JSgip • V . „ ff m Naj reč j i iWould dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS mzmm List slovefiskih idelavcev v Ameriki. I The largest Slovesu Daily in the United Statse. (Issued every day except Sunday« and legal Holidays. TELEFON: CHELSEA SS7S 75,000 Entered m Becend CImm Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act ef Congress of S, 187» NO. 170. — STEV. 170. NEW YORK, TUESDAY, JULY 22, 1930. — TOREK, 22. JULIJA 1930. VOLUME U1VUL —' LETNIK 1JJLVU3. VOJAŠTVO ZATRLO NEMIRE V KAM IN PORT SAIDU VLADA IMA ZAENKRAT PREMOČ, TODA NEZAD0V0 JSTV0 NARODA Z VSAKIM DNEM NARAŠČA Ko je vojaštvo streljalo v ljudsko množico, je bi-* lo pet oseb usmrčenih in večje število ranjenih. Ječe so prenapolnene z jetniki. — V enem samem dnevu so v Kafri aretirali nad sedemsto oseb. KAIRA, Egipt, 21. julija. — Nezadovoljstvo s sedanjo vlado se širi po vsem Egiptu. Vsepovsod je opažati javno ogorčenje proti kralju in njegovim privržencem. Kralju očitajo, da je popolnoma pod vplivom Anglije ter da vlada po njenih navodilih in na njeno komando. Da nes so se završili v Kairi in Port Saidu ostri spopadi med domačini in policijo. Vojaki in policisti so oddali v ljudsko množico več salv, česar posledica je bilo pet mrtvih in veliko število ranjenih. * fekom včerajšnjih spopadov so bile tukaj u-smrčene štiri osebe, stodvajset jih je bilo pa ranjenih. Vse jetnišnice so prenapolnene. V enem samem dnevu je bilo v Kairi aretiranih sedemsto oseb. I rgovina počiva, kajti uslužbenci si ne upajo iz svojih stanovanj. Mesto je podobno vojaškemu taborišču. Načelniki Wafd stranke so sinoči sklenili naprositi kralja, naj skliče posebno zasedanje parlamenta. Soglasno z ustavo, morata tako prošnjo podpisati dve tretini vseh članov obeh zbornic. LONDON, Anglija, 21. julija. — Na neko interpelacijo v poslanski zbornici je odvrnil zunanji minister Henderson, da bo vlada zavzela tako stališče kot se ji bo zdelo potrebno z ozirom na bodoče razvoje. Nato je samozavestno dostavil, da se proti domačinom v Egiptu ne bore angleški, pač pa egipčanski vojaki. 103 LETA STAR MORNARIŠKA NASPROTNIK I POGODBA JE BILA ODOBRENA PR0HIBIC1JE Možak je nad osemdeset let zmerno užival žganje ter je bil odločen nas* protnik suhaških postav READSBORO, Vt., 21. julija. — Tukaj je umrl v starosti 103 let Hubbard D. Oakes. Rojen je bil v Stamfordu ter se ni nikdar podal -dalje kot osemnajst milj od svojega rodnega kraja. Osemdeset let je stanoval v isti hiši/ O njem je bilo splošno znano, da je zadnjih osemdeset let vedno zmerno užival žganje ter ni bil nikdar bolan. Če se mu je le nudila prilika, je zabavljal nad prohibieijsko postavo, češ, da je spravila s trga dobro žganje ter ga nodomestila z neužitno brozgo. Zgražal se je tudi nad moderno žensko obleko, češ, da zavaja ženske in moške v nemoralo. Oakes zapušča štiri otroke, deset vnukov in dvajset pravnukov. AFRIKA JE ZIBELKA ČLOVEKA VEČJI KONSUM CIGARET WASHINGTON, D. C., 21. julija. Skoro milijon cigaret je bilo pokajenih v preteklem mesecu kot v istem mesecu preteklega leta, ko je razvidno iz poročila carinskega u-rada. Poraba cigaret je poskočila za več kot 11.000,000. Zmanjšala se je jjoraba cigar. CIČERIN JE RESIGNIRAL Najbolj zmožen sovjetski diplomat je moral odstopiti zaradi slabega zdravja. MOSKVA, Rusija, 21. julija. Danes je resigniral Jurij Vasiljevič Cičerln, ki je bil eden najbolj zmožnih sovjetskih diplomatov ter je zadnji čas vriil posle ljudskega komisarja za zunanje zadeve. Možak je te več mesecev jako slabega zdravja ter se je zdravil pj raznih nemških kopališčih ln zdraviliščih. Nazadnje je bil v Wies-badnu. Vsled njegove resigaacije je bil kom'sarjat za zunanje zadeve popolnoma preosnovan. Ckčerinovim naslednikom je bil izvoljen Maksim Latvinov, ki Lsto-tako igra važno vlogo v sovjetski paimu. Latvinovo mesto je prevzel Nikolajevi Krestinskl. ki je bil dose-daj sovjetski poslanik v Berlinu. OKLAN OD MORSKEGA PSA HAVANA, Cuba, 20. julija. — Profesor Jorge Grenet je bil močno oklan od manfceea pea, ko se je kopal tukaj. Njegovo stanj* je k-k> os»uno, ker ta a Je morski pes VELIKA SLEPARIJA V KOLINU V Kolina so pred par dnevi razkrili velikansko sleparijo. Pred par tedni je izvršil v Kalinu samomor neki kovač, pod imenom Glovin-ka. Policija je takoj preiskala slučaj. Žena nekega brivniškega pomočnika, je natvezila svojemu možu, da lahko napravi kupčije, če bi njen mož preskrbel potrebni kapital. Mož .je dal svoj denar in tudi njegov delodajalec je sedel na lim ter dal svoj denar. Ženska pa ni delala z denarjem nikakih kupčij, pač pa zapravljala denar s svojim ljubčkom Glovinko. Ko je prišla vsa sleparija na dan, je izvršil Glovin-ka samomor. Žensko pa so vtaknili v jetniš-nito. Oba sta na debelo zapravljala denar vprizarjala drage izlete z letali ter se zabavala. ITALIJANSKI LETALEC BO ODLETEL SEMKAJ RIM, Italija, 21. julija. — Giuseppe fftassi, edini italijanski civilni letalec, bo poletel v prihodnjih treh tednih iz Rima v Združene države. Poleteti namerava v velikem hidroplanu, katerega je zgradil sam, s posadko šestih, med katerimi bo tudi neka italijanska Amerikanka. Letalni obseg njegovega stroja znaša približno pet ti-tisoč milj, kar zadostuje za polet iz Rima v Novo Fundlandijo, a nepretrgan polet bo odvisen od tega, če bo vreme ugodno. Stroj Signorja Rossi j a je prestal zaključne preizkušnje tekom zadnjih par dni. Polet se bo pričel najbrž 15. avgusta, ko bodo vremenske prilike najbolj ugodne za uspešen poskus. Senat je odobril morna- Prejšnji pomočnik Roy riško pogodbo z osemin- Chapman Andrews je petdesetimi glasovi pro- rekel, da dokazuje to ti devetim. veliko število izkopnin ter razvoj opic. PARIZ, Francija, 22. julija. — Z bka človeškega rodu se je nahajala v južni centralni Afriki, ne pa v Aziji. Tako je izjavil profesor Alonzo W. Pond, arheolog v Wis-consinu ter prejšnji član efcspedi-cije v Gobi puščavo, ki se je vrnil semkaj od raziskovalnega dela. — Prepričan sem preko vsakega dvoma, — je rekel, da se je nahajal prvotni dom človeka v Afriki. Čeprav govore vsi argumenti za Gobi puščavo, sem se vendar odločil za Afriko. Glavni med vzroki so izobilica zgodovinskih ostankov, katere so našli v Afriki in drugič je ustroj zemlje zelo pospeševal nastanek atrepoidnih opic, — naibližnjih živečih sorodnikov človeka in vsled tega so te razmere tudi pospeševale razvoj človeka. Profesor Pond, katerega je spremljalo na ekspedicijo štirinajst dijakov, je prinesel seboj zbirko tri-destih prazgodovinskih okostnjakov ter razna orodja, katera bo odnesel v Ameriko. Na temelju dogovora s francosko vlado, morajo zbirko vrniti Franciji, kakorhitro bodo preštudirali okostnjake v Zdr. državah. Petnajst okostnjakov datira iz najprvotnejše kamenite dobe. Okostnjake in orodje so našli v čudnih globe Liki h luknjah, ki so služile kot stanovanja tega prvotnega rodu, katerega imenujejo še arabskih delavcev, a prevelika vro-ži so bili glavni predmet njih hrane. Raziskovalci so našli ostanke še popolnoma ohranjene. Ekspedicijo je financiral dr. Fr. Logan. Dijaki so nadzorovali delo arabskih delavcev, a prevelika vročina je preprečila, da niso nadalje- DEVET OSEB ZBOLELO PO z delom preko po,etnih tnese" ZAVZIVANJU "CAKESA" Enajst oseb so zdravili včeraj ambulančni zdravniki v New Yorku radi zastrupijenja hrane. Devet jih je jedlo "cake", katerega so kupili v neki pekariji v Broordynu. Vsi so morali iti v bolnico. Precej ljudi je tudi zbolelo, ker so zavži-vali strupen "candy". WASHINTON. D. C., 21. julija.— Zvezni senat je danes odobril Ion- j d on i ko mornariško pogodbo. Zanjo je bilo oddanih oseminpet- , deset, proti nji pa devet glasov, j Neko prej jnje poroailo se je glasilo: WASinNGTON D. C., 21. julija. Resolucija za ratifikacijo Londonske mornariške pogodbe je ležala danes na mizi elerka ter pričakovala akcije senata. Voditelji upajo, da bodo jutri glasovali. Ratifikacijska resolucija je bila predložena v soboto pred odgode- Ravno pred štirinajstimi dnevi se je sestal senat k posebni seji, na poživ predsednika Hooverja. Od takrat naprej jo je skušalo nekako pol ducata nasprotnikov u- j ničiti z dolgotrajnim debatiranjem. >. Predsednik Hoover in admini- j stjacijski voditelji so skušali zavrniti ta napad s tem, da so pozvali' vse odsotne senatorje, naj se ude- , leže sej. Odzvalo se je zadostno število senatorjev, ki so dokazali, da ni mogoče uničiti pogodbe z govori. Vse sentorji so sklenili ostati tu- • kaj, dokler ne bo končana debata, t nakar bodo glasovali za sprejem. j Dva senatorja, ki se mudita na t poročnem potovanju, sta dobila poziv, naj se vrneta takoj. Smoot je dospel pretekli teden, a Baird bo prišel danes ali pa jutri. Vsi načrti za počitnice so bili str-moglavljeni, ker zahteva predsednik Hoover takojšnjo ratifikacijo. Debata je skrajno vroča, deloma radi vročine, deloma pa radi vsebine, o kateri debatirajo. NAJBOLJ VROČ DAN V LETU Včeraj popoldne ob petih je kazal v New Yorku toplomer devetinde-vetdeset stopinj. Včeraj je bil v New Yorku najbolj vroč dan tega leta in najbolj vroč 21. julij, odkar posluje vremenski urad. Ob štirih popoldne je kazal toplomer 93 stopinj, ob petih pa 69. Nato je začel polagoma padati. Župan Walker je odredil, da morajo biti vsi mestni parki odpru za občinstvo noč in dan; istotako tudi javna kopališča. Na tisoče ljudi je spalo na prostem. Vsled vročine je umrlo včeraj v New Yorku in okolici IG oseb. Vsi «o podlegli solnčarici. CHICAGO,^111., 21. julija. — Danes je zavladalo tukaj malo hladnejše vreme. Toplomer, ki je kazal včeraj sto stopinj, je padel na sedemdeset. Proti večeru se je ulila huda ploha. ŠEST OSEB USMRČENIH V LETALU Junkersov aeroplan, s katerim so se vračali izletniki v London, se je raz« letel v zraku. MRAZ IN SNEG V ARGENTINI BUENOS AIRES, Argentina, 21. juiija. — Po vsej deželi je opaziti nizke temperature in sneg. Najbolj prizadete so pokrajine krog And. Železniška aveza med Chile in Argentino je bila pretrgana že štirinajst dni radi ovir, katere povzročajo plazovi in druge elementarne nezgode. Razmere se bodo izboljšale še ta teden, kakorhitro bo zopet obnovljen železniški promet. naročite M ne "Glaa Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zčtu-ienlh driavah. C HAT AM, Anglija, 21. julija. — Velik Junkersov aeroplan je vozil družbo izletnikov iz francoskega kopališča De Touquett proti Londonu. Ko je dospel nad mesto Meop-ham, se je nenadoma unel in eksplodiral. S pilotom vred je bilo na mestu usmrčenih šest oseb. Enokrilnik je bil preletel Roka-v-ski preliv ter krenil proti Croydon letališču, ko so prebivalci zaslišali močno esfcsplozijo. Očividci pravijo, da se je aeroplan razleitel na kose. Trupla smrtno ponesrečenih so bila tako nakažena, da Jih ni bilo mogoče identificirati. Nesreča se je pripetila ob treh popoldne, kaki dve uri zatem, ko je zapustilo letalo De Touquett. STO LET STARA STARKA WASHINGTON, Pa., 20. julija. — Živela sem sicer dolgo ter sem pripravljena umreti, — je rekla Mrs. Jemlna LemJey, ki je ravnokar praznovala stoletnico svojega rojstva. Njeno zdravje je sicer zelo dobro, le vidi slabo. Samo eden njenih dvanajstih otrok je ostal živ. SIEGFRIED WAGNER NEVARNO BOLAN BAIREUTH, Bavarska, 21. julija. Siegfried Wagner, sin znanega komponista, je zbolel na pljučnici. K njegovi bolniški postelji je bil poklican profesor Bromberg iz Moil ak ova. VOJAŠTVO STRAŽI JUAREZ EL PASO, Texas, 21. julija. — Vojaške straže so patrulirale po ulicah mesta v Juarezu, potem ko so bile ubite tri osebe pri governer-skih volitvah v državi Chihuahua. V tri in dvajsetih volilnih okrajih so se spopadli pristaši dveh kandidatov. ŽITA IN NJENI OTROCI STAVKA NA IRSKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH DUBLIN, Irska, 20. julija. — Ju-tdi bo najbrž Izbruhnila na državnih železnicah Irske splošna stavka. Organizacija uslužbencev je poslala vodstvu železnic pismo, v katerem Je zahtevala, naj se takoj sprejme na-t&i na delo uslužbence, ki so bili odpuščeni Med prizadetimi bodo tudi oni, Idi se bodo dete&li motornih tekem «a Grand Prix. Ako j® količkaj resnice v govoricah, ki krožijo zadnji čas po Evropi, se bo izgnana habsburška vladarska rodbina kmalu vrnila na Madžarsko. Najstarejši sin bivše avstrij. cesarice Žile, Oton Habe-barski (spodaj v okvirju) bo zasedel madžarski prestol. Slaka prikazuje Zato in njenih osem otrok. Družina se sedaj mudi v Belgiji, kjer hodijo otroci v šolo. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljen cev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas isdanlh potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 ............. Lir 100 1000 ............ ____________ $ 18.50 200 2500 ________ _____________ $ 46.00 M 300 rt 500 " 10,000 ______ ............ $181.00 tt 1000 V Italijo $ 5.75 $11.30 S16J40 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—# za $200.— $4.—, za $300.«- $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi i dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom s po razumete glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter ta prixtojMne 75 center. SAKSER STATE BANK S2 CORTLANDT STREET NEW TORS, H. T. . Telephone Barclay 0380 — 0381 lini v poslednjih šestdeseti* lotih, j Smo letovišče pa s tem požarom | ni oškodovano, ker se nahajajo le- j toviščarske sobe le na Zg. Jezer- ! skem. Dopisi, ILOTINIC nxLttano CONTACT (A Oorpotattoni rililiiMl Louis Bsnsdlt, Vellk ■very Day Kxcept Bundiys wad Holidays Ik osto teto velja list m Ameriko fc fftmMte_________M OO £a pot leta ..............................J1J0 k« tem leta__________flJO Za Hew York pol leta eelo leto —Ml.00 Za inoscmstvo «a celo leto--97.00 Za pol leta-------43*0 Subscription Yearly S«. 00. •aiae Advertisement on Agreement, dan nedelj in prasnlkov. Žrtev Kolpe: 6. julija je bil v Metliki izredno vroč dan. Naravno je, da je vse iskalo utehe in 3krepčila v valovih Kolpe, kljub temu, da se še ni poleglo razburjenje zaradi nedavne nesreče pri kopanju, ko sta utonila zerski mornar Plut in Ivaneticeva. Med številnimi kopalci je bila tudi služkinja gostilničarja Zupaniča iz Gradaca. Antonija Kraijeva s tremi otroci svojega gospodarja. ' Dočim so se otroci kopali na pli-j tvem in d-cela nevarnem mestu, je j Kraljeva zašla v bolj globoko vo- požar v jezersko-kokrski kotlini. Iz Kranja poročajo 27. junija: — Preteklo ncč je skoro uničila velika požarna katastrofa lepo naselje Spodnje Jezersko, ležeče ob ječe i M v kckr^ki dolini med , Hudo ponesrečena, stavbna delavca. V Žužemberku na Dolenjskem se je pripetila huda nesreča. Na strehi neke nove stavbe sta bila zaposlena posestnikov sin Joe Zupančič ter 37-Jetai Ivan Koželj. Sredi dela __je nenadoma .o>ema spodrsnilo in ! Kananirjem in Jezerskimi serpen- strmoglavila z višine na tinami pod "Kazino". Samo za las tla Obležala sta hudo poškodova-je manjkalo, da ni ognjeni element na- Zupjmčič ^ je ^orni! obe rokit do tal uničil omenjeno naselje in Kož*lj P* c:>e no»e- Poškodovana : spravil skoro 35 rodbin revruh dr- klavca so prepeljali v splošno bol-! varjev in gozdnih delavcev ob stre- j nico v L.ubljani. ho in borno imetje. Le energične- - mu in pravočasnemu nastopu Ooptal bres podpis* te osebnost* ae ne prlobčujejo. Denar naj M bls-ftovsU potil j at] po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prodno, da ee nam tudi prejšnje bivališče eaanaal. da hitreje najdemo naslovnika. -OLAa NAKODi", ti« W. 1Mb lUut. Nov Yeefc. H. Y. Yelepbene. Chelsea IS7 S mi lamiiiuBiueiBiiii1 iiMiiiiwiyjir.N«iMwi>ia a^^^^siHtmirimi^^ ROOT, PIUS IN MATEJ WOLL do. Ker ni znala plavati, se je za- ] kranjskega gasilskega društva z čela kmalu potapljati. V bližini I modernim gasilskim c rod jem se je so bile večinoma ženske, ki so bile zahvaliti, da je ostal požar lokali-prav tako nevešče plavanju, zato ; ziran in vas rešena popolnega uni- ' potapljajoči ni nihče priskočil na i čenja. pomoč. Ko je na vpitje žecisk pri- ; Okrog pol 19. je Fužine teiefoni-! hitelo nekaj plavačev od drugod, je i ral po kranjske gasilce, da pridejo' bilo že prepozno. Kraljeva je med tem že izginila pod vedo in je ni biio rnegoče več najti. Utonila je na istem mestu, kjer je lani našel pri kopanju smrt sedmošolec Šu-šteršič. Kraljeva je doma iz Zajčje- na pomoč na Spodnje Jezersko. Ob četrt na 20. uro je že delovala mala m:torka kranjskih gasilcev na Spod. Jezerskem. Torej komaj tri-četrt ure so kranjski gasilci rabili, da so se pripravili, prevozili slabo Osenidesetletni Elihu Hoot, o katerem je malo slisaii radi njegove visoke starosti, je napisal pred par dnevi zelo značilno pismo tajniku National Civic Federation. Root spada, kot 2iiano, med najbolj prebrisane in brezobzirne ameriške odvetnike, za katerega je William Randolph Hearst nekoč skoval besede: — Če imaš dosti denarja ter Eliliu Root a kot zagovornika, ne moreš priti niti z dinamitom v ameriško jetnišuico. To je isti Root, ki je kot pravni zastopnik največje ameriške kerporaeije pomagal slednji zaslužiti neštete milijone ter postal sam pri tem večkratni milijonar. On je zastopal finančni kapital države celili šest let, spada med najbolj reakcijonarne in delavstvu sovražne člane tega zastopstva ter se bori proti vsaki napredni misli. Na tega zastopnika brezobzirnega ter hinavskega a-meriškega velekapitala je naslovil Ralph M. Easley naročeno pismo, v katerem se je zavzel za ustvarjenje zvez-1 ia na dvorišču: "Rezika, beži! Mene tajne policije, ko je edini življenski namen bo izsledi-! ne je že, .bo še tebe!' Držal se je za . , . , , j., , I trebuh, dokler se ni zgrudil v mla- tev in kaznovanje radikalnih delavcev ter radikalnega j ki krvi Na trebuhu je ^^ 10 cm širika rana, iz katere so izstopila čreva. V prepiru ga je bil lastni oče strnil z nožem v trebuh in mu prizadejal smrtno nevarno poškodbo. Na lice mesta je takoj prispel zdravnik dr. Juiij Koder, ki je rano izpral in za šil ter nato odredil prevoz raajenca v bolnico v Karlov -cu. Ker je oče grozil tudi snahi, ga je orožništvo aretiralo in oddalo v sodne zapore. Stanje Gustava Hoendgmanna je zelo nevarno. Zarali velike izgube krvi je zelo oslabel. Zdravniki ima- ga vrha, občina Šmihelj-Stopiče pri pot 27 km s tovornim avtomobilom I nekega časnika. Hipoma je vzklik- Novem mestu. Bila je zelo pridna, a tudi pogumna, kar pa je postalo za njo tako usodno. Oče razparal sinu trebuh. C. julija proti večeru se je odigral v Metliki v družini čevljarskega mojstra Gustava Hoenigman-na krvav dogodek, ki mu ni zlepa primere. Zakonca Gustav Hcenig-mann in njegova žena Rezika sta se pomudila v gostilni pri kolodvoru. Ko sta se pravkar odpravljala domov, je prišel nasproti Hoenig-mannov oče, ki je po kratkem pozdravu začel oštevati ženo Reziko, češ, naj gre domov, kjer da se jočejo njeni otroci. Beseda je dala besedo in kmalu sta bila v laseh. Gustav Hoenigmann ju je ločil in vsi troje so šli domov. Doma se je prepir nadaljevai. Naenkrat je pribežal iz hiše čevljarski mojster Gustav Hoenigman ter klical svoji ženi, ki se je mudi- delavskega gibanja v splošnem. Mož obžaluje razveljavljenje špijonskega oddelka, Ui ji bil ustanovljen tekom vojne ter smatra takošnje ustvarjenje posebnega oddelka za pravo zahtevo sedanjega časa. Ta zvezna policija, naj bi bila opremljena z najbolj obsežnimi polnomoči ter naj bi bila podrejena najvišjim zveznim uradnikom. V New Yorku so pričeli preiskovati komunistično propagando v Združenih državah. "Razkritja", katera bo prinesla tozadevna komisija, bodo brezdvoma dosti pripomogla k ustvarjenju te tajne, zvezne polieije. S tozadevnimi postavami bodo libili ljudem v glavo strah pred Jcomunizom ter zbičali skozi kongres vse polno delavstvu sovražnih postav. To je program, katerega so zasnovali .Fish, Woll, Root & Co. Gotovo ni le slučaj, da se je ob istem času zavzel za stvar tudi rimski papež. Nekemu profesorju katoliškega vseučilišča v Washingtonu je dal papež izraza najhujšim bojaznim. Stanka Likozarja in že metali curke na. ogenj. Malo kasneje je pri-vozil še drugi avtomobil iz Kranja, ki je pripeljal veliko motrim o briz-galno. Ogenj je nastal pri državni ce starski hiši ob jezerski cesti. Kakor se pripoveduje, so domači pekli kruli in so se vnele saje. Hiša je bila krita z lesenimi deščicami, zaradi česar se je ogenj hitro razširil. Tudi ostale hiše tega naselja so enako krite in večji del lesene. Pri tem pa je zdivjal z vso silo uilen veter, ki je nosil visoko v zrak goreče ogorke, da so padali daleč okrog v smeri vetra. Ko so bili ljudje zaposleni pri gašenju cestarske hiše. je kmalu zadonel glas, da gori gostilna posestnika Hudiner ki pa se nahaja skoro 400 m daleč. Ogorki so morali cel3 preko majhnega vmesnega hribčka, da so vžgali tudi Hudinovo poslopje. 1 Tu pz je nastala nevarnost, da bo ogenj zajel tudi skupino skupaj strnjenih lesenih hiš, deset po števila. ki se nahajajo trk nad Hu-dinijevem posestvom ob cesti. V V njih stanuje okrog 30 rodbin revnih drvarjev. Takoj so ogorki vneli ogenj na strehah šestih his, ena za drugo. Plamene pa so že v kali gasili stanovalci, ki so stali kar na strehah svojih hiš in z lopatami in vodo v škafih gasili. Izgledalo je. da bo agenj ponehal. Toda ravno v času, ko je privezi 1 nato 'kmalu prvi avtomobil iz Kranja, je potegnil ponovno z vso silo veter, ki je zdivjal kakor vihar. Gasilci ne pomnijo požara, pri katerem bi imeli tako silen veter. Veje le malo upanja, da ga ohranijo ter je kar premetaval goreče tra- 1 move, nosil visoko v zrak ogorke, i da je ogenj razmahnil v poveča- Ako ne New York, X. Y. I | Ko zapuščam gostoljubne Združene države m« veže dolžnost, da se j vam vsem prav iskrena zahvalim. V mojem 4-letnem tukajšnjem j bivanju iera nekaj prav priietmh | ur preživel med -vami. i Slišal seni Teb*, ' Slovan", in bil sem uverjen, kjer se poje s takim čutom, tam je pravo rodoljuoje. Tudi "Domovina"! Končana ti je trn jeva pot. na no-j vo pežlahtnjena se boš opomogla . in še lepše povzdignila svoj spev v čast B_-gu in narodu. Ponovno se pa še zahvaljujem , vsem darovalcem za Godbeni dom' v Domžalah v Jugoslaviji. Prispevali ste lepo vsoto in s tem omogočili postaviti stavbo, katera ne bo samo v kras in ponos naših lepih Domžal, se več pa v povzdigo kulture na glaibenem polju. Ko se vam vsem zahvaljujem, ne a zaman. Končno se je vdal v svoje ^^ prezreti naše Sakser State usodo. Ustanovil je neko šolo in se sem poslrežen v moj* predal vzgojitelju. Te dni je sedel, po^o zadovoljstvo. Priporočam v svoji sabi in žena mu je čitala iz J j0 vsakemu Vinko Riedl, na potu v Domžale SLEPEC, KI JE SPREGLEDAL PO 30 LETIH Mister Fish, bogat Američan, je leta 1899, nekoliko dni po pereki. izgubil vid. Veja ga je bila oplazila po očeh. Potrošil je kakih 500,000 dolarjev, da bi mu vrnili luč oči, nil: "Zdi se mi, da vidim!" Res je počasi začel razločevati predmete, ki so ga obdajali. Svet, ki ga je videl skofci okno in ki se je bil v tri- j desetih letih tako spremenil, ga je j navdajal z začudenjem. Saj ga je • poznal le po tem kar so mu pravi- 1 li drugi ljudje. Avtomobili so ga strašili, čudil se je ženskam s kratkimi lasmi in krili, isto tako glad-1 ko obritim moškim obrazom. Naj- j bolj pa ga je presenetil pogled na lastno ženo "Spoznal 3em jo", je dejal svojim prijateljem, "a vendar je vsa drugačna nego tista, ki sem si jo ohranil v duhu celih 30 let". Osebe, ki se je ž njimi seznanil šele po oslepitvi, se mu zde čisto neres- * Elisabeth, N. J. Rojak Joseph Oblak, naročnik Glas Naroda in Prosvete je odprl gTocerijsko trgovino na 309 Bond O IZLETU Ui DARILU. — Nak — je rekel prijatelj M a.sle j prejšnjo nedeljo zjutraj v Little i Faiisu — nikamor ne boš šel. Ce so : bih v New Yorku štirinajst dni brez I tebe. bedo pa še štutnajst dni. Danes se peljemo k jezeru Oneida Ko mi je trikrat rekel, sem mu 1 odvrnil, da — ne. Ko mi je rekel četrtič, sem ga vprašal, kje je to jezero in istočasno dostavil, da se vode jako bojim. Pridobil me je za s%-oj načrt. Jaz sem v gotovih ozirih tak kot devica. Če jo vprašaš za poljub, ti bo trikrat rekla, da ne. Ko jo četrtič vprašaš, se bo pozorno ozrla naokolu m zašepetala: — Ja, pa ce bi kdo videl? Ko to reče, jo smeš brez skrb: poljubiti Še hvaležna t: bo. In tako se nas je zbrala precejšnja kompan:ja. ir. smo sedli v avtomobile. sam ne vem koliko jih je bilo. Bili smo samo samski ljudje in oženjeni ljudje in vdovski ljudje, in mlada nevestica je bila med nami. Ena sama mlada nevesta — med mladimi in staj-imi gad: in »oprostite. cenjene gospe in gospodične, saj res nimam namena koga žaliti. beseda je namreč beseda', čakajte, Street, v Elisabethport. Rojaku Jot! kako sem že mislil reči da, že in Amaliji Oblak želimo obilo sre- vem. ena sama mlada nevesta med če v novem podjetju. Singer tovarna šivalnih strojev bo otvorjena po 8 ur na dan od 21. julija 1930 naprej. Zaposlenih je še samo nekaj čez 3000 delavcev in delavk, namesti osem tisoč. Pred tednom dni so prišli prav žejni in radovedni proh.ibicij.ski agentje -v Elisabethport in se ho- nične in če hoče videti, s kom go- f teli polastiti dveh irukov polnih vori. mora zapreti oči. Samo evetli- j dobrega piva. Čuvaji so jih pa od-ce in drevesa so ostala takšna, ka- j peljali daieč ven iz mesta na sa-kršna je nosil v spominu. j moten kraj in jih izpustili iz avto- mobila brez orožja in med časom i so dobro pivo razposlali saloner-jem in prohibicijski uradniki so o-stali z dolgim nosom osmešeni in žeji. Vse se smeji v tukajšnji oko-j lici, da so šli prohibicijski agentje l1 1 pri življenju. VABILO NA PIKNIK. Pod vodstvom SLOV. DOMA se vrši piknik v nedeljo dne 27. julija na dobro znanem prostoru Stop 44, Herkimer Road. Uljudno se vabi vse Slovence in Slovenke od tukaj in iz vseh bližnjih naselbin, da se po možnosti udeleže tega piknika. Postrežba bo izvrstna. Igra Slovenski orke- sedaj sem hoditi za delom, dokler ster. Vstopnina za odrasle osebe 25 c. Pričetek ob 10. url dopoldne. Na svidenje 27. julija! V slučaju slabega vremena se vrši zabava v dvorani Slov. Doma na 36 Danube St., Little Palls, N Y. Frank Masle. <2:< 19&22> Huda železniška nesreča. Ko je pri vozil ljubljanski osebni vlak št. 9213 na karlovški kolodvor, se je vlila huda ploha. Zaradi tega preglednik vagonov ni takoj opravil svojega dela, marveč je počakal, ; valstva s primitivnimi da se je malo zvedrilo. To pa je pc3talo zanj usodno. Ko je pozneje pr^ledovatl vagone, so se začeli; ognja. Obe premikati.. Ni še ugotovljeno, ali je po neprevidnosti ali pa, ker mu je spodrsnilo .padel med vagone bas v trenutku, ko so začeli premikati. Za slab apetit in za zgubo spanca na lim. Delavske razmere so tukaj pod ničlo, vse polno delavstva brezposelnega in tako ne svetujem nikomur se delavske razmere ne izboljšajo. Slovenski pozdrav! Andy Sprogar, Barberton, Ohio. nem obsegu in večji grozi, ako ne j Ljudje> ki vsled aiab*eu bi bilo kranjskega gasilnega dru- , in zgub« spanca, bi morali poskusiti nu- ... _____, ga-Tone vsa, za nekaj dni in opazili bo- stva. ki je gasilo z veliko m malo do lKvrsten usf^h Ta mo*i in motorno brizgalno, bi bil vsak pre- ! Zdravja da. boljši atwit, pomaga iireba-precevalni trud domačega prebi- pripravami Prišel je pod kolesa, tako da mu Ameriški narod ne spoznava močnega razširjenja je odrezalo levo nogo nad kolenom. Kljuto strašni rani je ostal ves čas pri zavesti. Slučajno navzoči zdrav- boljševizma, — je rekel. Papež pozna nevarnosti boljševizma izza svojega bi-' mu j« mudil prvo pomoč in ga vanja v Ijondonu. Treba pa je pripomniti, da ima Anglija1 obvezal, nakar so sa prepeljali v najslabše, najmanj vplivno komunistično gibanje med vsepii deželami Evrope in da se obrača papeAko svarilo predvsem proti kapitalističnemu delavskemu gibanju. Prav tako kot delajo danes oprode kapitala, so nastopali tudi vodilni možje davno minulih časov. Nastopa-1 H so proti tedanjim lastnikom zemljišč ter domnevali, da vrše vse prav. Lttto 1930 pa ni več leto 1887. Raditega se bodo mogoče ušteli gospodje Woll, Fish in Root. : bolnico. Ponesrečenec je 25-lefcni Milan Kohn Iz karlovSke okolice. Četudi je bil Sele dve leti v železniški službi je bil na glasu kot najvestoejSi uslužbenec. Tragična nesrča je izzvala med njegovimi tovariši In med potniki splošno sočutje. ORIGINALEN KLUB SEZNAM ARAKtUAKU KONCERTOV. najorlglnalnejie klube spada ▼ New Yorku aslaaov-za mrtve pragladenlh. kl*b« labko postanejo Also vrnili 2 bo-t mrt- 30 avguMa: CMrani. Ohio. 21. aeptem'jra: Cleveland, O., SND. 12. oktobra: Cleveland. o.-New-bnrg. Pečar. V noči na 1. julija, je v Zidanem mostu gasilska t romba prvič zvala na (pomoč. Gorel je hlev posestnika Luibija blizu Rimskih toplic. Gasilci so se urno zbrali iz Smarjete. Poiar je napravil sa 35,000 dinarjev škode, a posestnika Ltdrtja je zadela Ae druga nesreča. Pri reie-vanju živine in hleva je padel tako nesrečno, da so ga morali .takoj prenesti v posteljo. Na. trnek Je v|e) v reki Oni ribič Ivo Sfcjepanek is Kostajnlce. Žival Je težka 37 kilogramov in je to izreden primer, da : brez uspeha. Celo naselje bi to pot i postalo sigurno žrtev divjajočega motorlci sta delovali brezhibno in z vidnim uspehom. Sicer je bilo gašenje zelo ovirano, ker je silni veter celo lomil močne curke (brizgalen. Ogorki so nato zanetili ogenj še kakih 20 m visoko v gozdu na strmem pobočju hriba, ki se dviga nad Sp. Jezerskim. Ogenj se je zaradi suhega dračja, nmhovja in dreves liki kače valil po strmem pobočju navzdol in grodl zagrniti v ognjeni plašč od gornje strani naselje, ki Je bilo Kak od spodnje strani o-groženo od požara pri Hudimi. Kakih 200 m visoko preko skal so z vehko motorko pogasili gozdni požar. Obe brlzgalni sta črpali vodo iz Kokre in delovali nad 3 ure neprekinjeno. Do tal Je pogorela državna cestarska hiša ki posestvo gostilničarja Hudine s stanovanjsko hišo. grtspmtaffdHm poslopjem hi hlevom. Hodtna Je fell zavarovan pri Slaviji sa 77,000 Din m Je s tem krit le del poveročene Škode. VeHka ne-varnost je grosala veleposestnEcu Sfcdaj^u, ki ima kakih 200 m nitje od cestarske hiše žago in lesno skla-dttče. Ako bi veter obrnil svojo smer, bi ogenj zajel tudi to. Pri gašenju, ki je bilo v noči zelo naporno, so z vzgledno marljivostjo pomagali tudi gasilci % Jezerskega in Fužin ter prebivalstvo pod vodstvom župana Murija. To je bil na trnek, tretji i vi. stimulira in r>ja£u ilvce. miiicr in j organ*-, prežene zaprtnico in vam p>»vr- i ne pol-ito mirno spanje. Nufra-Tone prei«ne zbiranje strupa iz! va&ega. sistema, pomaga nbislnernu in i mehurnemu draženju, daje silo lri mo»* Szčrpanemu, oslabelemu telesu. Nuga-Tone nima para za zgubo moi-i ali padanje v zdravju in niste zuravi. alf tV če počutite «Iabi in izčrpani, bi morali viivati Nuga-Ton*. Vi lahko kupite Xuga-Tone v vsaki lekarni. Akt> pa. vaš lekarnar tega nima v zalogi, recite j lje! mu. naj istega naroč« ta vas od njegovega prekupčevaJi-a —Adv't. i Cenjeno mi uredništvo in ljubi list Glas Naroda, prosim Vas. da mi daste malo prostora za teh par vrstic. Posebnega nimam za poročati. ker tukaj pri nas je ravno tako kak^r drugod. Delavske razmere so bolj pod ničlo, tako da na svetujem nobenemu hoditi za delom v našo naselbino, ker delo se težko dobi. Tem potom naznanim žalostno vest. da je po dolgi in mučni bolezni zavedno zatisnila oči rojakinja Antonija Polh. doma iz Košane pri Št. Petru. Tukaj zapušča soproga in osem otrok, kateri so pomilovanja vredni. Vsem skupaj izrekam soša- John Ujčič. I do- O rednem štedenju. Redno štedeaje Je najboljše xa varovan je proti posledl-lebvridb nuuner. Oni, ki so v času obilnega sa- 8lnžka žtedLi, m polagoma stvorih sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. ifedeaje Je velikega pomena za delavca, ki nima dohodka kot plačo sa delo svojih rok. Zato bi moral del 6e plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo Stedi-tL V prvi vrsti pasi na to, da Je denar naložen sigurno in tako, da ga-Vlagatelj kMw vsak čas so pet dvigne. Nato plača obresti 90 4*% na lefts, pričenii s vsakim mesecem. ■ To Je naj-U se ga more sedaj pričakovati sa si-vloge. Vlagatelji ls«Sa Hem York-a nam pošljejo denar KsJpH-pimih f UmUI Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tudi Money Orders, Malts » gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste ▼ '■mnifcfclli dolarjih vpisujemo v vložne Sakskr State Bank 82 CortiAndt Street NE W YORK, H. T. in klopotačami. Hohoho! Kaj bo pa to? Mlada nevestica med gadi in klopotačami! Kaj bo pa to9 Hohoho! I. nkr bi ne bilo. prav nič bi ne bilo, če bi bil ženin poleg nje. Še vesela bi bila fv tem slučaju. Mogoče še zelo in izredno vesela, mmja! Pa je bil križ ker ni bilo ženina poleg. In še večji križ je bil. ker ni bilo ženina v Little Faiisu. In ga ni bilo v neposredni okolici Little Fallsa in tudi ne v precej oddaljeni okolici Little Fallsa. pač pa v daljnem, predaljnem. pregrešnem New Yorku Pa pravzaprav tudi v pregrešnem Nev.' Yorku ne. pač pa v BrooK-lynu. ki je za spoznanje še bolj pregrešen kakor New York. Nikar se ne ustraši, mlada nevesta. kajLi jaz vedno resnico govorim. če slučajno ne lažem. I Brooklyn je res bolj pregrešen kakor New York. Če ne verjameš, le to-le pomisli: od samega strahu in sramu pred grehom so odmulali to poletje skoro vsi slovenski slanuvkarji na farme in bližino Worcestra in Coopers-towna. Le par ženinov je ostalo v Brook-lynu, ki se z zadnjimi silami bore z grehom in proti grehu, in se bodo podali, predno omagajo v boju, na farme proti severu. Eden med njimi je baje namenjen celo v Little Fails. Zato se pa le potolaži. Marjanca — pardon, nevesta, sem hotel reči, ne Marjanca. In tako smo se odpravili, na dolgo. daljno vožnjo. Vročina je bila huda, pot dolga, lakota neznosna, žeja grozanska in zato smv večkrat počivali. Skoro tolikokrat smo počivali kot gospodje pred oltarjem na ribniški novi maši. Po vsakih deset ali dvajset milj vožnje smo legli po zeleni trati in uživali najrazličnejše dobrote. Povem naj le prvo in zadnjo — — čikna in kalifornijska kaplja. Za vmes naj k več jem le še klobaso omenim. Toda meni ni ne za klobase, jie za svinjino, ne za dezerte in kom-pote, ne za prikuhe in solate, ne kruh in riži-biži in sploh za nič drugega na svetu ne, — meni je Je za čikno in kalifornijsko kapljo. Toda, da ne pridemo v kako zmoto in nesoglasje, moram povedati, da mora biti californičan star in nležan. čikna pa mlada. Čimbolj mogoče mlada, cartana in nežna. (Nič se ne krohota j, Matija, kar je res, je res!) In pohana mora biti, pečena, ofrigana, ali v zsosu, kajti za živo čikno prav dosti ne dam. Oziroma, da bom pošten in pravičen: — Živa čikna zame prav nič dosti ne da. Če se sku&am približati aH jo ogovoriti, pravi enostavno: Gerade! (Kar hi se reklo podoma-če: — Oo away from bere!) Ker je pa danes konec kolone, bom jutri nadaljeval, kako le bilo, oziroma, kako bo z darilom. z:-v NEW TUESDAY, JULY 22, 11» LARGEST 8LO' cAai V M MAiiLOV: DOBROTNIK Na notff* leta dan 1. 1-916. ]e Jr. se potrudil, da bi napravil prl- cbjavil ameriški milijonar Charier j jazen obraz. M J Chuf«e v newyorflkih listih ! Znova so mu prečitali pogoje, ki naslednjo notico: jih je moral sedaj podpisati. Odlw.ll sem se, da poklonim ! __ Samo en pogoj je važen, — je mlademu proletarcu, ki je . nato na malajsko otoije. pre- poklicu in zato hoče, da mu daste r indije, po Rdečem morju v pravico, da vas — pa to menda i-K v t opo Ogledati si mora nvijero, tak ne bo potrebno — spravi na Italijo, Francijo, Nemčijo. Skan- ; delo morebiti s siio. Nu, to so diaavijo, Rusijo, potem bo šla p jt preko Krima v Maio Azijo, v E*ipt, v centralno Afriko, nato ob misliti na vse obali do Kapa Nekaj časa .se potnik lahko razgleda po Avstraliji, če hoče. Dobo za potovanj« ukoo zemlje dok»*lm na trt leta. Za pripravo »učenje jezikov) dovolim eno leto bivanja v New Yorku. Za ta štipendij lahko prosijo rudarji, ki so stari najmanj trideset let pod naslednjimi pogoji: skrajnosti, ki se nikdar ne doga-ajo. Toda pri pogodbah je treba Francis Rooth je pogodbo podpisal. Eno leto je preživel v New Yorku Naučil se je francoščine, nemščine, italijanščine, navadil se je elegantno oblačiti se in občevati z ! damami. Učil se je igrati na klavir. Dasi ga naposled ni obvladal, ** je vendar mogel slediti igranju. Obiskoval je velika gledališča, o-pere; navadil se je veslati, plavati, jadrati. Celo leto je preživel v 3 Zavezati se mora. da tx> po jazkotoi vlli iia ofaall in drugOTSIi končanem potovanju delal se naj- mu Je mlad sllkar> u mu je ^^ PASA GOSPODAR MAROKA SEJEM NEVEST V starih časih so prirejali v Bel- Po izgonu maroškega revoluci-; zvedel, da una bogataš Mustafa' giji med binkoštnimi prazniki v j ona rja Abd-el-Krima je zavladal j mnogo dukatov. Mustafa pa ni u-v Maroku Sultan, ki se ne odlikuje stregel njegovi želji in zato ga je niti s posebno energijo, niti s po- ' paša obdržal v svoji palači, kjer sebnim zanimanjem za to. da bi gs je dolgo gostil s kruhom in va-osredotočil v svojih rokah vso ob- ! do. Zadeva je prišla v javnost .n last nad svojimi plemeni. Po pra- j takoj je bila uvedena preiskava, vici pripovedujejo, da je najmo- : Jetnik Mustafa si pa ni Tipal pove-gočnejši in tudi najbogatejši mož dati resnice, ker je dobro vedel. 1. Prosilec j« moral delati najmanj deset let v rudniku. ' 2 Biti mora inteligenten, rado znal, in živahen. manj deset let v istem rudniku zeval lepote morja, čudovitosti za- Protekrlja je izključena. Kdo do- padajočega solnca in krasoto zim- bi štipendij, ne bOm odločil jaz, skega gonda. S sestrično slikarje- t< mveč *«>»torica mož, ki jo bodo 1- vo je prejadral dolge dneve na od- m en ovali najznamenitejši ameriški prtem morju in to ga je docela o- pmatelji. pililo. Postal je presrčen in lju- Za krttje potnih stroškov dolo- beznjiv. < ^m 30,000 funtov šterlingov. Na- One 14. oktobra 1920. se je Fran- Krajeni bo torej mogel potovati v eis Rooth vkrcal na veliki angleški največji udobnosti. (preko«norski parmk "Victoria", in Štipendista hočem spoenati šele mladi slikar ga je spremljal kot r*» končanem potovanju, Charles njegov tajnik. Na krovu ga je ob- iskal Chuggov sel in mu izročil čekovno knjižico za kritje stroškov v svetovnih mestih od Tokia do M. E. Chugge. Izbirali so pravično in brez podkupljivosti. Is okroglo 0000 pro- Stockhoima. Poleg štipendija za je raz« ud išče najprej izbralo 240 vsako mesto še 1000 funtov šter-posrbno upoštevanih. Nato Je od- lingov, toda zopet pod pogojem, da lex 11 žreb. Torej res povsem ne- jih mora zapraviti, da jih mora to-prLstransko. Dva in tridesetletni rej v dotičnem mestu resnično po-rudar Frances Rooth iz New Or- trošiti. 1< an^a je bil tako srečen, da so j Ne da se popisati kako je Fran-.potf-gnili njfltfo-vo jproenjo iz ža- j cis užival ta »tri leta. Čudovito ja-re | iponsko življenje, bujno krasoto Rooth je bil samec. Izgledal je i indijskih gozdov, eleganco rivijere. starejši nego Je v resnici bil, kajti trinajst let dela v premogovniku ne poteče brez vidnih sledov. Njegov bradati obraz je bil resen in suhljat, njegove oči še žive, toda te otožne, in tudi njegova visoka, vitka postava Je bila že nekoliko upognjena. Ko je bil še mlad, Je bil zložil nekaj pesmi na «voje dekle. In te pesmi Je bil priložil prošnji, da-sl ni imel za lepoto svojega mladostnega pesnlkovanja nobenega smisla več. Vobče cele zadeve ni smatral za resno in je spisal in odposlal prošnjo za štipendij nekako za šalo, ne da bi sploh upal na kak odgovor. In ko so ga nekega jutro poklicali iz rova v pisarno in mu povedali, da je on tisti srečni človek, ki bo s Chugejevo pomočjo lahko potoval tri leta po .svetu, ni bil niti vzradoAčen. Cul je sicer besede, toda njih smisla ni takoj poj mil. — Vi se niti ne smejete? — je dejal uradnik. — O poč, — je odvrnil Frances solnce in zvezde voženj po morju.... Prijateljstvo s spremljevalcem, prva hrepeneče dopisovanje z njegovo sestrično, potepanje po Pat rizu, krasota severnih pokrajin, noči v puščavi pod rumenim nebom, nato potovanje s sibirsko železnico skozi tihe, mrtve pokrajine, nato nenadoma Moskva, zlate kupole Kremla. poletje na X>idu v Benetkah, skoro gol na solncu poleg najlepših žensk Evrope; v Rimu je kiečal ,pred Micehangelom, v Nizzi je prirejal najbolj divji predpust sveta, nato se je nenadoma znašel ,v Mali Aziji, v davnih, mrtvih mestih, ki so tolikim sveta. Vsak dan je postajal mlatfSi. Njegov prijatelj slikar je Imel s seboj priporočilna pisma na najprijaznejše ljudi sveta. Spoznal 'je najznamenitejše evropske pesnike, še več; one tihe velikane vseh dežela, ki so vzvišeni nad slavo, silne značaje, najza-peljlvejše žensfce. Toda 06tal je buden in ogledal si je tudi zatočišča bede, teme, golote in umazan os ti stun««! imajo velik uspeh Prepričajte — in hitro sž>ežal nasaj na solnce. Najblažnejšl dan je doživel na Javi — toda o tem morda drugič. Ko je 14. oktobra 1923. stopil v New Yorqu na kepno, se mu je zdelo, da Je presanjal eno samo noč. Hotel je ofoi?katl Charleja M. E Chuggeja in se mu zahvaliti, toda njegov prijatelj, slikar mu je dejal: — Počakaj, sam te bo povabil. V New Orleansu, ko je stopil v staro stanovanje, se je prestrašil tesnobe, mraku in siromašnosti. Toda brez besed je že praznil svoje kovčege in opremil stanovanje z vsemi dobrinami, ki jih je pridobil na potovanju. Perzijske preproge, .balkanske vezenine, japonski lesorezi, kitajski ^porcelan, francoska svila, angleški samovari, turške lu-le, zbirka metuljev iz Brazilije, na-gačeni ptičji iz Indije in še sto drugih dragocenosti je prišlo na dan. | Dvajsetega oktobra -je prejel na-j log, da mora dva in dvajsetega ao-i.pet na delo v rudnik, rov VII, tretja etaža. Hipoma se je spomnil na pogoje pogodbe, na stražo, ki sicer 1 pride ponj — in odšel je na delo. Dva in dvajsetega oktobra je tičal globoko doli v rovu, napol gol, s sajastimi prsmi, po katerih mu je lil znoj, čisto sam. — le slabotna svetiljka je brlela poleg njega — tu je moral prebiti enajst ur! Cul je udarce v vlažnem, črnem kamenju, iz daljave je slišal kopanje svojih tovarišev in s črnftni, u-jnazanimi rokami je jedel svoj i kruh. In sredi črne samote rova ,je nenadoma zagledal morje v j jutranji zarji, neskončno, modro j se bleščeče "nebo, snežne pokrajine * Norveške, prepust v Nizzi in hipoma so mu zveneli in ušesih pariški orkestri. Kopal je in kopal. In naposled je vendar minilo enajst ur. Francis Rooth je ostal tudi po delu sam. Ni se mu ljubili govoriti in tovariši so za smatrali za drznega domišlja vca. — Z nikomur ni spregovoril. Tretjega dne so ga nenadoma .poklicali iz rova. Mister Charles M. E. Chugge, so rekli, ga čaka v sprejemnici družbe. Mar se ne bi preoblekel? — Ne! — Saj ga hoče Mr. M. E. Chugge videti prav v rudarski obleki. Samo po mal spomin ček na svoje potovanje je skočil Francis v svoje stanovanje'za .svojega dobrotnika. j Ffancis Je v sprejemnici družbe prvič videl Mr. M. E. fhuggeja. Za-,val j en* bled mož, ki je domala ležal v udobnem naslanjaču. Zaspan, zabuhel obraz. Mesnata roka se je .dvignila ik slabotnemu pozdravu. — Vsedite se, Mr. Rooth, in povejte mi. kako se počutite.... — Hvala, rajše stojim. Ali želite natančen opis mojega potovanja ,ali bolj v širokih potezah? Ali naj jDričnem z vkrcanjem? Zabuhli obraz se je lesno nasmehnil: — Ne, za božjo voljo, ne! Kako se zdaj počutite, mi povejte. Francis je že prej, ko je hitel domov, slutil, da se milijarder ne -bo zanimal za njegove doživljaje. ,Zato je vtaknil v žep oni mali epo-minček. Toda iz previdnosti 9e znova vprašal: — Ali naj vam pripovedujem o Indiji---o nočeh gori na severu — — — o lovih na tigre v Bengaliji? Bledi, tolsti dbr^s se je nasmehnil še botj leno in debela roka je Z mesnatim kazalcem pokazala navzdol: — Kaj pa še, prečastiti, kaj pa še--Vaši dottivljaji v Indiji, vaše noči na severu, vaši lovi na tigre ▼ Bengali j i — to vse me prav nič ne zanima. Kako se počutite zdaj — po vsem onem — tu Zdoiaj t rovu, kjer boste preživeli naslednjih deset let, — to mi povejte! Tišina je zavlada v sprejemni-. jci. Francis Rooth je segel v iep, kjer je imel spravljen spomlnček, bliskovito je potegnil pištolo In s tremi streli ubil svojega dobrotnika Mr. Charleja M. E. Ctaugceja. ' Ko je pojasnil porotnikom v New Orleansu vadero svojega potovanja Okoli sveta in razgovor 8 svojim dobrotnikom, je bU Aten. al r^'-ip^l^S^^Bmi^^ii^iffe^ TitViitf mrfiKlf i^^^B^r^rMflf^lfflM^r^M mnogih krajih sejme, na katerin so prodajali neveste. Največji in najznamenitejši sejem nevest je bil v mestu Ecaussines. Zadnja I*?-ta se je pa ta navada opustila i.i ohranil se je samo še ecaussinski sejem, katerega so pa prirejali v močno skrčenem obsegu. Šele letos je ta originalni sejem zopet oživel Hadž Tami, katerega nazivajo tu - je zlagal, da je pri paši v gosteh. t in zaslovel in sicer po zaslugi dru-di tvorec maroških kraljev. O tem Slednjič je Mustafa izpolnil svo o-štva za pospeševan te zakonov, ka-paši trdijo, da je strmoglavil sul- obljubo in zdaj sta s pašo baje j terega agiina predsednica je gospo-tana Muiei Jusula. Ta paša, ki pre- ! najboljša prijatelja, živi vsako leto štiri mesece v Fran- Maroku paša iz mMaraketa, Si kaj ga čaka v tem primeru. Zato se Z LETALOM DEZERT1RAL ciji, kjer živi razkošno življenje velikega bogataša, oblečenega brezhibno po najnovejši evropski modi, ne skrbi samo za svojo oblast nad maroškimi plemeni, temveč tudi za povečanje svojega bogastva. Za kopičenje zlata in draguljev | skrbi posebno vestno in nobeno j sredstvo mu ni prenizkotno, če se j mu obeta masten dobiček. ČLOVEK PRIKLENJEN NA ZEMI Tudi če bi človeštvo premagalo vse tehnične ovire, bi človek ne mogel poleteti na drugo nebesno aicaa Bascenierova. Društvo je začelo izdajat: svoje glasilo "Smehljaj". vsi samci v Belgiji so dobili z:-.dnjo številko in vsi so bili povabljeni za bmkoštne praznike v Ecausines. kjer ji m je društvo pripravilo tako prisrčen sprejem, da so se vrnili večinoma zaročeni. Da bi se sklenilo -čimveč zakonikih zvez. je priredilo društvo cvetlično slavnost. na kateri so imela dekleta še preveč priiike najti in . t ^ , , . , J , .... izbrati si ženine. Ko so se na cvei- Bogatasi ga sovražijo, toda ob- telo. To dokazuje inženier Golden- , . ' ..enem korzu dekleta seznanila s Nepremagljiva ovira je enem se ga boje in njihova mržnja , veiser. se kaže samo v zabavljanju in ob- ; namreč v tem "pogledu človeško sr rekovanju na skrivaj. Javna se nihče ne upa nastopiti proti njemu. V politiki zna paša spretno vpreči razne intrige in iznebiti se svojih nasprotnikov. Njegovo bogastvo je res neizmerno. Mož ima veliko palačo, pravljično in razkošno opremljeno, ogromna zemljišča in rudnike, .poleg ttga je pa še delničar mnogih bank. Živi življenje orientalskega mogotca. Nedavno je priredil v svoji palači svečanost, med katero so koncertrirali najboljši pariški glasbeniki. Med njegove najzvestejše pomočnike spada poglavar Kayd iz Teluveta, ki je tudi zelo bogat. Če hoče paša povečati svoje bogastvo. se ne ozira niti na svoje najožje prijatelje ali sorodnike. Nedavno )e prosil svojega brala, naj mu proda obširne nasade o-Hv. Brat je prošnje odbil, toda pa- ce. Človeško srce je črpalka, k; poganja s pomočjo srčnih mišic kri v žile. Delovanje srca je v neposrednem razmerju s težo krvi. Kri človeka tehta okrog 5 kg. Srčne mišice so tej funkciji primerno prilogodene. Teža vseh teles e odvisna od gravitacije zemlje. Na planetu Jupitru, ki je krat večji od naše zemlje, je gra- ianli. se je napotil sprevod fantov in d -klet čez "most vzdihljajev" v - posvetni raj". Pot jih je vodila skozi "predor ljubezni", v katerem so odmevali poljubi, da je bilo veselje. Procesija se je ustavila na • pravljični trati", nekaj časa se je mudila tudi pod "skalo lepih žensk ' in šele okrog 10. zvečer je prispela do "mesta ljubezni", ki e b^o 1200 bajno razsvetljeno. Tu so fante ločili od deklet in ili Češkoslovaški vojaški pilot poročnik Kari Sehor je pobegnil z vojaškim letalom v nemško mesto Breslau. Vojaške oblasti so takoj odredile strogo preiskavo, ki je u-gotovila podrobnosti originalne de-zertacije. Poročnik Sehor ie star tal i v Olomucu in hotel se je dvignit t , 6000 m visoko Ker se dolgo ni vrnil, so se začele vojaške oblasti zanimati. kaj je z njim. Kmalu so u-gotovili. da je pristal na letališču v Breslau. Preiskava je dognala, da je poročnih šehor cdletel v Nem-j čijo iz pnva-tmh razlogov. Na o-lomuškem letališču je pustil več pisem, v katerih pravi, da je bil prisiljen dezertirati. ker je s svojim življenjem pri koncu, imel je samo dva izhoda — ustreliti se ali de-zertirati. Odločil se je za 4ez.erta-cijo. Šehor je zapustil mn >go nepi>-ravnanih dolgov. Kot vzrok njego-. ve dezertacije se navaja tudi nje-1 govo ljubavno razmerje z dtkle-I torn, ki je prihajalo k njemu iz , P^zna. V pismih priznava, da je i aezertiral, prosi pa. na bi oblasti 1 ne preganjale njegovih roditeljev, J katerim je ituk delal mnogo skr-j bi. Glede dolgov pravi da bo v i dveh letih vse poravnal. Sehor je j izvrsten pilot. Nekoč je rešil goreče letalo, za kar je dobil pohvalo vojnega ministra. Rad bi bil postal aktiven letalski častnik, kar pc brez posebnegu izpita ni mogoče. Morda ga je pognal v dezerterstvo tudi strah pred izpitom. obtok krvi ustavil. Katastrofalne posledice za človeka bi imela tudi znatno znižanje zračnega pritiska, katerega smo vajeni na zemlji. Znano je, da so že mnogi umrli, čim so dosegli izvestno višino nad ša ga je dal aretirati in izpustil ga j zemljo. Umrli so zato, ker so jim vitacijska sila temu primerno več -1 odvedli na samoten kraj. kjer so ja in človeška kri, ki bi jo moralo ostali četrt ure sami, da so lahko v srce dovajati telesu, bi tehtala tam miru premišljali, kako težko je člo- 1000 kg. Jasno -je, da naše srce ni veku samemu. Oni, ki si kljub vsem SMRT SE DA NAPOVEDATI prilagodeno taskemu napornemu-de- , vaoam v 10 urah niso izbrali dra- 1 lu. Ce b: človek srečno prispel na j žic. so morali na "kraj zakrknjen- - Jupiter, bi tako: umrl. ker bi ^e j cev", manj zakrkrnjenini je pa je šele čez 6 mesecev, ko je bila kupna pogodba podpisana. Pa^a je # BREZPLAČNI PODK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnHa t ljudski Ml štv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj •d 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v po ii de I je k In sredo ob S. do 5„ soba 413. počile krvne celice. Pritisk zraka r.aše atmosfere tvori nekakšen trd obod. ki ščiti naše nežne celice in jim daje izvestno sile odpora. Če ni tega oboda — in to bi se zgodilo, čim bi prišii iz naše atmosfere — nc vzdrže celice krvnega pritiska in morajo popokati. Meje moči mišic našega srca in siia odpora naših krvnih celic sta torej dve ne premagljivi oviri na poti v ined-planetarni prostor. Iz tega sieai, da je človek priklenjen na zemljo in da so vse sanje o poletu na druga nebesna telesa zaman. NAZNANILO in ZAHVALA Z bolestjo v srcu naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu soprogu oziroma očetu — Alojz- u Hribar Umrl je po kratici in mučni bolezni pljučnici, dne 5. julija ob dveh zjutraj v bolnišnici sv. Jožefa v New Castle. Pa. Pokopali smo ga po katoliških obredih dne 7. julija na pokopališče sv. Antona v Bessemer, Pa. Pokojni je bil rojen leta 1884. v vasi sveti Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. Pokojni je -bii uzo-ren mož in skrben oče svo"je družine, vsled česar ga bomo težko pogrešali. Dolžnost me veže, da se tem potom najlepše zahvalim vsem, ki ste mi karkoli dobrega storili in me tolažili v urah žalosti. Maj lepša hvala društvu Slovenske Sestre štv. 167 S. N. P. J., katerega je bil pokojni predsednik za darovani venec in veliko udeiefilo pri pogrebu. Istotako hvala samostojnemu društvu Zvezda za darovani venec in udeležbo pri pogrebu. Društva Zveada je bil pokojni ustanovitelj. Lepa hvala Mr. Paul Tosoto, ker me je s svojim avtomobilom peljal v bolnišnico, da sem bila tako navzoča pri smrti pokojnega. Lepa hvala za dar pokojnega polbratu Johnu Požunu in družini Louis Cigoj iz Clevelanda, O. Hvala za darovane vence in cvetlice družini Frank Simončif iz Aliquippa, Pa., Mrs. Mary Hartman, družini Joseh Serjak, družini Joseph Jereb, Mr. in Mre. John Javnikar, družini Anton Gqrenz, Mr. Frank Cotorič in družini Dohnovič iz Kelor. Pa. Lepa hvala vsem, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru. Hvala Mr. Joseph Smith, družini Louis Ma£ajcel in družini Cvel-bar, kateri so prišli iz Sharon, Pa. Hvala tudi Mr. Frank Ban, Mr. Zalokar in družini Rap9ei ki družini katere ime mi ni znano, kateri so prišii iz Girard, O. Hvala tudi Mr. Anton Vrhnjaku, tajniku društva Slovenske Sestre št. 167 S. N. P. J. za njegov trud in oskrbo pogreba. Lepa hvala društvu Krim, št. «7 S-NJ»J., katero se je udeležilo pogreba z društveno zastavo. Se enkrat vsem skupaj srčna hvala. Ako sem slučajno katerega ime izpustila, prosim, da mi oprosti, ker to se v urah žalosti lahko pozabi. Hvala tudi vsem, ki ste dali na raspolago svoje avtomobile in ga spremili na mirodvor. » Tebi dragi soprog in oče pa želimo, počivaj ▼ mini in lahka naj ti bode ameriška gruda. V spominu v naših srcih ostaneš za vedno, Žalujoči ostali: MAMT HtnAK, soproga, ALOIS, MART, MAX. STANLEY, HERBERT. ALERUA, otroci, vsi t Bessemer, Pa. V atari domovini iifMa brata, sestra in društvo priredilo zaročno večerjo. Mesto Ecaussines je že davno slovelo. da so v njem sklenjene zakonske zveze trajne in srečne. Prireditelj ice letošnjega bin kostnega sfiraa upajo, da bo mesto ta svoj sloves ohranilo. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6 popoldne. Za večjo udobnost * svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer, Fosluiujmo se vsi brez izjeme, te stare In stanovitne domače banke. Znani dunajski astrolog Edmund Herz je predaval te dni na Dunaju o tem. kako se da na u-melju a-stroloških računov določiti bližnjo bodočnost pJljubnega človeka. — Astrolog je pojasnjeval kozmične vzroke, iz katerih izvira inožnost . točnega setavljanja heroskopov in j za primer je navedel zanimiv do-j godek. ki se je pripetil pred štlri-! mi leti. Nekega Dunajcana je zadeia 20. januarja 192G v tramvaju kap. Takrat je sestavil Herz horoskop, v katerem služijo za poalago podatki o nezgodah, ne pa o rojstvu. Stanje dotičnega Dunajcana se je vidno boljšalo in profesor klinike, na kateri se :e bolnik letni, je čez nekaj dni dovolil njegovi ženi vzeti moža v domačo oskrbo. Astrolog je pa izračunal, da se bo 10. februarja bolnikovo stanje mučno poslabšalo in da bo med 11. m 12. februarjem umrl. O svoji ugotovitvi je obvestil profesorja, ki je obdržal bolnika na kliniki. In astrologoma napoved se je res izpolnili. Bolnik je 11. februarja umrl. Z A S2.300 zamorete kupiti farmo ob državni cesti; živino, orodje, pridelek, 200 kokoši. oprema. Pišite na: M. DOUGLAS. Herkimer, N. Y. 12x22*23) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ' ft • i, ■"" ■ :■'i",: ™ «(IIIIKOSF NEW YORK, TUESDAY, JULY 22, UM UBQOT novm DMLT I■ B. & & POGREŠANI DOKUMENT KOMAM OE &TLJKNJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. —■ a a ^»jwf i« ■ ■ M C Nadaljevanje.) sedaj je zrak čist! Upam, da sta bila tukaj zad- — Hvala Bogu, njtkrat! Oert pa je položil svojo roko na Alenko: — Henrik, vi ste zvesta držali z nami in radi tega vam predstavljam gospodično Alenko — koC mojo nevesto! Vi veste najbrž kot doktor Jungnmn m moja nevesta, da je videl moj stari oče, predno je vedel za moj obstoj, v Alenki AKing svojo glavno dedinjo. Nebo bo vse obrnilo k oobremu. Alenka Alving bo stopila na mesto, katero je moj stari oče namenil njej. In vi sami, Henrik, boste preživeli svoje stare dni v tej lilli kot vam je le namenil moj stari oče. Stari služabnik ft je boril z ganjenostjo. Big naj vam da in gospodični Alenki polno srečo, katero zaslužita obal Oert in Alenka sta prijela «a roJd Henrika ter se mu prijazno smehljala. Nato sta odšla v stanovanjsko sobo, kjer je Gert poročal o uspehu svojega potovanja. Ko so govorili o črni mapi, je prislušknila Alenka: — Da, Oert, spominjam se. Med perilom tvoje matere je ležala črna maps. Padla mi je na glavo, ker Je btla med sne&iim perilom. Mogoče Je tudi, da se nahaja v tej mapi dupiika-t poročnega lista. Potem sem si pač zaman sežgala moji roki! Poi}ubil ji Je nežno zvezani roki. —Ne zaman, moje drago srce, kajti s tem si dokazala svojo požrtvovalno ljubezen! Tega ne bom nikdar pozabil! Iskreno ga je pogledala. — Pojdi v a takoj v čmnnato, da poiščeva črno mapo! Pozvonila sta Henriku ter mu rekla, naj gre v čumnato ter vzame ključe s seboj. Oba sta se nato napotila v čumnato. Gert je odprl kovčeg svoje matere s čudnim občutkom. Kot svetinje *o se mu »dele obleke, katere Je nosila njegova mati. In res, črna mapa je letala med -perilom. Oert jo Je odprl ter našel v njej ne le poročni list svojih starišev, temeč tudi pisma, katera Ji je pisal njegov oče. ko nista bila še poročena. Gert Jo vzel le papirje, katere Je potreboval. Vse C£*alo je položil zopet v mapo ter Jo zaklenil zopet v kovčeg. To so bile svotinje, katerih se ni smela dotakniti nobena tuja roka Sedaj Je Imel Gert dvojne izkazilne listine. Srce polna veselja sta odšla zopet navzdol. Gert je ostal pri kosilu. Smeje je trdil, da mora Alerrko pitati kot ptičko. Z nežno skrbjo ji- je utikal ko« za kosom v usta. Seveda ni manjkalo pri tem dosti neumnosti in ial Po kosilu sta delala načrte za bodočnost. Gert je hotel iti takoj naslednjega Jutra k doktorju Jungmanu, da stavi povsem oficijeino svoje zahteve glede dedžčine. Alenka naj bi ostala do poroke mirno v vili Berndt, dočim bi Gert medtem stanoval v hotelu. To Je bil tehten vzrok za Gert a, da pospeši načrte za poroko. — Ko bodo tvoji roki (popolnoma zdravi, bova napravila tiho poroko. nočem čakati nič dalje. Kot stoje stvari sedaj, bo treba skrčUi zaročni čas. Medtem bodo urejene maje zahteve glede dedščine in nato bova srečna. Stari oče gotovo ni hotel drugače! Alenka se je naslonila na njegove prsi. — Dobri Bog je gotovo mislil dobro s teboj, Gert! In a teboj tudi, draga. Tako srečnega se čutim, da bi rad storil reka j dobrega, da zaslužim to srečo! Poredno ga je pogledala. — A ki hočeš tako priliko za to, Oert? Poljubil jo Je na usta. — Stori to, moje sreef Alenka mu Je naurj. lijmt.ui« 30. julija: Atiuitania. Cht-rb^turg Armrtca Ct»»-rl>our|f. Br»»m*n New York, CherUjure. liaatburg 31. jui;j£: Bremen 1. avgusta: II«: de Fran«. Havre VulC:' nia, Tr«t Brcm<-i), Chfrb«rtjrg. Brrmrn Olympic. Oh^rtxiurg Pe nnland. t'hrrlxjurff. Anrwf-rf>**n I Vbiendam, Sur Mt-r. K-.t- . tarda m 2. avgusta: I^viatlian. Cric Miri?.«-w a>ka, Ch«-rlMjurg 5. avguata: Berengaria. Cherborg S. avgusta: President Harding, Cherbourg. Bremen DeMtschlsnd, Cherljourg. Hamburg t 7. avgusta: Columbus. Cherbourg. Bremen 8. avgusta: Msje. e, Havre Bremen Cherbourg, Bremen Cet,rge Washington, Cherbourg. Bremen Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 21. avgusta: Berlin, Iwulogne Bur Mrr, Bremen 22. avgusta: t >1 > mpic. t'herb- urg Rotterdam. Boulogne Sur iler. Rotterdam Augustus, Napoll, Cenova 2~i avgusta: Miiitiekabtia.. Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Reliant e. Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: I!.- >ut» Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano. Napoii. tie nova 6 ONi PREKO OCEANA Najki sju In najbolj ugoim pet aa ootovanjc ni sgrtmnlh ssrnlklh: FRANCE 25. julija; 20. augusta (7 P. M ) (7 P. M > j lie de France 1. aug.; 27. aug. ( HP. M.) i Opoldne' j PARIS 1G. aug.; 1. septembra H A. M > «4 P M. > Ngjkrajta pot PC tsleguid Vsakdc 1« v posebni kabini a VMal M<^arul ml ndobsowtl — pija.'a In slavna trurnfks kubloja lirtdiio nlikt e«ne . VpraJaJta kataragakoll pootlslC*a*cs af asu 1 all FRENCH LINE 1» »TATI fTREKT NIW YORK. N. V. Nafta Vožnja t Jugoslavijo Prihodnja odplutja: VULCANIA 1. AVGUSTA — 2. SEPTEMBRA 8. OKTOBRA SATURNIA 16. AVG. — 20. SEPT. 25. OKT. Saturnla In Vuleanta prekaSa vae lad j« aveta v razkoSju. udobnosti In naglici ter nudi najboljšo službo v Evropo. Posebne cene za tja in n&zaj. Vefi novosti na teh motornih ladjah vklju fino plavalni bazen v drugem raaredu. COSULICH LINE 17 Battary Plača. New York CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo (BNQUSH SLOVENE READER) Itu« sam« $2,— Aaraeiu ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 11C West IS Street Ne« York C*ty Vsak zastopnik lsda potrdilo ts rvoto, katero Je prejel. Zastopnik* rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $9.: sa pol leta 13. n tort mesece $3.; sa četrt leti New York City Je $7. celo lete Naročnina sa Kvropo Je 17. sa ce Id lata. Kaka se potu« je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen n potnih listih, prtljagi in raznih drugih slvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamorerna dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit )iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku G. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanjv, možje a-meriških državljank, ki so se po I. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne državljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE \ BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK