Enid Pašalič in občasno tudi znani novinar Enes Pašalič, ki je v Sloveniji izdal knjigo Genocid našeg doba. Ob tem bi omenil, da mu je pri pisanju knjige veliko pomagala Območna zavarovalnica Triglav, d. d., Murska Sobota, pri katere direktorju prof. Rudiju Cipotu sem jaz (posredovalec tega pisma) uspel izprositi, da so znanemu novinarju iz BiH na reverz dovolili uporabo računalnika, s pomočjo katerega je uspel napisati knjigo z avtentičnimi izjavami prizadetih o grozotah, ki so se med vojno dogajale v Brčkem. Žal zaradi pretresljivih prizorov v knjigi niso objavili fotografij, ki bi potrdile, da »fašistične grozote še niso za nami«.
Okrožno sodišče v Mariboru na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 19. 12. 1997, opr. št. ST 34/96, v stečajnem postopku nad dolžnikom Jeklotehna Maribor, d. d. v stečaju, objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB naslednjega nepremičnega premoženja
Ves ta čas pa je njegova žena Melika Enes s sinom Enidom, ki je v Mursko Soboto pripotoval star le tri leta in pol, živela pri dobrem stricu Vladu Vrdjuki. Profesorico Meliko Enes so v Murski Soboti zaposlili za poučevanje begunskih otrok. Tudi njen sin Enid, ki je v Murski Soboti obiskoval otroški vrtec in prva razreda osnovne šole, se je vsem sošolcem in posebej »ujku« in »ujki« (teti in stricu) v slovensko napisanem pismu oglasil iz Zenice. Enid zdaj živi v Zenici in od tam pozdravlja vse dobre ljudi, predvsem sošolce iž Murske Sobote.
Prav zato, ker ta primer ni edini, smo za naše bralce dobesedno povzeli nekaj stavkov skoraj 10-letnega Enida Pašaliča.
V uvodu se desetletnik opravičuje, da dolgo ni pisal, ker se je moral privajati na »novo« šolo in družbo v novem okolju. »Vsak dan mislim na vas v Sloveniji. Ponoči pa pogosto sanjam, da sem v Murski Soboti in da se igram z Renejem in Davidom, V šoli mi je lepo in v spričevalu imam samo petke.
Pri uri glasbenega pouka sem sošolcem zapel slovensko himno in več slovenskih pesmi, ki sem
jih.
NAJVEČJA PRIDOBITEV - To je nova športna dvorana pri podružnični osnovni šoli v Krogu. V njej lahko poslej nemoteno poteka program šolske telovadbe, dvorana pa je namenjena tudi za športno-rekreativno dejavnost občanov in večje kulturne prireditve v krajevni skupnosti. Foto: M. JERŠE
se jih naučil v šoli v Murski Soboti. Besedilo slovenske himne sem moral sošolcem napisati, tako da jo zdaj znamo zapeti vsi. Enkrat pa, ko sem pel pesem Bliz Triglava čolnič plava, sem začel jokati, saj sem se spomnil na svoje sošolce in druge prijatelje v Sloveniji.
Upam, da bom prišel k vam na počitnice, želel pa bi tudi, če bi nas obiskali v Bosni. Komaj čakam, da pridem k tebi, ujo (striček).
V šoli nam dajejo veliko nalog in jaz vem, da če bi bil ti tu, moj ujo, bi učiteljem rekel, naj nam otrokom ne dajejo toliko nalog. Rad vas imam in sem vam zelo hvaležen za vašo skrb, ki ste mi jo izkazali v Sloveniji.
Pozdravite teto Slavo, teto Micko, Snežano, Darčija, Dano, Marija, Tino in Katjo in vse moje prijatelje. Dragi ujo, vedi, da te imam rad, za »vselej« tvoj Enid. Draga ujma, tudi tebe imam zelo rad in ti pošiljam velik poljub.«
Na koncu pisma je z rdečo barvo narisano veliko srce, v katerem dobesedno piše: »Vse vas v Sloveniji imam rad!«
Boris Hegeduš
v več etapah.
Predvidevajo, da bodo že spomladi v Satahovcih dokončno uredili talno in vertikalno cestnoprometno signalizacijo in postopno uresničili projekt ureditve avtobusnih postajališč, s čimer se v Krogu že lahko pohvalijo. Načrtujejo pa tudi gradnjo kolesarske steze od Kroga do Murske Sobo-
te, ureditev pločnikov ob glavnih ulicah v obeh krajih ter prizidek h kroškemu vrtcu. Seveda pa bo vse odvisno od gmotnih sredstev. Tedaj bodo namreč lažje spodbudili tudi turistično-rekreacijske zmogljivosti, ki jih ponuja območje pri brodu na reki Muri, in gradnjo rekreacijskih centrov v obeh kra-
MILAN JERŠE
Poslovni prostor v LENDAVI, Kranjčeva ul. 2 (frizerski salon), 33,26 m2, pare. št. 4411/2 k. o. Lendava po izklicni ceni 29.847,00 DEM (devetindvajsettisočosemstosedeminštirideset OO/1OO DEM), plačljivo v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
POGOJI SODELOVANJA
1.	Pisne ponudbe je potrebno poslati v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče v Mariboru, Sodna ul. 14, s pripisom »Ponudba za odkup - ne odpiraj«, Jeklotehna Maribor, d. d. v stečaju, opr. številka ST 34/ 96.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
3.	Ponudnik mora plačati varščino v višini 10 % od predlagane izklicne cene nažiroračun prodajalca, številka 51800-690-61626.
4.	Varščina se izbranemu ponudniku po odbitku stroškov všteje v kupnino, drugim morebitnim ponudnikom pa brez obresti vrne v treh dneh po koncu zbiranja ponudb.
5.	O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva, ko je potekel rok za zbiranje ponudb. Najboljši ponudnik je dolžan skleniti pogodbo o nakupu v 8 dneh od prejema obvestila o izbiri, kupnino pa plačati v celoti v 30 dneh po sklenitvi pogodbe na račun stečajnega dolžnika. Če najboljši ponudnik ne sklene pogodbe ali ne plača v celoti kupnine v predvidenem roku, se meni, da je odstopil od nakupa in je pogodba razveljavljena po zakonu.
6.	Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je kupnina v celoti plačana. Prometni davek, stroške sestave kupoprodajne pogodbe, stroške prepisa lastništva ter morebitne druge stroške plača kupec. Če kupec ne plača celotne kupnine v roku ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju vseh stroškov, ki so nastali zaradi odstopa od nakupa.
7.	Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najboljšim ponudnikom.
8.	Premoženje se prodaja po sistemu »videno - kupljeno«. Podrobnejše informacije so na voljo po telefonu (062) 302 121, int. 155 ali 166, vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
motorna vozila
ZASTAVO 101, letnik 1985, prevoženih 80.000 km, ugodno prodam. Tel.: 40 164. m 16576
FIAT 126 P, letnik 1988, ličarsko obnovljen, garažiran, registriran do avgusta, prodam. Tel.: 22 273. ml6597
FIAT TEMPRA 1.6 IE SX, letnik april 1994, nujno prodam. Tel.: 49 130, popoldan, m 16600
KUPIJO rabljen motor za osebni avto Jugo Koral 60 ali 65. Tel.: 55 625. m!6618
MOPED ATX, malo vožen, letnik 1996, rdeče barve, prodam. Tel.: 31 142. ml6624
FORD ESCORT 1,3, letnik 1982, in BT 50 S, prodam. Tel.: 46 670. m!6638
RENAULT 9 1,4, letnik 1984, registriran do decembra, prodam. Tel.: 46 540. ml6639
GOLF, letnik 1989, prodam. Tel.: 21 040.m 16647
živali
DVE KRAVI A-kontrole, ena je breja 9 mesecev, stara 3 leta, druga je stara 7 let, obe sta dobri mlekarici, prodam. Tel.: 41 176. ml6563
KRAVO, staro 6 let, brejo v devetem mesecu, prodam. Velika Polana 199, tel.: 71 687. m!6568
TIBETANSKE TERIERJE, mladiče šampionskih staršev, prodam. Tel:. 061 12 53 888. ml6584
DVE TELICI, kontrola A, breji 8 in 9 mesecev, prodam. Gornji Slaveči 98. ml6617
ŠTIRI PRAŠIČE, težke nad 100 kg, prodam. Osterc, Bučečovci 3 a, tel.: 87 381. ml6622
posesti
STANOVANJSKO HIŠO, novo, v Kramarovcih, vseljivo takoj, zelo ugodno prodamo. Dill, d. o. o., tel.: 32 322.
STANOVANSJKO HIŠO v Kuštano-vcih, komfortno, takoj vseljivo, ugodno prodamo. Dill d. o. o., tel.: 32 322. ml6610
POSLOVNE PROSTORE za mirno dejavnost, okrog 70 nr, v središču M. Sobote dam v najem. Tel.: 061 13 28 275, po 20. uri. m 16558
ZEMLJIŠČI, 3,5 ha obdelovalne zemlje in 3,5 ha gozda, starejše poslopje ob glavni cesti - asfalt, ugodno prodam. Tel.: 062 721 339, popoldan. ml6559
HIŠO s 50 ari zemlje, primerno za več vrst obrti, najlepša lega za vrtnarstvo, prodam. Gorica 76, tel.: 45 236. ml6561
NAJAMEJO enosobno stanovanje v bloku v M. Soboti. Tel.: 041 687 620. ml6615
GOSTIŠČE V OBRATOVANJU prodamo ali damo v najem. Tel.: 48 533. m!6619
GOSTINSKI LOKAL Lovski dom Cankova damo v večletni najem. Tel.: 40 099, fax. 40 373. m 16632
TRGOVSKI LOKAL, 56 m2, kompletno z opremo, še obratuje, v Zvezni ulici 10 v M. Soboti damo v najem. Informacije po tel.: 48 255, od 7. do 8. ure. ml6637
MANJŠE POSESTVO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM na Starešinskem vrhu 45 prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 61 172. m 16649
kmetijska mehanizacija
KROŽNO BRANO, rabljeno, kupim. Tel.: 44 145. ml6555
ENOOSNO PRIKOLICO, prekucno, s poviški, prodam. Tel.: 45 598. ml6564
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 22 m3, prodam. Brezovci 20, tel.: 45 344. ml6574
RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO odkupujem. Tel.: 21 416. ml6595
MOLZNI STROJ VITREX in luščil-nik koruze na motorni pogon prodam. Nuskova 2, tel.: 57 153. ml6611
VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA
PAR., s. p. , 156 SIT/min.
VEDEŽEVANJE - TAROT
Imin 156 sit NON STOP
VEDEŽEVANJE - TAROT
Imin 156 sit NON STOP
KOMBAJNE CLAAS DOMINA 86, 96, 88, 98, 98 Maxi prodam. 0609 621 296.
MEŠALNICO in MLIN HAV SCHMID, avtomatski (2.900 Dl prodam. Tel.: 0609 621 296.
TRAKTORJE STEYR 760 in prodam. Tel.: 062 414 090. m 16 KRIŽNE BRANE z 28 diski pro< Tel.: 57 281. m 16642
kmetijski pridelki
KRMNO PESO in drobilnik za 1 zo z motorjem ali brez njega proi Odranci, Panonska 26. m 16614
razno
STANOVANJSKO (lIŠO, oprert Ijeno, z vrtom, v Prežihovi ul. 1 v Soboti prodam za 80.000 DEM. Tel 00385 40 315 592. ml4IO4
TRDI TERVOL ugodno prodarr Tel.: 33 003.ml6419
DELNICE skladov Kompas, Pomili skih skladov, Active, Krone, Arkadi Save, Gorenja in Trdnjave odkupi jemo. Tel.: 041 688 433. ml6527
HLODOVINO hrast, bukev in akl cijo kupim. Te!.: 65 983. m 16565
PREKLICUJEM veljavnost hraniln knjižice št. 51910-625-20007, H' 764-1 na ime Anton Kurbus m!6567
DELNICE PID-ov serije B. G odkt pujem. Gotovina tako na domu. Tel 041 676 170 ali 061 575 287 ml6569
KVALITETNO ŽGANJE poceni prc dam. Po želji pripeljem tudi na dom Tel.: 61 029. m 16579
PRODAJA HARMONIK, PIANI NOV IN DRUGIH INSTRUMEN TOV TER SERVIS HARMONIK Gančani 115c, tel.: 41 111. ml659 POSEK IN SPRAVILO LESA. Od kupujemo hlodovino listavcev, igla vcevin sadnega drevja. Mobitel 060! 654 959. ml6604
SEČNJA IN SPRAVILO LESA IŽ GOZDA. Tel.: 54 195. m 16608
PRIKOLICO IMV za avto, skora. novo, pocinkano, prodam. Vilijetr Voroš, Pordašinci 13a, p. ProsenjakO' vci. m 16613
HRASTOVE PLOHE, 8‘črn, in hra stovo hlodovino kupim. Tel.: 28 251 m!6626
DELNICE Pomgrada, Kerne Pucon ci, Gorenja, Radenske, Perutnini Ptuj. Pomurskega investicijskega skla da in Kompasa MTS odkupujemo Tel.: 61 363. ml6631
ZDRAVLJENJE HRBTENICE ir drugih težav s kiropraktike, bioener gijo, akupunkturo in hipnozo. Obis kujem paciente na domu. Tel.: 041 699 606. m!6644
HLADILNIK, ŠTEDILNIK (4 plin 4 2 elektrika), el. pečico in pomivalne korito prodam. Tel.: 26 011, Zelena 46, M. Sobota. ml6646
SENO V BALAH ugodno prodani' Raščan, Mala Polana 77, tel.: 70 696. m!6668
delo
ATRAKTIVNA MLADA DEKLETA za spremstvo poslovnih partnerjev po vsej Sloveniji iščem. Zaslužek je do 10.000 DEM mesečno. Informacije po telefonu 041 704 881, gospa Maša. ml6556
OTROKE sprejmem v varstvo. TeU 26 717, Kroška 47c, M. Sobota. m!6557
ŽENSKO ZA SAMOSTOJNO DELO, honorarno ali pogodbeno, zaposlimo v piceriji. Tel.: 23 684. m 16566 ZAPOSLIMO ZIDARJE, TESARJE IN KERAMIČARJA. Možnost bivanja v Mariboru. Tel.: 041 684 637 m16589
3.000 DEM in več z delom v mrežnem marketingu. Tel.: 24 775. mI6643
storitve
ODKUPUJEMO DELNICE, ki so pred borzo, in posredujemo pri pr°' daji in odkupu delnic, ki kotirajo na borzi. Tel.: 041 688 541. m 16652
GRETJE IN VODOMONTAŽA Ivan Šarkezi, s. p., Ul. 22. junija 35.
Petišovci, 76 376, ogled in predračun brezplačno, m 16473
DELNICE Gorenja B, D, G, Save. Elekoma, Aktive, Krone, Kompas® odkupujemo. Tel.: 062 631 164, od “ do 19. ure. m 16634
KNAUF - PREDELNE STENE. SPUŠČENI STROPI, adaplacije po^ strešij, stropi ARMSTRONG. Tel« 61 893, 041 668 063. m 16648
vestnik, 8. januar 1998
27
Delo, ljubezen in trpljenje bilo tvoje je življenje. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Nam ostajata praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
In čudno tuj postaja svet in tiho mre poslednja nada, ko navsezadnje se zaveš, da smrtna senca nate pada.
ZMANNEN
Po težki bolezni nas je v 60. letu zapustil naš najdražji
Povsod menim, da jo vidim, da se ljubko mi kot nekdaj smeji, povsod roko po nji stegam, a nje nič več tu ni.
V SPOMIN
V 71. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica prababica, sestra in strina
Pavla Pozvek
iz Dolnjih Slaveč 155
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. duhovniku Erniši in gospe duhovnici Prosičevi za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. x
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči najdražji
Aleksander Filo
iz Ivanovec 40
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. patru Donatu, g. Mekicarju in g. Ernestu za odigrano Tišino.
Hvala Veletrgovini Potrošnik, Prekmurskemu hramu, Muri AIKS in pogrebništvu Banfi.
Z bolečino v srcu - njegovi najdražji
naši najdražji
Metki
6. januarja mineva 13 let od takrat, odkar Te ni več med nami. Naš dom je prazen, žalost in bolečina neizmerni, a v mislih si vedno z nami.
V žalosti vsi Tvoji
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
I
V 46. letu nas je prerano zapustil naš dragi mož, oče, brat, sin, zet in stric
Štefan Repič
iz Žitkovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, za sveto mašo in mrliško vežico. Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred in gospodu Francu Hacku za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi osebju internega oddelka iz Rakičana za skrb in nego ob njegovem zdravljenju. Hvala tudi članom gasilskega društva iz Žitkovec, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi!
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo, da je v 79. letu za vedno odšel od nas dragi oče, stari oče, stric, bratranec, svak, sosed in sorodnik
Vilijem Mihalič
iz Gornjih Slaveč
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti ter darovali vence, cvetje in sveče. Posebej hvala Binkoštni cerkvi iz Nuskove, gospodu Ovčku in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi dr. Neratu, patronažnim sestram in medicinski sestri Felkarjevi za nesebično pomoč. Hvala internemu oddelku bolnišnice v M.
Soboti in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki srno te imeli neizmerno radi in te pogrešamo
V 79. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, brat, dedek in pradedek
Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
ZAHVALA
Franc Kermek
iz Šprinca 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej boleči izgubi izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in darove za svete maše ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala domačemu župniku g. Marijanu Roli in duhovniku Andreju Lampretu za pogrebni obred, ministrantom, pevcem razkriškega cerkvenega zbora za odpete žalne pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in g. Stanku Ivanušiču za poslovilne besede.
Žalujoči hčerki Anka in Danica z družinama
Oh zakaj, zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti.
ZAHVALA
V 46. letuje tragično umrl
Janez Kodila
iz Ledavske ulice 39, iz Černelavec
Ob hudi izgubi dragega moža, sina, brata, zeta, svaka in strica se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče, v dobrodelne namene in ga pospremili na zadnji poti. Posebej hvala zdravniku Leonu Langu za vso pomoč, g. duhovniku Leonu Novaku, pevcem, govornikom, vsem gasilcem, sodelavcem Tovarne Mura -mbška oblačila in ženska oblačila - 312. brigadi, sindikatu in celotnemu kolektivu.
Hvala pogrebništvu Banfi in gospodu za odigrano Tišino. Vsi tvoji, ki smo te imeli zelo radi
MnOgo prezgodaj si nas zapustil, dragi kolega in prijatelj
dr. stom. Stanko Dominko
specialist stomatološke protetike iz Murske Sobote
Hvala ti za pristno prijateljstvo in nadvse kolegialne odnose.
Pogrešali Te bomo.
S spoštovanjem in lepimi spomini nate
Murska Sobota, 3. januarja 1998
Tonči, Evgen in Slava
Prezgodaj nas je zapustil
Stanko Dominko
dr. stom., specialist stom, protetike
Spoštovanega kolega in dobrega'prijatelja bomo ohranili v lepem spominu!
Zobozdravniki zasebniki Pomurja
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Tvoj večni grob rože zdaj krasijo in sveče tebi v spomin gorijo.
V SPOMIN
9. januarja mineva leto žalosti od takrat, ko nas je mnogo prerano zapustil naš dragi edini sin Silvo Škerlak
iz Dolenec
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: mama in ata
Solza, žalost te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
10. januarja 1998 bo minilo eno leto žalosti, odkar te ni več med nami, a v naših srcih še živiš, dragi oče
Karel Bokan
iz Dolnjih Slaveč 32
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Njegovi najdražji
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag; še težje je, izgubiti ga za vedno; a najtežje je, naučiti se živeti brez njega.
V SPOMIN
4. januarja je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, .oče in dedek Jožef Zver
iz Lipe 42
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči vsi njegovi
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a vendar je najtežje, naučiti se živeti brez njega.
V SPOMIN
6. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragfmož, oče, dedi in brat
Jožef Horvat
iz Martjanec 3
Hvala vsem, ki ste ohranili lep spomin nanj in tiho ter z dobro mislijo obstojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
vestnik, 8. januar 1998
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam luč ljubezni vedno ti gori in tvoj nasmeh med nami živi.
V SPOMIN
Mineva deset let, odkar nas je zapustila draga mama in babica
Rozalija Smej
iz Odranec
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prižgete svečko ali prinesete cvet.
Žalujoča hčerka Emilija z družino in vnuk Milan
Vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal.
Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči.
ZMASKLK
N Tl. letu je za vedno zaspal dragi mož, oče, tast, dedek in bratranec
Alojz Komik
iz Ropoče
V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše ter izrazih sožalje. Iskrena hvala g. župniku, pevcem, vsem gasilcem, g. Vučaku za besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Ropoča, 1.1. 1998
Tvoji najdražji
Zvonček premili povabil me je k mizi Gospoda, le pridi ti sem.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stast, stari oče, stric, muzikant in dolgoletni zvonar
Jožef Sambt
iz Lukačevec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje.
Hvala dr. Lujzeku Horvatu, g. župniku, pevcem iz Rakičana, g. Tivadarju za besede slovesa in g. Stanku za odigrano Tišino. Hvala sodelavcem Mure TMO končne kontrole in likalnice za podarjene sveče.
Žalujoči: žena ter sinova Geza in Štefan z družinama
Stari oče, pogrešali te bomo!
Tvoji vnuki: Robert z Metko, Lidija z Andrejem, Tomaž in Tadeja
• Bili smo srečni, da nam je bilo dano živeti s tabo tako dolgo, a sedaj smo žalostni, ker smo te izgubili.
ZAHVALA
V 96. letu smo izgubili dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, svaka in strica
Franca Tončiča
iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Marušiču za odigrano Tišino, g. Merklinu za poslovilne besede, osebju kirurškega oddelka iz Rakičana, pogrebništvu Banfi in Komunali. Hvala nečakinji Slavici z družino za vso izkazano mu pozornost.
Žalujoči: žena Irena, hčerka Zorica z možem Janezom ter vnuka Dušan in Vlasta z družino
Nuni ati, pogrešali te bova pravnukinji
Katja in Mateja
Le kaj nam storila si, ti kruta usoda, ko morila si, na predzadnjo božično noč iztrgala iz življenja si našega preljubega Sandeka.
ZAHVALA
Usodo, ki se ti je ponudila na predbožični večer, si vzel v roke veliko veliko prezgodaj, saj ti je bilo le 14
pomladi. Nisi slišal klica vetra, ki se poigrava z umrlim listjem na drevesu, ne klica mamice ne očka. Usoda je bila prekruta in boleča
za mamico in očeta. Zapustil si nas, dragi
Sandi Kocen
24. 1. 1983-24. 12. 1997
Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega Sandeka pospremili k večnemu počitku do njegovega preranega groba, Kliničnemu centru Ljubljana, Bolnišnici Rakičan, ljutomerskemu zdravstvenemu osebju, učiteljem osnovne šole Stročja vas ter učencem za odpete pesmi in učenki Bojani za besede slovesa. Posebej hvala gospodu župniku in kaplanu za opravljen obred, hvala učencem, ki ste ga pospremili do njegovega zadnjega počitka, gospodu iz krajevne skupnosti Štamparju za besede slovesa in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem, ki ste nam priskočili na pomoč od blizu in daleč, darovali za svete maše, vence in sveče, iskrena hvala. Lepa hvala vsem, ki ste našega dragega sina v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala!
V globoki žalosti mama Danica, oče Srečko, sestra Mojca in vse drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi naše drage
Zdenke Farkaš
roj. Jošt iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sedanjim in nekdanjim sodelavcem, znancem in vsem drugim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Hvala za izraze sočutja, darovano cvetje in sveče ter prispevke za dobrodelne namene.
Hvala govornikoma g. Stanku Farkašu in županu mestne občine Murska Sobota g. Antonu Slaviču za besede slovesa, pevcem iz Beltincev in g. Štefanu Zrinskemu za odigrano Tišino.
Hvala osebni zdravnici ge. dr. Nadi Šavel, osebju nevrokirurškega oddelka UKC Ljubljana, še posebej g. dr. Borutu Prestorju, ge. dr. Alenki Vodnik, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, ge. dr. Maji Šeruga in osebju internega oddelka soboške bolnišnice.
Iskrena hvala vsem družinskim prijateljem, še posebej g. Jožetu Stvarniku, g. Ludviku Filu in družini g..Jožeta Zelka za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Murska Sobota, 5. januarja 1998
Vsi njeni
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam luč ljubezni vedno ti gori in tvoj nasmeh z nami živi.
ZAHVALA
Utrujena od bolezni nas je v 76. letu starosti zapustila draga žena, mama, tašča in stara mama
Anica Zadravec
iz Cankarjeve ulice 82 v Murski Soboti
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za prijazne besede sočutja, prelepe vence, sveče, svete maše in dobre namene.
Hvala g. župniku za ganljiv pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za čutno odpete žalostnike, hvala govorniku za lepe besede in pogrebništvu Jurič. Iskrena hvala osebju zdravstvenega doma in osebju bolnišnice v Murski soboti za dolgotrajno zdravljenje in lajšanje bolečin.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Ivan ter hčerki Katica in Anica z družinama
Draga stara mama - hvala ti!
Simona, Nejka, Mateja, Martina, Andreja
Zdaj konec tvojega trpljenja je in bolečin, a nam ostala za vedno boš v srcu v spomin.
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica
A na Horvat
iz Žižkov
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki so jo pospremili na njen zadnji dom, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in kolektivu Toko iz Žižkov.
Lepa hvala g. kaplanu za ganljivo slovo in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: mož Jožef, sinovi Jožef, Slavko in Ignac ter hčerki Olga in Marija z družinami
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec
Vinko Črešnar t
elektrodelovodja
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 5. 1. 1998, na pokopališču v Gornji Radgoni.
Kolektiv Elektro Maribor, PE Elektro Gornja Radgona
Saj molčal si, molče trpel in upanju se sladkemu upiral. In dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, bilo težko se je ločiti, vendar vse solze, jok zaman.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Franc Kunčič
iz Noršincev 30, pri Ljutomeru
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in pomagali. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za prijazne besede sočutja, prelepe vence, sveče, svete maše in dobre namene.
Hvala g. župniku Izidorju Veleberiju za ganljiv pogrebni obred in godbeniku za odigrano Tišino.
Zahvaljujemo se tudi dr. Ludviku Norčiču in dr. Potočnikovi ter vsemu osebju kirurškega oddelka za lajšanje bolečin.
Žalujoči: žena Zorka ter sinova Vladi in Drago z družinama
Med veje bo večer posegel in rahlo se razlil na tla do oken in do mojih vrat in jaz bom spet za bolečino vedel, ki grizla bo na dnu srca.
In zopet s sklonjeno glavo odhajal bom med senožeti.
In zopet bo tako težko z žalostjo živeti.
(B. Šbmen)
Z bolečino v srcih sporočamo, da smo v sredo, 31. 12. 1997, pospremili k zadnjemu počitku dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Ignaca Kreslina
iz Dolnje Bistrice 14
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu počitku.
Hvala za besede tolažbe in sožalja. Hvala g. kaplanu za obred, govorniku Romanu in pevcem.
Posebej hvala Tineku z družino za vso pomoč in skrb.
Žalujoči: žena in hčerke z družinami
vestnik, 8. januar 1998
29
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman vaju išče, ostali so sledovi vajinih pridnih rok, kar cenil bo še pozni rod.
N SPOMIN
Z bolečino v srcih se spominjamo 6. januarja 1996 in 19. marca 1992, ko sta nas zapustila naša draga starša
Ana in Alojz Kovač iz Vadarec
Iskrena hvala vsem, ki se ju še spominjate!
Vsi, ki smo vaju imeli radi in vaju pogrešamo
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Ernest Sabo
iz Šalamenec 63
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, pomagali, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala za izrečene prijazne besede sočutja, darovane prelepe vence, sveče, darove za maše in v druge dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku Andreju za pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za čutno odpete žalostinke, trobentarju, g. Severju za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala osebnemu zdravniku dr. Felkarju, osebju kirurškega in internega oddelka v Murski Soboti, osebju abdominalne kirurgije v Kliničnem centru ter onkološkemu oddelku v Ljubljani, posebno dr. Velenikovi za prizadevanje, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala sodelavcem kolektivov Kerne Puconci in Mure iz Murske Sobote ter Upokojenskemu društvu Puconci. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
Zaspal si, dragi mož in oče, zatisnil trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi mož, sin, oče, brat, dedek in tast
Štefan Černi
iz Renkovec
S tiho žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, posebno družini Koren, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku g. Ferčaku, Damjanu Horvatu za odigrano Tišino, sodelavcem 216. brigade iz Mure, sodelavcem dimnikarstva Medial, sodelavcem kolektiva Felbar in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: žena, mama, sinova Štefan in Tomaž, hčerka Marija z družino, vnukinja Simona, zet Jože, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Rože in sveče ti grob krasijo, solze po licih nam grenko teko. 10 let te že črna zemlja krije, v naših srcih pa žalost ne mine.
N SPOMIN
17. januarja mineva deseto leto, odkar nas je zapustila draga
Bariča Denša
roj. Černi iz Gomilice
Težko je pozabiti nekoga, ki ti je bil drag, a najtežje je živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate s cvetjem, svečko ali dobro mislijo.
Žalujoči vsi njeni
Zima mrzla te je pred tremi leti vzela, tiho si odšel od nas, pomladi, ki tako si jo imel rad, ne bo več videl tvoj obraz.
V SPOMIN
Evgenu Gombocu
iz Mačkovec 52c
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče. Tvoji najdražji
9. januarja bo minilo pet žalostnih let od takrat, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in brat
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
V SPOMIN
Franc Zrinski
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki se ga še kakorkoli spomnite in prižgete svečo.
Njegovi najdražji
Ljubil si življenje, delo, polje, naravo. Ljubil si vinograd, v katerega si se rad vračal in ga z ljubeznijo obdeloval.
Zdaj, ko je tvoje ljubljeno srce nehalo biti,
si se preselil v Božji vinograd, kjer bodo izbrisane vse solze, bolečine in trpljenje, katero te je spremljalo na jesen tvojega življenja.
LNRNfAA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 80. letu zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat ' ■ •	- • •, .	•	■ - v m a-..	■ i .1 / .•	> .
Jože Verčec
iz Lipe
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.
Iskrena hvala vsem tistim, ki so nam priskočili ob njegovi smrti na pomoč, posebno družini Gostan.
Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku g. Štefanu Zadravcu za lepe poslovilne besede in pevcem za odpete pesmi. Hvala tudi društvu upokojencev iz Beltinec, KS iz Lipe, KUD Lipa, PGD Lipa in NK Lipa.
Posebej hvala zdravniškemu in medicinskemu osebju internega oddelka v Rakičanu za požrtvovalno lajšanje bolečin.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje.
Hvala tudi pogrebništvu Jurič.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Jožef z Ženo Barbaro, hčerka Anika z možem Lojzetom ter vnuka in pravnuka iz Kanade
Čeprav odšla si, v naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, tam luč ljubezni in zahvale večno ti gori, a tvoja dobrota in nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Barbara Matjašec roj. Maroša iz Turnišča
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala osebju zdravstvene ambulante v Turnišču za lajšanje bolečin ob njeni težki bolezni.
Posebej hvala g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obred, oktetu, cerkvenim pevkam, cehovskim društvom, društvu upokojencev, govorniku za ganljive besede slovesa in delovnemu kolektivu Mure iz Murske Sobote in Obrtne zbornice Lendava.
Vsem, ki ste darovali za svete maše in druge dobrodelne namene, sveče in vence, iskrena hvala!
Vsi tvoji najdražji
V SPOMIN
Te dni je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi
Franc Šavel
z Vaneče 83
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižgete svečko spomina.
Vsi tvoji najdražji
Lepo je živeti, dokler imaš za koga, ko ti pa črna zemlja prekrije, kar ti je bilo najdražje, in ostaneš sam kot drevo brez listja in ne bo več topline na jesen življenja.
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 8. januar, ko mineva eno leto žalosti, odkar nas je mnogo prerano zapustil dragi mož, brat, sorodnik
Bela Makari
iz Zenkovec
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet, prižgete svečo ali se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pa pusta, sama tam stoji. Oh, kako boli, ko tebe, draga mama, več med nami ni.
V SPOMIN
3. januarja so minila tri leta, odkar nas je zapustila naša naj dražja
Helena Vrečič
iz Zenkovec 48
Še vedno ne moremo doumeti, da smo brez tebe. Hvala vsem, ki se je spomnite, prižgete svečko spomina ali se za trenutek ustavite ob njenem poslednjem domu.
Vsi njeni
V tihem spominu nas spremlja bolečina, odkar nas je 4. januarja 1997 nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in dedek
SPOMIN

Franc Žilavec
iz Iljaševec 12
l
Vsem, ki se ga z lepimi mislimi spominjate, iskrena hvala.
Vsi njegovi naj dražji
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
ZAHVALA
Nepričakovano, tiho in brez slovesa nas je v 75. letu zapustila
Terezija Benkovič
roj. Ferenc iz Bogojine 46
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste mamo v tako lepem številu spremljali k zadnjemu počitku, darovali za cerkev, svete maše, cvetje in sveče.
Hvala župniku mag. gospodu Stanku Zveru in bratrancu g. Jožetu Horvatu za pogrebni obred in besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsi njeni	*
JU
vestnik, 8. januar 1
3-letno
Bank Vustria
AVTOCIT d.o.o.
Murska Sobota, 069/21-630 JEKLOTEHNA-AVTOHIŠA RC d.o.o. Maribor, 062/225-202, 224-112
AVTO PLUS
Maribor, 062/307-706
AVTO ŠVARO
Ptuj, 062/772-796
Izjemna priložnost.
Kreditiramo vam nakup novega AX-Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za
. redit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SIT) odplačevanje.
ADOLF ZUPANEC
Knjigoveznlštvo in okvirjanje slik
Trstenjakova 35, Murska Sobota, tel.: 069 28
scrvi^TPSffflSnP cankova
knjigovodske storitve za podjetnike, društva, klube...
Informacije po telefonu: (069131 633 od 8.00 do 15.00. Tel./faks: (069) 40 373 In 40 099
Avto, ki vam zleze pod kožo
www.citroen.si
MLIN KOLOMAN POJBIČ
G. Petrovci 31, tel.: 56 024 predelava bučnega semena - 70 sit/kg prodaja: bučno olje -1500 sit/l
ajdova kaša ■ 300 sit/kg ajdova moka-250 sit/kg prosena kaša - 200 sit/kg koruzni zdrob-80 sit/kg
ZAVESE * KARNISE * POSTELJNA IN NAMIZNA KONFEKCIJA
P INKI
Jože Šterman Prešernova 32 9000 Murska Sobota tel./ faks: 069 22 690
BI REPUBLIKA SLOVENI JA CT MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
PRIDEMO NA DOM!
POKLIČITE NAS!
Bogata ponudba ZAVES IN DEKORACIJ domačih in tujih izdelovalcev.
Na voljo so vse vrste KARNIS, ki jih na željo VGRADIMO.
Velika izbira POSTELJNEGA PERILA IN NAMIZNIH PRTOV vseh dimenzij.
OPREMA GOSTINSKIH LOKALOV: NAMIZNI PRTI, ZAVESE, DEKORACIJE.
 OB NAKUPU ZAVES V JANUARJU IN FEBRUARJU 10 % POPUSTA! _
V središču mesta v Slovenski ulici 25 v Murski Soboti dajemo v najem poslovni prostor površine 45 m2, vseljiv takoj.
Informacije Ingeko, d. o. o., Slovenska ulica 25, Murska Sobota, tel. 31 680.
MALE OGLASE
ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998
VSAK DELAVNIK
OD 8. DO 14.. URE.
OBVESTILO
1. januarja 1998 so začeli veljati NOVI ZNAKI ZA ALARMIRANJE OB NEVARNOSTI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ.
Grafični prikaz znakov za alarmiranje - plakat z navodili za ravnanje prebivalcev mora biti izobešen na vidnem mestu v vseh večstanovanjskih stavbah, javnih objektih in prostorih, kjer se zbira večje število ljudi, ter v poslovnih objektih in prostorih.
Plakat lahko kupite v vseh bolje založenih knjigarnah in papirnicah po Sloveniji
ZNAKI ZA ALARMIRANJE OB
NEVARNOSTI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
1. OPOZORILO NA NEVARNOST - enoličen zvok sirene, ki traja a minuti - se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke nesreče in drugih nesreč.
2. NEPOSREDNA NEVARNOST - zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto - se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.
MA
nevarnostih in ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi.
DAJEWOO
MOTOR
Flamin MS do.
prodaja vozil in rezervnih delov, leasing, servis
Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600, faks: (069) 36 610
VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE IN NAKUP SALONSKIH VOZIL PO UGODNIH CENAH!
Pooblaščena prodajalca:
Avtoservis HIMELRAJH, Kapelska 21, Radenci; tel & faks: 069 65 517; GSM 041 686 117 EšSZSa FUTURA SYSTEM, Stročja vas 11, pri Ljutomeru, tel.: 069 84 347
zaščitnih ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi.
3. KONEC NEVARNOSTI - enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund - se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost.
4. PREIZKUS SIREN zvok sirene je enak znaku za konec - se opravlja vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri.
Če potrebuješ nujno medicinsko ali veterinarsko pomoč, pomoč gasilcev, gorske reševalne službe ali drugih reševalnih služb ali če opaziš naravno ali drugo nesrečo, pokliči center za obveščanje -112.
I'
vestnik, 8. januar 1998
al apo vednik
31
KINO
Kino Park
Murska Sobota
V četrtek, 8. januarja, in v soboto, 10. januarja, ob 17. uri ter v petek, 9. januarja, ob 19. uri je na sporedu angleška komedija Do nagega. V četrtek in soboto ob 19. uri ter v petek ob 17. uri pa bodo vrteli ameriški film katastrofe Vulkan. Ogledate si ga lahko tudi v nedeljo, 11. januarja, ob 17. in 19. uri.
Kino Gornja Radgona
V petek ob 17. in 21., v soboto ob 19.30, v nedeljo ob 17.30 in v ponedeljek ob 19.30 si lahko ogledate ameriški film katastrofe Vulkan. Slovensko ljubezensko dramo Herzog pa bodo vrteli v petek
ob 1 9., v nedeljo ob 19.30 in v ponedeljek ob 17.30.
Kino Ljutomer
V petek, 9. januarja, in v nedeljo, 11. januarja, ob 19.30 bo na sporedu ameriška znastvenofantastič-
na grozljivka Krvavo obzorje, v soboto, 10. januarja, ob 19.30 ter v nedeljo, 11. januarja, ob 15. uri in 17.15 pa ameriška komedija George iz džungle.
kulturnikoledar
Delimo vstopnice za kino
Hollywoodski uspešnici, v kateri »nastopata« vulkana, sta seveda Vulkan in Dantejev vrh, kar ste vedeli vsi, našžreb pa je dodelil brezplačno vstopnico za ogled filma Renati Špilak, Mlinska 3, 9224 Turnišče. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Katera komedijanta nastopata v glavni vlogi v ameriškem filmu Očkov dan oziroma v originalu Father's Day?
Odgovor:________________________
KINO
Kupon št. 42
Odgovore pošljite do
13. januarjana naš naslov:
Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA: V ponedeljek, 12. januarja, bo gostovalo v grajski dvorani ob 17. uri v okviru lutkovnega abonmaja lutkovno gledališče iz Maribora s predstavo Pepelka režiserja Pavleta Polaka.
DOGODEK
MURSKA SOBOTA: V soboto, 10. januarja, se bo začel ob 19. uri v športni dvorani OŠ III glasbeno-plesni spektakel Karneval v Riu. Nastopil bo ansambel Brazil Tropical, ki šteje 26 plesalcev, pevcev in glasbenikov v živopisnih kostumih. Samba!
PREDSTAVITEV
MURSKA SOBOTA: V sredo, 14. januarja, bo ob 20. uri v prostorih MIKK-a predstavitev nove številke revije za kulturo Separatio. Gost večera bo slovenski pisatelj Dušan Merc, ki je bil za svoj romaneskni prvenec Galilejev lestenec nominiran za nagrado Kresnik. Tokrat bo predstavil svoj novi roman Sarkofag. Vstop je prost!
RAZSTAVE
GORNJA RADGONA: V novih prostorih Turističnega društva je na ogled razstava izdelkov Tamare Filipič, študentke četrtega letnika Tehniške fakultete, smer tekstilna tehnologija, ki se predstavlja s poslikano keramiko ter slikami na svili in steklu. Dela so na ogled do 10. januarja.
MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko do 15. januarja ogledate razstavo likovnih del Endreja Gonterja in Encfreja Gonterja mlajšega.
MURSKA SOBOTA: V razstavišču Pokrajinskega muzeja v soboškem gradu pa je do februarja na ogled razstava Dr. Janez Bleivveis in njegov čas. Razstavo posreduje Gorenjski muzej iz Kranja. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na novo postavljena stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Ogledate si jo lahko od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure.
RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate likovno razstavo akademskega kiparja Matjaža Počivavška in akademskega slikarja Iva Prinčiča.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin si lahko ogledate likovna dela akademskega slikarja Ludvika Pandurja.
LJUTOMER: V knjižnici Ljutomer si lahko ogledate razstavo umetniških fotografij D. Steinerja Moje mesto.
MORAVSKE TOPLICE: V razstavni dvorani občine Moravske Toplice je na ogled razstava likovnih del Štefana in Sandija Červeka.
PUCONCI: V občinski stavbi so razstavljena dela slikarja Draga Gorjana.
Na podlagi nadzornega sveta družbe objavlja Projektivni biro - inženiring, d. o. o.,
Murska Sobota, Štefana Kovača 28,
JAVNO DRAŽBO
za prodajo dveh poslovnih prostorov v poslovni stavbi v ulici Štefana Kovača 28 v Murski Soboti.
Predmet dražbe sta:
1.	Poslovni prostor, 70 m2, na južni strani v pritličju poslovne stavbe, z obstoječim vhodom iz ulice Štefana Kovača.
2.	Poslovni prostor, 100 m2, v pritličju poslovne stavbe, med poslovnim prostorom iz prejšnje točke in vhodom s strani kina Park, za katerega je predvidena na stroške kupca možnost ureditve posebnega vhoda s strani kina Park.
Oba poslovna prostora bo mogoče prevzeti v posest šele 1.4. 2000.
Izklicna cena za poslovni prostor pod zap. št. 1. je 275.000.,00 SIT/m2, za prostor pod zap. št. 2 pa 220.000,00 SIT/m2. '
Javna dražba bo 15. 1. 1998 ob 11. uri v prostorih sejne sobe družbe v ulici Štefana Kovača.
Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene pred začetkom dražbe v gotovini ali na žiroračun družbe št. 51900 - 601 -10126 pri APP Murska Sobota. Kupcu se varščina vračuna v kupnino, drugim pa se vrne brez obresti v 5 dneh od dneva dražbe. Pooblaščenci pravnih oseb morajo pred dražbo predložiti pooblastilo in overjen sklep o vpisu v sodni register, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu.
Prometni davek in vse druge stroške v zvezi s prenosom lastnine plača kupec.
Kupec mora kupnino in prometni davek plačati v 8 dneh od podpisa pogodbe.
Vse informacije lahko dobijo interesenti pri direktorju družbe, telefon št.: 069 21 138, 31 782, int. 22.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA
DELOVNA
MESTA s pogoji za zasedbo
VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK: nedoločen čas; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C, Vozniški izpit za kat. E; do 14.01.98; JETRANS, MEDNARODNO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 3
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 13.01.98; TELKEŠ IGOR S. P. AV-TOPREVOZNIŠTV, TOČILNICA GLORIA, IŽAKOVCI 128, BELTINCI
DIPLOMIRANI PRAVNIK
PRAVNIK; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: VISOKA ALI VIŠJA IZOBRAZBA PRAVNE SMERI; do 06.01.98; ELEKTRO-MATERIAL D. D., KOLODVORSKA ULICA 8, LENDAVA - LENDVA
Odločitev za vzrejo činčil
Po stečaju podjetja, -kjer sem bila zaposlena, sem intenzivno iskala novo zaposlitev, vendar zaman. Povsod sem naletela na gluha ušesa oz. na pripombo, češ da sem prestara, čeprav takrat še nisem imela niti štirideset let.
V Vestniku sem po naključju naletela na oglas podjetja Chinchilla Internatinal iz Miklavža, ki ima v Miklavžu pri Mariboru matično farmo, da bo v Rakičanu organiziralo seminar o vzreji južnoameriških činčil. Po dogovoru z družino smo se odločili, da se seminarja udeležimo, da bomo videli in slišali, za kaj gre. Seminar je vodil in predaval gospod Rudi Kovač, ki je lastnik podjetja C. I. Prvič smo videli te živali in obenem slišali, kako se jih redi. Gospod Kovač je govoril brez evforije in brez nepotrebnega hvaljenja. Povedal je, da imajo že 18-letne izkušnje na tem področju, da zagotavljajo visokokakovostne razplodne živali, opremo, hrano, kompletno tehnologijo za vzrejo, nasvete in seveda odkup, ki je pri tem delu najvažnejši. Povedal je tudi, da vzreja činčil zagotavlja zaslužek, vendar ne kratkoročno, temveč dolgoročno. Predvsem pa mora imeti človek te
živali rad, saj zahtevajo skrbno nego. V prid pozitivni odločitvi je pripomogla predvsem realna ponudba gospoda Kovača o vsem, kar čaka novopečenega rejca teh živali. Čeprav podjetje C. I. delno kreditira nakup živali, je bilo treba tako kot zas vsak posel zagotoviti začetni kapital. Po enem letu vzreje imamo že zelo dobre rezultate. Poleg ustanavljanja novih družin iz lastne reje smo se že odločili tudi za odkup.
Seveda kot začetnik lahko naletiš na težave, ki jih pa s pomočjo podjetja C. I. brez problemov rešiš. Zelo pomembno je, da se kot rejec držiš navodil matične firme in se udeležuješ seminarjev. Letos poleti smo bili povabljeni na seminar, kjer smo obnovili znanje, izmenjali izkušnje, gospod Kovač pa nas je s predavanjem in videofilmom seznanil z novimi izdelki za vzrejo činčil.
Vse povedano potrjuje, da sem se z vzrejo činčil s pomočjo podjetja C. I. odločila za pravo stvar, ker nisem ponovila napak nekaterih, ki so činčile kupili od tako imenovanih preprodajalcev.	Valerija Režonja
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje Murska Sobota
Izobrazba l-ll	3
lll-IV	1
V	0
VI	0
VII-VIII	1
SKUPAJ	5
MALE OGLASE
ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE.
IŠČETE DONOSNO DELO,
POKLICNO ALI DODATNO?
Postanite naš partner v vzgoji južnoameriških činčil! Pogoji: - ljubezen do živali - nekaj lastnega kapitala
- približno 1 O m2 ogrevanega prostora
Ponujamo: - visokokakovostne razplodne živali
- strokovno pomoč
Zagotavljamo: - odkup živali in ugodno ceno - poslovno zanesljivost
Vse informacije dobite na brezplačnem seminarju, ki bo 18. januarja v Ižakovcih.
Prijave po telefonu: (062) 692 250(od 8. do 9. in 18. do 19. ure).
Matična farma južnoameriških činčil z 18 - letnimi izkušnjami 2204 MIKLAVŽ, Ul. Kirbiševih 53 tel./faks: (062) 592 250
TRAKTORJI LAMBORGHINI
sedaj tudi v Pomurju! (069) 57 350
Poroke
MATIČNO OBMOČJE MURSKA SOBOTA:
Milan Časar, tesar, iz Belti-nec in Manuaela Marjanovič, turistična tehnica, iz Rakičana; Karel Kuhar, slikople-skar, iz Čepinec in Manuela Sudec, šivilja, iz Čepinec; Štefan Škerget, voznik, iz Ljutomera in Marija Hozjan, snažilka, iz Ljutomera.
Vestnik vam čestita!
RE-ING
Jože Brdnik, i. s., s. p.
Borovnjakova 12 9000 Murska Sobota
PLIN - SODOBEN ŽIVLJENJSKI SLOG
01 .Okolju prijazno gorivo
02.Visoki izkoristki
03.Privarčevanje prostora za kotlovnico in skladišče goriv 04.Znižanje gradbenih stroškov
05.Ogrevanje, kuhanje, tehnologija
STE SE ODLOČILI?
Mi vam ponujamo vse, pokličite nas!
- Izdelamo projekt
- Pridobimo soglasja
- Izvedba od temeljev do zagona
- Uredimo inšpekcijski pregled
- Opravimo nadzor
- Če želite ekološko posojilo, vam zanj pripravimo dokumentacijo
VSE NAREDIMO STROKOVNO, HITRO IN POCENI.
Naprave tudi servisiramo, zato nam prepustite vse skrbi.
Med delavnikom nas lahko pokličete po telefonu, številki sta: (069) 21 866 in (069) 31 280, ali nas kar obiščite v Borovnjakovi ul. 12 v Murski Soboti (za I. osnovno šolo v Murski Soboti).
REMONT,.
Borovnjakova ul. 12 9000 Murska Sobota Telefon: (069) 31 820
V SODELOVANJU S PRIZNANIMI STROKOVNJAKI
- izdelujemo projekte strojnih instalacij (ogrevanje, vodovod, klima, prezračevanje, plinske instalacije in energetska postrojenja) z uporabo sodobnih materialov in opreme s poudarkom na varčevanju energije,
- ponujamo strokovni nadzor izvedbe,
- tehnično svetovanje s področja energetike,
- organizacija in vodenje vzdrževalnih del,
- v vašem imenu lahko pridobimo lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter odločbo o dovolitvi priglašenih del.
AGROMERKUR,
proizvodnja perutninskega mesa, Murska Sobota, d. o. o., objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas
TEHNOLOGA - VODJE TOVARNE KRMIL LENDAVA
Zahteve:
- diplomirani inženir kmetijstva živinorejske smeri ali doktor veterinarske medicine,
- zaželjene delovne izkušnje,
- 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov:
Agromerkur, 9000 Murska Sobota, Industrijska ulica 8.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od dneva objave.
^adnja stran
V dvoje je lepše
Nekateri pa imajo srečo
Madonca,
sedmica!
Kdo je zadel 65.382.218 tolarjev?
Bi se »razkrili«, ko bi zadeli 65.382.218 tolarjev? Prav gotovo ne, saj če bi se, potem bi si kaj hitro nakopali ducat sovražnikov, češ zakaj ravno on/ona, ne pa jaz, ki sem potrebnejši. Prihajati pa bi začeli tudi ljudje, ki bi prosili posojilo. In ker smo bolj ali manj »v Evropi«, v kateri pa ni vse »svetlo«, bi vas utegnil
kdo celo izsiljevati: denar ali...
Zasebna podjetnica Vida Potr-bin, ki ima v Murski Soboti v Lendavski ulici 16a prodajalno srečk, nam je včeraj popoldne povedala, da se dotlej še ni oglasil igralec, ki je kupil v njeni prodajalni srečko lota, ki je na zadnjem žrebanju zadela sedmico in rekorden dobitek: 65.382.218 tolarjev. Niti se mu ni treba, ko pa tako velik dobitek izplačajo v Ljubljani. Drugo pa je seveda, ali bo srečnež le prišel in se oddolžil s kako nagrado.
Danes imajo mladi fantje in dekleta veliko možnosti, da se spoznajo, zaljubijo in morda celo poročijo, ko pa se družijo v šolah, na izletih, na letovanjih, v diskotekah in - na veselicah. Te sicer niso več tako popularne kot nekoč, pa vendarle tu in tam zbližajo mlada srca.
Nič drugega kot veselice pa so tudi tako imenovane noči, na primer petrovska noč, ki jo že nekaj let prirejajo v Gornjih Petrovcih. Pred dobrima dvema letoma sta se tam spoznala in vzljubila takrat 27-letna Majda Smodiš iz Gornjih Petrovec in prav toliko let star Geza Tamaško s Hodoša. Ona je zaposlena kot šivilja v Murinem obratu v Gornjih Petrovcih, on pa
dela na domači 10-hektarski kmetiji na Hodošu. Pred letom dni se jima je rodila hčerkica Adrijana in potem se je Majda preselila na Gezovo domačijo. Tašča Margit, ki je vdova, je lepo sprejela snaho in prav nič je ni šla priganjat, da bi molzla krave, ampak to še naprej počne kar sama. Pa četudi bi Majda to »morala« delati, ji ne bi bilo ne pretežko ne prehudo, saj je tudi ona doma s kmetije.
Majda in Geza nista odlašala s poroko, ampak sta se poročila, še preden je postalo hladno. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Šalo-vcih, cerkvena pa v evangeličanski cerkvi v Gornjih Petrovcih. Mlada sta tako postala tudi uradno zakonca. Potem pa je bila seveda gostija v dvorani sosednjega gostišča. Vabilu nanjo se je odzvalo 130 sorodnikov, botrov, znancev, prijateljev ... Kot veleva običaj, so prinesli lepa darila. Na gostiji je igral in pel znani inštrumentalist in pevec Drago Jošar in noč je minila kot bi trenil. Začel se je nov dan - novo življenje, ki ga zakonca Tamaško živita predvsem za sad svoje ljubezni - malo Adrijano. Taje bila, seveda dokler ni zaspala, »zvezda« poročnega dne oziroma večera. Vsi so si bili enotni, da je čisto podobna mamici, očke pa ima očetove.
Majda, ki se je primožila v narodnostno mešan Hodoš, se je že naučila nekaj madžarskih fraz. Pravzaprav pravi, da »vse razume«, le povedati še ne zna. Pa kaj bi o tem: samo da se vsi lepo razumejo. Sama pa ima razumevanje tudi do moževega konjička - športa. Geza je namreč igralec v nogometnem klubu Hodoš. Celo sama je kdaj pa kdaj šla z njim na tekmo. Petrovske noči pa seveda ne bo pozabila nikoli, kajti bila je prijetno usodna: srečala je visokega mladeniča, ki ji je zdaj postal zvest življenjski spremljevalec - mož. - Š. S., fotografija: E. Škerlak
Posodabljanje ceste Grad - Vidonci - Mačkovci
Cestno podjetje Murska Sobota je začelo proti koncu minulega leta s posodobitvijo ceste, ki vodi iz gornjega dela naselja Grad v smeri Vidonec, Mačkovec, Martinja in drugam po Goričkem. Kot nam je povedal tajnik Občine Kuzma gospod Milan Matiš, potekajo dela v dveh etapah. Najprej bodo opravili zemeljska dela in navozili gramoz v dolžini dveh kilometrov. Predvidoma letos bodo ta odsek ceste tudi asfaltirali. Dela bodo stala prek petdeset milijonov tolarjev in bodo zagotovljena iz proračuna Občine Kuzma in prispevka Krajevne skupnosti Grad.
Cesta bo posodobljena od gostilne Ropoša - Kreft do Bakanove domačije. Brez asfalta bo ostalo še prek dva kilometra te pomembne cestne povezave, ki vodi tudi do Martinja, kjer je za te kraje najbližji mejni prehod z Madžarsko. Na Občini Kuzma pričakujejo, da bodo v ta namen
dobili denar iz republike.
F.STEFANEC
Menjalniški teča
Pomurske banke 6.1. 1998
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 6. 1. 1998 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	1OO	1.341,6885	1.327,00	1.343,00
Francija	1OO	2.820,1510	2.759,60	2.821,80
Nemčija	100	9.439,2042	9.335,00	9.450,00
Italija	1OO	9,6082	9,33	9,63
Švica	100	11.611,8258	11.391,40	11.648,30
ZDA	1	171,1800	164,90	167,80
OBRESTNE MERE
od 1. januarja 1998 dalje
Temeljna obrestna mera - TOM - za januar je 0,8 % mesečno, oz. 9,84 % letno.
Sredstva na vpogled
Nominalna letna obrestna mera
Hranilne vloge Tekoči računi Žiro računi ..
1,00%
1,00%
0,50%
Kratkoročna vezava tolarskih sredstev
Rok vezave
Obrestna mera
Od 31 do 90 dni ......od TOM + 3,2% do TOM + 4%
Od 91 do 120 dni .....od TOM + 4% do TOM + 4,4%
Od 121 do 180 dni .... od TOM + 4,1% do TOM + 4,5 %
■ Nad 6 mesecev Na 181 dni ... Nad 9 mesecev
od TOM + 4,7% do TOM + 4,9%
........TOM + 5% ........
. od TOM + 4,9% do TOM + 5%
Skupna letna obr. mera ...13,35% do 14,23% .. 14,23% do 14,67% ...14,34% do 14,78% ...15,00% do 15,22% ........... 15,33% ... 15,22% do 15,33%
Depozit z valutno klavzulo
Rok vezave
Na 12 mesecev
Letna obrestna mera
Val. ki. + 5,47% do 5,79%
Depozit s premijo
Rok vezave	Letna obrestna mera
Na 12 mesecev
TOM + 5,68% do 6,00%
/O ) pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Nekateri imajo res srečo, seveda, če menimo, daje sreča -denar, materialne reči. Srečo pa očitno prinaša Vidin lokalček, saj
Vida Potrbin je prodala srečko, ki je prinesla neznancu 65.382.218 tolarjev.
Tudi sama bi rada vedela, komu.
je pred dvema letoma nekdo, ki je kupil srečko v Lendavski ulici, prav tako zadel sedmico. Lani je nekdo v tako imenovani »hip-srečki« zadel avto Alfa Romeo, v loteriji Slovensko poletje pa renaulta.
š. s.
Lepa kot nevesta Vestnikova
fiesta
Sodelujte v naši novi nagradni igri, saj boste morda dobili katero od tedenskih nagrad. Če pa vam bo sreča še posebno naklonjena, potem vam ne uide Vestnikova fiesta, ki je lepa kot nevesta!
Nagradno vprašanje št. 2:
Kdo je bil prvi urednik Ljudskega glasa (predhodnika Vestnika):
a)	Jože Vild
b)	Viktor Širec
c)	Karel Sukič
Zaokrožite odgovor, za katerega menite, daje pravilen, kupon prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do srede, 14. januarja, na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13.
S
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Ime in priimek:
Ulica:
Kraj: _ Pošta:
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dopisnice treh bralcev, ki se bodo brezplačno zapeljali z Ve-stnikovim vlakom, in treh bralcev, ki bodo prejeli tople Vestnikove majice. Če boste poslali več kuponov, potem je seveda več možnosti za nagrado. Dopisnice, ki ne bodo izžrebane, bomo shranili in bodo prišle v poštev za žrebanje super nagrade - Vestnikove neveste - fieste!
Veliko sreče!
PRAVILNA REŠITEV 1. NAGRADNEGA VPRAŠANJA: ljudski glas
IZŽREBANI REŠEVALCI: Vestnikov vlak: Anica Gašpar, Šulinci 1,9203 Petrovci; Milan Gjerkeš, Žitkovci 40, 9223 Dobrovnik; Mirko Serec, Rajh Nade 11, 9240 Ljutomer. Majice: Albin Hari. Na bregu 2, 9226 Moravske Toplivce; Janez Šinkec, Vanča vas 2a, 9251 Tišina: Ida Fras, Lomanoše 22, 9250 Gornja’Radgona.
Ek
MB
Podpis:
m
69000 M. SOBOTA, Veščlca 4e, tel.: 069/23 607, fax: 31576
Na dan sv. treh kraljev in pravoslavnega božiča je prišlo do reinkarnacije Feniksa, pogumnga sina Pomurske banke v podobi Bojana Žuniča - eksvaru-ha družbene blaginje, ki se je pojavil ob razpočeni (beri stečajni) Bliskovi livarski peči in Radenskini ve-ledružbi Sistemi.
****
Na samega Silvestra noč in na novoletno noč je direktor soboške Diane Mirko Čačinovič - Seleči povabil tudi smetano soboške aristokracije, ki jo je zabavala priznana pjevalka Helena Blagne alias BODY BADIY Geza Farkaš. Večina je ob tej zares vrhunski predstavi globoko uživala. Le peščica pa je sikala skozi zobe ob točilni mizi in klela direktorja, ker jim preprečil za njihov okus nedvomno kakovostnejšo prireditev z več kulturnega užitka (nekoliko niže), namreč udeležbo na izboru romske miss sveta.
*****
Vito Gy6rek - Še ustoličeni je napovedal, da če ne bo zamenjan, bo na letošnje svetovno prvenstvo oračev popeljal tudi visokega državnega podsekretarja Jožeta Tivadarja - Mužikaša in ministra za delo Toneta Ropa - Upkojenega. Janezu, Marjanu in Cirilu pa je obljubil neposreden kabelski tv-prenos s prvenstva.
*****
Janko Halb - Večkrat poplačani je začel z doslednim uveljavljanjem nove poslovne filozofije soboške Ka-ronaže. Tako je ob obilni počastitvi zaposlenih pripravil še kar nekaj specializiranih sprejemov za poslovne partnerje. Med drugim so bili na zapitek, menda vreden 600 tisoč tolarjev, v Ajdo povabljeni tudi regionalni župani, ki so ob bogato obloženi mizi lahko uveljavili tudi njegovo novo geslo, če so se počutili nezanesljive za volanom. Namesto Natakar, taksi prosim so morali izgovoriti Natakar, posteljo v Ajdi prosim! Kljub dobri pogostitvi se nekateri zaposleni že bojijo, da se jim ne zgodijo visokograd-nje z nizkim padcem. Ali pa projektiva z licitranjem.
*****
Na odlagališču slonov nič novega, govorijo na Kocljevi. Novo je le to, da je eden od slonov začel z novim projektom, in to ne s projektom Prlekije, ampak kot se za slona spodobi Velike Štajerske. Velika Štajerska mu bo namreč omogočila večji manevrski prostor pri muharjenju.
*****
Jože Kovač - Monopolni in Ivan Obal - idži, direktor družbe trženja Pomurke v Ljubljani, se družita več kot prej. Iz zanesljivih virov je slišati, da usklajujeta vrednost Obalove-ga podjetja, ki ga kupuje Kovač, in si na ta način zagotavlja tržni delež na najhitreje rastočem trgu v metropoli.
****
Jože Kocun - Zidanica je že opravil prve pogovore za zaposlitve v hitro rastočem lendavskem kulturnem domu. Ugotovil je, da bo pr; ed kulturniki zaradi majhnosti doma moral najprej zaposliti nekaj kurjačev in čistilcev.
*****
Zaradi spodletele prednovoletne zakuske v moravski Ajdi, ko je moral sejo sveta moravskih svetnikov zaradi povišanega tlaka zapustiti gospod župan Ferek Cipot, je ta včeraj ponovno vljudnostno povabil svetnike na snidenje, tokratob kavici-KESECAMl KONJ