ISSN 0351-6407 »I MILAN VINCETIČ »naši« ma- BREZPLAČNI OGLASI M. SOBOTA tel. 27 020 MARIBOR tel. 062 224 900 Marko Milič, slovenski košarkarski reprezentant ponavadi ne e so povečini območju hote Poudarek na individualnosti Kmetijstvu vstopnico za Evropo Pretežno oblačno bo, bodo d^js^rpjevne naddvine. Nova stanovanja v Ljutomeru str. 4 1’1.. SOBOTA 9000 MUF’ Naj... kmetija naj bo ... Lendavi in na jezikovno mešanem »Želimo iti naprej in ne nazaj« str. 8 Slovensko vinogradništvo preživlja največjo krizo str. 9 -um«, - r-^ujanje. i um '' . Jnip sporne »Zg0" ^^ščini! Da seveda ne omenjam ~ ■vjcah ... ^e,knjiSe« dr. Tiborja Zsige o trtamms i Jn Zqt0 J, ° sm° vsi za mirno in dobro sožitje- ^fara! kot je Zolti Kepe, veselo kličem, vtszontlata^________ sničijo. Kar štirje govorniki so se zvrstili na sobotni otvoritvi letošnje sejemske prireditve, ob direktorju sejma in radgonskem županu je zbranim spregovoril kmetijski minister Ciril Smrkolj, slavnostni govornik pa je bil predse- Poznavalci razmer v slovenskem gospodarstvu, predvsem pa v kmetijstvu, bi o uspešnosti vsekakor dvomili, vendar je tako, da ob podobnih slovesnostih na slabosti za trenutek pozabimo. Je pa vsekakor sejem tudi priložnost, predvsem za politike, ki krojijo našo prihodnost, da pridejo z novimi idejami, zastavijo .— tke, ko ni potrebno hiteti, za trenutke, ko želimo biti S elegantni in posebni, ter tudi trendovske modele za z mlade, drugačne in drzne. Predstavili so modne kre- S acije za ženske in moške, ki znajo, kaj si želijo. Mo- g dele druži, daje osnovni poudarek na individualno- 3 sti, ki se izraža v enostavnosti, ležernosti, mehkih f linijah, sproščenem udobju in izzivalnosti. u Obleka ima svojo osebnost. Zato smo ljudje to. kar nosimo, in tudi to, kako nosimo. str- 12 Je za visoke cene pleskavic res kriv DDV? str. 7 Cestno podjetje ima dobiček str. 6 Dvignjena preproga str. 3 0 °d slovenskih. Naj povem samo primer: ^atelji že leta ne poskrbijo za slovenske v Lendavi - to vem iz lastne izkušnje ■ Za Drevninn 10 Tum vabila na prireditvi ji Viszontlatasra, Zolti Kepe! Nedavna lendavska plakatna afera je dvi-že teč mno^° Pra^u- Pr°d »domnevnim« storil- \n . e ^di policijska preiskava, piko na i pa je v prejšnji šte-sku "a C?Sopisa postavil svetnik pomurske madžarske naro-%one - ^epe' ^L’s Matenja državne poslanke Mprije barske nan^Za^ & kopico krivic, ki naj bi jih utrpel hrbet tu manjšine v pomurskem kotu. Zolti Kepe se je v pant- ičak0 s°krat spusti/ na raven gostilniškega nerganja, zato je Jaz 1,0 že/ vihar. ^nik in dPr‘Pacin‘k slovenske večine, poleg tega pa tudi knji-strašn ipetn' Predavatelj na srednji šoli nisem opazil nobe-^Semt d as'mdacijskih stremljenj večinskega naroda. Še več: h dap b‘ m°rali tud' Pripadniki madžarske skupnosti mno-^‘čno n<1 slovenski jezik, ki ga mnogi tudi hote ignorirajo. ^adž S0ls!v°je res polovičarsko, vendar je potrebno predv-°L’ rskim nrinndntDnm Poleg iega pa se (madžarski) in- dnik državnega sveta Tone Hrovat. Medtem ko je minister Smrkolj opozoril predvsem na nujnost prilagajanja slovenskega kmetijstva pred vstopom v Evropsko unijo, je slavnostni govornik na državo naslovil zahtevo po finančni podpori kmetijstvu in podeželju. Vstopnica za Evropo je tudi primeren proračun za kmetijstvo, s katerim moramo popraviti marsikateri zaostanek iz preteklih let, je na otvoritvi dejal Tone Hrovat. Več o sejmu na straneh 3, 13 in 16. V Gornji Radgoni se I ne dogaja samo sejem Be je mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, ki je minulo soboto že 37. odprl vrata razstavljalcem in obiskovalcem, predvsem pa številnim strokovnjakom, ki bodo v devetih dneh izmenjevali izkušnje, ogledalo gospodarstva, potem lahko sklepamo, da imamo dobro in uspešno gospodarstvo, je na slovesni otvoritvi dejal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. nove usmeritve in ne prinesejo le obljub, ki se po navadi ne ure- ,Uri ni samo dežela dobre hrane, %ti se u L ^U<*',n štorkelj, to je tudi dežela, NkNwi»»aN v’s°ka kultura in kjer se Nhl^^ke h st^e,a Ve,ike ovacijc- odgo Murska Sobota, 26. avgusta PISMA, str. 27 AKTUALNO DOMA, str. 3 aktualno doma L1 KALNA SCENA gospodarstvo (IZ)BRANO INTERVJU PRILOGA iKdor poleti ne spravlja, Pozimi ne zapravlja. Fotografija: JURI 2 AKTUALNO OKOLI NAS 26. avgust 1999, Kj* Českiminister v G. Radgoni Fene! na sejmu Slovenija bo odslej bolj sodelovala s Češko tudi na sejemskem področju K metijsko-živilski sejem je v torek, 24. avgusta, obiskal tudi kmetijski minister Češke republike Jan Fencl, spremljala pa ga je češka veleposlanica v Sloveniji. Po ogledu sejma in razstavnega prostora češkega gospodarstva (predstavlja se osem podjetij) se je v tiskovnem središču na sejmu srečal z novinarji. Jan Fencl je bil tudi na zadnjem sestanku Cefte v Pragi, zato je novinarje seznanil z aktualnimi prizadevanji za vstop v EU; prav s slovenske strani so prejeli veliko dobrih idej. »Danes sem prvič na tem vašem sejmu in lahko povem, da bom s seboj odnesel mnogo koristnih idej, ki jih bom lahko uporabil doma. Predvsem mi je všeč vaš način, kako se približati porabnikom, ni samo pomembno to, da se stvari dobro proizvedejo, ampak je pomembno tudi prepričati porabnike, da so dobre. Z delom smo začeli že zjutraj in mislim, da bomo še preostali del dneva posvetili medsebojnim pogovorom z ministrom Cirilom Smrkoljem.« Slovenski kmetijski minister ga je seznanil s stališči Slovenije pred bližnjim srečanjem kmetijskih ministrov Cefte, ker se morajo uskladiti glede nadaljnje liberalizacije trgovine z agro-živilskimi proizvodi, saj naj bi se vsi zavzemali za strpnejšo, usklajeno in manjšo liberalizacijo. Na srečanju so se pogovaijali tudi o pogajalskih izhodiščih glede vstopa v EU in o stališčih glede svetovne trgovinske organizacije. BBPi Razžalitev časti in obrekovanje Odgovor Marie Pozsonec občanu Z. Kepeju iz Lendave V zvezi s sestavkom Z. Kepeja iz Lendave, objavljenem v 33. št. Vestnika dne 19. 8. 1999, vam sporočam tole: Nebo dokazovanj, opravičevanj, zanikanj, ne bo spektaklov. Menim, da niso potrebni. Sestavek s tako nizko vsebino ne zasluži vaše in moje pozornosti. Le toliko. Narodnostna politika, če sploh obstaja, in uredniška politika Vestnika sta doživeli svoj nizek let, najnižji let z objavo pisma Z. Kepeja, čeprav sicer cenim časopis Vestnik, kjer se običajno piše o resnih in pomembnih gospodarskih in političnih zadevah, dočim pa vsebina tega članka z dne 19. 8. 1999 žali dober okus in moralni občutek bralcev, zato avtor (oz. avtorji) ne zasluži nobenega komentarja in dokazovanja. Naj bo dovolj toliko! Odgovorno in javno izjavljam, da sem bila ves čas svojega mandata tam, kjer sem branila narodnostne, kmetijske in delavske, pomurske ter občečloveške interese. Zaman bi govorila o domu ostarelih in o kulturnem domu v Lendavi, o šolskih telovadnicah, o lepotici na genterovskih poljanah, o lendavski telovadnici, ki se bo začela graditi, o mejnih prehodih, o cestah in železnicah, ni pomote; o železnicah govorim, kajti pripravljajo se načrti tudi za lendavsko železniško progo. Ne bom omenjala množico zakonov, ki dajejo varnost narodnosti, ne o vidno izkazanih spoštovanjih raznih državnikov in velikega dela večinskega naroda, ki so izražena prek mene tudi naši narodnosti. Nič ni narobe niti z mojo hrbtenico, kajti moja drža je pokončna in pomagala bo preživeti tudi te viharje, ki so sedaj pretresli našo majhno skupnost, in pridobiti nazaj njeno kredibilnost. Niti glede moje komunistične preteklosti se mi ni treba opravičevati, saj nikoli niti eno minuto nisem bila članica komunistične partije. V pismu odločno obsojam in opozarjam: - vzbujanje nestrpnosti med tu živečimi, - sovražnost, ki veje iz vsake vrstice pisma, - razkol, ki ga povzroča v maloštevilni manjšini, - zaničevanje dvojezičnega šolstva, ki pa nasprotno daje upoštevanja vredne rezultate, o čemer priča tudi uspeh letošnje mature (žal mi je učiteljev, ki morajo trpeti namesto pohvale za osebni prispevek ponižanje ter zanikanje svojega dela od pisca pisma), - in obsojam tako narodnostno politiko, to odgovorno izjavljam, ki je razdiralna, uničevalna in je v škodo v prvi vrsti narodnosti sami. Objavljeno pismo je le vrh ledene gore, ki se kaže kot žalosten odsev stanja v trenutni narodnostni politiki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Sicer pa menim, da je sodišče pristojno mesto, kjer bo avtor (oz. avtorji) pisma odgovarjal za svoje početje (razžalitev časti z obrekovanjem, Kazenski zakonik RS, 169. člen). Nemudoma pa zahtevam, da se v interesu narodnosti razjasni plakatna afera in krivci naj odgovarjajo za svoja dejanja. ' Opravičujem se vsem bralcem, ki so čutili nelagodje ob prebiranju omenjenega članka, in se zahvaljujem vsem, ki so mi izrazili svojo podporo v teh dneh. Ni jih bilo malo. MARIA POZSONEC, narodnostna poslanka DZ RS ■ IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Razkrižje letos (še) ni imelo razloga za proslavljanje Čudno prestavljanje meje Tako kot Prekmurje, je vse od leta 1868 do razpada Avstro-Ogrske spadalo k ogrskemu delu monarhije tudi območje današnje občine Razkrižje re za vasi Gibina, Šafar-sko, Razkrižje, Veščica, Šprinc in Kopriva pa tudi za Globoko, ki se je na referen- dumu odločila za pridružitev k ljutomerski občini. Zato so bili ti kraji tesneje povezani s Prekmurjem kot druge vasi na štajerski strani reke Mure. To se čuti še danes. Pot do osamosvojitve izpod madžarske oblasti in združitve s Slovenijo v okviru novonastale Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po razpadu avstro-ogrske monarhije pa je bila nekoliko drugačna. Razkrižje dobili Štrigovo izgubili Morda na to ne bi bili pozorni, če se ob nedavnem praznovanju 80. obletnice priključitve Prekmurja k Sloveniji ne bi postavljalo vprašanje, zakaj v proslavljanje ni vključeno tudi območje Razkrižja, saj daje bilo priključeno k matici celo prej kot Prekmurje. Toda dejstva so nekoliko drugačna. Razkriški župan Stanko Ivanušič, ki seje, kot nam je povedal, z veseljem odzval povabilu na proslavo v Beltince, je v času svojega študija pripravil tudi seminarsko nalogo z naslovom Razkrižje v boju za mejo in svojo župnijo in s pomočjo različnega gradiva med drugim ugotovil, da je s hrvaško-ogrsko pogodbo leta 1868 Medžimurje, z njim pa tudi Štrigova z okoliškimi naselji, med katere je spadalo tudi Razkrižje, prišlo pod upravo Ogrske. Tako je ostalo vse do 1. svetovne vojne in razpada avstro-ogrske monarhije, ko je postalo sestavni del novoustanovljene države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od dneva združitve - 1. septembra 1918 - do leta 1922 je bilo sestavni del bakovskega okraja. Po prvi ozemeljski delitvi, do katere je prišlo leto dni po sprejemu t. i. vidovdanske ustave, pa je Medžimurje in z njim tudi Štrigova z okoliškimi vasmi prišlo v sestavo mariborskega okrožja. V letih 1929-1931 so to območje spet »priključili« k Hrvaški, od 1931 do 1941 pa ga znova »dodelili« Sloveniji - Dravski banovini s sedežem v Ljubljani oz. ljutomerskemu okraju. Druga svetovna vojna je bila poglavje zase. Potem pa ... Ni povsem jasno, kaj se je pravzaprav dogajalo, da je junija 1947 Štrigova prešla v okraj Čakovec. Znano pa je, da so imeli v tamkajšnji osnovni šoli prvo šolsko leto po osvoboditvi pouk v slovenskem jeziku. Prav tako obstajajo viri, da je bila 2. aprila 1946 na okrajnem partijskem komiteju v Ljutomeru seja mešane slovensko-hrvaške komisije za meje (slovensko je vodil Ivan Maček - Matija), ki je »Poglej, tale kamen stoji tu že od leta 1674. Če pogledaš od blizu, se letnica še vidi,« je dejal Franc Stamničar svojemu vnuku. (Foto: J. G.) sklenila, da območje Štrigove in Razkrižja preide pod Hrvaško. Tako na Razkrižju kot na območju Štrigove so se začela protestna zborovanja zoper nerazumno odločitev. Predstavnika krajevnega ljudskega odbora Simon Kutnjak in Ivan Horvatič pa sta odpotovala celo v Beograd - na inšpektorat zvezne kontrolne komisije - tn zahtevala drugačno odločitev. Nazadnje je bilo sklenjeno, da Razkrižje vendarle ostane v Sloveniji, Štrigova pa je pripadla Hrvaški. Boj za sloven- sko bogoslužje v razkriški župniji pa je trajal vse do oktobra leta 1994. Iz vsega omenjenega izhaja, da na Razkrižju letos (še) niso imeli razlogov za praznovanje 80. obletnice priključitve k Sloveniji. Med drugo svetovno vojno spet pod Madžarsko Meja med avstrijskim in ogrskim delom skupne monarhije je potekala na desnem bregu reke Iz Monoštra piše Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažio-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu | ’ Vi’ Mure med Stročjo vasjo m ščico. Tik ob tej nekdanji®^ danes stoji domačija /3 Stamničarja v zaselku ki spada k Veščici, kar jera no tudi iz precej velikega ® ga kamna. Franc seje N ' 1932, zato seveda ni nutka, ko so tudi njihov J 1918 priključili k novon državi Srbov, Hrvatov m cev. Oče Štefan pa mul6 vedoval, da so se tega /0 selili, saj so se tako reš'1 nih madžarskih šol in ( oblik madžarizacije. še dobro spominja, ka j. ko so na začetku 2.svet0\jjj ne prišli tja madžarskiv kako je spet za njihovo tekala meja (med nj® madžarskim delom n rajha). Tudi on je goloi’ obiskovati madžars Šafarskem. Na srečo pa, premlad, da bi ga VP° v vojsko. No, z madžar jaki se je vseeno f’ogOSjif1Clvi saj so se ustavljali na mačiji, ko so kontrohra ,^ njimi se je rad karta < mico) in se ob tem na več madžarščine, kaj šole ni preveč mara ■ Franc nam je pnP0 marsikaj drugega-Ob s y pa smo sklenili z og« nega kamna, ki je vse dovinska posebnost- JOŽE^ MARINA Simpatičen vagabund Novi časi, novi junaki ekoč so se rodile na Madžarskem legende o rokovnjačih, kot je bil Rozsa Sdndor, ki je menda večji del tistega, kar je vzel bogatašem, razdelil med siromake. Vsaj tako pravi legenda, časo- vni razmak pa seveda stvari olepša. Kajti Rozsa Sdndor je živel v 19. stoletju, naša naj novejša legenda pa danes. Gre namreč za tako imenovanega roparja z whiskyjem, ki je v zadnjih letih oropal kar 27 bank in pošt ter odnesel več kot 140 milijonov forintov. Le da od tega ni dal siromakom niti ficka. Ljudje z rožami so simpatični Zakaj se ga je prijel ta vzdevek? Zato, ker je pred vsakim ropom vstopil v kakšen bližnji lokal in spil dvojni whišky. Svoje rope je opravil na zelo eleganten način. Večkrat je prišel v kakšno banko s šopkom rož v roki, kajti kot je kasneje sam rekel, uslužbenci gledajo na ljudi z rožami z veliko simpatijo. A v šopku se lahko skriva tudi kakšna pištola. Zelo spretno se je tudi maskiral. Enkrat si je celo nadel masko kriminalista, ki je raziskoval njegove rope. Čeprav je imela policija precej njegovih dobrih posnetkov, mu niso mogli do živega. Vse do takrat ne, dokler je svoje akcije opravljal sam. Po prvem primeru, ko je imel tudi sostorilca, pa ga je dobila policija. On je sicer uspešno pobegnil z mesta zločina, dobili pa so njegovega kolega, ki ga je potem izdal. Tiralica je prispela 10 minut pred njegovim prihodom na mejni prehod, prek katerega je nameraval zapustiti državo. Če po zločinu ne bi šel domov po svojega ljubljenega psa.... če se na zadnji bencinski črpalki pred mejo ne bi ustavil zaradi steklenice whiskyja ...je razmišljal kasneje v policijskem priporu. Športna kondicija Javnost, ki je bila nekako na strani roparja ■ češ to ie fant od fare naivrava se s naličita kat mnčkn 7 I — - r/< 'J ropar vrhunski športnik, igra hokejski ekipi. Enako tudi njegov 0 aVjePrb y temu se je zdel ljudem simpatičen, e da je večji del denarja od ropov up°ra bavo, letovanja, potepanja. Vsak čudež le tri dni ------- • Jni in kos Toda vsak čudež traja le tn ^javn^’,^, i1 bila okrog njega tišina. Vse o .^11*9 madžarski mediji na prvem mes je ropar z whiskyjem pobegnil iz ^^pja s P / Kako se mu je uspelo iz petega t pp/eg telefonskih in drugih kablov SVU pirati tam skočiti na ulico, je težko re to, t1 tudi, ali je imel pomočnike. 0 ob P postopek zoper tri policiste, 1 službi. . mesec Od pobega je minilo skoraj 1 pa ni ne duha ne sluha. ^eg0 da bl enkrat gotovo ne bo storilna „al. f° kakšnega kolega in bi "allpa le se mnenju je pravi samotar, 1 sposobnostim. , Zgodba za Za njegovo zgodbo se ze° bipo^ p. mski producenti, eden od kg s? ^1° kar 140 milijonov forintov- ,atnu n gledali kaj kmalu na^k jern. na Hooda roparja z^h . J bg ial pfO^ M Je pa že skoraj 8^,^ pat« izdeluje žgane pijače, ^kgbraZOm pa P0 imenom (vzdevkom) 'n 0 hon^jaz1^ naj bi podpisal njegov »bo1 zal na žiroračun, če se .kodo- / odločil in bo vrnil povzro .^tn5 Po pobegu roparja z* ^1'“ ^pb^’ vnomnenjskih raziskav- ^z stotkov anketirancev s'. p0[icij^ nrlvfntlznv na Uh I? & < I I 'o *i 26. avgust 1999 AKTUALNO DOMA ^'uen sem se prav zavedla, me je a Za uhelj kot kako smrkljo in ga zavrtel.« Komentar Prekmurci smo proslavili jubilej priključitve k matici. Na kakšen način smo zaznamovali ta dogodek, niti ni toliko pomembno. Očitno pa je, da se pomena tega dogodka sami ne zavedamo povsem. Dogodki z »roba« nas samo ponovno opominjajo, na kakšnem prepihu smo, in da le nismo tako nepomemben del naroda, kot se na prvi pogled zdi. Očitno pa je, da o tem premoremo premalo lastnega zavedanja, zato tudi ne more- Gornjeradgonski župan Miha Vodenik dejanje priznava in ga ne obžaluje. I »Zupan, sram te bodi!« W ^Ornj' Radgoni se ne dogaja samo sejem Sn,° med'j’ priča-da bodo zadnje av-^hiD tedl>e v Gornji SLeOkupirani z del™na \ l Zlvdskem sejmu, naša Hni 'n m*krofoni pa \0 ? Vscin na sejmišče, Čen JZ,lat'’ da še zdaleč ni Sukci S? nekateri občin-V’arP na dopustu, je župan Mi|,a v°-Sj7 r C*’ da dogajanje v 5 samo Priobčl”Sča tis°a katerih se 1ZpI s6je^f ^ - tozeval, da , pfe0 jf9 • sedijo eni i večkratomenil^^ J/ ki po njegov ^bč^/J vljajozgorni >8^/j lovej, karj gj-aje^ bili n,gr*Loe‘'S ’ ,,p Mizarstvo Ljutomer Po poldrugem mesecu zavlačevanja je upravitelj Mizarstva Ljutomer, sedeninAF po^Ljii stavniki družbe DRS, d. o. o., iz Izole ^^.j. no pogodbo za premoženje stečajnega 0 gjnču"' ^jiii pec, zasebni podjetnik Marjan Maučec 'rupnii'1’' ^i1"' podjetju tudi nadaljeval proizvodnjo, h«^seCii d" 1/1 milijonov moral poravnati najpozneje ' 26. avgust 1999 LOKALNA SCENA seja petrovskih svetnikov je bila seveda odprtega značaja. kostna praznovanja diplome ter vaška dvorana Podelitev zlate plakete kudu Goričko 77,7 milijona tolarjev Največ za obrtno cono in ČN Kandidirali bodo tudi za najem posojila v višini 10 milijonov tolarjev WSvVa°S,na seja petrovskih ^sto l'.'k°v’ zuPana ter go-kot Smo Pr'eako-Mo ih Pred Prenovljeno sredo torran°’ k'so j° m'nul' ^iS|a ls'avnostno odprli. In S^turnin°Stna Se,*a’ ob°gatena ,(Hi s0 . j ^Sramom, na kate-n Mpze'°Va'' kvartet Marija, _ Avgusta Pavla iz Po-Hlorn/'^ujka ter domača Up'na’ Jc bila vrhu-V>a nk^Vnega Praznovanja finskega praznika. ŽUpan Franc Šlihtu-šani/^111 s'avnostnem go-SL 3 dosežke in pridobi-6 ter Poudaril, da je obdobju bi-S'Kdare °Va,a na vseb P°' reči Smej° zaspati’ t Obodns ’ na »lovorikah«. ; SredStCV vlaga’ 1 Pr°8ram r°’ceste> v social-%h!”«oss" »e- i. CtVeija ’ saJ občinsko sre-krajev Snajbolj ure’ ^iMe/ifUdl t0krat 50 v in čis^°ja dežela’ ,ePa’ PriZna’ psi / ?etrovci ostali ajbolj urejen kraj v petrovski občini, ki šteje štirinajst vasi, na drugo mesto so se uvrstili Križevci, na tretje pa Šu-linci. Tudi v kategoriji najbolj urejene stanovanjske hiše je prvo mesto ostalo v Petrovcih (Majda in Štefan Kučan), drugo mesto sta »osvojila« Ana in Janez Malačič iz Križevec, tretje pa Ivanka in Vladimir Hozjan iz Šuli-nec. Ker se pač na praznovanjih pogleda tudi na dosežke posameznikov in društev, je prav, da so jih tudi nagradili. Tako je KUD Goričko prejel za svoje delovanje na področju folklore zlato plaketo, križevski NK Leso-plast srebrno, Gojitveno lovišče Kompas iz Peskovec pa bronasto. Hkrati so podelili tudi tri enakovredne diplome, in sicer književniku Milanu Vincetiču, turističnemu društvu Vrtanek ter PGD Križevci. Ob koncu prireditve, ki so se je udeležili tudi okoliški župani ter gornjeseniški župan Martin Ropoš, so svojemu namenu predali tudi obnovljeno vaško dvorano, ki bo rabila tako za zabavne kot kulturne prireditve. Besedilo in posnetka: MV ■ ajprej je kazalo, da bodo znašali prihodki odranskega proračuna za letos okrog 130, medtem pa je številka »narasla« na 174,2 milijona tolarjev, kar je največ doslej. Svetniki so na zadnji seji z zadovoljstvom podprli vse županove amandmaje o večjih zneskih pri posameznih prihodkih, nekaj pa so jih tudi znižali. Med izvirnimi prihodki si največ obetajo od dohodnine (21,4 milijona SIT) in krajevnega samoprispevka (14 milijonov SIT). Iz državnega proračuna (za redno finančno izravnavo, finančno izravnavo za preteklo leto in finančno izravnavo na podlagi OS) naj bi prejeli blizu 68 milijonov tolarjev, iz javnih skladov se jim obeta 29,1 milijona tolarjev, prenos prihodkov iz prejšnjega leta znaša 9,6 milijona tolarjev itd. In odhodki? Za tako imenovane investicijske obveznosti so namenili 77,7 milijona tolarjev, od tega največ za ureditev obrtne cone (30 milijonov SIT) in razširitev čistilne naprave (40 milijonov SIT). Razširitev prostorov za vzgojno-izobraže-valno dejavnost pa še ni na vrsti, ker sami te naložbe nikakor ne bi zmogli, zato bodo spet kandidirali na razpisu Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport. Lokacijska dokumentacija v ta namen pa je že pripravljena. Kljub sorazmerno ugodnim finančnim obetom so sklenili, da bodo kandidirali za najetje ugodnega dolgoročnega posojila iz ekološkega sklada v višini 10 milijonov tolarjev, saj imajo letos za kaj takega še zadnjo priložnost (razširitev čistilne naprave). Tako bi lahko lastna sredstva vlagali za druge namene - zdravstvena ambulanta, šola, obrtna cona, rečni mlin idr. JG ■ Za spanje pri Kuzmi 140 sit a občini v Odrancih so ugotovili, da bi lahko pridodili nekaj izvirnih prihodkov tudi na račun turistične takse. In zakaj ne bi tega izkoristili? Na podlagi zakona o pospeševanju turizma so torej pripravili odlok o turistični taksi v občini. Gre za takso, ki jo lahko pobirajo pravne osebe, podjetniki in posamezniki (sobodajalci) od turistov za prenočevanje. V primeru odranske občine je to trenutno motel Gaj (podjetje Mobix Čren-šovci, lastnik Kuzma). Predvideno je, da bodo z dnem, ko bo začel veljati odlok, morali zaračunavati prenočevaicem v Gaju po 140 tolarjev turistične takse na noč. Tako zbrana sredstva bo občina namenila predvsem za urejanje okolja, -aj Odranci pred plinifikacijo o zgraditvi občinskega kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave v Odrancih naj bi bila sedaj na vrsti plinifikaciija.Kot je pokazala anketa, bi se priključilo na plin, če bi bilo to mogoče, okrog 65 odstotkov gospodinjstev. Zato sta župan in generalni direktor Petrola že podpisala namero o gradnji plinovodnega omrežja. Prispevek, ki ga bodo morali plačati interesenti. ente Ocenjevanje krajev in šol d b dobrem učnem uspehu $ava regresira celotne obresti ^Jdi Za 1 evr°pskih državah si lahko mla-Z^^ažev0 °V'j° f'nančno podporo pri izo-na fakultetah tudi z bančnimi ’e»S^°^Udn - a ^nanc'ranja je za mlade goto-"blii6’ "*a šok^ Pr' učeniu> saj j'h bo,j ob' > štjpe .. 1,Je tudi končajo, kot navadna tarUtli slo" >lranja- družin8^3 v'ada> oziroma Ministrstvo Posl‘ razPis »z ° 'n SOc>alne zadeve je objavilo ^r^Pdposo'?0^’167 koncesij za izvajanje t>gresiranp J'‘h Za študij na podlagi jamstev •tov t °°do v vr v študijskem letu 1999/ p C nosti nekaj več kot 300 milijone iS?jda b°do študentje lahko vze- a er'm bo ministrstvo podelilo Opatje b0 ene„ 0 *®^o najeli posojilo za čas ZaPosiit°^b 'et- Odplačevali pa ga ^jem n **■ vendar bodo začeli z od- 110 last«*lrenella podeljevali P0S°J'-1 frogra^ krivdi opusti študij, zamenja v višji letnik ali Pan^epociatkeo študiju. a vmiti posojilo v celoti in skupaj z obrestmi. Pogoj za prejemanje posojila je. da je prosilec državljan Slovenije, da ni v delovnem razmerju in da ob vpisu v prvi letnik fakultetnega izobraževanja ni starejši od 26 let. . Posojila pa ne more prejeti prosilec, ki ze prejema štipendijo ali kako drugo finančno pomoč ali mu je prenehala pravica do štipendije. Prednost pri podeljevanju bodo imeli mladi z nizkimi družinskimi dohodki, s povprečno študijsko oceno v prejšnjem letniku, ki je višja od 7 5 tisti ki se vpišejo v prvi letnik, vključeni v program izobraževanja za brezposelne osebe in ljudje s posebnimi potrebami zaradi funkcional-ne prizadetosti. Osnovna višina posojila je 20.000 tolarjev mesečno, to pomeni 240.000 tolarjev letno, vsota pa se lahko tudi poveča ob izpolnjevanju nekaterih pogojev. . . Država zagotavlja tudi regresiranje obrestne mere posojila. Osnovna višina regresiranja naša 50 odstotkov realne obrestne mere posojila. Mogoče pa je tudi večje regresiranje ob večjem učnem uspehu. Ob povprečni oceni 8,5 je regresiranje ze Mota najlepše urejen kraj, ljutomerska gimnazija najbolj urejena šola V občini Ljutomer so končali ocenjevanje krajev in šol v okviru projekta Slovenija -moja dežela, lepa, urejena in čista red tem so bile tudi različne aktivnosti glede urejanja bivalnega okolja, odvoza kosovnih odpadkov in drugih nepotrebnih stvari po posameznih krajih pa tudi medijske oddaje in osveščanje prebivalcev. lOO-odstotno. JOŽE GABOR ■ Odbor v sestavi Srečko Pavličič, Marija Gaberc in Renata Zrinski je odločil, da je v kategoriji po videzu, urejenosti in celo-stni podobi kraja ter kakovosti bivalnega prostora prvo mesto pripadlo Moti, drugo Grlavi -Kristancem (ob glavni cesti), tretje pa Železnim Dverim. Komisija je za najlepše urejen kraj podala naslednje pojasnilo: Mota je kraj, ki mu lega ob glavni in vse bolj prehodni cesti narekuje posebno mesto glede urejenosti kraja, istočasno pa sposobnosti ohranjanja vaškega življenja v celostni podobi. Vas deluje kot skrbno urejena. zasajena z zelenjem in cvetjem -tudi avtentičnim domačim -, poti k reki Muri in na gospodarske površine pa so čiste in urejene. V kategoriji šol pa je letos prvo mesto pripadlo Gimnaziji Frana Miklošiča v Ljutomeru. Drugo in tretje mesto zaradi spremembe prejšnjih občinskih meja tokrat ni bilo razglašeno. Tako je odbor sprejel soglasno odločitev, saj je šola kot edina srednja šola v občini Ljutomer vzor po urejenosti in vključevanju življenja in dela v najširšem smislu. JOŽE ŽERDIN1 bo znašal okrog 50.000 tolarjev (500 DEM), s čimer si bodo zagotovili napeljavo omrežja do ventila na njihovi parceli. Sledijo sprejem posebnega odloka o plinifikaciji, razpis koncesije, sklepanje pogodb idr. Z deli bi lahko začeli že letos, -aj 9000 Murska Sobota.Slomškova 33, telefon 069/32-641, tax 069/32-624 ZNANJ Borza znanja je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: • iščejo se informacije o blaženju ran na dvanajsterniku, • gospa želi informacije o popotovanju v Mehiko, • ponujajo se informacije o zdravljenju reiki. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon (069)36 566, spletna stran http:// www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska.univerzam-sohotaf&Rinl not FINANCE / GOSPODARSTVO 26. avgust 1999, M® Borza Slovenski kolesarski katalog Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 17.08 do 24.08.1999 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 17. 8/9 24. 8. 9S razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.788,5 13.848,61 0,44 Dolenjska banka - imenske 18.998.9i 19.110,0C 0,58 Droga Portorož 33.824,2? 34.003,07 0,53 Emona Obala Koper 2.194,34 2.247,70 2,43 Etol Celje 21.043.8C 21.867,85 3,92 Intereuropa Koper 2.311,7E 2.309,24 -0,11 Istrabenz Koper 3.051,99 3.005,54 -1,52 Kolinska Ljubljana 2.064,69 2.077,24 0,61 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 27.799,07 27.894,99 0,35 Lek, razred A 37.570,55 38.444,60 2,33 Luka Koper 3.321,87 3.298,89 -0,69 Merkator, poslovni center 11.588,86 11.226,81 -3,12 Petrol Ljubljana 26.082,69 25.754,64 -1,26 Probanka Maribor 28.880,00 27.550,00 -4,61 Radenska 2.261,53 2.247,56 -0,62 SKB-banka 2.380,00 2.380,00 0,00 Zdravilišče Moravske Toplice 1.404,76 1.400,00 -0,34 delnice na trgu 8 Kovinotehna Celje 894,93 954,99 6,71 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 113,51 114,50 0,87 ■ Republika Slovenija, 2. izdaja 103,50 103,00 -0,48 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 1'1.740,00 12.030,00 2,47 Color Medvode 4.950,95 4.772,46 -3,61 Fructal Ajdovščina 2.250,00 2.248,16 -0,08 Gorenje Velenje 1.972,92 2.109,22 6,91 Helios Domžale 34.000,00 34.698,69 2,05 Kerna Puconci 2.500.00 2.500,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 3.301,00 3.301,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 1.600,00 1.910,00 19,38 kratkoročni papirji del nakupnega bona NB11 (v sit) 5.294,10 5.708,18 7,82 dei nakupnega bona NB12 (vsit) 5.274,30 * 5.861,48 11,13 obveznice na prostam trgu Sl. odškodninski sklad 67,40 68,67 1,88 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 78,91 83,08 5,28 NED 1 72,71 82,52 13,49 ZVON 1 57,65 60,27 4,54 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 69,45 70,96 2,17 ZLATA MONETA 1 57,51 61,90 7,63 VIPA INVEST NANOS 70,98 76,00 7,07 ATENA TRI 42,28 44,04 4,16 INFOND ZLAT 42,89 45,61 6,34 KMEČKA DRUŽBA 36,95 41,49 12,29 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 27,10 29,84 10,11 Slovenski borzni indeks SBI 1.854,23 1.858,78 0,25 Borzni indeks obveznic BIO 104,76 106,68 1,83 Indeks delnic PID-ov PIX 1212,38 1303,36 7,50 Po dveh tednih umiritev D ogodki na Ljubljanski borzi so pritegnili z rastjo tečajev pidov k investiranju marsikaterega investitorja. Toda tega veselja je tudi enkrat konec, tečaji pidov so v zadnjih dneh celo nekoliko izgubljali, predvsem pidi NF1N, TG1N, ZVIN in ZM1N, kajti nekateri so že začeli z vnovčevanjem dobičkov, pa še vrednost gonilnega papirja delnice Nacionalne finančne družbe, kateremu so sledili drugi pidi, je začela padati. Segment trga investicijskih družb je tudi te dni zasenčil preostali uradni kotaciji na borzi, saj je bil promet nekajkrat večji kot na uradnem trgu. Vsi indeksi so imeli na tedenskem nivoju prirastek, še vedno je največ pridobil indeks PIX (+7,5%), za malenkost pa je višji tudi indeks SBI. Skupen tedenski promet na vseh trgih znaša skoraj 5 milijard tolarjev, večji posli so bili prijavljeni predvsem s pidi, med njimi največ z delnicami Nacionalno finančne družbe, Zlate monete in z delnicami sklada In-fond zlat. Na uradnem trgu je prevladovalo zatišje, le nekoliko nervoze je bilo pri delnicah Merka-torja in Kovinotehne, pri prvi družbi vse bolj prihaja do izraza bližajoča se skupščina delničarjev, na kateri naj bi uprava predstavila rezultate in nadaljnjo strategijo dela. Pri drugi delnici pa je Merkur objavil (kmalu že drugič) v začetku tega tedna višjo ponudbo za odkup teh delnic (920 SIT). K rasti indeksa SBI so po daljšem času občutneje prispevale delnice Leka, katerih tečaj je v petek presegel 39.000 tolarjev za delnico. Dražje na tem trgu so še delnice Etola in Emone obale, prvo podjetje arom in eteričnih olj Etol je po podatkih v prvem polletju namreč poslovalo relativno uspešno. Kljub težavam na nekdanjih jugoslovanskih trgih in gospodarski krizi v vzhodnoevropskih državah se je obseg prodaje zmanjšal le za 15 odstotkov, dobiček pa je zato dosegel 80 odstotkov lanskega. Druge delnice na uradnem trgu pa so beležile predvsem nižje vrednosti kot pred enim tednom, še naiveč so se znižali tečaii delnicam Na prostem trgu je bilo trgovanje predvsem z delnicami skladov še vedno živahno, kljub že petkovemu vnovčevanju dobičkov. Razmerja cen pidov pa so glede na obdobje pred rastjo tečajev še vedno nekoliko porušena, saj je bila najdražja delnica med skladi delni-.ca NF1N, sicer pa so se na tedenski ravni najbolj podražile delnice Pulsarja, Zlate Monete 1 in Mer-cate 1. Najprometnejše delnice NF1N so v tednu pridobile 13,5 % in delnice Kmečke družbe 12 %. Kmalu se bo začelo trgovanje z navadnimi imenskimi delnicami pidov Plod, Setev in Trgatev na prostem trg Ljubljanske borze. Gre za 9.450.000 delnic pida Plod (PD0N) s skupno nominalno vrednost 945.000.000 tolarjev, 8.964.145 delnic pida Trgatev (GT0N) s skupno nominalno vrednostjo 896.414.500 tolarjev ter 12.443.432 delnic pida Setev (STIN) v skupni nominalni vrednosti 1.244.343.200 tolarjev. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ M {Mura B, D, '(5 jAgraservvs B. D, C 'potrošnik Č iMhnopek j Pomurske mlekarne jKema Puconci B jMuraieš B, D rRadgonske gotica B, D, C jKapeia B_________ Ikg Rakičan jMlekopromet Ljutomer [variš rAravto IMIR Radgona_____________ [Telekom B iTelekom G________________ [Gorenje B, D IŽto G jSava G n mo V tolarjih 590,00 1.050,00 750,00 1.800.00 20.000.00 . 1.450.00 350.00 16.000,00 3.500,00 5.500.00 700,00 500,00 150,00 2.006.00 27.900,00 30.100,00 1.610,00 10.500,00 13.800.00 Na sončnih obronkih Goričkega Slovenija je končno dobila skupni katalog s predstavitvijo 12 kolesarskih poti po Sloveniji - Vključili tudi dve prekmurski poti Na sončnih obronkih Goričkega in Prekmurska kolesarska pot K olesarske in sprehajalne poti so med sodobnimi turisti in popotniki čedalje bolj priljubljene in iskane. Tudi v Pomurju lahko opazimo čedalje več dopustnikov, ki prihajajo počitnikovat v zdravilišča z avtomobili, na katerih imajo pripeta tudi kolesa. Ne le zaradi rekreacije in zdravja, ljudi vse bolj zanima pokrajina, v kateri preživljajo počitnice. Ne zadovoljijo se zgolj s posteljo in bazenom, ampak želijo na počitnicah tudi kaj doživeti. N^ žalost je označenih kolesarskih poti še vedno premalo. Marsikateri hoteli ali turistične kmetije zarišejo na zemljevidu v zloženki neko pot, ki pa na terenu ni primerno označena - torej s smerokazi in prepoznavnimi oznakami. Tudi preveč prometne ceste niso primerne za kolesarjenje. Drugo vprašanje pa je, kako so v pokrajini in vaseh, kjer je speljana kolesarska pot, pripravljeni na »invazijo« kolesarjev. Ali so na voljo parkirni prostori za kolesa, počivališča, ali lahko v gostilnah naročijo toplo malico, osvežilne pijače in podobno. Če se primerjamo s sosednjo Avstrijo, predvsem pokrajinami na jugu avstrijske Štajerske in Gradiščansko ob Ne-židerskem jezeru, smo mi res še pravi kolesarski začetniki. Katalog, ki ga je izdal Center za promocijo turizma pri Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, je torej šele začetek promoviranja dežele kot primerne za kolesarjenje. Med vsemi slovenskimi pokrajinami pa je prav pokrajina ob Muri skorajda idealna za sprehode in kolesarjenje. Gorička kolesarska pot ima naslov Na sončnih obronkih Goričkega in je dolga kar 60 kilometrov, vendar si kolesarji lahko izberejo različno dolge in težavne odseke, najamejo kolesa ali zasebne turistične sobe - informacije o tej poti so na voljo v Turističnoinformativnem centru v Moravskih Toplicah. Turistič-noinformacijski center Lendava pa je skrbnik Prekmurske kolesarske poti. Kolesarske poti so uredili letos poleti v okviru projektov čezmejnega sodelovanja iz programa Phare in so speljane po različnih zanimivih območjih Upravne enote Lendava, torej tudi ob Muri. V Sežani imajo pot z imenom Poti po Kraškem parku, v Logatcu Poti po parku Snežnik, v Cerknici pot z imenom S kolesom po Krpanovi deželi, v Kranjski Gori pot Ob vznožju Julijskih Alp, v Zgornje Savinjski dolini so pot poimenovali Doživetje gora, voda in gozdov, v Črni na Koroškem imajo Občine in državni proračun Prekmurska kolesarska pot Infatmodje: TutirlKno inloraiaijski iMler iMdaro - Kranjčevo 4 9220 Lcndcvu 1*1:069/788390 ta 069/788 391 , e-pošta; iw^alxepter.Wwft@siel.nel Ho skrajnem vrhodu Stanj« se oi> reki Muri m široko odprafo prodraostra . g morje, kot mnogitodi poimenujejo prekmursko t tac, nemo roibudrajo le rooNi«« 9™' j pofenpse, vielo mod meji s Hf wio iti Modi«sko, je 800 let stoto mesi«« lenlora ozk«110 teh krajih so namreč dosomko pratabtvo meša z mcdioiskim, v nofceiiefn primera f»«w■ pregovorne goste! jubnosii. ludi rolo se bomo, enako kol štorklje, ki roko leto ptiW^ * doljnovorfii, totk vratok v kroja ob Mati ■ ofrWw Pokrajino ob Musi tam 5 svojim ravnimkim mojem ponujo predvsem prijetno, J;. berilih neprometnih lokalnih teti ah in poljskih poteh, ujehb med dolgo žilno polja. Ha | mrtvit Murepo v redke ohranjene niiinic gozdove ime jelše, mimo vodnih mhzrift*« vorili takopo asfalta kol po makadamu, vedno po dolet stran od prometni tast In ««»• V Prekmujru sta primerno urejeni le dve kolesarski P°b’ ^ji speljana po Goričkem, druga pa po ravninskem delu "re Loricrsis ssm ob reki Muri. Gorski kolesarski park, v Mariboru ponujajo na Pohorju Kolesarsko vas sredi gozdov, Dravsko kolesarsko pot in Jantar- Kako do denarja? Občine še vedno ne vedo pravilno izpolnjevati obrazcev za pridobitev sredstev iz državnega proračuna za obnovo državnih cest dgovomi za infrastrukturo in gradbeništvo pri občinskih upravah so v marsikaterem primeru glavni krivci za ne- pravočasno gradnjo ali obnovo državnih cest, ki potekajo po njihovem občinskem ozemlju. Razlog je skorajda banalen: zaposleni na občinah ne vedo pravilno izpolnjevati obrazcev za pridobitev sredstev iz državnega proračuna za izvajanje investicijskih del na državnem cestnem omrežju. Občinski ljudje bi morali upoštevati zakonska določila, ki so resda čedalje bolj zapletena in birokratska, predvsem pa bi motali dobro proučiti dva obrazca, in sicer »Identifikacija projekta« in »Dokument o oblikovanju projekta«. Z izpolnitvijo teh dveh obrazcev mora občina seznaniti Direkcijo R Slovenije za ceste z nameravano obnovo ali gradnjo na določenem delu državnega cestnega omrežja. Občina mora nato izdelati projektno nalogo za izdelavo projekta in jo poslatj v potrditev na Direkcijo (Ministrstvo za promet in zveze). Po potrditvi projektne naloge se v skladu z določili Zakona o javnih naročilih odda v izdelavo ustrezen projekt, ki ga mora ponovno revidirati in potrditi Direkcija RS za ceste. Če investicija presega vrednost 500 mio SIT (če'gre za obnovo ceste in asfaltiranje, je ta vsota prav gotovo hitro presežena), Ministrstvo za promet in o nameri, v katerem opredelita namen, obseg in vrsto načrtovanih del, okvirno razdelita predvidene stroške in izdelata terminski načrt priprave preostale dokumentacije, pridobitve potrebnih zemljišč in izvedbe del. Ne glede na vrednost investicije pa morajo občina, ministrstvo in drugi sofinancerji podpisati sporazum o sofinanciranju. Tudi izdelano investicijsko-projektno dokumentacijo mora potrditi Ministrstvo za promet in zveze; ne potrdi pa je, če ni vse tako, kot mora biti. Všebovati mora: investicijsko-projektno nalogo (za investicije v vrednosti od 50 do 100 mio SIT), investicijsko-projektno nalogo in investicijski program (za investicije od 100 do 500 mio SIT) in investicijsko-projektno nalogo, investicijski program in predinvesticijsko zasnovo (za investicije nad 500 mio SIT). Šele s potrjeno investicijsko projektno Cestno podjetje Murska Sobota sko pot, v katalogu Pa s0 p ob Zdravilišču Atonis_e »breki Kolpi sarska pot. dokumentacijo si bo 0 . j/ soudeležbo v razporeja jjl nih sredstev, nato pa vsi sofinancerji pot- P’ no pogodbo. Vsa gra morajo potekati v s a S li Zakon. »^jM tor pa mora pred glaSj^ obvezno pridobi ujiHs lekcije RS ..o««® stva za promet in z ^brii” Kakor so si P^ ^ tom občine da bi čim več cest tegorijo državne ci2df zanje zagotovljen ^c. nega proračun3- zaple^ .e. zaradi čedalje fja tU f pri pridobivanj3 dpisovanju n®® obžalovali- Poslovanje z dobičk0" a zadnji skupščini Cestnega podjetja Murska Sobota so delničarji potrdili predlog uprave, da dobiček v višini šestinštirideset milijonov tolarjev iz lanskega leta ostaja nerazporejen. Gre za pomemben poslovni rezultat, saj je prejšnja leta podjetje pod vod- stvom drugega direktorja beležilo rdeče številke. »Rezultati so dobri in tudi letos se kažejo podobni trendi,« je o lanskem uspehu povedal direktor podjetja Marijan Pucko. Dobri poslovni rezultati so, po mnenju prvega moža podjetja, rezultat zmanjšanja števila zaposlenih, saj se je ta v primerjavi z letom sedemindevetdeset zaradi naravne fluktuacije zmanjšala za deset odstotkov, uredile so se razmere v podjetju in spremenila organizacija dela, predvsem v računovodski službi, drugačna pa seje tudi osebna odgovornost zaposlenih do dela. »Pomembno je tudi, da smo si pri investitorjih pridobili zaupanje in da nas več ne obravnavajo z negativnim predznakom,« je še povedal sobesednik. Kljub pa to še neOfl0^ ne poznajo je Plačilna dis^ ^ih^i/ ha Neplacn, 0^ ostajajo neskUpn°b^ bodo do Lastninska struktura podjetja ostaja nespremenjena.Večinski lastnik P° p^^ odstotkov kapitala) je država, notranji lastniki imajo dvaintrideset °^s ° i0dstot^ TAz-iIzm / irvnnln Arvo+rv rtrlnfoll/zM 1 zv L\ A! rv n z-v »-v-x 4-z-vk zn z4 A Iz A rs 1 n C k I Akl^C* ' V . 26. avgust 1999 GOSPODARSTVO ^ne in sejem Nafta Lendava Stol še vedno prazen Je res kriv DDV? ^akaj so cene gostinskih storitev ^letošnjem Wijsko-^ilskem sejmu formalno Ifl« je obisk radgonskega lijsejma konec avgusta za mnoge Prekmurce in Šta-lttCe fužinski izlet, so mnoge ^netile visoke cene npr. za ^W'ICe’ p'vo ,n P°^ohno’ ’SCe sejem petčlanska družina, Vstopnice, si dvakrat privo-pijačo in morebiti še "Sejemsko dobroto«, bo ^ko stanjšalo družinski pro- Ket mnogi menijo, da je za no povišanje kriv organiza-’'n°d letos tudi lastnik sej-^Ca Pomurska sejem, d. d., ki Zv^al najemnino za razsta-^ostore, smo o tem povpra-'rektorja Janeza Erjavca: ■»Cena razstavnega prostora ni ■ odvisna od lastništva, za zunanji prostor je 35 DEM za kvadratni meter, za pokriti pa do 85 DEM. Gostinci so skoraj isti kot lani, med novimi, ki so letos nastopili s ponudbo namesto tistih, ki so odpovedali svoje sodelovanje, pa smo izbirah takšne, ki so ponudili boljši program. Radi bi dali prednost domačinom, vendar jih le stežka pripravimo do sodelovanja. Cena razstavnega prostora je enaka kot lani, zato ne more vplivati na ceno njihove gostinske ponudbe, je 2?Prevoz modelu traktorja, po katerem po- 080-1200 je v ponedeljek, avgustai na radgon-" Sei®išče povabil na H ^‘isko-živllskega sejma Mk?6 ^'ovne partnerje. Le-ski ie "^ečj* sloven-straktorjev, ki je ^nj^^^sati z romunskim ^^leta 1991. V novem vprašujejo tudi v Bosni in Makedonije, je že 60 odstotkov slovenske opreme in znanja. Njihovi večji poslovni partnerji iz Slovenije, ki veliko izdelkov s posredovanjem Roškaričevih prodajo tudi v Romunijo, so Iskra, Agis, Tesnila Trebnje, Metal Ravne, Sa- fchfcL^^rkolj ravnala ugrentgo Usnjeni v revščino - z občutkom hi« J N J10. sta prj Anton Rop ter kmetijski minister Ciril ^vp^’ *>resenet|jeVan^U ^nančne stiske kmetov ravnala urgent-Sž *)*rokra»,.r° ^ro’pa čeprav je (bila) na počitnicah gla- ^1'^10 ^^ntS 688 stroJa’sta izdala odredbo, s katero se baz .^^••'sko in zdravstveno zavarovanje kme-. ^htrkop ’n ne more kaj, da ne bi ob tem po-Vr3d, ^ga sniJeV° po,ezo ugajanja prekmurski raji pred Jlii. Gp. 'Uma. N^g,*** velikodušnega upoštevanja prošnje z občinskega odbora za kme- * “V- 51 tj c L. socialno tijstvo Občine Moravske Toplice pa res, da je tudi ponudba razstavnega prostora storitev, ki pa je obdavčena po novem z 19 %.« Z julijsko uvedbo DDV-ja so se resda občutno zvišale cene pijač, kajti večina gostincev pač večji davek (19 %) zaračuna kupcu, ne bi pa se smela tako močno podražiti hrana, ki je obdavčena z 8 %. Vse kaže, da jih še vedno ni izučilo: boljše je imeti nižje ali vsaj zmerne cene in prodati več kot pretiravati s cenami, imeti prazne mize in se za dlje časa zameriti gostom. BBP ■ va, Alpos, Donit, Saturnus, Kristal Maribor, Hidra Maribor, Klas-metal, Cofor in Fenolit. Na posnetku fotografa Jureta Zau-nekerja so poslovni partnerji Tr-goprevoza na razstavnem prostoru SIP-a Šempeter na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. BBP vati v nebo. Kljub zadovoljstvu prizadetih je jasno kot beli dan - s tem je država revnim kmetom še bolj odprla vrata v revščino. Še več jih bo, čeprav že priletnih, ki bodo med boleznijo in v starosti ostali brez socialne varnosti ter odvisni od pomoči svojcev ali socialne podpore države. Stečaj pri kmetu ni mogoč, pravijo državniki, mogoče pa je, da z zvišanjem cenzusa socialno redsednik nadzornega sveta Nafte Lendava Dagmar Šuster je povedal, da ni še nič znano, kdo naj bi bil s strani države imenovan na mesto člana uprave družbe, s katerega je bil s prvim avgustom razrešen Jože Hajdinjak. S predstavniki lastnikov ter Nafte Lendava se je nazadnje sestal julija ter jih tudi opozoril na nepopolno upravo, in ti so se strinjali, da je imenovanje novega člana nujno potrebno. Kot kaže, pa se državi, drugemu lastniku v Nafti, s tem ne mudi preveč. (Počitnice ne morejo biti v izgovor, saj je g. Hajdinjak svoj odhod najavil že maja.) Ali bo hitrejša s pripravljanjem predloga nove družbeniške pogodbe, pa bomo videli prav kmalu. Po vladnem sprejetju petih sklepov o finančni in ekološki sanaciji Nafte so s pristojnega mesta tudi najavili, da bo petega septembra država že lahko predstavila predlog spremenjene družbeniške pogodbe. Svoj predlog pa seveda pripravljajo tudi v Petrolu. Družbeniška pogodba med lastnikoma, ki sta jo sklenila lani septembra (v njej je tudi dogovorjena dvočlanska uprava družbe), je namreč podaljšana do konca oktobra. MHI SKUPAJ PROTI POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI SEG že četrto leto na sejmu Ni zdrave hrane brez zdravih tal Slovenska ekološka združenja si prizadevajo za ekologijo tal in pridelavo zdrave hrane v Sloveniji ekcija za zdravo prehrano in Sekcija za kmetijstvo in namakanje Slovenskega ekološkega gibanja (SEG) sta v torek, 24. avgusta, v okviru kmetijsko-živilskega sejma pripravili okroglo mizo na temo Pomen slovenskih ekoloških združenj za eko- logijo tal in pridelavo zdrave hrane v Sloveniji in EU. SEG se s projekti o zdravi hrani in biokmetovanju predstavlja na radgonskem sejmu že četrto leto, posvetovanje pa je pripravil drugič. Za letošnjo temo okrogle mize so se odločili iz enostavnega razloga: pridelava zdrave hrane šibkemu dovolijo, da se izpiše iz socialnega zavarovanja in svoje redne zaposlitve ter postane eden od njih - brezposelnih in socialno podpiranih. Kolikim je z zadnjo odredbo država spet velikodušno dovolila, da prestopijo k revnim, ni znano. Uradnik v državni službi v prekmurskem središču bi za ugo- . tovitev tega podatka moral delati, dva tedna, in če po njem sprašuje Solidarnost Obetavne napovedi avoda za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje podjetje, ki ima oseminsedemdeset zaposlenih in skoraj polovico s statusom invalida, podpirata, manj pa država, ki po izkušnjah direktorja jemlje le zase. »Kljub veliki konkurenci, saj danes tiskarne najdete že kar po garažah, smo agresivni na trgu in se trudimo delovni čas čim bolje izkoristiti za bolje plačano delo. Tudi pri šivalnem programu delamo za znane kupce; tako da bi konec leta dva tisoč morah doseči pozitiven poslovni rezultat. Upam, da nam bo to uspelo,« je po tretji redni letni skupščini invalidskega podjetja Solidarnost izjavil direktor Aleksander Krpič. Možnosti za podjetje so torej dobre, čeprav je znašala lanska izguba skoraj sedemintrideset milijonov tolarjev. Podjetje pa jo je pokrilo, tako kot vsa leta nazaj, z odstopljenimi prispevki za pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje zaposlenih. Osnovni kapital podjetja Solidarnost znaša nekaj manj kot triindevetdeset milijonov, sklepe skupščine pa so izglasovali delničarji, ki so zastopali nekaj več kot šestdeset odstotkov kapitala. Skoraj devetinštirideset odstotkov je v lasti zaposlenih v podjetju, upokojencev in prej zaposlenih, preostalo pa si delijo pokojninski in odškodninski sklad, Slovenska razvojna družba ter PID Vipa iz Nove Gorice. Z I Zavoda za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje podjetje, ki ima oseminsedemdeset zaposlenih in skoraj polovico s statusom invalida, podpirata, manj pa država, ki po izkušnjah direktorja jemlje le zase. Ob uvedbi davka na dodano vrednost jim je bila obljubljena višja subvencija države, vendar sedaj o tem nihče več ne govori. Kljub mačehovskemu odnosu države do tistih invalidskih podjetij, ki invalide sprejemajo »s ceste« in jih priučujejo za delo, murskosoboška Solidarnost ne bo potonila. Tudi lani niso imeli niti en dan blokiranega žiro računa in ni se uresničila zla napoved nekaterih, da jim stečaj ne uide. Prvega oktobra, ko bodo dosegli »polnoletnost« svojega obstoja, jo bodo že lahko okronali z rezultatom uspešnega in kakovostnega dela. Veliko pričakujejo tudi od naročil za novoletni program izdelkov, saj bodo ponudili višjo kakovost in tako ustvarili višji prihodek. »Trudimo se, da naročila opravimo kvalitetno in pravočasno, tako daje večina strank z nami zadovoljna,« je izjavil Aleksander Krpič. Z dvajsetimi milijoni bi svojo opremo lahko močno posodobili in na trgu postali še konkurenčnejši, vendar, kot trdi direktor, so posojila danes predraga, podjetje pa mora še poravnavati najeta posojila za zadnje večje posodabljanje opreme. Domači banki in zavarovalnici jih lahko odplačuje tudi s svojim delom. Pravočasno in po kolektivni pogodbi izpolnjujejo tudi obveznosti do zaposlenih, nekoliko pa zaostajajo z izplačilom regresa. MHB ni mogoča na onesnaženih tleh, zato bomo potrebovali v Sloveniji za pridelovanje take hrane pisec novinarskega teksta, bi bila to tako le izguba dragocenega časa. Če podatka ni za novinarja, potem ga najverjetneje ni še za koga drugega. In če je tako, potem sledi vprašanje: ali sta se ministra, preden sta podpisala odredbo, sploh vprašala, koliko kmetov bo spet potisnjenih na socialni rob. Kaj bo to pomenilo za najbolj kmetijsko in tudi najbolj revno regijo? Za marginalizacijo novega sloja ljudi gre v že tako marginalizi-rani, odrinjeni regiji. To je slika neke kmetijske politike! MH ■ poleg predpisov tudi primerna »ozdravljena« zemljišča. Vstop v EU prizadeva vsakega pridelovalca, tudi vsakega porabnika, pa čeprav se prehranjuje v najdražjih restavracijah, je menil prvi referent Štefan Huzjan; za porabnika niso pomembni zgolj embalaža in osnovni podatki na deklaraciji, ampak tudi informacija, kje in kako je bil izdelek narejen in pridelek pridelan. Slovenija bo kmalu dobila Urad za prehrano, ki naj bi spremljal prehranske navade Slovencev in jih usmerjal v zdravo prehrano. Strokovnjaki z Inštituta za ekološke raziskave ERICO Velenje (Boštjan Pokorn in Melita Stropni) pa so predstavili rezultate ekološke študije onesnaženosti tal, rastlin in živali s svincem in kadmijem ter drugimi težkimi kovinami. Raziskovali so emisijsko ogrožena območja na Koroškem, Šaleškem in v Zasavju. RRDB 6 (IZ)BRANO 26. avgust 1999, Na tapeti Romsko naselje Vanča vas - Borejci Zopet uspehi prekmurskih radioamaterjev Prvo mesto za Slavica, Hermana in Časarja športno-rekreacijskem centru v Nemčavcih so podelili priznanja najboljšim radioamaterjem z majskega tekmovanja »VHF-UHF-SHF CONTEST«, ki je bilo že sedmič po vrsti. Tekmovanje je potekalo hkratno na državni in evropski ravni, svoje rezultate je prijavilo 53 tekmovalcev, skupaj pa so poslali sto tekmovalnih dnevnikov. Prekmurski radioamaterji so se zopet odlično odrezali, saj so prva mesta pobrali Franc Slavic iz Puconec (dvakrat), Alfred Časar iz Polane ter Jože Herman (dvakrat) iz Murske Sobote, ki je letos ža 25 let dela' v radioamaterstvu prejel naziv »oldtimerja«, čeprav je dejaven že 30 let, a se je v Ljubljani izgubila potrebna dokumentacija. V RTV-klubu,Murska Sobota letos praznujejo 50 let uspešnega dela, ves čas delovanja pa so bili člani zelo aktivni. Tako so v časih Jugoslavije prvi začeli uporabljati amatersko televizijo. Na Dolini so zgradili tekmovalni center, ki je med bolje opremljenimi v Sloveniji in ki jim omogoča sodelovanje na največjih svetovnih tekmovanjih. Klub ima trenutno 97 članov, ki se ukvarjajo z vzpostavljanjem radijskih zvez z amaterji z vsega sveta, s konstruktorstvom, izobraževanjem novih članov, ob naravnih nesrečah pa sodelujejo tudi v različnih akcijah. V tekmovalnem centru na Dolini imajo postavljeno vozlišče za digitalni prenos podatkov, ki rabi za povezavo Slovenije z vzhodom, v okviru CBC-projekta Phare pa so letos organizirali izdelavo in postavitev radijskih svetilnikov za amaterje iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. TOMO KOLES ■ Vaške igre v Fokovcih V Fokovcih so minulo nedeljo potekale 4. vaške igre občine Moravske Toplice. Sodelovalo je 15 ekip, s tem da so Mlajtinča-ni in Lukačevčani nastopili kot eno moštvo. Tekmovalci so se pomerili v devetih igrah, kot so bile npr. vodenje žoge, prevoz vode, skok z mesta, sestavljanje kmečkega voza, vlečenje vrvi in žaganje drv. Igre so trajale kar do devetih zvečer, na koncu pa je bil vrstni red prvih treh naslednji: 1. Tešanovci, 2. Andrejci in 3. Martjanci. TKI Občinsko glasilo Pred občinskim praznikom smo izdali občinsko informativno glasilo. Občinski svet je sprejel sklep o izdaji glasila in tudi izmed predstavnikov političnih strank imenoval uredniški odbor. Uredniški odbor pa je predlagal fotografije svetnikov zato, ker je to prvo glasilo po volitvah in je v njem predstavljen občinski svet. Vsak občinski svetnik je bil naprošen za fotografijo. Odločitev vsakega posameznika pa je prostovoljna in zato ne vidimo nobenih problemov v tem, da nekaj svetnikov ni dalo svoje fotografije. Najlažje je ne sodelovati, potem pa samo kritizirati. V informativnem glasilu, za katerega izdajo sta odgovorna župan in uredniški odbor, so prispevki krajevnih skupnosti in o vseh drugih aktivnostih v Občini Beltinci, spremljajo pa jih fotografije, ki so jih predlagali avtorji prispevkov. Ker pri mnogih prireditvah sodeluje župan, je neizbežno, daje včasih tudi na fotografiji, nikakor pa ne 14-krat. Zato naj si novinar drugič podrobno pogleda bilten, se prepriča o resnici in gleda na izdano delo kot prispevek k informiranju in boljšemu sožitju v Občini Beltinci. ŽUPAN OBČINE BELTINCI JOŽEF KAVAŠ ■ »Želimo iti naprej, ne nazaj« Nekoč je bilo v vasi zaposlenih skoraj 90 odstotkov delovno zmožnih prebivalcev, danes jih je le 75 odstotkov e že najdeš pot v romsko naselje Vanča vas ■ Borejci, kjer iz Rankovec ni kažipota, te čaka pravo presene- čenje. Namesto pričakovanih nekaj manjših hišk se pojavi lepo naselje z mnogimi novimi in urejenimi hišami. Sicer pa bi naj bili Romi tukaj že od 17. stoletja, obe naselji skupaj, torej Vanča vas in Borejci, pa imata danes petinosemdeset hišnih številk in 332 prebivalcev. O nekaterih težavah, ki jih pestijo, sem se pogovarjala z Rudolfom Horvatom, predsednikom romskega društva Čapla Vanča vas - Borejci, ter Slavkom Cenerjem, tajnikom društva in predsednikom vaškega odbora. Kot mnoge druge tudi prebivalce njihove vasi pestijo socialni problemi. Nekoč je bilo v vasi zaposlenih skoraj 90 odstotkov delovno zmožnih prebivalcev, danes jih je le 75 odstotkov, pravijo. Mnogi morajo živeti od socialne pomoči, ki komaj zadostuje za osnovne’potrebe ali pa še te ne. Zato je v vasi nastal problem sofinanciranja gradnje kanalizacije, kajti gospodinjstva ne zmorejo prispevati okoli 300 tisoč tolarjev. Prošnje so poslali na različna ministrstva, a ni nobenega odgovora, posluha zanje pa naj ne bi imela niti občina. »Ob državni pomoči bi lahko tudi sami kaj sofinancirali,« pravijo. Povedala pa sta tudi, da sta čista voda in urejena kanalizacija v tem trenutku največjega pomena ter da želijo iti naprej, ne nazaj. Že dalj časa si Romi prizadevajo, da bi zgradili otroško igrišče. Sami bi kupili parcelo, občina pa bi sofinancirala gradnjo igrišča. »Občina nima posluha za to,« pravijo. Župan Alojz Flegar pa je povedal, da imajo v občini trenutno veliko drugih investicij in bodo morali s tem nekoliko počakati, so pa to evidentirali. »Naši otroci bi se lahko tam igrali, sedaj pa se morajo na cesti. Pa še to je, da je cesta zelo nevarna, ker ni prometne oznake, da gre za naselje, in drvijo avtomobili skozi naselje tudi s hitrostjo 80 kilometrov na uro. Že tri leta opozarjamo, naj naselje označijo, a Ostaja samo pri obljubah,« je povedal Cener. Potarnali so tudi čez občino, ki naj bi slabo skrbela za to rom- Takole kar sredi vasi je zaplesala njihova folklorna skupina. sko naselje. »V lanskem letu naj bi dobila občina za Rome 3,2 milijona tolarjev, a od tega niso dobili niti tolarja, ampak so jih namenili za druga romska naselja, takrat še v stari občini Cankova - Tišina. Župan je razložil, da občina ni dobila nobenih sredstev, namenjenih izključno za Rome, ter da nič ne ve ,o tej vsoti. Dodal je tudi, da se je v prejšnjem mandatu za to naselje veliko naredilo, asfaltirali so cesto, postavili ulično razsvetljavo in pločnike ter še kaj. Seveda so se ta dela plačala s sredstvi krajevne skupnosti in samoprispevka kraja- nov. Če pa se že dobijo sredstva neposredno iz države, jih dobi romsko društvo. Povedali so tudi, da so se nekoč v vrtcih in šolah nekorektno obnašali do romski otrok in da so pred leti Rome kar avtomatično pošiljali na šole S' prilagojenim programom, čeprav so bili sposobni za normalne šole. »Danes si prizadevamo, da se naši otroci izobražujejo, saj se zavedamo, da bomo samo na tak način enakopravni drugim in nas bo družba enakovredno sprejela.« Tudi zaradi tega, da bi se odnosi izboljšali, da bi lažje komunicirali in da bi lahko postali bolj enakopravni, so lani us romsko društvo Čapla Van . - Borejci. Zelo aktivna J njihova folklorna skupi11®’-vodi Jasminka Han, kar devetnajst plesalcev. li so že na mnogih prire a vsej Sloveniji, veliko pa tudi z drugimi romskim1 »Napišite,« mi je za kone dal Slavko Cener, »d® t-velike zasluge Jožek Muc, saj smo na tak nac' veliko bolj seznanjeni. gaja, in tudi na ta naci stvari gredo na boljše-« Bilanca PU Murska Sobota Irak, Pakistan, Sierfi Leone še kdo? Obravnava o ovadenem policistu še ni končana olicisti policijske uprave Murska Sobota so izdali bilanco operativnih rezultatov v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. Do konca julija 1999 so obravnavali 1123 kaznivih dejanj oziroma 7 odstotkov manj kot lani, raziskanih pa je bilo 824 kaznivih dejanj, kar uvršča to upravo s 73,4 odstotka na prvo mesto v Sloveniji. Zaradi suma storitve prekrška zoper javni red in mir je bilo obravnavanih I6ll kršiteljev (lani 1718), ki so storili 1675 kršitev. 749 prekrškov seje zgodilo na javnem kraju, 922 v zasebnem prostoru, ob storitvi pre- krška pa je bilo 933 oseb (58 %) pod vplivom alkohola. Zgodilo se je 365 dogodkov, v katerih je 46 oseb umrlo, od tega 24 nenadne smrti, 19 s samomorom, zabeležili pa so tudi eno najdeno truplo. Nedokončane zgodbe iz osamosvojitvene vojne S tožbo do priznanja veteranstva popoldanskih urah nam je uspelo od Antona Horvata vzpostaviti telefonsko zvezo s štabom v Ljutomeru. Po domače so mu rekli kar Kovačev Tunč. Kot dolgoletni sodelavec TO v Ljutomeru je bil določen za našega obveščevalca. S Kunčičem sva organizirala dežurstvo pri etefonu na njegovi domačiji. Kovačev Tunč nam je proti večeru prenesel s poveljstva Novakov ukaz, da moramo nemudoma razstreliti most na Muri...« Odlomek smo povzeli iz knjige Poziv za domovino, ki jo je pred nedavn'm napisal Milan Bolkovič - Bole, namestnik pro-tidiverzantskega voda občinskega štaba TO Ljutomer, kakršen je deloval leta 1991, ko je prišlo do vojne za osamosvojitev Slovenije. Kot jasno piše, so Antona Horvata z Razkrižja določili za obveščevalca protidiverzantske- so pripeljali tudi veliko orožja, da jim gaje uskladiščil. Tunč, kot mu pravijo domačini, pa je opravljal v tej vojni še nekatere druge naloge (podiranje dreves za barikade). Za to je prejel že več priznanj in zahval. Še posebej je ponosen na zahvalo generala Slaparja, poveljnika TO Slovenije. Vendar pa se vseeno počuti prizadetega. Ko so po koncu nam vpoklicanih, njegovega imena in priimka ni bilo na tem seznamu. Obrnil seje na poveljnika PDV Vlada Kunčiča, ki mu je rade volje napisal potrdilo o njegovem sodelovanju in zaslugah v osamosvojitveni vojni. Svojo pravico, da bi mu priznali status veterana vojne za Slovenijo 1991, je iskal še drugje. Dvakrat so mu status veterana dodelili in potem spet odvzeli. Pred nedavnim je prejel končno odločitev z Ministrstva za delo, da se mu ukinja pravica do zdravstvenega zavarovanja in veteranskega dodatka v višini nekaj tisočakov mesečno. prostovoljca in ne »mobiliziranca«. Tunč pravi, da bi gotovo sodeloval tudi kot prostovoljec, vendar za to ni imel priložnosti, saj so preprosto prišli na njegovo domačijo in ga določili za obveščevalca protidiverzantske-ga voda ter ga angažirali za opravljanje še nekaterih drugih nalog. Če bi JLA zvedela, da je v njegovi kovačiji skladišče orožja, bi bila po vsej verjetnosti tarča napada. V tem primeru gotovo ne bi šlo brez žrtev. Odločil seje torej, da bo svojo pravico iskal na sodišču. Anton Horvat z Razkrižja bo iskal pravico na sodišču, da bi mu priznali status veterana vojne za ------------ - .,<^1 Do konca let0^ne^ prestopilo vse tri f pOtn>^ milijonov 47 tisoč ^(8 kar je precej manj padeCgref lijonov 702 tiso h gOdb pisati predvse®1^ nakupom v tujim bjloz < mejnih Preh° L njenih 2718 tuj ^stopV Sa njevali P0^6 niteV je b nijo. Na-jv®C^ sk0, n1^ meji z Madza |ni v ki so jim vodijo državJ ij6 kJ ? Ukrajine m Ju® -stov k® af-ugotovitvah P prej odločajo za tl g so^ žavne meje-tre stni prestop na tol6%p' Čanje za kar obdoW pia merjavi z 1S'l0|j k^1 )CX Tudi tu jen prihaja s Kos ka, Pakistana 0, Sierra Leone- -kOn^ Še Pki delava mejne po^ še ne Prl‘a^ trebaPovedal dč« Jeosum^vio^ Horvat- Os dela.V odstranjen z.eprlto2 pritožbo, a J S11*, 26. avgust 1999 (IZ)BRANO 'žensko vinogradništvo preživlja največjo krizo Potreba po večji povezanosti Kaj delajo pomurski župani? (3) Poletna deloholičnost Kje bodo (so) dopustovali? gensko vinogradništvo je bilo do petdesetih let sestavni ^opskega vinogradništva, Evropi primerljivo i^adništvo pa potrebuje tudi v prihodnje oletna deloholičnost med tokratnimi sedmimi pomurskimi župani se ne razlikuje kaj dosti. Veliko prostega časa našim županom ne ostaja, saj se večinoma vsi temeljito pripravljajo na jesenski čas, veliko pa je tudi urejanja najrazličnejših dokumentacij, ki so potrebne za izpeljavo določenega projekta. Sansko vinogradništvo je v zadnjem času na eni od najtežjih skušenj. Nekaj dobrih letin zapovrstjo, povrh pa še uvoz vina iz Makedonije, je slovenske vinogradnike W c Pndsn'l° ob zid in mnogi iz nastalega položaja ne vidijo V'na so se močno zn*žale, z njimi pa tudi odkupne cene Z'1T'(lljiveZat0 °bnove vinogradov ne potekajo po načrtih. V ne-^Preživ t.I*0^aju so tud* kleti in mnoge v tej situaciji ne bodo mo-^opr^1' ^aSt'Se S pr0*)'em' srečujejo tiste z zastarelo tehnolo-k'te tU(l* °b n'zk>h odkupnih cenah grozdja ne mo-Pozitivno. vsp t WL 6 Pr°^^erne so °P°-POsvetu Slovensko vi-^lje v k danes, jutri, %kega s ° letošnjega kme- %]aJX.Gornji Radgoni ®etijska svetovalna ^išk^6' ^ovenUa je vi-^^katerir X13, saJ je imela V'r'h nekoč tudi 50 ^»slišaprjev v'n°gradnikov, \ilH 'na posvetu, do pet-ddo slovensko t^eca V°tudi sestavni del Sita v'nogradništva. Za-..razmer je šel raz-Soin'11'^3 P° drugi sve-SVr' V dru8ačno smer, \So Pskirn vinogradni-pretrgale, v skupni državi pa je bilo slovensko vino ogroženo zaradi vin iz drugih republik. Naravne možnosti in tradicija Predvsem svetovalni službi je pripisati zasluge, da seje slovensko vinogradništvo navkljub vsemu ohranilo, predvsem pa kakovostno zelo napredovalo. Zlasti v zadnjih desetih letih je kakovost slovenskih vin močno napredovala, vendar vse možnosti še niso izkoriščene in v tej smeri bo treba nadaljevati. Slovenija mora imeti evropsko primerljivo vinogradništvo in sortni izbor, ki bo všeč evropskemu okusu. Za razvoj vinogradništva imamo izjemne naravne možnosti in tradicijo, posebno skrb pa bo treba namenjati zmanjševanju stroškov, saj bomo le tako lahko konkurenčni tudi v Evropi. Potrebna bo večja povezanost med vinogradniki in vinarji pa tudi strokovne službe in poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo bodo morali tesneje sodelovati. Zlasti organiziranosti bo treba nameniti posebno skrb, saj bodo vinogradniki tako lažje nastopali proti kletem, kletarji pa se bodo morali bolj povezovati pri nastopanju na tujem trgu in pri promociji slovenskih vin. Da pravega sodelovanja še vedno ni, je pokazal tudi radgonski posvet, saj so se na njem zbrali predvsem predstavniki stroke, pogrešali pa smo predvsem vinogradnike, predstavnike zadrug in navsezadnje tudi trgovce, ki tržijo slovenska vina. LUDVIK KOVAČ« Sprostitev ob nogometu v treh letih. V tem času potekajo tudi sklepna dela v vrtcu v Rogašovcih, konec junija pa so končali asfaltiranje cest v Sotini in Serdici. Poleg običajnih gasilskih in nogometnih tekmovanj ter vaških veselic .so avgusta organizirali Dan odprte meje, ko so imeli obmejni prebivalci prost prehod, sodelovala pa je tudi farski klub Tropovci 0 stagnaciji nov razcvet .^ektivo se Uv T^k^skega špor- Wstarejši ’ ko Je Andrei ] skupai s kole-dirkn8’?’™1 prvo ’ kl Je bi,a na SS. N9C|anici' Gedero-\Sst Dr ednje let<) se je sXfc!avvasTr°-dirk pd'Start in cilj V8a lej P°kal KS T*ši-S^^ovai^ k°lesarj' iz ^Xlub'pts^ ko-letu tn°murje Bcl‘ bil na ’l?°stojuenprv'predsed-S", tr j Jn,k kluba %s?r je Pri..er pa Dalivoj PoLr 0 do razdru- ?'H L ’ Siti?6 8e|tinci, je kn K1 Sokir ka- ; V aSah n?01 v vseh tratne obči-k«le-k s^^anjšalo, ilS '^esa^ nanaJPo-K >lo dorskih dirkah, «X, C doseor 0Valci i JitVi ‘X potal 'Sade^^tagna-’ Sai so mla- Pred startom maratona občin Tišina in Cankova di kolesarji prevzeli pobudo in se organizirano lotili nadaljnjega dela. Dograjeni so bili klubski prostori, kuplen je bil kombi in delo kluba je spet oživelo. Nov razcvet seje začel leta 1995. ko je prišlo do'reorganizacije kluba in je bilo izvoljeno novo vodstvo. V tem času so kombi zamenjali za no vi renault traffic, kar je kolesarjem omogočilo varen prevoz na dirke. Klub je kupil nekaj novih koles in pritegnil mlade kolesarje, ki so pod strokovnim vodstvom Dalivoja in Simona Titana načeli s pripravami. Pravilni strokovni pristop je obrodil sadove in že leta 1997 so tropovski kolesarji začeli izstopati iz slovenskega povprečja, v letu 1998 pa posegati po najvišjih rezultatih. Za leto 1999 si je klub zadal dokaj smeli program, ki pa bo kot ugotavljajo - v celoti rea izi ran. Vrhunec pa bo prav gotovo svetovno prvenstvo članov ama Mr;«,, v; ravno ta teden v Avstriji in kjer bo nastopil tudi član KK Tropovci Bernard Omar. Med mladimi kolesarji še posebej izstopa Simon Špi-lak, ki je že drugič zapovrstjo osvojil naslov državnega prvaka, zmagal na številnih medklubskih dirkah in vodi v točkovanju za pokal Slovenije. V vrh pa se vedno bolj prebija tudi Dominik Zelko. Klub ima trenutno registriranih 14 tekmovalcev. KK Tropovci že od vsega začetka skrbi tudi za rekreacijo in množičnost, tako je samostojno organiziral že 14 kolesarskih maratonov Tri srca, ki gaje leta 1997 prevzela sekcija Radenci. Letos pa je že drugič pripravil Kolesarski maraton občin Tišina in Cankova, kjer se je zbralo 250 udeležencev. Kolesarski klub iz Tropovec bo 12. septembra praznoval dvajsetletnico kolesarstva in desetletnico obstoja kluba. ŠPORTNI DIREKTOR ŠTEFAN TITAN ■ avstrijska stran. V septembru bodo med drugim organizirali tudi teden športa. Za rogašovskega župan ostaja zelo malo prostega časa, saj je veliko dela na domači kmetiji. Letošnji dopust je izkoristil za počitek na istrski obali, v vročih dne- vih pa se zapelje do kopališča. Za dopust ni časa Župan občine Puconci Ludvik Novak ne čuti večje razlike pri delu glede na čas, v aygustu je le manj stikov z ministrstvi. Konec septembra naj bi začeli z gradnjo kanalizacije v Puconcih, ki bo Franc Šlihthuber, župan občine G. Petrovci, poudarja skupinski delo, njegovo delo pa je enako naporno v vseh mesecih. Ta hip potekajo obnovitvena dela v osnovni šoli in na šolskih igriščih, gradnja garaž pri zdravstveni postaji Gornji Petrovci, obnova evangeličanske cerkve, enako tudi starega mlina v Neradnovcih. Pred kratkih so imeli otvoritev križišča v G. Petrovcih, v Pesko-vcih pa so ha novo odprli poslovno zgradbo Kompasa za namene gojitvenega lovišča. Med številnimi prireditvami župan najbolj poudarja srečanje vseh upokojencev ter starejših od 70 let, kije bilo 16. avgusta. Županje ravno v tem času nekje na slovenski obali, saj pravi, da najraje obišče slovenske kraje. Zelo rad zahaja tudi na Gorenjsko, za sprostitev pa se ukvarja s športom, še najraje z nogometom. »V prostem času delam v vinogradu« trajala štiri leta. Dokončali so gradnjo vodovodnega omrežja Lemerje-Zenkovci- Beznovci, od oktobra do maja prihodnje leto pa bo potekala gradnja vodovodnega omrežja na Vaneči. V množici zanimivih prireditev je bila še posebno zanimiva prireditev v Moščancih (v začetku avgusta), kjer je potekalo tekmovanje v pripravi jedi, prejšnji teden pa so v Lemerju organizirali prireditev Romi pojejo in plešejo. V začetku septembra bodo slavili sto let cerkve v Bodoncih, 12. 9. bodo postavili klopotec v Šalamencih, še isti mesec pa se bodo začeli » Župan občine Turnišče Jože Kocet pravi, da je delo enako naporno vse leto, obseg dela pa je manjši, kar se tiče stikov z ministrstvi. V tem času imajo nekoliko več dela, ker se pripravljajo na izdajo gradbenega dovoljenja za čistilno napravo, ki naj bi jo začeli graditi konec oktobra. Zgradili so most čez Ledavo, fi- nančno pa sodelujejo tudi pri gradnji zbirnega centra za žita in pri obnovi stare cerkve v Turnišču. V tem času poteka tudi sanacija vrtine v Renkovcih, kjer so odkrili toplQ vodo. Konec junija so imeli prevzem gasilskega vozila, njegov nakup je financirala tudi občina. V juliju so priredili Varoško noč, v avgustu seje za veliko mašo zbralo več kot 10.000 ljudi, v začetku oktobra pa prirejajo tradicionalno Ferenčevo senje. Turniški župan je obiskal hrvaško morje, v septembru pa se namerava podati v slovenske planine. Zelo rad se zadržuje v vinogradu, ki mu zaradi dela odvzame kar velik del prostega časa. »Narava me pomirja« Delo župana Jožefa Škaliča iz občine Kuzma se od drugih mesecev ne razlikuje preveč, mogoče se nekoliko spremeni le ritem v prid organiziranja raznih prireditev. V juliju je potekala predaja križa na Trdkovi, kjer je bilo tudi srečanje županov obmejnih občin na tromeji. Vrhunec vseh prireditev je bila organizacija ogleda mrka, v začetku septembra pa bodo praznovali občinski praznik. Istočasno se župan pripravlja na začetek šole, saj je tudi ravnatelj na osnovni šoli Kuzma. V občini potekajo modernizacije določenih cest, septembra pa bodo začeli z raziskavo vrtine, saj bi radi imeli lastno pitno vodo. Župan pravi, da bo med letošnjim dopustom združil prijetno s koristnim, saj bo obiskal prijatelje in sorodnike po Sloveniji, ob prostem času pa rad zahaja v naravno okolje, saj je ljubitelj gobarstva in sprehodov v naravi. Zaradi dela na kmetiji ni prostega časa Kakor je povedal rogašovski župan Janko Halb, je delo v poletnem času bolj intenzivno, saj je čas gradbene sezone. V lanskem novembru so pričeli z gradnjo osnovne šole s telovadnico pri Sv. Juriju in čistilne naprave. Gradbena dela se zdaj končujejo, projekt pa naj bi v celoti končali I pripravljati na praznovanje občinskega praznika v oktobru. Ker za dopust letos ne bo časa, se bo župan verjetno odpravil le na kratek izlet po Prekmurju. »Rad spoznavam slovenske kraje« Ljutomerski župan Jožef Špindler ima avgusta parlamentarni dopust, tako da se v tem mesecu bolj zadržuje na občini. Največji projekt, na katerega se pripravljajo, je gradnja doma starejših občanov v Ljutomeru. Urejajo tudi doku- mentacijo za gradnjo kanalizacije in centralne čistilne naprave, poteka pa tudi sanacija ljutomerskega smetišča. Zavzemajo se za odkup prostorov v obratu MTT, kjer nameravajo med drugim urediti tudi mladinski klub. V začetku avgusta so ime- li slovesnosti ob občinskem prazniku, istočasno pa so praznovali tudi 750 let prve omembe Ljutomera ter 125 let konjeniškega kluba Ljutomer, ki je drugi najstarejši v Evropi. Teden dni pozneje so tudi organizirali Prleški sejem po celem mestu. Župan v času pogovora še ni vedel, ali se bo odpravil na morje ali v planine, njegov prosti čas pa je namenjen predvsem obdelovanju njiv in spoznavanju slovenskih krajev. Na slovensko obalo in v planine V občini Odranci opravlja delo župana Ivan Markoja, ki pravi, da si poskuša; obveznosti razporediti enako skozi vse leto, zato poleti ni veliko več dela. V občini končujejo drugo fazo čistilne naprave, poteka pa razširitev zazidalnega ob- močja. Urejajo tudi projektno dokumentacijo za mlin na potoku Črncu in za drugo avtobusno postajo v Odrancih. V juliju so priredili Ajdovo noč, v septembru pa pripravljajo prireditve Od koruze do žgancev ter Oživele trate, ko bo moški pevski zbor pel po vasi. Župan je bil med dopustom na slovenski obali, večkrat se zapelje po Sloveniji, povzpel pa se bo tudi na Triglav. V prostem času se odpravi s psom v naravo, sicer pa ima veliko dela z vzrejo pasemskih golobov. DARJA TIBAOT ■ 1O INTERVJU 26. avgust 1999. ■■ vaindvajset letni Marko Milič (rojen 7. maja 1977) je še vedno naš najpopularnejši košarkar. To je Marko Milič, slovenski košarkarski reprezentant dokazal tudi mednarodni turnir v Murski Soboti, ko je moral dati največ avtogramov, njegova zabijanja pa so spravila na noge celo dvorano. Tudi pri novinarjih je priljubljen, saj intervjuja nikoli ne odkloni, čeprav je v košarki že prehodil trnovo pot in spoznal, da v športu na žalost odločata tudi denar in politika. Kljub strogi karanteni je za Vestnik uspel »iztrgati« pol ure. - Najprej mi povej, ali te lahko tikam? »Seveda, seveda. Drugače bi se počutil precej čudno.« - Ali je to navada iz Amerike, kjer so vsi »you«, ali že od prej? »Ja, v bistvu se v Ameriki vsi tikajo. Čeprav je nenavadno, da so me pred odhodom-v ZDA vsi vikali, sedaj pa me vsi tikajo. Zanimivo je, kako se te stvari v športu spreminjajo.« - Kje si opazoval sončni mrk? »Ravno sem bil na avtocesti Ljublja-na-Kranj, ker sem se peljal domov, stanujem namreč v Kranju, treniram pa v Ljubljani. Nisem imel še zaščitnih očal, tako da sem malce kukal skozi ogledalo. Vozil sem zelo hitro, ker sem vedel, da ima sestra doma očala. Tako sem do konca opazoval mrk v Kranju.« - Ampak tam ni bil popoln? »Ne, ni bil popoln, čeprav se je čisto stemnilo. Ni bilo tako kot pri vas, je pa bil skoraj popoln.« - Nisi verjel v napovedi o koncu sveta? »Ma, nisem. Napovedi je bilo že toliko, da ... Zanimivo jih je brati, ampak tem stvarem pa ne verjamem.« - Tako da nova sezona ni bila vprašanje? »Da, pri meni je vse teklo normalno naprej. Je pa bilo zanimivo videti en tak naravni pojav, kot je mrk. Lepo je, da imaš možnost to doživeti.« - Se pravi, da te takšni naravni pojavi fascinirajo? »Seveda me. To so tako zanimive stvari, da se mi tisti, ki ga to ne očara, zdi že malo čuden. Srečo imamo, da imajo znanstveniki tehniko že toliko razvito, da nas lahko na to pripravijo in da veš, za kaj gre. Če ne bi bilo tehnike, si ne bi vedel predstavljati tega pojava in bi mogoče res verjel Nostradamusovim napovedim.« - Torej ti ta evforija okrog mrka ni šla I na živce? »Na živce? Saj te nihče ne sili, da ga gledaš. To je čisto tvoja izbira. Pri skoraj vsaki taki stvari je tako. V začetku leta je bilo tudi ogromno govora o tem DDV-ju, nato je bil Clinton. Vedno so takšne evforije, ampak važno je le, da vidiš, za kaj se gre, potem pa gremo naprej.« - Sedaj si me spomnil na Silvestrovo 2000. Ga boš praznoval na kakšnem »A veš, da ne vem? Zdaj, ko sem v Ljubljani, ga bom verjetno kar tukaj v Sloveniji.. Upam, da se bodo okrog mene zbrali vsi bližnji prijatelji in družina ter da Olimpija ne bo igrala v tem času kakšne tekme v tujini.« - Pomeni, da se ti je to v preteklosti že zgodilo? »Ja, bil sem v Turčiji, božič sem praznoval že v Ameriki, v Phoenixu. Sploh nisem imel nobenega občutka, ker je bilo trideset stopinj, nikjer nobenega snega, bil sem v kratkih hlačah, res je bilo čudno. Zgodilo se mi je že, da smo igrali 31. decembra in 1. januarja tekme, pred nekaj leti pa smo ravno na božič igrali finale pokala. Upam, da bodo tokrat naredili razpored tako pametno, da bomo imel v tem obdobju prosto. Vseeno gre za prelom tisočletja, ki bi ga rad doživel doma.« - V takšni karanteni, kot ste bili ob soboškem turnirju, imate vse do minute načrtovano. Je to za tovrstne turnirje običajno ali je to navada le pri ligaškem tekmovanju? »Kadar so tekme, je ponavadi tako. Zato, ker je toliko teh sestankov, imajo v klubu pač točno zračunano, koliko potrebuješ počitka, da fantje ne »plonki-rajo« okrog po mestu, gredo na pijačo, se sprehajajo ali delajo karkoli drugega. Točno se ve: od desetih do dvanajstih je trening, "nato je kratek sestanek, ob enih je kosilo, od dveh dalje sta dve uri počitka, nato sledijo priprave na tekmo, zvečer pa je že tako tekma. Potem se oprhaš, greš na večerjo in v hotelsko sobo spat. Plan je v bistvu namenjen temu, da se »ne lovimo« in iščemo drug drugega.« - Se pravi, da mesta praktično nisi videl? »Samo enkrat smo šli gor pa dol po ulici, kakšnih deset minut. Drugo, kar smo še videli, je bilo iz avtomobila, da bi šli v kakšno nočno življenje ali »ka-fiče«, pa res ni bilo niti govora.« - Si bil sedaj prvič v Murski Soboti? »Ne, jaz sem že bil nekajkrat tukaj, igral pa nisem še nikoli doslej. Pred nekaj leti Sobota ni imela še nobenega s Slovaško, sem bil v tujini. Tako ali tako pa je bil ta turnir sedaj prvič.« - In kako ti je bilo všeč? »Zelo sem presenečen nad dvorano, ki je z novo postavitvijo taka »luštna« in simpatična. Točno nekaj takega, kar na tem koncu na zadovoljiv način ponuja vse norme vrhunskim evropskim ekipam in reprezentancam.« - Ko si prvič odhajal iz Ljubljane, si si mislil, da te bo pot pripeljala spet nazaj v Tivoli? »Ne. Pred nekaj leti sem imel še take sanje: najprej bi šel za več let v Ameriko, tam bi lepo uspel, potem igral nekaj let v Evropi, nekje v Italiji ali Španiji, si nabral denarja in zadnje tri, štiri sezone igral doma, kjer bi končal kariero. Vendar se v profesionalnem športu vse obrača čez noč, tako daje boljše, ničesar ne računati vnaprej. Kajti lahko te zamenjajo kar čez noč, tako so mene zamenjali iz Philadelphie v Phoenix. Na to nisem računal, enako tudi ne, da bom letos zaigral za Olimpijo, in to, da sem šel igrat v Istanbul. Pač prepustim se toku in kjerkoli obstaneš, poskušaš čim-bolje izkoristiti situacijo in izvleči iz nje največ, kar se da.« - I/ nekem intervjuju si dejal, da se ravnaš vedno po občutku. Ali to še vedno velja? »Ce ne bi bilo tehnike, bi verje Nostradamusu« pak če mi bi uspelo zadovoljiti košarkarske ambicije, bi pa res rade volje nekje užival, vendar šele takrat, ko bom star trideset let ali več. Zdaj pa bi se rad najprej dokazal kot igralec in v dveh, treh letih postal evropski košarkarski prvak.« - Imaš potem, ko si sklenil krog iz Evrope v NBA in nazaj, še vedno dovolj velik motiv, da bi še enkrat poskusil v Ameriki? »Seveda imam športne ambicije. Žalostno bi bilo, če jih pri dvaindvajsetih letih ne bi imel. Moja prva ambicija je zdaj, da z Olimpijo dosežem en vrhunski evropski rezultat. Če to uspe, pa se igralcu tako ali tako dvigne cena, da lahko igra v tujini, kjer ta rezultat ne more izostati. Potem pa bi se rad v nekaj letih - če ne bo nobene poškodbe -vrnil v Ameriko in dokazal, da se da igrati. Letos je bilo toliko spletov okoliščin in vpletene politike, da sploh ni bilo same košarke. In ni bilo vprašanje, ali si dovolj dober košarkar ali ne, temveč je bilo v igri preveč denarja in politike, kar me dostikrat razočara.« - Kako pa je bilo v Turčiji? Tam si bil pri ekipi Fenerbahče, ki je nastopala tudi na soboškem turnirju. »Da, da, čeprav je tale letošnja ekipa v primerjavi z lansko malce smešna. Turki se zelo hitro navdušujejo, še hi- »Še vedno, da. Ne gledam preveč na finančno plat, ampak raje obstanem tam, kjer imam občutek, da se bom dobro počutil, tako glede košarke kot tudi kvalitete življenja. Večkrat sem si rekel, da me denar ne bo pokvaril. In potem sem se vprašal, kje te lahko denar v profesionalnem športu pokvari? Tam, kamor greš samo zaradi denarja, drugače pa te tja sploh ne vleče in kamor drugače nikoli ne bi šel. Zato sem se tudi vrnil nazaj v Ljubljano.« - Kje pa ti je bilo najbolj všeč? »Najbolj všeč mi je bilo še v Phoe-nixu. Zelo prijazni ljudje, vedno topla klima, vse leto 25 stopinj, lahko si vedno v kratkih hlačah, prijazno mesto, zelo malo kriminala, tam sem igral svoje prve minute v ligi NBA, tako da imam nanj lepe spomine. Enkrat kasneje bi si rad tam kupil kakšno sobico ali manjše stanovanje, da bi se lahko čez zimo za nekaj mesecev vračal tja.« - Trenerja Dannyja Aingeja si večkrat omenjal bolj kot prijatelja. Kakšen odnos sta imela? »Zelo dober, da, zelo prijateljski. Večkrat sva zato, da sem ostal v formi, delala »ena na ena«, tudi igrala sva »ena na ena«, njemu to kot nekdanjemu igralcu ni bilo težko. Trenirala sva veliko, ampak letos je bila zaradi stavke atipična sezona. Lastniki klubov so stavkali, češ da igralci dobijo preveč denarja, in se je sezona zavlekla za štiri mesece. Zaradi tega pač ni mogel izpolniti svojih obljub, sezona je bila kratka, tako da je bila vsaka tekma pomembna in ni mogel tvegati z »dajanjem minutaže« mladim igralcem. Gledal je le bolj na rezultat, ampak tega mu sploh ne zamerim. Drugače je bil vedno zelo korekten.« - Glej, nekdo bi lahko rekel: denar te toliko ne zanima, v Ameriki ti je všeč, zakaj torej ne bi igral po nekaj minut čisto brez vsakega pritiska in živel lagodno življenje? »To bi prav gotovo lahko naredil. Vendar sem košarkarsko tako ambiciozen, da pri teh svojih dvaindvajsetih letih želim najprej zadovoljiti košarkarske »Užival bom šele, ko bom star trideset let.« treje pa ohlajajo. Lani ^o sestavili zelo dobro ekipo, najdražjo v Evropi, ki je bila vredna 20 milijonov dolarjev, in so štartali na naslov evropskega klubskega prvaka. Toda kot vsi vemo, ni dovolj, da samo vložiš denar, ampak mora biti povezano še vse drugo, treba je dobro delati, dobro trenirati in igrati, na koncu pa moraš imeti še nekaj sreče. Po prvem neuspehu so oni kar vrgli puško v koruzo in razprodali svoje zelo dobre igralce. Zdaj gre za eno povprečno ekipo, ki bo letošnjo sezono nekako životarila.« - Je sploh ostal kakšen igralec, s katerim se ti poznaš? »Nobeden. Samo trenerje ostal isti pa trije mladinci, ki že lani niso bili »noben faktor«.« - Bral sem, da si v Turčiji moral igrati poškodovan, dali si ti injekcije, ker jih je ne glede na tvoje zdravje zanimal samo rezultat. Je to res? »Res je. Je pa tudi druga stvar, da te plačajo tako ekstremno, da njih ne zanima, ali si poškodovan ali bolan, ampak samo to, da dosežeš 20 točk na tekmo zmaga. To je edino, kar jih Tvoji osebni problemi niso nj• ' stvar, oni te samo plačajo za delo in pričakujejo, da si na vsaki te stroj.« jan - Zanima me primerjava medn^13 treninga v Phoenixu, v Turčiji in Prl piji? . j »V Ameriki se odlično treniraj, sezono. Trenira se zelo intenaj šest ur na dan. Ko pa se začnejo ki so vsak dan ali vsak drugi dan pogosto 80 do 90 tekem na sezo^ en klub - skupinskega treninga® ' ampak je samo individualno e Fenerbahčeju seje treniralo ma 0 ker je bilo nekaj starejših^88 fpj ni bilo nekega močnega ritma,’ Olimpiji pa se največ trenira, e ekipo vedno tako postavljeno, den od igralcev ne pride nepnP na trening, ampak se vsi prilaSa stremnim fizičnim naporom.« - Spomnim se, da si ti med Ameriki odkrito dejal, da imaš prostega časa, medtem ko na' J ri skušajo sugerirati, kako da ni- . j, to®1 »Ritem je ves čas. Sam nise^ igral in nisem bil toliko utrni gače pa je ritem res morils1.^ zjutraj greš na letalo, letiš v sto, zvečer odigraš tekmo, P° spet usedeš na letalo in letiš v mesto, prenočiš, zjutraj ®a-' zvečer spet tekma in spet J0® Odvisno je od tega, ali veli °^. tem si vedno utrujen in ne mo nobenih drugih stvari kot sa spati in igrati. Če pa pač nfi lg imaš dosti energije še za rU - So ti pri vseh klubih korePtn finančne obveznosti? »V Ameriki ni bilo no e mov, enako tudi ne pri 01® Turčiji so mi ostali še nekaj dar predvsem zato, ker so P ekstremne številke, da seji težko držati.« - Človeku, ki pride pnria na 1 I pije, se zdi trener Zmagaj cej oster. Je to pn njem »Mora biti oster- N pred sabo petnajst r zi različno mislijo, tako ’ etX oster, ga verjetno nobe ubogal in bi vsak sk®a reZp|ta1’' stran. Mora misliti pač n - V spominu mi je ostala gpip3^ da »pametni igrajo ta ’ ^ejo^J ga, samo bedaki pa ‘e^seti^ bo, kdo bo dal vec kos . s to strategijo? , bil »Se, seveda se. Nikoli * sti, kije dal malo k°s ^1' p zmagala, ampak tis i, $ yje ■ košev, pa je ekipa 1Z8 ® biti povezano.« naP^V - Kaj pa potem, k°^tgtina in bo treba hitreje si verjetno ne bo pro jen. saj je n/ »Ne bo problem, vsi sP Olimpije tako sestavil " () in lahko veliko tečej cj]ja'a - Kako visoko '^|irnpija. spremenjena Unio zpa po. Skupaj smo od g tekem, tako da bi la^^ povedal šele kasn J koSlnOs ekipa, podobna tu’ d0K> ,e|pJ Four, zelo mlada, sam° jC mislim, da lah 0 tek s evropski ligi. amP , /jod malo pobliže P' kO^Ljjj ji »Seveda me ^ep^ko^ tudi drugestvar ’ b0|j taKe J pis0 fg|e-dosti časa. ima^ dan i jih lahko počne branje ^H1 no naporni, ko J di w danje filmov. dosti časa, b najraJ ,c8v drugače pa‘^ski^^ stenjaka. OdI ie N A/ najbolj všeč K no Od tujih JeZ * ršk»'Lli^/ je omogoči biia,top piraje'" ° navam druge kr. ijP, 26. avgust 1999 KULTURA 11 Likovna in kiparska delavnica Navdušeni nad »Mene predvsem privlačijo trte,« je dejala, »ker jih pri nas ni. Tudi barve so druge. So sveže zelene in mehke. Sem prvič na koloniji in v Prekmurju. Tu, v goricah, mi je lepo, ker imam čudovit razgled. To je idealen Kulturnica Nov Kaktus Pokrajino in barvami Bov« in Bogojina postajata Zadnia leta kar nekakšni sij sr^išči poletnih kiparsko-delavnic ali kolonij. Micin?ain.ainreč P°vezujenio s '^tvo 3111111 Pomurskim lon-^lulii?/ ?? n' eudno, da so se ukaJ zbrali šolarji iz vse '•rtani,’ pa kraia gostita IluM^1 Društva Onej štu-®ijetPr-Jai,ske ^ovne akade-s dente iz Madžarske. klavni dVa tedna so Potekale Ustvar’6? mladi umetniki Pa X v 1 v bogojinski osem-°Vcib na Bojnečevi terv okolici. X’sem jih obiskal in Mo ra?0* V‘ada kar ustvar’ Mentorji Xcjn Knez, Irena MsVo- Bojnec ml. vo- Upine> v katerih je n Xalcev' k6"** i^oejo Mraj^ $ vsem v Prekmurski %|a ’ 1 j'h je dobesedno Nekateri o Mot«., ° prvič- Vsem WaZei VlJ0, Pisani na kožo >di v; "a barva in bližnji vi-1 ’ kar kličejo po upodo- S slika?”1 °biskaI dvoje štu-|k JStVa ljubljanske aka-a »Po vangoghovsko« kraj za pejsaže. Kar zgrabilo me je, da bi slikala naravo, ki mi daje energijo. Tu na koloniji je čudovito delovno razpoloženje.« To lahko tudi sam potrdim. e dni je prispela v naše uredništvo prava osvežitev - nov radenski Kaktus, bolje rečeno glasilo Literarnega društva Radenci. Zelo vesel sem bil, ker je izšlo v času po- letnega mrtvila: radenski literati se dodobra zavedajo, da poletje ni zgolj za poležavanje in praženje na soncu, temveč tudi čas za premislek o sebi. Tako lahko v novi izdaji preberemo Študentki ljubljanske likovne akademije Anja Fabiani in Barbara Kastelec sta bili resnično navdušeni nad pokrajino, kar je bilo mogoče opaziti tudi na njunih nedokončanih slikah, pred katerima sem ju ujel v objektiv. kar nekaj angažiranih in kritičnih zapisov o našem vsak- danjiku. Tako se Boni M. Logar dotakne »njet agresije«, torej samopremisleka o socialističnem totalitarizmu, Dejan Jaušovec pa spregovori brez čustvenega naboja, kar je seveda prav, o Velikončnih praznikih ali velikončnih šunkah, medtem ko novinarka Vestnika A. Nana Rituper Rodež smelo poudarja, da je novinarstvo »neprestana tekma s časom.« ustvarjali v Filovskih goricah. »Že drugič sem na tej koloniji,« mi je dejala Barbara Kastelec iz Žirov, »in moram reči, da sem očarana nad grički in ravninami. Vse je tako zeleno. Zdi se mi, da ima pokrajina melanholični odtenek, a letos je prav zaradi skupine Troitsa M živi Vzhod! 9lasbeno potovanje v zgodovino kolorita pravo razpoloženje za slikanje, zato sva se s kolegico odpravili k tej kleti. Pa še nekaj: tudi klopotci so zelo zanimivi. Kot bi merili to brezčasje.« Tudi njena slikarska kolegica Anja Fabiani iz Škofje Loke ni mogla skriti navdušenja. prav etnoglasba ne prinaša velikih denarcev kot kakšna veselica, pa je očitno, da ima v Murski Soboti svojo ciljno publiko, pa naj le-ta šteje od petdeset do sedemdeset ljudi. Toda to so zanesenjaki, ki z veseljem prisluhnejo ^^tedna^8’2 pn* K^tok"8 ^egla’saJse 111 Cetrtkov ve-že n 8rajskem dvo-^skSkis^^^deset i,Mr?laeTroiJri*luhnil' kon/ So?mesta d*z beloruske-Kot Ata1 r° barve - od sne tepi f tanske, barve g° ^abarve^ vnih. Vsekakor g 0 tudiZaJ^ rave. Aktualni nte ^0 pasteli, to s° v’ sjvijo a11^ ampak so zbleo barve.« ^bodo1^ Katere barve n6 ^^- ^ Čeličeva: »c ndne barve % barve lama, črna) ■giitre" Trendovski rno ji ženska danes- lja|it Vargom: nosi zelo / forme.amP^^ tivnostvsi^ |ekain |Po5' ne način dte1”'^ Kakšna I ^od na naS'pva»Vs^^ Cel,CXbieke znai°n°/dao^ naše ze david1S Zgodi se. obvlada-Lv^LtiC^ d noSltl Lkbolie b A. , 26, avgust 1999 KMETIJSKA 13 ^rb za razvoj kmetijstva v moravskotopliški občini Le mrtva črka na papirju? j^so, izkušnje v praksi pa kažejo nasprotno ifPeč'n' Pomurskih občin je kmetijstvo ena najpomembnejši S|h gospodarskih panog. Od njegovega razvoja bo veliko '•odvisen tudi razvoj občin, ki morajo zato izkoristiti vse na-U.. dan°sti, predvsem pa prednosti, ki jih posamezno ob-tam .e ?°nuia- Razvoj je seveda v prvi vrsti odvisen od ljudi, ki Pa od tistih lokalnih dejavnikov, ki kreirajo in v|jajo možnosti za razvoj posameznih dejavnosti. /bojnih planih Mo na besedah moravskotopliške-^župana Franca Cipota je kmetij-* ob turizmu tista panoga, na tero v občini največ stavijo. Za posredna vlaganja v kmetijstvo ^nijo letno v občinskem pro-W"jod 10 do 15 milijonov to-do trikrat večje zahtevke pa tem trenutku do ministrstva ^otijstvo, ki naj bi primaknilo ?del sredstev. Župan zatrjuje, ' eie za razvoj kmetijstva na tem ^ju imajo spraviti jih bo po-^tevživljenje. Dolina Ratkovskega potoka je v prostorskih planih občine opredeljena kot govedorejsko območje, kjer bi z zajetji zadržali vodo in v sušnih obdobjih površine namakali. Realizacijo te zamisli želijo uresničiti s pilotskim projektom v okviru krajinskega parka Goričko. Zadrževalnik vode, ki bo namenjen predvsem za namakanje sadovnjakov, načrtujejo tudi v Fokovcih, za kar že pripravljajo ustrezno dokumentacijo, zamisel pa naj bi uresničili v okviru Pomurskega namakalnega konzorcija. Prednost na področju kmetijstva, ki je doslej še niso izkoristili, vidijo tudi v izrabi termalne vode, ki bi jo lahko uporabili zlasti pri pridelavi vrtnin. Na tem območju so že uveljavljeni in izkušeni pridelovalci vrtnin, tu je kmetijska zadruga Kaplica in z zdraviliščem so že stekli razgovori o izkoriščanju odpadne termalne vode, ki naj bi jo predvsem v pred- in posezoni izkoristili za ogrevanje rastlinjakov. Za to naj bi namenili zemljišča v neposredni bližini zdravilišča in temu bodo prilagodili prostorske plane. Seveda razmišljajo tudi o nadgradnji pridelave vrtnin, k čemi/naj bi pritegnili sovlagatelje z drugih območij. Novost v kmetijski politiki občine pa je gradnja tako imenovanih kmetijsko-gospodarskih con, s katerimi želijo gradnjo živinorejskih objektov preseliti iz naselij na obrobje. Prvo takšno idejo že uresničujejo v Mlajtin-cih. Praksa ne potrjuje teorije Župan Cipot zatrjuje, da bi moralo imeti kmetijstvo prednost pri načrtovanju razvoja občine že za- ^inorejska razstava je najobsežnejši in ^zahtevnejši projekt v okviru mednarodnega ^ijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni Predstavili vse slovenske pasme ii^va anvpio | """"l i < e 90veie H>fl2nanienju '; "danosti rejcev l^Vzstavl živine na medna-kmebjsKo-žlvU-sejmu namenjajo posebno pozornost it je to najzahtevnej- hkrati pa tudi naj-dozdaj. W^a,a 9°veje živine je v zna-^-tetnice organiziranosti ^^dorejcev, z razstavo v dograjenem konjskem Poudariti njihovo avtohto-Podstavljeni pa so tudi m s'ovenska topiohn/-Obsežna je tudi raz-'e °d vseh dose-^atejša, saj je na ogied .a ^a'b Poleg vzrejnih sre-Pomurja, Podravja in len? 56 aa se'mu predstavljajo ^6mabak, Podgrad in % ^nost letošnje razstave rejske zveze iz W Podstavlja ^t^'e9a rejskega dela. av' goveje živine so pre- 'V - — K PuJSkov teden SO stau^^u od 7 . 3q k 0 tezkih ^st^H ža n9' Kupci « 000 žaJev’ lastni- sPoroča Med plemenskimi telicami lisaste pasme je prvo mesto pripadlo Hildi pomurskega rejca Štefana Agga (prva z leve). dstavljene vse pasme, ki jih redijo slovenski rejci, prevladujoče pa je govedo lisaste pasme, ki ga redijo tudi pomurski rejci. Tudi letos je razstavljene živali ocenila strokovna komisija in najboljšim podelila zvonce in priznanja. Med plemenskimi živalmi lisaste pasme je bila najbolje ocenjena Hilda Štefana Agga iz Ka-movec, drugo mesto je pripadlo Uti Janka Žontarja od Svetega Duha in S tretje Sidi Simona Kozarja iz Bohove. Najboljša plemenska telica rjave pasme je Sodra Alojza Rožiča iz Topolšice, druga je Sraka Alojza Stritarja iz Velikih Lašč in tretja Malta Franca Škufca iz Grosupljega, medtem ko je pri čmo-beli pasmi prvo mesto pripadlo Hobi Milene Mis iz Šmartnega in dru^d mesto Miši Marte Cvenkelj iz Ljubnega. TEKST IN FOTO: L. KOVAČ ■ radi sestave občinskega sveta, saj je v njem več kmetov, ki naj bi zastopali interese kmetijstva. Žal pa imamo občutek, da tudi znotraj kmetijstva ni prave enotnosti in posamezni svetniki vidijo v prvi vrsti le svoje lastne interese. To se je najbolje .potrdilo prav v akciji zavarovanja posevkov in plodov, kjer bi nekatere kulture skorajda izpadle iz sofinanciranja iz občinskega proračuna. Po predlogu Zavarovalnice Triglav naj bi občine k plačilu premije prispevale 30 odstotkov sredstev, vendar so bili prav v moravskotopliški občini o tem nekateri pomisleki. Čeprav je razvoj sadjarstva v občinskih razvojnih planih med prednostnimi nalogami, bi to skorajda izpadlo iz subvencioniranja zavarovalne premije. Medtem ko so svetniki potrdili subvencioniranje zavarovalne premije v višini 30 odstotkov za poljedelske kulture, so se pri zavarovanju sadovnjakov omejili na 30 tisoč tolarjev na hektar, to pomeni, da znaša prispevek občine le slabih 19 odstotkov. Veliko radodarnejšiso bili pri zavarovanju vinogradov, kjer so bili pripravljeni prispevati na hektar 40 tisoč tolarjev, kar ob enaki vrednosti zavarovanja predstavlja subvencioniranje več kot tretjine zavarovalne premije. Gorički sadjarji v občini Moravske Toplice se zato sprašujejo, ali so drugorazredni državljani, saj so bili ob sklepanju zavarovanj v veliko slabšem položaju kot njihovi kolegi v drugih občinah. Krivično do njih je, pravijo, da morajo za zavarovanje plačati dobrih 70 odstotkov zavarovalne premije, medtem ko njihovi kolegi iz soboške ali puconske občine, s katerimi imajo*sadovnjake celo za skupno ograjo, plačajo le 55 odstotkov premije. Pa še nekaj se jim zdi nepravično. Tisti, ki so bili deležni subvencioniranja zavarovalne premije, ne bodo prejeli občinskih podpor za obnovo nasadov, saj so po mnenju občinskega sveta s tem »svoje pravice izkoristili«. Po mnenju sadjarjev ostajajo vse tako lepo zapisane besede o razvoju sadjarstva v občini le mrtva črka na papirju, saj obnove nasadov niso poceni, s takšnim odnosom pa občina od obnov odvrača še tiste, ki so morda pokazali voljo za to. Bodo morali sadjarstvo na Goričkem, kjer so razmere zanj idealne, razvijati občani soboške, puconske ali katere druge občine, Goričanci pa bodo le opazovali, kako se dohodek od tistega, s katerim bi se po mnenju poznavalcev dalo preživeti tudi po vstopu v Evropo, odteka drugam?! LUDVIK KOVAČ« ka a za organizacijo svet Cene semen in herbicidov Agroplac Veržej herbicidi na strnišču pakiranje cena v SIT boom efekt 0,2 680,00 boom efekt 1/1 1.840,00 »om efekt 5/1 18.925,00 boom efekt 20/1 35.120,00 pinovit - k 1/1 1.065,00 pinovit - k 0,1 195,00 deherban a 1/1 800,00 TDM krmna ogrščica 1/1 350,00 črna detelja 1/1 1.050,00 mnogocvetna ljuljka 2/1 540,00 mnogocvetna ljuljka 5/1 1.400,00 mnogocvetna ljuljka 30/1 7.350,00 oljna redkev raula 1/1 560,00 andsberška mešanica 1/1 480,00 travnik 2 1/1 755,00 gorjušica 1/1 530,00 TDM sončna lega 1/1 970,00 TDM senčna lega 1/1 970,00 SKZ Beltinci, skladišče Gančani herbicidi na strnišču pakiranje cena v SIT boom efekt 1/1 1.850,00 roundop 1/1 2.050,00 pinovit - k 1/1 1.065,00 dicocid 1/1 793,00 TDM črna detelja 1/1 1.296,00 mnogocvetna ljuljka 2/1 468,00 bela detelja 0,10 237,00 oljna redkev raula 1/1 550,00 gorjušica 1/1 540,00 TDM osoja 0,70 967,00 TDM radenci 0,5 514,00 sudanska trava 1/1 494,00 krmno korenje 0,10 200,00 strniščna repa 0,25 • 621,00 SKZ Murska Sobota, skladišči Puconci herbicidi na strnišču pakiranje cena v SIT boom efekt 1/1 1.988,60 roundop 1/1 1.841,00 roundop 5/1 8.673,00 pinovit - n 0,2 415,20 dicocid 1/1 720,80 TDM črna detelja 1/1 1.296,00 mnogocvetna ljuljka 2/1 , 499,80 inkarnatka 1/1 799,80 bela detelja 1/1 1.533,60 oljna redkev raula 1/1 599,50 landsberška mešanica ’ 1/1 599,50 travnik 2 1/1 823,00 oljna ogrščica 1/1 399,00 facelija 1/1 1.296,00 koleraba 1/1 2.415,00 TDM radenci 1/1 1.028,00 SKZ Martjanci, skladišče Martjanci herbicidi na strnišču pakiranje cena v SIT cidokor 1/1 2.056,00 pinovit - n 1/1 1.343,30 TDM krmna ogrščica 1/1 399,00 črna detelja 1/1 1.260,00 mnogocvetna ljuljka 1/1 499,80 lucerna 1/1 1.297,80 bela detelja 1/1 1.535,70 oljna redkev raula 1/1 599,50 landsberška mešanica 1/1 599,50 travnik 2 1/1 824,10 facelija 1/1 1.260,00 koleraba 0,20 432,60 strniščna repa 0,25 603,80 E racev 1 Svetovno prvenstvo v Pomurju? Že to soboto se bodo najboljši pomurski tekmovalci potegovali za uvrstitev na državno prvenstvo - Tudi letos oranje za pokal Pomurskega sejma_______________________ __________ lovenci že dobra štiri desetletja pripravljamo tekmovanja oračev, prav ta tekmovanja pa so veliko prispevala tudi k večji kakovosti oranja in s tem k boljši obdelavi naših njiv. Že v nekdanji Jugoslaviji so slovenski orači posegali po najvišjih državnih naslovih in uspešno zastopali državo tudi na svetovnih prvenstvih. Prav pomurski tekmovalec Jože Režonja jez 12. mestom na svetovnem prvenstvu dosegel najboljšo jugoslovansko in slovensko uvrsti-**■ —■ ■■—u »<^caHaniih svetovnih Letošnje svetovno prvenstvo, ki bo 46. po vrsti, bo v Franciji, slovenske barve pa bosta na njem zastopala najboljša z lanskoletnega državnega prvenstva Anton Filak in O pripravah na letošnje 43. državno prvenstvo oračev so organizatorji spregovorili na tiskovni konferenci v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, kar seveda ni naključje, saj se Pomurski sejem vključuje v organizacijo tovrstnih tekmovanj. Pod njegovim pokroviteljstvom se že nekaj let vrstijo tekmovanja slovenskih oračev, za pokal Pomurskega sejma pa se bodo orači pomerili tudi to soboto. gospodarstva Rakičan v Tešano-vcih regijsko tekmovanje oračev, v sklopu tega tekmovanja bo tudi tekmovanje srednjih kmetijskih šol iz Slovenije, kot smo zapisali, pa bo še odprto prvenstvo za pokal Pomurskega sejma. Na letošnjem državnem tekmovanju oračev, ki bo v Vodicah, bo sodelovale ekipe iz enajstih slovenskih regij, s tekmovanja v Tešano-vcih pa se bosta na tč prvenstvo Prekmurja in Prlekije. Sicer pa smo na tiskovni konferenci še slišali, da Slovenija že nekaj časa razmišlja o prevzemu organizacije svetovnega prvenstva oračev, vendar morajo predlagatelji te pobude dobiti ustrezno podporo v slovenski vladi. Če takšna podpora bo, bo Slovenija že letos vložila kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva, če bo kandidaturo dobila, pa naj bi prvenstvo organizirali v Pomurju. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 26. avgust 1999, rostovoljno gasilsko društvo Dolga vas je pripravilo slovesnost ob razvitju in blagoslovitvi društvenega prapora. Poleg domačih gasilcev so se razvitja udeležili požarniki iz sosednjih gasilskih društev ter iz Madžarske, prapor pa je sprejel predsednik društva Peter Gal. Blagoslovitev gasilskega prapora Člani društvene folklorne skupine z vodjo Darinko Žgeč. (Foto: Karin K.) Razvitja društvenega praporja PGD Dolga vas se je udeležilo veliko domačinov in gasilcev iz Slovenije in Madžarske. Na novem gasilskem praporu je 56 žebljičkov in 12 trakov, ki so jih prispevala številna društva, organizacije in delniške družbe, njegovo blagoslovitev pa tudi slike sv. Florjana, ki krasi pročelje doma, pa je opravil lendavski župnik Tomislav Šantak. JŽi Tradicionalno družabno srečanje Slovencev v Munchi"1 Takšen paradižnik, težak kilogram in petnajst dekagramov, sta na svojem vrtu pridelali Tjaša in Tamara Šnepf iz Nemčavec. Za njuno malico prav gotovo prevelik, če pa jima priskočita na pomoč mamica in očka, pa bo paradižnikove solate ravno prav veliko. EKSPRESE snokx Bogračiada - predsednik društva Drago Kočarje prišel na »vme Prvi uradni nastop v noša# Imeli so tudi bogračiado lovensko kulturno društvo Lipa Miinchen, v katerem je več kot polovica članov naših rojakov iz Pomurja, je pripravilo pred kratkim tradicionalno družabno srečanje - poletni kulturno-zabavni piknik Kot nas je informiral društveni referent za sodelovanje z mediji Ladislav Varga iz Dobrovnika, so prireditev organizirali v sodelovanju z nemško dobrodelno organizacijo »Familie Kolpin-ghaus«, srečanja pa seje udeležilo več kot 300 članov, njihovih svojcev in prijateljev. Zabaval jih je Duo De iz Slovenije, za kulturni program (presenečenje) pa je poskrbela folklorna skupina. Ustanovili sojo v okviru društva šele letos, po njihovem nastopu pa se je zdelo, kot da bi bili že dolgo skupaj. Precej zaslug za to ima vodja skupine Darinka Žgeč. Pod njenim vodstvom so se naučili venček gorenjskih narodnih plesov, ker imajo zaenkrat samo gorenjske narodne noše. Prizadevali si bodo, da bi se oskrbeli še z nošami drugih slovenskih pokrajin, in potem se bodo naučili tudi prekmurske, belokranjske pa druge plese. Nekaj posebnega je bila tudi mini bogračiada, ki sojo »uprizorili« kuharji Zvezde, Diane in gostilne Pri Emili iz Murske Sobote. Na družabno srečanje so se pripeljali še z nekaterimi drugimi gosti iz Prekmurja s posebnim avtobusom. Za zmagovalca so razglasili kuhatja gostilne Pri Emili. Na srečanju so uspeli pridobiti tudi nekaj novih članov društva Lipa. J. GRAJ I Srečanje dedkov, babic in Štirideset let ribiške družine Lendava Maša, kulturni prograi^ Župniji Srca Jezusovega Velika Polana dokaj a _aniu i"'^ župnijska Karitas. Vodijo Janja Magdič- P tudi srečanja starejših, dedkov, babic in bolni V Otvoritev ribiškega doma v Lendavi Pogosti pogini rib v potokih zaradi onesnaženja b praznovanju 40-letnice ribiške družine Lendava so v soboto pri Lendavi odprli nov ribiški dom. Doslej je družina vložila v gradnjo stavbe 25 milijonov tolarjev, vendar je bilo pri gradnji tudi veliko prostovoljnega dela članov, tako da ugotavljajo, da je sedaj vrednost objekta okrog 45 milijonov tolarjev. Na slovesnosti so najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Nov ribiški dom je med potokoma Črnec in Ledava. so organizirali tretje srečanje. Najprej so se zbrali pri maši, ki jo je daroval bisernomašnik Jožef Gutman iz Bogojine, sledila pa je pogostitev s kulturnim programom v domu krajanov. Udeležence srečanja sta posebej pozdravila direktor slovenske Karitas Stane Kerin in župan ve-likopolanske občine Štefan Prša. Tokrat se je zbralo več kot tristo udeležncev. Med njimi so bili tudi predstavnik škofijske Karitas iz Maribora, nekateri župani sosednjih občin in vodje pomur- bila 94-letnaTe pOs Štefan Horvat, obdarili. ^og^ »i V kulturne* P delovali: otros^ luje v okviru^ žica Šemen,c . ^ina. Črenšovec m c udele■ ed klorne skupin^, srečanja tudi P g )oyo5P 9j{ skodarilo' 6 izdelal Jožeti' Sama gradnja je po besedah predsednika upravnega odbora ribiške družine Štefana Magyarja potekala dokaj hitro, precej težav pa so imeli pri pripravi dokumentacije in določitvi lokacije, kar se je vleklo kar nekaj let. Že pred več kot desetletjem so namreč začeli z gradnjo pri gramoznici v Petišovcih, a se je zapletlo po osamosvojitvi Slovenije, saj je bila načrtovana gradnja. kateri so že zgradili temel- močju. Ko so ugotovili, da se Hrvaška in Slovenija glede določitve meje še nekaj časa ne bosta dogovorili, so se odločili za gradnjo v predmestju Lendave med potokoma Črnec in Ledava in leta 1997 tudi začeli z deli. Ribiška družina skrbi za vodne površine na območju 180 hektarjev. Poleg reke Mure so to še potoki, mrtvice, jezera in gramoznice. Še posebno ponosni so na Bukovniško jezero ter mrtvice Ne morejo pa biti zadovoljni s čistočo vode v potokih Ledava in Črnec. V zadnjih štirih letih so bili zaradi onesnaženja v Ledavi kar štirje veliki pogini rib. Samo ob prvem poginu so ocenili škodo na 12 milijonov tolarjev. Onesnaženost potoka bo lahko bistveno zmanjšana šele z gradnjo čistilne naprave v Murski Soboti in Lendavi. Zaradi pogostih poginov rib v vodotokih so se v družini preusmerili v intenziv- cami, v katerih je voda še zadovoljivo čista za življenje rib. V prejšnjih letih so veliko delovnih ur posvetili ureditvi Bukovniškega jezera, bazenu ob ribiškem domu, čiščenju potokov in gramoznic. Letno vložijo v ribolovne vode do 5000 kilogramov rib. V čuvajski službi so angažirali 20 čuvajev, ki so prijavili 40 kršiteljev ribolovnega režima. V delo ribiške družine pa so vključili tudi 92 mladih, ki jih izobražujejo. skih župnijskih Karitas. Najsta- Slovnično pomanjkljiv5 taranovaVas 3 Ž v a gg 0' V občini Veržej si ob razvoju turizma v naselij, urejenost pročelj hiš, zelenic - 0 večja tj $$ opazili prometni smerokaz, na katere%j|no p|Ssic^ manjkljivost. Na njem bi namreč mora o sk^Lc^p'^' vas, v tem primeru pa je »Staranova« P|S pa" J .^n ne tovrstna tabla nič ne moti, v oči pa b^gtavitev Pr valca. Torei na ootezi so odgovorni za P KUM , 26. avgust 1999 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Starožitna vas na jugovzhodnem delu Apaškega polja Brez asfaltirane ceste, vodovoda... I’vasice, o katerih v Vestniku redko pišemo. Ena takih so J . °btlnc* na Apaškem polju. Kraj je prvič omenjen v otokar-^^^nežjem urbarju iz ,et 1265-1267. Tedaj je bilo v "ipa Uh t s kmet*j- Danes je tam kakih 40 hiš. Nekaj je novih, pre-hizid ®Ze zabstno podobo zaradi neizprosnega časa, ki se zagri-°Ve’ tramove, v hišo in hlev. romanu°i nas ima SV°J° us°do, aas- In z večnimi • ddo zaznamovano Zdaj kletne Terc-ktiij:.?12 Drobtinec 5. Dve a°, ko Se ie C Ct^rčpm-J Bosno. Zakaj? Zgolj zato, ker se je priselila z levega brega reke Mure! V Bosni je izgubil življenje Terezijin 16-letni brat Franc. Proti koncu vojne so ga Nemci Terezija Erbert se počuti najbolj varno v najstarejšem delu svojega ICjh • Se ie na nekaterih poslopjih čas ustavil. Foto: F. Š. t "lse lena nek Vadarec v Prek-t°dnj° Velko našla- s''18 1927 Sst. k posestvo. Na “Sp°daritPrirornala> da bi pri-Da bi družina in S’ Rt nn ekmurju- šti-K Privihrala 'X ''S. Or Jo je izselil v prav začel in že gaje pokrila tuja zemlja. Od leta 1941 do 1945 je trajalo izgnanstvo in Drvariče.vi so se vrnili‘na prejšnji dom. Dve leti pozneje pa se je takrat 22-Iet-na Terezija poročila na Erberto-vo domačijo v Drobtince 5. Terezija je vdova. Gospodari na štirih hektarjih obdelovalne zemlje. Večino jo daje v najem. Ko se je priženila v novi dom, je bil ta pokrit še s slamo. Imel je prvobitno črno kuhinjo, okenca, ki so notranjosti privoščila borno svetlobo. In potem sta Erbertova prekrila streho z opečnimi strešniki, pozidala trdnejšo »prednjo hišo«, zadnji »štiibl« pa je ostal vse do današnjih dni v prvotni podobi. In tu je Zdaj postelja, omara, ki so jo Drvaričevi po drugi svetovni vojni pripeljali iz Bosne. In tam je štedilnik na drva. Skozi okenci, ki prebijata severno in južno steno, se sončni žarki poredko prebijejo. Električna žarnica pogosto brli sredi belega dne. A tukaj je Tereziji prijetno. Varno se počuti in 7^ici Domajnko sta Ma Bill Clinton in papež ——--- so še pisma 'Ka države Kučana S^ene Štefke /Or,da Rad 0<* Apač, ki sodijo v občino ‘•ožirA0?’’ z'v' s°cialna podpiranka 52-1 d ?mainko- Za njo in njenega 55-h -'tie • pr napeljavi elektrike pomaga-G RK Gornja Radgona. druš°tvaUomo-io obiskali skupaj s člani °°Rk r^* Gornia Radgona in Oan^^Žica Radgona Andrejem »n j’ brin 1S^> razi 1 Je duševna bolnica, je vesela Pa SC je tUd' diiril’ k' S° v kat UStVa ^^itje- Jožica nas je kako svet?priž8ala vse žarnice, da X sk(Q bi. KaL llJe °dsleJ njena hiša, ko se ^0°’ Vendarr|°trOk nam K razkaz°vala I®8je vAr?" čist0domovanje. Cn? k* stoii 7. °’ v kater> hrani posebne Poj?1 Pa So ? Posteli°- je spremenjena v i ni|P Ponr, °Zne P°dobe in sveto pi-^ih '8ra? S'’ke v; s?”? nam je razkazala števi- PonCeV in drž preJela od raznih fil-Od domačih j« ^ov ®na in nie 'ke in Pisma predsednika DnoJ°Ve žene Štefke. Od tujih nimi podpisi predsednika Združenih država Ame-T Billa Clintona in vrhovnega poglavarja rimsko katoliške cerkve papeža Janeza Pavla II. Ponaša se tudi z originalnimi podpisi naših škofov: Rodeta, šusteria in Krambergerja. Za podpise državnikov so se že zanimali zbiralci, a jih ne da nikomur, saj so ji najdražji spomin. J Besedilo in posnetek: I I inVIK KRAMRPDr.FB ■ KriževcivPrekmurju Prizadevni gasilci Centralno ogrevanje pomembna pridobitev a območju Krajevne skupnosti Križevci v Prekmurju ima vsaka vas gasilsko društvo. Ni še dolgo, ko so v Križevcih praznovali 90-letnico obstoja tamkajšnjega društva. Ponosni so na svoj vaško-gasilski dom, ki je izjemno razsežen. Že tretje leto je obnovljen in vanj so vgradili še centralno ogrevanje. Denar za posodobitev dvorane je prispevala vas Križevci. V prejšnjih časih je bilo mogoče priti do denarja s prirejanjem | veselic. Z novim zakonom je ta pomemben vir društvenega 2 dohodka usahnil. Dvorano v Križevcih uporabljajo za kultur-| ne in druge krajevne prireditve. Odkar imajo centralno kurja- vo, je v njej prijetno tudi pozimi. Križevski gasilci so ponosni na sodobno opremo. Imajo tudi pet ekip, ki sodelujejo na območnih tekmovanjih. Tekmujejo moška skupina, veterani, ženska skupina in mladinci. FŠ ■ mir je. Postelje v prednji »hiši« so vedno skrbno postlane. Za vsak primer mora biti vse na svojem mestu. Včasih jo obišče hčerka Erika. Z njo se pripeljejo iz Rade-nec, kjer živijo, še zet Zvonko in vnukinja Janja ter vnuk Matej. Del hiše je še vedno opuščena »črna kuhinja«. Na lesenem stropu v »prikletu« je pustil vidne sledi dim, ki seje desetletja vil sem iz črne kuhinje. Pred hišo stoji stari vodnjak, ki daje vodo gospodinji, pujsu in rožam na vrtu ter na oknih hiše. Vodovoda v Drobtincih nimajo. Skozi vas se vije makadamska cesta. »Pravijo, da bomo dobili drugo leto asfalt...«je izrekla upanje, Terezija. V vasi pa imajo telefon in tam blizu, na začetku vasi, je asfaltirana glavna cesta, ki vodi po Apaškem polju v sodoben, stehniziran, zmeden svet. V Drobtincih stojita kužni znamenji iz leta 1607. Tisto ob vhodu v vas te dni obnavlja podobar Andrej Tomažič iz Zgornje Velke. Istočasno lepša kapelo v bližnjih Stogovcih. Denar za obnovo bodo dali bližnji prebivalci. Tu in tam v Drobtincih raste novo domovanje. Nekatera stara poslopja kličejo po obnovi. In življenje v spokojni vasici počasi teče dalje. Po bližnji glavni cesti pa drvijo avtomobili z nedovoljeno hitrostjo. Vsem se nekam mudi... FRANČEK ŠTEFANEC ■ Zlatoporočenca Ivanek iz Lutverec Od leta 1965 živita v Lutvercih na številki 85 zakonca Jože Ivanek, rojen 1.1929, in Frančiška, rojena Križanič 1.1927. Poročila sta se 30. julija 1949 na Muti. Bila sta zaposlena pri izgradnji HE Vuzenica, sicer pa sta oba doma z radgonskega območja. Ker sta iz družin z več otroki (Jožetova jih je imela devet, Frančiškina pa sedem), sta imela tudi sama sedem, od teh jih živi še šest. Na praznovanju zlatega jubileja poroke sta najprej izrekla ponovni »da« v Gornji Radgoni pred županom Miho Vodenikom, nato pa še v Apačah pred upokojenim župnikom Janezom Ošlajem, navzočih pa je bilo šestdeset gostov. Med svati je bilo vseh šest otrok, enajst vnukov in sedem pravnukov. FK Četrta poletna šola računalništva Težko bi našli osnovno šolo v Pomurju, na kateri bi posvečali toliko pozornosti računalništvu kot na OŠ Franceta Pešerna Črenšovci, čeprav so tudi ponekod drugod na tem področju zelo prizadevni. Črenšo-vska šola je bila od ponedeljka do petka že četrto leto zapored gostiteljica poletne šole računalništva LOGO, letos pa se ji je pridružila še skupina VISUAL BASIC, in to v sodelovanju z regionalnim centrom Zveze za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v M. Soboti. Letošnje poletne šole računalništva se je udeležilo 23 osnovnošolcev iz različnih pomurskih šol, za uspešno izvedbo pa so poskrbeli računal-ničarka na OŠ Črenšovci Viljana Brumec (vodja šole) ter mentorji Rajko Grčar, Matej Fefer, Karmen ČLofar in Martin Vidovič .1 GRAJ 16 REPORTAŽA;26. avgust 1999, »g! Sejem v Gornji Radgoni Praznik slovenskega kmetijstva Slovensko kmetijstvo je v tem trenutku pred eno najpomembnejših prelomnic. V njem so se nakopičili številni problemi, pred njega se postavljajo pomembna razvojna vprašanja, hkrati pa je sredi intenzivnih priprav na vključevanje v Evropsko unijo. VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL PO IZREDNO UGODNIH CENAH! se to zahteva od tistih, ki so odgovorni za razvoj kmetijstva, predvsem pa od slovenske politike, vso odgovornost. Nujne bodo spremembe v organiziranosti kmetov, v trženju in ureditvi trgov s kmetijskimi pridelki. Kmetijsko ministrstvo se zato loteva reform slovenske kmetijske politike s ciljem, da bi se to prilagodilo razmeram v Evropski uniji, prav te reforme pa so gotovo ene od najpomembnejših, ki smo se jih kdaj koli lotili v kateri od gospodarskih panog. Seveda so pri tem dobrodošle tudi pobude in pripombe tistih, ki jih spremembe prizadevajo, in prav kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je najboljše mesto za usklajevanje interesov. Sejem v Gornji Radgoni zato ni le razstava najsodobnejše kmetijske mehanizacije ter opreme in materiala za kmetijstvo, ni le prikaz dosežkov v pridelavi in prireji, pač pa je tudi prostor za strokovna srečanja, izmenjavo izkušenj in prenašanje znanja v prakso. To, da znajo pridelati kakovostne pridelke ter izdelke, ki se lahko kosajo s svetovno konkurenco, slovenski kmetijci nenehno dokazujejo, vse to pa bo treba tudi ustrezno predstaviti in ponuditi tržišču. Številni strokovni posveti v okviru letošnjega kmetijsko-živilskega sejma so bili namenjeni prav temu, k promociji in uveljavitvi na trgu pa naj bi prispevala tudi strokovna ocenjevanja. Da je zanimanje za slednje iz leta v leto večje, je dokaz, da imajo priznanja, dobljena na radgonskem sejmu, svojo težo in pomembno prispevajo k trženju. Posebne strokovne komisije so letos ocenile več kot dva tisoč izdelkov, najpomembnejše pa še naprej ostaja ocenjevanje slovenskih vin. Tudi ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov po množičnosti ne zaostaja veliko, vedno večje pa je tudi zanimanje za ocenjevanje kmetijske mehanizacije. Razstavljale! so prireditev sprejeli za svojo, zato ji namenjajo tako pomembno mesto pri promociji svojih izdelkov, za svojo pa sojo sprejeli tudi obiskovalci, ki vsak dan polnijo razstavni prostor. Na sejem prihajajo tisti, ki opremljajo svoja gospodarstva, saj na enem mestu najdejo vse potrebno, prihajajo tisti, ki iščejo blago splošne porabe, saj tudi tega na sejmišču ne manjka, prihajajo pa tudi tisti, ki ne kupujejo. Kar tako, za razvedrilo, za sprostitev, da le napasejo oči ter se srečajo z znanci in prijatelji. In prav zaradi vsega tega je sejem v Gornji Radgoni resnično praznik slovenskega kmetijstva. LUDVIK KOVAČ, foto.: JZ« W jv. * I NOVO! NOVO! ZA PRIDOBITEV KREDITA POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO! Lu AAOTflT DOfl Pl IM uirn , , Ak 26 avgust 1999 PODOBE ŽIVLJENJA |Zgodila se je prometna nesreča. semindvajsetega maja leta 1993. acest' med Beltinci in Rakičanom ■etovornjak zaprl pot osebnemu *mobilu, v katerem sta se peljala e®inAvguštin Maučec, mladi par ' umišča. Leto in pol sta bila mož Mnain pet let sta živela v ljubezni da pripadata drug druge-konca svojih dni. Bila sta eno * tesno sta tudi živela. Potem d "'nesreča. Avguštin se je poz-J,lrena Pa *e hude P°‘ / e možganskega debla in osta-^'bna, njeno življenje pa odvi-unege. Njuno živ-!e|||eseie spremenilo, toda Ijube-febhi°Sta'avVset sv°t' resn'dni U??'- 'n sedem mesecev je eza|a na intenzivnem oddelku ^Pške bolnišnice in ves ta tuj, Jla Pr'ključena na aparate, steči illan^e' Dohri dve leti po ne-hj. 80 opravili preiskave še v kli-ieznR da bi ugotovili, kako t>ilahunirn' dihalnimi mišicami in ali a “Nadihala. Takrat so raz-*sla«liUd' ° moznostl’ da bi ji v telo bij; ^Parat’ izdelan v Ameriki, ki korL?31 dihatL Zdravniki so po-dajji a9ali| da bi bilo najbolje, karatom za dihanje šla do- i^liafi d^n' reke1, da t° moram od-Oni,kjer5rn°V' bolnico in oddelk-Wistikhle^a’ smo ®e sedai v zbole|a Jh'V Primeru da bi Irena ■ ’alW morala v bolnico, ^a. M’ |6 Zdrava’ sem rajši, da je ^Oitia'8"11 si’ daie vsak rajši, če tali biti d'0 Prav gotovo si tudi ona SirenoOnia’“ 'e 0 sv°i' odločitvi, PovedZTme domov in skrbi za-ILj^štin. In še: »Bolni-dob Z6l° veliko Pomagala in '.^'biio^93 naredHa. Če bolnice HčehP°tam lrena ne bi pre’ Hr t 1 P° P^^^^či morala iti v Ud' ne bi Poživela- Na 'Vj'50 biK vsi tako dobri in $va nal®tela tudi midva. mL, a’al nasprotna mnenja zdravniki.« h njo 'e lrena ležala v .Hi k J6 Av9uštin vsak dan 61 ib sestram pomagal V predanosti in ljubezni živi le zanjo Vedela sem, da lahko računam nate pri njeni negi in se tudi naučil vaj za razgibavanje, čeprav takrat še ni vedel, da bo Irena lahko šla domov. Živet je razpet med službo; delal je kot vodja oddelka v tovarni Planika v Turnišču, in bolnišnico. Prihajal je v bolnico, pa ne zato, da sestram ne bi zaupal, saj so jima veliko pomagale, ampak ker je čutil, da si Irena želi imeti ob sebi nekoga svojega. »Midva sva že prej vse stvari počela skupaj in vedel sem, da bi si Irena želela biti z menoj. Vedel sem, da bi se bolje počutila, bolj domače, če bi bil pri njej. Videl sem, da sliši, saj se je odzivala. Nisem pa mogel zaznati, kaj si misli. Še sedaj Mka '99 v soncu se blešči’ °«šii Sm°cn° pihni mi’ m° 2daj lsl % nel daa, Stroga m 11,92« (Jutornet, (069) 84-280 M 44 MaMIta 1,9220 UnlM, (069) 75261,75042 IMh dan, Pratanurta 61, 9230 CranSrad, (069) 70650 Pn«. ■ Sil. Hozjan, S. Kavaš, Marinič, Pozderec, Virag, Vegič (Š- yira^ Lesoplast: Basarič, Šebok, Malačič, Črnko, Cor, Ulen, Sker . j (Tibola), Oršoš, Kutoš (Čerpnjak), Čahuk (Žido). , ■ Hotiza: Kobilje 2 : 2 J Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 150. Sodnik: Kmetec : 0 R. lackovič (35), 2 : 0 Farkaš (40), 2 :1 Kustec (43), 2: 2 , | Hotiza: Plej, Oletič (Hprvat), Cigan, Jakšič, Albin Lackovič, e MB Lackovič, Farkaš (Antolin), Hozjan, Ritlop, Robert Lackovič ( Kobilje: Zver, Ritoper, Kocet (Gregorec), Muler, J. Bukovec, (Prendl), Laci, Kustec, Trajber (Šijanec), Kovač. Renkovci: Čarda 2:1 Renkovci - Igrišeč Renkovec, gledalcev 150. Sodnik, Trat3J® J 0 :1 Vogrinčič (42), 1 : 1 S. Bojnec (72), 2 : 1 S. Lebar ( goj1 Renkovci: A. Lebar, Plej, Kerman, Nežič, S. Bojnec, Lir Graber (Horvat), Kocet, S. Lebar, Ritlop. . ... p Čarda: Kuhar, Čarni, Titan, Antolin, Jaklin, Cigut, Vogrinčič, rec, F. Horvat (Hajdinjak), Cmor (Lang). Bratonci: Bakovci 1:0 . Bratonci - Igrišče Bratonec, gledalcev 200. Sodnik: TomPa lec: 1 : 0 Panker (27). 'an,^ Bratonci: Kuzma, Kreslin, Gy6rek, D. Horvat, Zlatar, Fon Horvat, Tkalec, Panker, I. Mertuk (B. Mertuk). o/ein^' Bakovci: Sočič, Bagola, Holcman, Živič, Buzeti, Verban ninger, Benko, Kološa (Donša), Recek, Vrečič (Titan)- * S I ‘2 r Kerna : Tromejnik Slovenica 1 :1 nkoVCi) Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 250. Sodnik: Koren -1 : 0 Bočkorec (22), .1 : 1 Pelcar (82). (p. B^' Kerna: Kamnik, Kuplen, Sapač, Maček, Sočič, B. Ban j Kuhar, Bočkorec (Gomboši), Škedelj (Vlaj), Kutoš. Tromejnik Slovenica: Husar, Bence (Hajdinjak), Pelcar, B. Horvat, J. Horvat (Benko), D. Horvat, Cenen Beltrans: Polana 4:0 Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 220. Sodnik: Velic $ poP 1 : 0 Ropoša (25), 2 : 0 Puhar (45), 3 : 0 Ropoša (5'^^ (5taP Beltrans: Balažič, Cmrečnjak, Modlic, Pučko, A ■ Kavaš), Smodiš, Sunčič, Puhar (Kolb), B. Osterc, ^^er, ’olana: R. Žižek, Z. Hozjan, Laki, K. Hozjan (Zven. vič, Biro, Cvetko (Perc), Glavač (Kotnjek), D. Žižek- 2. SNL Rezultati - 2. krog Črenšovci: Koper 0 : 6 Tabor: Nafta 2 : 0 Rogoza : Ž. Triglav 2 : 1 Iv. Gorica : Rlan 0 : 2 Šmartno,: Aluminij 2 : 1 Drava : Šentjur 2 : 2 Avtoplus : Jadran 0 : 0 Zagorje : Železničar 0 : 1 Aluminij 2 0 1 1 1:2 1 Črenšovci 2 0 1 1 1:7 1 Zagorje 2 0 0 2 2:4 0 Nafta 2 0 0 2 2:5 0 I. Gorica 2 0 0 2 2:6 0 3. SNL vzhod Rezultati - 2. krog Kerna : Tromenik 1 : 1 Renkovci: Čarda 2 : 1 Bratonci: Bakovci 1 : 0 Koper 2 2 0 0 9:2 6 Beltrans : Polana 4 : 0 Elan 2 2 0 0 5:2 6 Hotiza : Kobilje 2:2 Šentjur 2 1 1 0 4:2 4 Odranci : Lesoplast 2 : 2 Tabor 2 1 1 0 2:0 4 Goričanka : Turnišče 3 : 0 Šmartno 2 1 1 0 3:2 4 Goričanka 2 2 0 0 7:1 6 Jadran 2 1 1 0 2:1 4 Renkovci 2 2 0 0 4:2 6 Železničar 2 1 1 0 2:1 4 Odranci 2 1 1 0 7:3 4 Triglav 2 1 0 1 5:4 3 Beltrans 2 1 1 0 5:1 4 Rogoza 2 1 0 1 2:3 3 Lesoplast 2 1 1 0 5.2 4 O1 Kobilje 2 0 2 0 3:3 2 Tišina 1 oj i g Tromejnik 2 0 1 1 3:4 1 Pušča 1 0 i Kerna 2 0 1 1 2:5 1 Ljutomer 1 °J 1 0'3 Hotiza 2 0 1 1 2:5 1 Cankova 1 0 ’ Polana 2 0 1 1 1:5 1 Hodoš . i 00 Bakovci 2 0 0 2 1:3 0 Prosenjakovci Turnišče 2 0 0 2 1:8 0 2. MNL 7^ 1 1.MNLMS Rezultat - K 1 ■ n q|atina n: 2 Rezultati - 1. krog Bogojina - Hodoš : Serdica 1 : 4 Gančani: •v n 0 ■ n ■ 2 4 Ižakovci: Ljutomer 3 : 2 Rotunda- |ežovi jv । Cankova: Rakičan 1 : 2 šalovci: D°kl . J i Lipa : Pušča 3 : 2 1'0 P f Grad : Prosenjakovci 3 : 0 Roma 1 0 0 7 1 Tišina : Apače 2 : 2 Makoter 1 0 0 tl | Serdica 1 1 0 0 - 1:1 3 Dokležovje 1 0 0 f । Grad 1 1 0 0 3:0 3 Gančani 1 o 0 iT 0 Ižakovci 1 1 0 0 3:2 3 Šalovci 1 o fl J.-3 Al j Lipa 1 1 0 0 3:2 3 Slatina 1 0 ' 1 1 nS , 26. avgust 1999 ŠPORT 19 £ Jfetično društvo Kobilje je bilo Jan'za*or 2. mednarodnega Celjskega kolesarskega ra ona, ki se ga je udeležilo Usarjev iz Pomurja. Vož-, JPotekala Pa 40 km dolgi 9' Kobilje-Motvarjevci-Por-s "^'P^sanjakovci-Magvar-N!2antfa'Szent9y^^ !ti eP~Kobilje. Udeleženci diJldva Postanka na Ma-em’in sicer v športno tenC'-Skem centru v Szen-Pčall kier so se okre-^'SNemesnepu. Najsta-ši^nS 'Z Beltinec> najmlaj-^■Pok 6t-n'Jani Pirc iz $u,i‘ °nčanem kolesarskem na Kobilju kraj_ sefe p. S ’na kater'je pred-zve-v*cPodSIS0’3 Štefan Dra' KrtaVrstičnemu društvu $$lOv Pznanie Turistične zve-slo»6n J1 Za lanskoletno vse-*" 0 akcijo Leto športa v fotografija: JZ) Gomboc in Bagari Sivo kraelu bo od Min'^mesecasvetovno ,)eS v Prosr^0 mladinsko pr-J>li bOd°etečih modelih. S« SS M Sefentancami b0 ritaS^a dernclanskare-iSSbni v ka^ 30 hJX^rsk^^^ sekcije i!8riSnQOmh °b°ta: JožeTi-: V tekmC 'nBoštjan Ba‘ ^'^Ije^ ) '• j0. alec Pa Bojan Patud, t reprezentan-\^rezS^^enske Sirskem n ance- Na sve-% J' Njego sode’ XP°kalneqa ?9° mest°v 0 mesto na SIS Na s! ?"' pokal na bo|jšoOVnern prven' X b' bilo J>a ledino, 'pa bi bil lep K nske m mladin-' doslej je že Obisk pri košarkarjih Radenske • Creativa Naporne priprave v Kraščih Stojijo od leve: Jože Titan, Bojan Bagari, Franc Gumboc; sedita: Boštjan Bagari in Dejan Gomboc. sodeloval na dveh mladinskih svetovnih prvenstvih. Lep uspeh je dosegel na Poljskem, kjer je ekipa zasedla tretje mesto. Letos je na državnem prvenstvu zasedel pn/o mesto in osvojil naslov državnega prvaka. Predvideva, da bi se lahko slovenska ekipa uvrstila okrog pe tega mesta. Boštjan Bagari, star 12 let-Je član državne mladinske repre- ^igiav na Nizozemskem 015 edanovec emskem. S^Mt? 9akluba Do- Xsnk'S»*. Ne- tudi nekaj prijateljskih tekem, član ska ekipa Triglava je premagala HK Upwardz1 :O.Strelecedmega zadetka je bil Fujs. Dvakrat pa so ji premagali gostitelji, hokejisti oo s7:1 (Fujs) in 1:0. Dekleta Triglava so premagala vrstnice iz Doorna z 1 : 0 in izgubila z Hilversumom z 0 : 2, mladinci Triglava pa so izgu _ in no- zentance. Prvič sodeluje na evropskem mladinskem prvenstvu. Letos je bil zelo uspešen na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Je državni prvak v kategoriji F1H in pokalni zmagovalec. Zmagal je tudi na tekmovanju za svetovni pokal na Madžarskem. Pričakuje, da se bo Slovenija uvrstila okrog petega me- sta. FERI MAUČEC ■ kejistke Triglava iz Predanovec so bile priprave zelo koristne. Tenis Na mednarodnem teniškem turnirju za Bergantov memorial v Mariboru za dečke in deklice do 12 let sta dosegla lep uspeh Štefana Davidovski iz Moravskih Toplic in Zoran Golubovič s Hotize. Davidovsko je med deklicami A v polfinalu premagala Reberšakova, Goluboviča pa je med dečki A v polfinalu premagal Šetkič s 6:3, 6:3. Oba sta tako zasedla tretji mesti, kar je lep uspeh. Kolesarska sekcija ŠD Radenci je pripravila 19. tradicionalni mednarodni kolesarski maraton TREH SRC. Pred startom sta udeležence pozdravila župan občine Radenci Herbert Šefer in generalni direktor Radenske Alojz Be-hek. Sodelovalo je 525 kolesarjev, med katerimi je bila najštevilčnejša ekipa tovarne Mura, ki je štela 39 kolesarjev, Pomurka banka 15 in Bratislava 8 članov. Najstarejša udeleženca sta bila zakonski par Vera (86 let) in Franc (88 let) Tršovec iz Rade-nec. Najmlajši udeleženci pa so bili Denis in Anže Kogovšek iz Vrhnike (6 let) in Mišel Črnčec iz Spodnjega Dupleka (10 let). V idealnem vremenu so udeleženci vozili mali (30 km) in velikimi maraton (80 km). Vsi udeleženci so dobili spominsko medaljo, praktično darilo, brezplačne napitke Radenske in obrok na cilju, hkrati so imeli prost vstop na kme-tijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. (FM) Omar tretji V Kamniku je bila prva cestno-kolesarska dirka amaterjev od treh za državno prvenstvo. Med 263 kolesarji je sodeloval tudi član KK Tropovci Bernard Omar in zasedel tretje mesto. Preostali dve dirki za državno prvenstvo bosta v Ajdovščini in Vipavi. Kegljanje Lendavčani na Madžarskem Kegljavci in kegljavke Nafte iz Lendave so gostovali na mednarodnem tekmovanju za pokal Gocsei Sah Šahisti Lendave so sodelovali na mednarodnem turnirju v Ba-golyu na Madžarskem. Med 30 šahisti iz štirih držav je dosegel izjemen uspeh Jože Vučko, saj je z 82 točkami zasedel četrto mesto. Robert Žilavec je zasedel solidno deseto mesto. (F. Horvat) Na avgustovskem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 13 ša-histov. Zmagal je Strbad z 11 točkami pred Vučkom in Hajošem, po 9,5, Žilavcem, 8,5, in Todorovičem, 7,5 točke. (F. Bobovec) V kavarni K Jeleni v Gornji Du-bravi na Hrvaškem bo v nedeljo, 29. avgusta 1999, ob 9. uri prvi koneetedenski šahovski turnir, ki ga organizira ŠD Štrigova. Košarkarji Radenske - Creativa, člani 1. B-lige, so že nekaj časa pripravljajo za novo tekmovalno sezono pod strokovnim vodstvom trenerja Petra Juteršnika in pomočnika Zlatka Tibauta. Po dveh tednih priprav v Murski Soboti, kjer so vadili dvakrat dnevno, so odšli na 8-dnevne skupne priprave na Turistično kmetijo v Krašče. Za to znano turistično kmetijo (Ferencovi -Kous) so se odločili z namenom, da bi se ekipa, ki je zbrana iz vseh vetrov, čimbolj spoznala in dobro pripravila za tekmovanje, saj so pogoji (hrana, stanovanje, tereni, telovadnica, mir) idealni. V dopoldanskem času si nabirajo potrebnih moči v okoliških hribih turistične kmetije, popoldne pa vadijo v telovadnici OŠ Grad. Na pripravah je 16 igralcev. V prestopnem roku so klub zapustili: Ojsteršek, Milič, Lovše, Novak in Ogri-. nec, iz prvoligaša ZM Lumar pa sta prišla Meško in Oečk. Po mnenju trenerja Petra Juteršnika je ekipa močnejša, kot jp bila v prejšnji tekmovalni sezoni. Zlasti so veliko pridobili s prihodom Tomaža Očka, ki je bil lani peti najboljši strelec prvenstva in tretji najboljši strelec trojk v prvi državni ligi. Namesto organizatorja igre Miliča pa je prišel Marko Meško. S potekom priprav so zelo zadovoljni, zlasti še, ker kljub napornim treningom ni prišlo do poškodb. Priprave v Kraščih so končali v soboto, ko so odigrali prijateljskotekmo z Rogaško. Do začetka prvenstva bodo odigrali še v Zalaegerszegu. Med'4o ekipami iz štirih držav je zasedla moška ekipa Nafte s 1980 podrtimi keglji šesto mesto ((Horvat 528, Radakovič 508, Žalik 501), ženska ekipa Nafte pa je podrla 1438 kegljev (Utroševa Razpored tekem 1. MNL Lendava 1999/2000 1. krog - 29. 9. ’99 Petišovci: Panonija Bistrica: Dobrovnik Nedelicaj Olimpija Lakoš: Čentiba 2. krog - 5. 9. ’99 Panonija: Čentiba Olimpija: Lakoš Dobrovnik: Nedelica Petišovci: Bistrica 3. krog - 12. 9. ’99 Bistrica: Panonija Nedelica: Petišovci Lakoš: Dobrovnik Čentiba: Olimpija 4. krog - 19. 9. ’99 Panonija: Olimpija Dobrovnik: Čentiba Petišovci: Lakoš Bistrica: Neelica 5. krog - 26. 9. ’99 Nedelica: Panonija Lakoš: Bistrica Čentiba: Petišovci Olimpija: Dobrovnik nekaj prijateljskih tekem. Tako bodo od petka, 3., pa do nedelje, 5. septembra, pripravili v Murski Soboti mednarodni turnir, na katerem bo sodelovalo 6 ekip: Pošta Maribor, (1. liga), Jurij Plavi Laguna iz Ljubljane (1 .b-liga), Celje (2. liga), Vajda Čakovec (1 .b-liga), Nagyka-niza (1. liga) in Radenska - Creativ (1. b-liga). Vsaka ekipa bo igrala z vsako. Potem jih čaka pokalno tekmovanje. Pred prvenstvom, ki se bo začelo 25. septembra, ko bodo v Murski Soboti gostili ekipo Zagorja, pa računajo, da bodo sodelovali še na enem mednarodnem turniju na Madžarskem. Čeprav so nekateri igralci prišli na priprave premalo pripravljeni in bodo potrebovali nekoliko več časa, trener Peter Juteršnik računa, da bodo prvenstvo dočakali dobro pripravljeni. Zlasti veliko skrbi posvečajo hitrejši igri, kar je pogoj za večji uspeh. V novi tekmovalni sezoni bodo za ekipo Radenske - Creativ igrali: Borut Besedič (202), Robert Karlo (200), Dejan Balažič (204), Robrt Dominko (200), Matjaž Želj (197), Marko Meško (190), Tomaž Oček (190), Konrad Niderl (192), Igor Banič (190), Dušan Ulaga (192), Uroš Ščavničar (194), Vid Ismajlovič (180), Mitja Maje (195), t Aleš Novak (196), Tomaž Novak (196), Tadej Bratkovič (193). Na preizkušnji pa je Žarko Žakula (198). FERI MAUČEC, FOTOGRA- FIJA: JURE ZAUNEKER ■ 391, Žalikova 384, Radikovičeva 352). Kegljavci Nafte so sodelovali tudi na mednardonem pokalu Savaria v Sombotelu in podrli 3311 kegljev (Radakovič 862, Horvat 846, Matko 827). F. Bobovec 6. krog - 3. 10. ’99 Panonija: Dobrovnik Petišovci: Olimpija Bistrica: Čentiba Nedelica: Lakoš 7. krog - 10. 10. ’99 Lakoš: Panonija Čentiba: Nedelica Olimpija: Bistrica Dobrovnik: Petišovci 8. krog - 17. 10. ’99 Panonija: Lakoš Nedelica: Čentiba Bistrica: Olimpija Petišovci: Dobrovnik 9. krog-24. 10. ’99 Panonija: Petišovci Dobrovnik: Bistrica Olimpija: Nedelica Čentiba: Lakoš 10. krog-31. 10. ’99 Čentiba: Panonija Lakoš: Olimpija Nedelica: Dobrovnik Bistrica: Petišovci 20 MULARIJA 26. avgust 1999, Hi Varna povezava http://www.izum.si FncfnaJ inrnmnafchn znanci te ® Poletna šola računalništva^ Maribor je prizorišče 12. mednarodne poletne šole računalništva za os- ’ novnošolce in mentorje. Sodeluje 47 osnovnošolcev - računalničarjev iz različnih krajev Slovenije, 20 učiteljev oziroma mentorjev računalniških dejavnosti ter gostje iz Hrvaške in'Bosne in Hercegovine. Organizator šole je Svet za politehnično in delovno vzgojo ter. izobraževanje, komisija za računalništvo pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, priprava pa pomeni enega redkih primerov dela z nadarjeno osnovnošolsko mladino v Sloveniji, obenem pa je neposreden prispevek k poklicnemu usmerjanju v moderne tehnologije. Poletna šola računalništva je ena redkih, kjer se zbirajo mladi, ki želijo najti v razvoju moderne tehnologije tudi svoj prihodnji poklic, zato je delo z njimi toliko dragocenejše, so prepričani pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije. Udeleženci poletne šole so svojo nadarjenost za delo z računalniki dokazali na različnih šolskih in državnih tekmovanjih. Pouk je organiziran dopoldne in popoldne, stanujejo v dijaškem domu, dovolj časa pa imajo tudi za sprostitev in zabavo ter oglede mesta. Med drugim so v okviru poletne šole včeraj pripravili videokonferenco na temo multimedije. Novo šolsko leto se bliža s svetlobno hitrostjo. Na jedilniku osnovnošolcev in dijakov bodo kmalu domača branja, eseji in druge pomembne haloge. Ena od odskočnih strani, ki vas bo pripeljala do vseh slovenskih knjižnic in vam omogočila, da izveste, katere knjige so na voljo, je stran Instituta informacijskih znanosti. http://www.dzs.si Državna založba je ena od največjih založniških podjetij, ki učence oskrbuje z učbeniki in delovnimi zvezki, poleg tega pa tiskajo tudi obrazce, ki jih včasih potrebujemo pri šolanju. Od nedavnega so svojo stran popestrili s katalogom Devetletke, s spletnim angleško-slovenskim slovarjem in s stranjo, ki so jo poimenovali Biologija-Celica. http://www2.arnes.si/~ljdprd3/Bunker.htm Bunkerje kraj, kjer so varno spravljene pomembne stvari: eseji, pesmi, pisarije -virtualna literarna delavnica, kjer se zbifajo dela različnih avtorjev, odzivi, kritike, komentarji... http://www.geocities.com/SllliconVAIIey/Byte/ 9663/mwmh.htmi MSTMUICH Delate z računalnikom več ur na dan? Vas skrbi za ’ zdravje? Če je tako, je Moje delo, moje zdravje pripomoček za vas. Deluje po načelu, da mora imeti vsak uporabnik računalnika po eni uri vsaj petminutni odmor. Moje delo, moje zdravje spremlja vaše delo z računalnikom in vas opozori, ko je čas za počitek. VESTNIK NA INTERNETU Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte Moj prijatelj Moj dober prijatelj je Darko Ki-silak. Doma je v Čepincih. Je suh, majhne postave, ima kratke lase in zelene oči. Lase ima počesane na prečko. Zadaj nosi kratek repek. Na obrazu ima mozoljčke. Najraje si oblači kavbojke. Najrajši pije sok in je pecivo. Rad pomaga babici in veselijo ga ročna dela. Šiva prtičke in dela tapiserije. Nimam rad, če se kdo norčuje iz njega. Všeč mi je, da se lepo obnaša in je pravi prijatelj. Je tih in prijazen. DRAGO POZVEK OŠ IV M. SOBOTA Ko so imeli otroci v ljutomerskem vrtcu tržnico za »prodajo« sadja in drugih dobrot narave (Foto: J. G.) Na ■ Bil je zadnji dan našega tridnevnega izleta. Cepetajočih nog in nemirnih prstov smo stali pred vrati. Pravzaprav sploh nismo verjeli, da smo končno le dočakali ta trenutek. V mislih imamGardaland, najimenitnejši zabaviščni park na vsej naši okrogli Zemlji. Turistični vodnik nam je porazdelil vstopnice in naenkrat smo se porazgubili. Že na prvem ovinku nas je »norček«, ki je zabavljal ljudi, prepričal, da je to res pravljična dežela. Kam naprej, smo se spraševali. Videli smo piramido in okrogle gumijaste čolne, v katerih so se vozili ljudje po umetno narejenih valovih. Vse pa nas je vleklo večinoma na isto mesto - na »vlak smrti«. Že sliši se perfek- p- 6 * VESELA SEM TUDI TAKRAT, KO DEŽUJE, narisala Mateja Rudolf, OŠ Križevci Sončev mrk Bližal se je 11. avgust in z njim velik nebesni pojav - Sončev mrk. O njem sem zvedel in prebral že veliko prej v Cambridgeovem podatkovniku. Mrk je pojav, ko planet Luna zakrije planet Sonce. V Sloveniji je bilo to najbolj vidno na severovzhodu. V sredo zjutraj sem si navil budilko na enajsto uro, da bi me spomnila na pomemben dogodek. Stekel sem na dvorišče, vzel stol in poiskal , primeren prostor za opazovanje. Seveda nisem pozabil zaščitnih očal. Točno ob napovedanem času je Luna začela zakrivati Sonce. Zunaj je postajalo vedno temnejše, ptice niso več letale, petelini so kikirikali, sosedin muc pa je trdno spal sredi dvorišča. V trenutku se je še bolj stemnilo in prižgala se je ulična I. razsvetljava. Gledal sem proti Soncu in videl le majhen del v obliki srpa. Popolnega mrka in krone pa nisem videl, zato sem bil žalosten. Na drugi strani se je začelo Sonce počasi odkrivati. Začelo se je daniti, ulična razsvetljava je ugasnila in gospa Luna je šla dalje po svoji poti. Bil sem srečen, ker sem lahko opazoval ta veličastni dogodek. Očala pa sem shranil za spomin. MIHA PODLESEK TT »vlaku smrti« tno, ali ne?! Razprli smo zemljevid, dali prste na točko, ki nas je tako privlačila, se nasmehnili in urno vzeli pot pod noge. Vmes smo si ogledali krajši predstavi v šotoru, kjer ni bilo pretirane vrste. Ni nam bilo žal, saj smo bili navdušeni nad predstavama. Vedno bliže pa smo bili tračnicam, po katerih vozi »vlak smrti«. Ko smo videli, da so tračnice speljane po zraku, je Julija rekla: »Jaz se ne bom peljala.« In se res ni. Nikakor je nismo mogli prepričati, da se ji ne bo zgodilo nič hudega. Pa nič. Za kazen, če se smem tako izraziti, je pazila na naše nahrbtnike in osamljena stala za čakajočimi ljudmi. Vrsta ni bila dolga. Čakanje je bilo zabavno,. saj so med nami krožile najrazličnejše šale. Končno so zasvetile zelene luči in pripravili smo se za »utaboritev« v vagonih. Mesto smo dobili na sredini. Najprej je vlak vozil rahlo na- vzdol, zatem nas je čakal velik vzpon. To še ni bilo nič hudega. Glavno se je začelo, ko so nas pustili stati navpično nad klancem. Takrat si je tudi Melita zaželela, da bi bila spodaj pri Juliji, a bilo je prepozno. Naenkrat pa ... Spustili smo se, se obrnili na glavo, pa spet nazaj v prejšnji položaj. Slišalo se je samo vreščanje in klici na pomoč. Večina je klicala tudi mamo. Prepričana sem, da bi Katja izrekla tudi kakšno besedo, s katero bog ne bi bil zadovoljen, če bi imela za to čas in' pogum. No, vse se je počasi umirilo. No ja, dokler nismo stali na trdnih tleh, sem videla dvojnike ob resničnih ljudeh. To je bila torej vožnja z »vlakom smrti«. Vsi smo se želeli še enkrat peljati in tudi Juliia se je čez čas opogumila. Občutki so bili enkratni. KATARINA ZADRAVEC OŠ KAPELA Solata Solataraste na vrtu, semena. Če hočemo, mora imeti dovolj vode, s primerno zemljo. Pozn solate. Razlikuje se P0^^ nas doma gojimo zeleno i . solato. Štejemo jo me z hrano, zato je koristno,c zaužijemo. LAF^Ž OŠ SV. MLADA ŠTORKLJA V y narisal Jure Virag. Torba me je narobe nesla v šolo Zgodaj zjutraj sem vstal, se umil in oblekel ter skočil v torbo, ki me je ponesla po ulicah proti šoli. Tam pa je bilo vse narobe. Ravnatelj je pometal dvorišče, kuharice so pisale v pisarni, učenci so poučevali učitelje, hišniki pa so poležavali, ker so njihovo delo opra- vljali učenci višjih razredov. Bil sem zelo začuden, ko sem vse to videl. Stekel sem v kuhinjo ter začel pripravljati malice in kosila. Ko je bilo vse pripravljeno, sem začel deliti svoje dobrote. Vsi so bili zelo zadovoljni. Po kosilu sem pospravil kuhinjo, Roki pa mi je pomagal pri po- mivanju posode. -»s^G Po »pouku« sem spe' » torbo, ki meje e^^eg^ dan je bil nekaj P° k0 da, da se kaj takeg v domišljiji- OŠ GORNJA” GCG: Moja soba leži na zahodni strani naše hiše. S tem se razume, da je tudi okno sobe obrnjeno na zahod, tako da me ne budijo jutranji sončni žarki. Bilo je neko jutro pred odhodom v šolo. Stopil sem v kuhinjo. Močna jutranja svetloba me je skoraj zaslepila. Nagonsko sem posegel proti stikalu za luč. Prižgal sem jo in takoj ugasnil. Sij umetne svetlobe se niti opazil ni. Na mizi so me čakali skodelica čaja, ocvrto jajce in nekaj rezin kruha. Sedel sem k zajtrku. Nisem mogel jesti, ker so me sončni 4 4 M. A V GL. Narava Vstal sem od mize, ne da bi se česar koli dotaknil. Šel sem na teraso. Zunaj je bilo zelo mirno. Kmetje še niso drveli mimo naše hiše s traktorji. Tako sem lahko v miru opazoval naravo. Najprej sem pogledal proti soncu. V siju žarkov je žarela češnja s številnimi cvetovi. Tudi popki na drugih drevesih so že precej nabrekli. Le nekaj ur jih je ločilo od razcveta. Nato se mi je pogled ustavil na naši cvetlični gredi. Tulipan se je ravno tedaj odpiral proti sončnim žarkom. Bil je lepe rdeče barve. S svojimi | ■ stf161« prebujanj*^ zaropota ® igfl|ia štorklja se J ® |e tn . neb° Op^ tera^^o^/ Odšel sem5s y K°seinad^ voRANCA 26. avgust 1999 NA SCENI Treba ga (jo) bo zamenjati, če Hsčkrat se vprašamo, ali i® kakšen fant ali punca . Pravi in ali smo pravilno de '° m°j m°ški ali 6 življenja ali pa smo si iz-aai' naP^no' P°9°st° se do-uj?8 8ele dez leta in leta Dartda smo s kakšnim ^rjem izgubili svoja najle-M ea'Da najin odnos ni bil in- 8 ki se imata rada amPak odnos tai'k!se nePrestano prička-faa eZita ^ru9 drugemu. Ob->»Wertz„ak|.ska,e. h ° ugotoviš, ali je kak-neter" khdek,e Pravi/-a ali !o,iha ? V'eCe 2a nos' Opo' i!Oa b^o, kako se lahko Pom te.nekaterim takim ti-1 1 niso pravi ali prave. ne pokliče nezazeli. da bi te kar ^Osiinv31'^ in te vprašal(a), % ?delaš' ali imaš čas, ^ajno n°k - 'n P°dobno- če pa ^Ori kr J'Če’ So njegovi (nieni) dOoveda Iniedrnati. Po Pravi' ^inčakr Pa n' buišega, k°t se-‘on. ti, kdaj 430 zazvonil tele- nima pravega Giotta 3 ®’te ne bo poklical(a), z9ubljaj časa. ^ena zmenek S dob?sta se’ kie in kdaise ^Pred v Pa 9a n'- čakaš in \ali P°9,eda6 Pr°t' vratom, C^od nikoder. Samo ^lali °r m°ra 'meti' za kai ni %wJatTludil(a) cel° uro- v A 1 se človek počuti izi-???' Ni pozoren/-a in ■ leni poA^Jii) ie’ kako se boš ^iinžain 1 a)’ k° b°š osam-2al°sten(a). te sv°I,m ?°vo?9a razl°9a najde ved-(ih^iatelii m6 ne srečaš z nje-?’v njihov?0''te ne Pusti, da ga? Hm raj . družbi. Ko sta sku-tof?slistah0?’ kot pa da bi če mu starša ali ^XblkJ*Toietabu T M) bll° zate, da ne predstavil Pa P°,PW Sr?6 ali oi ud'kakšno ^Hz^ %Sai*) Počne ??Stelji 6J6 °krog bil(a) s «?(a> abiC°'biti '^&?8e«nje-bivajo kakšne Postrani te gledajo, ko poveš, da si z njim Tebi se zdi prav simpatičen fant ali punca, ampak, ko komu omeniš, s kom si, te samo začudeno pogledajo. Pozanimaj se, kaj imajo za bregom, lahko da so govorice napačne ali pa ... Naj te tudi zaskrbi, če ti povedo, da je sicer danes s tabo, še pred dnevi pa je bil s kakšno drugo. To pomeni: Nekaj skriva in prav verjetno je, daje lomilec ženskih src ali pa punca, ki je imela opraviti že z mnogimi. Takega tudi ti ne boš spremenil(a). Govori o svojih prejšnjih zvezah Prej je imel(a) dekle (fanta), in čeprav nista več skupaj, on(a) vedno govori o njej (njem) v smislu, on(a) to, on(a) tisto... Občutek imaš, da ga še vedno vsaka stvar spominja na prejšnjo zvezo ali pa da bi njegova (njen) prejšnja/-! bila vedno z vama. Neprestano te primerja s prejšnjo ali prejšnjim, s tem da ti izpadeš v slabšem pomenu seveda. To pomeni: Še vedno preboleva staro zvezo, ki mu še vedno veliko pomeni. Ne bodi mu (ji) samo rezerva. Vaša pisma...------------------------------------- I Zlomil si mi srce Spoznala sva se tistega večera v disku, ko je zunaj divjala nevihta. Ko sem šla po pijačo, si me poklical k sebi in beseduje dala besedo. Cel večer sva se zbadala, zabavala in se imela prav lepo. Prepričana sem bila, da sem ti všeč. Potem sva zaplesala, nato še en ples in še eden in od sreče in užitka je bil ves svet moj ...Ko so se prižgali reflektorji, nisva odšla domov, ampak sva se šla vozit. Še sredi meglice sva opazovala, kako je vzhajalo sonce. Takrat si me objel in me poljubil. Vsa sem bila tvoja, čisto tvoja. Komaj sem čakala soboto, da se bova spet videla in spet sva uživala v večeru. Plesala sva in se zabavala in komaj sem čakala da bova zapustila to gnečo in se prepustila strastem. Pa si uničil tisto najlepše. Ko sem verjela, da se mi je nasmehnila sreča in ko si mi zmešal glavo, si rekel, da se ne smem zaljubiti vate Da ljubezen s tabo samo boli in da me boš razočaral. Z., zlomil si mi srce, ampak jaz te še vedno ljubim, še vedno mi odmeva glasba tistih dveh večerov, ko sem te imela samo zase. Nekdo, ki te čaka Alja Po vsej sili želi spati s tabo Da bosta šla v posteljo, mora biti odločitev obeh, ne pa prisila enega od partnerjev. Direktno mu (ji) je potrebno pojasniti, da si tega iz kakršnih koli razlogov pač ne želiš in da se boš odločil(a) za to, ko bo prišel čas. To pomeni: Samo do tega mu je, da bi te spravil v posteljo. Vsekakor pa si ti od zveze želiš in tudi pričakuješ več kot samo spolnost. Ne želi si resne zveze Čeprav sta veliko skupaj in so vsi prepričani, da sta fant in punca, on(a) tega ne želi priznati. Pravi, da je njemu ali njej za resno zvezo še prezgodaj, ali pa, da si trenutno ne želi v novo zvezo. S tabo je samo takrat, ko te potrebuje ali nima kaj drugega početi. Obljublja ti, da bo za pravo zvezo že še čas. To pomeni: Plaval(a) bi, a se pri tem ne želi zmočiti. Tako ne gre v nedogled. Kajti če imaš nekoga rad, si pri tem odločen. Morda je vse to pretiravanje in panika po nepotrebnem, ampak če se v vajinem odnosu dogaja kaj podobnega, je vsedrio morda dobro, biti pazljiv in pozoren. Da slučajno ne bi spregledal(a), če bo šlo kaj res narobe, in si s Telefon: tem samo nakopala dodatne te’ zave. Škoda bi bilo zapraviti najlepša leta mladosti s partnerjem, ki te ne spoštuje in ob katerem se ne počutiš sproščeno in ljubljeno. str Višina, teža: Ostalo:______ g o ■ Zoran! Ne vem, kako in kje se je zgodilo, vem pa, da zame nisi več samo dober prijatelj. Pogrešam T. te! Pika n o z a Nekaj je narobe Živijo! Imam fanta, s katerim hodim več kot eno leto. V začetku je bila najina ljubezen vroča, sedaj je usahnila. Postal je čuden, z mano govori grdo. Nič mi ne pusti, edino, ko greva skupaj spat, se dela dobrega. Živiva namreč skupaj. Imam občutek, kot da se je vsega skupaj že naveličal. Rada bi bila dobra, toda pri njem to ni mogoče. Kaj naj storim? Všeč pa mi je tudi drugi fant, s katerim sva že nekoč nekaj imela. Mislim, da sem tudi jaz njemu všeč. Sva pa prijatelja. Ali naj pustim fanta (kar nočem). In kaj naj storim, da ne bom več nora na tega drugega fanta? Namreč noro ga obožujem. Please help me! Prevaral sem jo! S svojo punco sva skupaj že sedem mesecev in se zelo dobro razumeva. Zadnjič pa se mi je zgodilo nekaj hudega. Na zabavo sem šel sam s svojimi prijatelji, ker je bila ona s starši. Potem pa se je zgodilo, kar se ne bi smelo. Malo preveč smo popili in jaz sem se zapletel z neko punco in sem se z njo poljubljal. Prav veliko vsega se ne spomnim, ampak vem, da mi sploh ni všeč in da mi je zelo žal, kar sem storil svoji punci, ki jo res ljubim. Tega ji nisem povedal, zato me peče vest. Res se počutim neumno in bojim se, da jo bom izgubil, če bo izvedela. Naj ji povem ali naj molčim? Draga Alja! Verjetno boš morala kar sama presoditi in dati na tehtnico, za katerega se boš odločila. Pri mnogih zvezah je tako, da se sčasoma partnerja tako navadimo in se ga naveličamo, če obojestransko ne vlagamo v zvezo, nam postane monotona. S tem pa izginejo tudi prijazne besede in vse vznemirjenje, ki ga prinese zaljubljenost. S prvim partnerjem si bosta morala prizadevati, da bi vajina zveza spet zaživela in dobila stari čar. Tudi se bo moral zavedati, da ne stanu-jeta skupaj samo zato, da gresta skupaj spat. Če ne bo šlo, pa ti ostane še druga možnost. Am- / / pak glede drugega fanta pre- v misli, če si res tako nora nanj ali pa je to samo slepa zaljubljenost. Dragi Simon! Sam si se na svoji lastni koži prepričal, da te lahko alkohol potegne v situacije, ki jih pri zdravi pameti ne bi nikoli naredil. Težko je vprašanje, povedati ali ne? Kajti reagira lahko zelo različno, če je tolerantna, ti bo pač tvojo napako, ki naj se ne bi ponovila, odpustila, če pa ni, se lahko vajina zveza slabo konča ali nalomi. Vsekakor je veliko bolje, če ji to, da si jo prevaral, poveš sam, kot da izve od koga drugega. Glede na to, da na zabavi nisi bil sam, je veliko možnosti, da bo izvedela. Če si želiš, da bo med vama za-I v upanje, ji raje povej in prosi, I) naj ti da še eno »šanso«, v prihodnje pa se boš moral bolj potruditi, da si boš zaslužil njenč zaupanje. Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« 1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2 .Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3 .Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste. 4 .V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaau!, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! Ime in priimek: _ Rojstni podatki: Stalno bivališče: Nekomu s črnim lasmi! Srečala sva se na zabavi in jaz sem se počutila tako osamljeno, dokler nisi prišel ti in me zazibal v čudoviti glasbi. Hvala za lep večer! STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667 Butique Lendavska 15, M. Sobota Tel.: 31 255 I Ivan! Ljubim tvoje prelepe oči, ljubim tvoj nasmeh. Princ iz mojih sanj si ti, ljubim te - to zaupam ti! »Orca« Simon 22 DOBRO JE VEDETI 26. avgust 1999, OVEN Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad, saj boš kmalu naletela na osebo, ki te bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem pa hodi naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo. On: Tvoji sicer velikopotezni načrti se ti bodo začeli končno uresničevati, vendar pa se zavedaj, daje končni uspeh še zelo daleč. S prijatelji pa se nikar ne igraj, saj se ti lahko to še precej otepa. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Pomenljivo zdravilo ima težo, prazno največji vzgon BIK Ona: Nihče ti ne želi nič slabega, zato se nikar ne izogibaj družbe, ki te že kar precej pogreša. Ob koncu tedna se ti obeta prijetna avantura, ki ti lahko prinese še kaj več kot le eno prijetno noč ... On: Ne verjemi prijateljem, ki te poskušajo odvrniti od sedanjega načina življenja in te imeti samo zase. Je že res, da s tem ne mislijo nič slabega, vendar imaš tudi ti pravico do svojega zasebnega življenja v dvoje. DVOJČKA Ona: Najprej se. boš smejala, pozneje pa se boš še tepla po glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj ni nikjer rečeno, da se boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo prav pošteno prestrašil. On: Poslovni partner ti bo omogočil ponovno afirmacijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespretnih potez izgubil. Pazi se prehitro izgovorjenih besed, ki te lahko ponovno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo prav nič všeč. RAK Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prijeten pogovor, izvedela pa boš precej več kot običajne čenče. Partner se bo znašel v precejšnji zadregi, kar boš izkoristila in ga še bolj priklenila nase. On: Nekdo ti bo zelo nevoščljiv, ti pa se mu boš le sladko smejal. Končno je prišel tudi tvoj srečni dan, zato ga kar se da izkoristi - po možnosti z osebo, ki ti je v zadnjem času še posebno prirasla k srcu. LEV Ona: Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato raje dvakrat premisli. On: Doživel boš precejšen poslovni šok, vendar ni nobenega razloga za panično obnašanje. Situacija se bo prej ali slej umirila. Povsem drugače pa bo na poslovnem področju, kjer se ti obeta prava avantura. Aloja (Aloe ferox Mili, ter Aloe vera L. Burm. f.). Prva rase divje v južni Afriki, zelo lahko se križa in goji. Druga je doma iz severne Afrike, v 16. stoletju sojo prenesli na Antile, sedaj pa se goji na Floridi. Uporabni del: listne sluzi, imenovane tudi alojin gel, ter zgoščen listni sok, imenovan tudi aloja.. Sok sam izteče iz prerezanega lista, zberejo ga in s kuhanjem zgostijo. Sluzi pridobijo iz listne sredice po predhodni odstranitvi zunanjega listnega tkiva. Raba v prehrani in pravni položaj: Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, razvršča alojin gel v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen; zgoščen listni sok pa v najzahtevnejšo skupino ZR, ki se lahko uporabi le za izdelavo zdravil z režimom izdajanja na recept. Zeliščna raba: Gel se po ljudskem izročilu rabi v mazilih in kremah za celjenje ran, opeklin, ekce-mov in luskavice in je pogosta se- stavina kozmetičnih izdelkov, veže vodo v losionih in gelih za sončenje, brivskih kremah, balzamih za ustnice, negovalnih kremah in ličilih za obraz; zgoščen sok pa je spodbujevalno antrakinonsko odvajalo, ki ga trenutno ni na našem tržišču, je pa po načinu delovanja podobno krhliki in šeni. Aloja se ne uporablja za pripravo čajnega napitka. Novejša dognanja: Raziskave na poskusnih žiValih le delno potrjujejo čislane celilne lastnosti alojinih sluzi, predpostavili so več mehanizmov delovanja, ker pa so kemično šibko dejavne, najverjetneje poškodovano površino zaščitijo le mehansko, velika količna vezane vode pa blaži vnetja, ker jih hladi. Celokupni listni izvleček (gel in sok) deluje protivnetno in protire-vmatično najbrž zaradi aptrakinon-skih spojin v soku in zniža krvni sla- dkor s še ne določenimi sestavinami. Sok, ne pa gel, vsebuje tudi sestavino aloe-emodin, ki zavre rakavost belih krvničk na poskusnih živalih, a obstajajo tudi laboratorijski izsledki, pri katerih je bila rakotvorna. To nas pouči, da moramo biti pozorni, na kaj se ugotovitev nanaša, da sama zase ne pove dovolj in lastnosti posamezne sestavine tudi sicer nimajo praktične vrednosti, dokler ne vemo, koliko prispevajo k naravi celotne droge in kakšno bi bilo tako koristno kot škodljivo delovanje pri ljudeh. Stranski učinki in strupenost ter prepovedi in opozorila: Za gel niso znani, antrakinoni iz soka pa povzročijo drisko pri čezmernih odmerkih in odvisnost pri čezmernem jemanju, zato so zdravilsko uporabni le standardizirani pripravki za zdravljenje akutnega zaprtja. Zu- DEVICA Ona: Ne poskušaj na vsak način ujeti tisto, ža kar misliš, da moraš imeti. Z malo potrpljenja ti bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se ti je venomer izmikalo. Oglasil se ti bo star znanec z novimi težavami. On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pati bo v ljubezni vse to obilno povrnjeno, čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi. Dvajset nasvetov za uspeh 1. 2. 3. TEHTNICA Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po drugi pa še več pridobila. To velja predvsem za tvoje osebne zadeve, še posebno pa se tiče področja ljubezni. Nekdo si te že precej časa prav pozorno ogleduje... On: Potrebno bo potrkati na prenekatera vrata, preden se ti bo uresničila tvoja stara želja. Ti pa si kar nekoliko prelen ali pa enostavno misliš, da se bo vse dobro končalo. Stori že nekaj, da ne bo prepozno! 4. 5. 6. ŠKORPIJON Ona: Posrečil se ti bo veliki met, o katerem že dolgo sanjaš. Toda kaj hitro boš uvidela, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost, a kljub temu boš preživela prav prijetne urice. On: Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuješ kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da imajo norci srečo. Nikar se ne obotavljaj in ne čakaj na prihodnji maj, saj je ta še zelo daleč. 7. 8. STRELEC Ona: Nič ni tako stalnega,’da se ne bi moglo porušiti, zato se nikar ne delaj tako neprizadeto, ampak priznaj napako, ki si jo storila, saj ti bo le na ta način uspelo obdržati tisto, za kar si se dolgo borila. On: Poslovni uspeh ti bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da ti je pomembna predvsem ekonomska varnost, za drugo pa si mnenja, da boš že še poskrbel. Pazi, da te ne bo preveč zaneslo ... 9. 10. d.d. MURSKA SOBOTA j KOZOROG Ona: Nikar ne zamudi priložnosti, ki se ti bo ponudila. S prijatelji se boš odpravila na zanimiv potep, ki se bo končal na povsem nepričakovan način. Toda kaj hitro boš sprevidela, kam pes taco moli. On: Ali ni že skrajni čas, da se tudi ti začneš zavedati svojih dolžnosti? Sredi tedna se ti obeta prijetna avantura, toda bolje bi bilo, če bi malce popazil tudi na svojo finančno situacijo. 11. 12. 13. 14. VODNAR Ona: Še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi sanjami in ravno zato lahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, ki ti sicer vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli nisi upala pomisliti na karkoli več. On: Postavljen boš pred veliko odločitev, vendar boš ostal trezen in razsoden. Prijateljica te bo nenavadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš mogel odlepiti od svoje družbe. Pozneje ti bo še žal... 15. 16. RIBI Ona: Sicer se boš odločila za tvegano varianto rešitve svojih ljubezenskih problemov, vendar se moraš zavedati morebitnih posledic. Toda mogoče je tudi prav, da greš na vse ali nič. On: Kar naenkrat se boš znašel pred kočljivo odločitvijo, ki bo odločala o tvojem nadaljnjem življenju. Nikar se ne prenagli, ampak raje dvakrat premisli, da ti kasneje ne bo žal. Pričakuješ lahko pomemben telefonski klic. Zjutraj vstanite 10 do 15 minut prej kot običajno. Zaupajte vase. Dela, ki vam ne ležijo, delite z drugimi ali pa jim jih popolnoma prepustite (bdite nad njimi iz ozadja). Namesto neprijazne budilke naj vas predrami nežna glasba, poljub ali objem ljubljenega partnerja. Postavljajte si jasne in razumljive cilje. Obleko, obutev, modne dodatke, aktovko in vse, kar potrebujete za odhod na delo, si v miru pripravite že zvečer. Vaše ambicije naj bodo vedno stopničko više od realnih možnosti. Poskrbite, da boste čas,, ki ga imate na voljo za spanje, res prespali in ne prebedeli ali pre-čuli v postelji (pred TV). Poleg glavnega načrta A imejte vedno pripravljeno še rezervno možnost B. Razvajajte se s prijetnimi mislimi in sanjarite. Ključne naloge opravite sami. Poigravajte se s spomini na srečno otroštvo in prebirajte pravljice. Izbirajte si samo lojalne, zane- sljive in zaupanja vredne sodelavce. . Odkrijte in negujte kanček otroške duše, ki ste jo uspeli obvarovati pred zobom časa. . Sebe si predstavljajte kot zmagovalca že na začetku projekta. . Sem in tja si privoščite malce nagajivosti in navihanosti. 17. Bodite fleksibilni in dinamični. 18. Delo jemljite kot izziv in priložnost za blaginjo. 19. Upoštevajte, da je pot do velikih dosežkov strma, spolzka in naporna, zato pa je zmagoslavje veliko. 20. Prepustite se ugodju vselej, ko imate za to priložnost. PRIPRAVIL MILAN JERŠEI Kmečka juha Z našega štedilnika Sesekljan piščančji zrezek s hrenovo omako Cmočki iz krompirjevega testa 'Rukola z domačim prelivom nanje smejo alojin gel rabiti tudi nosečnice in doječe matere, notranje pa je alojin sok z vsebujočimi antrakinoni prepovedan med nosečnostjo in se sme rabiti le i^e' moma med dojenjem. ( Lekarniško mnenje: Alojin gd se pridobi iz listne sredice in vsebuje predvsem kemično malo deje-we polisaharide in lipide. Ne sme: mo ga zamenjati z zgoščenim grenkim rumenorjavim sokom, naoljenim iz listov, ki vsebuje antrad-nonske spojine z-močnim odvajalnim učinkom, alojin gel namreč nima niti teh sestavin niti tega učinka. Kot odvajalo sta alojo nadomestili varnejši krhlika in sena, dosegljivi tudi pri nas. Literaturni podal o zdravljenju opeklin z alojinimS1’ lom si nasprotujejo, v pomoč pa s° gotovo njegove fizikalne lastnosti’ s katerimi ščiti kožo in jo hladi. JANEZ ŠPRIN^ MAG. FA^' Breskve s sladoledom Kmečka juha 300 g korenja, 150 g repe, 200 g pora, 300 g krompirja, 50 g masla, sol, poper, lovorjev list, peteršilj Korenje, repo in por zrežemo na rezance, damo na maslo in dobro prepražimo. Zalijemo z dvema litroma vode. Dodamo na rezance narezan krompir in začimbe. Kuhamo na majhnem ognju tako dolgo, da se povrtnina dobro skuha. Kuhano juho po okusu še začinimo. Pred serviranjem dodamo juhi kruhove rezine, po vrhu pa potrosimo s sesekljanim peteršiljem. Sesekljan piščančji zrezek s hrenovo omako 460 g piščančjega fileja, 120 g svinjskega plečeta, 200 g belega kruha, 2 jajci, 100 g čebule, 5 cl olja, sol, poper Omaka: 600 g očiščenih jabolk, 20 cl belega vina, 100 g hrena, limonin sok Piščančji file in svinjsko pleče drobno zmeljemo. Beli kruh namočimo v mleku. Čebulo narežemo na drobne kocke in na maščobi prepražimo samo toliko, da ovene. Mleto meso začinimo s soljo, poprom in prepraženo čebulo. Dodamo namočen in ožet kruh ter jajce. Vse skupaj dobro premešamo, da se masa lepo veže. Pustimo stati na hladnem 15 minut. Nato oblikujemo zrezke. Zrezke na vročem olju spečemo tako, da dobijo na obeh straneh lepo zlato barvo. Pečene preložimo v drugo posodo. Na preostanku maščobe rahlo prepražimo naribana jabolka. Zalijemo z vodo in dušimo do mehkega. Omako oz. dušena jabolka prepasiramo. Ponovno Branko ČASAR kuharski mojster damo v posodo, dodamo vino in hren terpre^0 j< Okus izboljšamo z limoninim sokom. Senu sesekljanim zrezkom. čmočkijz krompirjevega testa ■ gpO 9 750 g krompirja, 30 g margarine, 2 jaid . moke, 100 g ocvirkov, sol . ^pim0- 'i Krompir v olupku skuhamo, odcedimo m ^o, j Vročega prepasiramo, dodamo moko, ^^^a- j jajce in sol. Dobro premešamo. Z žlic o mo testo v slano vrelo vodo. . abel'^0 Z Kuhane cmočke odcedimo in vroče z raztopljenimi ocvirki. Rukola z domačim prelivom I 60Q g rukole, 80 g mesnate slanine. 5 I le, 3 cl bučnega olja, 3 d kisa, so I Rukolo operemo in potrosimo z na koc i slanino ter čebulo. Prelijemo z bučni I som, ki smo ga prej solili. I Breskve s sladoledom ^orfa I 600 g breskev, 30 g masla, 60 g ^ja, * j c/ oranžnega soka, 5 d breskov i kepice vaniHjevega sladoleda nemun135 j V kozici raztopimo maslo. K raztop ^rame1'^ I dodamo sladkor in mešamo, da man bres^ ' I Nato dodamo olupljene in razpo o i or j Malo jih opečemo z vseh strani- 1 e I žnim sokom in likerjem. Vse skup .^ledoV- I nut. Ohlajene breskve serviramo s se du [ skupaj prelijemo s sokom, v katar breskve. za zdravje in dobro počutje . 26. avgust 1999 O TEM IN ONEM 'fiVSi ZADRUŽNA KMETIJSKA DRUŽBA HERBICID, ki učinkovito zatira večletne in enoletne, širokolistne in ozkolistne plevele na strniščih, nekmetijskih površinah, sadovnjakih in vinogradih. eseca avgusta smo podarili šopek gospe tajnici Zdenki Ficko iz Radenske Zvezda - Diana, podjet- ja za turizem, gostinstvo in trgovino. Gospa Zdenka ima po telefonu zelo prijeten, mehek glas. Pred združitvijo hotela Diana in hotela Zvezda 1.1. 1996 leta je bila materijalna knjigovodkinja v hotelu Diana, sedaj pa že sedemnajst let in pol zelo dobro opravlja tajniška dela. Kot nam je povedala gospa Rina, se njeno delo ceni zaradi strokovnosti, veliko znanja, natančnosti in točnosti. Je prijazna do gostov, družabna in resna, kar je gotovo pripomoglo k sistemu kakovosti. Prej ji je bil pisalni stroj prvi in edini pripomoček pri delu, že zdavnaj pa ga je nadomestil / računalnik. Gospa tajnica Zdenka s šopkom Cvetličarna Park je v neposredni bližini Hotela Zvezda, zato je gospodična Verica predala gospe IN ŠE NA POT! MESEČNA VOZOVNICA KRAJŠI MESEC - VEČJI POPUST AP KARTICA IN BREZPLAČNE VOŽNJE JULIJA IN AVGUSTA Z NAMI GREŠ Bolj ko je apno kakovostno, večji je njegov prihranek PRI GRADNJI. V SCT IAK SE LAHKO POHVALIMO Z IZJEMNO KAKOVOSTNIM IN NAJBOLJ BELIM APNOM NA TRŽIŠČU. PRI GRADNJI DVOSTANOVANJSKE HIŠE BOSTE TAKO PRIHRANILI TUDI DO DVE TONI APNA IN Sl HKRATI ZAGOTOVILI KAKOVOSTNO GRADNJO IN ZIDOVE, KI BODO DIHALI. ZDRAVA LOGIKA. iHHvavtobusni promet Murska Sobota d.d. Zdenki šopek še »topel«. Floristka Verica Jančar je šopek oblikovala v okrogli obliki. Listi bergenije so bili obloženi okrog šopka, prav tako tudi srobotove rozge. Sredina šopka je bila izpopolnjena z rdečimi vrtnicami, ki so izstopale iz makovih glavic. Mrežaste statice pa so zapolnile preostali del šopka. Zelenje, rogoz, dresen, glavice rdečih Šopek je izdelala Verica Jančar iz cvetličarne Park. NE TROŠI PALCA, AVTA ALI NOG. rudbekij, bleščeča krčnica, pa so bili dodatki, ki so dali šopku dokončno podobo. Gospa tajnica Zdenka še veliko dobrih rezultatov v službi želimo, v prostem času pa kolesarskih užitkov - cvetličarna Park in Vestnik. Pa nikar ne pozabite na cvetje, kajti cvetje nam olepša dan, kot ga je Vam 11.8.1999. OLGA VARGA ■ 23 Incident K riminalisti Urada kriminalistične službe in notranja kontrola Urada načelnika Policijske uprave M. Sobota so zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine zoper 25-let-nega policista Postaje mejne policije Dolga vas uvedli disciplinski postopek in ga začasno odstranili z dela. Omenjeni policist je omogočil vozniku tovornega vozila iz Belorusije, da mu ni bilo treba plačati denarne kazni za cestnoprometni prekršek ter daje lahko nemoteno nadaljeval vožnjo. Policist je namreč ob kontroli vozila ugotovil, da tahografski vložek ni pravilno nameščen. S tem je seznanil voznika, istočasno pa mu je dejal, da je predvidena kazen za ta prekršek 40 tisoč tolarjev, čeprav je v resnici 20 tisoč oziroma 10 ob takojšnjem plačilu. Ker se je vozniku ta vsota zazdela previsoka, je vprašal policista, ali se lahko zmenita kako drugače, nakar mu je ta odvrnil: »Pa daj polovico in-bo stvar urejena.« To je voznik tudi storil, še prej pa si je zapisal serijske številke bankovcev (bila sta dva po 100 DEM, čeprav policist ne sme sprejeti plačila mandatne kazni v tuji valuti), nato pa se odpeljal na Madžarsko in vso stvar prijavil. TOMO KOLES ■ ZASTOPNIK IN UVOZNIK: ZADRUŽNA KMETIJSKA DRUŽBA, d. o. o. 1000 Ljubljana, Miklošičeva 4 2250 Ptuj, Trstenjakova 1 Telefon: (062) 779 077, 779 047 BUS KLUB IN POVRATNA VOZOVNICI ZA VEČJE RAZDALJE PIŠTEK IN MARIŠKA NAJVEČJI POPUST NOVO - RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON M« PARKETI VSEH VRST LAKI ZA PARKET. PLUTA, LAMINATI... M. Valovltka*5 - življenjska doba nad 40 let -10 letna garancija - obstojnost v različnih klimatskih razmerah - možnost kombinacija z drugimi materiali čas: pon. do pet. od 9.00 do 17.00 8.00 do 12.00 površin« STVOM v vseh boljših trgovinah z gradbenim materialom ^jetju esal d.o.o., telefon 065 152 16 09 $ litina iz Anhovega, L Jzdelana z okolju prijazno švicarsko tehnologijo. nas na sejmu MOS Celje v HALI K2. - gospodama in kvalitetna^ - vgrr.jeni varnostni trakov’ - primerna za novogradnje kin sanacije vsake prave hiše VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA TRADICIONALNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU, KI BO POTEKAL V GORNJI RADGONI od 21. - 29. AVGUSTA. IN ŠE... Informacije o novostih vam bomo z veseljem posredovali na avtobusnih postajah v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. IJSKO-ŽIVILSKI SEJEM M' N SCT IAK d.d., Kresnice 14, 1281 Kresnice tel: 061 877 080, FAX: 061 877 007 iak logika kvalitete set industrija apna Kresnice d.d. Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke «2.8.1999) 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Marija Pintarič, Motovilci 25, 9264 Grad 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Živa Flisar, Veščica 52, 9000 M. Sobota 3. ■ 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Ivanka Trstenjak, Beračeva 39c, 9252 Radenci Dejan Mekiš, Beznovci 37, 9265 Bodonci Živa Vigali, Krog, Vodnikova 15, 9000 M. Sobota Mitja Peterka, Partizanska 18, 9231' Beltinci Silva Balajc, Pavkarjeva pot 9, 1360 Vrhnika Qda je siijša Ma, te je bifou potrejbno, ka se je radgonsbo senje gačnofc bejn p^e, Piki fetos, ka je We degevno poletje kak nej, bi pa gfij nej trMo, fea je na otvoritveni den senja tab sca£o, ka bi se sboro gafejafo tej jegeao petstopedeset prodajaMna 88 je bomentejro ^Pe^a. cPo njegovon gapaganji je bidou največ preprodajata^- tl bauta cvete, ovo pravo bmetijstvo pa ide sigdar bofe nagaj, befbo Me se dn^a Svropo. ^eVa si je gračuno, ka gda mi prijdemo nota v tou Olnijo, te bmetijstvo obrnjeno v turigem. ^Vinotoči, vinsbi lirami pa driijgi tabši turistični put’ . kak gobe po degji, pa de naslednje tab kak de tiidi g bauto^; vsi do odatia^ nede nišče. Qadgonsbo senje de sbo/to samo ešče obujanje spomine^ na stare gda je bmetijstvo p/tt nas ešče nebaj vaWo. % mašijnaj de pa pisafc »J® ' nigacijo uporabfajo v tujini na vefibi obdelovalni bompfebsaj, ge je ešče ob bifna, kak na priftbo v ^Kanadi. Tta nas smo pa ge vse vebše bomp^e p prepfeft g daljnovodi, s cestami, s plinovodi, vodovodi, odlagališči odpadkok S mašini ragstavfeni v podub mtajšoj generaciji.« vina ^a, tak od priftbe de pisata pravi TMa. Qln tiidi pravi, ba či mo meft naj TV na svejti, mo ešče itak nebša bogna uvagafi. % gostinstvi se pa tiidi dpbw Rusiji je ge 46 procento^ prebivafco^ aVkoMikok pa je gnano babšo Wa9°e tan. ^ri nas se je pa samo na^ta podrabsafo, pa smo ge sMe vo{e. Med reševalce bomo razdelili Z < ca Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 3. septembra 1999. Ime in priimek: Naslov: _ 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. ui o. z m en cc. d) 'in i ir ;i Vi V) REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 12. 8.1999: MASTROIANNI, ALEKSANDROV, LEKO, SAVANA, AMAND, ROVAN, IVAN, ERIK, KM, COINTRIN, ANDALUZIJA, ASEAN, DAMM, ŠTOR, ILO-RIN, TERMIKA, AOKI, ČOLNA-RINA, SKOPJE, INSEKT, BOSNA, ČF, RIL, RED, SARANSK, GUO, RECITACIJA, NIKE, OKULAR, ETANOL, LARNAKA, OKARINA, ZA, GALILEI, ODSTOTEK, ERIKA, IKO, SRT, POL, KOST, RIMA, ALAVESA, KAČON, GEA, VARJAGI, ELASTIKA, OCEAN, ATENTAT, CANTO, AN, LENTA 7,„ Poteh sta se pa tcnvi nenadoma \ 6gAM)H, KUFERJE IMELA ENA V ROČI, JA2 SEM PLAČANA samo, m lam naslov od Picerije ... PR) ITALIJANU "TISTEMU, P) GA PRINESE. NISEM/ ,2 / Sl PA TODSTAOIA DA fcODO TO LUTRE /A) A . F... PA SEM REKLA ALF0M2U. ON E>0 'HOJ MOŽ, VESTE, PA NAJ POkLiČE POLICIJO. JOJ > TAKO SEM RA2BU' RJEMA) KER SE NEKAJ DOGAJA. KAJNE? »UiMlTA! S HAJKovicU MO, ' ir OPET JE DMA Ob Petek, 27. 8. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.00 Ročne ustvarjalnosti 9.20 V telovadnici, nadaljevanka 9.45 Otroška oddaja 11.20 Obiski samo v hotelu in doma, nemška drama 12.05 Svarila z ledu, ameriška oddaja 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Po domače 15.30 Mednarodni mladinski pevski festival 16.00 Podoba podobe 16.30 Mostovi 17.00 Rdeči grafit 17.35 Otroška oddaja 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Raziskovalec, ameriška serija 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Petka 21.30 Caroline v velemestu, nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Polnočni klub 23.50 Koncert kitarista Massina Scattolina POP TV 7.30 Ch ar lijev duh, mladinski film - 9.30 Umazane laži, nad. - 10.20 P reci osa, nad. - 11.10 Moč ljubezni, nad. - 12.15 Matlock, nan. - 13.00 Ograje našega mesta, nan. - 14.30 Raztresena Ally, nan. - 15.30 Stefanie, angel v belem, nan. - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nad. - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Top Gun, ameriški film - 22.00 Dosjeji X, nanizanka - 23.00 Obiskovalec, nanizanka - 0.00 To je spolnost!, erotična serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Merk in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka - 9.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.00 Oprah Show, ponovitev -11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Atlantis -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Življenje v mestu, nanizanka - 16.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 16.50 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 17.00 Oprah Show: Gwyneth Paltrow - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka -19.00 Ned in Stacey, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Škandal, ameriški film - 22.00 Kvantni skok, nanizanka - 23.00 Airvvolf, nanizanka - 23.50 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.40 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Sejemski vrtiljak - Kulturno - razvedrilno - Intervju: Ciril Smrkolj - Navigator - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Honorarni, nanizanka - 17.30 Punce s pomola, nanizanka -18.00 Na nebu, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Otroci koruze, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Sejemski vrtiljak - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - 23.00 Stražar, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Dr. duinnova. ameriška nanizanka 12.00 SP v atletiki, posnetek 14.35 Gore in ljudje 15.25 Zlom, ameriški film 17.00 Življenje s televizijo, ameriška serija 18.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 18.30 Simpsonovi, risana nanizanka 19.05 SP v atletiki, prenos 21.40 Nebodigatreba, angleški film 23.10 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 0.00 Mož v senci, nemška nadaljevanka 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 09.45 - Sejemski utrip, 10.30- Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.15 - Sejemski utrip, 17.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 18.00 - Videostrani. 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (128. det avstralske nadaljevanke). 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.15 - Znalček in kuža pazi v prometu, kontaktna oddaja z nagradami, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 -Gnes - informativna oddaja, 20.15 - Sejemski utrip, 21.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica. 21.55 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 22.45 - Naj spot iz produkcije ZLTV, 23.40 - Erotika, 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 11.30 Izpovedi mladih - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nanizanka - 13.25 Prevare, nadaljevanka- 14.15 V ozadju medijev, serija - 15.15 Živa resnica - 15.45 Risanke - 16.15 Vesoljčki v družini, otroška serija - 16.40 Morje - 17.10 Poročila -17.25 Bramvvell, nad. - 18.15 Otroška serija -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik -20.10 V registraturi, dramska serija - 21.20 Foxov filmski večer - 22.55 Opazovanja TV SLOVENIJA 1 8.35 Cofko Cof. risana nanizanka 9.00 Pod klobukom 9.50 Denver, poslednji dinozaver 10.15 Mali heroji, ameriški film 11.35 Caroline v velemestu, nanizanka 12 .05 Tednik 13 .00 Poročila, vreme, šport 13 .15 Turistična oddaja 13 .35 Prisluhnimo tišini 14.05 Petka 15.20 Zimski zaliv, švedski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Past za turiste, angleška serija 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Igre brez meja, finale 22.05 Obiskali smo..., francoska serija 22.45 Poročila, vreme, šport 23.15 Pa me-ubij, ameriška nanizanka 23.45 Melissa, angleška nadaljevanka 0.35 Pošast iz računalnika, ameriški film TV SLOVENIJA 2 8.45 Videoring 9.35 Učitelj, francoska nadaljevanka 10.25 Igre brez meja (Maribor) 11.55 Davov svet, ameriška nanizanka 12.20 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 14.15 Teniški magazin 14.45 Superpokal v nogometu, Manchester: Lazio 16.25 Šport 18.00 SP v veslanju, finale, posnetek 18.40 SP v atletiki, prenos 21.50 Camping Cosmos, belgijski film 23.15 Sobotna noč 1.25 Sla. ameriška nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Butec in butec, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Maska, risanka - 9.00 Mali bogataš, risanka - 9.30 Batman, risanka - 10.00 X-men, risanka - 10.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka, nanizanka - 11.00 Morska deklica, nanizanka - 11.30 Parker Lewis, nanizanka - 12.00 Križarjenje, nanizanka - 12.30 Tarzan, nanizanka - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Mowgli, knjiga o džungli, nanizanka - 14.30 Brez zapor - 15.30 Rojeni v svobodi, nanizanka -16.30 Hollywoo-dski portreti: Jim Carrey - 17.00 Clean & Clear, glasbena oddaja - 17.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 18.20 Melrose Plače, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Podli fantje, ameriški film - 22.15 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.15 Ženski dnevnik, ameriški film - 2.00 Playboy special, erotična serija - 3.00 24 ur KANALA 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 10.00 Družinske zadeve, nanizanka -10.30 Nora hiša, nanizanka - 11.00 Charles je glavni, nanizanka - 11.30 Brooklynski most, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Bravo, maestro - 13.00 Pot v raj, nanizanka - 14.00 Svetovne glasbene nagrade - 16.00 Rudniki kralja Salomona, ameriški film - 18.00 Odklop - 19.00 Lovec, nanizanka - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, dokumentarna serija - 21.00 Mreža, nanizanka - 22.00 Popolnoma mrtev, ameriški film - 23.40 Strela, nanizanka - 0.10 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Sejemski vrtiljak - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Harry in Hendersonovi, nanizanka - 16.00 Štirje mušketirji, ameriški film - 18.00 Severna obzorja, nanizanka - 19.00 Pica, ti in jaz, nanizanka - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Varuh prehoda, ameriški film -22,00 Goli v sedlu, ameriški film - 0.00 Vampirski klan, .nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 09.45 - Sejemski utrip, 10.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica. 11.25 - Sosedje (128. del avstralske nadaljevanke -ponovitev), 11.50 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00-Gnes - informativna oddaja, 16.15 - Sejemski utrip, 17.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.55 - Risanke. 18.35 - Sosedje (128 . del avstralske nadaljevanke - ponovitev), 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.15 - Znalček in kuža pazi v prometu, kontaktna oddaja z nagradami, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.15 - Sejemski utrip, 21.00 Hermes-oddaja o mejnih vedah - 3.del, 21.45 - Video-top, 22.30 Gnes - informativna oddaja, 22.45 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 11.25 Otroška oddaja -12.00 Dnevnik -12.35 Ekhaya, nadaljevanka -13.20 Rose-anne Show - 14.05 JAG, nadaljevanka - 14.50 Sedem maščevalnih ljudi, ameriški film - 16.20 Poročila - 16.30 Dober dan, informativni mozaik - 19.30 Dnevnik -20.10 V registraturi, dramska serija - 21.20 Skrivnosti in laži, britanski film - 23.55 Opazovanja - 0.20 Polnočna premiera: Daljni jug - 2.00 Spački, ameriški film TVTfPVASKA 2 IS.20 Koledar - IS.35 Štiri oči, ameriški film - 17.OS Raziskovalec, serija - 18.05 Hugo -IS.35 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 2O.1O Kviz - 20.30 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 21.15 Miss diaspore, posnetek TV MADŽARSKA! 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Počitniška matineja -11.00 Ko odrastem, serija - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka -12.00 Zvon, dnevnik -12.30 Saint Trapez, nadaljevanka - 13.30 Zvezde na nebu in na zemlji: Boris Karloff -14.25 Zakladnica - 16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka -17.45 Telešport - 18.40 Regionalni dnevniki - 18.55 Suženjstvo, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Mr. Bean, burleska - 20.30 Superpokal v nogometu, Manchester United : Lazio, prenos - 23.00 Aktualno - 23.30 Dokler še živimo, nanizanka TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualno - 9.30 Zakladnica - 11.00 Prijatelj otroka, izobraževalna oddaja - 12.00 Zvon, Nezreli, nanizanka -12.35 Dnevnik - 14.00 Počitniški program - 15.05 Skrite pokrajine: Kamčatka - 15.30 Vino in oblast - 16.50 Filmski muzej: Salon, spalnica in kopalnica, ameriški film (č.-b.) - 18.05 Madžarska hiša, iz zamejskih programov -18.35 Muzikalni kino - 19.05 Iz delavnice Naše stoletje - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska leta 2000, dinastija Schulek - 21.00 Neznani Hitchcock: Moški z otoka Mann, angleški film (č.-b.) - 23.05 Telešport TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Nogomet Manchester United ■ Lazio, prenos UEFA iz Monaca - 22.50 Rambo II, akcijski film - 0.20 Mačje pokopališče, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Kralj piratov, pustolovski-film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Bitje srca - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Primer za dva-- 21.20 Duša in telo - 22.10 Poročila - 22.35 Modemi časi - 23.10 Stockinger - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nogomet EUROSPORT 8.30 Olimpijski magazin - 9.00 Atletika -10.30 Nogomet: pokal UEFA - 12.00 Nogomet, prenos žrebanja za pokal UEFA - 13.00 Atletika -14.30 Smučarski skoki -15.30 Motokros - 16.00 Nogomet - 17.30 Atletika - 18.45 Atletika, prenos - 21.30 Atletika - 22.00 Boks - 23.00 Bowling - 0.00 Atletika TV HRVAŠKA 2 14.35 Koledar -14.45 Kronika dubrovniškega festivala - 15.30 Črno belo v barvah - 17.05 Festival folklore - 17.35 Hitrejši od hrane, hongkonški film - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Terra X: Odprava v neznano - 21.00 Dalmatinski šansoni Šibenik '99 - 22.20 Ribiči in pomorci, dokumentarni film - 23.15 Svet zabave - 23.45 Nenadoma Susan, nanizanka TV MADZARSKA1 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za mladino in otroke - 8.40 Otroci kapitana Granta, nanizanka - 9.50 Igre brez meja, ponovitev - 11.20 Telešport -12.00 Zvon, poročila -12.05 Evrominute - 12.10 Benediktinec G. Bekeš - 12.45 Formula 1, trening - 14.10 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka - 15.00 Zelena pika - 15.30 Moda 2000 - 15.55 Delta 2000, znanost - 16.25 Iz delavnice Naše stoletje -16.45 Igre brez meja, najava - 17.00 Praznik sv. Ladislava - 17.40 R. llosfalvy - 18.30 Kviz -19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kumara, politična solata - 20.20 Satelit, kabaret - 21.05 Ščit na reži, kanadski film - 22.40 Zavzetje domovine - 23.35 Poletje, ameriški film TV MADŽARSKA 2 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Vaška TV - 9.00 Aktualno - 9.25 Zgornjih deset tisoč, ameriški film - 11.00 Rondo -11.50 Familija, nanizanka - 12.15 Za otroke -14.00 Zgodovina književnosti - 14.25 Igre brez meja - 15.50 Fotografski magazin - 16.20 Gaia, ekologija - 16.50 Zgodovinska slikanica iz Poljske - 17.10 Zvezdniki - 18.10 Donator - 18.40 Dogodivščine -19.10 Ferenc Liszt, nadaljevanka - 19.35 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Šestilo, izbof - 21.00 Vodni policisti, nanizanka - 21.50 Telešport - 23.05 Svobodno tekmovanje, gospodarski magazin TV AVSTRIJA T 6.00 Otroški program - 8.00 Konfeti šov - 9.30 Vroča sled - 11.10 Disneyev festival -12.05 Šaljivec Carey - 12.30 Meego - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.25 Sabrina - 14.50 Davvsonov potok - 15.40 Beverly Hills 90210 - 16.20 Melrose Plače - 17.05 Srček -17.55 Gridlock, akcijski film - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport -20.15 Pohlep, filmska komedija - 22.05 Popolni spomin, akcijski film - 23.50 Nogomet -0.35 Težka pot do Havajev, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Nadrealno, filmska komedija - 11.10 Štirideset milijonov išče enega moža, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 San Salva-tore, film -14.45 Črni lepotec, film -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Prisrčno Hansi Hinterseer - 21.45 Poročila - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari -22.15 Vse je komedija - 23.15 Čas v sliki - 0.25 Križišče Bhovvani, pustolovski film EUROSPORT 8.30 Jadralno padalstvo - 9.00 Atletika -10.45 Superbike, prenos kvalifikacij - 12.00 Najmočnejši mož - 13.00 Atletika -14.30 Formula 3000, prenos iz Spaja -16.30 Superbike -17.30 Atletika -18.45 Atletika, prenos SP iz Seville - 23.00 Atletika - 23.30 Boks - 0.30 Atletika Čemer, 3. 9. 1999 dapevanka - 77. 70klZoš paUezn/j nadapevanka - 73.00TVetvporška po/ic/Ja, nanizanka - /3.00 Oprave našepa mesta, nanizanka - /4.00Mat/ock, nanizanka - /5.00 Hosean- TVSLOVTMMA 1 9.00 Trojčice, risana nanizanka 9.25 V telovadnici, nadaljevanka 10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Otroška oddaja ne, nanizanka - /5.30 Varuška, nanizanka - /6.00 Cosby, nanizanka - /6.30 Umazane /až/, nadaljevanka - /7.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena AHy, nanizanka - 20.55 Nikita, nanizanka - 21.50 Prijatelji, nanizanka - 22.20 Brez zapor - 23.05 Južni Brooklyn, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur - Hzjpo - 70.35 Prf/ate/ri,'nanizanka - 79.00 Hrvaška danes - /S.3OOnevm/r - 30. 70Kviz - 30.30 Dve po/ovici še zda/eč nista ce/ota, nadaljevanka - 21.20 Popo/na tujca, nanizanka -21.50 Obtoženi, nadaljevanka - 22.20 Urgenca, nanizanka - 23.05 Festival Požega '99 IL05 11.55 12.25 13.00 14.45 15.35 16.35 17.00 17.30 18.00 18.10 19.00 10.30 20.05 21.00 21.30 22.00 22.45 23.15 0.10 Življenje ptic, angleška serija Obiskali smo..., francoska serija Naj..., najhitrejša ladja, angleška oddaja Poročila, vreme, šport Portret Berta Pribca TV Poper Nenadoma Susan, ameriška nanizanka Enajsta šola, oddaja za radovedneže Ročne ustvarjalnosti Obzornik, vreme, šport Zgodbe iz Amerike: Misisipi Risanka Dnevnik Tednik Leteči cirkus Montyja Pythona Turistična oddaja Odmevi, vreme, šport Podoba podobe Brane Rončel izza odra Zgodbe iz Amerike: Misisipi TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 12.45 13.25 15.10 16.15 16.40 18.00 18.45 19.30 20.00 20.25 21.00 22.00 23.35 0.25 Videoring Wildbach, nemška nanizanka Čuki in štorklje, koncert skupine Čuki Dokumentarije: Afera Diareja Svet poroča EP v vaterpolu, Slovenija: Grčija Tabaluga, risana nanizanka Camping Cosmos, belgijski film Dr. Duinnova. ameriška nanizanka Poročila, kanadska nanizanka Videoring Na robu, kanadska športna serija Filmski triki: Oblegana mesta Med nami Joe Zawinul Pod zahodnimi očmi, izraelski film Črni sneg, nizozemska nadaljevanka Aliča, evropski kulturni magazin KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.25 Sodnica Judy, nanizanka - 15.50 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.15 Maria Isabel, nadaljevanka - 16.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 17.36 Oprah Show: Charles Spencer o sestri - princesi Diani -18.30 Korak za korakom, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 V hčerkinem imenu, ameriški film - 21.40 Umor na Beverly Hiilsu, nadaljevanka - 22.30 Črni gad, nanizanka - 23.10 MacGyver, nanizanka -0-10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Filovski lončarski sejem -Politika in praksa - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Honorarci, nanizanka - 17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Vrtoglava kariera, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Gospod Jones, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Sejemski vrtiljak - Kulturno - razvedrilno - Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 09.45 - Buum, pazi ka vdati, 10.15 - Iz produkcije združenja ZLTV, 10.45 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.15 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.15 - Iz produkcije združenja ZLTV, 16.45- Kako biti zdrav in zmagovati, 17.15 - Videostrani, 18.00 -Risanke. 18.30- Buum. pazikavdari, 19.00 - Gnes-informativna oddaja. 19.15 -Znalček in kuža pazi v prometu, kontaktna oddaja z nagradami. 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.15 - Zakoj pa nej, mlad.obdaja v živo, 21.15 -4z produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije,21.45- Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine - 11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih - 12.00 Dnevnik -12.35 Sunset Beach, nanizanka -13.25 Prevare, nadaljevanka - 14.10 Poročila -14.15 Zgodovinske skrivnosti: Aleksander Veliki, serija - 15.15 Poslovni klub - 16.05 Risanka - 16.15 Otroška serija - 17.10 Poročila - 17.25 Trg Berkley, nadaljevanka - 18.15 Azijski potopis: Indija - 18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodovina ZSSR, dokumentarna serija - 20.55 Kviz -21.40 Opazovanja - 22.10 Tišina morja, francoski film - 23.35 Rita, Sue in Bob, britanski film - 1.05 Poročila IV MADŽARSKA 1 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.30 Nervozna nosečnost, tv-film - 10.55 Thalassa, magazin morja - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 In vendar se vrti, nanizanka - 13.25 Skupaj, za manjšine -14.25 Kralj pamp, nanizanka - 15.20 Zakladnica - 16.50 Vdova in njena hči, tv-film, 4. del -17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Smernica - 18.30 Igre brez meja, najava - 18.35 Za otroke - 18.50 Suženjstvo, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka - 20.30 Kviz - 21.00 Nemogoče? - 22.00 Aktualno - 22.30 Kvadrofonija, angleški filmski musical TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualno -9.30 Zakladnica -11.00 Prijatelj otroka, izobraževalna oddaja - 12.00 Zvon, Nezreli, na nizanka - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Obleganje gradu Beszterce, 2. del - 15.30 Druga možnost, nanizanka - 17.00 Za manjšine - 17.55 Nanizanka - 18.50 Dosegljiva prihodnost, 1. del - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Pikante-rije, ameriški tv-film - 22.25 Beethovnov koncert - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Kolumbb - 21.50 Kottan poizveduje - 22.50 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Počitnice na lmmenhofu„film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - -12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila- 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick— 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum: Polet prek Afrike - 21.05 Bitje srca - 22.00 Poročila -22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ellen EUROSPORT 8.30 Smučanje na vodi - 9.00 Veslanje - 11.00 Ekstremni športi - 12.00 Avto-moto šport - 13.30 Gorsko kolesarstvo - 14.00 Golf (ž.) - 15.00 Nogomet: Najboljše z EP '96 - 17.00 Prosto plezanje: tekmovanje v Chamonixu - 17.30 Olimpijski magazin - 18.00 Avto-moto šport - 19.00 Ekstremni športi - 20.00 Sumo - 21.00 Mojstrske veščine -22.00 Boks - 23.00 Nogomet: legende EP - 0.00 Ekstremni športi - 1.00 Motokros RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TLDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-17.30 Kulturni koledar-17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19..00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila- 12.35 Obvestila-13.00 Minute za kmetovalce-13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke-21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu -14 OO Poročila-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila- 10.10 Menjalniški tečaji agencij- 10.30 Reportaža- 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine-13.15,Sedem veličastnih-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. FORED Nedelja, 29. 8. 1999 TV SLOVENIJA 1 8.00 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 9.25 Super babica, angleška nanizanka 9.55 H. Goodall predstavlja zborovsko petje 10.20 Dobrodelni koncert na Sveti gori 11.00 Podvodni raziskovalec, ameriška serija 11.30 Svet divjih živali, angleška serija 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.55 Igre brez meja 15.20 Leteči cirkus Montyja Pythona 15.50 Glasba treh dežel 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Naj..., najhitrejša ladja, angleška oddaja 19.20 Žrebanje lota i9.30 Dnevnik 20.00 TV Poper 21.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 21.30 Portret Berta Pribca 22.25 Poročila, vreme, šport 22.45 Podvodni balet, kanadska oddaja 23.00 Naj.... najhitrejša ladja, angleška oddaja 23.30 Glasba treh dežel TV SLOVENIJA 2 9.25 Emily z Mesečeve domačije, nad. 10.15 Davov svet, ameriška nanizanka 10.45 Murphy Brown, ameriška nanizanka 11.10 Zvezde Hollywooda: Katherine Hepburn 11.40 Svet Leeja Evansa, humoristična oddaja 16.00 Trije moški v življenju Melite Žganjer, hrvaški film 17.35 SP v veslanju, finale, posnetek 18.20 SP v atletiki, posnetek 19.20 SP v atletiki, prenos 21.20 Ledeni možje, angleška oddaja 22.15 Šport v nedeljo 23.00 Najemnik, angleški nemi film VOPTV 1.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Butec in butec, risanka - 8.00 Kremenčkort - 8.30 Maska, risanka - 9.00 Mah bogataš, risanka - 9.30 Batman, risanka -10.00 X-men, risanka - 10.30 Skrivnostni svet Mexa Mačka, nanizanka - 11.00 Bever\y Hilis, nadaljevanka - 12.00 Mekose Piace, nadaljevanka - 13.00 Skoraj popoln par, nanizanka - 14.00 Formula 1 za\/N Belgije - 16.00 Veliki kuharski mojstri - 16.30 Povratno do nebes, ameriški film - 18.20 Obale Malibuja, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Vražja dekleta, ameriški film - 22.00 Miss Slovenije, polfinalni izbor - 22.45 Saboter, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke -10.00 Družinske zadeve, nanizanka -10.30 Nora hiša, nanizanka - 11.00 Charles je glavni, nanizanka -11.30 Brooklynski most, nanizanka - 12.00 Prijatelja v krilu, nanizanka - 12.30 Stilski izziv - 13.00 Pot v raj, nanizanka - 14.00 Vrnitev v Mayberry, ameriški film - 15.20 Maria Isabel, nadaljevanka - 15.50 Klik! - Pravdarji, nanizanka - Razprtije, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja - Ferris Bueller, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 V. I. Warshawski, ameriški film - 21.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 22.00 Stilski izziv: Body buitding - 22.30 Mreža prevar, ameriški film - 0.15 Nezgodni oddelek, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Sejemski vrtiljak - Intervju: Ciril Smrkolj - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Harry in Hendersonovi, nanizanka - 16.00 Zaveznici, ameriški film - 18.00 Severna obzorja, nanizanka - 19.00 Clean & Clear, glasbena oddaja -19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Nora opica, ameriški film - 22.00 Pogodba za umor, ameriški film, 2. del TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 9.45 Sejemski utrip, 10.30 - Teden Ob Muri -informativna oddaja, 12.00 - Videostrani, 17.45 - Gnes - informativna oddaja, 18.00 - Sejemski utrip, 18.45 - Moji mali prijatelji, 19.15 - Znalček in kuža pazi v prometu, kontaktna oddaja z nagradami, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 Sejemski utrip, 20.45 - Zakoj pa nej. mladinska oddaja - ponovitev, 21.45- Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Lutkovna igrica - 8.25 Naš Charlie - 9.10 Robin Hood, film za otroke - 10.40 Risanka - 10.55 Ko odrastem -11.20 Briljantina - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.00 Film - 15.30 Risanka -15.55 Lassie, nanizanka -16.20 Poročila -16.30 Dober dan, informativni mozaik -19.30 Dnevnik -20.10 V registraturi, dramska serija - 21.20 Zlati gong - 22.55 Opazovanja - 23.20 Film -1.15 Poročila TV A3.88 Koledar - 14.88 Polnotna premiera - 18.48 OpraP Sbovz - 18.88 Opera vso-*. - 17 .OOKatasttole, serija - 17 -38 Nlkita, nanizanka - 18.18 Hišice m cvex\u, nanizanka - 19.00 Popa! in sin - 19.30 Dnevnik - 20.10 Koncert klasične glasbe - 21.10 tv na v do-va, ameriški film - 22.66 Zakonske vode, nanizanka TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Biblija - 7.05 Za otroke - 7.55 Izberimo film - 9.55 Tv-maglster - 11.00 Telešport -12.00 Zvon, poročila - 12.10 Minute za srečo - 12.35 Poje Sari Vbros - 13.00 Vaška TV, magazin za kmetovalce - 13.20 Metodistični verski program - 13.45 Formula 1 zaVN Belgije, prenos - 16.35 Začetek šolskega leta -17.20 Napoti -18.05 Prepovedani sad, naravoslovni film -19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Igre brez meja - 21.30 Pavja pomlad, nanizanka - 22.25 Glasbeni kviz - 22.50 Muštra, filmski magazin - 23.15 Po 11. uri _ TV MADŽARSKA 2 7.25 Izobraževalni program - 9.25 Kanon - 9.55 Zgornjih deset tisoč, ameriški film, 2. del -11.30 Glasbeno popotovanje ob Balatonu - 12.10 Za otroke - 13.10 Zlati dim, magazin - 15.05 Poje Zsuzsa Granit - 15.30 Delta 2000, znanost - 16.00 Cesar Jožef II., tv-igra - 17.15 Narodne vrednote, majhna naselja ob Donavi - 17.30 Ko odrastem: Budhin pogled - 17.15 Jubilej, tv-igra - 18.00 Gimnazija strtih src -19.40 Odločil sem se, serija - 20.00 Teden, Dnevnik - 21.00 Veseli muzikanti - 21.55 Telešport - 23.05 Madžari ob koncu stoletja: Antal Molnar - 23.55 PoliTour, svetovni popotnik TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.05 Risanke - 10.35 Dr sneyev festival - 11.30 Labodja princesa, risani film - 12.50 Šport 13.15 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Belgije iz Spa-Francorchampsa - 16.00 Nogomet: GAK - Rapid, prenos iz Gradca - 18.30 Šport v nedeljo - 19,30 Čas v sliki - 20.15 Izvirni strah, kriminalka - 22.20 Kolumbo - 23.35 Kraj dejanja -1.05 Pohlep, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Pozor, gospod Dodd, filmska komedija - 10.45 Teden kulture -11.00 Novinarska ura - 12.00 Po dolini - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Divje življenje - 15.05 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Češnja iz Schwarzwalda, film - 17.06 30 let Kluba seniorjev - 18.00 Nori par - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21,00 Oče proti svoji volji - 21.45 Poročila - 21.55 Christiaan Bar-nard, portret - 22.45 Vizije - 22.50 Jugofilm. film - 0.15 Plinska luč, kriminalka EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Atletika, prenos -11.30 Atletika - 12.00 Superbike, prenos dirke št. 1 iz Spielberga - 13.00 Motokros, prenos dirke št. 1 iz Gaildorfa (Nemčija) - 14.00 Tenis (ž.j: turnir v Connecticutu -15.30 Superbike, prenos dirke št. 2 iz Spielberga -16.30 Motokros, prenos dirke št. 2 iz Gaildorfa - 17.30 Atletika -18.45 Atletika, prenos iz Seville - 21.30 Atletika - 22.00 NASCAR: dirka v Bristolu (Tennessee) - 23.00 Športne novice - 23.15 Atletika - 1.00 Superbike Ponedeljek, 30.8. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.00 V telovadnici, nadaljevanka 9.50 Otroška oddaja 10.25 Raziskovalec, ameriška serija 11.15 Na vrtu 11.40 Past za turiste, angleška serija 12.10 Alpe ■ Donava • Jadran 12.30 Utrip, Zrcalo tedna . 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Mali heroji, ameriški film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Pasje življenje 17.20 Super babica, angleška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Človeško telo, angleška serija 19 .00 Žrebanje 3 x 3 plus 6- 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20 .05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21 .00 Vražji robot, angleška oddaja 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Zvestoba do groba, angleški film 0.30 Človeško telo, angleška serija TV SLOVENIJA 2 18.00 Sobotna noč 12.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12.35 Simpsonovi, risana nanizanka 13.00 Ledeni možje, angleška oddaja 16.20 Pot do plemstva, angleški film (č.-b.) 18,05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19.00 Dekle, angleška nadaljevanka 20.00 Benettonov svet, danska oddaja 21.00 Dobrodošli doma 21.30 Košarkarjev dnevnik, ameriški film 23.10 Noč z Dickom, ameriška nanizanka 23.35 Brane Rončel izza odra 1.00 Pot do plemstva, angleški film (č.-b.) POP TV 7.30 Hiša na obali, nemški film - 9.30 Umazane laži, nadaljevanka -10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.00 Obale Malibuja, nanizanka -13.00 Miss Slovenije, polfinalni izbor - 14.00 Matlock, nanizanka - 15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka -17.20 Preciosa, nadaljevanka -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Beethoven, ameriški film - 21.40 Hulkove avanture, nanizanka - 22.35 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.05 Južni Brooklyn, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Stilski izziv - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Misija: Nemogoče, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.25 Sodnica Judy, nanizanka - 15.50 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.15 Maria Isabel, nadaljevanka - 16.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 17.35 Oprah Show: Diana Ross in Brandy -18.30 Stilski izziv -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Ubežnika, ameriški film - 21.40 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 22.40 Črni gad, nanizanka - 23.20 MacGyver, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Honorarci, nanizanka -17,30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Na nebu, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Šola golfa - 20.30 Lepljivi prsti, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Potrošnik: NK Maribor, reportaža - Hrošči v Rakičanu, reportaža - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Sejemski utrip, 10.00 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Sejemski utrip. 16.30 - Videostrani, 18.30 - Risanka., 18.35 - Sosedje (129. del avstralske nadaljevanke ), 19.00 - Gnes - informativna oddaja,-19.15-Znalček in kuža pazi v prometu (kontaktna oddaja z nagradami), 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja, 20.15 - NK Potrošnik:NK Marlbor-posnetek, 22.05- Sosedje, 129.del avstralske nadaljevanke ponovitev, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 22.45 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.40 Carstvo divjine -11.05 Risanka -11.30 Izpovedi mladih -12.00 Dnevnik -12.35 Sunset Beach, nanizanka -13.25 Prevare, nadaljevanka -14.10 Poročila -14.15 Dokumentarna oddaja -14.55 Mojstrovine svetovnih muzejev -15.15 Opera Box -15.45 Risanke - 16.15 Arabella, otroška serija - 17.05 Poročila - 17.26 Trg Berkley, nadaljevanka - 18.15 Pustolovščine po Hrvaški - 18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik -20.10 Zadnji krog, poljska drama - 21.10 Dokumentarna oddaja - 21.40 Evropa 2000 - 22.15 Opazovanja - 22.40 Ameriška ruleta, ameriški film - 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar - 15.30 Čarovnije zlatega medveda, ameriški film -17.10 Raziskovalec, serija - 18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nanizanka -19.00 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nadaljevanka - 21.10 Prijatelji, nanizanka -21.40 Newyorška policija, nanizanka - 22.25 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 6.00 Informativni program - 9.00 Vino In oblast, nanizanka - 9.30 Počitniška matineja -10.55 Sosedje, nanizanka -11.30 Skrivnosti peska, nanizanka -12.00 Zvon, dnevnik -12.30 Saint Tropez, nadaljevanka -13.25 Za manjšine -14.25 Kralj pamp, nanizanka - 15.20 Zakladnica - 16.50 Vdova in njena hči, tv-film, 1. del - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Nujna pomoč - 18.10.Novi reflektor - 18.40 Za otroke - 18.50 Suženjstvo, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Telepodium, šaljivka - 21.00 Tropska vročina, nanizanka - 21.50 Iz prefeklosti - 22.00 Aktualno - 23.05 Dokler še živimo, nanizanka TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Jani gre na dom - 9.30 Zakladnica - 11.00 Prijatelj otroka, izobraževalna oddaja -12.00 Zvon, Nezreli, nanizanka -12.35 Dnevnik -13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški program -15.20 Filmski program - 16.20 V počastitev Gyorgya Kčsa -17.20 Kavarna Hungaria -17.45 Tropska vročina, nanizanka -18.35 Dogodivščine -19.05 Ferenc Liszt, nadaljevanka - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naša hiša - 21.00 Otroške igre, dokumentarni film - 21.20 Poletje, ameriški film - 22.40 Akademski večeri TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.00 Knight Rider -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.45 MacGyver -15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno -18.30 Zlata dekleta -19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.15 Ostani na zvezi, filmska komedija - 21.40 1492 - Osvojitev paradiža, pustolovski film -0.05 Nlkita - 0.50 Su-perpolicisti, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.15 Češnja iz Schwarzwalda, film -11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Klinika v Scwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -16.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick - 17.00 Poročila -17.05 V Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Naš učitelj dr. Specht - 21.05 Žarišče - 22.00 Poročila - 22,30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Možje in soproge, film EUROSPORT 8.30 Atletika - 9.30 Tenis -11.00 Smučarski skoki -12.00 Atletika -13.45 Tenis: finale na Long Islandu -15.00 Goli (ž.), prenos zadnjega dneva iz Hertfordshirea -17.00 Superšport, serija - 18.00 Ekstremni športi - 20.00 Bowling - 21.00 Vleka traktorjev -22.00 Najmočnejši mož - 23.00 Evrogoli - 0.30 Ekstremni športi Torek, BA.B. 5999 ¥»W>^VN 1 aBNeter viv^^vreTOšViV^ - - NB^BV^vas^rraA. - \\.\B - VLBB Vov>’vCxo\\ - - \^BBUa»acK nan. - \B,BB ^osean^e, v\ai\. - Maroška, wai\. - \B.BB , v\ax\. - \B.BB \Xn\aza^ \ai\, naA. - Al AB ?xeaosa, v\aA. - ABAB Uot \\to\,ra6. - \%AB 24 u\ - 1B.BB VMožBa, am. Wn - 22.2B Zakon \i Vos kokosu, nan. - IBAB AuYri\^ook\\jn,nax\. - B.BBHASVV, nan. - Kn\a, nan. - 24 uv ^VN V\^^LNS»^M TV VVMilAUSKK l TV SLOVENIJA 1 9 .00 RadovedniTaček 9.20 'Mannove dogodivščine 9.45 Otroška oddaja 10 .05 Človeško telo, angleška serija 10.55 Glasba treh dežel 12 .05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 14 .20 Vražji robot, angleška oddaja 15 .15 Zvestoba do groba, angleški film 17 .00 V znamenju dvojčkov 17 .20 Azil, norveška nadaljevanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Frostovo stoletje, ameriška serija 19 .00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Straussovi, ameriška nadaljevanka 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Na robu, češka drama, 1/3 23.50 Palete: Henrie de Toulouse - Lautrec 0.20 Frostovo stoletje, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 11.20 Benettonov svet, danska oddaja 12.10 Košarkarjev dnevnik, ameriški film 13.50 Dekle, angleška nadaljevanka 16.20 Zimski zaliv, švedski film 18.05 Šaint Tropez, francoska nadaljevanka 19.00 Lingo 19.30 Videoring 20.00 Lent ’99: The Murwater Rambles 21.00 V narkozi, nemška oddaja 22.00 Moč slik, dokumentarni film 23.30 Svet poroča 0.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka KANALA 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabei, nad. - 0.80 Vse za ljubezen, nad. -10.80 Uboga Maria, nad. - 11.00 OprahShovi, pon.-12.00 Mlanfis -13.36 MacGyver, nan. - 14.30 Družinske vezi, nan. - 15.00 Ne mi težit', nan. - 15.25 Sodnica Judy, nan. -15.50 Uboga Maria, nad. - 16.15 Maria Isabei, nad. - 16.40 Vse za ljubezen, nad. -17.35 Oprah Show: Kate Capsha« o ljubezni - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.30 Princ z Bel Aira, nan,- 20.00 Adrenalina: Motokros z-Romanom Jelenom, interaktivna športna oddaja - 21.00 James Bond: Samo dvakrat se živi, am. film - 23.00 Črni gad, nan. - 23.40 MacGyver, nan. IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov - NK Potrošnik: NK Maribor, rep. - Hrošči v Rakičanu, rep. -16.00 Dinastija Colby, nad. -17.00 Honorarni, nan. -17.30 Skeči kraljevega letalstva, nan. -18.00 Na nebu, nan. - 19.00 Aktualno, infor. oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20,00 Letališče, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia: Pred začetkom šolskega leta - 23.00 Odpadnik, nan. - 23.50 Meje verjetnega, nan. TV AS - KANAL 54 9.30 - Gnes - infor. oddaja. 09.45 - NK Potrošnik:NK Maribor,-11.45 - Sosedje (129. del avstralske nad.), 11.40 -Risanke,12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.15 - NK Potrošnik:NK Maribor, 18.00 - Videostrani, 18.30- Risanka, 18.35 Sosedje, 129.detponovitev, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19,15-Znalček in kuža pazi v prometu, kontaktna oddaja z nagradami. 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - infor. oddaja, - 20.15 - Teden Ob Muri - infor. odd., 21.50-Hermes, oddaja o kristalih 3.del, -22.30-Gnes - informativna oddaja. 22.45 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 14.10 Poročila - 14.15 Stalinov fotograf, dokumentarni film - 15.15 Evropa 2000 -15.45 Risanke - 16.15 Življenje na kolesu, otroška serija - 17.05 Poročila -17.20 Trg Berkley, nadaljevanka - 18.15 Živeti z... - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vis - otok izginulih lastnikov, dok. oddaja - 20.40 V ospredju - 21.55 Globine, poljudnoznanstvena serija - 22.30 Opazovanja - 22.55 Policist pod kontrolo, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar - 15.40 Ameriška ruleta, ameriški film - 17.10 Raziskovalec, serija -18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nadaljevanka - 21.10 Veronikine skrivnosti, nanizanka - 21.40 Reševalci, nanizanka - 22.25 Neznani leteči predmeti, serija - Vt .86 Zamahne - skavre&na. nan. - \8.86 Za upokojence - Vž.86 Za otroke - znSnVmavTOkAvort - Zb Zb Potniki In stevardese, ansleSri dok. Wm - It A6 Remi otvAdec, nan.- ZZ36 Glasbena potovanja: Cblchago - 78.66 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.65 Varuška - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Umor v in- I ternatu, srhljivka - 21.45 Golo telo, TV-film - 23.15 Želja po ljubezni, film TV AVSTRIJA 2 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick- 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Pekariji -divje svinje črne lagune - 21.10 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.00 Nočna straža EUROSPORT 8.30 Formula 3000 - 9.30 Motociklizem - 11.00 Ekstremni športi - 12.00 Evrogoli -13.30 Triatlon -14.30 Veslanje: finale v St. Catharinesu (Kanada) - 16.30 Evrogoli -18.00 Ekstremni športi -19.00 Kaskaderji - 20.00 Najmočnejši mož - 21.00 Boks -22.00 Atletika - 0.09 Ekstremni športi - 1.00 Jadranje O NAS NAS Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja TV SLOVENIJA 1 9.00 Trojčice, risana nanizanka 9.30 V znamenju dvojčkov 9.50 Azil, norveška nadaljevanka 10.15 Frostovo stoletje, ameriška serija 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Straussovi, ameriška nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.15 Svet divjih živali, angleška serija 14.45 Ljudje in zemlja 15.35 Palete: Henrie de Toulouse - Lautrec 16 .05 Pomp 17 .00 Pod klobukom 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Življenje ptic, angleška serija 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loch Ness, ameriški film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Beethovnove simfonije s simfoniki RTV 23.30 Življenje ptic, angleška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 11.20 V narkozi, nemška oddaja 12.05 Koncert skupine Big Foot Mama 14.35 Štafeta mladosti 15.30 Lent'99: The Murvvater Rambles 16.30 Valdezovi konji, ameriško-italijanski film 18.05 Wildbach, nemška nanizanka 19.00 Poročila, kanadska nanizanka 19.30 Videoring 20.00 Čuki in štorklje, koncert skupine Čuki 21.25 Dokumentacije: Afera Diareja 22.00 Trlp trap, angleški film POP TV 7.30 Ure odločitve, nemški film - 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.00 Zakon v Los Angelesu, nanizanka -13.00 Ograje našega mesta, nanizanka -14.00 Matlock, nanizanka -15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby. nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.15 Preciosa, nadaljevanka -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 19.55 1,2, 3 - kdo dobi? - 20.00 Hčerin fant, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Veronikine skušnjave, nanizanka -23.00 Južni Brooklyn, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka -1.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabei, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.25 Sodnica Judy, nanizanka -15.50 Uboga Maria, nadaljevanka -16.15 Maria Isabei, nadaljevanka -16.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -17.35 Oprah Show: Znamenita dvorana slavnih -18.30 Korak za korakom, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Film po izboru gledalcev - 22.20 Plen, nanizanka - 23.15 Črni gad, nanizanka - 23.50 MacGyver, nanizanka - 0.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 16.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia: Pred začetkom šolskega leta -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Honorarci, nanizanka -1,7.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka -18.00 Na nebu, nanizanka -19.Q0 Aktualno, Informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Nočni lov, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Filovski lončarski sejem - Politika in praksa: Promocija blagovnih znamk - 23.00 Odpadnik, nanizanka -23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 09.45 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.30- Hermes, oodaja o mejnih vedah 3.del -12.15 - Videostrani. 16.00 - Gnes -informativna oddaja, 16.15 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 17.45-Videostrani, 18.15- Hermes, oddaja o mejnih vedah-3.del, -19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.15 ■ Znalček in kuža pazi v prometu, Kontaktna oddaja z nagradami - v živo, 19,30 • TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.15 - Buum. pazi ka vdati,-21.00 - Iz produkcije ZLTV, 21.30 - Videotop,- 22.15- Videospoti. -22.30 - Gnes, 22.45 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.00 Dnevnik -12.35 Sunset Beach. nanizanka -13.25 Prevare, nadaljevanka -14.10 Poročila -14.15 Oceani, dokumentarni film -15.15 Neznani leteči predmeti, serija -16.40 Risanke -16.20 Govorilnica -17.20 Trg Berkley, nadaljevanka -18.10 Vprašanja iz Azije -18.45 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Turlstičhl magazin - 21.05 Stvarnik, ameriški film - 22.56 Opazovanja - 23.20 Noč nad Manhattnom, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar -16.40 Moški s podstrešja, ameriški film -17.10 Raziskovalec, serija -18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Dve polovici še zdaleč nista celota, nadaljevanka - 21.15 Veliki narodi: Egipt - 22.05 Črno belo v barvah TV MADŽARSKA 1 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.25 Poletje, ameriški film - 10.55 Madžarska leta 2000 - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik -12.30 In vendar še vrti, tv-film, 1. del -13.25 Za manjšine -14.25 Kralj pamp, nanizanka -15.20 Zakladnica -16.50 Vdova in njena hči, tv-film, 3. del -17.45 Regionalni dnevniki -17.55 Pogled domov -18.35 Za otroke - 18.50 Suženjstvo, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Vrnitev Pinka Pantherja, ameriški film - 22.00 Aktualno - 22.35 Pepi, Luci, Bom in druga dekleta iz množice, španski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regi), pregled tiska - 9.05 Aktualno -9.30 Zakladnica - 10.35 Karibujeva pot, 3. del - 11.00 Prijatelj otroka, izobraževalna oddaja -12.00 Zvon, Nezreli, nanizanka - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister -14.00 Obleganje gradu Beszterce, tv-film -15.30 Vino in oblast - 17.00 Slovenski utrinki -17.55 Nanizanka -18.55 Novi reflektor - 19.25 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naravoslovni film - 21.30 Nemi očividec, nanizanka - 22.20 Preko svetov - 23.15 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.46 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.15 Žigolo ■ ljubezen na poziv, srhljivka - 21.50 V senci morilca, srhljivka - 23.20 Zadnji atentat, srhljivka -1.00 Spikeova banda, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.10 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.15 Poroka na Itnmenhofu, film - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Klinika v Schwarzwaldu -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Gorski zdravnik -21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Volitve 99 - 23.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 8.30 Evrogoli -10.00 Triatlon -11.00 Ekstremni športi -12.00 Motokros -12.30 Tenis: pregled ATP-Iestvlce - 13.00 Konjeništvo - 14.00 Jadranje - 14.30 Smučanje na vodi, posnetek iz Detroita - 16.00 Atletika - 17.00 Prosto plezanje: svetovni pokal v Val dTseru -17.30 Avto-moto šport -19.00 Ekstremni športi - 20.00 Sumo - 21.00 Trial -22.00 Aerobika - 23.00 Bovvling - 0.00 Ekstremni športi -1.00 Prosto plezanje 26. avgust 1999 PISMA 27 ?gieii smo... je podaril manjšinske pravice? nestrpn' ljudje, katerim že dolgo ni po volji življenje v sa-^^.n'^oveniii- Bilo pa jim je ugodno, ko je nekaj metrov od njiho-k'S V'S^a zelezna zavesa. Svetnik PMNS g. Zolti Kepe zliva vso 'co na prejšnji boljševiški sistem in svojo poslanko go. Marijo ea vseh točkah, kjer opisuje kriminalnost, diktaturo, jugoslo-hi Preišnjega in sedanjega sistem na osnovi boljševiške ne Pa ^eo^°9'ie komunizma, ga podpiram. Zagotovo pa je dejstvom, da je ravno ta kriminalni sistem njegovemu v ^l°vbniji podaril največ je manjšinske pravice, ki jih imajo šibilo d man^'na in tudi druge zunaj meja matične države. Dobro h9'Kepe Sovoril o Madžarih v Sloveniji, ne pa o pomurskih Sa^e 3e sveze trpljenje Slovencev v teh krajih, ki ga je (anaropPod'škornjem madžarske soldateske v letih 1941-klt'Pl^e precl letom 1918 pa je bilo še hujše. krit'z!ra manjšinsko politiko, ki njegovemu narodu daje čez-P,rav'ce'ne pove P^ kje ima njegov narod več pravic kot v S/o- na Efovaškem, v Avstriji, Srbiji, Romuniji. Leta 1920 je Par'ak' mirovni konferenci prvič po letu 996, ki ga Madžari t^a. Ieto naselitve na tem območju, ustavljena velikomadžarska l,a v Evropi. To lahko primerjamo z dogodki, ki se tičejo Mi!o-^J^^dove izvajalske politike podpisnikov memoranduma o Ijjj ' IP ^pr'loga zemljevidi) v 30. letih tega stoletja in potem leta plakatov za P°z'v na proslavo osvoboditve tega dela Slo-^,ki / 80 ,etl n'b!la murskosoboška provokacija, ampak dogo-narodu gre iz ustave. To pa pomeni, da je bil to H r^avne9o pomena. Če g. Kepe hoče, da bosta oba naroda °Z^U' Potom mora priznati državne meje države Slovenije. Vsi %bfn0Van' dv°iez'čhi kraji so v Republiki Sloveniji in v večini njih %'t) ?U več'nsko prebivalstvo slovenskega rodu tudi v Lendavi, ki Si °venski Madžari za svoje glavno mesto. 3niem °Venita se ubada s problemom nezaposlenosti, pomanj-^oie^Ze/ev' knjižnic, arhivov, propadanjem podjetij, kmetij, ne is^. SVska regija. Prebivalstvo se stara po vsej Sloveniji, ne samo Hls skem dvojezičnem območju. Od plesanja in petja v takšni ^ih da ž've^ Zat0 b'moral' 9a- Marija Požonec in predstavniki ne uPnosti sami najprej poskrbeti za razvoj gospodarstva na-PaPa s° v prvi plan postavljali manjšinsko problematiko, ki J#iove ezicne dokumente, dvojezično šolstvo, kulturni dom oziroma se s Trianonskim sporazumom ali podobno. tyarJe 9' Pod°dniku zareklo ali ne, je povedal resnico. Prebivalci narodnostiso v Sloveniji, in če se morajo učiti slovenski ^d^arsko, saj naj bi bilo to koristno, potem naj se po vsej ^jezično. Madžarsko. S takšnim načinom pouka se aSI znanie Slovencev. To je še vedno neka socialistična na m'se1, ne pa strokovna odločitev. Ravno ta napaka in d 9 mani3'nska politika v Sloveniji sta pripeljali g. Kepeja in še LL h6 b° pomote’ da zahtevajo celo od državnih uradnikov na bega Znanie madžarskega jezika, pa čeprav samo na izposta-i y zagotovo ni v Evropi, kaj šele na drugih območjih zemeljske ^rbzn ZOlt' s som'^ieniki bo moral zaprositi svojo poslanko, da m ministrstvu izposluje denar, s katerim jim bo plačana pot 'l Se bodo otresl' občutka manjvrednosti in opeharjenosti ^ri^enske države. Bolj koristno jim bo, če ves ta napor usme-}>madžarska obvestila« evidentno namerno in na- \robo^,eria Prek »slovenskega plakata«, da je bilo vse skupaj s° bile za operativno dejanje najverjetneje celo na-°^etne osebe, da je tudi sama zamisel in izdelava H, vSg° Potekala nadvse poznavalsko in konspirativno, saj 1 trenutka, ko ko pišem, še niso našli storilca oziro- Predočiti materialnega dokaza. Ali z drugimi be-Ptekatiranje ob državni proslavi naj bi bilo v tem pri-1 Provokativnega in ciničnega, skrivaška nacionalistič-nedolžno obveščanje. Sila neresna. 'n Pr'aa kvečjemu o tem, kako zelo /ei^Pl°^eni subjektivni perspektivi obrnjene na glavo. , ie taka svetnikova interpretacija aktualnih dogo- nekaterimi veliko bolj obtožujočimi trditvami, ki < \ili.Saa/0 ravnodušne, zato bi bilo prej ali slej narobe, če X. ' nadležno pometli pod preprogo. Hude obtožbe o »izjemno agresivni asimilaciji« in »vsej človeški umazaniji, storjeni madžarski manjšini« nam namreč Slovencem kot večinskemu narodu zanesljivo ni mogoče izreči, ne da bi bili ob tem nanizani argumenti, zato avtorja pisma zdaj zanje javno naprošam. Pa tudi kazalcev, kot sta »negativni prirastek prebivalstva in največja stopnja samomorilnosti«, najverjetneje ni umestno niti spodobno omenjati brez primerjave s podobnimi socialnimi gibanji v celotnem Prekmurju ali recimo na Goričkem, zato ga vljudno naprošam, naj se pri popisovanju manjšinske usode tovrstnih manipulacij poslej raje ogiba. In na koncu še svetnikov stavek, ki ga prav rad prepišem in tudi podpišem: »Dejstvo je, da stanja za nazaj ni mogoče popravljati, zato pa je tem bolj mogoče vplivati na trenutno stanje in s tem na prihodnost.« Razumem pa ga seveda v duhu postmoderne družbe, ki bo vse te naše male nacionalizme in druge -izme, upam, zmogla nadomestiti z eksistencialno bistvenejšimi in inteligentnejšimi družbenimi kategorijami. Feri Lainšček, pisatelj Kepe nad Prekmurjem Neprikrito sovraštvo do posameznih pripadnikov madžarske skupnosti, ki ga izraža Zolti Kepe v odprtem pismu, objavljenem v zadnji izdaji Vestnika, me niti ne bi tako zelo motilo, saj je to navsezadnje lahko njegova osebna zadeva, vsekakor pa so navedbe na začetku njegovega pisma tisto, kar me je pripravilo do tega, da odpišem nekomu, ki ga niti ne poznam in po vsem tem tudi ne čutim nobene potrebe, da bi ga spoznal. Ne bi me motilo niti dejstvo, da poskuša s kopico statističnih podatkov potrjevati svojo tezo o neodpustljivi krivici, ki jo doživlja njegova skupnost, in da je moto njegovega pisanja poveličevanje nečesa njegovega in blatenje vsega drugega, saj to, kolikor vem, velike večine tukajšnjega življa, neobremenjenega z nacionalnimi čustvi, sploh ne zanima. Vsekakor pa me je zmotilo agresivno razmišljanje človeka, ki si s polnim imenom in priimkom ter še s titulo svetnika povrhu (kako simptomatično) lasti pravico poučevati vrle bralce o tem in onem. In nas pouči! O tem, kako je nepravični Pariz z usodnim letom 1920 in Prekmurci (beri Slovenci) vplival na današnjo visoko samomorilnost in nizko nataliteto Madžarov. O problemu madžarske duhovnosti in ohranjanja njihove narodne zavesti, o čemer se bo najverjetneje moral pogovoriti kar s svojimi rojaki. O nekakšni ogroženosti in agresivni asimilaciji, kar je najverjetneje lahko razumljivo le njemu samemu. Dopoveduje nam, kako je petina Madžarov prisiljena živeti zunaj meja svoje domovine in kako je že čas, da se tudi jaz, pisec teh vrstic, sprijaznim z vsemi naštetimi cilji pri nas živeče madžarske manjšine in tistih, ki so v tej situaciji začutili »svojo veliko priložnost« in znova poudarili, da je za njih, »ostati Madžar na svoji zemlji«, življenjskega pomena! Na koncu celo samozavestno pritrdi ali pač vzklikne vsem v vednost: »Tako!« Pri tem pa seveda pozablja na usodo porabskih Slovencev, ki bi ob pomanjkanju posluha za čas in prostor zagotovo lahko našli številne razloge za podoben fundamentalistični vzklik. In že se s cinizmom loti »prahu in pepela murskosoboške provokacije« , jni da je cinično vabila tudi Madžare na proslavitev priključitve. Plakat je obvestilo. Samo informacija pač. Zgodovinskih dejstev pa se ne da potvarjati. Zato je zelo relativno, kaj je za koga izzivanje. A kot je za nekoga nepojmljivo, da si nekdo upa doma v Prekmurju, v Sloveniji (pomislite!), izobesiti povabila na slovensko proslavo, je spet drugim samo po sebi umevno, da je tudi ta košček zemlje zaenkrat še zmeraj tam, kamor so ga umestile zgodovinske okoliščine. V Sloveniji. Enim je sicer očitno dražji kot drugim, a vsem je kljub vsemu dom. Pojem, ki opisuje pač samo to, kje si doma. Dejstvo, ki ga ne morejo spremeniti niti Zolti Kepe in njemu podobni, pa naj sl. to še tako vroče želijo. Čezmerni apetiti po bogve čem in marsičem že znanem iz preteklosti vsekakor ne morejo in ne smejo biti opravičilo za bolne ambicije peščice, ki odločitve manj ortodoksnih članov svoje skupnosti označi kot klečeplazenje samo zato, da bi lahko večletne ali, če hočete, večde-setletne travme posameznikov privrele na dan. Težko namreč verjamem, da je lahko takšno pisanje dobronamerno tudi za madžarsko skupnost. Ob uporabi kopice »okraskov« in sklicevanj na možna sredstva za dosego svojih ciljev se mi postavlja vprašanje: ali dotični Zolti Kepe enostavno ne zmore razumeti celovitih okoliščin in zato pojmuje stvari na samo njemu razumljiv način ali pa se v resnici loteva premišljene politične provokacije in kliče k razmeram, ki so nam ta čas najbolj znane z balkanskih prizorišč? A kakorkoli že, je začetek in je konec, pa če to želimo ali ne. Ali lahko izbiramo, ali bomo živeli z nekom ali trmasto vztrajali, da bomo živeli sami? Kar zadeva mene, lahko tudi sami. Samo kje? V razmislek Zoltiju Kepeju in podobnim. Srečko Merklin, OBLIKOVALEC • Marija Pozsonec je zastavila kar 34 poslanskih vprašanj in pobud Svetnik pomurske madžarske narodne skupnosti Zolti Kepe je v članku »Lendavski plakatni aferi in politiki narodnostne poslanke Marije Pozsonec ob rob« zapisal, da poslanka Državnega zbora Republike Slovenije Marija Pozsonec v sedmih letih svojega poslanstva ni ukrenila absolutno ničesar za izboljšanje gospodarskega, kulturnega in siceršnjega položaja madžarske narodne skupnosti, ki jo poslanka v parlamentu zastopa. Kot odgovor na te trditve, g. Kepe, navajamo le nekaj podatkov o delu poslanke Pozsončeve v Državnem zboru Republike Slovenije in v njegovih delovnih telesih. Poslanka Marija Pozsonec je samo v tem mandatu zastavila 34 poslanskih pobud in vprašanj (30 ustnih in 4 pisna). Kar nekajkrat je postavila poslansko vprašanje v zvezi s kmetijsko problematiko v Pomurju in Prekmurju ter podala pobudo za čimprejšnjo pripravo načrta za reševanje te problematike. Prav tako je večkrat opozorila na težak položaj kmetijcev, zlasti živinorejcev, ter vprašala ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za finance, kaj bosta ukrenili z dolgovi zaradi neplačanih prispevkov kmetov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tudi cestna in obmejna problematika sta bili večkrat temi poslanskih vprašanj ge. Pozsončeve. V svojih vprašanjih in pobudah pa ni prezrla niti narodnostne problematike, saj je ministrstvu za kulturo podala pobudo za ustanovitev oddelka za narodnostno kulturo, Vladi Republike Slovenije pa pobudo v zvezi s pravico madžarske narodnosti do informiranja v lastnem jeziku v skladu z Zakonom o RTV. S svojimi vprašanji ter s sodelovanjem v pogovorih je prispevala velik delež k reševanju usode rafinerije Nafta Lendava, na vseh sejah delovnih teles DZ in samega zbora pa aktivno sodelovala pri ustanavljanju občin Hodoš in Dobrovnik ter pri sprejemanju številnih zakonov. Marija Pozsonec je aktivno sodelovala tudi pri sprejemanju vsakoletnega državnega proračuna, kjer je z amandmaji predlagala zvišanje sredstev, namenjenih vsem dejavnostim narodnih skupnosti ter gradnji in obnovi infrastrukture na teh območjih. Sicer pa je omenjena poslanka članica kar 11 delovnih teles Državnega zbora Republike Slovenije, in sicer: je podpredsednica komisije za narodne skupnosti, članica komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, komisije za lokalno samoupravo, komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, odbora za infrastrukturo in okolje, odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odbora za mednarodne odnose, odbora za notranjo politiko in pravosodje, odbora za kulturo, šolstvo in šport, odbora za finance in monetarno politiko ter članica preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Marija Pozsonec pa je tudi nadomestna članica Pridru-žitvenega parlamentarnega odbora. Je ena tistih poslancev oz. poslank, ki redno sodeluje v razpravah na sejah delovnih teles in državnega zbora. Torej očitki, da poslanka Državnega zbora Republike Slovenije Marija Pozsonec v svojem poslanskem mandatu ni ukrenila absolutno ničesar za reševanje problemov, ki tarejo madžarsko narodno skupnost, ne držijo. Lahko celo zapišemo, da se poslanka Pozsončeva aktivno zavzema za reševanje problemov na celotnem prekmurskem in pomurskem območju, torej za reševanje problemov vseh tam živečih državljanov in državljank Republike Slovenije. Oddelek DZ RS za informiranje Javno pismo Občinskemu svetu Občine Lendava Počastitev na lendavski način V okviru prireditev Grajski večeri je bil v nedeljo, 15. avgusta, na grajskem dvorišču v Lendavi nastop folklorne skupine Terra di Focu iz Italije. Žal sem dobil občutek, da prireditev poteka na tleh sosednje Republike Madžarske in ne v Sloveniji, kajti uradni prevajalec je prevajal iz italijanščine samo v madžarski jezik (zelo nerodno), kakor da Slovenci na tem območju sploh ne obstajamo. Vsa zadeva je bila po mojem uspešno zrežirana kot protiutež osrednji proslavi v počastitev 80. obletnice priključitve Prekmurja k matični domovini, ki je bila nedaleč vstran v Beltincih. Dovolim, da me kdo prepriča o nasprotnem, vendar jaz v lendavski občini nisem zasledil nobene druge prireditve oziroma zaznamovanja omenjenega jubileja. I. H. P. S.: Pismo smo prejeli tudi na naslov našega uredništva z željo, da ga objavimo (polni naslov je v uredništvu). Spominski tabor v Beltincih »Boug plati« nepodpisanemu novinarju, da družino Kavaš tako visoko ceni ko piše, da je družina Kavaš sama organizirala prireditev v Beltincih. Skrajno nesramno od njega pa je, da je zamolčal vsa imena in mnoge družine, ki so prav tako sodelovale v prireditvi. Samo neved-neži lahko verjamejo, da je možno le štirim organizirati tako prireditev. Škoda, da novinar in nekateri niso hodili v letih od petdeset do sedemdeset na kolesarske dirke, ko se je takrat še večkrat slišalo ime Kavaš. Bili smo trije bratje in vsi smo kolesarili in rezultati naših uspehov povejo dejstva. Morda tudi ta dejstva koga motijo. Človek lahko s pridnim in poštenim delom naredi mnogo za svojo ožjo in širšo okolico. Prav to pa velja še posebno če se potrudi cela družina. V Občini smo imeli za 80-letnlco priključitve Prekmurja Sloveniji in občinskem prazniku imenovan organizacijski odbor. Društvo prijateljev mladine je prevzelo organizacijo otroških delavnic in kulturnega programa, zato lahko predsednik društva na novinarski konferenci najboljše seznani novinarje o poteku prireditev. Beltinski spominski tabor je bil tudi državna prireditev. To je več ali manj videl vsak navaden človek, le novinarji tega ne vidijo ali nočejo videti in potvarjajo stvari. Kot taka pa pri postavitvi sedežev, kje bo kdo sedel predvsem v prvih vrstah odloča državni protokol, za kar imamo tudi pisni predlog vodje državnega protokola. Sicer pa so prireditve po mnenju mnogih v Beltincih uspele. Bile so namenjene otrokom, mladim in vsem Beltinčanom ter Pomurcem v počastitev 80-letnice. Tisti, za katere so bile organizirane, so uživali (bili so zadovoljni) in s tem je bilo delo vseh (čez 200), ki smo bili vključeni poplačano. Škoda, da se novinarjem ne zdi pomembno objaviti, da smo v Beltincih organizirali ob tem spominskem taboru razne otroške delavnice, ki se jih je udeležilo čez 100 otrok iz cele občine, da so bile organizirane mladinske zgodovinske delavnice za pomursko mladino, predstavitev knjige »Naše Prekmurje« in razstava »Kako smo živeli nekoč«. Delavnice so vodili naši mladi, sodelovali pa so tudi drugi strokovnjaki in mentorji. Mislim, da bi naj dober novinar opisoval pozitivne strani organizacije, da smo letos v Beltincih omogočili 80-im otrokom socialno šibkejših družin in 60-tim mladincem letovanje, da smo skupaj z Župnijskim uradom prganizirali oratorij za otroke. Vse tp se novinarjem ne zdi vredno objave, pomembno se je norčevati iz ene družine. Uspešno zaključen spominski tabor in sveta maša nam je v zadovoljstvo in ponos. Pri maši je sodelovalo nad 60 duhovnikov, ki so bili povabljeni tudi na kulturno prireditev, katere se žal zaradi obveznosti vsi niso mogli udeležiti. Prireditev je uspela, ker smo jo delali in pripravljali s srcem, ne za veliko denarja ampak z ljubeznijo. Teh sto sodelujočih otrok in mladine na odru ne bo nikoli pozabilo, da so sodelovali na taki prireditvi. Brez njih in vse ostale množice sodelujočih predvsem pa mladine, nam take prireditve nikakor ne bi uspelo pripraviti. Vsem sodelujočim otrokom, mladim, redarjem, organizacijskemu odboru, protokolu, javnim delavcem in vsem, ki so pekli pecivo in še na drug način pbmagali, se najlepše zahvaljujem. Novinarje pa prosim, da gledajo s srcem in vidijo stvari in dogajanja pozitivno, ter tako pripomorejo k zahvali tistim, ki delajo pošteno in k pozitivpi podobi življenja in bivanja v pomurskem prostoru, kar je bil namen naše prireditve in druženja. Župan Občine Beltinci: Jožef Kavaš 28 26. avaust 1999, VBJlj I Zgodilo se je Martinje: Smrt motorista V petek ob 21.20 je voznik osebnega avtomobila zunaj naselja Martinje zaradi domnevne vožnje po nasprotnem vozišču in pod vplivom alkohola trčil v nasproti vozečega kolesarja z motorjem. Leta je zaradi hudega trčenja in težkih telesnih poškodb na kraju nesreče umrl. Večeslavci: Mopedist v traktor V soboto opoldne je voznik traktorja v Večeslavcih, dpmnevno zaradi izsiljevanja prednosti, zaprl pot dvema mladoletnima voznikoma koles z motorjem, tako da je eden od njiju trčil v priklopnik traktorja in se pri tem hudo poškodoval. Beltinci: Vlomilec v hiši Neznani storilec je vlomil v stanovanjsko hišo v Beltincih. Vanjo je prišel tako, da je z večjim kamnom razbil steklo na balkonskem oknu. Odnesel je le steklenico mineralne vode, žgano pijačo in odejo. Povzročil je za 15 tisočakov škode. Zanimivo je, da je bilo v isto hišo že večkrat vlomljeno, zato policisti sumijo, da gre za istega storilca, za katerim intenzivno poizvedujejo. Murska Sobota: Mopeda neznano kam V noči pred 22. avgustom sta bili ukradeni dve kolesi z motorjem. S parkirišča pri soboškem Elektru je izginil Tomos APN-6 rdeče barve, prednje vilice so bele barve, na krmilu pa je z objemko za centralno kurjavo pritrjeno vzvratno ogledalo, številka okvirja in motorja pa je 389267. V Rakičanu pa je bil na prireditvi Srečanje hroščev ukraden Rogov pony ekspres srebrne barve z rezervoarjem za gorivo temno zelene barve, črnim blatnikom, zaščitna pločevina pod motorjem pa je umazano bela. Številka okvirja in motorja je neznana. Vse, ki bi karkoli vedeli o ukradenih mopedih, prosijo, da to sporočijo najbližji policijski postaji ali na telefonsko številko 113. Mlada lastnika vam bosta zelo hvaležna, če dobita kolesi vrnjeni. Lendava: Ford do Italije V isti noči je bil ukraden tudi osebni avtomobil znamke Ford Sie-ra. Neznani storilec, najverjetneje ilegalni prebežnik, si je vozilo prilastil od hrvaškega državljana, ki začasno biva na Tomšičevi ulici v Lendavi, se odpeljal do Nove Gorice in ga pustil na magistralni cesti. Avtomobil bodo vrnili lastniku, storilec pa je najverjetneje že v Italiji. I Kapca: Gostišče brez zaloge Neznani storilec je vlomil skozi zadnja vrata v prostore gostišča na Kapci. Kaj vse je odnesel, bo znano šele po pregledu zaloge. Policisti storilca še iščejo. Ista usoda je doletela tudi dnevni bar Malibu na Kapci, kjer so izginile različne cigarete, žgane pijače in nekaj gotovine, lastnik pa je oškodovan za 300 tisoč tolarjev. Dolga vas: Lovci bodo žejni in lačni V noči s petka na soboto je neznani storilec vlomil v lovsko kočo v Dolgi vasi. Postregel si je s hrano in pijačo, premetal pa je tudi notranjost in vlomil v kovinsko omaro, iz katere je odnesel 70 tisočakov. S tem je LD Lendava oškodoval za približno sto tisoč tolarjev. Melinci: Nobenega slikanja v hiši V petkovem dopoldnevu je nepridiprav izkoristil odsotnost domačih in vlomil v stanovanjsko hišo v Melincih. Odnesel je fotoaparat in nekaj zlatnine ter družino oškodoval za 40 tisočakov. Gornja Radgona: Nočni šok V soboto zjutraj ob pol dveh je ob prihpdu domov lastnica stanovanja v Gornji Radgoni ugotovila, da je v njeno stanovanje vlomil neznanec in ji odnesel za milijon tolarjev gdtovine in večjo količino zlatnine ter jo oškodoval za milijon in pol tolarjev. Gornja Radgona: Na sejmu ponarejen bankovec V soboto ob 16.15 je bil na enem od prodajnih pultov na radgonskem sejmu vnovčen ponarejen bankovec za 100 ameriških dolarjev. Policisti zbirajo obvestila o neznanem ponarejevalcu. Lendava: Pogin rib Ribiči RD Lendava so v reki Ledavi zaznali pogin rib. Višina materialne škode še ni znana, policisti in ribiči pa iščejo vzrok in morebitne odgovorne. Bokrači: »Turist« iz Bangladeša Soboški policisti so v Bokračih prijeli državljana Bangladeša, ki je iz Madžarske ilegalno prišel v Slovenijo in je bil namenjen v eno od zahodnoevropskih držav. Domovino je zapustil zaradi političnih razmer in je zaprosil za azil, zato so ga odpeljali v Ljubljano, kjer se bo odločalo o njegovi prošnji. NOVA MOŽNOST ZA NAROČNIKE VESTNIKA MESEČNO PLAČEVANJE NAROČNINE Naročnino VESTNIKA lahko odslej poravnate tudi preko trajnikov. Oglasite se na vaši banki - Pomurski banki, d. d., v Murski Soboti ali na njihovih ekspoziturah pri Gradu, v Beltincih, Rogašovcih, Gornjih Petrovcih, Moravskih Toplicah,, Kuzmi, Gornji Radgoni, Radencih, Apačah, pri Svetem Juriju, v Lendavi, Turnišču, Črenšovcih, Dobrovniku, Ljutomeru ali v Križevcih - in naročnino VESTNIKA vam bodo mesečno odtegovali iz vašega računa. Pooblastilo lahko naredite na podlagi zadnjega potrdila o plačani naročnini Vestnika na vseh zgoraj navedenih bankah. motorna vozila delo MOTORNO KOLO JAWA, 350 ccm, letnik 1988, vozno, neregistrirano, prodajo. Tel.: 56 151. m558. OPEL KADETT E, letnik oktober 1989, prevoženih 175.000 km, v dobrem stanju, prodam. Tel.: 62 217, zvečer okrog 21.00 ali 041 792 257 ali 69 246, dopoldan. m560 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1989, v celoti za rezervne dele, prodam. Tel.: 69 246 ali GSM 041 749 597. m561 MAZDO 626, 2,0 I, letnik 1993, petrolejsko zelene barve, prodam. Tel.: 069 88 230. VOLKSWAGEN POLO, 1,3, letnik 1995, kovinsko sive barve, prodam. Tel.: 069 88 230. m584 GOLF 2, letnik 1986, registriran do 7. 8. 2000, prodam za 330.000 SIT. GSM: 041 722 551. m592 MOTOR od Forda 1,4, prevoženih 133.000 km, prodam. Tel.: 45 379. m595 MOPED YAMAHA DT 50 MX, letnik 1996, 50 ccm, kot nov, prodam. Tel.: 57 149. m598 FIATTIPO, 1,4 IES, letnik 1993, prevoženih 115.000 km, prodam. Tel.: 79 074. m600 živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred ne-snostjo in v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni - na vsakih 10 ena zastonj. Naročila : gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.-: 46 505, Gostilna Železen, Bezno-vci, tel.: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jožeta Čeha, Nedelica, tel.: 72 146. m471 m495 KOZE, različnih starosti, po želji pripustim z rodovniškim sanskim kozlom, prodam. Veščica 27a, M. Sobota, tel.: 251 110. m546 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 55 099..m554 TELICO, kontrola A, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 49 337. m574 NESNICE, mlade jarčice, rjave; hisex, cepljene, stare 14 tednov, 450 SIT in grahaste 500 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m589 PURANE, težke 2 do 3 kg, lahko naročite po telefonu 84 238. m593 JAGENJČKE in KOZLIČKE prodam. Tel.: 53 085. m596 PUJSKE prodam. Vanča vas 7, Tišina, tel.: 46 566. m601 DVE KOZI ter balirano seno in otavo nujno prodamo. Tel.: 53 728. m602 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrole A, in pujske prodam. Polana 8, tel.: 251 032. m610 DVE TELICI za pripust, kontrole A, prodam. Tel.: 45 610. m615 NESNICE, cepljene, stare 14 tednov, rjave in grahaste, 450 SIT/kos, prodamo. Letos zadnjič. Dostava na dom. GSM: 041 420 514. m616 1.080 m2, prodamo. Tel.: 061 311 247, 041 647 252. m612 PRODAMO lepo hišo s kletjo za vino, gospodarskim poslopjem in večjim vinogradom med Ljutomerom in Ormožem. Oddamo prostore, primerne za kava bar v M. Soboti. Belmura, Nepremičnine, M. Sobota, tel.: 069 141 255, 041 773 290. m613 ENOSOBNO opremljeno stanovanje v M. Soboti damo v najem. Tel.: 61 256. m618 DVOSOBNO STANOVANJE v središču Lendave, delno opremljeno, dam v najem. Tel.: 77 087. m625 HIŠO z zemljo v Kruplivniku prodam. Tel.: 53 113. m626 kmetijska mehanizacija TRAKTOR IMT 535, brane in pluge prodam. Mala Polana 61, tel.: 75 831, po 16. uri. m542 SILOKOMBANJ, rabljen dve sezoni, prodam. Tel.: 75 795. m544 SILAŽNI KOMBANJ VIHAR 80 SIP prodam. Puževci 58, tel.: 49 341. m547 KROŽNE BRANE, 28 diskov, in žitno sejalnico IMT prodam. Gradišče 33. m549 SILAŽNI KOMBANJ VIHAR 40 prodam. Pristava 13, tel.: 82 191. m559 TRAKTOR IMT 565 prodam. Trnje 132. m564 HIDRAVLIČNI PREŠI, 150- in 200-litr-sko, ugodno prodam. Tel. 23 206. m567 MULČER Hmezad, 150 cm (kladivar), prodam. Tel.: 27 275. m573 ŽITNO SEJALNICO in prikolico, pre-kucno, ter ječmen sorte reks prodam. Tel.: 40 259. m577 PLUG, tribrazdni, obračalni in PO-DRAHLJALNIK - vibracijski, lepo ohranjeno, ugodno prodam. TeL: 49 077. m580 PODRAHLJALNIK ugodno prodam. GSM: 041 596 234. m606 TRAKTORSKO PRIKOLICO, voz, traktor in silokombajn prodam. Tel.: 72 058. m611 OKOPALNIK RAU, sejalnico Becker za sladkorno peso, prodamo, pobiral-nik Neptun lahko zamenjamo za cisterno Creina. Kapca 134. m617 TRAKTOR ZETOR 70 11,72 11 ali 62 45, kupim.Tel.: 86 141. m619 kmetijski pridelki VINO šmarnico prodam za 80 SIT/I. Tel.: 72 147. m572 VINO po 200 SIT v litrskih steklenicah ali odprto prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 788'420, 75 877, 041 773 370. m621 KMETOVALCI, POZOR! Akcijska prodaja bučnih sirov po 45 SIT/kg. Nad 500 kg dostava na dom brezplačno. TeL: 062 726 040. m537 razno posesti SPIN nepremičnine Tišinska 19, M. Sobota Tel.: (069) 31 542, GSM: 041 728 093 (z licenco nepremičninskega posrednika) prodaja, nakup, najem, oddaja vseh vrst nepremičnin. Izdelamo nakupne pogodbe, cenitve, uredimo tudi vse potrebno pri prenosu vaše nepremičnine! GRADBENO PARCELO, 17 arov, z lokacijskim dovoljenjem, v Gedero-vcih, na lepi legi in ob tej parceli še zazidljivo zemljišče v velikosti 23 arov prodam. Tel.: 041 673 224. m553 DVOSOBNO STANOVANJE v Beltincih prodam. Tel. 421 159 po 20. uri. m568 NJIVO v M. Soboti v smeri bolnišnice Rakičan, 90 arov, prodam. Tel.: 45 745. m579 SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 23 525. m583 NOVO STANOVANJSKO HIŠO v mirnem kraju v M. Soboti oddam. Tel.: 32 572. m588 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 53 m2, prodam. GSM: 041 537 304. m591 1,5 HA NJIVE v Zalokah, k. o. Teša-novci, prodam. Tel.: 45 293. m605 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodamo. Tel.: 21 510. m607 STANOVANJSKO HIŠO v M. Soboti, v velikosti 120 m2, na zazidljivi parceli Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega v šol. 1.1989/90 - SŠGT - smer kuhar na ime Simon Smej, Panonska ulica 32, 9233 Odranci. m541 PRODAJA PIANINOV, HARMONIK IN ODKUP RABLJENIH HARMONIK TER SERVIS HARMONIK (popravilo harmonik). Tel.: 411 111, Trgovina Zvok, Gančani. m563 VINSKE SODE, hrastove, malo rabljene, od 100- do 400-litrske, in slamoreznico Grejf ugodno prodam. Tel. 72 123. m566 ODKUPUJEM STARINE: pohištvo, lestence, svečnike, ure, porcelan, raz-' glednice, itd! TeL: 062 304 927. m587 Preklicujem veljavnost Naloga za vpis mleka za julij, št. HK 10088-3 od HKS PANONKE M. Sobota, Franc Krenos, Šalamenci 19. m603 HITRO, PREPROSTO IN CENEJŠE TRGOVANJE BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d. o. o. Kocljeva ul. 1a, Murska Sobota (zgradba SOBOTA - CENTER) TEL: 35 630 FAKS: ,35 641 jo veseli delo v strežbi. Za hrano in sta- I novanje je poskrbljeno. Informacije po tel.: 063 897 18 50.m623 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi zaposlimo. Tel.: 43 109. m597 IŠČEM POSLOVNEGA PARTNERJA za vodenje trgovske dejavnosti v Sloveniji (z avstrijskim državljanstvom). Tel.: 0043 66 44 454 080. m604 DNEVNI BAR zaposli natakarico ali dekle z veseljem do dela v strežbi. Informacije po tel.: 421 302. m614 REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle, ki storitve SPOŠTOVANI ŽIVINOREJCI! V Len-tiju smo odprli veterinarsko lekarno MEDI-VET. Pradajamo zdravila za živino, homeopatska zdravila, krmila, pre mikse, strokovne nasvete. Naslov. Lenti, ul. Akacfa 2/A, tel.: 00 36 92 351 909. m620 -----. 4 Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo. Srce tvoje zdaj mirno spi, nas pa zelo boli. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in dedek Štefan Bokan iz Doliča 43 Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegn zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in v druge namene ter za izrečeno ustno in pisno sožalje. (e Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za 0 P žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, sodelavcem sin3 Jožeta in hčerke Marijane ter pogrebništvu Maje za pogre 11 storitve. Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji DRAGI DEDI! Zelo te bomo pogrešali. Tvoji vnuki: Samo, Matej, Franc in Jože ter vnukinja Samanta- V$e.odhaja, kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. V SPOMIN Karlu Klenarju iz Ljutomera 26. avgusta mineva 40 let, odkar ni več med nam« moža, očeta in dedka. Hvala vsem, ki pOstojite ob njegovem grobu in se ga spominjate ter mu prižgete sve Tvoji najdražji v SPOMIN leta 28. avgusta bodo ^'^ga rb31*1 nas je zapustila naša seStra stara mama, tasu V tihem grobu rn^' v naših srcih Marjeta Ban iz Murske Sobote gro^11 Hvala vsem, ki seje spominjate, postanete ob nJ ji prižgete svečko spomina-Sin Jože z družino in drugo sorodstv DAMIR BANFI Ti l..: (0<.<>) 34» OGO, IAX: UH»«>> 251 170, V MALE OGLAS* KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRZt^igA IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI K^ BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 K -PLAČILO TUDI NAVEC OBROKOV BREZ OBREST- M' ZA VESTNIK IN MURSKI VAL u-PO TELEFONU št. 31 998 VSAK P* OD 8. DOM. URL M. 26. avgust 1999 31. avgusta bo minilo leto, odkar nas je zapustila naša nepozabna anja Branka Nedič roj. Gal V SPOMIN Iz naših vrst je za vedno odšel sodelavec Mirko Novak iz Gančan V SPOMIN Tiha bolečina nas spominja na 25. avgust pred devetimi leti, ko nas je mnogo prerano zapustil Rudolf Flisar tesarski mojster iz Pečarovec in pet mesecev, odkar se je za vedno poslovil od nas naš dragi očka Milovan Nedič Žalost v naših srcih je neizmerna. Dobrega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv Zidarstva Maučec iz Gančan Tvoje pridne roke, dobro in plemenito srce so naš ponos in lep spomin na tebe. Žena Emilija, sin Drago, hčerka Draga z družinama hi " vaJini, posebno vnuki, ki vaju vsak dan bolj pogrešajo ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, dobra sorodnica in soseda Jolanka Vukan, upokojena gostilničarka, iz Martjanec Pokopali smo jo v torek, 3. avgusta 1999, v Murski Soboti. sosedoren° Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, ln znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ah vence, cvetje, za maše in dobrodelne namene, kakor tudi vsem, ste nam izrazili ustno in pisno sožalje. Vsem hvala! Žalujoči: ^erka Jolanka z družino in sin Jože z družino Bolečina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le tebe, draga žena, mama, tašča, babica, nam nihče ne more več vrniti. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Apolonije Bertalanič od Svetega Jurija 86 Sti. i SrcaZa. Va'jujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ’ ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in z nami ^laZa. delili neizmerno bolečino. arovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečena S| ^Va[a sožalja. v^0st8 Sp°du župniku Vorešu za opravljeno pogrebno ’ Pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Sem skupaj še enkrat - iskrena hvala! ViR: Njeni najdražji: ’ s‘n Franc in sin Karel z družino s Cankove. Ga Mama - vsi te bomo pogrešali Najtežje v življenju se nama je učiti živeti brez tebe. Ker sem še majhen, vsega ne razumem, vem pa, da bi moral mi še ati ob strani stati. V SPOMIN 17. avgusta sta minilo dve leti, 0NlCg M CENTER PLESE 1, MURSKA KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 7^ 200 UGODNO • POLETNE CENE • SUPER UGODNO 490,00 sit 590,00 sit 1990,00 sit 999,00 sit 490,00 sit 1.990,00 sit otroški »atikači ■itlhči za odrasle modni natikači Ivišjil topi it za bluzice (kratki rokavi otroški trMelai komolci EXPORT - IMPORT 2230 LENART. F>tiaj3V«3 a&st-ci -1 O Uti.: -^336 62 727 246. !*k ++396 62 727245 4 te ra ŠTAJERC 684 DT 3.926.143,00 SIT d. o. o. Trgovsko in storitveno podjetje 2230 Lenart Ptujska 18 antonVako«^ Partizanska 24, B tel.: 43 068 Sanacija dimnih Izdelava in montai^nW nerjaveče kovine .^POHIŠTVO ZA VAS X\trium Ljutomer, tel.: (069) 84 90 90, uti 8.00 do 18.00 Krog, tel.: 1069135 460, od 9.00 do 17.00 Eho-Kat, d-°^‘ Panonska 25, 6926 ....q4171' Tl Tel./faks: (069) 6424^5^^ BCkbe OKENSKI SISTEMI PVC ALU OKNA, VRATA, ZIM. VRTOVI mr vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo ... Pokličite nas vsakdan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061)152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. NAS OBIŠČITE NA STALNEM RAZSTAVNEM PROSTORU NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI. .a oOi ti Evergreen Cvetna 9224 1 A’ KERAMIČARSTVO^ Stanke * ■ GSM 041 Tel.: (069) 27 944 g^o Mursl«», Mlinska 3. Bakovci, Slaščičarna^ MarjanaM-J^-Ul. ob L«IC" , ’ Tel.:ž6 141 Pecivo in po naraCiluM!®Le VINO*TOČ SEVER Moravske Toplice Tel.: 22 812, 48 850 pravi naslov, za praznovanje rojstnih dnevov, krstov, obletnic... aw Murska Sobota Koroška 58, 9000 M. Sobota tel.:(069) 21 630 Ugodna prodaja: - traktorjev Zetor - traktorskih prikolic - obračalnih plugov Eberhardt - novo vozilo LADA 10-ka. Oglasite se v A SERVISU. S7 ® f 0 O a 2231 Pernica, Vosek 6d ( ob cesti Lenart-Maribor), tel.: (062} 640 540, od ponedeljka do petka od 8. ure do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure. NAJVEČJI PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI »DESETKA« - NOV, UDOBEN DRUŽINSKI AVTOMOBIL ŽE OD 1.398.000,00 SIT KREDITI DO 5 LET, TUDI ZA KMETOVALCE IN S. P., ŠIFRA 09 LEASING TUDI ZA ZAPOSLENE V TUJINI Jelovica, Lesna industrija, d.d., Škofja Loka, tel.: 064/61 30, faks: 064/634 261, http://www.jelovica.si, e-mail: infd@jelovica.si tel.:/faks: 069/22 921. <50^0^ • Predstavništvo Mursl< ± 26. avgust 1999 NAPOVEDNIK Oltarni koledar 5lasbeno poletje Turnišče '99 ^boto, 28. avgusta, ob 20. uri bo nastopal v stari brniški cerkvi Ljubljanski godalni kvartet. ^,erarno srečanje v Lendavi W*ek, 23. avgusta, ob 17. uri bo v lendavskem gra-"terarno srečanje s pomenljivim naslovom Vloga li-^arnega ustvarjanja pri ohranjanju nacionalne iden-| Navezovanju stikov. Košičev! dnevi v Bogojini | 27. avgusta, ob 20. uri bo na Bukovnici pre- folklorne skupine iz Bogojine z gosti, s<)boto, 28. avgusta, ob 12. uri bo pohod po poteh ■Fe dediščine, 29- av9usta, ob 20. uri bo srečanje folklor-8 uPin v kulturni dvorani, redo, 1. septembra, ob 20. uri bo blagoslovitev ver-^nem znamenju pri cerkvi, 2. septembra, ob 20. uri bo literarni večer •VBet^0111 Pred ver°učno učilnico, 6k, 3. septembra, ob 20. uri bo osrednja prosla-IjNi dvorani, to°'°'4- septembra, ob 20. uri bo na Ivancih gle-^stava Na Trški gori v izvedbi kuda F. Šaleški * Žižki, ^etlelio, 5. septembra, ob 10. uri bo pri sv. Urbanu Me Reditev 11. Košičevih dnevov s sodelo-^carkvenih pevskih zborov; istega dne ob 19. Glorija b°9°j'nskifam' cerkv' koncert pevskega zbora !jTAVE Srobota °škem gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. - V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava arhivskih dokumentov Ljutomer 1249-1999. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava ob 125-letnici Kasaškega kluba Ljutomer. LENDAVA - Na ogled je razstava slik udeležencev 5. mednarodnega mladinskega likovnega simpozija ter razstava vezenin ... pod naslovom Ljudsko izročilo. Muzej - Galerija v Lendavi je odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo Fabijančičevih likovnih del. ž^iški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota *osta delovna mesta s pogoji za zasedbo C ZP0KLICA &6mGRADBENA DELA; dolo-jSLEoDA^0 27'08-"; KLE-S-P- STR0J- lz' ^ORmV^NT.TUKGV. POLI-^|ZA RADGONA DELA; dolo-®ELVd°31.08.99; MOČ-očfo,' splošno GRAD-li ' ucESLAVCI 42, SPODNJI ' DELA DOMA NA dela s KME-kpitk,'določenčas6mes.; ^ijvV^goiije: B’F; d0 31 ■ Se >tRANC S. P. KOM-^sKai ^Ric Bakovci, VvTn.' MORSKA SOBOTA VjZehanik ^»KAVMEDNARO-PROMETU; nedo-M ižoi»?e?®ki iezik' 9°vor' fcOn90rije: G,E; do ^St°0Rd.o.o.,lu- PRI LJUTOMERU dpJA^’ d°i°čen čas 6 Rušenj; jeziki: PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje___________________________Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 3 8 3 5 17 36 KINO Kino Park Murska Sobota V četrtek, petek, soboto in nedeljo ob 21. uri bo na sporedu ameriška komedija Genij. Pozor: film bodo vrteli na grajskem dvorišču! Kino Gornja Radgona V petek ob 21., v soboto ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 si lahko ogledate ameriško gangstersko komedijo Analiza pa taka. Kino Ljutomer V mesecu avgustu ne bo filmskih predstav! PUCONCI V občinski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela Jože Špi-lak. G. RADGONA V avli kulturnega doma razstavlja Franci Jaušovec Fric. Delimo vstopnice za kino Znanstvenofantastična komedija Vrnitev obiskovalcev prihaja iz Francije, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Mateja Vajs, Jurij 7, 9262 Rogašovci. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Kdo igra glavno vlogo v ameriški komediji Genij? Odgovor:____________________________________ Kupon Št. 34 Odgovore pošljite do 31. avgusta na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. in P'sn°: voz’ »G^-C,E;do24.08. P-TRGOVSKO 4 'V^ODJETJE, ČRE-4'AA4rNJARADGON^ 1^^^'PRAVNIK); do- BAR ČARDA, A u°8-HODOŠ ®lo&, POMOŽNA NATA- Podgorje 31, J® Hjač i> Wa4?^E čas zapo-.'iVSški; !' delovnih izku-voz-EMndo °3- 09.99; t? W'®0STILNA, VER-B VERŽEJ V® 12 mes-: 1 L ikW^.s|°venski jezik qr?niski ^P'* kate9°- S '«UČJAVAS48, SK^Mad1 čss 9 mes.; do ® g^gezas. p. ka-radgona, pre- W Gornia Rad9°na mes-; d° »V&t^ Av ARA cesta 14A, dLKU VZG0JEIN čas 12 nV3°vorno in pi-W'C?JE2'čnaos-kovače- 31 deii> ATiaP'’ kate9°rile l »A n^Rium-novi in-M Wincih,p.p. j ^^Si^^čen čas 12 i ^oi^enj; jeziki: toi’"1' n Pisno, angle- ški jezik - govorno; znanje programskih orodij:; do 01.09.99; VABACO VAROVANJE D. O. O., LENDAVSKA 39, M. SOBOTA GIMNAZIJSKI MATURANT SKLADIŠČNIK-POSLOVANJE Z REZERVNIMI DELI ZA MOTORNA VOZILA V POSLOVNI ENOTI MURSKA SOBOTA, TIŠINSKA UL.29/C; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI AVTOMEHAN-TR-GOVEC PRIPRAVLJENOST ZA IZO-BRAŽ.V SKLADU Z ZAHTEVAMI DELODAJALCA IN UVOZNIKA; do 24.08.99; POSEDI D. O. O. LJUTOMER, ULICA B. PIHLAR 8, LJUTOMER; (*) INŽENIR STROJNIŠTVA UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA V STROJNI USMERITVI; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24.08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M.SOBOTA , MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2; (*) UČITELJ PRAKTIČNEGA POLUKA V STROJNI USMERITVI; določen čas 12 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24. 08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M.Sobota, M. Sobota INŽENIR ELEKTROTEHNIKE UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA V ELEKTRO USMERITVI; določen čas 12 mes.; 31. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24.08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M.SOBOTA, MURSKA SOBOTA PRAVNIK PRAVNIK ZA PODROČJE DENACIONALIZACIJE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; do 03. 09.99; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA; DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA UČITELJ STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV V STROJNI USMERITVI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24.08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M.SOBOTA , MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2; UČITELJ STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV V STROJNI USMERITVI; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 24.08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M.SOBOTA , MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2; DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE UČITELJ STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV V ELEKTRO USMERITVI; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24.08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M.SOBOTA , M. SOBOTA; UČITELJ STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV V ELEKTRO USMERIT- VI; določen čas 12 mes. ; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24. 08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M.SOBOTA, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3 DIPLOMIRANI PRAVNIK ZAHTEVNEJŠA SAMOSTOJNA STROKOVNA DELA PRI PRIPRAVI IN ANALITIČNEM PROUČEVANJU PROIZVODNJE,POSLOVNIH IN DRUGIH PROCESOV; določen čas 4 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; do 24.08.99; KOMUNALNO-STANO-VANJSKO PODJETJE LJUTOMER D. O. O., ORMOŠKA3/11, LJUTOMER PROFESOR ZA DUŠEVNO MOTENE SPECIALNI PEDAGOG V ODDELKU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Z DOPOLNJEVANJEM RAZDREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 31.08.99; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA II, LENDAVA, KOVAČEVA 13, LENDAVA - LENDVA; (*) PROFESOR ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24.08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M.SOBOTA, M. SOBOTA; UČITELJ SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA; določen čas 1 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24.08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M. SOBOTA, MURSKA SOBOTA; (*) PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24.08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M.SOBOTA, M. SOBOTA; PROFESOR ZA NEMŠKI JEZIK UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24.08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M. SOBOTA , MURSKA SOBOTA; PROFESOR MATEMATIKE UČITELJ MATEMATIKE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24.08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M.SOBOTA , MURSKA SOBOTA; (*) PROFESOR PEDAGOGIKE SVETOVALNI DELAVEC; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24.08.99; SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA, M. SOBOTA, MURSKA SOBOTA ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA IN MLADINSKEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 1 2 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT,DRŽAVLJAN REP. SLOVENIJE,3 MESEČNO POSKUSNO DELO; do 04.09.99; ZDRAVSTVENI DOM, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 16, M. SOBOTA PARKTHERME BAD RADKERSBURG AVSTRIJA Dnevni terapevtski center Parktherme Bad Radkersburg ponuja fizioterapevtki - fizioterapevtu pestro delo na medicinskem področju. Ob ustreznem znanju nemškega jezika vas ob nadpovprečnem plačilu pričakuje možnost napredovanja v uspešnem kolektivu. Vloge pošljite na naslov: Kurzentrum der Parktherme z.Hd. Herr Mag. Weber 8490 Bad Radkersburg Osterreich oziroma nas pokličite po tel. na št.: • '0043 3476 2265. Objava Kmetijska zadruga Turnišče daje v najem trgovske prostore v Turnišču, Štefana Kovača 65. Ogled prostora je mogoč vsak delavnik od 8. do 14. ure. Pisne ponudbe zbiramo do 20. 9. 1999 na naslov: Kmetijska zadruga Turnišče, z. o. o., ŠtefaTia Kovača 65, 9224 Turnišče. SKUPAJ PROTI KRI f Ml fNALUl ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. MAMBO No. 5 - Lou Bega 2. VOLARE - Al Bano » 3. Ml CHICO LATINO - Geri Halliwell 4. TAKE ME TO YOUR HEAVEN - Charlotte 5. MARIJA MAGDALENA - Doris Dragovič 6. SHE S ALLI EVER HAD - Ricky Martin 7. NO MATTER - Jack Radics PREDLOGI: PUT YOUR LIGHTS - Santana & Everlast C’E TUTTO UN MONDO - Nek POPSTAR - Pretenders LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. PIJEM KAR TAKO - Faraoni 2. MARINERO - Sendi 3. KO SAMOTA BOLI - Tulio Furlanič 4. JAZ SEM IN - Botri 5. POLJUB - Veter 6. SUPERSTAR - Nude 7. (ŠE) TISOČ KILOMETROV - California PREDLOGI: Tl Sl ANGEL MOJ - Karmen BALADA O TROBENTI IN KLARINETU - 7 Plus TVOJA DAMA - Majda Kosovel LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. ZAKRIVLJENA PAUCA - Vitezi polk in valčkov . 2. POD STARO OLJKO - Primorski fantje 3. STARI PREGOVOR - Rosa 4. NA ZDRAVJE, SOSED - Ans. Eks 5. JOŽETOVA »JODL« POLKA - Ptujskih 5 6. BELI JORGOVAN - Vasovalci 7. MOJI MAMI - Ans. Henček PREDLOGI: POVEST SRCA - Slovenskih 5 JANEZU NA ZDRAVJE - Kvintet Dori MIRNOPEŠKI ZVON - Ans. Lojzeta Slaka Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 2. septembra 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 34 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: _____________________________________________ 7 VELIČASTNIH:_______;________________________________ GLASBA NAŠEGA SRCA:__________________________________________ Ime in priimek ter naslov: ___________________________ Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Tržnica Tržnica Prodajalna M. Sobota G. Radgona Ljutomer Jabolka..................... 200..................250 250 Hruške..................L... 400.......'........350 ................. 320 Pomaranče................... 220................. 260 250 Limone...................... 250..................250 280 Banane.................... 100-200 .......,.....190 ................. 200 Kivi..........................-.................. 550 590 Suhe slive....................-...................600.............. 790 Orehi, jedrca.................-................... -.............. 1.200 Solata, kristalka.......... 250...................220 ,.............. 250 Breskve..................... 250..................230 250 1 I Cvetača.......’........... 350..................280 290 Zeleno zelje................ 100..................120 100 Kumare ..................... 150..................120 120 Sveže slive................. 300..................300 300 Korenček.................... 250..................190 200 Paradižnik.................. 200..................200 250 Paprika..........,...I.... 180..................190 ................. 180 Čebula...................... 150..................130 130 Česen ...................... 450..................350 400 Lubenice.................... 100..................80 ................. 89 Stročji fižol............... 300..................300 300 Krompir...................... 70..................60 60 Peteršilj................... 500..................340 350 Nektarine................... 350..................320 350 Melone....................... 200'................280 250 Belo grozdje............... 550.................350 ............ s... 300 Sveže fige....................-...................450 ..................- Marelice ................... 300................. 300 320 KREKOVA BANKA ZA VARNO IN DONOSNO NALOŽBO VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE VLOGE. PE MURSKA SOBOTA, Ul. Arhitekta Novaka 13, Tel.: (069) 30000 ____________________ ZADNJA STRAN Pomurske banke 24. 8*. 1999 Menjalniški teča Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 24. 8.1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,3066 14,2207 14,3628 Francija 1 30,0116 29,8313 30,1295 Nemčija 1 100,6544 100,0500 101,0500 Italija 100 10,1671 10,1060 10,2070 Švica 1 123,2473 121,2291 123,6775 ZDA 1 185,2304 '182,3398 185,0877 Naraščajoča obrestna mera - nagrada varčevalcem Pomurske banke Depozit za 5 Vse o depozitu za 5 tudi na Pomurskem sejmu! Če imate sredstva, ki jih dlje časa ne nameravate uporabiti, bo depozit za 5 kot naročen. Še posebej, če denarja ne želite vezati nepreklicno za daljši čas. Odslej je namreč mogoče vezati depozit za pet let, ki pa ga lahko prekinete že po prvem letu varčevanja, če boste denar potrebovali. Sicer pa vas bo zelo mikalo, da bi z varčevanjem nadaljevali. Zakaj? Zato, ker se po izteku drugega leta vezave obrestna mera vsako leto poveča za toliko, da se splača varčevati vseh pet let. Stopite do bančnega okenca v vaši enoti in vprašajte ža depozit za 5. * * * Obiskovalci Pomurskega sejma izkoristite priložnost! Vse o depozitu za 5 boste lahko zvedeli tudi v naši enoti na Pomurskem sejmu. Še več! Sodelovali boste lahko v nagradni anketi o depozitu za 5. Prvi nagrajenec bo prejel 50.000 tolarjev, pripravljenih pa je še 20 drugih nagrad. Zahtevajte kartico z nagradnim vprašanjem! Če ne boste vedeli pravilnega odgovora, vam bomo mi pomagali! pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V dvoje je lepše »Dovolj sva stara, otroka imava, zakaj se ne bi poročila?« sta si rekla 22-letna Jelka Rajter, konfekcionarska tehnica, iz Radvenec in 24-letni Vlado Orgolič, tehnik kmetijske mehanizacije, iz Sovjaka. Njuna ljubezen je vzniknila ob obisku diskoteke Srček v Radencih, kjer je vlado vrgel pogled na Jelko in jo v hipu osvojil. Sad njune ljubezni je hčerkica Samanta. Po civilni poroki je bil še verski poročni obred v župnijski cerkvi v Negovi. Mladoporočenec Vlado se je pošalil, češ da je imel ob sebi dve nevesti: Jelko in hčerkico. Jelki, ki je prevzela možev priimek Orgolič, je bil boter Vinko Pintarič, Vladov poročni priča pa je bil bratranec Alojz Semenič. Gostija, na kateri je bilo 60 gostov, je bila na turistični kmetiji v Trsteniku pri Benediktu. Mlada družina si je začasno spletla gnezdo pri nevestini mami v Radvencih. Ker sta oba v službi (Jelka v Lenartu, Vlado pa v Mariboru), si bosta skušala urediti lastni dom. - L. Kr. OS Tišina bo končno imela enoizmenski pouk Marsikaj še potrebujejo VESTNIKOV KOLEDAR 26. avgust, četrtek, VIKTOR 27. avgust, petek,JOŽE 28. avgust, sobota, AVGUŠTIN 29. avgust, nedelja, JANEZ 30. avgust, ponedeljek,ROZA 31 ■ avgust, torek, RAJKO 1. september, sreda,TILEN Lunine mene: 30. avgusta bo sonce vzšlo ob 6. uri in 19 minut, zašlo pa ob 19. uri in 45 minut. Dan bo tako dolg 13 ur in 26 minut. 27. avgusta bo na nebu nastopil šcip. TELE KOM! NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: Ulica: _ Kraj: _ Pošta: . Telefon: Podpis: Država zamuja z nakazilom svojega deleža a gradbišču pri OŠ Tišina potekajo te dni še zadnja dela 1. faze dozidave, nadzidave in obnove notranjih prostorov. Do 1. septembra pa bi moralo biti vse nared, da bodo lahko začeli s poukom, in to vseh 16 oddelkov v eni izmeni. Po podatkih, ki so nam jih posredovali na Občini Tišina, bodo z nadzidavo šolskega poslopja pridobili 11 novih učilnic, 4 kabinete, knjižnico s čitalnico in medioteko, slačilnice in sanitarije. Obenem so preuredili kurilnico in kotlovnico na kurjavo s plinom, zamenjali so vsa okna in polovico učilnic na novo opremili. Izvajalec gradbenih del je podjetje Gomboc, predračunska vrednost 1. faze pa znaša 208,015.500 tolarjev. Ministrstvo za šolstvo in šport se je obvezalo, da'bo letos nakazalo 22,6 milijona tolarjev, toda zaenkrat je občina prejela samo 5 milijonov tolarjev. Iz državnega proračuna naj. bi tišinska občina dobila prihodnje leto 90 milijonov tolarjev, v letu 2001 pa še 29,3 milijona tolarjev. Ker mora občina tekoče poravnavati svoje obveznosti, je zaradi tega v velikih težavah. Z letošnjimi deli pa tišinska šola še zdaleč ne bo imela zagotovljenih razmer za delo, kot bi bilo to potrebno - že sedaj in ob prehodu na devetletni program. Druga faza vključuje preureditev kuhinje z jedilnico, ureditev tehnične delavnice in učilnice za pouk gospodinjstva, ureditev garderobe za učence v vsakem nadstropju, opremo knjižnice in čitalnice, obnovo inštalacij (nujno), postavitev kolesarnice idr. Naslednja faza pa je zgraditev nove telovadnice in ureditev zunanjih telovadnih površin. JOŽE GRAJ, FOTO: J. Z. I zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota IN | vaša spremljevalca skozi i podobe življenja s g Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste | palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj Janez Erjavec bo na našle dnjem kmetijskem sejmu vsa strokovna posvetovanja menil geografskemu^ in geografiji. Na posve °_ do sedeli predvsem P tisti iz drugih regij kot iz domače, ki so pozab J svoje korenine. Razioz■ ’ bo poskušal, kje na ski karti Slovenije lezi Ra® na. Neposredno pa ie kar nekaj šaša predsedniku drzavn g g Hrovatu in 3a pričali, daje RadS»" murjuin ne na GorJ Za ponovitev ' ril že prepozno, da P svojo prepričljivost, P Hrovat sejem tudi zapr ■ *** Velemesar in murske šunke Kodila P dstavitvi šunke ni bil velikega obiska, a9a se preveč vznemiri o, . svoje sile usmerja P k ka, ki se bo zgodila‘a P s na sejmu- Z bikom s poslavlja od a“^ Lujz Slavič. *** ■ a MalomanjjeopaSitiP Slavka Švendo, ki prvič pojavil šele J neži namigujejo, J)? maže testira to. ker sl res ne njegovega dol9° ka(efrf stega Pr'iate'J^ se je lahko na kaka< in slabem, doletel J prijetnost pri njeg djars# - vinogradništvu । *** nit Marjan no^^bo-soboške gin^ ^ kaže, zamenjal so a^|5 šolskim letom profesuro aa^saveCm^ nomski solu , datke

vskega^-^ odi°k° t^e^ računa, a subvencl)’ nZauPa cij®z projekt9^ mon KE^ ■ 199 Naj... kmetija naj bo... Naj... kmetija ni samo lepa hiša in poln hlev živine. To ni samo velika ali celo največja kmetija z najsodobnejšo mehanizacjp, čeprav je, roko na srce, zaradi tega delo lažje. To ni samo hiška kot iz pravljice, saj na vasi nikoli niso imeli meščanskih hiš, ampak so morale biti funkcionalne, prilagojene potrebam človeka, predvsem pa so bile zmerom v okvirih zmožnosti. Je tudi to in še več. Naj... kmetija združuje veliko tankočutnih kazalcev, ki se izpričujejo z drugačnimi merili in ne samo v hektarjih in glavah živine. Prav te drobne pomembnosti, intimnosti, ki so očem mar-a sikdaj zakrite, upošteva naša komisija pri svojem delu. In ni odveč dodati, da so prav ljudje tisti, ki največ pripomorejo k temu, da se tehtnica obrne na pravo stran. Letos se je komisija, za naj... kmetijo odločjla, da ta naslov prejme kmetija Bertalaničevih ali po domače Obar lovih v Sodišincih. Človek že s ceste opazi, daje kmetija brezhibno urejena, saj celo na oknih hlevov cvetijo rože, da je sodobn o opremljena ter da ji uspeva, da s pravilno izbranimi cilji dosega uspehe, ki prinašajo kakovostne pridelke in omogočajo stabilen zaslužek. Čeprav veliko delajo in dosegajo dobre rezultate, komisije ni prepričalo samo kmetovanje, ampak tudi njihov odnos do okolja, saj zna družina ohranjati tradicijo svojih prednikov, vključujejo se v vasi,, slovijo pa tudi po odlični kuhinji in pri njih se vsak dan ustavi veliko njihovih prijateljev, ki se vedno znova radi vračajo. Mi vemo, za kaj smo jih izbrali, in verjetno je še veliko ljudi, ki jih dobro poznajo in ki nam bodo pritrdili, da si ta naziv res zaslužijo. Ne zato, ker so v vseh stvareh najboljši, ampak ker so popolni v tem, kar imajo, čeprav sami menijo, da so verjetno drugi boljši, in se bojijo, da še vedno niso opravili vsega, kar bi bilo potrebno. Prepričani so, da bi morali še kakšno leto počakati, potem bi morda lahko ... Ampak ko imaš enkrat vse, ne more več »iti gor*. Za kmetijo pa je nadvse pomem bno, da ima vizijo in načrte za prihodnost, kajti samo dokler si znaš postavljati cilje, lahko verjameš v razvoj. V tem času, ko mnogi kmetje pra-.vijo, da razmere za kmetijstvo niso najbolj ugodne, želimo z našo akcijo Naj... kmetija spodbujati kmetovanje in kmetije, ki imajo tudi veliko vlogo pri ohranjanju tradicije in kulturne krajine. Če še ne poznate družine Bertala-nič, vas vabimo, da si preberete našo prilogo. Izda li vam bomo nekaj skriv- nosti o njih in drugih nagrajencih. In naj vas zamika, da se srečamo in še bolje spoznamo v nedeljo, 5. sep-tembra, ob 14. uri v Sodišincih na Bertala-ničevi kmetiji, in pred gasilskim domom. A. Nana 34 NAJ... KMETIJA__________ Kako je odločila komisija K Naj... kmetija naj bo ... Letos smo prejeli sedemindvajset prijav za naj... kmetijo ’99, devet prijav za ocenjevanje obnovljene hiše ter pet prijav za najlepšo ograjo. Strokovno komisijo, ki si je vse prijavljene kmetije in domačije ogledala, sestavljajo Melita V. Lemut, dipl. inž. kmetijstva, Žita Flisar Novak, dipl. inž. kmetijstva, Damjan Jerič, dipl. inž. kmetijstva, Goran Dominko, dipl. inž. arh., Nataša Kon^stabo, dipl, etnol., in Boštja Rous, študent etnologije. Podelili so naslov naj... kmetije, štiri strokovne nagrade ter osem priznanj. Prejeli sojih: Naj... kmetija ’99 Kmetija Bertalaničevih v Sodišincih 17, Tišina. Nagrade Za kmetijstvo: družina Gomboc, Gerlinci 51, Cankova. Za ohranjanje tradicije ter okolju in naravi prijazno bivanje: družina Mencigar, Fikšinci 46, Rogašovci. Za urejenost okolice kmetije: družina Muhič. Biserjane 14, Sv. Jurij ob Ščavnici. Priznanja za urejenost kmetije Jože Hari, Sodišinci 27, Tišina Marjan Horvat. Melinci 144, Beltinci Dušan in Anica Flegar, Gerlinci 8, Cankova Ladislav in Marjeta Seči, Ulica Stefana Raja 15, Turnišče Feliks Osterc, Vučja vas 50, Križevci pri Ljutomeru Nagrada za obnovljeno hišo Matija Gjerkeš, Fikšinci 49, Rogašovci. Priznanje za obnovljeno hišo Mirko Hanžekovič, Markovci 37, Salovci Priznanji za najlepšo ograjo Marta in Bojan Pevec, Martjanci 76a, Martjanci. Stanko Horvat, Dolenci 12, Salovci. Vsem dobitnikom nagrad in priznanj čestitamo. Naj dodamo še to, da so člani komisije tudi letos pri podelitvi priznanj upoštevali dogovor, da s priznanji nagradimo samo tiste kmetije, ki v družinskem krogu na spoštovan in imeniten način ohranjajo agrikulturno izročilo svoje družine, pa Vestnikove nagrade ali priznanja v okviru akcije Naj... kmetija še niso prejele. Vse pa vabimo na podelitev, ki bo v nedeljo, 5. septembra, ob 14. uri v Sodišincih. o se v okviru izbora naj... kmetije odločamo o podelitvi priznanj in nagrad, se vedno znova sprašujem, kaj je naj... kmetija. Ali je to čim večja kmetija, čim bolj intenzivna kmetija, ekološka kmetija, kmetija, ki se ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi, kmetija, na kateri vsi živijo samo od dela na kmetiji, kmetija, ki ima naslednika, kmetija, na kateri funkcionira družina ... Na koncu ugotovim, da ima naj... kmetija vsakega nekaj, Naj. poglavitno pa je, da dosega primeren dohodek za življenje družinskih članov. Doseganje primernega dohodka na kmetijah pa je vedno težje, ker so se v zadnjih letih v slovenskem kmetijstvu zgodile velike spremembe in pretresi (presežki vina in mleka, kriza v govedoreji in prašičereji, problemi pri odkupu pšenice ...). Vsa ta dogajanja kažejo, da je kmetijstvo v krizi oziroma v nekem prehodnem obdobju med državno zagotovljenim odkupom kmetijskih proizvodov in vedno večjo liberalizacijo kmetijstva. V tem času slovenska kmetijska politika tava med preteklo politiko, vplivom vključitve v WT0 in CEFTO ter pripravami na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Z vključevanjem Slovenije v razne trgovinske sporazume in v Evropsko unijo postaja slovensko kmetijstvo vedno bolj podrejeno globalnemu kmetijskemu trgu. Tudi kmetijstvo Evropske .. kmetija in Kmetijstvo med social^ unije, kateremu se pridružujemo, se vedno bolj približuje razmeram na svetovnem kmetijskem trgu. V reformah skupne kmetijske politike Evropske unije je jasen trend zniževanja odkupnih cen kmetijskih proizvodov in delnega nadomeščanja izgu bljenega dohodka z direktnimi plačili. To pomeni, da mora postati kmetijstvo vedno bolj intenzivno in da se proizvajajo kmetijski proizvodi po vedno nižjih cenah. Vsa ta vključevanja Slovenije v trgovinske sporazumem priprava na vstop v EU zahtevajo od kmetijske politike, kmetov in vseh, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, velike spre menihe. Ker mnogi kmetje niso več pripravljeni, sposobni ali pa nimajo možnosti za sprejem takih pogojev gospodarjenja, so začeli razmišljati o opuščanj11 kmetijske proizvodnje. Vendar pa ljudje, ki delajo na teh kmetijah, dostikrat majo možnosti za zaposlite''^ naj kmetijstva, zato še vedno vztrajajo v kmetijstvu, jim to daje le minimalni dek, lahko tudi rečemo sod Mi pomoremo njim, oni bodo pa nam ali svojevrsten fenomen današnje družbe Heprav je vsaka kmetija gospodarsko in socialno zaokrožena celica, ne more eksistirati brez stikov z vaško sosesko. Ta se najbolje kaže v oblikah medsebojne pomoči pri delu in ob nesrečah, pri skupnih prireditvah v vasi in kolektivnem obhajanju letnih šeg in navad. Povezanost članov družine s skupnostjo pa potrjuje prav sodelovanje pri vaških društvih, ki skrbijo za varno bivanje, ugodno počutje in kakovost kulturnega dogajanja, s tem pa prav za povezanost vaškega občestva in vsakokratno obnavljanje medsebojnih odnosov. Pri površnem opazovanju se kažejo vse te oblike in odnosi izmenjav za skrajno neurejene, vendar nas že malenkost podrobnejši pristop postavi pred dejstvo, da govorimo o izjemno dinamični, vsepovsod navzoči in pomenljivo pregledni instituciji raž-noterih vsebin in oblik medsebojne pomoči, pomembni obliki sobivanja na podeželju. Najkoristnejši princip delovanja in ohranjanja tradicionalne skupnosti je vsekakor princip izmenjavanja, kamor bržkone moramo uvrstiti medsebojno izmenjavanje pridelkov, receptov, vseh oblik pomoči in nasvetov. S terminom medsebojna pomoč razumemo medsebojne odnose delovnega in nedelovnega značaja med člani posamezne vaške skupnosti, kjer sodelujoči ni neposredno zainteresiran za specifično opravilo in se s storjeno uslugo ne okoristi neposredno, marveč računa na skorajšnjo ali kasnejšo povrnitev dela’, storitve ali daru enakovrednega ali neenakovrednega značaja. Med opravila, kjer prizadeti pričakuje skorajšnjo povrnitev, uvrščamo vsa sezonska dela gospodarskega agrarnega cikla, denimo kopanje, okopavanje, mlačev, spravilo poljščin, lič na, trgatev, česanje perja, pripravo silaže. Enako, vendar kasnejše povračilo ob enakih ali podobnih priložnostih pričakujejo pri kopanju in betoniranju temeljev ali plošče, postavljanju ostrešja in prekrivanju strehe. Četudi pomoč ob naravnih ali življenjskih nesrečah vodijo vsaj na videz iz usmiljenja porojeni vzgibi, ta nesebični pristop razvrednoti stvaren racionaliziran odgovor: »Mi pomoremo njim, oni bodo pa nam.* Solidarnost vaške skupnosti se najhitreje izkaže, ko je kdo v sili, ob nepričakovanih nesrečah (ogenj, poplava, smrt) z reševanjem živine in imetja in vzpostavljanjem prvotnega bivalnega in gospodarskega standarda. Čeprav se sodelujoči v tovrstne odnose vključujejo navidez prostovoljno in je tovrstna pomoč najiskrenejša, ker kdor hitro da, dvakrat da, pa beležimo, da so ljudje, ki jim je bila izkazana Jovrstna pomoč, potem, ko so si opomogli, po svojih močeh povrnili, ker so se naključnemu ali zunanjemu obiskovalcu že zaupali: Šenki nega, Šenki je mrou, Šenki se boga ne moli ali Bog plati nernreš v žep dati. Žetev, mlačev in spravilo s kombajni, košnjo z raznovstnimi priključki so poenostavili še vedno fizično zahtevno delo in pridobili veliko časa, zato pa prekinili stare oblike vaške družabnosti. Prepotreben čas za česanje perja, luščenje bučnega semena, luščenje in ličkanje koruze so našli v dolgih zimskih večerih, kjer je bilo siceršnjih priložnosti za druženje-manj. Ker nam dandanašnji življenje uravnava storilnostni princip, se soočamo s svojevrstnim paradoksom pomanjkanja že pridobljenega časa, zato moramo razumeti enodnevne folklorne prikaze v poletnih mesecih kot sentimentalno obujanje spomini na tovrstna opravila in že pozabljene priložnosti za druženje in zabavo. Motili bi se, če bi domnevali, da so vanje vaščanov v neagrarnih dejavnostih osiromašili tovrstne sodelovalne oblike, saj je vsakokratna tehnična inovacija sicer nadomestila tradicionalne obdelovalne tehnike, zato pa spodbudila nove sodelovalne odnose. Tako so sicer nemehanizirana ročna kmečka dela, kot so žetev, košnja in mlačev zaradi zamudne narave dela svojčas zahtevala večje število delavcev, kot jih je štela posamezna družina, zato pa je delo pri mlatilnici, ki je pospešilo tovrstna opravila, zaposlilo petkrat več delavcev. Prehod iz naravnega y industrijsko kmetovanje, prehod iz ekstenzivnega v intenzivno je pospešil uhle-vljanje živine in uvedel nove oblike krmljenja, krmo pa je potrebno pripraviti v silosu, silirati torej. To opravilo pa zopet zahteva večje število ljudi kot jih premore posamezno gospodinjstvo, vsaj deset ljudi za koritasti silos, zato lastniki silosov definirajo novo vsebino in kolektivni značaj medsebojne pomoči, največkrat na podlagi takojšnje vrnitve. Iz sistema medsebojne izmenjave pomoči tu in tam opuščajo vzpostavljanje tovrstnih odnosov s starejšimi ljudmi, ki ne morejo poprijeti za vsako delo. Ce za njih materialno skrbijo odseljeni otroci, ki ne morejo povrniti tovrstnih uslug, se za vsako obliko pomoči delovnega značaja dogovorijo za plačilo. Tako spoznavamo, da vzpostavljanja in ohranjanja medsebojne pomoči ne porajajo nikakršni altruistični nagibi, saj si vaščani pomagajo predvsem zato, ker eden sam ne bi zmogel opraviti dela in ker bi delo, če bi ga opravljal sam, predolgo trajalo. Skratka, medsebojno pomoč pri raznih delih porojeva predvsem gospodarska potreba ljudi. Njihov način gospodarjenja, ki ga uravnava potek menjave letnih časov, povečuje preživetvene zmogljivosti, če svoje delo opravijo pravočasno in gospodarneje, za kar potre-knirJzv trnom cfovrjlrt 1 i1irli 7 o Vfiolrnvr- stno sodelovanje v sistemu izmenjavanja omogoča in olajša primarno obliko komunikacije s člani skupnosti. Čeprav so zaposlovanje vaščanov, neugodna populacijska struktura, mehanizacija kmetijstva in sodobnejši načini kmetovanja sicer zmanjšali priložnosti za medsebojno sodelovanje pri različnih kmečkih opravilih, pa novo vsebino definirajo polagrarna in nea-grarna gospodinjstva. V sistem medsebojnega izmenjavanja se vključujejo s storitvami (prevoz, gradbene, kleparske, mizarske, mehanične, uradniške usluge) ali posojanjem orodja, ki jih je na vasi težje ovrednotiti ali poplačati, zato jim svojo hvaležnost povrnejo v na-turalijah v obliki pridelkov in izdelkov (jajca, mast, koline, krompir, cvetje, kvašeno zelje, repa, sveža in vložena zelenjava, domači kruh, ocvirki, bučno olje, skuta, mleko, moka). Zdaj razumemo, zakaj mora pri nas družina pridelati več, kakor potrebuje zase. Ce se hoče enakovredno vključevati v vzajemni si- • • ■ steni izmenjevanja, pridelava presežna- ,^eva'e J' izmenjavanja kolin 1 • a|jiS jj-nn JnrJke i« re, pa danes opaža1®0^ šel fenomen vzdržuj6 i-pish’s ,«0 munikacijo med g°sP° "^i^' in sorodnikov, kiju rvira^. 0 shranjevanja in ^°0Z! 0 Tovrstne pogostit^ ?// ležni vsi, ki so ta da zapra obisku. Govorim0 I’ aijei1'”’ jevrstnem paradoksa času in družbi, ki, o5X jjZ načelom družinske 1 samozadostnosti,8 njemudnginr^ij*'^ mrežo družbenih 13 airf skupnosti negi«!'” klicni izvor, ker kr°P vezanost skupni vaške družabnos^^ / 26. avgust 1999 NAJ... KMETIJA 35 0Podporo. Na drugi strani pa ^dje, ki vidijo svojo priho-J18! v kmetijstvu. Le-te pa ^“možnosti, kako naj go-*rij° na kmetijah, da bodo “dolgoročno živele od ®edjstva. Pri tem pa nastaja em, ker je trenutna kme-J aPolitika zelo nestabilna J »h težko napovedati pra-raZVOia kmetij. Pravza-■’“^napovedujemo raz- 8tva v Slovenii' p°-L dotje trend razvoja v Evropski uniji, ker cez nekaj let postali del od kmetijske politike, strokovnih služb, lokalne skupnosti in do kmeta. Potrebno bo najti in izkoristiti vse obstoječe prednosti ter možnosti, ki jih ima naše kmetijstvo. Med kmetijami, ki smo jih obiskali v okviru akcije Naj... kmetija, smo videli veliko takih, ki bodo lahko uspešno gospodarile tudi znotraj Evropske unije, vendar se bodo morale sproti prilagajati novonastalim razmeram. Kmetije bodo morale težiti k čim večji intenzivnosti pro izvodnje (višji pridelki, boljša kmetijstvo uspešnostjo w ^etijske politike Ev-ikeUtl'ie’ Ob tem lahko pri-leu J*10’ ^Omotv Prehod-%at°^U Zara(b slabše raz-^tih IQet'lstva deležni do-& ^dnosti, da se bomo razmeram v Im IVendar pa bo is. n° °bdobje le za krajši PPtem n n k I l Mii * J b° slovensko M, V° P°stalo del kmetij-:H|1|(8nOV’ VS6b te^ u8otov'' < ^>0. se b° p°" kk ®ebjstvo moralo ved-'aSajati novonastalim Mo11!.'118 *em 'zboljševati Vp, Uref1bno sposobnost. J ]S(,Vanje konkurenčne Pomurskega kme- H/^b™ veliko volje i”Wnja na Vseh ravneh - IQNet s®? riŠ|i s° t'ho in postali legenda. Klasični. Adria. Donavski. Bobrovec. ^81^ Bramacovi strešniki s 30-letnim jamstvom in še dodatnim sistem za poškodbe zaradi zmrzali. Estetskega videza, s celovitimi skirni rešitvami za vse strešne detajle. Ekološko neoporečni. Večni. kvaliteta proizvodov, večja proizvodnja mleka, višji dnevni prirasti, izbira dohodkovno zanimivejše pasme živali...). S povečevanjem intenzivnosti bodo kmetije skušale doseči čim večji dohodek iz obstoječe proizvodnje. To ne pomeni, daje potrebno povečevati intenzivnost do skrajnosti, upoštevati je potrebno ekonomičnost maksimalne intenzivnosti in problem ekologije. Ker pa je večina naših kmetij premajhnih za dolgoročno konkurenčnost, moramo razmišljati o povečevanju velikosti kmetij. Pri povečevanju velikosti kmetij pa moramo paziti, da ohranimo oz. izboljšamo intenzivnost proizvodnje, kajti v nasprotnem primeru nam investicija v povečanje proizvodnje ne bo prinesla večjega dohodka, ampak nasprotno. Pri poveče vanju velikosti kmetij moramo biti zelo previdni, ker investicije v kmetijstvo zahtevajo veliko kapitala in vsaka nepravilna odločitev lahko pripelje do problemov pri gospodarjenju kmetije. Pri tem se moramo zavedati, da namen kmetijstva ni imeti lepo kmetijo, ampak da imajo zaposleni na kmetiji primeren dohodek. Povečevanje velikosti kmetij in intenzivnosti proizvodnje je nujen ukrep za večino pomurskih kmetij, vendar se pri tem sprašujemo, do katere meje se bo moralo kmetijstvo intenzivirati, saj vidimo, da stalna težnja k zniževanju proizvodnih stroškov pelje do velikih problemov (bolezni norih krav, diok-sinska afera ...), po drugi strani pa, če pogledamo, kakšna je struktura kmetijstva in kakšne so naravne razmere za kmetij-stvp v kmetijsko razvitih državah, naše kmetijstvo ne bo nikoli popolnoma konkurenčno. To pomeni, da bomo vedno odvisni od državnih subvencij in institucionalne zaščite kmetijstva. Ob tem pa se pojavlja alternativna usmeritev kmetijstva, ki je usmerjeno bolj k naravi prijazni proizvodnji, predelavi kmetijskih proizvodov v smeri regionalno značilnih izdelkov in v prodajo kmetijskih izdelkov prek lokalnega turizma. O taki usmeritvi kmetijstva se že dalj časa razpravlja, vendar je konkretnih rezultatov malo. Kljub temu se je na vseh teh področjih začelo premikati. Ustanovilo seje društvo'EKO-proizvajalcev, vzpostavlja se kontrola EKO-proizvajalcev. Zaščitilo se je geo- CERTIFIKAT št. 169 ISO 9002 grafsko poreklo prekmurske šunke. Pripravlja se zaščita porekla še za druge regionalno’ značilne kulinarične specialitete (prekmurska gibanica, pereči, prleška gibanica, prleška tunka, bučno olje ...). Turistične organizacije se vedno bolj zavedajo, da morajo sodelovati z okoljem in turistom ponujati EKO-pro-izvode in regionalno značilne izdelke. Vsekakor so prvi koraki narejeni, vendar je potrebno v take alternativne usmeritve vključiti čim večje število kmetij. Ker taka proizvodnja zahteva veliko novega znanja, pripravljenosti do tveganja, novega dela, organiziranosti, kapitala ... bo potrebno še veliko aktivnosti v smeri razvoja teh dejavnosti. Problemi, s katerimi se kmetijstvo trenutno ubada, in prihajajoče spremembe, ki se pričakujejo v kmetijstvu, zahtevajo od kmeta in od vseh, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, vedno več dela, iznajdljivosti in umnega gospodarjenja. Zato je pomembno, da najdemo in skušamo izkoristiti naše naravne, etnološke in kulinarične prednosti. Le tako bomo lahko postali konkurenčni znotraj Slovenije in v prihodnje tudi znotraj Evropske unije. Vendar pa mora pri tem kmetu pomagati tudi širša skupnost. Vsi skupaj se moramo vedno bolj zavedati, da kmetijstvo ni samo običajna gospodarska panoga, ampak da kmetijstvo vedno bolj dobiva vlogo negovalca kulturne krajine in da podeželje brez kmeta ne bo imelo duše. Damjan Jerič EUpon ............................... Si^ VMS >Dekt a mi brezplačno in neobvezujoče pošljate rarbac 6 'n Podatke o prodajnih pogojih za izdelke 6 in ^si, PHirriek: lov: Bramac, d.o.o., Sedež in tovarna: Dobruška vas 45, 8275 Škocjan tel.: (068) 322007, 770 091; faks: (068) 76 290 Prodajni center in skladišče: Otiški vrh - Dravograd , 2373 Šentjanž tel.: (0602) 85 074, 85 647; faks: (0602) 85 206 http://www.bramac.si e-pošta: marketing@bramac.si •BRAMAC- Varna streha za vse življenje 36 NAJ... KMETIJA 26. .vgust 1999, I godba kmetije Bertalaničevih I ali po domače Obalovih se je _l prelomno začela nekako pred 29 leti. Njihovo družino, ki je pred tem imela drugačne cilje, je doletela žalostna usoda in gospe Irmi je umrl mož. Na kmetiji je ostala sama z dvema hčerkama. Tu bi se lahko zgodba bolj žalostno končala in kmetija bi šla samo še navzdol. Pa se ni, kajti Irma je takrat verjetno zbrala toliko poguma, svoje energije in optimizma, da je s pomočjo sorodnikov, sosedov in prijateljev kmetija začela rasti in se vzpenjati. Danes je s pomočjo hčerke Gabike in njenega moža Franca ter njunega sina Franja prav zacvetela, zato jo marsikdo opazi. Imajo, kar so skozi leta skupaj ustvarjali, in vsak po svoje prispevali. Ker nimajo krav, se lahko dan pri njih začne nekoliko pozneje, nekaj pred 7. uro zjutraj. »Babica pomolze koze, midva pa greva vsak v svoje hleve,« pripoveduje Gabika, ki skrbi za prašičje matere, njen mož Franc pa za mladiče in še za odstavljene pujske. »Za tiste od rojstva do konca pitanja,« dopolni sin Franjo. Ker se že deset let specializirano ukvarjajo s prašičerejo, je glavni vir njihovega dohodka iz hlevov. »Ampak, če me že vprašate, jaz veliko raje delam na njivi,« je povedal Franc, »ker te tam nihče ne moti.« Pri pujskih pa gre lahko večkrat kaj narobe, kakšne bolezni ali kaj podobnega. Čeprav hitro odrastejo in jih dajo naprej, jim kakšen kdaj pa kdaj tako prirase k srcu, da jim je potem za njim zelo žal. »Nekateri so res nekaj posebnega in včasih kakšnemu dajo ime, med njimi je bil tudi Termi-nator. Franjo pa je dodal, da se da svinjo marsikaj naučiti in tudi kakšno besedo razume. Pa saj pravijo, da so svinje ene najbolj inteligentnih živali. Imajo štiri koze Krav danes nimajo več, namesto njih imajo raje štiri koze, od katerih dobijo tudi do 10 litrov mleka na dan. »Male kozice so tako Jušne’ in tako rade se igrajo. Kar v naročje skočijo in se želijo ,poearkljati’,« je razložila Gabika. Doji jih babica in njihovo mleko je večstransko uporabno. Poleg tega, da ga pijejo, delajo iz njega tudi skuto in iz nje pečejo pecivo. Tudi nekaj kokoši imajo. »Veste, tako da imamo sveža domača jajca,« je razložila, »človek rad ve, kaj poje.« Med kokošmi pa se ponosno »španci-rata« tudi labodja gos in »čirka«, ki ju je Franjo dobili od praktikantov, ki so bili pri njih. »V bistvu so gos dobili, da bi jo pojedli. Ampak, da bi jo pojedli, mi še na ,kraj pameti’ ne pride,« pravi Gabika. Brez prijateljev, sorodnikov in sosedov ne bi šlo Danes je to lepa kmetija, ki ima perspektivo. Ampak tudi hude čase smo preživljali. »Pred 29 leti je babica Irma ostala sama z dvema hčerka- »Bertalaničevi so bili med prvimi tremi v Pomurju, ki so se specializirali za rejo prašičev, in med prvimi, ki so montirali opremo po ihanski metodi. Kmetija je bila manjša, za govedorejo premajhna, ampak vedno so jo dograjevali in bili pripravljeni uvajati novosti in inovacije. Odlikuje pa jih tudi velika natančnost. Hitro so dobili tudi status mojstrske kmetje, zato se je veliko praktikantov priučevalo pri njih. Družino res dolgo poznam in moram povedati, da so nadvse gostoljubni, gospa Irma pa je-izredna kuharica. Tudi če nisi najavljen in se samo ustaviš pri njih, ti vedno postrežejo s svežim pecivo. Moram povedati, da so to zelo dobre pogače.« Dr. Alojz Slavič ma, osemletno Gabiko in petnajstletno Olgo. Tudi starši so ji zgodaj umrli in zato je bilo zanjo še toliko huje. Cez leto je kar šlo, ampak jeseni, ko je bilo tudi drugega dela veliko, je bilo težko skrbeti za živino in otroke. Veterinar in sorodnik dr. Janez Malačič ji je predlagal, da bi bili boksi za odstavljene pujske boljši in lažji za vzdrževati. Pujski so na mreži in ni potrebno »zmetavati^. Takoj so se odločili in čez teden dni so bili boksi že pri njih. Z njimi smo bili zadovoljni in kmalu smo se odločili še za gradnjo hlevov za plemenske svinje. Tudi dr. Slavič je prišel in nam pomagal pri selitvi prašičev, in vedno, ko se je peljal mimo, se je ustavil pri nas in nadzoroval delo. Ker smo imeli dobre rezultate, so nam potem dr. Ludvik Bratuša, dr. Malačič in dr. Slavič svetovali, da naj imamo namesto bekonov raje vzrejo plemenskih svinj, in tako smo se pred desetimi leti odločili za vzrejni center. Prav oni trije imajo zasluge, da smo se mi za to odločili. Naj »Kar se spomnim, smo pri živini imeli srečo, in nekako se je denar za razvoj, ter da smo lahko normalno živeli, vedno našel. Moram dodati, da so nam v tistih težkih trenutkih, ko sem izgubila moža in ostala sama s hčerkama, vsi priskočili na pomoč, tako sorodniki, sosedje kot prijatelji. Veliko so nam pomagali in nam šli na roko. Ampak mi smo se vedno odločili za kaj novega, tako je bilo tudi takrat, ko smo konec 70. let takoj zagrabili za idejo, da bi pod krave dali gumo. Za adaptacijo govejih hlevov ima velike zasluge gospod Jaroslav Karba. Malo nenavadno se je slišalo, ampak ko smo šli to pogledat v Avstrijo, sem bila takoj za to. Veste, nekoč je bilo težko, ampak mladi se mi danes tako zasmilijo in takrat mi je žal, da si nista izbrala kakšnega drugega poklica,« nam je povedala babica Irma. Vse ve o traktorju ’Sin Franjo je končal osnovno šolo in bo jeseni šel na Kmetijsko srednjo šolo Rakičan. Popeljal me je po kmetiji mi jo razkazal, kje imajo zelenjavni vrt, kje so pujski, odstavljeni in nekoliko večji, kateri je tisti, ki so ga ravnokar pripeljali iz karantene. Kar koli sem ga vprašala o delu, mi je razlagal s tako vnemo, da ga je bilo veselje poslušati, iz njega kar žarita veselje in volja do dela na kmetiji. Zato mu tudi starši zaupajo in prevzame marsikatero odgovorno delo. »Se posebno sedaj med počitnicami, ko pa je šola, pa se mora bolj posvetiti drugim stvarem.« Obvlada marsikaj, meša krmila, ureja okolico, skrbi za živali, če ' Kakšna je skrivnost odličnih kmetija ’99 Pri njih vedno diši po svežem pecivu je potrebno pomaga tudi v kuhinji ali kaj očisti,« sta ga pohvalili mama in babica. Se najbolj pa se veseli dela s traktorjem, saj na njem sedi že od osmega leta. »Traktorje ima dobesedno v malem prstu,« pravi mama. »Vse naštudira, vse prebere.« In ko sem ga vprašala, ali bi imel raje dober avto ali dober traktor, je brez pomisleka izstrelil. da vsekakor traktor. Kar sanja o tem, da bi kupili novega, čeprav bi njegova mama Gabika raje videla, da bi denar vložili v obnovo hiše in ureditev okolice. Izdali so mi tudi, da ga dekleta kar obletavajo. »Se preveč,« se namuzne mama, »če pa je naš Franjo tako zgovoren in tako zna z dekleti.« K temu je veliko pripomoglo tudi dejstvo, da se je v otroštvu veliko ukvarjal s tremi sestričnami. »Se marsikatera praktikantka, ki je bila pri nas, se ga spomni in mu piše za rojstni dan. Nas se ne spomnijo,« ga zbadajo, »kdaj imamo rojstni dan.« Nekateri jočejo, ko gredo od nas Že petindvajset let pa hodijo k njim praktikanti iz kmetijske šole in tudi z Visoke šole v Mariboru. Mnogi, ki tukaj preživijo nekaj dni, se potem še večkrat vračajo, saj jih na Bertala-ničeve vežejo lepi spomini. Tudi taki so, ki ob slovesu ne morejo skriti svojih čustev in ganjenosti. »Nikoli ne bomo pozabili Darka, kije prišel k nam. Bil je brez staršev in vedno je živel bolj skromno kot ne, pomislite, še peciva ni poznal. Ko je po desetih dnevih odhajal, je rekel, da bo pogrešal pecivo in vso družino, zato mu jc babica Irma pecivo spekla še za domov. Veste, jokal je, ko je šel.« Tudi on se večkrat vrne, in ko je bil nekoč na obisku v Gornji Radgoni, je skočil še k njim ter takoj poprijel za delo. »Tako je delal,« se je pošalil-Franc, »da bi nam skoraj koso skuril.« Mnogi, ki so bili pri nas, se še radi vračajo, in če ne ob drugih priložnostih, se nas spomnijo za božič ali ob kakšnem prazniku. Pri njih se je v teh letih obrnilo že kakšnih šestdeset, sedemdeset mladih praktikantov. Prihajajo tako dekleta kot fantje. »In fantje,« pripoveduje babica Irma, »znajo biti še prav posebno zanimivi. Nekatere -----------------:----------------- nadvse zanimata kuhanje in peka. Da bi jih videli, kako nekateri mešajo in gnetejo.« Pa še od vsakega se kaj naučijo, pravijo, saj imajo marsikje drugačne navade in drugačen način dela. Radi pridejo k njim Ker imajo rejski center, se pri njih ustavijo mnogi avtobusi, s katerimi si pridejo ogledat to vzorno kmetijo, iz’ vse Slovenije so že prišli, nekoč pa so prihajali iz vse Jugoslavije, Avstrije pa tudi iz Poljske, danes hodijo bolj z veterinarske fakultete. Spominjajo se, kako lepo je bilo in koliko zanimivih zgodb ostane za njimi. Pogostijo jih s »kiflinčki« in gostje so vedno navdušene nad pecivom, da si včasih kar skupinsko zapisujejo recepte iz babičine stare kuharice. Med njimi pa so tudi pravi veseljaki, tudi Poljaki, ki so na dvorišču tako lepo peli, nekoč pa se je ena skupina tako razživela, da so popili še zadnjo kapljo vina, ki sojo imeli pri hiši. In smeje pravijo: »Nismo ga imeli malo.« Veliko lepih zgodb pripovedujejo. Veliko kuhajo in vkuhavajo Na vsaki kmetiji odigrajo pomembno vlogo ženske in pri njih je prav tako. Obe čez leto vlagata zelenjavo, marmelado, kompote in sokove. Veliko marmelade porabijo, saj veliko tudi pečejo in po dobri kuhinji slovijo daleč naokoli. Babica Irma rada peče pecivo iz kvašenega testa, poso-lanke, »kiflne«, kakšno suho pecivo, predvsem pa rada odpre svojo staro madžarsko kuharico. Gabika pa se raje pripravi za kaj bolj zapletenega, kot so šarlote, tiramisu, kremšniti in podobno. Babica Irma tudi zelo rada poskuša nove recepte, ki jih najde v časopisih in revijah. Vsak dan tudi skuha in skrbi, da družina ni lačna,'pri tem pa ji v kuhinji pomaga tudi Gabika. Vse kuhajo, pečejo tudi pice, za katere sami pripravijo mezgo po posebnem receptu s korenčkom, zaupali pa so nam tudi, da še najraje jedo kakšne enolončnice z različnimi fižoli, s stročjim ... Pri njih že na dvorišču diši po svežem pecivu. in so ■ ■———————, Vanilijevi venčki j ža testo: 18 dag moke, 5 j dag sladkorja, I vanilin sla- I dkor, 10 dag masla (najboljše I pol masla, pol margarine), 2 1 kuhana rumenjaka j Za posip: beljak, nasekljan’ I orehe, marmelada j Iz tega zmešamo maso 1D j primešamo spasirane ru®e' f njake. Naredimo svaljke i» I okoli kazalca naredimo venček ter namočimo v beljak in na d drobno nasekljane orehe. P° / tem jih spečemo. Ko je speč? J no. dva po dva zlepimo z melado. I Rože in »ograček* so ženskam posebna strast "Z zelenjavo pa tako ali tako težav, saj je velik zelenjavni vrtp^ . babičina strast. Jaz pa sem p° prhala da rada delam na vrtu j”s ' bim za rože.« razlaga Gabika »Žen 'majo pri hiši zelo rade rože, in grem s kultivatorjem, mora zraven, da ne bi kaj uničil, je Franc. Toliko rož imamo, da b' včasih potrebno po zraku hodit’’ biča pa dodaja, da jo na vrtu ve premija psička Ara, kip^."^ ZaI° Pa je poplačana s kaks"'m, $ som. Tudi Franjo zelo rad $ vrtu. »Že kot otrok jc tam "ne. -gg grede. Vse jc sadil kot jaz. s r je izmuznil v največji vročim, aKg na vrt. Tako rad je okopaval kdaj kaj kar izkopal. Gabika 8“^^, veliko opraviti na kmetiji, vse kar pač ostane, pa tudi JV mora, kajti na kmetiji se ve grg potrebuje ali kaj zmanjka. ^eVjta-skočiti po orodje, zdajp° a jel za mine za živino ali pa ka^ ’ 2ngjdc traktor, avtomobil ■■■ hak°J alTlCD pri vsaki stvari in njen razu priča, da ji ni prav nu Ne govorijo o Čeprav so pri ve]ikog°' zgovorni, v bistvu ne že pa še voriti o sebi, dahisC.inraj?hi^ manj. Preveč skromni s° & -c speljejo pogovor na ru ^gc"' raje pa ti ponudijo pc’1^ ^dn” prihajala k njim, meT"kc) odprU S° čakalo sveže pecivo- ^im in prijazni in pri njib ^gutek’ Vedno bolj pa sem i^ ^gg. , A.»». foto: DriJ avgust 1999 NAJ ... KM ETI J A 37 11 *atn’ so prašiče ravno pripra-a ?°nski sejem. So«; .'ni Van'lijevi venčki. Delo je malo zamudno, h poskusili, pravijo, da so prav nebeški. Z Berta la ničevimi se poznam že petnasjt let in moram povedati, daje ta družina izjemno delovna, natančna, izredno ekološko usmerjena in vedno pripravljena sprejeti novosti. Ampak kljub temu, da delo pri človeku vzame veliko časa, znajo oni vedno najti Čas za prijatelje. Sedaj so časi, ko se kmetje srečujejo z mnogimi težavami, in tudi v življenju ni vedno lahko, ampak Gabika zna vse obrniti na šalo. Franc dobro pozna svoje delo, čeprav se je s prašiči začel ukvarjati šele, ko se je poročil na to kmetijo. Glavni je pri preskrbi hrane za živali in za vse težaško delo, kjer mu je v veliko pomoč sin Franjo. Oče mu je že sedaj predal veliko znanja in dela, kar zna dobro izkoristiti, Na kmetiji pa je prava posebnost babica Irma, ki Posnetek Bertalaničeve kmetije iz helikopterja. Police se pri njih kar šibijo pod vloženimi solatami, marmeladami, kompoti in domačimi sokovi. na vrtu in pokazal mi je rdečo koruzo. K Naj... kmetiji e prvi pogled ob prihodu na dvorišče nam pove, da so pri Bertalaničevih zelo marljivi, ker kamor koli pogledamo, povsod je čisto, urejeno in vse je na svojem mestu. Sami se te pohvale nekoliko branijo, ker je njihovo oko zelo natančno, strogo in zmeraj najde kakšno pomanjkljivost, ki je za obiskovalce zanemarljiva. Bliža se jesen, ki se pozna tudi na nekaterih okrasnih rastlinah, ki odcvetajo in se pripravljajo na mirovanje. Pred hišo in ob njej je veliko enoletnic, ki so predvsem v veselje gospe Irmi. Hčerka, mlada gospodinja, bi raje imela več trajnic. A kaj, ko ima Irma rade rože in spet tu nekaj poseje, tam nekaj posadi, vse se prime, rase. Ko pa enkrat že rase, se jim zdi škoda, da bi jih uničili. Kljub vsemu postajajo trajnice, različni okrasni grmički, vse bolj uporabni, zanimivi. Z njimi si lahko zasadimo gredice, zelenice trajno, in to tako, da imamo vse leto zanimiv vrt. Izbira je že zelo pestra, kombinacij je veliko za vse letne čase. Vejice, cvetovi le-teh se lahko uporabijo za razne dekoracije, kot rezano cvetje za vazo ... S takim vrtom je tudi manj dela, ker ni potrebno vsako leto vse na novo zasajevati, urejati. Poleg cvetja zrase pri njih še veliko zelenjave, sadja. Zelanjavni vrt je zadaj ob ogradu. Poleg zelenjave zrase na njem še veliko jagod, iz katerih se pri Bertalaničevih kuha dober sok. Obilno rodijo tudi maline in tajberi. Vse se zoblje sproti, a za to je sadja ponavadi preveč in se del nameni še za zimo. Vrt jim je v veselje, še posebej gospe Irmi in njeni zvesti spremljevalki psički. Ob koncu napor-nega dela še malo posedita na klopci ob vrtu, se ohladita in uživata ob pogledu na bližnjo naravo. Ograd ne bi bil ograd, če v njem ne bi raslo sadno drevje. Nekaj je starih dreves, zraven je zasajen nov, mlad sadovnjak, ki že kar obilno rodi, in ko bo v polni rodnosti, bo sadja več kot dovolj. Težko je z besedami opisati čar nekega vrta, dvorišča, ljudi, ki na tem dvorišču živijo, delajo ... Skupaj ustvarjajo neki prostor in ga povezujejo v neločljivo celoto. To ni samo bivalni prostor, prostor za delo, ampak je rastlinstvo del narave in del narave je tudi človek. Človek hi stroj, zato potrebuje za uspešen razvoj poleg hrane za fizično moč še hrano za duha. To moč si človek že od nekdaj pridobiva v naravi, ker je del nje, ker je bil skupaj z njo ustvarjen in ker živi po zakonih narave. Prav zaradi tega bi se morali zavedati, da samo hiša nič ne pomeni, ampak mora biti pravilno postavljena v krajino, vključena v širšo pokrajino. Ta prehod vsekakor ni mogoč brez rastlinstva, brez okrasnega vrta, v katerem rastejo drevesa, grmi, trata, trajnice ... Melita V. Lemut, dipl. inž. kmetijstva vsakodnevno skrbi za hrano, posebnost pa so njene pogače. Tja ne prideš, da bi bili brez peciva. Drugo babičino veselje je ^graček’ in z njega se z zelenjavo oskrbuje tudi naša družina. To so dobri ljudje, kar se vidi tudi po številnih rožah, ki krasijo njihova okna in okolico, in zanje je predvsem odgovorna Gabika. Odkar jih poznam, so kmetijo razširili, dogradili, ampak premalo razmišljajo o sebi in bojim se, da na tak način dolgo ne bodo zmogli. Zelo radi prihajamo v njihovo poletno kuhinjo, prekrasni so pikniki pod brajdami, za katere pa premalokrat najdejo čas. Želim si, da bi se še dolgo srečevali, in prepričana sem, da si ta naslov res zaslužijo.« Prijateljica dr. Anka Korošec z družino »Ko sem prišla z vrta, sem se usedla na klop pred poletno kuhinjo, z mano je moja ljubljenka Ara, gledam v svet in kaj mi manjka,< je pojasnila babica. Nadvse radi imajo tudi rože. Lisica in grozdje Lisico je mučila lakota, zato seje odpravila v bližnji vinograd. Bilaje bližnja jesen in lisici so se cedile sline ob pogledu na trto, ki seje šibila pod težkimi grozdi. Toda njeno veselje ni trajalo dolgo, kajti grozdi so bili previsoko in lisica jih ni dosegla, Nekajkrat se je povzpela na zadnje noge, toda naposled je morala priznati poraz. Odpravila se je iz vinograda in si govorila: »Naj grozdje obere, kdor ga hoče. Zame je preveč zeleno in kislo. Tudi če mi ga prinesejo na pladnju, se ga ne dotaknem,« Nauk: Lahko je zaničevati, česar ni mogoče dobili. 38 NAJ— KMETIJA____________________________________________26. Vzrejno središče v zasebni prašičerji Franc Bertalanič, Sodišinci 17, Naj... kmetija 1999 omisija, ki ocenjuje in se seveda na koncu odloči za naj... kmetijo, je v letošnjem letu ta naslov dodelila kmetiji Franca Berta-laniča iz Sodišinec. S tem je v bistvu dodeljena nagrada tudi za IMetnico vzpostavitve prvega vzrejnega središča v zasebni prašičereji v Sloveniji. Prav kmetija Bertalaničevih je pred 10 leti, meseca septembra. prodala iz svoje kmetije pn e plemenske mladice. S tem se je začelo neko novo obdobje zasebne prašičereje v Sloveniji. Prašičereja je na tej kmetiji že od leta 1974 glavna dejavnost. Vsekakor so si že predhodni rodovi prizadevali biti napredni in uspešni. Tako lahko rečemo, da je kmetija rasla ves Gospodarnost na kmetiji Tabela 1: Rezultati plodnosti v letih 1989-1999 . MLADICE leto 1989 1990 1991\ 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 št. prasitev 7 7 2 10 6 6 12 16 13 19’ star, ob pras. 325.6 365.6 319.5 358.6 335.2 357.3 366.8 . 333.6 338.7 333 St. živ. puj. 8.57 9.71 8.5 9.2 9.67 8.67 9.92 9.06 9.92 8.6 KD/živ. puj. 14.7 17.1 14.1 17.2 14 15.1 13.7 15.8 16.1 16 STARE SVINJE št. prasitev 33 35 38 35 45 31 32 38 55 64 št. živ. puj. 11.3 11.51 10.82 11.26 11.02 10 9.69 9.82 10.62 10.5 laktacija 42.7 43.2 43 42.5 40.5 41.5 ■41.8 38.5 . 41.6 40.5 št. gn./svinjo/leto 2 2 2 2 2 2 1.7 1.9 1.9 2.1 KD/živ. puj. 16.2 15.6 17.3 16.1 16.6 18.6 21.7 19.5 18.1 17.1 čas. Danes lahko govorimo o Bertalaničevi kmetiji kot o sodobni prašičerejsko napredni kmetiji v Sloveniji. Po posestni strukturi spada kmetija med srednje velike slovenske kmetije, kar pa se tiče gospodarnosti, je to ena od boljših kmetij in primerljiva z evropskimi. Kmetija se ukvarja izključno z vzrejo plemenskega materiala. S tem ko so se pred več kot desetimi leti odločili za ta korak, so veliko tvegali. V teh de-setih letih so bila boljša in slabša obdobja, vendar so na kmetiji vedno strmeli naprej, po- govali intenzivnost s kvalitetnim in natančnim delom. Kvalitetna vzreja plemenskega materiala zahteva od rejca posebno usposobljenost in natančnost. Osnova za to je točnost zapisovanj podatkov in redno spremljanje obdelav podatkov. V ozadju je vsekakor kvalitetna prehrana živali, primerno in živalim prilagojeno bivanje le-teh. Na kmetiji so ločene posamezne faze proizvodnje. Osnova je sodobno urejena porodnišnica, ločena vzreja pujskov s prilagojenimi zoohigienskimi normativi, čakališče z dovolj prostora za gibanje živali in ločena vzreja plemenskega materiala z urejenimi izpusti. Prav ti izpusti so tudi pogoj za kvalitetno vzrejeno plemensko mla dico. Cilj vsakega, ki se ukvarja z vzrejo plemenskega materiala, je, da vzredi čim bolj kakovostne živali, ki se bodo v novem okolju čim bolje obnesle. Desetletne izkušnje kmetije Bertalanič to potrjujejo, saj se vračajo kupci plemenskega materiala tudi iz drugih delov Slovenije. Vir: Analiza reprodukcijskega ciklusa, BTF, Oddelk za zootehniko, obdobje 1989-1998 Iz rezultatov plodnosti je razvidno, da na kmetiji delajo kvalitetno. Število prasitev iz leta v leto narašča, kar potrjuje Tudi drugi parametri nakazujejo na to, da je kmetija prav v vrhu slovenske in tudi širše prašičereje. Udeležujejo se vseh predavanj in seminarjev, ki so tako ali drugače povezani s kmetijstvom. Naročeni so na vso strokovno literaturo, povezano s kmetijstvom, vzorno sodelujejo z vsemi strokovnimi službami v regiji. Kmetija ima naslednika, ki se je odločil za študij kmetijstva. Zavedajo se, da le s kvalitetnim delom lahko dosežejo napredek, zato skušajo čimbolj delovati v tej smeri. Kmetija se bo še naprej razvijala v okviru svojih zmožnosti. Velikost osnovne črede dopušča vzrejo večjega števila plemenskih mladic, zato so v tem letu dogradili objekte v ta namen. Prav tako bodo na kmetiji skušali izboljšati proizvodne rezultate. Rezerve so predvsem pri dolžini laktacije, pravočasnem izločanju plemenskih mladic in redni obnovi plemenske črede. Izkušenost, strokovnost, razgledanost in marljivost so vrline, ki odlikujejo družino Bertalanič. S tem dokazujejo, da pri uspešni vzreji plemenskega materiala ni pomembna le kvantiteta, ampak tudi kvaliteta. Zorica Abraham Panič, eto je spet naokrog, čeprav se nam zdi, da je danes še včeraj in ne moremo verjeti, da je tu že nov dan, da je poletje že skoraj minilo in je jesen že spet tu. Tako kot že nekaj let, nam tudi to še posebej razburljivo leto prinaša novo naj... kmetijo in nove nagrade. V bistvu gre za zadnjo nagrado v tem tisočletju, kar tudi ni zanemarljivo. Letošnja nagrada za urejenost okolice, dvorišča kmetije, zelenjavnega in sadnega vrta se podeljuje Muhičevim iz Biserjan. Delo je bilo tako kot vsako leto naporno, zdaj je končano, nagrada podeljena in nagrado je potrebno le še postaviti pod drobnogled, se sprehoditi po dvorišču Muhičevih. Prihod na njihovo dvorišče je zanimiv, pa če smo peš, s kolesom ali z avtom. Imajo tako imenovan krožni tok. Krožni tok je na novo narejen, zelo dobro zasnovan. Naj omenim le to, da je njihov celotni okrasni vrt še nov, še se gradi in prav je tako, ker za vrt velja pravilo, da naj ga ne bi naredili z enim korakom, ampak ga po postaviti temeljev, osnovne strukture, izpopolnjujemo, dopolnjujemo. Del ceste okrog zelenega otoka je asfaltirane, del je še kamnit in bo verjetno nekoč kasneje asfaltiran, ne bo pa nič narobe, če bo ostal tak, kot je. Na sredi je zeleni otok, na katerem so zasadili dve drevesi, lipo in oreh, ki bosta ustvarjali prijetno senco za vroče poletne dni. Na teni delu je prej stala stara hiša, ki so jo podrli. Od stare hiše je ostal Poti na vrtu so iz. stare opeke, vodnjak, ki so ga sedaj pokrili in vključili v ta zeleni otok. Prej je bil ta vodnjak sestavni del hiše. Bilje v tedanji verandi. Tu stojita tudi lični, doma narejeni miza in klop, ki sta iz lesa, ki je bil prej v stari hiši. Betonskih robnikov ni, ker so obrobek, pot do mize in vodnjaka naredili iz veliko primernejšega in toplega materiala, to je iz lesenih tlakovcev. Na vodnjaku so se sušile školjke in morski ježki, ki so jih Muhičevi prinesli s počitnic. Iz njih bodo naredili sliko za spomin na lepe počitnice. Na eni strani je mejna ograja iz brajd. Ob njih je prijetna zelena površina, ki se spreminja v otroško igrišče. Igrala so z malo dobre volje in iznajdljivosti naredili doma. Tako stojijo že vrtiljak, dve gugalnici in še ena U™ v; noroiAno nrotr Fnlzr« ir/ Na sredi krožnega otoka je zeleni otok, na katerem so zasadili si, lipo in oreh. Nagrada za dvorišča zelenjavnega Muhič^J lesa, ki je od stare hiše. Tu imajo tudi kotiček za peko koruze, klobas in drugih dobrot na odprtem ognjišču. Za garažo so si uredili sadovnjak, ki že obilno rodi, tako da je sadja dovolj za pozimi in sproti. Zadaj za hlevi je zelenjavni vrt, ki je dovolj velik, pestro zasajen. Zelenjave je dovolj za sproti in vkuhavanje. Vlagajo vse, kar pridelajo, in tega je kar veliko, kot nam je izdala mlada gospodinja, se naber . I50 kozarcev. V oči so poti na vrtu, ki go na , stare opeke, ki je orta | diranju stare hi ■ je zaupala, da stajo z sama položila in daje z J U zadovoljna. Blata m j dela je z vzdrževanj Tudi s takim materiallo izboljšati pot, reZ tonskih robnikov, P de še betoniranje, in | trebno, se pot * strani oz. dopolni- Za vrtom in je še travnik, ki se n ni konča ob g°z jvejna 'r ob sosedovi strani > batna, ki nam ceg]dadenX na zelo prijetem pazen način zlije‘ celoto. Ko sevracamo ^.^# p roti hiši, greI^°S-z paV^11 sov, ki so divjo trto. dijoševičijevotr - f)Ii na beton m ga * Mnenje arhi#^ I etošnji naziv naj... kmetija bo dobila ureditvt'' I je opazna kvaliteta v smislu prostor. I poprej nagrajene kmetije izpriceva sadjiih °P note v okviru detajlov ter ornamentov na ‘ P tokrat domačija pri Bertalaničevih v So 1S1 ^etu- torska liko, saj je fasadna opna izdelana v klasi0116 ^jva Pr° Toliko bolj pomembna pa je zato jasna '^.^gga Pr°aIJjX mikro urbana zasnova, v ureditvenega modela kmetij v Prekmurju- gjrok1 ^JgflV3, prostorske kvalitete je v izredno dolgi'tL.ki^bLh^ omogoča kmetiji delitev na gospodarski sk I jai-sk> oj)(Wa sredinski osi razvije v stanovanjski in ji sklop. Ob slednjemu se tvori tudi vhod v .''^jtekm^j Navl^. prej omenjeni vsebini vključno s klasičnimi mi, ki so značilne za naše območje, ko so ^ogpOdars^ go8?0^ suje me dvorišče, ki se tvori izključno v g^ Ve^^sr^’111 ozadju, to pa je tudi vezano na cesto skozi v gtoji11 skega dvorišča pa zaznamuje to okolje ore j^etip ^6^ ob katerem je manevrska pot ob delih obje tak0 P tako vzorno negovane arhitekturne elen ^edje- • J. splošno pozitivnim občutkom ob ogledu dtp Domin*0’ y. 26, avgust 1999 NAJ... KMETIJA 39 i> iz brajd je prijetna zelena površina, ki se spreminja v otroško igrišče. okolice, sadnega vrta terjan X0 ^'l novo fasa(io 4jajočo se barvo. 15ozi- SPOln'a<^ ^eže ze-L e*’ zelen in jeseni bo it^^no, rdeče, ^dnjem vogalu ob hle-1 e 'ka skupina horten-posajen zlati ||XraWeBelW n n" rumenimi grozda-। Ujetij ni i E J1’ robu so v it^Vajene enodnevne Plenice, ki ob beli V^J0 lepo do izraza. 8 e(lnejm vogalu se 6seUa ograja, ki ogra- J juje pašnik, ki je namenjen za izpust krav. Ob tej leseni ograji so nasajeni lešniki, ki zakrivajo pašnik, poudarijo to linijo in hkrati ponudijo lešnike, ki jih je pri Muhčevih dovolj za njihovo uporabo. Pred hišo še nimajo ograje, ampak so nasajene maslenice in "sabljice’ oz. gladiole. Zaenkrat se še niso odločili, kaj bodo naredili s to stranjo. Razmišljajo o živi meji, vendar še ne vedo, kaj naj bi posadili. Ali naj bi bil to gaber ali mešana živa meja. Lahko bi bila tudi medvejka, in to taka sorta, ki ne zraste preveč visoko, da ne bi preveč zakrivala, bi pa kljub temu razmejavala in razbijala dolgo enolično linijo. Okolica pri Muhčevih še ni končana, idej, zamisli je še polno, zasnove so že narejene, nekaj že raste, veliko še bo. Naj jim bo za spodbudo tudi ta pohvala, da za lep videz niso potrebne velike količine raznovrstnih pisanih rož, ki zahtevajo od nas veliko dela in časa, ampak je lahko kmetija tudi urejena, privlačna, če ob njej rastejo drevo, grm, trajnice, zelena trava, če se uporabijo že uporabljeni materiali - stari les, opeka ... Melita V. Lemut, univ. dipl. inž. kmet., foto: anrr Muhičevi iz Biserjan 0 Se jih vseh osem lQasC(le za mizo, za ta-jih,0 Ve^° leseno mi-Veselje Pogledati: % . anijela, ata Ro- ^R11' $rečk°, hčerka Mihaela, njen ter trije otroci Mateja, Marko Pet let živijo v novi sodobni začeli graditi pred devetimi K R pet let pa v njej tudi sta- °lara Jc bila v slabem stanju, imela p 'p' sobice, in obnova se ne bi spla-Zaradi tega verjetno niso veliko So, evah in so se odločili za novogra- S°’ k° Jc družina skupaj. In tisto h j'nl o8pane na kmetiji, so t^^ki. Najstarejša Mateja je konča-°dločila, da boje;seni šla v girn-avstrijsko Radgono. »Naj se učijo, Ay Vlaj se sami odločijo, kaj bodo X, ^''^"jn- Morda bodo uspeli kje Ar aS' s° taki in nikoli ne veš, kaj bo Za njih.« Mlajša dva Marko in sPa trenutno najbolj zagizena ri->XarSC *e sk°čita k sosednji »ka-^iu®a "lama je povedala, da sta A °vneta, da pozabita na uro in vsa Aje 6,11 Prideta domov kakšno uro i/jjb Zvelikil)t ulovom seveda. Malo ' r A ' ' C1®nenje rih, dmpak pri tem ©E. na Po,noč tudi babica. k "ji"1’ 80 se ravno pred Počitnic na morju, po dolgem Veliko vlagajo in vkuhavajo času so namreč le uspeli ujeti nekaj prostih dni. Ja, na kmetiji ni lahko pustiti živino kar tako. Zato so si v preteklih letih uspeli vze ti časa le za kakšen dan ali pa kakšno urico za zabavo. Ta čas, ko jih ni bilo, pa je s pomočjo staršev na kmetiji gospodaril Srečko. »Lahko pa me kličete tudi Feliks,« seje pošalil. Vsa družina je zaposlena na kmetij?', le Srečko hodi delat tudi na VDC v Gornjo Radgono. Vsi pa, kot so zatrdili, najraje delajo zunaj, na njivah in v hlevih, delo v hiši jih manj veseli, a kaj ko je potrebno tudi tega opraviti, zato pa poskrbita mama Danijela in hčerka Mihaela. Veliko tudi vlagata, saj na njihovem vzorno urejenem vrtu precej zrase in vse, kar se vloži, pride jeseni in pozimi še kako prav. Okoli 250 litrov različnih solat, marmelad, kompotov in drugega je na njihovih policah v shrambi, smo izvedeli. Vlagajo srbsko solato, rdečo peso, korenček, kuhajo marmelade iz'sadja, ki zrase v njihovem sadnem vrtu, če je dobra letina, pa shranijo tudi gobe. Ampak ko smo odhajali, nam je Mihaela še dodala: »Nekoliko ste me presenetili, prišli ste prehitro, kajti nam še toliko manjka.« Prav zanimalo jih je, kako smo jih našli. Mi smo jih samo poiskali in obiskali, našli sor jih drugi, nagrado pa so si prislužili tudi za to, ker se pri svojem vrtu držijo pravila, da je manj več. ANRR Kmetovalci - Pomurska banka Možnosti sodelovanja TUDI KMETOVALCI SO (STE LAHKO) POSLOVNI PARTNERJI BANKE Čevam ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo predstavlja vir dohodka, poslovanje z banko pa vam je bilo do sedaj tuje, ne bodite v zadregi. Priporočamo vam, da odprete enega ali več različnih računov pri naši banki. Odprete lahko žiro račun, tekoči račun, hranilno knjižico, devizno hranilno knjižico ali katerikoli drug račun. O tem, kakšen račun boste glede na vaše potrebe izbrali, se lahko v najbližji ali katerikoli enoti Pomurske banke, d. d. posvetujete z našimi sodelavci, ki vam bodo predstavili tudi širok spekter varčevalne ponudbe. Poslovanje z različnimi računi pri Pomurski banki, d. d. pa je tudi imenitna podlaga za poslovno sodelovanje, če 'načrtujete razvoj kmetijske proizvodnje ali posodobitev vaše kmetije vsaj delno financirati s pomočjo kredita. KREDITNA PONUDBA Glede na namen uporabe in rok vračila kredita lahko pridobite pri banki : ■ kratkoročni kredit za tekočo kmetijsko proizvodnjo z rokom vračila do enega leta. Izhodiščna obrestna mera je TOM + 5,0 % letno Kredit je namenjen za : rastlinsko pridelavo, ki zajema pridelavo pšenice, koruze, krompirja, sladkorne pese, sadja, grozdja, vina, drugih kultur in živinorejo, ki zajema pitanje govedi, prašičev in druge intenzivne reje. Višina kredita: določa se na osnovi velikosti obdelovalnih površin ali števila glav v pitanju. Obrestovanje: izhodiščna obrestna mera je TOM+5,0% letno. Plačilo obresti je mesečno. Doba vračanja: krediti se vračajo v skladu s proizvodnimi ciklusi za rastlinsko proizvodnjo, za pitanje prašičev je 6 mesecev, za pitanje govedi pa do 12 mesecev. Obrestne mere so spremenljive. TOM je temeljna obrestna mera in predstavlja mesečno stopnjo revalorizacije ter se izračunava kot aritmetično povprečje mesečnih stopenj cen življenjskih potrebščin v preteklih dvanajstih mesecih. ■ dolgoročni investicijski kredit z rokom vračila praviloma do pet let. Izhodiščna obrestna mera je TOM + 5,0 % letno. Namen: za širitev proizvodnih zmogljivosti in povečanje intenzivnosti kmetijske proizvodnje: gradnja hlevov, rastlinjakov in plastenjakov, < nakup mehanizacije, zemlje ali osnovne črede ter ureditev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Višina kredita: določa se glede na namene in velikost naložbe. Obrestovanje: izhodiščna obrestna mera je TOM + 5,0 % letno. Temeljne obresti se plačujejo v sorazmernem deležu ob zapadlosti obrokov, realne obresti pa se plačujejo mesečno. Doba vračanja: krediti se vračajo po dogovoru od enega do pet let. Plačilo obrokov je lahko po dogovoru mesečno, trimesečno ali polletno. Zavarovanje kreditov: kredit lahko žavarujete: - s plačilom zavarovalne premije - z zastavo nepremičnin in/ali premičnin - z drugimi jamstvi Potrebna dokumentacija: za najetje kredita morate predložiti: - pisno vlogo - dokazilo o opravljanju kmetijske dejavnosti - dokazilo o premoženju in lastništvu - za gradnjo pa še gradbeno ali priglasitveno dovoljenje ter - dokumentacijo za namensko porabo Prepričani smo, da je možnosti dobrega poslovnega sodelovanja veliko, zato vas vabimo, da se oglasite v eni od naših enot, kjer vam bodo dali naši strokovni sodelavci podrobne informacije o ponudbi ter vam bodo z veseljem svetovali. Pomurska banka, Murska Sobota, Sektor za drobno gospodarstvo, Štefana Kovača 12, M. Sobota telefon 32-743, telefaks 32-743 in oddelki za drobno gospodarstvo v PE Gornja Radgona,Ljutomer in Lendava. /O 1 pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke 40 NAJ... KMETIJA 26. avgust 1999, Nagrada za kmetijstvo kmetiji Gomboc iz Gerlinec 51 krbna roka obdelovalca zemlje je včasih nagrajena tudi v težjih pridelovalnih razmerah. Letos bo v akciji Naj...kmetija '99 nagrada za kmetijstvo podeljena družinski kmetiji Gomboc iz Gerlinec 51. Razmere na tem lepem zahodnem Goričkem niso najbolj ugodne za kmetovanje. Teren je giče-vnat, zemlja je težka za obdelavo, izpostavljena eroziji, delo s stroji zahteva veliko izkušenj, znanja in natančnosti, na enoto obdelovalne površine se porabi dobra tretjina več energije kot na ravninskem svetu in tudi ročnega dela je več. S to zemljo moraš znati skrbno ravnati in šele potem ti obrodi sadove. Vas Gerlinci je znana po svoji tradiciji pri pridelavi kvalitetnega sadja, grozdja in vina, prazniku mošta in kostanjev in trdnem kmetijstvu. Kot ostanke preteklosti in obenem začetke prihodnosti tu še zmeraj srečamo visokodebelne senožetne sadovnjake, ki so raj za ptice, biologe in popotnike ter eden od osnovnih elementov nastajajočega krajinskega parka Goričko. Na planoti, ki deli vodovje Kueni-ce in Ledave, se razprostira med travniki, sadovnjaki in vi-nogradi nagrajena kmetija Gombočevih ali po domače Mehaukovih. Pred dobrimi 30 leti je bila na mestu, kjer zdaj stojijo hiša in sodobni veliki hlevi, le hišica s slamnato streho in manj kot dvema hektarjema zemlje. Danes obdelujejo nad 20 hektarjev zemlje in redijo nad 70 glav goveje živine in 150 prašičev. To je že zdaj evropska kmetija, ki daje ekonomsko trdnost gospodarjema Alojzu in Marjani ter nasledniku Darku in njegovi ženi Marti, in če se bo izpolnila gospodarjeva velika želja - samo, da ne bo šlo kmetovanje navzdol -, bo tudi za vnuka Mirana in Ireno trden ekonomski temelj. Gombočeva kmetija je družinska, ni jim bila podarjena, ampak so jo sami zgradili in jo še naprej dograjujejo. Kako so gradili: Leto Vrsta Število gradnje objekta stojišč 1965 goveji hlev 12 stojišč na privez 1977 goveji hlev 12 stojišč -boksi 1987 goveji hlev 16 stojišč na privez in 24 stojišč -boksi 1998 goveji hlev 13 stojišč za krave. molznice Alojz je izučen zidar, v Av-striji. Nemčiji in doma pri-služeni denar je vlagal v kmetijo, za nakup zemlje, gradnjo hlevov, nakup mehanizacije. Zdaj mu je glavna dejavnost Loviti evropo kmetijstvo, zidarstvo pa le dopolnilna, v zadnjem času zida samo še ža prijatelje in sorodnike. Vrsta in obseg proizvodnje Vrsta pridelave Obseg koruza 11 ha pšenica, ječmen 6,0 ha sladkorna pesa 1,5 ha travniki 5,0 ha sadovnjak 1,0 ha vinograd 0,2 ha Tržna proizvodnje Letni obseg • prodaje mleko 80-85.000 litrov mlado pitano govedo 15 - 17 kom. prašiči pitanci 150 kosov industrijska jabolka 15 do 20 ton sladkorna pesa 100 ton ri Gombočevih ali po domače Mehaukovih živijo danes najstarejša Alojz in Marijana, sin Darko in njegova žena Marta ter otroci Irena in Miran. Danes imajo lepo kmetijo, nekoč pa »Kmetija mora iti samo gor,« je prepričana vsa družina Gombočevih. so morali trdno delati, da so »gor spravili verstvo«. In verjetno se kot le malokdo zavedajo, koliko je bilo potrebno vložiti v to, kar imajo danes. »Vesel sem, da kmetija stoji in da nam je uspelo. Če si zraven od vsega začetka, znaš toliko bolj ceniti posestvo in vse, kar imaš. Dokler bom živ, ne bi rad, da bi šla kmetija dol. Samo gor mora iti.« Alojzov oče je bil sin na največji in najmočnejši kmetiji v Gerlincih, potem pa se je srečal z mamo, ki ni bila po meri njegovih staršev. Ko se je moral odločiti med dedovanjem in ženo, se je odločil za svojo ljubezen. Odselila sta se v Maribor, kjer sta se zapo- Kmetovanje je dobro prilagojeno naravnim danostim. Redijo krave molznice lisaste pasme, mlado pitano govedo in prašiče pitance, imajo pa izdelane projekte za hleve za plemenske svinje. Imajo svojo mlekarno in mlekovod v izgradnji za boljšo kakovost mleka. Vse pridelke prodajo prek splošne kmetijske zadruge Le-davski dol Cankova. Se naprej nameravajo širiti surovinsko proizvodnjo, predvsem obseg in kakovost. Možnosti širjenja pridelave imajo tudi na posestvu snahe Marte. Zemljo jemljejo v najem, kajti pravijo, da jo je težko dokupiti. Srečujejo se tudi s problemom majhnih in razdrobljenih ter oddaljenih parcel, kar jim vzame veliko časa za premike. Sicer pa so pri delu na kmetiji dobro organizirani, vsak ima svojo nalogo. Alojz skrbi za osnovno obdelavo zemlje, oranje in krmljenje goveje živine ter vinograd in klet. Zna tudi odlično Gombočevi iz Gerlinec slila v industriji. Potem pa so njegovi starši podedovali staro domačijo, ki je stala prav na tem mestu, in ker so imeli več zemlje, kot je bilo takrat dovoljeno, so jim staro hišo in posestvo, ki ga ni bilo niti za 2 hektarja, šenkali. Drugače bi jim to oblast itak odvzela. Poleg tega sta vsak od svojih staršev dobila po eno kravo, nekaj zemlje pa sta še kupila s pri-služenim denarjem. Alojzov oče je vedel marsikaj postoriti, še bolj kot s kmetijo.pa se je preživljal s kleparijo. Alojz pa se je izučil za zidarja in kmalu so začeli rasti nova hiša in novi hlevi. Čeprav je delal v Avstriji in Nemčiji, ga je vedno vleklo nazaj domov, na »grunt« in v kmetijstvo. V tem je videl svojo uresničitev in tisto, kar si je kuhati in peči, vendar je za to opravilo odgovorna žena Marjana, dobra gospodinja, ki skrbno pripravi obilo ozimnice, ima majhen rastlinjak in okrog hiše veliko rož, poleg tega jo vsak dan čakata še molža in krmljenje svinj. Za molžo je odgovorna še snaha Marta, ki vsak dan skrbi še za red in čistočo v hlevu in v mlekarni ter nakrmi prašiče, ki jih redijo na njeni domačiji prav tako v Gerlincih. Sin Darko skrbi za strokovno in tehnološko ravnovesje od pravilne prehrane do molže ter dela s stroji in priključki, skrbi tudi za vzdrževanje strojev. Darko je glavni tehnolog na kmetiji, ima končano srednjo kmetijsko šolo, svoje znanje dopolnjuje s tesnim sodelovanjem s specialisti za živinorejo, prehrano, selekcijo, mlekarstvo, zdravstveno varstvo, ima razne poljske poskuse, sortne poskuse s semenar-sko firmo Pioneer izvaja že šesto leto. Bili so že dvakratni rekorder pri pridelavi silažne koruze v Sloveniji. Imajo tudi naziv mojstrske kmetije, pri Začeli tako rekoč iz nič Nekoč je tu stala slamnata hiša, danes pa stoji urejena in uspešna kmetija. njih se dijaki srednje kmetijske šole iz Rakičana in študentje visoke agronomske šole iz Maribora učijo veščih dobrega kmetovanja. Kmetija ni zaprta, ampak odprta navzven. Alojz je aktiven v mnogih društvih, je član upravnega odbora govedorejskega društva, član gasilskega društva in občinski poveljnik gasilske zveze, vključen je še v vinogradniško društvo in v strojni krožek. Kot predsednik splošne kmetijske zadruge Ledavski dol Cankova vidi Alojz v zadrugi zaščito, pravi, da zadruga v kritičnih časih rešuje kmeta in daje vsaj del socialne varnosti. V ne najbolj ugodnih razmerah za kmetovanje so Gom-bočevi v Gerlincih 51 s trdno odločenostjo in pravilno izbranim ciljem dosegli uspeh, ki jim omogoča trajno zaposlitev in stabilen dohodek na kmetiji. Značilnost njihovega načina kmetovanja je trdna odločenost, loviti Evropo. Držimo jim pesti! Žita Flisar Novak, univ. dipl. inž. agr. vedno želel delati. »Zadovoljen pa sem tudi, da imamo naslednika, in želim si, da bi obdržal kmetijo na takem nivoju, kot je sedaj.« Tudi sin Darko nam je povedal, da ga je kmetovanje vedno veselilo in nikoli ni pomišljal, da bi se lotil česa drugega. Zal mu je edino, da se ni lotil študija, saj mu je v šoli vedno dobro šlo. Zelo rada pa na kmetiji pomagata tudi najmlajša Miran in Irena. In Irena se je kar med našim obiskom umaknila v kuhinjo, kjer je začela pospravljati. Tudi njfena mama in babica sta potrdili, da zelo rada pomaga pri delu tako zunaj kot notri in da zna biti pri tem neizmerno potrpežljiva. Vsi, ki živimo v Prekmu iju, imamo občutek, dobro poznamo ta košček severovzhodne Slo'® j tako po velikosti kot lju 6 Mnogim se zdi naša regija majhna in odmaknjena, ne terim pa dovolj velika i” ’ vahna. Ljudje radi rečejo, se pri nas ne dogaja j6 1 Ker v tem članku pišem ruralni, obmestni arhitekturi, bi mnogi menili, da tudi tega ni veliko. No, resnica je je. Dobre, prave arhitek u je veliko, in sicer skrite- Da tukaj živijo pri^ dje in vedno dobre voj«, že vsi, ki so nas kadarkoli0 kali. Da se pri nas dobro J« pije dobro vino, P*”, zaprav že vsi, tudi tisti, Prava je za njih oddaljenem Prekmurja vsaj slišali. Pa tudi štorklje vsi omenjajo, ko se govori o te] pokrajini... Po nekaj letih sodelovanja v komisiji za izbor naj... kmetije zase težko trdim-da sem zares vedel, kakšni dežela je to naše Prekmurj6, saj z vsako novo akcijo inbm1 spoznavam, daje ta del Slove- “Letos je še poudarek^ kmetijskih delih, zato s#0 nekoliko zanemarili hišo i° j okolico,« je razložila Mariji 'n Alojz je dodal, da je trend' no denar najbolj potreben kmetijstvo, potem šele bopr' šla na vrsto okolica, čeprav sl gospa Marijana že zelo želi, d1 bi se lotili okolice in vrta- Rože in vrt sta namreč nje na prava strast in na vrtu prl dela marsikaj, kar potem s snaho vložita. »Veliko vložil različnih solat, marmelade m kompotov, še preveč,• sta se nasmehnili. Radi pa tudi kuhata, e^0 od starih kuharic so pode ‘ vali po Alojzovi mami, kj J bila tudi odlična kuharica-marsikaterim receptom P°S sto presenetita domače-• ■ r-višeno mači pa imajo najraje Kva 1 J krilu pecivo, pečejo pa tudi v g 26. avgust 1999 NAJ... KMETIJA 41 N ajmanj dve stoletji stoji v Fikšincih Men-cigarjeva kmetija in morda so njihovi predniki tu bili že prej. »Preša«, ki jo imajo danes, priča, da so jo postavili leta 1802, zato predvidevajo, da naj bi tam nekje nastala njihova kmetija. Predniki so se pisali Jauk, po domače pa so jih klicali tudi Mehauk. Tudi oni so eni od tistih prijetnih in gostoljubnih ljudi, ki smo jih spoznali in ki se vedno nasmehnejo, ko vas zagledajo, tudi če k njim zaideš kar tako in jih zmotiš kar sredi kosila. Prav zaradi tega imajo tudi toliko obiskov in kar je najpomembnejše, vsi, ki kdaj pridejo k njim, se še vračajo. Zato pa so odgovorni kar vsi Mencigarjevi: Jože, žena Marija, sin Jožef s snaho Vido ter najmlajše Sabina, Martina in Mateja. Zanimivo pa je tudi to, da so predniki Mencigarjevih iz Avstrije, kar je tako ali tako značilnost Fikšinec, »Moja mama je bila iz Kramaro-vec in sploh ni vedela slovensko in slovenščine smo se naučili kasneje. Doma še danes govo- Za starimi vrati iz nekdanje hiše se skriva dvesto let stara »preša«. ^hitektura skrita 'epA ^ot se m’ je ^M°p0PreF Tudi tisti, 1%^ en° vezani na delo 'Hov’Vedl10 znova odkri-v katerih 'S° bili. Težko tudi živi v Prekmurju n' $e i" av Povs°d Ribani pokraji- ‘Me r , , V ’ie tudi del' pa V^r 8°SP°dA1°jz Si ' ’Ko sem bil l v®ako ne- Ka ^iil Se kmečke d'« ?J tlabesa- K ’da Je‘mož J^Hvlj^ «3 Jeti ^K^PajM 'ZN m iščejo S jm« i«hk„ i M e Povp i atll° sb"' B "“»M N h. ^Rodež, i°to: anrr nonski ravnici vse do meja, ki nas obkrožajo. Pred letom dni sem pisal o razočaranju, ker pri nas ni zaslediti ruralne novogradnje, ki bi si zaslužila pozitivno konstruktivno kritiko. Ob tem sem sklenil, da to ne pomeni toliko slabega, saj sem se tolažil z dejstvom, da imamo pri nas zato vsaj bogato obmestno arhitekturno dediščino. Čeprav se država obnaša tipično mačehovsko do svoje preteklosti, lahko to dediščino naša generacija vsaj vidi in otipa, čeprav je čez nekaj let ne bo več. Naši sinovi in vnuki se bodo morali hočeš nočeš zadovoljiti s slikami na zgoščenkah in internetu ter tako spoznavati lastno preteklost, pomislim in se skoraj vdam. Skoraj, pa me o nasprotnem prepričajo ljudje, katerih kmetije in prenovljene hiše so prijavljene za izbiro naj... kmetije. Če se oni ne vdajo, se tudi sami ne smemo, zato sklenem, da ni vse tako črno zaradi brezbrižnosti države, ker ne spodbuja ohranjanja naše dediščine. Ce kmetije, ki kot celoviti predmet ocenjevanja ne kažejo takega odnosa lastnikov, jih zato prenovljene stare hiše, ki rabijo v novi vsebini predvsem oddihu in preživljanju prostega časa lastnikov in obiskovalcev. Letošnja akcija ob izboru najboljše kmetije ne podeljuje najboljše nagrade za arhitekturo, saj prijavljene kmetije ne kažejo tovrstnih kvalitet. Izjema je ponovno obnovljena kmetija v Dolencih, ki pa je tako nagrado prejela že pred leti. Pri obnovljenih hišah pa je ravno nasprotno. Ob izredno kvalitetnih prenovah seje bilo težko odločiti za najboljše, saj so lastniki pokazali izredno rahločuten odnos do izbire gradbenih materialov, ki so jih uporabljali pri prenovi. Takšen odnos pogrešam predvsem pri obnavljanju kmetij, ki so še vedno v funkciji in ki bi ustrezale zahtevanim normam komisije. Pa vendar lahko naštejemo kar nekaj posrednih vzrokov, ki vplivajo ha gospodarje, da ne dokončajo gradbenih del na svojih kmetijah, največkrat pa je v ozadju pomanjkanje finančnih sred- stev. Pri prenovah hiš pa lastniki dokazujejo, da ljudje niso več ravnodušni do tega, kje in kako živijo, pa čeprav samo za konec tedna ali ob prostih dnevih. Dokončane prenovljene hiše dosegajo prijetno mešanico funkcionalnih in likovno estetskih razsežnosti in iskreno upam, da bo pogled na njih spodbudil marsikaterega gospodarja, ki bi svojo kmetijo rad videl v taki luči. ' Kot vsak arhitekt, sem tudi sam prava nadloga za domačine na obiskanih kmetijah, kjer z drugimi člani komisije pregledujem in ocenjujem domačije in iščem zanimive rešitve, ki jih narekujeta zdrav odnos do okolja ter praktičnost gospodarjev. Ocene so lahko za koga subjektivne, pa vendar so ob tesnem izmenjevanju mnenj vseh članov komisije konstruktivno kritične in usmerjene v interdisciplinarne vrednote. Na tak način odkrivamo tudi majhne detajle, ki sestavljajo »pravo« arhitekturo, enostavno in funkcionalno, racionalno in v svoji zgradbi estetsko. Take majhne, »prave« arhitekture smo se razveselili tokrat na kmetiji pri Mencigarjevih v Fikšincih, in sicer je kot podaljšek gospodarskega objekta. Le-ta ima funkcijo koruznjaka, ki se nežno in suptilno zlije v celostno podobo objekta s tipično dvokapno .streho, ki rabi za shranjevanje kmetijskih strojev. S tem objektom se končuje tudi volumen gospodarskega dela kmetije ob cesti. Koruznjak je orientiran na jugozahod, kar pripomore k prezračevanju in sušenju kpruze, temu pa rabi tudi razmak med objektom v širini 20 cm, ki nastopa kot mentalna dilatacija med različnima vsebinama v objektu. Koruznjak dodatno okarakterizira pravilen raster, ki ga tvori vrsta vertikal in horizontal iz lesenih letev, ki se pravilno vklapljajo pod preproste likovne zakonitosti, ki jih narekuje dvokapna streha. Za prelepo rešitev je odgovoren gospodar g. Mencigar, ki je svoje izkušnje in znanje izkoristil tudi pri drugih rešitvah v okviru kmet ije. Tako je demonstriral spoštovanje vseh vrednot, ki so se izoblikovale skozi stoletja in ki jih je gospodar podedoval od svojih prednikov, z zgraditvijo kmetije pa jih bo podaril svojim mlajšim rodovom. Svet se tako vrti naprej in v takem ozračju je lepo in vredno živeti! Goran Dominko, univ. dipl. ing. arh. Vsi se radi vračajo k njim Za ohranjanje tradicije ter okolju in naravi prijazno bivanje: Mencigarjevi v Fikšincih Zbrani za mizo, manjkala je edino snaha Vida, ki je bila v službi. rijo oba jezika in vseeno jim je, ali se pogovarjajo nemško ali slovensko, oba jezika namreč enako obvladajo,« pripoveduje Jože ali Sepl kot ga pozna večina ljudi. In teh, ki ga poznajo, res ni malo, pa ne samo na tem koncu Goričkega, poznajo ga tudi onstran meje. Nekoč je na tem mestu stala kmetija, ki je skoraj »zavrtivala«, in verjetno je prav malo manjkalo, da danes ničesar več ne bi bilo ali pa bi bili kakšni drugi lastniki. Potem pa seje Jožetova babica poročila in s poroko rešila kmetijo. Vzela si je moža, ki je bil hlapec v Avstriji in je imel prihranjenega nekaj denarja. Jože je bil najstarejši od treh otrok, leta 1945 pa so njegovega očeta odpeljali neznano kam in nikoli več se ni vrnil, mama pa je s tremi Otroki ostala sama. Do leta 1961 sta bili še cela kmetija in hiša kriti s slamo, kasneje pa so se odločili, dajo obnovijo. V 80. letih pa so zgradili novo hišo. »Ravno ko je umiral Tito, smo mi najbolj zidali in vsi so me takrat spraševali, kaj jaz zdaj to delam,« se spominja Jože. Zanimiveje tudi to, da so pri obnovi našli kolarske izdelke in prav zaradi tega jim po domače pravijo tudi Kolarjevi. Pri prenovi so našli v zemljo zakopano tudi steklenico »šnopsa«, za katero predvidevajo, da naj bi jo vanjo zakopal oče. Tudi danes skrbijo, da imajo vedno urejeno okolico. »Tam, kjer živim, želim imeti lepo okolje in vse urejeno. To sem si prizadeval že od vsega začetka, tudi ko sem bil mlad,« nam je povedal Jože. Pri njih je prav vse na svojem mestu in kot zna povedati njihov spodnji sosed, ti ljudje vedo v najtežjih hribovitih razmerah optimalno izkoristiti svoje danosti. Ko smo sedeli pod »lugašem« na dvorišču in se pogovarjali o kmetijstvu in tudi kmetovanju v teh hribovitih krajih, je Sepl razlagal: »Tako kot smo nekoč delali, ne moremo več naprej. Saj vemo, da nobenemu ni ravno rožnato, ampak danes je potrebno delati drugače. Marsikdo pri nas se tega ne zaveda. Potrebno je iti s časom naprej.« Njegova žena Vida nam je povedala, da sicer rada kuba, ampak veliko raje dela zunaj na vrtu. Snaha pa je v službi in pomaga, ko je doma, in opravi kakšna težja dela. Pomagajo pa tudi vnukinje, Sabina nam je tudi vsem takoj spretno postregla. Mlajši Martina in Mateja pa raje pomagata v kuhinji, ampak vse so rade zunaj in se najrajši vozijo s traktorjem. Nekaj posebnega so tudi zato, ker vsi zelo radi potujejo. Jože in njegova žena Marija gresta vsako leto kam na izlet, po vsej Sloveniji sta že bila, pogosto pa se odpravita tudi v tujino. Bila sta že na Nizozemskem, Franciji, Nemčiji, letos maja pa v Tuniziji. »Res smo se lepo imeli, čudovito, ampak jaz tam, vam povem, ne bi mogel živeti. Tam je vse tako suho, samo rumeni pesek in banane, saj sploh ne vem, kaj bi lahko jaz tam delal,« je razložil Jože. »Rad vidim in opazujem pokrajino, kako ljudje živijo drugje, in ugotavljam, da se z mnogimi evropskimi kmetijami ne moremo primerjati. Radi gremo naokoli in še bomo šli. Tudi sin in snaha veliko potujeta, bila sta že v Franciji, Nemčiji in Švici.« Marsikje imajo tudi sorodnike, ki jih obiskujejo, potem pa ti obiske vračajo, tako da pri njih res nikoli ni dolgčas. A. Nana Rituper Rodež 42 I jerkeševi, ki danes živijo v Le-I nartu, radi pridejo v Fikšince, —J radi pridejo v to vas, kjer se moraš spustiti po strmem klancu navzdol, da prideš do njihove hiše. Hiša je še danes težje dostopna, verjamem pa, da je bilo nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in traktorjev, na tem »brejgu« veliko težje kmetovati. Zato pa omogoča toliko bolj idiličen pogled, ki se razprostira po dolini. Tam je bila nekoč kmetija Matijevih staršev. Gjerkeševi so se leta 1945 preselili sem iz Gomilice in v tistem času je kmetija slovela kot velika in napredna. Kasneje so otroci odšli v šole, našli zaposlitev, starši so umrli, kmetija pa je začela samevati in propadati. Deset let je bila prazna, v tem času pa se je gospodarski del že podrl. Naključje je potem hotelo, da se je Matija, najstarejši od petih otrok, odločil, da bo hišo prevzel in jo obnovil. »Ko se lotiš obnove, imaš idejo, ki jo želiš realizirati. Veliko sem premišljeval in se naposled odločil, da to ne bo samo počitniška hišica, ampak hiša, ki bi zaživela. In ker so ob hiši lepa pobočja, sem se odločil za vinogradniško kmetijo. Seveda ni bilo dvoma - obnoviti sem jo hotel tako, da bi ohranila svoj prvotni videz. To pa ni bilo tako lahko, saj sem iskal in zbiral staro opeko, pri obnovi pa smo ohranili tudi stari način ometa in stara okna.« Hiša je bila zgrajena leta 1925 in nikoli ni bila dokončana, oni pa so kasneje dodali še gang z Hiša ni samo lepo obnovljena, ampak je tudi funkcionalna. leseno ograjo, izdelano iz lipovega lesa. Hiša je zanimiva tudi zato, ker ima dve kleti, prva je ža vino, druga za krompir. Vinsko klet, ki so jo pred leti že razglasili za najlepšo na Goričkem, so obnovili z leseno posodo, pri obnovi pa so pod ometom odkrili velb. To je manjša klet, ki lahko sprejme kakšnih deset ljudi. Druga klet pa je danes namenjena za stekle niče. V duhu vinogradniške kmetije so k hiši dogradili tudi nov prostor Mnenje arhitekta o daljšem posvetovanju med člani komisije je nagrada pripadla prenovljeni hiši g. Gjerkeša iz Lenarta, ki je v Fikšincih obnovil hišo staršev, v kateri je tudi odraščal. Prenova zajema kompleksen pristop, saj je investitor obnavljal objekt predvsem z mentalnim odnosom do objekta. Materialov, ki jih je uporabljal pri prenovi, ni izbiral po metodi zamenjave, ampak je nekatere elemente nadgradil z na novo izbranimi materiali, kot npr. dopolnitev ternaca v atriju, ki ga tvori klasična L-oblika nekdanje kmetije. Z obnovo fasadne opne je pokazal pravilen čut za potrebo ohranitve grobega ometa, ki se po tipologiji tradicionalne arhitekture dopolnjuje s fino obdelano fasado, v taki kombinaciji pa asociativno nadomestita klasične fasadne ornamente, ki jih v tem smislu ne gre pogrešati. Z obnovo zunanje ograde in izbiro kamna kot materiala za dopolnitev pod temacom zaključuje kvaliteten mikrokozmos v atriju, katerega dopolnita vzorna pospravljenost in nega detajlov ob objektu. Prenovljeni objekt je kot nalašč za preživljanje prostega časa, v katerem so klasična opravila ob objektu na vasi v pravi užitek. Goran Dominko, univ. dipl. ing. arh. NAJ... KMETIJA ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H1 Hiše nimajo samo za počitniško hišico, ampak v njej preživijo tudi nekaj dni na teden. Nagrado za obnovljeno hišo prejme Matija Gjerkeš iz Fikšinec Navezani na hišo ga polnilnico vina, postavili pa so tildi staro prešo. Preša je tam tudi iz nostalgije, je povedal Matija, če je že hiša vinogradniško usmerjena. Tudi vrt je takšen, kot ga je imela nekoč vsaka stara hiša, obdan z leseno ograjo. Vrt mora imeti »leseni plout«, zato smo takega naredili. Ohranili pa so tudi vse staro drevje, ki že desetletja raste okli hiše - orehe, hruške, jablane. Piko na i pa do daja še stara lipa, ki stoji sredi dvorišča, pod njo pa so postavili mizo in stole. Lipo ob hiši pa so obrezali, da bi jo pomladili. Ob lipi je tudi studenec, ki ga bo potrebno v prihodnje obnoviti. »Tudi notranjost so obnovili in ohranili za zanamce takšno, kot je bila nekoč, tudi prostorske postavitev niso spreminjali. Spredaj je velika hiša (soba), potem pa je še mala hiša, kjer so spali otroci. V hiši je bilo tudi veliko starega pohištva, ki so ga restavrirali. V tej mali iži pa se še posebno radi zadržujejo otroci in spijo v stari postelji. »Na hišo smo zelo navezani, tako da preživimo v Fikšincih vsak teden kakšne tri, štiri dni. Tudi otroci in vnuk z veseljem pridejo sem. Kdo ne M ajhna, s slamo pokrita, namazana z blatom, na nizkih oknih pa muškatlini, izza katerih gleda ženica z ruto na glavi in starikavim obrazom, ki pripoveduje zgodbo o njej. Ali pa morebiti pravljico? Včasih je poleg nje tekel potok, v katerem je namakala lan, prala oblačila in ob katerem je trudna obsedela po težkem delu na njivah. Vse to je Katina iža - s Kato vred. Potok še teče, vse drugo pa ni več tako, kot je bilo. Tudi Kate ni več. In malo manjka, pa ne bo več njene hiše, razen ... Se še spomnite te zgodbe ali vsaj podobne? Koliko različnih je bilo? In večina se jih je končala takole: ... in zdaj stoji tu lepa, velika, razkošna zidana hiša, ki ima streho takšno, kot jih vidimo v filmih. Ni več ograda ali skednja. Ne, to ni več moderno. Zdaj je tam ravna terasa z angleško travico in na njej avstrijski palčki, streha na hiši je strma kot na Gorenjskem, skratka vse je »lepše« - vse je tuje. To je tisto, kar bi slehernega človeka moralo zaskrbeti - »tuje«. Marje res vse drugo boljše kot naše? Ni, sploh ni, ampak ne vem, od kot nam tista miselnost, da je tuje lepše, bolj- Obnovili so tako, kot je bilo p”'0 Nič ni lepšega kot usesti se pod lipo in si natočiti kozarček najbo j vinske kleti. Katina iza Da tej na ižo vdarijo svoj ŠteiHp te je gotovo!« še. Kdaj se bomo končno že začeli zavedati svojih korenin in graditi na tradiciji lastnega naroda? Ampak to ni stvar, ki bi zadevala samo arhitekturo, to je stvar, ki bi seje morali zavedati na vsakem koraku. Že lansko leto sem v Vestnikov! prilogi napisal o tem nekaj besed. Zdaj naj nadaljujem tam, kjer sem takrat ostal. Nihče ne pričakuje in ne želi, da bi moral tisti, ki ima doma staro hišo, ostati gospodarsko zaostal. Prav tako kakor to ne pomeni, da v smiselno prenovljeni hiši ne bomo uspešno gospodarili. Namen mojega pisanja ni, da bi kakor koli solil komu pamet, ampak da dam nekaj grobih, ampak pomembnih napotkov, kako se spoprijeti s to nehvaležno nalogo - obnoviti hišo, da bo ohranila svoj pomen v kulturni dediščini. Sicer pa je danes tako, da 26. avgust 1999,]^ bi, mir je, razgled je daleč naokoli ne slišiš pa nič drugega, razen narave. In kaj je potem lepšega, kot da ® usedeš pod tisto staro lipo sredi dvorišča in uživaš ob kozarčku dobrega vina, ki ga Matija sadi pridela. To® trenutki, ko človek res ne potrebuje veliko Več. A. NanaRituperRodež. foto:anrr ’Š0 Pre^' marsikdo obna^^pjša semzatoj^ razume to, kar . p tegH Veliko toliko problem*’ ’ prUg’sp X šil in sezidal lotili obnove in naredili, škodo, kot čel” istar ’ Pomembno J naj bo zidana a ’ kti/ pred obnovo nolT’ otrebno^^^' ti imajo poti bonar J se ■aevel»ti,i.‘l* že.r»i»sJ.f.j sih zelo boji koc” nl^ -B“K), plin. te> S«”” g*,26. avgast 1999________NAJ... KMETIJA 43 Boečfcot dvajset let hodim po Goričkem, kjer kupujem živino, Mj tukajšnji kmetje redijo izre-^^ovostno živino. Lepa pokra-^i^umpak kar me je še bolj prese-^>paso ljudje. Tukaj živijo dobri, ljudje, ki so neobremenjeni z JjM Vedno ko em vozil po teh ^emsi želel, da bi imel kakšno vitrajipa so me vedno znova ’ ^ali zaradi prekmurske šun-™aj imajo vsi ljudje navado, da pogostijo, in pri marsikateri J’ein ‘"le! priložnost poskusiti ^dotnaeo šunko. Dolgo sem j; Nacijo, potem pa mi je to hišo '^lovski upan. Pred dvema J**1« se lotil dela. živel samski moški, se je preselil v dom za sta-■ ^ane, pa je hiša samevala in š.1 Popadala. Že dolgo ni nihče fs in hita je d izredno sla- stopiš vanjo skozi nizka vrata in v »ižo* z nizkim stropom, se zdi, kot bi se svet zavrtel za več desetletij nazaj. Za detajle in dokončni izgled doma pa je poskrbela žena Nada. Sicer pa hišo uporabljamo bolj zase pa tudi za kakšne manjše skupine. Prostor je Hki ' e‘a^e> ki hiši vdihnejo dušo, T ■ ° seN videlo že na prvi 1 Sem lJa prvič peljal l-Ce’ So me samo postrani mislili svoje. Le kaj mi je 'So kupujem, tako ^Pa je bilo še vse od W 0 e> do dokumentov, pohi-Vse^a potrebnega, kar kmel°vanju doma fe/ ohraniti takšno, I ^Šel e. I ^cel k 10 svojo gorečo zeljo !lavyat^ 'n restavrirati. () zavedam, da če bi ?Ng0( 'l(l noV°> bi bilo ceneje i®|a V vse shupaj vložil S iil0 ^Pak splačalo se je, in ° k°'lčano, ko je hiša ^rav° podobo, smo bili tudi vse pohištvo, j ^ije našli, nekaj pa smo hišah. Hiša s sobo, spalnico duh nekdanjosti. Ko 'fajevih na Srednji Bistrici. Priznanje za obnovljeno hišo: Hanžekovič, Markovci To je pokrajina, ki te relaksira Ko smo hišo kupili, je bila res v slabem stanju, ampak ko so jo obnovili, so bili vsi navdušeni. bilo, vendar se l' Ce mislite, da je vaša k’ iih Posta' ena služba, jd' ^H^p^hokovnjaki, ki vedo, zaenErat taksne zat0 ie za nas '"t . Zavod. In zdaj sledi Si.^i ’k’ s’ ga vsakdo naj-Sa obenem najbolj ° Zahtevali, da se hiša obnavlja tako in tako, ja, kje bom pa vzel toliko denarja?« Tudi za to se najde rešitev. Zavod vam bo le stežka priskočil na pomoč z denarnimi sredstvi, vam bo pa zato skušal svetovati, kam naj se obrnete po finančno pomoč. Eden od načinov je recimo ta, da prebirate uradni list. V njem je namreč vsako leto razpis za obnove starih hiš, kijih potem financira država. In to v preostalih delih Slovenije uspe- bolj intimen in lahko sprejeme le nekaj ljudi, »Želim si pa tudi, da bi šunka zorela v naravnih razmerah ter da bi ljudje, ki pridejo z drugih koncev Slovenije, lahko videli, kakšna je ,cimprana’ hiša. Ohranili smo tudi vrt v taki obliki in obsegu, kot smo ga našli. Hanžekovičevi imajo tam tudi zorilnico prekmurske šunke. »Za zorenje šunke so tukaj prav izredne razmere - narava je čista, brez kakšnih motenj. Pomembno je, da se tu od šalovske šole do naše hiše ob gozdu vleče približno tri kilometrska dolina, kjer se zrak neprestano giblje. Tudi ta lega je veliko pripomogla, da sem se odločil za to hišo,« je razložil ter dodal, da je ta pokrajina šno koristijo. Ko sem se pogovarjal s članom komisije, ki razpisuje natečaj, mi je prav zaskrbljeno povedal, dahz Prekmurja nikoli ne pride nobena prijava ali pa zelo malo. Skratka, včasih se splaJča pogledati tudi v Uradni list republike Slovenije. Naslednja stvar, ki si jo velja zapomniti, je naslednje: Ce obnavljamo hišo z novimi materiali, se moramo pred tem pozanimati, kako bodo ti Tu in tam se kje pri nas še vedno najdejo prav idilične hiške. »Želimo predstaviti tistim, ki pridejo, kako so nekoč izgledale hiše in kaj vse so uporabljali pri svojem delu. z vplivali na že obstoječe materiale. Prav tako se je vedno potrebno vprašati, zakaj je hiša neko stvar imela, čeprav je na prvi pogled videti, da je ne rabi. Kot primer naj navedem hišo, cimpra-no, ki jo je lastnik hotel ohraniti v takšnem stanju, kot se je je spomnil iz otroštva, ko je živel še njegov ded-Hiša ni imela lesenega poda, ampak iz ilovice zbita tla. V vseh letih obstoja (hiša je nekje iz začetka tega stoletja) nekaj posebnega. »Človeka po napornem delu popolnoma relaksira in tu lahko za trenutek pozabiš na vsakodnevne skrbi.« Tudi sami smo se o tem prepričali, in da ob svežem zraku tekne še prava prekmurska šunka prav tako. A. Nana Rituper Rodež, Mnenje arhitekta riznanje za letošnjo obnovljeno hišo je za člane komisije praktično enakovredno kot nagrada, saj je v tehnološkem pristopu obnove investitor Henžekovič pristopil vzorno kot poprej dobitnik nagrade. Obnovljena domačija v Markovcih bo še dolgo vzorni primerek arhitekture iz preteklosti, saj investitor v njej suši šunko za svoje lastne in podjetne potrebe, nekdaj stanovanjski predel pa je obnovil praktično v taki meri, da bi ga bil vesel vsak muzej za svoje obiskovalce. Dosledno spoštovanje vseh zakonitosti tradicionalne arhitekture ter vseh klasičnih materialov ustvarjata idilično ozračje. Edini razlog, da prenovljena hiša prejme priznanje namesto nagrade je dejstvo, da se objekt uporablja predvsem v namqjre prikazovanja, tako pa v njemu ni čutiti vsakodnevnega uporabnega namena. Ob priznanju izrekamo investitorju čestitke za vzorno prenovljen objekt. Goran Dominko, univ. dipl. ing. arh. hiša ni imela problema z vlago. Odkar pa je njegov sosed na nasprotni strani ceste zasul obcestni jarek, je temelje hiše začelo hitro najedati, tako da je zdaj, kljub izredni ohranjenosti, hišo potrebno »reševati«. Tok deževnice v zemeljskih plasteh je bil namreč usmerjen v obcestni jarek, zdaj pa temeljna bruna praktično stojijo v vodi in so izpostavljena hitrejšemu propadanju. Skratka, včasih je le potrebno premisliti, preden naredimo kakršno koli spremembo. Ni veliko stvari, ki bi jih lahko naredili povsem sami, zato so strokovnjaki, ki sem jih navedel prej. Pa vseeno lahko veliko naredimo sami. Ce ne drugega, se obrnimo na ljudi, ki zadevo poznajo. Pri vseh obiskih komisije, ki je izbirala naj... kmetijo, smo videli velijo polomij pri prenovah hiš pa tudi nekaj zgledno obnovljenih, pred katerimi kapo dol. Sicer pa ni poglaviten namen obnove v sami obnovi, temveč tudi v funkcionalnosti in prilagoditvi današnjemu času in zakaj tega ne bi storili na temeljih lastne tradicije. Mislim, da se s tem strinjajo tudi druge stroke in ne samo etnološka. Sebastijan Rous, etn., foto: anrr 44 NAJ... KMETIJA 26. .vgu.t 1999, ri Flegarjevih, po domače Mejtlovih, v Gerlincih številka 7 ni nič razmetano, ampak je vsaka stvar na svojem mestu. Pa ne le traktorji in drugi stroji ter kmetijski pripomočki, ampak tisoč drugih stvari. Izrazit redoljub je še posebej 73-letni Stefan Flegar, ki mi je najprej pokazal urejeno in opremljeno delavnico, ki bi se je razveselil vsak ključavničar (tudi ezermešter), nato pa sva se še povzpela po stopnicah v poseben prostor na podstrešju gospodarskega poslopja, kjer so shranjena orodja, nadomestni deli in množica drugega. Tudi tam je vse na svojem mestu. Flegarjev! so šestčlanska družina. Ze omenjeni Stefan je poročen s Štefko, rojeno Gomboc, kije zdaj stara 71 let. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, od katerih pa živita dva: 40-letni Stefan, ki se je poročil domov, in Anica, ki si je ustvarila družino v Dobrovniku. Anica pa je ime tudi Flegaijevi snahi (in Stefanovi ženi). Zanimivo: končala je srednjo vzgojiteljsko šolo, nato pa se poročila na kmetijo, kar pa seveda ni nič narobe. Tudi ona je bila doma s kmetije. Stefan in Anica imata dva otroka: 19-letno Tadejo, ki je letos končala srednjo ekonomsko šolo, Flegarjevi iz Gerlinec Vsaka stvar na svojem mestu zdaj pa seje vpisala v prvi letnik pedagoške fakultete in bo študirala nemščino in pedagogiko: 15-Ietni Dušan pa gre septembra v prvi letnik srednje kmetijske šole v Rakičan. Mar to pomeni. da bodo Flegarjev! (Mejtlovi) ob dve delovni moči? Da, vendar le v času, ko bosta v šoli, druge dni pa bosta še naprej pridno pomagala kot doslej. No, malo šale: Tadeja bo našla tudi čas za fanta. Dušan pa za zdaj v prostem času le igra mali nogomet. Flegarjevo kmetijo bi lahko označil kot »gorsko«, saj je večina njihovih 13 hektarjev površin (od tega šest hektarjev gozda) in šest hektarjev, kolikor jih imajo v najemu, na pobočjih (strminah). Obdelovanje je težko in nevarno. Koruzo pridelujejo na sedmih hektarjih, pšenico na hektarju in pol, ječmen pa na hektarju ... Imajo pa tudi dvehektarski stari sadovnjak. Starejši Stefan je povedal, da je bil sadovnjak nekoč glavni »donosnik«, zdaj pa prodajajo iz njega le še industrijska jabolka. Glavnino dohodka iz kmetijstva dobijo od prodaje govejih pitancev. V času mojega obiska jih je bilo v hlevu 51, od katerih jih je bilo ducat težkih več kot 600 kilogramov. So lepo »okrogli« (dobro rejeni), zato jih ne bo težko prodati in iztržiti primerno vsoto. Flegarjevi pitanci imajo visoko »klavnost«. Letno prodajo »tri runde« po 10 pitancev (skupaj 30 ali kaj več). Živalim pokladajo domačo hrano, dodajajo le vitamine in mešanice. Ko se peljete v Gerlince iz cankovske smeri, je mogoče od daleč videti Flegarjevo domačijo. Sam sem najprej pomislil, da gre za skupino hiš, pozneje pa sem ugotovil, da so vsa štiri »švisla« (čela stavb) njihova. Ezermeštra Stefana sem pobaral, kako je bilo kaj s konji. Z navdušenjem mi je pripovedoval, da je imel včasih celo štiri konje. Zadnjega je prodal 1984. leta. S konji ni le obdeloval polj, ampak so vrsto let opravljali prevoze: mleka iz zbiralnic v mlekarno, raznega blaga v trgovine ... S konji so tudi pet let vozili les iz gozdov. Vmes (1974. leta) pa je kupil prvi traktor. Zdaj so na kmetiji štirje traktorji, od katerih ima najmočnejši 86 konjskih sil. Sploh je na gruntu veliko mehanizacije: kombajn za siliranje, trosilnik, puhalnik, nakladalka, balirka, sejalnice, dva obračalnika, tri kosilnice itd. Resnici na ljubo pa je treba zapisati, da pravvsega, kar imajo (in tega je veliko!), le niso zaslužili samo z rejo govedi, ampak tudi z drugimi dohodki: že omenjenimi storitvami s konji, pozneje s traktorji in tudi z zaslužkom mlajšega Stefana, ki je bil svojčas zaposlen v KZ Cankova, zadnjih sedem leta pa dela v Avstriji kot bagerist. K Flegarjevim se bom še vrnil. To bo enkrat pozimi. Starejši Stefan mi je namreč obljubil, da bo odprl še nekaj skrinjic. Vem, v njih ne bo zlata, ampak so spravljeni uporabni predmeti, ki jih na kmetiji (tudi v delavskem gospodinjstvu) velikokrat potrebuješ, a jih tisti hip ni, ker si jih zavrgel ali razmetal. Pri Fle-garjevih je drugače. S. Sobočan evetinpetdeset letni Slavko Horvat iz Melinec dela že 35 let v Avstriji. Kot mnogi drugi naši zdomci, je tudi on vložil prihranke v kmetijstvo: nakup zemlje, strojev,-' gradnjo gospodarskega in stanovanjskega poslopja ... In v grunte. Slavko in 57-letna žena Marta imata pet otrok. Najstarejši je Marjan, kije star 34 let in živi na rojstnem gruntu. 30-letna Slavica si je ustvarila družino v domači vasi. Prav tako tudi 27-letni Silvo. 22-letna Monika je zaposlena v Muri, živi pa doma. Ljubljenka vseh pa je 12-letna Andreja. Kot vsem drugim (starejšim), je oče tudi njej že kupil grunt. Škoda, da očeta ni bilo doma: ne ko je bila pri Horvatovih naša ocenjevalna komisija, ne ko sem jih obiskal podpisani, saj bi potlej lahko kaj spregovorili o njegovem delu v tujini. In tudi o nestrpnem pričakovanju konca tedna, ko se vrne domov. Praviloma pohvali delo, včasih pa tudi kaj pokritizira, so mi zaupali Marta ter sinova Marjan in Silvo. Marjan in Silvo sta zelo složna brata, ki skupaj obdelujeta kmetijo, čeprav Silvo ne živi več doma, ampak v bližnji lastni hiši. Dela pa je več kot dovolj. Horvatovi imajo 25 hektarjev Horvatovi iz Melinec Pred 15 leti je »odšel« s Flegarjeve kmetije zadnji konj- Marjan in Silvo vzorno kmetujeta Vidite nas samo pet, toda govejih glav nas je pri **° , pitanj8#" nas dobro krmijo, dajemo dosti ndeka in v krajšem segamo- dobro kilažo. med množico tudi konjsko opravo. lastne zemlje in 25 hektarjev najetih površin. Te pa so »raztresene« (verjeli ali ne) kar na 130 parcel(ic)ah. Največ površin, in sicer kar 20 hektarjev, namenjajo pridelavi koruze. Pšenico sejejo na 15 hektarjih. Z letošnjim pridelkom so še kar zadovoljni, saj so pridelali povprečno pet ton na hektar. Sladkorna pesa je prav tako »doma« na domačih in najetih njivah in jo pridelujejo na desetih hektarjih. Kakih pet hektarjev pa je travnikov. Pšenico in peso seveda prodajo takoj po spravilu, koruzo, predelano v silažo in kot zrnje, pa pokladajo živini. V hlevih imajo 32 pitancev (biki in telice) in 18 krav molznic. Pozabil sem vprašati, koliko pitancev prodajo letno. Sem si pa zapisal, da v letu dni oddajo 60.000 litrov mleka. Molža pa pri Horvatovih ni žensko delo (kot marsikje drugod), ampak molzeta brata Marjan in Silvo. Prihodki od prodaje mleka so tudi njun vsakomesečni osebni prihodek, katerega del porabita seveda tudi za plačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje (25.000 tolarjev mesečno po zavarovancu). Horvatovi imajo tudi osem plemenskih svinj, katerih mladiče prodajo ali zadržijo za nadaljnjo rejo, kajti v eni izmeni redijo 40 bekonov. Skrb za svinje je nekako prevzela gospa Marta, ki je sicer tudi dobra kuharica, rada pa tudi peče pogače. Kaj pa mehanizacija na Horvatovi kmetiji? Traktorjev je kar pet. Najmočnejši je ursus, saj ima 120 KS. Imajo tudi dva žitna kombajna, s katerima pa ne žanjejo le lastne pšenice, ampak opravljajo tudi strojne storitve. Seveda imajo tudi vse stroje za spravilo in predelavo koruze, vse za spravilo sena ... Seznam bi bil predolg, če bi hotel našteti prav vse. O strojih le še to: ko niso na njivah, so spravljeni (in očiščeni) pod streho. Kaj pa prosti čas? Poleti ga je bolj težko najti; jeseni, ko je čas spravila pese in koruze, pa še težje. No, z dobro organizacijo dela in bratsko pomočjo (eden opravi delo, ki ga običajno delata oba) pa se najde tudi čas za počitek. Tako je bil Silvo s svojo družino na morju, Marjan pa na glasbenem koncertu. Ta dva zgleda (lahko bi jih navedel še nekaj) kažeta, da tudi ljudje, ki delajo na kmetijah, niso »zabubljeni« le v delo in spet delo, ampak naredijo kaj več tudi za »dušo«. Š. Sobočan a k 0^ Kdo bi rad videl 400-kilogramsko presečnico, mor^ vas! Doslej je skotila petkrat in skupno povrgla , |;kineck 8 'rt'"’ Na kmetiji, kot je Darijeva, je vedno do'o J stekle111 vzorno obdelujejo tudi vrt. Kdo bi preštel v z ozimnico! , 26. avgust 1999 NAJ... KMETIJA 45 0a brniški prireditvi Družina poje sta ubrano zapeli tudi Sečijevi: 67-letna mati Ana Ščap in 42-letna hčerka Ma-, riJa. Prva je celo »organizirana«, saj je članica zbora Iju-druga pa je dejavna v turniškem aktivu kmečkih katerega so sicer vključene mnoge ženske, ki rade pečejo - skratka ženske, ki rade presenetijo z do-dobrotami. l..CI^V' ženski sem že omenil. Zdaj pa so na vrsti moški: 43-'slavje bil nekoč doma v Gančanih; po poroki z Mafijo I Postal turniški zet. Zdaj, po toliko letih, pa si je seveda že J* Eniško domovinsko pravico in tudi zet ni več, ampak . r kmetije. Zakonca imata dva sinova: 20-letni Simon je iti 1 ru$ega letnika agromonije, 16-letni Daniel pa hodi v k srednje kmetijske šole v Rakičanu. Pohvalno: no-s'nov ni obrnil hrbta kmetijstvu. obdelovanje polj, četudi imajo stroje, češ da $e za^ Pm Drugače je s Sečijevimi, ki lastne veliko (le 15 hektarjev), obdelujejo pa je kar | rJeG torej imajo 40 hektarjev površin v najemu. Danes Sečijevi iz Turnišča sta doma delo in pesem in še kakem območju ni težko dobiti zemlje v ob-' arje za tiste, ki živijo zgolj od prihodkov iz kmetij-Letos so Sečijevi želi pšenico na površini 20 hek-°Lilnega lanskega jesenskega in letošnjega spom-?^eYja pridelek na hektar ni rekorden: okrog štiri M|4 a^°, da je kmetijstvo zelo odvisno od vremena. Onosn9stj0 sladkorne pese, ki jo imajo na I I hek-aJ’ ko je §e na njivi, težko napovedovati. Koruzo pa ^%87'L'11 Z 20 hektarjeV- 'znever'l' rej' mladega pitanega goveda. Običaj-' Zdai’ 'maJ° v hlevih 80 glav govedi. Bikekrmijo do °V ^CZe’ telice Pa prodajajo, ko dosežejo 450 kilogra-?^P°to^|")daj° 'z hleva 60 govejih pitancev. Gospodar Ladi-’ da bi morda redili še več glav govedi, ko bi bilo na ■ °b’tl več telet. Vzrok, da je povpraševanje večje, kot j6 Prodaja krav z mnogih kmetij, vsekakor pa s tistih, V*Mnogi od teh so se sicer upirali mislim o ^briti saj "1®° pozabili, kako težko jim je bilo W'a b|. Z1VlnG toda v visoki starosti ne moreš več pokladati p je ostal prazen. Krav pa že nekaj let nimajo več S^ptod S° se Pa^ preusmerili v drugo dejavnost. P'tancev, pšenice in pese ... pa kmetija ustvarja fe , °v tudi z rejo piščancev. Z rejo brojlerjev se q *Vzaprav že 19 let. V eni izmeni redijo 19.000 V( ''^osnosti ali nedonosnosti nisem spraševal, kajti ’ da je v enem rejnem obdobju plus, v drugem •’v tretjem ... Ko pa potegneš črto, pa je vendarle iaje Povsem nov kombajn? Štirikrat toliko! . >8^]. * Fa^a’ toda brez nje ne gre. Prizadevati si je tre- holj gospodarno. i/^klav> ? 'lev' ženski v prostem času, sem že zapisal. iMlj Sq Ua, tudi on je aktiven zunaj družinske kmetije, s ^a Za svetnika občinskega sveta v občini Tur-tumiške krajevne skupnosti, predsednik Vk ■ r je Lr Turnišče, delpje pri gasilcih in tudi v jU^ar' Nc mislite (tisti, ki ne veste), da hodi '^Ižt Lat cerkev, kajti delo ključarjev je skrb za go-o pa seveda vključuje prihodke in odho-^Mi ?e 0 yft' stojo ob og^J ’ oblikovani1' vis>I1%X negaP^ Obe ognJ oster- t0Jl postav^^inP^Z vkater""1 ni mogoč svoj""1 P kateg° zato.si' riizt Z " služita ] kcJji" ’ Mclila ' NAJ... KMETIJA Bodišinci so manjša vasica, za katero je leta 1786 v madžarskem geografih® zgodovinskem leksiko-ll pisalo, da so uro in pol od-od Sobote. Čeprav se premaknila niti za centi-i Mije danes od Sobote od-Wšekakšnih deset mi-Še vedno je to manjša va-'ta aa robu slovenskega pro-M saj po Kučnici poteka ,ž«na meja z Avstrijo, na "hi Prekmurja in je del obči-'t^ma. Ima le šesti nšestde-^nih številk, katoličane "Mane, Mokoš in Kučni-^očno gasilsko društvo, ^Hrugih znamenitosti pa M ljudi, ki se znajo, ko je Mino, dela lotiti skupno. Iz daljne Rodovine ... ^Močje, kjer se razprosti-■a’ Sodišinci, je zavito v teme, saj nič ne vehi Poselitvi v prazgodovin-“Gobjih, antiki ali celo M® srednjem veku. lami in vzhodom. Ne bo odveč tudi omeniti podatek iz. 1. 1348, ko se omenja slatinski vrelec, v prevodu »k vodnjaku, ki se po domače imenuje Soskuth«, lokacija pa bi lahko bila v bližini Sodišinec. Po letu 1500 in vse do konca 17. stoletja, deloma pa še v začetku 18. stoletja, so bili nemirnejši. Nenehno so se menjavali fevdni in drugačni gospodarji, preživetje pa so ogrožali tudi turški vpadi in pohodi. Življenje, večinoma kmečkega prebivalstva, pa so pestile najrazličnejše tegobe, tudi kuga. Ljudje se tudi zaradi tega niso trajno naselili in zato ni starejših cerkvenih stavb ali zidanih hiš. Se več: le redke hiše v vasi skrivajo kaj več kot stoletne sledi. M”".. tv Poplave v Sodišincih’1965. leta. Vas Sodišinci Iz preteklosti in sedanjosti P« končanem delu ^Kkibi ga lahko vsaj v dobi kneza imenoval' last, je bilo morda 'n času poseljeno s življem. Sta-"5ba prevlada v tem ni trajala dolgo, m'r 'n ra7VOI \,'Malje pogostejši vpa-v 80 se P° ' * " ustalili in so ^SVa)alni pohodi ter zahodu usahnil', ^'^jevati meje prot' Mu"1 klenemu prosto-'hj. sproti deželam t. i-arke (meje s poz- N?*. Nj '^i, pustami. na- , ^°Vanimi ter tež-območji so bil' t^^bodi, imenovani vrata so zaz-med sred-'n nemško ^avo m so bila v sSodišinec, 'M °d današnje ca-X/ 1 Hl^bi Prav goto-a°' rNi^Ori . rit»lneugo- A?K. v Peljala W 8taNd 6 'ka cesta- Ja a glavno Eskimi ... in sedanjosti Sodišinci so bili torej vedno in so še danes obmejna pokrajina. Po prvi svetovni vojni se je čez mejo v bližini na veliko »švercalo«. Po navadi so spravljali čez mejo sukanec, sol, sladkor in vse, kar se tukaj ni dobilo, konec koncev je bila to zveza med zahodom in vzhodom. Za časa socializma pa je bila meja še posebno stroga, ampak Kučnica je bila nizka in prestop meje enostaven. To so bila tudi vrata na zahod, saj so ravno tukaj ljudje bežali čez mejo v »boljši svet«. Po drugi svetovni vojni je bilo na meji minsko polje in marsikdo ni prišel mimo ali so ga ustrelili. Sodišinčarji so bili v zgodovini bolj navezani na Radgono, kar dokazuje podatek, da so obiskovali še v prejšnjem stoletju radgonske šole. Od leta 1872 pa do 1884 so sodi-šinski otroci obiskovali šolo na Tišini. Zanimivo je, da so imeli 1884. občinsko šolo v zasebni hiši v Sodišincih. Leta 1897 je država zgradila novo poslopje in ustanovila dvood-delčno državno šolo v Gederovcih in takrat je prenehala delovati sodišinska šola. Omeniti velja, da je v vasi naravni slatinski izvir Per-njak, v gozdu poleg carinarni-_____7.. nimivo je, da je mokoš tudi močvirska ptica s črni lisami po rumenem hrbtu; pri starih Slovanih tudi boginja oz. slovansko žensko božanstvo, zaš- čitnica, predenja, tkanja in pletenja. Prvi izvir Mokoša se po osemsto metrih združi z drugim potokom, ki se prav tako imenuje Mokoš, izvira pa v Gederovcih. Skupaj tečeta proti Tišini in se izlijeta v Muro. Poleg Mokoša teče tudi Kučnica, in ko so ta potok pred dvajsetimi leti regulirali, je Mokoš usahnil, s tem pa sta izginili tudi čudovita flora in favna, ki sta živeli v tem potoku. Vas Sodišinci je zanimiva tudi po tem, daje približno 70 odstotkov prebivalcev katoličanov in 30 odstotkov lutera-nov ali lateranov, kot jim tam pravijo. Katoličani hodijo v cerkev na Tišino, luterani pa k božji službi v Mursko Soboto. Vedno so živeli v sožitju in odnosi so bdi vedno idealni. Če je dober sosed, so dobri odnosi. Tudi veliko mešanih zakonov je in nikoli niso gledali na to, kdo je katere vere. Otroke pa so krstili po dogovoru. Vas krasi tudi kapelica Janeza Krstnika; proščenje oziroma »buča«, kot temu prazniku pravijo domačini, je vsako leto 24. junija. Kapelica razodeva novogotske slogovne poteze, ki pričajo, da je bila zgrajena 1. 1901. Zemljišče zanjo je dal Stefan Rogač, velik del gradbenih stroškov pa je plačal Ivan Domjan. Zvon v kapeli so vlili v Gradcu 1. 1921, napis na njem pa pravi: »Tri leta po svetovni vojni na spomin našim potomcem leta 1921«. Ob cesti, ki pelje v polje in naprej na pokopališče, stoji med dvema lipama lesen križ s kipom Marije z Jezuščkom ter posvetilom: »V spomin našim padlim vojakom in vsem umrlim občanov 1928.« V vasi imajo tudi precej delavno in aktivno gasilsko društvo, ki bo kmalu praznovalo svojo 80-letnico obstoja, opremljeni pa so z najsodobnejšo cisterno. Dvorana lahko sprejme tudi do tristo ljudi. Navsezadnje pa je neke vrste vaška posebnost stari gasilski dom sredi vasi, ki je bil zgrajen leta 1935. Vaščani so ga pred leti uredili v mrliško vežico, kajti pokopališče je vendarle preveč oddaljeno od vsi. Tako se zbrani vaščani od pokojnika najprej poslovijo v vasi, tam v polju, v tihoti ravnice, pa pokojni sodišinski vaščani najdejo svoj večni pokoj. Sodišinci premorejo še nekatere pomnike in zanimivosti. Na domačiji Roganovih je Spominska plošča, posvečena narodnemu heroju in partizanu dr. Ludviku Roganu. Leta 1945 so ga ujeli Madžari, ga odpeljali in nikoli več se ni vrnil iz Buchenwalda. Pred Jetije v Sodišincih še odmevalo kovaško kladivo, ki gaje vihtel eden zadnjih pravih kovačev v Prekmurju. Z dimnika kovačije so se kadile saje, ki jih je razpihoval kovaški meh prebrisanega »majstra« Gom-boca. Na domačiji Kovačevih so imeli med prvimi v Pomurju mlatilnico. Strune na citrah pa še danes prebira Stefan Domjan. Navsezadnje je potrebno omeniti tudi akademskega slikarja in restavratorja Stefana Hauka, ki seje tukaj rodil. Veliko zanimivega skriva ta majhna vasica, kamor pa naključno zaide bore malo ljudi. Zato bo prav v nedeljo, 5. septembra, več priložnosti, da se dobimo prav tam, da se srečamo na Bertalaničevi kmetiji in pred gasilskim domom ter skupaj spoznamo kmetijo, ki je letos dobila naziv naj... kmetija. V vasi so že vsa društva »stopila skupaj« in se temeljito pripravljajo na velik dogodek, ki je prav tako kot za kmetijo pomemben za vso vas. Že dolgo, kar se spomnijo, se na sestanku o tem, kako bodo potekale priprave, ni zbralo toliko ljudi, kot se jih je sedaj. Res uresničujejo to, da vas niso samo hiše, da So vas predvsem ljudje. Marija Peček, ANRR Foto: Iz dokumentacije Sodišinec Mencigarjevi iz Fikšinec _______________________ Za ohranjanje tradicije ter okolju in naravi prijazno bivanje rijavnice, ki so prihajale v pomladanskih mesecih v uredništvo Vestnika, so napovedovale, da ho letošnje deveto leto izjemno, mogoče ne toliko po številu prijav kot po njihovem izvoru. Prijavnice so napovedovale, da bo letošnje leto v znamenju zahodnega Goričkega, dela pokrajine, odkoder je bil odziv najšibkejši, saj bližina meje vabi v Avstrijo na redno ali sezonsko delo, ki vendarle obljublja stalen vir dohodka večini gospodinjstev. Zahodno obrobje prijetno zaobljenih goričkih gričev pa skriva še eno kolektivnemu lokalnemu in nacionalnemu spominu neprijetno bolečo zgodovinsko izkušnjo, ki je doletela prebivalce nemške narodnosti v vaseh Fikšinci, Ocinje, Kramarovei in Serdica v letih 1945 in 1946, ko Slovenci in Nemci nismo zmogli civiliziranega sožitja. Mencigarjevi iz Fikšinec sicer najhujšega, izgona, niso doživeli, pa so vendarle morali prispevati krvni davek k tovrstnemu obračunavanju, ko sojini leta 1945 očeta odpeljali v neznano. To je bil najverjetneje potreben davek, da so lahko ostali na kmetiji in se niso pridružili štiridesetim družinam iz Fikšinec, ki so se zvečine naselile pri sorodnikih in v krajih med Feldbachom, Radgono in Gradcem, da bi na svojevrsten način ostali čim bližje svojim domačijam. S to izkušnjo so pričeli znova, že drugič v tridesetih letih, ko seje zaradi zadolženosti njihova babica morala poročiti s človekom, ki jih je rešil dolga, pravi gospodar Sepl in s subtilnim humorjem doda »dve generaciji spravljata gor, tretja dol«, brez zamerljivega tona ali špotljive besede za tedanje režimske ali družinske odločitve, ki jih pri njem ne boste slišali. Z ženo je ustvaril sodobno kmetijo, kljub temu, in to je tudi edino, s čimer se rad pohvali, da niso nikoli služili v Avstriji. S slamo krita »tučenca«, ki je še leta 1961 stala na mestu današnje zidane stanovanjske hiše, pa v njihovi delovni vnemi ni končala kot običajna skladovnica drv v zaprašenem spominu družinskega izročila, temveč so ohranili imenitno oblikovan leseni portal in ga vzidali v podboj skednja, kjer hranijo »prešo« iz leta 1802. Obiskovalec je pri Mencigarjevih deležen ne samo pregovorne gostoljubnosti naše pokrajine, marveč še neštetih zgodbic gospodarja Sepla, čigar delovne in bivanjske filozofije nišo zagrenile neprijetne izkušnje njegove družine, temveč človekov nagon za obstanek v domačem okolju in optimifetičtib upanje na kulturno sobivanje. Njihovi sosedje lahko vedno računajo na nesebično pomoč, pa najsi gre za ureditev sosedove dovozne poti ali sajnp reševanje sosedove češnje, ki naj bi jo dosežna pot povozila. Takšnesdšede bi privoščila vsaki slovenski družini. Nataša Konestabo, dipl, ctnol. VcHlnikovo prilogo Nuj... kmetija, kije izšla kot priloga časopisa Vestnik, so pripravili: uredila A. Nami Bitupcr Rodcž s člani komisije za naj... kmetijo in strokovnima sodelavkama Zorico Abraham, dipl. inž. kme- 48 NAJ... KMETIJA 26. avgust 1999, a, tudi tako smo se morali znajti ob naših obiskih, ko so odpovedali Atlas Slovenije, občinski sme- rokazi, oštevilčenje hiš in naša orientacija po lokalnih cestah. Ljudsko poznavanje vaškega prostora je polno imenitnih domišljijskih prispodob in nenavadnih merskih enot. Na naših obhodih, ko obiskujemo kmetije, se zgodi toliko zanimivega, da je prav prijetno osvežiti spomin na vse, kar smo ušpičili. Zaskrbljenost pogledov Damjana, člana komisije, in Nane, koordinatorke akcije Naj kmetija, je več kot upravičena, tako kot prihodnost slovenskega kmetijstva in po devetih letih tudi prihodnost akcije Naj... kmetija. Prvi je ušel arhitekt. Akcija Naj... kmetija končana Pri naših krumčaj na lejvo ali td gor v grabo na pravo rokou! Čeprav je še najbolj zanimivo in naporno delo zbiranje prispevkov, ki jih pošiljajo člani komisije, in najmanj všeč mi je, ko jih moram priganjati. Letos je tako, da nagrad za oddajanje člankov ne bomo podelili, čeprav je bila komisija soglasna, da tisti, ki odda zadnji, pomaga kuhati Goranu Dominku zaradi grehov iz preteklih let. Mnogi člani so že tako dolgo v komisiji, da se zaradi pogostega sobivanja tako dobro poznamo, da lahko kakšnega tudi pogrešamo, ker se že itak ve, kakšni so njegovi kriteriji. Damjan je na enem od naših obiskov postavil Skupinske fotografije naša komisija med delom ne pozna, zato pa se je v prijetnem ambientu pri Horvatovih na V aneči moškemu delu mudilo ovekovečiti svoj delež v komisiji. Na naših akcijah je bilo delo kar utrudljivo in nekateri člani so o n omagali. Našega Prekmurca na začasnem delu v Ljubljani so o ljudje, hrana, štorklje in pijača tako utrudili, da je sredi razprave pogoj, da nadaljuje z akcijo pod pogojem, če mu Nana obljubi, da na naslednji kmetiji ne bomo prav nič jedli. In Nana je obljubila, a kaj, ko nam je iznajdljiva gospodinja postregla prej, preden smo se lahko sploh predstavili. Pa kaj moramo, taka je naša pokrajina in taki so naši ljudje. Gospodinje se znajo tako hitro zasukati v shrambi in gospodaiji se tako hitro izmuznejo v klet po vrč vina, da komaj odzdravimo. Nekaj teh prijetnih trenutkov, ki jih doživljamo, želimo deliti tudi z vami. Komentarje in fotografije prispevali Nataša in Nana Če sadiš, moraš narediti takšno luknjico, nič večjo in daš seme noter in nekaj zrase. Nekateri člani komisije vzamejo pogajanja preveč resno, pa se tu in tam komu ftrgno- Ob sprejetju Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb Z lanskim sprejetjem Zakona o zaključku lastninjenja smo upravičeno pričakovali, da se bomo približali koncu procesa lastninjenja in zamenjali zbrane certifikate za stvarno premoženje. Po letu dni od sprejetja pa se žal izvajanje tega zakona ni niti dobro začelo. Država‘je namreč obljubila, da bo v.se izdane certifikate pokrila s premoženjem in zagotovila enakopraven položaj delničarjev, ki so svoje certifikate vložili v pooblaščene investicijske družbe, in državljanov, ki so certifikate vložili v podjetja. Ta problem skuša država rešiti z Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (v nadaljevanju zakon), ki je začel veljati julija letos. Ta zakon daje delničarjem pooblaščenih investicijskih družb (v nadaljevanju PID-ov) pravico, da delnice PID-ov, ki so pokrite z lastniškimi certifikati, bodisi obdržijo bodisi zamenjajo za pokojninske bone. Zaradi vseh navedenih dilem in zastojev pri zagotavljanju dodatnega premoženja so v Pooblaščenih investicijskih družbah Triglav v letu 1998 izpeljali delitev premoženja v polni sklad ih drugega z nezamenjanimi certifikati. Polni sklad Triglav Steber I je lansko poslovno leto končal z dobičkom, ki je najvišji med PID-i za leto 1998 in delničarjem omogoča izplačilo prvih dividend. Novembra 1998 so bile delnice tega sklada uvrščene na prosti trg Ljubljanske borze in delničarji lahko z njimi prosto razpolagajo. Knjigovodska in tržna vrednost delnic Triglav Steber I sta ves čas med najvišjimi ali najvišji med vsemi PID-i. Triglav Steber II s pretežno še nezamenjanimi certifikati čaka na konec procesa lastninjenja in odločanje delničarjev, da v skladu bodisi ostanejo bodisi prenesejo delnice v pokojninski sklad. Pravica do izbire in zamenjave delnic PID-ov za pokojninske bone Delnice PID-ov, ki so se glasile na nominalni znesek 1.000 tolarjev, so bile z dnem uveljavitve Zakona o prvem pokojninskem skladu RS zamenjane za nove delnice, ki se glasijo na nominalni znesek 100 tolarjev. Za vsakega imetnika je Klirinško depotna družba izračunala skupno število novih delnic in število novih delnic, ki so še pokrite z lastniškimi certifikati in za katere imate pravico izbire. Pokojninski boni Delnice s pravico izbire lahko torej obdržimo ali zamenjamo za pokojninske bone, kakor je zapisano v obvestilih, ki jih prejmejo vsi delničarji PID-ov. Delničarji PID-ov, ki se bodo odločili za zamenjavo delnic za pokojninske bone, bodo za eno delnico PID-a prejeli en pokojninski bon. Pokojninski boni so prosto prenosljivi in se z njimi lahko trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Imetnik pokojninskega bona, ki je fizična oseba, lahko v naslednjih treh letih Zamenja pokojninske bone za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada. Posamezna oseba lahko za polico zamenja največ 10.000 bonov. Polica se glasi na število točk, ki je enako številu za polico zamenjanih pokojninskih bonov, in na ime zavarovanca in ni prenosljiva. Če pravica do zamenjave bona za polico v naslednjih treh letihne bo uresničena, se bo štelo, daje imetnik pokojninskega bona uresničil pravico do zamenjave. Triglav J družba za upravljanje, d. Pravice iz police dodatnega zavarovanja Prvega pokojninskeS® 9 Na podlagi police dodatnega pokojninske^ zavarovanja pridobi zavarovanec |etorn ' pokojninske rente z dopolnjenim šest starosti, vendar ne prej kot po petih leti mesečne rente bo natančno izračunana , predPisan' prejemanja pokojninske rente na pod , aktuarskih metod in bo odvisna od: g • donosnosti premoženja prvega pokojni • števila točk v polici, ■ S | • zavarovalnega obdobja in iriinsK6 ren • starosti ob začetku prejemanja po V vsakem primeru jamči Kapitalski skla v vjšin> Republika Slovenija za minimalni don pri odstotka letno.Če zavarovanec umre ^kuP08 pravico do pokojninske rente, pripa vrednost police njegovim dedičem. ^gnja ■ • Z dobrim upravljanjem zaupanega ^rtifik0^^ delničarjev, vzpostavljenim z sklade Triglav, želijo v Pooblaščeni družbah Triglav postali družba, Zali svojed* di, sklade, v katere bodo investitorji - ^jern11 so v drugih oblikah varčevanja. To b° ge oblik0, prostovoljni pokojninski skladi in alternativa hranilnim vlogam v ban