81. stevilka. Ljubljana, nrl lem s gl., za ćetrt leta 4 ^1. — Za Ljubljanu brez |iošiljanja uh dom zn cclo loto 13 ^ld., 7u i'etrt leta 3 f?Wl. .\!U kr., v.ji m nieaec 1 glii. 1° ti*- ^ti |>i>3ilj;wjt! na dom se računa 10 ki. za mesci-, .'io kr. za četrt leta. — Za tuje de>. e 1 •' toliko već-, kniikor poAtuh..; ■ '/tiu&n. ~- Za gospodi* uritol je na ljudskih Aoliih in za d i jake velja z nizana cena in steer: Zji Ljubi ja no za Ovtrt leta 2 ffld. r>() kl-> I'° 1» «> S t i prrj'inati zti četrt leta .'J k pl.i«'»j« od četiristopnc potit-vrsrc *"> kr., če su oznanilo on krut tiska, "> kr., ču se dvakiat, in 1 kr., če se tiikiat uli \i'i*krat tiska. Dopisi mij se izvole lrankirati. — Kokopisi se ne vrsuajo, — U r c cl n i 51 v o je v Ljubljani v Franc Koimanovj ltiSi .^ledaliSka atolbu". O p r a v ni s tv o, nn katcro mij se blagovolijo posiljati iiHroriiitic, n'klsiiiiarije, o/.ti;miia, ?. j. mimii.istrutivtn' Htvari, ji> v „Nurodurj tiskarni" v Koiniui;nv«'j hiSi. Spomenica narodnih advokatov do justićnega ministra. Narodni advokat je s Kranjskega izročili 80 justičnemu ministru spomenico, v katerej dostojno in mirno pobijajo razloge uže prav jako znane razsodbe najvišjega sodišea. To spomenico prinesel bode „Slovenski Pravnik" v prihodnjej številki od beaede do besede. Tu naj priobćimo samo naslednji odlomek: „Slovenski in ne miški jezik s ta bila od leta 1848 do denašnjega dne v k r o n o v i n i k r a n j s k e j p r i s o d n i j i d e-želna jezi ka. To bodo popolnem natanko pokazale dotične preiskave in dokazale jušno neresnico najvišega sodnijskega sklepa, da je bi I v kro-liovini kranjskej za vpeljanja o. s. r. nemčki jezik pri sodniji izključljivo deželni jezik. Sklicevanje na § 13 o. s. r. Tbi bilo v tem slučaji opravičeno le teiiaj, če bi bila premisa, po najvišem sodnijskem dvoru o ncmškem jeziku izrečena, resnicna! Ker pa nij kompetentna nr.loga najvisjega sodnijfkegii dvora moniti se za. tek pravnih opravi!, torej tuđi nikdar jniložnosti imeti nij mogel, se o resničnosti ali neresničnosti svojega sklepa, — da je namreč nemi^ki jezik od nekdaj bil izključno deželni sodnijski jezik — prepričati, Neravno bi morda ravno v tej stvari pozna nj e dej ans t venih razmer potrgb-nejše bilo, kot kjer si bodi, — ki se vsekako ex actis predložene pravde nijso mogle razvi-deti, — katere, da-si so v Kranjskej notončne, najvišemu sodnijskemu dvoru nijso bile uoto-rične. To mora vedeti, in brez dvombe tuđi ve visoko justično ministerstvo, v čegar kom- petentni delokrog spada nadzoruvanje nad te- j kom pravnih opravil Sklep, do ktitei'fgu, j«1 priši-1 najviši sodnijski dvor, da je namreč v slovenisčini sestav-Ijen odlok iz uradnih ozivov z nuliteto obtežen, izvira torej iz krive in napačne dejanstveno premise, in se mora kot n a p n fi ti a sodnijska odločba označiti. Ta nadsodnijska iloločba je tedaj iz dvojnih ozirov napadna: 1. ker določuj?! v administrativnem oziru o teku pravnih opravi!, torej ne v zakonito determiniranem delokrogu najvišega sodnijskega dvora; in 2. ker se opira na premiso, o katerej se lehko dokaže, da je dejanstveno napačna. Potnoc pioti stanju, ki ga je prouzročila ta dolo&ba, bi po zakoni tem potu le po ple-narnej odločbi visokega c. kr. sodnijskega dvora mogoea bil», katera je po $ 10 lit. i, patenta od dne 7. avgusta 1850 1.. št. 325 drž. zak., dovoljena. Vsled §. 12. o. d. z. je tej odlorbi najviš-jega sodišča vsak daljni poinen odvzet, tako da ne more imeti nikakega zakonitega vpliva na druge v slovenštfini vršeoe se obravn^ve in v slovenščini izdane odloke. Ker pa ta odlocba označuje ruho sloven-skega deželnega jezika formaliter kot nuliteto in jo je ekscelenea pl. \Vaser ćelo pred i/ro-čonjom intimata udelczenim strankam litogra-tirano razdreka, za stranke škoda in zamuda. V oboli ozirih vpliva tflko stanj« na pravosodje Škodljivu in v/buja nczaii|ianjt' proti sodniku, ])odkopuje! torej njegovu avtoriiefo iu s tem tuđi vero na vspeSno dosego piuva. To je ćudi užo pripoznano, in sicer v krajih kjer tuđi velja obrni sodnijski red. Italijun v I'riniorji občiijo pisinono s sod-nikom lf italijansko, 0?h v Čoškej iu Moravske j češko! To ne ugaja samo n a r a v n e in u , kakor tuđi vsukemu narodu ustavno zgotovljenomu pravu, marveč je tuđi eminentno praktično. Kako da se to ne jemlje v po ste v pri slovenskem narodu in čemu da se to ravno slovenskomu narodu odreka — to vprašanje bi se dalo resiti — ali na političnem poti. Tu-kaj naj torej ostane neresono! Reforme carja Aleksandra II. (Angleški spisala (>. Kirtjeva Novikova.) (Dalje.) Zloglasna „knuta" je bila odpravljena uže pred 18 leti. Prozvolen način mučenja se je odpravil in z ujetniki se i> zaCelo lepse ravnati. Druge reforme ujetniskih razmer se Se pripravljajo: samo denarja nam še primanjkuje. Nekoliko novih uječ bo se postavilo v Moskvi, Smolensku, Voroneži, Hersonu in Omsku. Našo novo uječo v Petrogradu je ogleduval nek anglešk popotnik in je djal, „ka se more pri-merjati z drugimi v omikanejših državah." Naše naselbine kaznovancev v Sibiriji nijso tako strašne, kakor se opisujejo in po Landel-lovem priznan.ji se i majo kaznovanci tam ugod-neje kakor kjerkoli drugod. V poprejšnih časih se nij smel nihče izseliti brez policijskega dovoljenja in brez plateža f 500 rubl.jev; sedaj dobi vsakdo popotni list za malo grošev. Samo eden zadržek je orne-niti: dolžnikom so no dajo popotni listi, da ne niorejo vhajati svojim dolžnostim Omoženu ženska mora imeti dovoljenje od svojega mo/,a. Če pa pomislite, ka mnogo Rusinj potujo. po tujih deželah, se mora iz tega sklepati, ka jim možje tega ne zabranjujojo. Nikoli se nij sem slistila o kakem uporu, dasi so ruski možje eniiko dobri kakor drugi. To je uže taka navada, kakor vi na Aimlečkem radi dovoljujete, ka idejo vaši mladi sini v — Iniiijo, Afriko in Ameriko. Ruska deca rase in dorasc doma. V tem članku se nijsem dotikala vnanjih zadev: samo to omenim, ka seje vstavilo prodavanje z robovi v tartarskih kanatih, da so se robovi v K>vi in JJokhari osvobodili in da se je postava in red uvela v centralnoj Aziji. Kdor hoče videti drastične zemeljske spre-membe proti grajščakom poljskim, tu prouči ukaz od 2. marca 1804, ki je kmetom dal avobodo in zlomil moč poljskih grajščakov čez več kakor 100.000 kmetov, čijih večji del je bil ortodoksneg.i veroi/,pov. 1 Iz l*iufa 5. aprila. [Izv. dop.] (Osnova! ptujske okrajtie hranilnice in poso-j jil niče sklenena.) Kar so okrajni zaštopi \ oživljeni, nij bilo pri naa burnejše, pa tuđi ne važnejše sednice, nego čet«ti den meseca aprila letos. Gospodjc zastopniki nemškutarske in slovenske striinke prišli so v polnem broju, jedini g. gimnazijsVi ravnatelj Filma v protinu se vijajoti d:;l se je izpričati, a namesto novo-izvoljenca iz skupine velikega posestva g. Le-vičnika, c. k. okrajnt-ga sodnika, prejel je od početka sednice prvomestnik pismo, po katerem L. odlaže mandat. Jnko /al nam je. ka so nepovoljne okolnosti primorale tolikega spo-sobnjaka odreći se okr;tjnemu zastopstvu. Dr. Breznig, sedanji zup;m ptujski, vozi] se je sam k Waserju v Grudei'. ova jat našega vrlega Le-vitnika zbog izvolitve v okrajni zastop, v.-iled česar nastopila je pri okrajnem sodništvu pre-iskava za popeCiteljstva Taalle-Pražakovega. Selski volilci u skupine velikega poseda bili so izpitavani od strani preiskovalca, je-li nij pri njih bil g. L., je-li nij kakega govora govoril, je-li jih nij prigovarjal za glasove, in poslednjič je pa primoran bil v zapisnik staviti obvezo, kti se odpove zastopstvu. Ustavna Avstrija! s takini laktom ti meriš svojim dr-žavljanom in sicer naobrnzeuim pravice? V vsled uspehov n'hilistićnih zarot, da svobodo-miselnt? uprave na videz ne vodijo do reda iu blagostanja. Pa ta prikačen je samo za-casna in /gine; to prihaja od nepopolne rabe omenjenih nacel, ne od na&el samih. Rusi so ponosni na svojega curja i u si cer po vsfj pravici, ne samo zarad reform doma, s katerimi sa je ovencal z vecno slavo, nego tuđi kako je ra.vnal /, inozemstvom; to se je zgodilo dvakrat, prvikrat za časa poljske vstaje in drugikrat v zadnjej rusko-turSkej vojski. Poljska vstaja sama zarad sebe nij bila tako važna; osamljena bi se bila lahko po-tlačila. Pa njej na Škodo so se zapudnje države umešavale, dasi samo platonićno. Gotovo bi se Gjudstone ne zanimal tako moćno za irsko bedo, ko bi vse evropske vlade, od Nemcije započenši do Rumunije radi irskih homatij diplomati6ne korake delale. To nepoznano umotavanje je vse Ruse zedi-nilo proti inozemstvu in je našemu carju naklonilo izreden ontuzijazem, ker je tako do- stojno tujo iuiptivtiir.mco odbijal; v tem je verno tolmaćil narodeti riit, ii\ naša narodna čast, je bila i/ročena vei^čim rokam. To ulijevanje tujih držav nas je najprvo iznenadilo, potem ujezilo in na zadnje razveselilo: neizrečeno sineJSno je bilo. Vsak evropski kabinet, da ćelo portugalski, je mislil. da nas srne podu-čevati, kako imamo ravnati na svojem domu! Spominum so se, da je portugalski minister de Moira — inače prav ljubezniv 61ovek, došel h kne/.u (»oićakovu z depešo svoje vlado zadevah poljskih. Gospa de Moira, rojena llu-sinja, jako bistroumna in gostol.'ubna žena, je sprejemala vsak teden. Državni kancelar vzame pismo, ga vtakne v žep in reče smehljajc: „Lepo; jaz bom gospo de Moira obiskal, da borno v tej zadevi nekaj pokramljali." S temi besedami se je poslovil od ministra. ITpamo, da je bil portugalski minister zadovoljen, kako je kancelar sprejel njegove diplomatične ugovore; (Konec prihodnjifi.) Rogatci, Slovenjej Bistrici, pri sv. Lenartu in f Ormoži so {io>pocije okrajni sodniki tudt "»krajni zastojmiki, a v Ptuju se to ne do-ivoija? o vi opotoeni prestolni govori! Ko je došla vrsta na predlog: naj se ustanovi okrajna hranilnica in posojilnica, vstane g. dr. Gregorič kot porocevalte, da razvije potrebnost tega peneznega zavoda za akrajune vse ptujske okolice in priporoči od-borov sklep za sprejetje v 3kupš5ini; potem se je počel razgovor o tem predmetu. Za na-sprotne govornike oglasili so se gg, dr. Brez-nig, Pisk, dr. Štrafella in Eckl; za osnovo hranilnice prof. Žitek. Prvo liaznanjeni govornik ir. Breznig je glava in zagovornik ptujske mestne hrandnice, kar mu pa na leto vrže 3 — 6000 gld., torej se nekako izpričuje, ka je mnogo nespretnosti povedal, katere nijso dokazala proti potrebnosti okrajoe novčarnice; vsaj drznol se je zagroziti, ka visoko c. k, minister.itvo ne bode v to dalo dozvolje, ako« [nam bi moral znati, ka o tej stvari biva zakon, kateri zvršen ne dela nikakšnih ovir. Opazke o natecajnosti, ščedljivosti, dobičkar-stvu razplaviile so po zraku, a predlog, gla-sovati po imenih, bil nam je povoljen, da si je nekoliko pretilni pristavek bil nepotreben in menje dostojen. G. Pisk kot duaa ptujske posojilnice je dolgo otrobe vezal o jamstvu (sigurnosti) in verivu, kakor da okraj broječi 48.000 ljudij in doslej plaeevavai 164.000 gld. državne daće, a sedaj mu je odmerjeno 203.000 gld., ne bi bil dovoljni porok in ve-ritelj; sicer pa vsled dotitnega zakona treba je samo listine na deset tisoc goldinarjev. Ta dva ptujska odinod prišleca, nedomačina, za-govarjala sta muzilo svojih lakotnih žepov in nemotljiv razevet unosnih rejenčet. Odvetnik dr. Štrafolla. stara kata, skrajne strasti mno-goletni nemškutar, želarski sin od sv. Marka niže Ptuja, torej po rodu bizek, blaznil je o drugih kunih, da se namreč nabrane glavaice prene so v druge roke, o sovražništvu, kar bi za dolčnike neugodne nasledke imelo, — od-poved istinskega od strani mestne hranilnica. Da se temu slučaju želo izpuli, prva briga je okrajne hranilnice, da izplati, oziroma prenese take dolgove. Sumničenje in neblagost vreli ste iz teh obrubljenih in starih Slovence redno grdiicih ust, ali sedaj brez vspeha. Pred mnogo leti iz Avstrijskega v Ptuj pricadravši, onda golih rok, a sedaj precej mo£en fitacunar g. Eckl metal je nekaj o svojem ve61etnem ravnateljstvu hranilničnem brez soli in zacinbe in proti koncu svoje naloge postal je v lici po-doben kuhaumnu raku. Ilazumemo, ka so pri-jetni novčići alovenskega kmetovalca, a locitev boli. Ptuj se ne zmaga, ne živi in ne bogati sam iz sebe, nego iz okolice, a itak se ustuvlja vsemu, kar bi koristilo okrajanom; nehvalež-uost je plafia sveta. G. prof. Žitek spotrl in spotrgal je zobee navedenim nasprotnim ce-tirim kolesoni z dejanskimi dokazi, zlasti pa z neovržljivimi številkami; tuđi je navajal, ka so prej meščunje v bližnjej zvezi s hrauilnico mestno jemali na menjice ... za redne obresti peneze, da so je potlej posojevali kmetom oko-ličanom po dva, tri odstotke na mesec, in potem še za dobroto prejemali kak polovnjak vina; ako pa je kdo drug se oglasil z'i pomoć na krutek čas, navadno bil je odgovor, hranilnica sedaj nema gotovine, — to je ona toliko hvaljena ščedljivost, ali način, kako ptujska mestna hranilnica uči ščediti okoličane. Dr. Hreznik, iz Kranjskega prikresavši v crni Ptuj, naglašal je še enkrat v slovenščini brezslovničnej, da bi hude in bridke nasledke imelo za dol/.nike v mestno hranilnico, v slu-čaji, da se jim glavnice odpovedo; na kar je mladi in junažki župnik g. Vodušek stvar za-stopnikom kmetom do jedra pojasnil, in da nij pogibeli za. dotičnike, vsaj jim pod pazđuhe mahoma segne okrajni zavod novčni, če bi se od tam kako nasilstvo utegnilo pripetiti. — B. Rai6 opozoruje slavno skupščino na to, da nasprotujejo v govorih osnovi okrajne hranil-nice sami ptujski meščanje in njim na ćelu glava mestne hranilnice pa posojilnice, razu-mevfij iz lastne koristnosti, sieer se pa nij mnogo čuditi tej prikazni, da inesto ne pri-vošfci okraju dobrotvornega zavoda, vsaj ima vse inačej še probitke, nogo ii kmetovaleu: mesto nam kmetom boce drago prodajati robce, hlače in druge prnje, a od nas isče za tonjo ceno vino in druge pridelke kupovati ... Mi bodemo se lehko natecali s postojećima zavo-doma, ker denes je penezni senjem mnogo ležejši kup, nego li pred ve6 leti, in novci nam se ponujajo pod jako prijaznimi pogodbami. Zastopniki od vsega okraja voljeni nijso zato, da 25%, to je po priliki 33 tisotnjakov potrofikov delajo okraju, a malo ali nikakšnega haška, nego okrajni zastopniki morajo se smatrati kot pravi očevje vsega okraja, jim mora na Hici biti blagost in sreča vseh okolifianov, torej vsi imajo dolžnost na prospeh okolici delati, dakle tuđi za ta zavod glasovati, bodi si raznih po-! litičnih in narodnih nazorov; iskreno priporoča sprejetje odborovega, predlogu. (J. d. Gregorič v končnej besedi pobril je zaporedoma vse od naapiotuikov navajane, pa otle trditve. Potem je nastopilo poimensko glasovanja o predlogu dr. Breznika, da se zavrže odborov predlog; oatul je v menjšini s ectirimi glasovi, za Breznikov predlog glasovalo je 17, a proti 21 zastopnikov; drugi predlog g. Piska, da se za ustvaritev te naprave izvoli posebne odbor, propal je povse; za tretji, odborov predlog, glasova.o je 21 zustopnikov, 15 proti, dva sta uže odnesla pete. Za branilnico glasovali so j gospotlje: Jurca, Aleksič, Trstenjak,; Kocuvan, S o v i fc, Koser, Drevenšak^j Vodušek, Merkuš, Gregorec, Mi kl, j Štumbevgar, Domitar, Ž u n k o v i č, Ko-sišče, Juric, ŽHek, (iregorič, Kaić,, Ploj, Ilajšp. ! Proti gospodjc: Strafelh, Kckl, Pisk, Brez-nik, Murstc, Švab, FerA, Kazimir, Fiirst starši, FUrst inlajši, AVegšajder, Widmer, Brafcko, Šo-Štarič, Kaiser; Vojsk in GaSpar sta jo pobri-sala pred glasovanjem tretjega predlogu. — Iz tega ptujski okraj lehko razvidi svoje prijatelje iu nasprotnike, naj si jih zapomnt in zapiše. Šoštarič, trgovec pri sv. Vidu niže Ptuja, obvezal se je pismeno se svojim poštenjem in podpisom svojega imena vselej glauo-vati z narodno stranko, v odboru je bil se za-stavil se svojim glasom za okrajno hranilnico, a v skupsčini je proti glasovat, torej obinol ulogo rjavega Judežii Iškarjota. Sramota. Vojsk je še pred sednico na ves glas dejal: posojil-nica Piskova je predraga, dolžniku dojdo obresti z vsemi stroški na 30°/,, in še više, a glasoval je itak, najbrž iz neke svete bojazni, proti okraj-nej branilnici; zastop mu je dajal dosti zaslužka, tako svet placuje. Žganićar Kaiser dal je ne-kemu roko, rekši, da muhoma vloži pet tisoč-njakov v novo hranilnico, in še pred početkom seje se je dičii z istim obetom, a pri glaso-vanji uam je hrbet obrnil. Ta z neko narejano zganiuno tekočino zbogatevši se mozak rodom je z GoriSkega, nesel se je Cesto kot iskreni narodnjak, a v ođločilnem hipu je skisnol kakor lagodno in medio vino pod polovnikoiu. Tako obcmnvo razvideva. aa so BTle oa naše 8tranT| tri kukavice izdajice: žganičar Kaiser, kramarŠoštarie in krčmar Vojsk Vilovljjičan, kar si naj Slovenci za učesnice za-črgotajo: kdor nij z nami, mi nijsmo z njim ; takih bitij se je treba ogibati, kr.kor hudič križa. — Slava našim slovenskim okrajnim za-stopnikom, kateri uže imajo toliko disciplino, da so kakor pečina stfllni ostali kljubu oštrim navalom nemškutarske stranke; na tanko značajne može in gospode smo Slovence ponosni, tako nadalje junaški in brez straha na častno borike, vsaj dehimo za velike svoje in narodne svetinje. Pomozi si sam, pomore ti Bog. Domaće stvari. — (Slovensko predstavljalo) se bode vtorek v tukajšnjem deželnem ^leda-lišči. Gospod Nedelko, komikar in član tukaj-šnjega nemškega gledališta, ki je bil dalje Časa tuđi v Belgradu in Zagrebu, priredi to slovensko predstavo. Igrali se bosta dve šalo-igri: „Gluh mora biti" in „Dva gospoda in jeden sluga". Tretja kratka igra je nemska. — („Urgermansk" trg.) Tržić na Go-renjskem ima 1797 prebivalcev; od teh je Slo-vencev 1O*I1, a Nemcev 100, kar se raz-vida iz „umgangssprache" pri Ijudskem fitenji leta 1880 zadnjega dne decembra. ! — (Ljutomerski okrajni glavar plem. Pr eme rstein ) so je dne 5, aprila preselil v Ptuj. ! — (Mnogim učiteljem) priznal je štajerski deželni šolski svet službenske dokUde, ; a te dobrote takrut niti eden nij dele>,en po- jstal iz spodnje Štajerske. 1 v { — (Štajerske gruntne odveznice) jimajo 30. aprila t. 1. svoje 21. izzrcbunje. j — (Spromembe v 1 a v a n t i n s k *\j škofiji.) Prestavljena sla gg. kujilaiiJi: J. Bo-hanec k Mariji Snežnej m M. Hiniti k sv. Urbanu v Slovenskih guricah. Umri je dne | 5. t. m. g. Gregor Pivc, župnik pri sv. Miluju \ pri Moziiji, star 06 let. | — (Ubila) sta viniforska sina Anton j in Lovrenc Klobasa iz Cogotinec v št. Lenart-skem okraj i. vinicar.skega sinu Jaueza liUp^a. i Tepla sta ga na poti iz cerkve domov, dokler nij duše izdilmil. — (V Oj str em pri Celji) so šli trije deluvci v premogovo jamo in omedleli zarad dusljivega plina. Dva so smrti še oteli, tret-jemu je prepozno do.Alii pomoe. Delovec Jožef Volker se uij vet probudil. — (Železniski čuvaj i) in nadzorniki so se v Ponikvi svadili iu vsled tega je čuvaj Vaupotič delovca Štoni v temnej noti z revol-verjem napal, a k sreći ga nij zadel, nadzornika pa nij dobil. Vaupotiua so zaprli. — (V Sunčanih pri Ljutome r u) so pogoreli 28. marci županu konjski in kravji hlevi, drugo so obranili zlasti vrli Veržejci. Križevci p«, ki imajo brizgalnico, nijso hoteli priti na pomoč. — (Ubog dohtar.) G. dr. D. v Mariboru je kupil pred nekaterimi leti v slov. go-ricah kmetijo in prev/.el zraven đače tuđi druge dolžnosti. Na župnijali pa imajo mežnarji na-vadno povsod zrusko zbireo, ker od zraka že zdaj nijso vajeni živeti, kakor menda ta ubogi g. dohU»r gotovo misli. Ko se je ta veleučeni gospod dohtar, ki je nekaj časa na Dunaji po-magal postave delati, opomuil mi mežnarsko zbireo, je prav pohlevno odgovori]: „kadar bodem na kmetiji stjtnoval, bodem tuđi mežnarsko zbireo dajal!" Mora se mu uže hudo goditi, ker mu nij mogoče istih 20 zrnic pše- 'nice dati. Na acTeMjeufl star pregovor, kateri cerkvenih sluzabnikov ne more već plaćati, v njegovej hiAi vetrovi z dvermi lo[>ajo in priđe kmalu na boben. Ne želimo njemu tega, vendar, kar še nij, to utegne priti! „SI. G.B — ^Mariborska turska „Stadt-Fi-lialpost.u) Dne 28. m m. priđe v Konjice pismo^ ki je bilo 17. su^ii v Mariboru pošti izročetiO. Napis je bil slovensk z napotkom do adresata: „v Konjicah." PoStni odpravnik ali ekspeditor precrta besedo „Konjice11 in zapiše na strani: „Bosnien!" — Pismo gre torej — v Bosno ter dobi pečatoT z Broda in bosen-skih Konjic; vojaški post ni odpravnik konjiški v turSkej Bosni je pa vendar svojega posla tul'ko vešč, da napiše od zunaj: „retour M.ir-burg". V Mariboru priđe — ćez 10 dni! — pismo pratemu pišiljalcu v roke, ki ga potem z novim zhvitkom in podčrtutiim pristavkom: „Konjice — Gonobitz" trpinčanja nemškutar-skih krempljev zavaruje in adresatu poalje. C. kr. uradiiik v Mariboru, ki dobiva plaće iz duvkov slovenskih dlan in žuljev, ki ga je menda slovenska mati poviln iu dojila, ne pozna „Konjic", ki so 3 pošte od Maribora, ko bi ga bil vsak poštni hlaptn: lahko podučil, kje Ua so „Konjice**. Ka/iiie vesti. * (Odsek za zidanje nove parlament ne palače) je imel dne H. t. ni. svojo st'jo, katerej je pmlsedoval grof Tautie. Od-loconih je v ta numen sedem mihjonov goldi-nurjev, Tendar bode tu vsota premajhna ter r>e bode najbrž še poltretji milijon već por^bil. Sklenilo se j»; pa povsod pri onuunentih upo-trebljat.i pravi innrmor, ne ponarejenega. Do jeseni leta 1882 je stavbeni svetnik Ilansen obljubil, da bode poslopje dodelano. * (Iz Kaniže u a O g e r s k e m) ae je gospa Manuhberjj (Židovki) preselila v Pariz, oudi dala svoje življenje zaviirovati za 170.000 i'runkov. Potem jo se dala kot mrtvo proglasiti in v Kuniži pokopati, kninor je po želoznici došla pozlaćenu truga iz Parim. Pogreb je bil sijajen. Se spomenik so joj postavili. Toda reč se je izvedla in seduj sedi zvita baba pod kj učeni. H. »prila: Pri M«»uu: ViHtari'ii ix 1'ttiJH. — Luvingi;r \z Kaniže. — \Varat8chek iz Schonlinilc. — llirschfold iz Herliim. — Koiner, Tick, Libcs •/. Diitmju. — Orilo iz Trstu. — Kumcr iz Kninj:i. — l'uiič iz Žabnico. Pri l*li»ll „ Zlata reuta.........SW „ 80 „ 1HC0 drž. ]Hisojilo ...... KiiJ „ 75 n Akcije niVrodnu banko.....Kl(» n -- n Kreditne akcije.......2i»S „ 4') n London..........117 „00 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........(,» „ ;tl B C. kr. cekini........f> „ .r>l n Državu« uiaikc.......f>7 n 55 n Tržne cth« v Ljubljani !). aprila t. 1. PSonica liuktolitor !> k\A. 26 kr. ...... roi 5 gld. 01 kr.; — koima 5 gld. 53 kr.; — krumpir 100 ki!i»grauiuv 3 gld. 20 kr.; — fižnl hektolitar 8 ]rU\, — kr.; uiaala kilugrniti 1 gld. 12 kr.; mast — gld. 7(J kr.; — »poh friaori ^Id. tiG kr.; tipoii |H»voj..»:i — gld. 70 kr.; ~ jajeo p'» lJ/3 kr.; — luloka iitor H ki.; — guvodniue kiiograui f»6 kr.; — ■■ lulotniao 44 kr.; — svinjsko meso 54 kr.; — som 100 kilogruiuov 2 gld, 08 kr.; — Biauie 1 gld. 78 kr-; — drva trda 4 kv. uiotrov 6 tfld. ..... kr.: — MiotikH 4 gld. fjO '.:r. BC mjiBo Kfipcr |ie^€k9 ~W3 s kuttirini hu pt'^e popolnoiu odpravijo; 1 kos 45 kr. l'rudaja Joh. Kvobuda, lukanuir v Ljubljani, i ni l'iešimovem trgu. (KiG—J) Št. 3505. (203-1) Razglas. Leta 1881 stopijo nasleclnji gospodje me-stni svetovalci iz mestnega zbora, m sicer: iz III. vol. razreda: iz II. vol. razreda: dr. Karei lileiweis, Anton vit. Gariboldi, Frane (Joršič, Raimund Pirker, Franc Peterca, Franc Ziegler; Vaso Petričič, Franc Potočnik; iz I. vol. razreda: Franc Doberlet, | dr. Anton Pfefferer. Ražen teh se ima v II. volilnem razredu namesto leta 1880 voljenima gospoda mestnega odbornika dr. Friderika viteza Kaltenegger-ja, kateri ye je mestnemu odborništvu odpovcdal, domestovalna volitev vršiti. Nasproti pa ostane jo Se nnslednji gospodje svetovalci v mestnem zboru, in sicer: Leopold Biirger, Karei Leskovic, Karei Deschmann, Josip Luckmann, dr. Josip Dre, Josip Regali, Aleksamler Dren, dr. Josip Suppan, Franc vit. Gnriboldi, dr. F. Suppantschitsch, Janez Nep. llorak, dr. Adolf Schuffer, Josip Jurftift, dr. Robert pl. Schrey, Dr. F. Keesbacher, dr. Valentin Zarnik, Anton Luschan, U. Zhuber pl. Okrog. Peter Lassnik, Dopolnitvene volitve se bodo vsled sklepa mestnega zbora od 24. t. m. naslednje dneve vršile: III. volilni razred voli 25. aprila 1881 do-poludue od 8. do 12. ure. Če bode ožja volitev potrebna, se bo ta isti dan popoludne od ;•}. do i't. ure vršila. M. volilni razred voli 26. aprila 1881 do-poludne od 8. do 12. ure in v ožjej volitvi popoludne od 3. do t>. ure. I. volilni razred voli 27. aprila 1881 do-poludnc od 8. do 12. ure in v ožjej volitvi popoludne od a. do 6. ure. Razpisi volitve in glasovni listki se bodo gospodom volilcem v pravem času dostavili. To se tem naznani s pristavkom, da smejo izstopivši mestni odborniki zopet voljeni biti in da je kak ugovor zoper veljavnost dovršenih volitev najdalje 8 dnij po končanej volitvi mestnemu zboru predložiti. Mestni magistrat v Ljubljani, dnr 2(i. marca 1881. £upan : La se han. Služba okrajnega tajnika pri okrajneru zastopu na Vrmittketu se odda z letu im plačilom 300 gld. av. v. in prostim stanovanjem, jednako toliko se po strani zasluži pri tuksij-šnjein gospodu beležniku. — Prošnje z dokazi popol-nc^a znanja v slovenskom in nemSkeiu jeziku urado-viiti naj se pošljejo do 2O. tt]irlla. 1. 1. okrajnenni odboru im Vranskom. Oknijni zaslop na Vraiiskem, dne 2. aprila 1881. (191 — Si) Načelnik: Jow. Masi. ML T^^ ir <=*> ni fc> Ti v lffiil»ljaiiU kongresni trg, na voglu gledališčne ulice, priporoča svojo veliko zalo^o vsoh vrst modernih 3W klobukov in kap; ~w prejeniii ti idi kožuhovino in zimsko obleko ___________črez poletje v shranjevanje.____(133—ti) 20 panjev čebel, vsi & mlado matico od leta 1880, prav moćni, z živaljo in dobro zarejo, so na prodaj konec mesesa aprila po 20 kr. stari funt na vago, vaga s panjem vred. Kdor želi k.ij panjev kupiti, oglasi se naj od 28. aprila do (J. maja v Postojni ali pa v Ljubljani pri (io2_:k Alojziju l^elilevl. Ponudba. Tridesctlt'tni saraec, moćne postave, treh jezikov ztnožen, popolnoma praktično izurjen v vseh strokah, kmetijstva, želi stopiti v službo pri kakem vćlikem posoHtniku kot oskrbnik ali pa najcmnlk pod vsakimi pokoji. — Kdor želi o teiu kaj več poizve- J (161-4) O ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Lntai Wiflmayer, mizar in trgovec s hišno in sobno opravo, v Ljubljani, na Krogii II10. v iloKpodskili iilicah si. 10, priporoča svojo bo^.'ito zalogu hisne oprave in prevzema tuđi vsa tnpeitiruretku dcla. — Ztnirom se tuđi dobć popolnem iz^otovljenc garniture, divani. žiiunic«> za i»ot*tel|o in žimitlce nu percHili. — Tuđi ne priporoča za vsa dcln, ki upadajo v mizarsko trtroko* in zagotavlja jih izvršiti najceneje. ■ Ludvik Widmayer, | (202—1) mizar. m Vsega zdravilstva < Dr. Franc Župane i ordinira vsak dan v svojom atmiovanji < v Bethovnovih ulicah štev. 4, I. nadst ropje, ] (zraven Waldherrjevega instituta). (94—\ FRANC PETTAUER, !•! *l h pomočjo zjuu'sljivi'^ii in \rlejjfJi poiunčnika popolnom lu^spreinenjeno g ] | nadaljcviila. — Žahvaljujoč so za doali'j i/.kii/.auo /iinpanjt; prav iz * I srca, prosim, naj ai! ono mojoinu poslu tndi dalj« dobrovoljno i/.kazujc IJ '| in naj nio festito občinstvo podpim a liinotfobrojniini niiroi'ili, katora |* | najlK)lje i/.vi'šiti bodeni zmirom skrbola. .Si- spoStovaujom 0 *\ Ant. Pettauer, V k" (18:>—2) vilova fr-ntiicii l*fttau 5 pripoztiano najboljse blago prav v eeno. J^ | Gradivo, katerega se ogenj ne prime: v| C. kviircut i»«'H«'lt. ilovicu, ilovi^iiMlti mokii, multu «»«1 kvar- ^ V fiiio^it pcNku iu il<»vlč»Mtu liiifcllat. (1H2 — kJ) ?j I Opeka, katere se ne prime ogenj: C C. vsake velikosti, c> katorej je dok:iy.ati<>, tla se je m* prime o^euj. \d ' ^-jy ^*-*w "w-w "P-w "T2-3^ w^w v-w ^jc^r -w-^w w^w ^say \ 3 Solnčnike j ] za gospode in gospe, II . moderne in vrlo elegantne u a čudovito veliko izbero; A swBf dežnike ~»g i 1 i/ vHiico^ii zorsclO j»'"'»«> <>lje, n£W Z& liranioio, phu'iiieo, kožne izpustke in bez^avne otukline. 1 skl. G0 kr. AlUtH'l tllbkd Usllld \UUd, ter zobnega mesa in takoj od-pravi suiradljivo sapo iz ust. 1 staklenica -10 kr. Kri tistiinp krogljice, c. kr. priv., Z^Ll gospodinjstvu potresati in so se u/e tisoćkrut sijajno osvedočilu pri zabasunji oloveške^a telosa, glavoboln, otrpnenih udili, skažonem želoden, jetrnih in obistnih boleznib, v »katljah u 21 kr.; jeden zavoj s t>. Skatljatui 1 g\d. 5 kr. liazpoSiljava se ie jeden zavoj". Hflp^ Narobila iz tležele izvrše se takoj. "^O iztUteij iu ui»cinik Makao A r m i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskaine".