List 38. m v • lecaj XLIX i / na P i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr Ogl Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača Dop rate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 25. septembra 1891 Dolenjskega, 21. sept. 1891 Odí so lahko naši prijatelji, kar gotovo vsi želimo in Omenili smo, da si je duhovščina omislila svoj da si za kar bi bili oni gotovi naše srčne hvaležnosti lahko lastni politični dnevnik in da zdaj dela tudi na to, osnuje posebno katoliško-politiško stranko. Izrekli smo da se nam so pa tudi mi do nas in celo neprijazni našim poli ? tičnim in narodnim težnjam. Zato pa tudi dnevnik kije katerih narodne od njih odvisen, ne more biti vselej zanesljivo politiško glasilo erske razmere so pa popolnoma različne od našib Ali slovensko, in brez skrbi bil sedanji „Slovenski narod" se sme reči da ko na kateri koli bodisi vzrok to ali ono, podoba je, da smo za zdaj, mo- kedaj zatrt, Slovenci si morali oskrbeti precej nači dru rebiti za dalj časa, obsoj nositi na svojih šibkih ra- eodvisen političen časnik & mah neprimerno težo dveh političnih dnevnikov Ker potemtakem nikakor ne kaže opustiti » Slo Ali > poreče morebiti kdo, temu je lahko pomagati Puste naj Slovenci „Slovenski Narod" in naj okle nejo n Slovenca To ' ; pa bo konec vsaj časniškega prepira res bilo nekaj, ko bi le šlo ; ali zdi se nam venskega Naroda", po drugi strani si je pa duhovščina zavzela imeti in utrditi svoj lastni dnevnik, ker se ri nadejati, da bi v kratkem postala drugačnih misli, ker mora vender vsak naše delati ublaži to ne gre, da je to s političnega ozira nemogoče, prepir, katerega glasnika sta v prvi vrsti naroda želeti in na to mogoče odpravi domači naša dva dnev- Zakaj ? ker „Slovenec nima nika, namreč zaupanja list naše duhovščine nika: trel)a je misliti, po kateri drugi poti bi se dal ko slovenskega dnev- likor toliko doseči omenjeni lepi in domoljubni namen > neodvisen. Duhovski list, kar ko se naša dva dnevnika narav8ko, odvisen je popolnoma od svojega škofa. Pa hotala ravnati po tehle načelih kaj zato, poreče kdo ; svojim škofom smemo vender za- upati Gotovo v verskih rečeh Mi pa moramo pri njih mik skrbno ločiti njih verske od njih političnih in Darodnih zaradi osebnega razžaljenja ne skušal Imaščevati nazorov. Njih rimsko stolico, r8kim nazorom dokler so v sogla z smo dolžni pokoriti se brezpogoj Vse svojim nasprotnikom s časnikovo pomočj robati. kaj druzega so pa njih politični nazori. Zastran teh so kakor „perfidno řkofje, nesramno kakor mi drugi, popolnoma svobodni ter smejo već tacih parfumovanih. naj izginejo in imeti svoje lastno politično in narodno prepričanj To prepričanje je pri naših umakne kakor se spodobi med olika škofih brez ozira na versko I/ VfinTljudmi ene vere in enega naroda pr edinstvo tudi v resnici prav različno. Poglejmo le n. na Ogersko in Hrvaško. Kolika razlika je bila in je med ondašnjimi škofi v tem oziru ! Pa tudi pri nas ni dru- že izkusil, kak sad so gače, in nam je treba uvaževati tudi naše posebne na- če se do sedaj obrodili Saj naj menda treba c m rodne razmere. Znano je ki so nam ; namreč, da naši naučni ministri, zbirali večinoma naše škofe, doslej niso bili prijazni našim narodnim težnjam in zato tudi niso izbirali tako, kakor bi ugajalo našim, ampak tako, kakor je ugajalo njihovim željam. Nasledek vsega tega je naši škofje ne morejo biti odločevalni za našo župa razpreta učitelj in kaplan, ali kaj sporečeta in župnik, ali če kak propoveduik kako nmerno na izusti, iireeej^a-^ e \ikij]^ben in bi n^aLto^zvedetL^rece[ cel sv^et 5 kate pa da politiko Posebno Duhovska suknj manj vreden, imej svoje 300 vanje in ni, dabi jo vsak pocestni dečarec z blatom ome- vsi poljski listi proti zvezi Poljakov z nemško liberalno taval. Uradnik ima svojo uradno oblast, vojak svojo stranko. sabljo, da varuje svojo veljavo , duhovnik pa nima dru ko svojo moralno moč. Ta se zega, sme izpodkopavati, ne Po dokončanih letošnjih vojaških vajah je presvetli 15. t. m. ukaz na armado, v cesar izdal v Bistrici dne ako naroda. nočemo pohujšavati svojega v katerem naglaša, da se je vsled večih vojaških vaj prepričal o vedno veči ve j ai sposobnosti skupne armade. Proti Slovencu oklada vsake nesrečno izbrane in nepremišljene besede kakega člankarja ali dopisnika novinca na resno tehtnico; naj iemli vsacega dvomlii izraza, precej z^j^ad^jaji-^^ çelAux8h ; naj privošči tudi kritiki, če je poštena in pravična, svoje katerih sta tolikrát u d r i h ajji___v svoji strankarski naši domači delavci, narodni brati za napredek svojega naroda ? za brambo ostmi eden druzega, brez . S sla- ni nobeden človek, je potrpeti iz ljubezni do svojege naroda. Po ti poti, če Bog dá, približamo se spet eden drugemu ; strasti se počasi poležejo, in do veljave pride spet pametna beseda, politiške stranke pa drugi snovanji posebne katoliško-pot. Politični pregled. Domače dežele. kakor smo uže večkrat omenili, rave, ki se prirejajo za slovesni vzprejem, so v resnici velikanske. Češki narod hoče pri tej priliki pokazati, da je še vedno, kakor je soboto naš presvetli cesar v Prago. Prip dozdaj, popolnoma udan svojemu preljubljenemu ce sarju ter da so bila popolnoma neopravičena sumničenja glasilo Mlado- listov. „Narodni listy nemškc-židovsiuh Čehov, pišejo o tej priliki, da ne motijo nasprotstva, ki za so nastala med sedanjim ministerstvom in češkimi stopniki, prav čisto nič popolne udanosti do vladarja. Tudi se pripisuje temu potovanju posebno važen političen pomen. Mioisterski predsednik grof Taaffe je zbolel ter ne hode mogel spremljati cesarja pri njegovem potovanji na Češko. Namesto grofa Taaffeja bode razen pravosodnega ministra grofa Schônborna spremljal cesarja najstarejši član ministerstva grof Falkenhayn. Letošnje vaie so cesarja zadovoljile in prepričale j da je armada času primerno oborožena, drbro izvežbana in prešineua z duhom skupnosti, kar je njena stoletna dedščina in zagotovilo zveste udanosti v miru in nevar nosti. Cesar izreka armadi in obema deželnima bama toplo zahvalo in priznanje. bram ponedeljek so se zaključila splošna ministerská osvetovanja. Glavni njih namen je bil določiti proračun prihodnje delegacije. Časniki trde, da bodo zahtevanja vojne uprave še precej zmerna ter da se bode obdržalo ravnotežje v prihodnjih proračunih obeh državnih polovic. Sv. oče je doposial kardinalu grofu Schônbornu v Pragi in tudi drugim avstro-ogrskim in nemškim Škotom pismo j v katerem jim priporoča da na to delali, da se odpravi dvoboj, ki je v protislovji z naravskimi in božjimi zakoni. Hrvaška in Dalmacija. Niso še pretekli trije tedni i odkar je ogrsko časopisje, odgovarjajoč nemškem tostranskim listom, javno in jasno izreklo, da ni združenje Dalmacije s Hrvaško nikaka utopija, ampak da se dá govoriti o tem. Med ogrskim časopijem, ki je nekako tako pisalo, bil je tudi poluradni list ^Nemzet". Zato se je pa kar čuditi strastnemu članku, katerega je ta list napisal proti Hrvatom in njih težnjam, in to tem bolj, ker se ni niti ban o prehodu Dalmatincev v Zagreb proti njim neprijazno vedel, dasi je znal, čemu je veljal fctako • • , ogromen poset. Pa kaj hočemo, strah je vrag. Znaki vzajemnosti avstrijskih Slovanov so Madjare, katerih je malo ter jih bode vedno manj, zbegali, da se jim je začelo kar mešati v glavi. Njim je vse, kar počenjajo avstrijski Slovani, da si zagotove svoj narodni obstanek, veleiz-dajstvo, najsi bodo njih zahteve tudi utemeljene po obstoječih postavah. Zato pa groze z novimi nasilstvi. Motijo se pa jako, ako mislijo, da bodo s strahovanjem kaj opravili. Slovani v Avstriji ne bodo mirovali, predno se ne bode tudi v praksi uresničila ravnopravnost vseh na- rodov, karera je danes še na papirji ter v mrtvih črkah. Enake pravice, enake dolžnosti to so vodila naši borbi, in dokler ne bodo določilni krogi praktično uvaževali teh vodil, ne bodo nikdar dosegli zaželenega miru v državi. Dokler ne bodo izginili predsodki, po katerih smo mi Slovani neko podrejeno pleme, za katero Državni zbor se snide 10. oktobra t. 1., delegacije obstoje v državi le dolžnosti, a ne tudi pravice, množile pa novembra t. se bodo vrste nezadovoljnežev vedno bolj in bolj. Naj Govo Plenerja je napravil na Poljake prav ne žuga poluradni madjarski list r> Nemzet" z novim ugoden vtis. Posebno jim ne ugaja, da Plener vedno in tiskom, naj se le posreči Madjarom in njih vplivu povsod poudarja važnost nemškega uradnega jezika. Pre pri- spra- viti do vlade nemško liberalno stranko tostran Litave in ričali so se namreč Poljaki v zadmem času, kako na- posaditi na ministerski stol Plenerj avstrijski preduje ponemčevanje šleskih Poljakov pod pretvezo Slovani se ne strašijo vseh teh eksperimentov, oni bodo nemškega uradnega jezika. Zato so pa začeli pisati skoro vedno odločno in neprestano zahtevali, seveda zmerom 301 v okviru postave, da se jim da to, kar jim gre po po- vino iz teh kraj Poroča se iz Peterburga, da bode stavi in Madjari po pravici. Kar se pa tiče veleizdajstva, naj prišel namesto dosedanjega srbskega poslanika v Peter molče; Slovani imajo v tem pogledu popol- burgu Petronjeviča sedanji ministerski predsednik Pašić. noma čisto vest, s katero se niti Madjari toliko po- našati ne morejo. Preteklost avstrijskih Slovanov glede udanosti in zvestobe do cesarja in domovine je neoma- deževana. in ravno tika bode bodočnost, to bode izvestno pokazala prva prilika. Pogajanja glede trgovinske pogodbe med Avstro-Ogr8ko, Nemško in Italijo se vrše do zdaj povoljno v Monakovem ter se je nadejati ugodne rešitve. Poučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Vnanje države. Chille. — Iz ValparaÍ8a se poroča, da se je bivši predsednik Balmaceda ustrelil v Santiago pri argentinskem poslaniku. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 235. t Pripravljanje in žvekanje belela. Ava in pijaca Žvekanj betela menih prava strast od nje. (Konec.) postalo pri mnogih njem vedno z največim zanosom ih ple- Kitajsko Na Kitajskem preti Evropcem vedno govore, in v sanskrtu je pesen, katera pripisuj betelu veča nevarnost. Ondotno uže tako fanatično ljudstvo se trinajst plemenitih svojstev in veli > da 86 ta SVOJSt na neř način ščuj proti rimsko katolikom krÍ8tijanom, posebno pa olucijonarnih oklicih očita se katolikom kradejo kitajske otroke ter da jih moré Da se bolj užiga srditost domačega ljudstva, izmišlj so v teh oklicih po katoličanih storj bodo prej ali slej ondotno lahkovern grozovitosti ki komaj tudi v nebesih nahajala. Mnogi bi rajši pustili jed in pijačo nego betel. Učinek betelov nam je še malo poznan. Z žvekanjem se v ustih izločuje velika množina sline, in koža se na telesu slabo izhlapeva. Pljunek porudi, in človek kakor in tujcem nepri da kri Pljuj Usta ustnice in zobje dobé rdečo boj jazno ljudstvo pritirale do skrajnosti. Pa tudi proti pro- kar 8e Evropcu, kadar prvi pot vidi, izredao gabi > do te8tantovskim misijonarjem je ob agitacija Zato pozivlje angleška vlaaa vse evropske vlasti, da bi proti kitajski državi vzajemno in krepko postopale. mačioi pa imajo to za uzor lepote. Sapa dobi od betela ugoden duh, usta se ohladé, a zobje učvrstijo. Edino na zapazili, da se od betela zobje so Nemčija Erfurtu je imel nemški cesar spet govor, ki kaže, da se razmere med Nemško iu Francosko še precej napete. V svojem govoru je imenoval baje ce Nikobarskih otokih grdo pokazé? in to najbrže zato, ker betelu primešavajo preveč apna. Kako betel deluje na živce, tega Domačini velé, da jih betel bistri in znamo 8arja Napoleona „pa rvenu u Î na kar so irancoski jim moramo verjeti ker listi zagnali velik šunder. i iko krajih in tako zelo. razveseljuje, in mi ga drugače ne uživali po to- Po nezdravih in močvirnih Uradni list je objavil naredbo, po kateri bodo s aktivne vojaške osebe, bivše častniške . oktobrom gojence vojaških šol na tujem in naborne ubežnike deval ukaz o potnem listu z dne za krajih Indijskih velé, da betel človeka varuje bolezni, ne je v poprovčevem perji ona moč, katera upotrebljajo za zdravilo in brž ko človeka mrzlice brani. Betel maj 1888 tujci pa se morajo v Nemčiji v se bodo iztirali 24 urah oglasiti policiji, sicer Rim Sv oče papež je vzprejel dne 20. t m prvih 2000 francoskih romarjev. Papeža so prinesli na sedeži, tako zvanem „sediagestatoria". Kardinal Langenieue in grof Mun sta prebrala adrese. Odgovarjajoč, stal je proti omami od opija, ker človeka strezvi, kakor pri nas kava razbistri pijanca. Kapitan Wilkes pripoveda, da je videl, kako se je sultanov sin od opija tako omamil, da je bil popolnoma trd in kakor nezaveden. Ko s« je zopet zavedel, poiskal je betela. Sluga je takoj malo kepico potem njemu v usta položil, in kmalu sam nažvekal in 8v. oče 25 minut po konci svojem odgovoru je rekel sv. oče, da je francoski narod prvi, ki je po izdani pa peževi encikliki poslal zastopnike delavskega stanu njemu. Dejal je, da se socijalno vprašanje ne da rešiti brez cerkvene pripomoči, svaril delavski stan pred brez-božneži, katerih je med socijalisti mnogo, ter ga opo- je bil zopet zdrav in vesel. Pa tudi sam betel ima v sebi neko omamno moč; če ga človek veliko žveka, izgubi zavest. No kake so tvari v betelu in kako delujejo, to do sedaj ni preiskano. Na otočji Tihega oceana se je betel udomačil t namesto betelovega poprovca perje od „ave" ali minal varčnosti treznosti Rusija. jemljó „kave". Ava je tudi ena vrsta poprovca ter ima v sebi omamno tvar, katero zovejo „kavahin". Te omamne tvari je mnogo več v korenu nego v perji, in zato je po otokih Vsled slabe letine je na Ruskem po Tihega oceana mnogo bolj domača in priljublj nekih gubernijah nastala huda lakota. Vlada je dovolila 25 milijonov rubljev podpore. Železnični tarifi za krmo pijača jača i sna opojna ki jo od tega korena napravljajo, nego betel. Pi- kava u mora biti pri vsaki slovesnosti. Na otoku v kraje, koder je lakota, so jako znižani, pa tudi za ži- Puynipetu jemlió koren od poprovca, ki ga na kamenu * 3©2 zdrobe in namočijo potem pa izcedé sok v ljusko koke oreha. Pri vsaki slovesnosti se pripravlja Magistrat je dne 19. t. m. razdelil navedeni darili ubo kava prvo gim po kledo dobi vrhovni duhovnik etih dozdanj gl Po drugih otokih gospoda župnega upravitelj pripravljajo kavo nekam nenavadno. Korena namreč ne zdrobe, temveč ga najnreje požvekajo. Za žvekanje Trnovskega in pristojnega gospoda oskrbnika ubogih. Volitev v deželni in državni zbor v kranjskem jemljó mlada dekleta, katera imajo najlepše zobe. Predno začno, morajo dobro izplakniti usta in omiti si roke, da se pijača ne ogabi. Koren dobro prežvekajo, s slino na-slinijo in v obliKi kroglic v posebno posodo izmečejo. posodo se nalije nekaj vode velepose8tvu namesto pokoj dns 19. oktobra. barona Tauffererja bod in sicer za drža zbo ob uri do ali soka nezrelega kokoso vega oreha, in potem ča je se vse z rokami pognete. Odlita rumenkasta, kakor mlečna kava. Na otoku poludne, za deželni zbor ob 3 uri popoludne. Imenovanja. Na c. kr. strokovno šolo za lesni obrt v Ljubljani je premeščen iz Kraljevca gospod Julij Spriûger, ki bode poučeval v najvišem oddelku v rezbar- stvu Gosp. Roman Moser, dosedám učitelj za gosli Tahitu je prepovedala vlada piti kavo, ali zato se tem bolj razširilo žganje. Samo v enem kraji nočejo domačini kave opustiti. Delajo in hranijo toliko časa imajo vsaj pri slovesnostih popitek kave. pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani, imenovan je za učitelja pri hrvaškem glasbenem zavodu v Zagrebu. da Kavo kontrolor F davčni Windischer je imenovan za Davčni davkarja, PU o iz posod od kokosovega oreha, katere umejo lepo izrezati. Kava je sladkega in prijetnega okusa in deluje vse drugače nego naše opojne pijače. Kdor se od kave upijaui ne opoteka » se ne govori mnogo, temveč mu samo telo drhteče in postane težko. Malo pozneje občuti člo- veliko slabost po vsem životu, in glava ga začne vek pristav Anton Krapš za kontrolorja, davčna praktikanta Alojzij Stermole in France Kobav pa za davčna pristava na Kranjskem. Na c. kr. učiteljišči se je v prvi letni* oglasilo 25 učencev. Dva sta se takoj zavrnila, ker nista imela za godbo potrebnega sluha. Učenk se je pa zglasilo 111 in se je samo ena zaradi slabega sltha zavrnila. Druge boleti. Ako je blizu hladne vode, vrže se vanjo, da se zopet zave. Ljudje, kateri vsak dan kavo pijó, dobé neko nenavadno bolečino na Koži. Na otoku Tahitu je bila so se pa pripustile k izpitu. Vzprejetih je bilo 54. r Glasbene Matice šola Dozdaj se je oglasilo za glasbeno šolo skupaj 215 učencev in učenk in sicer kava gotovo zelo draga, ker so tu kavo vsak dan pili 128 za klavir, 29 za gosli, 52 za razna druga godal samo glavarji in bogatini. Stari pivci postanejo trudni lostni, oči se jim uderó suši in lušči, in vse . • i se rane pocelijo, zobj on in ža- porumene, koža se jim telo se pokrije z ranami. Komur s ponosom kaže zaceljene braz- pa za solo-petje sila ? naj pohiti Ker se še vzprejemajo izredna ogla- kdo misli vpisati kakega učeuca ali učenko, nadstropj No šolski prostori so v Knežjem dvo v gotine na telesu, in čim več takih brazgotin ima tem Viueščenje. Dne 23. t. m. je prevzvišeni knezo večo čast uživa mej ljuími. V poprejšnjih časih so imeli škof Ljubljanski slovesno vmestil novoimenovanega gosp. kanonika barona Zena Cirheimba. Žensko podružnico sv. Cirila in Metoda pri glavarji na poedinih otokih sluge, kateri niso imeli dru zega dela, nego paziti, da je gospodar mogel mirno spati, kadar se je bil od kave opil. Pes, ki je mej tem časom Petru v Ljublj deželna vlada potrdil zalajal, ali peteli sicer začela kav( ki pel i dal Kultura podrivati, ali ona je še dand ihem po Je Telefon v Ljubljani. Nekaj Ljubljanskih tvrdk prosilo pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu tokar jev južni Aziji betel, na Kitajskem za znižanje stroškov pri opij in v južni Ameriki koka. nameravani zgradbi telefonske zveze. Trgovska in obrtniška zbornica je prošnjo podpi (Dalje prihodnjič.) rala. C. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo v Trstu • ' po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva sedaj pa naznanja 9 da tako znižanje ni mogoče Dalj Razne reči. znanja ravnateljstvo, da je naprava telefona ako se ogl najmanj 30 naročnikov in odda tudi na- mogoča, defini- Blagodelno »darilo. Novoimenovani župnik Tr- tivDa pristopna izrecila. Trgovska in obrtniška zbornica uovski veleč. gosp. Ivan Vrhovnik je izročil magistratu toreJ Prav dno vabi, da interesovani krogi prav pridno Ljubljanskemu povodom nastopa svoje službe, pri čemer pristopajo in kolkovana pristopua izrecila vlože pri c. kr je opustil običajno svečano instalacijo, sto goldinarjev mestnem poštnem uradu v Ljubljani, kateri je pripravljer in polovico tega zneska odměnil družbi sv. Cirila in Me- tUiii sicer dajati vsakojaka pojasnila v tem oziru. Tudi toda, polovico pa ubogim župe Trnovske. Isto tako je Kr- inžener Ivan Scarpa v Ljubljani postreže z pojasnili, odbor za slovesni vzprejem izročil magistratu radovoljne vsakemu ki se interesuje za napominano napravo, doneske nabrane v ta namen, znašajoče sto osemdeset in Domače delo. Kiparja gg. Andrej Rovšek in Va-08em goldinarjev 68 novčičev, da dobodi sto gld. družba lentin Ambrožič sta te dni dovršila devet kamenitih kipov sv, Cirila in Metoda proti temu, da postane župa Trnov- za novi oltar v Blokah, katerega je izdelal po načrlu »ka pokroviteljica tej družbi v eni podružnici Ljubljanski, Miroslava Tomca iz Št. Vida gospod Alojzij Vodnik ostanek pa da bodi razdeljen med uboge župe Trnovske. Ljubljani. v 303 Kontrolni shod za stalno odpuščene vojake, kakor tudi za reserviste in namestne reserviste, bivajoče v L ubijani, vršil se bode letos dne 13. oktobra, za vojake pešpolkov in lovce in za vojake razni i drugih krdel pa dne 14. oktobra ob 9. uri zjutraj v Št. Peterski vojašnici. Naknadni kontrolni shod in na istem mestu. Za c. ii J« Medveda so ustrelili v Strugah na Dolenjskim. redno velik ter tehtal tri stare stote. Tovarna na Dvoru pri Žužemberku je ustavila e bilo delo ter odpusti s 1. oktobrom delavce, katerih bode novembra ob isti uri 300. To bode hud udarec za tamošnj ljudi Nemška konservativna stranka si bode osnovala kr. brambovce brambovske v C namestnike, bivajoče v Ljubljani, bode svojo lastno tiskarno. Dozdaj kontrolni shod tiskarna družbe posluževala dne 1. oktobra ob uri ziutraj, naknadni kontrolni shad Mohorj pa trg. št. dne 20. novembra v brambovski vojašnici, Poljanski vršilo Na Trsat priredi dne oktobra t. kraji. tukajšnja Rendi Odkritje spomenika dr. Ljudevitu Gaju se bode v Krapini v n egovem rojstnem 27 t m. Spomenik je izklesal iz marmorja hrvaški umetnik katoliška družba pod pokroviteljstvom preč. gosp. prošta dr. Antona Jarca in vodstvom čast. Umrl je v Gradci dne 23. t. m. upokojeni okrajni Jos. Bizovičarja, predstojnik g. Ivan ega. prine- gvardijana Ljubljanskega, povodom šeststoletnice senja božje hiše iz Nazareta na Trsat pri Reki izlet. Mu z ej za zgodovino avstrijskih izdelkov. Na Vozne karte prodaja gosp. J. Pavlin. Dunaji se je osooval iz udov nižeavstrijskega obrtnega društva poseben odbor, kateremu je nameniti, ustanov Vinogradi lia Kranjskem obsegajo 11.631 hek- velikanski muzej za zgodovino avstrijskih izdelkov. Odbor tarov. Po trtni uši je okuženih 6023 hektarov 1890. se je pridelalo íitro na Leta Kranjskem 163.930 hekto- se je pomnožil z veščaki in razdelil v nastopne odseke: Kemija in živila. 2 Tkani ie in obleke. 3. Usojeni in v vina. kavčukovi obrti. Stare poštne znamke. Ako odpošlje kdo pismo Lesni obrti. Kameni in lončeni obrti. Kovinski obrti. Mašine iu inženerstvo. K staro poštno znamko vtisnenim orlom), kakeršne Znanstveno in kirurško orodje. Elektrotehnika niso več v veljavi od konca junija meseca t. 1., ravna se 10. Glasbeno orodje. 11. Papirna industrija in grafiške ^ pismom kot z nefrankovanim. Do konca tega meseca se pa d lahko umetnosti. 12. Drobno blago. Vso te stroke bodo zasto novimi, in sicer pri vsakem poštnem uradu. zamenjajo stare poštne znamke z pane v novem muzeju ter pričale o izdelkih avstrijskega uma, kazale njih početek in voj, njih rast in cvetj Odlikovanje. Idrijski mestni zastop je v slo- Obiskovalec novega zavoda bode imel pred očmi, kar je vesni seji soglasno imenoval zaslužnega gospoda Ivana avstrijska pridnost proizvajala od prvotnih svojih dob do Novaka, viteza Fran Josipovega reda in rudarskega nad- sedanjih dni Daj loga imenovanega odbora ogromna » svetnika, svojim častnim občanom. a ob jednem jako hvalež domoljubna, sprevidi vsak Vabilo k shodu podružnice c. kr. kmetijske družbe v Bledu ? bod v edeljo 27. septembra t. 1. popolud ob i 2 uri o priliki otvorj podružnične mo Glede na važni in občekoristni namen je Njegova vzvišenost c. in kr. nadvojvoda Karol Ljudevit sam prevzel pokroviteljstvo in obljubil, da bode z vsemi silami pospeševal štarne v moštarničnem poslopji v Bledu. Dnevni red : zvršitev muzeja ki ima nameu buditi ljubezon do do 1.) Otvorjenje moštárně. 2.) Pouk in razkazovanje o iz- mačega obrta> povečevati avstrijsko samozavest ter mno delovanji sadnega mošta. Tudi neudje in sploh prijatelji kmetijskega napredka so dobro došli. Odbor kmet. podružnice v Bledu. žiti domoljubne čute. Živinska kuga na Štajerskem. Ker se je kuga v gobcih in na parkljih razširila uže v 11 političnih okrajih Kanonično vmeščen je bil dne 23. t. m. Avg. Turk na faro Koroška Bela. na Štajerskem, namreč v okrajih Bruck ob Muri Celj » Rimska stolica danskega knezoškofijstva izločila na prošnjo Ljub faro Radovljiško stolne proštije Ljubljanske. Mestna fara Radovljiška bo odslej popolnoma samostalna, prošt Ljubljanski imel bo do nje Deutschlandsberg, Gradec. Judenburg, Leibnitz, Leoben, Lietzen, Maribor, Brežice in Slov. Gradec, prepoveduje deželna vlada kranjska uvažanje parkeljnate živine iz navedenih okrajev na Kranjsko. Iz ostalih neokuženih okrajev na Štajerskem je dovolj tako živino na pravico patronata Kranjsko uvažati po zakonitih določilih. Grof Hartenau ki baj Filoksera na ameriških trtah. Te dni so poro- se zdravi zdaj v Rogatci, čali listi, da so v Slov. Goricah na Štajerskem zasledili kmalu popolnoma okreval ter prevzel zopet trtno uš na ameriških trtah poveljstvo svojega polka Strokovnjaki pa trdijo, da Ogenj se ni treba ustrašiti te vesti. Trtno uš so uže prej za Dne 19. t. m. je nastal ogenj v hiši po- sledili na ameriških trtah, a trte so uspevale Stari sestnika Andreja Demšarja v okraji. Pogorela so mu vsa poslopja in 11 prašičev Tako Vasi v Logaškem nekdo poroča „Obzoru", da je videl v Šenkevcu trtno uš 80 na ameriških trtah ki pa bujno rastó in rode. j sedu Antonu Seljaku vsa poslopja in 7 repov živine Jakopu Oblaku tudi vsa poslopja in ena telica. Vse •škode je do 6690 gld., zavarovani pa so bili za 2700 gld. Nadvojvoda Karol Ludovik peljal iz Gorice po Soški dolini in prenočil v Tolminu in v Bolci. Ljud stvo ga je povsodi med potjo navdušeno pozdravljalo. — Na vinarskem shodu v Gorici so se izrekli vsi, da se da trtna uš najuspešneje pokončavati z nasajanjem ameriških trt. Prihodnji avstrijski vinarski shod bode na Dunaji leta 1894. V ponedeljek, torek in sredo so udje kougresa obiskali Ritterjevo posestvo v Monasteru, grofa Latourja v Rusiči in grofa Coroninija na Vogerskem blizu Prvačine. — Madjarski gostje v Zagrebu. Dne 26. t. m. pridejo iz Budimpešte udje ogrskega industrijskega društva skupno 8 člani agrikulturnega društva v Zagreb, da si ogledajo razstavo. Vodil jih bode grof Evgen Zichy. — Izlet društva „Pravnik" v Sežano je bil sijajen. Minolo nedeljo je bila Sežana praznično preoblečena ter okrašena v čast slovenskim pravnikom z zastavami. Zbralo se je 54 slovenskih pravnikov iz Kranjske, Primorske in Istre. Skupni obed je bil na vrtu g. župana Sežanskega Mahorčiča. Vršile so se razne nepitnice. G. notar Kersnik je napil občini Sežanski in njenemu županu, g. dr. Ferjančič vodilnim idejam društva ».Pravnik", gosp. dr. Tavčar hrvaškim pravnikom iz Primorja, gosp. dr. Dukič iz Pazina društvu „Pravnik" in njegovemu načelniku, gosp. Nabergoj težnjam istega društva in naraščaju Tršaških pravnikov slovenskih, gosp. dr. Majaron pravnikom Sežanskim, gosp. dr. Sancin iz Trsta gg. dež. sod. svetniku Trvnovcu in drž. poslancema dr. Ferjančiču in Nabergoju, g. dr. Gragorin', odvetnik v Sežani, slovenskemu urado^anju, gosp. svetnik Trnovec iz Trsta združenju Slovencev pod enim višim sodiščem, g. dr. Hudnik bivšemu drž. poslancu dr. Viteziču, gosp. dr. Vitezič vzajemnosti hrvaško-slovenskih pravnikov. Razveseljeval je izletnike s svojim petjem kvartet gospodov dr. Ferjančiča, dr. Hudnika, dr. Majarona, in notarja Pirnata. • v * — Odlikovanje Hrvatice umetnice. Ko je nedavno bival nemški cesar v Monakovem, pela je v tamošnjem dvornem gledališči v operi „Cid" Hrvatica gospodična Milka Tmina. V spomin za umetniški užitek, ki ga je imel, poslal je casar Viljem pevki prekrasen bracelet s krono v dijamantih. — Hrvaška razstava in Srbi. „Obzor" britko toži, ker se srbsko časopisje za hrvaško razstavo kar nič ne briga, dočim se vse drugo slovansko časopisje ž njo bavi ter se je veseli. „Rekli smo", piše „Obzor", „slovansko časopisje", nismo pa rekli vse slovansko časopisje, ker žal srbsko časopisje dela izjemo. Pri tej priliki moramo na našo žalost konstatovati, da so se Srbi pokazali tesno-8rčni in mali. Pa zakaj to ? Zato, ker imenujemo našo razstavo, katero smo priredili v Zagrebu, hrvaško. Kako naj bi jo pa tudi drugače imenovali ? Kako bi pa Srbi imenovali razstavo, katero bi oni priredili v Belem Gradu, če ne srbsko razstavo ? !" To so v resnici prav žalostni pojavi in morajo jako neprijetno dirniti vsakega Slovana. — V Prago se je pripeljalo v torek s posebnim vlakom 141 Slovencev, katere je na kolodvoru pozdravil —' ' ■ • v znani g. Lego. Pred kolodvorom je bilo do tisoč občin-stva, ki je goste navdušeno pozdravljalo. — Direkten brzovlak med Trstom in Parizom namerava uvesti glavno vodstvo avstrijskih državnih železnic. I« _. y ' - • » i \ ... — Najveći barometer so pred kratkim postavili v Parizu na stolp sv. Jakopa. Visok je 12*65 metrov in stoji 40 metrov nad uličnim tlakom. Iz Sr. Denis, kjer je bil narejen, preneslo ga je 6 mož. Premer steklene-cevi znaša 2 centimetra, ter je cev napolnjena s pobarvano vodo. Na vodi je pa malo olja, da voda ne» vzpuhti. — Važen odlok. Prejšnje čase, ko so bile skoro vse občinske uprave v Istri v italijanskih rokah, dopisovale so občine političnim oblastvom in tudi ona njim izključno v italijanskem jeziku. Ko so se pa pred nekaj leti nekatere občine otresle italijanskega jarma in so izvolile svoja hrvaška občinska zastopstva, bila ie njib prva skrb, da odkažejo v občinskih uradih hrvaškemu jeziku ono mesto, katero mu gre v občinah, katerih prebivalstvo je s prav pičlimi izjemami hrvaško. Proglašena je bila torej hrvaščina za uradni jesik, in županstva so začela dopisovati političnim oblastvom hrvaški. Ali politična oblastva, katerih uradniki se malo ali nič ne brigajo za to, da bi se naučili jezika prebivalstva, mel katerim službujejo, začela so odgovarjati in dopisovati hrvaškim občinam v nemškem jeziku, trdeč, da je v Istri nemški jezik tudi deželni jezik ter na sega lahko poslužujejo. Načelništvo Pazinske občine seje pa po robu postavilo proti takemu tolmačenju postave in zahtevalo od okrajnega glavarstva v Pazinu, da mu dopisuje v hrvaškem jeziku. Okrajno glavarstvo je M zavrnilo to zahtevo, vsled česar se je načelništvo pritožilo pri c. kr. namestništvu, ali tudi namestništvo se je ujemalo z nazori okrajnega glavarstva Pazinskega ter ni uslišalo pritožbe. Proti temu odloku Tržaškega na- # me8tništva je načelništvo vložilo ugovor pri ministerstvu za notranje reči, katero je pred nekoliko tedni ugodilo pritožbi Pazinske občine ter razsodilo, da ni nemški jezik deželski ali v deželi isterski običajen jezik. Ta mi-ni8terski odlok je prijavilo Pazinsko okr. glavarstvo občinskemu načelništvu Pazinskemu v italijanskem jeziku^ ali občinsko načelništvo se bode znalo izposlovati gotovo tudi hrvaško dopisovanje, ker je hrvaški jeziis v Istri enakopraven italijanskemu in se v resnici ne ve, s kako pravico bi smele ravco politična oblastva prednost dajati italijanščini ter ž njo mučiti hrvaške občine. — V Pomjanu v veliki občini Koperskega okraja so se pričele minoli teden občinske volitve. Italijani isterski, posebno pa Koperski napeli so vse moči, da bi spravili v ta važni občinski zastop svoje privržence. Volitev za tretji razred je bila določena na 4 dni. Italijani so z gotovostjo računili na zmago. Ko so pa videli proti koncu četrtega dne, da je slovenska stranka vedno za kakih 40 glasov na boljšem od njih stranke, začela se je italijanska večina volilne komisije posluževati onih sredstev, kakeršnih se je posluževala volilna komisija v Poreči, ko je Vergottiuiju pripomogla do zmage, namreč t 305 odbijati in odrekati slovenskim volilcem volilno pravico, — Snaženje sten v sobah, kjer so ležali bolniki z pripuščati ljudi, ki so glasovali za italijansko listo, tudi nalezljivimi boleznimi. Znano je, da se nalezljive bolezn.i £e niso imeli Liti volilne pravice. Ljudstvo, zapazivši to širijo s pomočjo sila malih živečih biti) - gliv ki so nezakonito postopanje, se je tako razvnelo, da je prišlo vzrok postanku iu nalezljivosti raznovrstnih bolezni. Ti do krvavega pretepa in da je morala baje italijanska go- neznatni, a nevarni sovražniki zajdejo kaj radi v obližje «poda brez kočij popihati jo proti Kopru. Vsled tega j3 bolnikovo in okužijo prostore, v katerih je ležal. Tudi v vladni komisar pretrgal volitev. Omeniti pa moramo, da stenah se jih naseli nebrojne čete, da prežé zavratno na «e je vladni komisar pri tej priliki vedel popolnoma ne- nas. iz sten jiii ihoremo pregnati na prav priprost pristranski. Kaj pa zdaj?! Kdaj bo vender nastopil red način. Dr. Esmarch, asistent na higijenskem zavodu v tej tožni Istri ? ! Sukno od lesa. Prof. Mitscheslich izdeluje v novejšem času sukno iz lesenih vlaken. Tenke lesene v Lipsiji, je naše), da take okužene stene pjpolnoma kruhom. osnažimo, ako jih dobro zdrgnemo s E8masch palice in deščice razkolje na šibke nitke, potem pa jih je v^el svežega rženega kruha in ž njim drgnil stene; to je ponavljal dvakrat. Najnatančuejša preiskava kuba v žvepleni 01. tej kopeli se vlakna popol- je potem dokazala, da so zginili vsi kužni kali iz sten. noma spremene, postanejo mehka in elastična ter dobé Krušne drobtine in ostanke je seveda treba skrbno sežgati. svili podobeu lesk Iz žveplene kisline pridejo vlakna Ker 8e tako razkuženje lahko vrši s prav malimi tro š med železne valje, jih še bolj zcírobé in razcesajo, opozarjamo svoje čitatelje na dr. Esmarchovo metodo. tako da jih delavci končno morejo presti in tkati, kakor lanene ali pavolnate nitke. Izvrstna črna namaka (paca) za les. Les dobi izvrstno črno barvo postane zelo podobeu ebenovini (Eben-holz), ako ga napojimo z nastopno, v najnovejšem znajdeno namako : a Statistika glulionemnic. Leta 1890. je bilo na Nemškem 95 gluhonemnic. Imele so 611 razredov in času 100 delov anilinové soli (Anilin- 6370 otrok (3560 dečkov in 2810 deklic). V teh šolah je Avstrijsko- 119 Na salz) in 20 delov bakrenega klorida (Kupfercblorid) se poučevalo 578 učiteljev in 64 učiteljic. Ogrskem je bilo v minolem letu 26 gluhonemnic s razredi in 1529 učenci (857 deč