-osmina piacana v gotovim Maribor, sreda 31. oktobra 1934 otev, MARIBORSKI Leto Vlil. 'XV.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Goaposkaul.il/ Telefon uredništva 2440, uprava 245& Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani t Poštn! čekovni račun St. 11.406 99 JUTRA 99 Francija, Memčila m mi Sedanjo dobo smo v evropski zunanji politiki označili že ponovno kot dobo iskanja iz kaosa, ki ga je ustvaril p o-lom iz načel premirja izvirajočih prizadevanj. Da je bila ta karakterizacija pravilna, nam sedaj znova potrjujejo prizadevanja za razne sporazume, med katerimi sta najbolj vidni in za nas najvažtiej ši oni dve, ki se pleteta že več mesecev med Parizom in Rimom in v naj novejšem času med Parizom in Berlinom. Prvo akcijo je započel bivši francoski zunanji minister Paul-Boncour, nadaljeval jo je pokojni B a r t h o u, sedaj pa je v rokah novega moža na Quai d’Orsayu, g. La val a. Paul-Boncourja je odrinila vladna kriza, Louis Barthou je padel prav sredi izvrševanja svoje misije, Pierre Laval je pa zadel na močne spremenjeni položaj, ki ga je ustvaril gnusni zločin v Marseilleu. Že iz tega je razvidno, da spremlja akcijo za zbližanje Italije in Francije nenavadno zla usoda, ako tudi ooizkus za zbližanje Francije in ^emčije na podlagi direktnih stikov 'n pogajanj. V čem naj bi obstojalo £bll-?evanje, smo v splošnem tudi že slišali '!1 vemo prav dobro, da je zaenkrat najlažji oreh ali največji kamen spotike —-posaarje. Adolf Hitler je celo de]al Zadnjič v Koblentzm, da je to edino ter!« Med tem ko želi k?ncelar Schuschitsgg v notraniosti Avstriie &oliBifco pomirjena, sa^tsva p9dk*ncelar tarhemberg politik© sile DUNAJ, 31. oktobra. Včeraj bi bil moral imeti podkancelar knez Star-hemberg v radiu govor o Domovinski fronti. Toda opoldne je bil ta govor odpovedan z motivacijo, da bo zvečer zelo važna seja ministrskega sveta, kateri mora knez Starhemberg na vsak način prisostvovati. V političnih krogih je ta vest vzbudila največjo senzacijo in se spravlja v zvezo z govoricami zadnjih dni, ki zatrjujejo, da v avstrijski vladi ni sporazuma. Kan-celar dr. Schuschniprg je znan kot človek velike pomirljivosti, ki bi ho- tel mirnim potom obnoviti notranji politični mirv Avstriji. Ta njegova želja pa je bila doslej vedno kontrakarirana po akcijah kneza Starhemberga, ki se kot voditelj Heimwehra ne bi hotel odreči sedanje monopolne pozicije voditelja najmočnejše oborožene organizacije. Knez Starhemberg ie za nasilno rešitev notranjih političnih vprašani proti vsakemu pomirjenju na podlagi sporazuma in samo za popolno kapitulacijo vseh pristašev drugih strank in akcij, ki naj se vse pridružijo le njegovi organizaciji. Naravno je, da zaradi takih Starhenibergovih zahtev ni mogoča notranja pomiritev Avstrije in je kancelar Schuschnigg krenil po svoji lastni poti. Na seli vlade, ki je bila sklicana sinoči, so se gotovo storili važni sklepi. Splošno se pričakuje obračun med dvema politikama, politiko nasilja in politiko pomirienja. Kdo bo zmagal, je težko reči, gotovo pa je, da sedanji položaj v Avstriji ne bo megel dolgo trajati. Francka zahteva brez 'osošno Vročitev DR. PAVELIČ l ^VOEN KVATERNIK SE MORATA TAKOJ IZROČITI FRAN CIJI. PARIZ, 31. oktobra. V zvezi z zahtevo [ o izročitvi obeh v Turinu aretiranih emi- i grantov dr. Paveliča in Evgena Kvater. j nika, ki jo je Italiji izročil francoski poslanik Dampierre, se sedaj poroča, da J je Francija storila prve zadevne korake že dne 20. oktobra. Francoska vlada Je takrat zaprosila italijanska oblastva, naj pridrže v zaporu oba sokrivca marseil-ieskega atentata tako dolgo, da bo preiskava v Marseilleu dognala potrebne dokaze in podrobnosti o sokrivdi. Sedaj pa, zahteva Francija takojšnjo in brezpogojno izročitev obeh aretirancev, dr. Paveliča in Kvaternika. Ponesrečen atentat na kralia Borisa NA LOKOMOTIVI DVORNEGA VLAKA EKSPLODIRAL PEKLENSKI STROJ. — KRALJ NEPOŠKODOVAN. S0F1A, 31. oktobra. AA. Njegovo Veličanstvo kralj Boris in Njeno Veličanstvo kraljica Ivana sta se včeraj odpeljala z dvornim vlakom v Evdo-ksinograd pri Varni. Blizu neke postaje se je na stroju vnel ogenj, ki ga je pomagal kralj junaško pogasiti. Kralj je sam odpeljal gorečo lokomotivo in vlak do prihodnje postaje. Tež- ko ranjenega strojevodjo je moralo spremstvo položiti v spalni salonski voz kralja, nakar so ga odpremili v bolnišnico. SOFIA, 31. oktobra. Po drugih vesteh je eksplodiral na stroju dvornega vlaka peklenski stroj, ki pa ni napravil bistvene škode. Več železniških uradnikov je bilo aretiranih. SENAT SE PRIPRAVLJA NA VOLITVE BEOGRAD, 31. oktobra. Včeraj je imel senat sejo, na kateri je izvolil namestnike predsedstva in oba podpredsednika za glavni volilni odbor za bližajoče se senatne volitve. Za namestnika predsednika je bil izvoljen dr. Josip Nemec, za namestnika prvega podpredsednika senator dr. Vladimir Ravnihar, za namestnika II. podpredsednika pa Milan Simonovič. PREDAVANJE O KRALJU ALEKSANDRU V PARIZU. PARIZ, 31. oktobra. General Franchet d’ Bsperay bo dne 3. novembra imel v Theatre d’ Ambassadenr predavanje o svojih vojnih spominih na kralja Aleksandra I. Čisti dohodek predavanja se porabi za kraljev spomenik v Pari™. FRANCIJA IN POLJSKA. VARŠAVA, 31. oktobra. V poljsko-francoskih odnošajih je nastalo znatno olajšanje. Vladni tisk je ustavil vsako polemiko proti Franciji. Ponovni izgon poljskih rudarjev iz Francije je sicer izlovoljil poljsko javnost, poljski tisk pa se kljub temu izogiba vsaki kritiki. GOMBČSEVA POTOVANJA. BUDIMPEŠTA, 31. oktobra. Tuji listi so poročali, da bo Gombos ob priliki svojega potovanja ostal tri dni na Dunaju, poluradno se pa sedaj poroča, da bo Gombos prišel na Dunaj v nedeljo zjutraj in bo ostal tam le en dan. Na Dunaju se bo sestal s kance-larjem Schuscliniggom, zvečer pa bo nadaljeval svojo pot v Rim. torialno vprašanje, ki leži med obema sosednima velesilama. Kar nas tiče, bi zbliževalno akcijo med Parizom in Berlinom pozdravili z največjim veseljem. Menda ga ni v Jugoslaviji preudarnega človeka, ki ne bi dosti rajše videl roko v roki Francijo in Nemčijo, kakor pa Francijo in Italijo. V tem sporazumu bi mogli ml Jugoslovani videti uresničenje vseh svojih zunanjepolitičnih žel J, kajti med tem ko smo s Fran- cijo zvezani z neločljivim prijateljstvom, smo z Nemčijo v odnošajih, ki jih ne kali niti eno samo nerešljivo vprašanje. Eden voditeljev nove Nemčije, general Goring, je dejal v Beogradu, da so interesi Nemčije isti kakor interesi Jugoslavije, in mi nimamo prav nobenega povoda dvomiti v iskrenost in resničnost te njegove pomembne izjave. In ako bi bilo treba posredovati med Parizom in Berlinom, bi bili ml vodno za tako posredovanje, -e. Balkanska konferenca ANKARA, 31. oktobra. Včeraj je bilo tu otvorjeno prvo redno zasedanje sveta držav balkanske zveze, in sicer pod predsedstvom grškega zunanjega ministra Maksimosa. Javnost spremlja z velikim zanimanjem potek zasedanja. Na sestanku so določene splošne smernice, ki naj jih zavzamejo države balkanske zveze z ozirom na zadnje mednarodne dogodke. Na včerajšnjem zasedanju je svet zveze razpravljal o trenutni mednarodni politični situaciji. Ugotovljena je bila popolna soglasnost predstavnikov vseh držav. Včerajšnji turški listi posvečajo konferenci veliko pažnjo ter ji pripisujejo velik pomen Velik sporazum v Franci ? PARIZ, 31. oktobra. Agencija »Havas« poroča, da je predsednik Doumergue zelo zadovoljen s kongresom radikalov v Nantesu. Zaradi tega je sklenil sklicati v sredo sejo vlade, na kateri bo dokončno redigiran predlog o reformi ustave in določen termin za sklicanje velikega narodnega predstavništva v Verseillesu v času med 10. in 12. novembrom. Med Doumergueom in Herriotom je bil med tem že dosežen načelni sporazum, po katerem bo po določilih nove ustave dobil predsednik republike pravico razpustiti parlament, vendar pa bo imel senat še vedno pravico vložiti v roku 4« ur protest proti razpustu. Nova nasilna akcifa Japoncev LONDON, 31. oktobra. Semkaj so prispele vesti, da so se japonske mornariške čete izkrcale v nekih kitajskih pristaniščih. To Izkrcanje se motivira baje z močno protljaponsko propagando, ki jo vodijo kitajski nacionalisti in bojkotom japonskega blaga, ki ga izvajajo kitajski trgovci v primorskih mestih. Ako se te vesti potrdijo, bi to pomenilo novo nevarno poslabšanje položaja na Dal-njem vzhodu in nevarnost novega oboroženega konflikta med Japonsko in Kitajsko, ki bi se mogel spremeniti v splošni konflikt na Dalnjem vzhodu. FRANCOSKE ŽENSKE ZA SVOJE PRAVICE. PARIZ, 31. oktobra. V Franciji se je pričela nova kampanja za žensko volilno pravico. Vsa ženska društva prirejajo shode, v katerih zahtevajo, da se ob priliki revizije ustave uvede tudi ženska volilna praivdea. Sfran 2 Dnevne vesti NAROČNIKOM IN ČITATELJEM. Za-radi jutrišnjega praznika Vseh svetnikov izide prihodnja številka »Večernika« šele v petek popoldne. Iz sodnopisamiške službe. Za dnevni-čarja pri okrajnem sodišču v Murski Soboti je postavljen Ernest Bolk. Štiridesetletnica poklicnega dela. Jutri 1. novembra slavi 40-letnieo poklicnega dela strojni stavec Mariborske tiskarne g. Marcel Sobotkievvicz. Po dovršitvi nižje gimnazije je stopil dne 1. novembra leta 1894. kot vajenec v uk pri Kraljevi zemaljski tiskarni v Zagrebu, odkoder se je leta 1898. kot pomočnik napotil na Štajersko in služil nato še na Tirolskem in Nižjem Avstrijskem. Po odsluženem kadrskem roku je leta 1905. prišel v Maribor v Kralikovo tiskarno. Delal pa je tudi v Cirilovi in v Mostbockovi tiskarni. Od leta 1907. naprej je bil zaposlen v Rabičevi tiskarni in ostal do danes nepre trgoma v tem podjetju, ker je leta 1919. kupila Rabičevo tiskamo Mariborska tiskarna. Po prevratu je postal g. Sobot-kievviez prvi meter in korektor takratnega dnevnika »Mariborskega Delavca«, ko pa je namesto tega začel izhajati »Tabor«, ga je metiral še do leta 1922., ko je postal strojni stavec. Tako je g. So-botkiewicz poleg tega, da je že 40 let stavec, obenem tudi že 27 let nepretrgoma zaposlen v enem in istem podjetju. To službovanje mu je prekinila seveda le svetovna vojna, katero pa je preživel večinoma v Rusiji, kjer je bil 3 leta vojni ujetnik. Gospodu Sobotkiewiczu :skreno čestitamo k temu lepemu jubileju z željo, da bi še dolgo ostal delaven član družbe naših črnih umetnikov. Slike kralja Petra II. v sokolskem kroju, velikost 50x70, primerne za pisarne in urade, dobite v knjigarni Tiskovne zadru ge, podružnica Maribor, Aleksandrova c. št. 13. Jutri, na dan Vseh svetih, bo po pon- tifikalni maši pelo pevsko društvo »Maribor« odlomek iz Lisztovega oratorija »Kristus«. Dirigiral bo kapelnik g. Gašpe-rič, bariton solo pa bo pel g. Neralič. Štetje obiskovalcev grobov na dan Vseh svetih oskrbi tudi letos, kakor vsako leto, mariborsko Slovensko žensko društvo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Občinstvo vljudno prosimo, da prispeva z novčičem nabiralcem, ki bodo šteli obiskovalce grobov, opremljeni »društvenimi nabialci, pred pokopališčem na Pobrežju. Glede na človekoljuben namen štetja prosimo občinstvo, da nam te naše pošnje ne odkloni. Mariborsko Slovensko žensko dru štvo. Prometna prepoved na dan Vseh svetih. V smislu 8 3 naredbe bana dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 30. 5. 1933 sl. 1. 307/48-1933 se ob priliki obiska grobov na Pobrežju na dan Vseh svetnikov, dne 1. novembra 1934. med 12. in 19. uro brezpogojno prepoveduje vožnja za vse vrste vozil po Pobreški cesti t. j. od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu, do Mejne ulice, razen mestnim avtobusom. Vozovi namenjeni na obe pokopališči naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste. Predstojnik mestne policije. Vračali so se iz Rusije. Včeraj so se vračali jz Rusije preko Avstrije trije naš* državljani, Milorad Rajič, Janez Albreht in Ante Rajič-Tvrdkovič, vsi iz Banata. Preživeli so 20 let daleč od domačega kraja. Bili so leta 1914. ujeti v Galiciji in internirani v Sibiriji. Vračajočim se ujetnikom so včeraj v Mariboru oskrbeli vozovnice ter so jih odpravili v njihove domače kraje. Današnji trg je bil zelo dobro založen. Veliko je bilo na trgu cvetic in vencev, ki so jih prinesli razni vrtnarji. Kmetje so pripeljali 12 voz zeljnih glav, čebule, česna iti krompirja, 192 voz jabolk in hrušk. Precej je bilo na trgu tudi perutnine. Cene so bile naslednje: nagrobne vence so prodajali od 10 do 15 Din, umetne od 20 do 100 Din. Posamezne Cvetice so prodajali po 0.50 do Diti eno. Cene živilskemu blagu se niso spremenile izza zadnjega trga. Lesene robe je bilo na današnjem trgu malo. . Zanimiva razprava pred celjskim okrajnim sodiščem. Pred celjskim okrajnim sodiščem je bila včeraj zammiva razprava, ki jo je vložil železniški pod-uradnik g. Rudolf Tumpej proti uredniku »Nove dobe« g. Radu Pečniku iz Celja zaradi poročila o ustanovnem občnem zboru podružnice Narodne strokovne zveze, ki je bil 11. marca v Celju. Gosp. Rado Pečnik je bil na občnem zboru kot poročevalec in je zabeležil izjave posameznih govornikov. Na tem občnem zboru je govoril tudi g. Tumpej, katerega govor je vseboval razne izjave proti režimu in ministrom, zlasti proti takratnemu ministru prometa. V tožbi je navajal g. Tumpej, da je bilo poročilo g. Pečnika neresnično. Tožitelja je zastopal g. dr. Dobovisek, toženega urednika pa g. dr. Kalan. Kot dokaz je g. Pečnik predložil zapisnik na občnem zboru zabeleženih izjav. Zaslišane priče so izjavile, da se ne spominjajo več podrobnosti, da pa lahko potrdijo, da je govoril g. Tumpej približno tako. kakor se je glasilo poročilo g. Pečnika. Zanimiva je bila izpoved neke priče, da se je tedaj v _ nekaterih časopisih dopuščala psovanje in zmerjanje ministrov in da zato ni vzbudil govor g. Tumpeja na navzoče posebno pozornost; zaradi tega si tudi ni za^ pomnil vseh podrobnosti. Na izjavo neke priče, da pozna Tumpejevo narodno delovanje v Mariboru, pred katerim se mora marsikdo skriti, je zagovornik g. Pečnika stavil g. Tumpeju vprašanje, ali je res. da je izključen iz organizacije JNS in narodnih železničarjev. Gospod Tumpej je potrdil, da ni več član UJNŽB in ne član JNS, je pa rekel, da je iz organizacije JNS izstopil sam. Po izvajanju zagovornika je sodnik g. Vrstovšek razglasil sodbo, s katero je bil g. Rado Pečnik oproščen, ker je smatralo sodišče na podlagi predloženih originalnih dokumentov in izpovedbi prič, da je g. Tumpej res govoril tako, kakor je zapisal g. Pečnik, da pa je naravno, da se priče po tako dolgem času ne morejo več spominjati podrobnosti govora. G. Tumpej je bil obsojen tudi v plačilo stroškov pravde. Naši odvetniki so zborovali. Pretekli petek je imela odvetniška zbornica v Ljubljani svoj redni občni zbor. Letos 1. julija je bilo v zbornici vpisanih 248 odvetnikov. Odvetniških pripravnikov je bilo 76. Pri dopolnilnih volitvah v disciplinski svet je bil med drugimi izvoljen tudi g. dr. Leopold Boštjančič iz Maribora. Drevi prva ponovitev »Idealnega soproga«, duhovite in napete Wildeove igre, ki je ob svoji premieri v Skrbin-škovi režiji dosegla presenetljivo močan uspeh. Glavno žensko ulogo igra nova članica Sava Severjeva, kot Mabel Chil-tern, debitira pa Milena Godinova. Mornariška šola bo otvorjena letos v mestu Korčuli, in sicer v prvi polovici decembra. Za sprejem v to šolo je prosilo mnogo gojencev, odbrali pa so sinove siromašnih staršev, ki živijo samo od morja. Prijavilo se je nad 400 gojencev, sprejeli pa jih bodo za prvo leto samo 100. Absolventom te šole bodo zagotovljena službena mesta pri parobro-darskih društvih, ker bo ministrstvo prometa, v čigar kompetenco spada šola, z vso strogostjo zahtevalo zapos-lenje kvalificiranih moči. Tovarna »Tivar« reducira delavce. Tovarna »Tivar« v Varaždinu je začasno skrčila obrat svojega moškega konfekcijskega oddelka in bo, kakor zatrjujejo, mesec dni brez dela okrog 300 delavcev. Zagrebški listi pa poročajo, da bodo poleg teh delavcev odpustili tudi 30 delavnih moči iz drugih oddelkov, v prvi vrsti pa precej delavk iz predilnice. Na ta način bo ostalo začasno brez dela 600 delavcev, ki morajo skrbeti tudi za večje družine. Regulacija Drave pri Varaždinu. Pri Varaždinu je letos Drava porušila obrambni nasip ter poplavila več vasi. Sedaj bodo tam Dravo temeljito regulirali, tako da bo zavarovano veliko področje pred pogostimi nevarnimi popla l vami. Gasilski tečaj v Zagrebu. V prostorih Novinarskega doma v Zagrebu je bil vče raj svečano otvorjen gasilski tečaj za vso državo. Otvoritvi sta prisostvovala med drugimi minister za telesno vzgojo naroda dr. Andjelinovič in starešina Gasilske zveze Andraševič. Tečaj posečajo iz dravske banovine inž. Franc Dolenc, gasilski inšpektor za dravsko banovino; Alfonz Kessler, vodja gasilcev mariborske železniške delavnice in Boris Roš iz Ljubljane. »Staribor« stalno omizje ima svoj redni sestanek v Narodnem domu šele 9. 11. ob 8. uri zvečer. G. prof. Baš bo nadaljeval svoje predavanje o zgodovini Maribora. H. tečaj za moderno aranžiranje izložbenih oken, ki ga priredi Slovensko trgovsko društvo v Mariboru, se otvori v petek, dne 2. novembra v Gosposki ulici, predzadnji lokal Banovinske hranilnice točno ob 20. uri. K oficielni otvoritvi so vljudno vabljeni gg. trgovci, ker bo sledilo uvodno predavanje o modernem a-ranžiranju izložb, ki bo gotovo vsakega zanimalo. Za ta tečaj je še nekaj mest prostih in imajo interesenti priliko prijaviti se še pred otvoritvijo tečaja v društveni pisarni v Jurčičevi ulici 8 I, pa tudi v petek od pol 20. do 20. ure v predavalnici. Zanimiva ekskurzija v graški krematorij. Mariborsko zdravniško društvo organizira poučni izlet v krematorij v Gradec, kjer bodo strokovnjaki ekskurzistom razkazali napravo za sežiganje mrličev in demonstrirali kremacijo. Izlet bo 10. novembra z avtokarom iz Maribora. Prijave je poslati do 5. novembra zdravniškemu društvu v Mariboru ali pa društvu »Ogenj«. Iz mariborske bolnišnice. Pretekli torek so pripeljali v mariborsko bolnišnico lSletnega brezposelnega delavca Adolfa Drolneta, ki ga je nekdo preteklo nedeljo zvečer napadel na cesti in mu zasadil nož v glavo. Slična nezgoda se je pripetila tudi 201etnemu na Kozjaku stanujočemu delavcu Francu Radoliču, ki ga je zabodel neki fant z nožem v glavo. V Limbušu je padla po stopnicah 46-letna kretoikova žena Neža Volfova in si zlomila desno nogo. Huda nezgoda je pa doletela tudi 40-letnega posestnika Franca Fašmana iz Pekla. Napadel ga je razdražen vol in ga hudo iroškodoval. Nezgode. Predvčerajšnjim je 7-letni sin delavca Adolf Lešnik, stanujoč na Pobrežju, padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Včeraj je pes ugrizel deklo Terezijo Perkovo v levo nogo. Dne 22 t. m, pa je 55-letni Pavel Arnuš iz Sv. Marjete ob Pesnici sunil tako močno viničarja Franca Harta, da je padel in si zlomil desna rebra. Vse tri ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnico. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 1. novembra: Ob 8.00: plošče; 8.45: poročila; 9.00: orgelski koncert; 9JO: versko predavanje; 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: radio-orkester; 12.00: čas, poročila, plošče; 20.00: prenos iz Beograda, vmes čas in poročila. Spored za petek 2. novembra: Ob 12.30: plošče; 12.50: poročila; 13.00: čas; 18.00: knjižni pregled; 18.20: plošče; 19.00: nacionalna ura; 19.50: plošče; 20.00: prenos iz Zagreba, vmes čas in poročila. Grajski kino. Od četrtka dalje pogrebne svečanosti in zadnje leto življenja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja, v kolikor je najvišja cenzura te posnetke za predvajanje dovolila. Kot drugi film prinašamo mojstrsko veledelo v nemškem jeziku »Gospodar pragozda« s Buster Crabbejem v glavni vlogi. Ta film nam pripoveduje o domovini Robinzona in o pragozdih Tarzana. V pripravi: »Mada-me Butterfley«. Kino Union. Danes v sredo zadnji dan krasne drame »Bič opojnosti«. Od četrtka dalje grandiozno rusko veledelo »Bur ja« (Nevihta). Prvi najnovejši originalni ruski sovjetski film s prekrasno vsebino, mojstrsko režijo in igro ter krasno rusko glasbo. Pri vseh predstavah se predvaja še film Žalne svečanosti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja in njegov zadnji obisk v Sofiji. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Joselove« grenčice,, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Narodno gledališče REPERTOAR. Sreda, 31. oktobra ob 20. uri: »Idealen soprog«. Red D. Četrtek, 1. novembra ob 20. uri: »Hamlet«. Petek, 2. novembra: Zaprto. Sobota, 3. novembra ob 20. uri: »Idealen soprog«. Red C. Nedelja, 4. novembra ob 15. uri: »Hlap ci«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Konflikt«. Premiera. »Konflikt« je izredno učinkovita psihološka drama nemškega pisatelja in slavnega odvetnika Maksa A 1 s b e r g a. Delo je pisano efektno in jako zanimivo. — Nastopajoče osebe so orisane plastično in značilno. »Konflikt« pripravlja kot naslednjo letošnjo dramsko novost novi režiser Milan Košič in bo premiera v nedeljo, 4. t. m. ob 20. uri. Nastopijo Severjeva, Gorinškova, Godinova, Skrbinšek, Košič, Rasberger, Nakrst, P. Kovič, Ver-donik in Blaž. Prva letošnja popoldanska predstava bo v nedeljo, 4. t. m. ob 15. uri. Uprizore Cankarjevo dramo »Hlapci«, eno najboljših in najučinkovitejših del velikega slovenskega pisatelja. »Hlapci« so letos v novi režiji in inscenaciji dosegli redko lep uspeh. Veljajo znižane cene. »Hamlet« za Vse svete. Po skoro enomesečnem presledku uprizore popularno Shakespearejevo tragedijo »Hamlet« na praznik Vseh svetih zvečer. Delo je razpoloženju tega dne prav primerno. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. — Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih primerih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Esperantsko društvo otvori trimesečen tečaj v mesecu novembru. Oglasite se pri gosp. Franju Klanjšku, trgovcu, Glavni trg 20-21. — Odbor. Poskušen beg iz življenja. Danes zjutraj so našli v tujski sobi neke gostilne v Vetrinjski ulici nezavestnega 381etnega stotnika v p. Viljema Torglerja iz Gradca. Torgler je prišel iz Avstrije pred nekaj meseci, ker ga zasledujejo avstrijske oblasti zaradi neupravičene prilastitve nekega avtomobila. Danes ponoči je za-vžil večjo količino veronaia in ko ga je danes zjutraj hotela vzbuditi sobarica v omenjeni gostilni, ga je našla nezavestnega v postelji. Poklicala je mariborske reševalce, ki so Torglerja prepeljali v bolnišnico. Žrtev poklica. Kot smo že poročali, se je pretekli teden pripetila v Mariborski tekstilni tovarni strašna nesreča. Pri kotlu z lugom, v katerem se čisti tkano platno, je bil zaposlen 29-letni delavec Karel Golner. Po nesreči je padel v vrelo tekočino in si ožgal ves spodnji del života. Nesrečneža so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa mu je začelo meso razpadati ter se je kar luščilo v celih kosih od kosti. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman in je Golner včeraj podlegel smrtnonosnim poškodbam. Mlada obupanka. Ljudem v Košakih se je nudil včeraj proti večeru silno mučen prizor. V bližini pesniškega predora je nameravala za vsako ceno pod vlak neka okrog 20 let stara mladenka, ki je obupno jokala ob progi in si želela satno smrt. Dobri ljudje so jo tolažili na vse mogoče načine, toda obupana mladenka se ni dala potolažiti. Ko je slišala že od daleč pri hajati vlak, se je hotela pognati na tir. Se pravočasno jo je zadržala neka ženska, ki jo je s pomočjo drugih moških s silo spravila na njem dom, kjer sc je končno vendarle potolažila. Pripovedovala je, da je služila v mestu in jo je gospodinja obdolžila nekega hudega greha, ki ga pa ni nikdar storila. To jo je tako IKitrlo, da je zasovražila življenje i.i se hotela vreči pod vlak. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postale. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 11.4 stopinj C nad n-člo; minimalna temperatura je znašala 7.6 stopinj C nad ničlo; barometer >2 k pri 16.8 stopinjah 735.4; reduciran ničlo pa 733.4; relativna vlaga 92; \ re-me je oblačno in megleno; vremenska napoved m^Boveduje poslabšanje vremena. zal na Mariboru, 'dne 31. X. 1934. IŠSE3V? Spominu Antona Tomšiča K PRAZNIKU VSEH, KI SPE PO GROBOVIH. Ko se spominjamo pokojnih, ki spe po grobovih, je dolžnost slovenskega Maribora, zlasti pa še nas novinarjev, da se vrnemo tudi k spominu enega svojih prvih pionirjev, ustanovitelja in prvega urednika prvega slovenskega dnevnika »Slovenskega Naroda«, Antona Tomšiča, ki spi na starem mestnem pokopališču svoje nevzdramno spanje in priča samo še spomenik nad njim o njegovem nekda njem življenju in delu. O Tomšiču se je pri nas še razmeroma malo pisa'c. gotovo pa ne toliko, kolikor bi zaslužil. Marsikatera stran njegovega življenja in dela je za nas še nepojasnjena, tako tudi njegovo iniciatorsko delo za misel 'm do če Jugoslavije, katero smo šele mi doživeli. Gotovo je bil med Slovenci, na vsak način pa med štajerskimi Slovenc: Anton Tomšič prvi, ki je v svojem domoljubnem in bistrovidnem duhu zasnoval idejo jugoslovanstva, in to že pred skoraj 65 leti. V tesni vzročni zvezi s o njegovo zamislijo je vpliv razvoja nastanka Češkoslovaške, kateremu je dal odločilni impulz duh pruske preobjestnosti zaradi zmage v vojni proti Franciji leta 1370-71. Kaj je pomenilo takrat delati načrte za bodočo Jugoslavijo, nam postane razumljivo šele potem, ako pomislimo, da takrat, v oni mali Srbiji, ideje velikega zedinjenja še ni bilo in da tudi na Hrvat-skem ni več obvladoval inteligence nekdanji duh ilirizma. Kako pa je bilo v Slo- veniji, ve vsakdo, kdor pozna našo politično zgodovino. Slovenci smo takrat bolj vneto hlapčevali Dunaju kakor prej in glasovali v parlamentu med drugim tudi za dualizem, ki je Jugoslovane najbolj prizadel. Takrat so našim poslancem zamerili to celo Hrvati in je neka skupina iz Hrvatske pokazala svoj protest celo s tem, da je ob vrnitvi iz Postojne bojkotirala Ljubljano. Kljub temu pa so se našli takrat med Slovenci in tudi med Hrvati že pravi Jugoslovani. vzpodbujeni zlasti od Mlado-čehov k ideji o zedinjenju Jugoslovanov. Tomšič je bil med njimi eden glavnih, in' zdi se, da je prav zaradi tega pripravil ustanovitev »Slovenskega Naroda« v Mariboru. Največ po njegovi zaslugi se je jugoslovanska misel pričela buditi na novo tudi na Hrvatskem, kjer jo je tedaj zastopal posebno list »Zatočenik«. Prvi u-speh tega gibanja je bil shod v Sisku, ki pa je ostal brez posebnih sklepov. Temu je zlasti na Tomšičevo pobudo sledil tudi oni za današnjo Jugoslavijo prvi zgodovinski shod v Ljubljani dne 1. decembra leta 1870.. ki je v velik strah Nemcev in Madžarov soglasno sprejel takozvan' »ljubljanski program« Po vsem tem je Tomšič vsekakor zaslužil, da ostaneta njegov grob in spomenik na sedanjem mestu tudi še potem, ko se bo pokopališče spremenilo v park. W;Meov »Idealen soproq“ bil pa jfe Šibkejši v nekaterih psihološko težkih momentih, kar velja enako tudi za gdč. Starčevo, ki je pa vendarle znova potrdila, da prehaja polagoma v'zrelejšo igralsko dobo. Tretji par sta pa tvorila g. F u r i j a n kot earl of Cavsrsham in gdč. Barbičevakot mlada Ma-bela Chilternova. Izvrsten po maski in tudi psihološko-karakterno splošno dobro pogoden, je bil Furijanov stari gospod, morda premalo salonski Anglež. Gdč. Barbičeva, od katere uloga ljubke mladenke ni zahtevala posebnih psiholoških fines, je pa ustvarjala v zunanjosti lik ooln neprisiljenega šarma. Vse ostale uloge zaostajajo daleč za to glavno skupino; so manjše, manj pomembne in manj dodelane, dasi kažejo tudi nekaj hitrih, karakterno podčrtanih potez. Da se da tudi iz takega drobiža nekaj ustvariti, je pokazal med vso to skupino najbolj g. K o s i č kot Gorin-gov sluga Phipps. Ostali so se gibali v splošnem okviru igre: g. N a k r s t kot francoski ataše vicomte de Naujac, g. Gorinšek kot mr. Montford, g. V e r-d o n i k kot sir Barford in lakaj Harold. g. B 1 a ž kot Mason ter g. K o š u t a kot lakaj James. Med ženskimi ulogami te skupine je bila najbolj karakterizirana lady Markbyjeva gdč. Kraljeve, ostale so pa več ali manj le dopolnjevale celoto: ga. G o r i n š k o v a kot grofica Basildonova, ga. S a v i n o v a kot rnrs. Marchmontova,' gdč. Križaje-v a kot mrs. Barfordova in ga. Z a -krajškova kot vojvodinja Maryho-roughova. Obisk je bil pri premieri v nedeljo prav dober, kontakt z odrom tudi. —r. Dela Oscarja Wildea niso samo po „ižeju in miljeju, ampak tudi po celotnem duhu tipično angleška in bolj zanimiva s tega, kakor s splošnega stališča. In da ni v njih toliko zunanje in notranje kulture na podlagi častitljive tradicije, iskre duhovitosti in dialoške mojstrovine, bi bila nam ljudem srednje in vzhodne Evrope, zlasti pa Slovanom — pre-. cej tuja. Tako jih pa sprejemamo vedno z zaupanjem in pozornostjo, ker nudijo toliko velikih možnosti, tako režiserju, kakor igralcem. Zato smo pričakovali z zanimanjem tudi premiero »Idealnega soproga« v Župančičevem prevodu in S k r b i n š k o v i režiji. Režiser ’ mu je dal s praktično, a vendar dokaj okusno inscenacijo primeren okvir, katerega učinkovitost so še povečali kostimi, izdelani po osnutkih g. arh. B. Stupice v ljubljanskem ateljeju Živke Severjeve. Režiser se je z vnemo in razumevanjem poglobil v psihološke globine dela in jih do malih in manj pomembnih izjem iino izoblikoval v odrsko podobo. Tako je bil to eden boljših večerov v naši drami. »Idealen soprog« daje igralcem in igral kam obilo možnosti za izživetje, zlasti v glavnih in močno psihološko karakte-riziranih ulogah, kakršne predstavljajo Go ring, Chiltern, Caversham, Chilternova in Cheveleyeva. Te uloge so bile tudi dobro razdeljene, dasi bi bila s pridom mogoča morda tudi malo drugačna razdelitev. Največ moči sta nedvomno pokazala g. V. S k r b i n š e k kot viscount Goring in ga. Sava Severjeva kot mrs. Cheveley. Oba sta bila fina po zunanjosti, mimiki, gesti in poglobljeni, mnogo fines zahtevajoči igri. V ge. Severjevi smo dobili izvrstno, talentirano in ambiciozno igralko. Drugi par sta tvoriia g. G r o m kot državni tajnik sir Rob-.rt Chiltern in gdč. Starčeva kot !ady Chilternova. Prvi je s svojo rutino salonskega človeka ustvaril dobro celoto. Sladko presenečenje ... čokolada Plul Zaprisega ptujskih športnikov. V nedeljo. dne 28. t. m., so se zbrali na igrišču SK. Ptuja, na Ormoški cesti športniki tukajšnjih klubov, da prisežejo zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Svečani zaprisegi je prisostvovala velika množica ljudi. Zaprisego je izvršil predsednik SK. Drave, živinozdravnik gospod Lešnik, spominski govor o blagopokoj-nem vitežkem kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju, pa je imel gimnazijski ravnatelj gosp. dr. Kovačič. Po zaprisegi je sledila prijateljska nogometna tekma med SK. Ptujem in SK. Dravo. Igra je bila zelo zanimiva; moštvo obeh klubov se je trudilo, da doseže čim lepši uspeh. Izid igre je bil sledeči: SK. Ptuj : SK. Drava 2:1 (2:0). Brat brata smrtno nevarno ranil. V nedeljo, dne 28. t. m., proti polnoči je prišlo med bratoma Ludvikom in Fran- cem Potočnikom na Ptujski gori do prepira in pretepa. Franc Potočnik je svojega 23letnega brata med prepirom zabodel z nožem v levo stran s tako silo, da je obležal v mlaki krvi. Nevarno ranjenemu Ludviku je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Peče, nakar so ga ptujski reševalci, ki so bili poklicani, prepeljali v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Tolovajski napad v temni noči. Preteklo noč je bil izvršen napad na javni cesti pri Vurbergu nad 211etnim posestnikovim sinom Alojzijem Krepkom h Krčevine pri Vurbergu. Napadalec je prizadel svoji žrtvi z nožem globoki vbod ljaj v levo stran prs pod srcem. Nevarno ranjenega Krepka, ki je obležal v mlaki krvi, so k sreči našli ljudje in ga spravili v ptujsko bolnico. Njegovo stanje je zaradi prevelike zgube krvi, zete resno in ni dosti upanja, da ostane živ. Preiskava je v teku in so tolovajskems napadalcu že na sledu. Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je postala žrtev davice, ki razsaja že deli časa v ptujski okolici, 21etna Julijana Zuranova iz Sv. Barbare v Halozah. Je to že peta žrtev za to nevarno kužne boleznijo obolelih otrok. — V Dornav? pa je umrla Ana čuševa, rojena Golobova, prevžitkarica, v 79. letu starosti. — N. p. v m.! Solmis^o Starejša vrsta članov Sokolskega društva Maribor III. Z novembrom začne telovaditi starejša vrsta članov. V ta namen se sklicuje sestanek vseh onih Članov, ki so že prekoračili 26 leto in se zanimajo za telovadbo. Sestanek se bo vršil v soboto 3. XI. ob pol 20. uri v telovadnici na Zrinjskega trgu, kjer se bo vršila tudi telovadba. Vsi bratje, stari nad 26. let. ki imajo veselje do telovadbe, se pozivajo, da se vabilu odzovejo. — Zdravo! Načelnik. foomlnlaite i« CMD Drago Bajt: Reportaža z grobov Navada je, da novinarji vtikajo svoj nos povsod, kjer je to potrebno in kjer ni. In so tako dobrodošli ln nedobrodošli. Danes intervjuvajo tega in tega, same slavne in znane osebnosti, katerih izjave in življenje zanimajo ves svet ali pa-tud; ne, kakor se pač vzame. Sicer pa Jo prav tako; kaj bi se ljudje trapili s čim drugim? Ali ni prav in lepo tudi tako, da ob čitanju takih reportaž in intervjujev tudi mi zaživimo z vsem opisanim. In spreleti naše lice nasmeh, resnoba in se morda prikrade v oči svetla solza Reportaža z grobov ... Z grobov, katerim je posvečen samo en kratek dan v letu. 364 dni je posvečenih živim . . . 364 dni smeha, prešernosti, prijateljstva, iiubezni, iskrenosti, hinavščine, laži, sovraštva, obupa in življenjske borbe. In samo en kratek dan posvečen smrti, spominu vsega in vseh, kar smo ljubili, sovražili . . • Saj je vse eno, kako in kje. Ob reki se vije cesta. Taka, kot jih je morda šc ftinogo in ki ni vredna opisa. Na eni strani umazana reka, ki teče v nedogled. Potem zavije cesta med polja in travnike. Hiše, skromne, vaške, napol pogospo-^Čene. Pobrežje. Zadnje domovanje Majorčanov in okoličanov. Nekoč so ra-stle pod pokopališčem smreke in topoU. posekali so jih in je sedaj pogled na boŽj0 njivo odprt. Človek, živo bitje, zaide v povsem drug svet. Tu ni šuma. Postane miren in zbran, na pokopališču ga zajame hladen val tišine. Tu je novo kraljestvo, — mistično kraljestvo mrtvih. V sencah arkad in spomenikov se pomikajo postave obiskovalcev, skrbnikov grobov, vse s svojimi mislimi in opravilom. Tu veje novo »življenje« ... V tem prostranem prostoru je pokopano toliko nad, hrepenenja, ljubezni in sovraštva, da se tega ne da dojeti . .. Ko sem v aleji grobov, mislim. In so čudne te misli. Jesen je, pa mi je v mislili pomlad. Cveto kostanji, žvrgole ptiči. In je poletje. Steza med žitnimi polji, daleč nekje pesem. Nad vsem pa prazen nič. Vem, da tam na zapadu buči mesto. Ljudje se vesele, vdajajo se strastem in življenju, uživajo in trpe, ubijajo se in umirajo v trumah — da končno postane vse nič ... Šetam med spomeniki. Tu so velike stene iz marmorja. Nadnaravne figure umetniško izdelane. Tako mrzle so. Ta ie bil bogataš, sebičnež. To priča spomenik, ki si ga je dal postaviti za svoj denar. Na drugem koncu je prava njiva. Grobovi, označeni s preperelimi lesenimi križi, napise je zabrisal dež. Teh je na stotine. Prerašča jih trava, ne bo dolgo, ko bodo zravnani s površjem tal, prekrivajoč vse izpod sebe. Odganjam misli: koliko teh src je bilo dobrih, poštenih in idealnih. Kje sl pravica? Pa se domislim, da morajo biti razlike še po smrti, namreč za one, ki so preostali. Onim, pod rušo je to vseeno . . . Tam leži kup starih, odvrženih ven- cev. Smetišče. Venci so odslužili formalnosti pietete. Med njimi so ostanki krst, ki so iz njih pobrali kosti in jih položili v skupen grob. Potreben je prostor. Mrtvih je vsak dan več. Ob smetišču stoji mož. Morda grobar. Zapletem se v razgovor. Mož ne odgovarja rad. če je grobar, si mislim: ali ni v njem umrlo že poslednje čuvstvo, usahnila poslednja solza? Kaj njemu in njegovim tovarišem solze onih neštevilnih, ki spremljajo svoje mrtve sorodnike in prijatelje? Njih srca so trda, otopela, morajo biti... Mož pljune na smetišče, gleda me ne-zaupno. Kaj hoče ta od mene, si misli. Vem, da bi ne opravil mnogo in krenem od njega. Pri studencu je starček. Prišel je po vodo, da zalije cvetje na grobu. Grobove je treba pripraviti za praznik mrtvih. Razgovarja se. Ima pokopanega sina. Globoko vzdihne: »Ko bi ljudje večkrat mislili na smrt, bi bili boljši in lepše bi bilo na svetu ...« V tem skromnem stavku se skriva veličastna,^ žal neizvedljiva misel. Človek ostane človek, dokler živi. Tak je, kot je življenje tam v mestu in kot ga spuščajo grobarji v zemljo. Ne more biti drugačen. Kdo bi Stel grobove? Saj je brezpomembno. Kdo počiva vse tu? Saj je vseeno. Tu so zastopani vsi sloji, različne starosti in različnih poklicev. In kako so živeli, kako umirali? Tu je konec velikih tragedij, ki so našle svoj mir v smrti, je koi^c vseh onih, ki so s smrtjo izgubili svojo radost in srečo. Smrt ne izbira. Grobovi so sicer razporejeni po razre- dih, pred obličjem smrti pa ni razlike. Pod zemljo so vsi eno . . . Vojaški grobovi. Grobovi junakov, Id so položili na oltar domovine svoje najdražje. Slovenci, Hrvati, Srbi, Nemci, Rusi, Italijani in drugi počivajo tu. Hra* bri nasprotniki, ki jih je zedinila smrt. Komu naj posvetimo pozornost? Sai vas je toliko, ki ste nam bili poznani in dragi, ki smo vas častili in slavili, ljubili in sovražili. In je vsak izmed vas odnesel v grob našo ljubezen, hvaležnost in občudovanje, sovraštvo. Trohnite in z vami trohni spomin na vas. Večna ostajajo samo velika dela, ki ste jih ustvarili. In je z njimi povezano vaše ime, ki ne more strohneti. Samo en kratek dan vam je poklonilo človeštvo, ki vas združuje z živimi. Temu dnevu je tjjjsve-čena tudi moja reportaža o vas in va-šem domovanju. Naj vsaj v tej reportaži ne bo razlik, dragi ste mi vsi. Ljudje umirajo ... eni legajo v grobove v razkošnih krstah, z nakitom na sebi. Drugi v preprostih počrnjenih zabojih, ki imajo samo obliko krste in ki ne odneso v grob ničesar. Samo smrt jč pri vseh enaka. Odhajam. Nazaj po cesti, med travniki m polji, ob umazani reki. Odhajam Šumu in vrvežu življenja nasproti. Solnce sije, Zlato jesensko solnce in od nekod se razlegne vrisk. Vrisk življenja, ki ga odnaša veter proti pokopališču. Odhajam. Pa bom še prihajal k vam mrtvi in zopet odhajal vse dotlej, dokler mi ne zastane dih življenja. Potem postanem vaš tovariš ... Stran 4. Mariborski »VeCernllt« Jutra Mariboru, dne 31. X. 193 i—gam—m ni i i, iiimi m n AL K. Grin: Bogastvo Roman. »A prav to ime je za vas nevarno. Toda tuikaj ste varni. Nihče naj ne izve, da se ta'ko imenujete, da vas ne zasledujejo in da ne pridete v nevarnost. Povrh...« »Ne maram prikrivati svojega imena, nočem biti bojazljiva. Le eno, nimam prenašati poguma: ko sem bila kot pevka tako nesrečna, od tedaj sovražim ime signorina. Želim spet slišati ono ime, s katerim so me nazivali v otroških letih. Moja zahteva ni krivična in gotovo mi izpolnite žeJjo ter me predstavite svojim gostom kot gospodično Rogersovo.« »Srčno rada, če to želite. Pa vendar ne pustite svojih prejšnjih upov tako docela! Verjemite mi, da še dosežete vso slavo, do katere vas opravičuje umetnost. Imam čast...« »O ne govorite nič o načrtih! Privošči- - te mi, da smem mirno, brez misli na bodočnost počivati v tem solnčnem, zelenem raju. Še nikoli nisem bila v tako krasnem kraju. Pustite mi trenutke tukaj, da uživam in pozabim na svet. Kako srečno poje oni mali ptiček! Da bi bila prosta, kakor on, med zemljo in nebesi, bi tudi jaz zapela tako pesmico. Kako bi nesel val pesem v daljavo, kako bi se iz prsi prosto dvigal glas! Skoro bi si upala v tej samoti...« »0, ^zapojte, zapojte, samo eno arijo, J-army! Slišite, oni mali ptiček vas kliče na tekmovanje!« Signorina se je smehljala, lica so ji zardela, bila je tako krasna, da jo je gledala prijateljica polna občudovanja. Kakor da jo priganja nepremagljivo hrepenenje, je odprla usta in začula se je pesem tako čista, sladka, očarujoča, da je ptiček, ki je prej tako krasno žvrgo-lel, začudeno utihnil in dvignil glavico, da prisluhne, odkod prihaja ubrano soglasje. Zelena klopica je ležala sredi obsežnih in lepo gojenih nasadov, na malem gričku, nekoliko oddaljena od hiše. Od tukaj se je razprostiral lep razgled po okolici, in zato je bil najbolj priljubljen prostorček gospodične Aspinwallove. A plot, ki je ločil vrt od sosednjega poslopja, je bil oddaljen le nekaj stopinj, in ker so ss tam često shajali tudi gostje, se gospodična Aspinvvallova nikoli ni čutila varno pred nepoklicanimi poslušalci. Ko je signorina začela peti, so njene oči okolico skrbno preiskale, in ko nikogar ni opazila onstran ograje, je vso pozornost obrnila na pesem, ki je donela za njo in za ptička. Hipno pa je začel mogočni glas pevke trepetati in omahovati. Prijateljica jo je osuplo pogledala — sedela je kakor oka-menela in strmela v sosedni vrt. Tam je stal mož, ki jo je gledal z vdanim izrazom, kakor da ga je moč pesmi privedla semkaj. Gospica Aspinwallova ga je izprva smatrala za tujca, toda takoj je spoznala v njem mladega umetnika, ki ga je videla usodnega večera ob dozdevni smrti signorine. Ljubko zardevajoč je hotela prikriti pevki iznenadenje. A ta se je po prvem razburjenju kmalu zavedla in se hitro obrnila vstran, kakor da hoče zbežati. »Poznate ga?« ji je zašepetala gospica Aspimvallova. »Da, da! A videti ga ne smem. Kaj išče tukaj? On je — preč od tod!« Prijateljica je ni zadrževala. »Z vami pojdem«, je klicala za njo. Nemudoma sta obe zapustili senčnico in se niti ozrli nista, kakor močna je tudi bila skušnjava. »Našla sem ga pri vas, ko sem prinesla cvetice«, je rekla gospica Aspin-wallova, ko sta hiteli čez travnik. »Ga poznate že dolgo? Oprostite mi radovedno vprašanje.« »Nisva se prej poznala. Prišel je tistega dne po opravkih. Umetnik je.« »Vem; njegovo ime je slavno. Njegove slike, kolikor sem jih videla, so mi zelo ugajale.« Gospica se je smehljala, ko je to govorila in vse na njej je izražalo veselje: hitela je z lahnim gibčnim korakom. Signorina pa je stopala, kakor da jo teži neznosna peza; nekajkrat se ji je spodrsnilo in njene nemirne oči so izražale bojazen. Naenkrat je vprašala: »Vi torej poznate njegovo ime?« »Gotovo; ves Newyork je ponosen na Hamiltona Degrawa. Gotovo ste že slišali o njem.« Ko sta dosegli stopnice vhoda v veliko dvorano, se je nehote ozrla, a nikogar ni bilo videti. »V sosedni hiši mora stanovati«, Je rekla gospica. »Kako čudno, da smo ga srečali.« »Zelo čudno!« je pritrdila signorina. Ko je dospela v svojo sobo, je zaprla varno vrata in okna, se zgrudila nato kakor uničena na tla, zagrebla obraz v bla zino in začela bolestno ihteti. Takoj je spet planila pokonci, odprla kovčeg, vzela iz njega tiskovino za brzojavko in napisala vrsto. Dolgo časa je držala listek v tresoči se roki — mična slika neodločnosti. Namesto pa, da bi ga podpisala, ga je raztrgala in rekla zami?-Ijeno; (Se bo nadaljevalo.) Šport JLS v Zagrebu je daroval zmagovalcu na prvem srednje-šolskem lahko-atlet-skem mitingu v Mariboru, ki se je vršil, kakor znano 30. septembra t. 1. in na katerem je zmagalo moštvo drž. trg. akade tnije, krasen srebrn pokal. V ta namen se je vršila 30. tm. na drž. trg. akademiji primerna svečanost in ob tej priliki je poverjenik JLS-a v Mariboru izročil zma- govalcu prekrasno darilo, ostalim soudeležencem so pa bile izročene diplome, tako posameznikom kakor zavodom. Od zavodnih profesorjev so bili navzoči g. direktor Dolenec, prof. Struna in Degen. Soomnite se CMD Previdnost. Da jte mi kilo mesa, samo da ne bo premehko. Zakaj pa nočeš mehkega, dečko? Da bi papa zopet sam vsega ne pojedel. Največfa izbira pletenin in perila samo pri M. Tomažič Maribor, Dvorakova 10. Oglejte si neobvezno našo zalogo. Razno V četrtek na dan vseh svetnikov VELIKA POJEDINA KLOBAS (kašnate klobase in krvavice) Za obilen obisk se priporoča, gostilničar. Vetrinjska ul. 3. 4480 fTAMPfC^s * T. SOKLIČ Zastopnike sprejmem Posolilo IŠČEM DOLGOROČNO POSOJILO 20.000 Din proti prvovrstnem zavarovanju. Ponudbe pod »Podeželsko posestvo« na upravo lista. 448? Prodam NA DAN VSEH SVETNIKOV v gostilni »Novi svet« pri •‘studenškem gozdu domače pečenice, pristna ljutomerska vina. 4485 NAJCENEJŠE, najboljše, najtrajnejše in najokusnejše nagrobne vence in cvetlice dobite na novem Glavnem trgu pri Ivanu Par-tenschlager, umetno in obrtno vrtnarstvo, Grad Betna-va. 4496 Stanovanle STANOVANJE, 2 sobi, kuhinja, v uradniškem domu^ opekarne »Lajteršbcrg« \ v Košakih se odda s 15. novembrom. Oddaljeno od mesta pol ure- Najemnina Din -350 mesečno, električna razsvetljava prosta- 4479 Solidnega gospoda •sprejmem na stanovanje- Vr-banova ul. 6/1, levo. 4471 PRILOŽNOST: dva dvovprežua la enovprežni voz (»Buggis), 3-Ietni amerikanski konj, pol-tovorni avto, vinski sodi, radi selitve poceni na prodaj. Studenci, Aleksandrova cesta 60. 4489 marinirane jegulje, slanike, zuitfee, ruse, žlue krape po najcenejših dneunih cenah. Znane 4478 kranjske klobase par Din 3-50 L. Uhler, Uatm tigovina, Glavni lig SKORAJ NOVO SPALNICO z dvema posteljama iz mehkega lesa, vložki in žimnica-mf prodam- Aleksandrova c. 79. 4474 Sobo odda OPREMLJEN KABINET poceni oddam. Magdalenska ul. 79. 4470 Peistanovaniska hl$a solidno zidana, usa podkletena v Studencih Cankarjeva ulica 3 ugodno na prodaj. Pojasnila daje šolski upravitelj HREN u ŠTUDENTIH Ce bi moral mož ribati pod gotovo ne bi trpel mučnega dela svoje žene in bi raje kupil ceneno < blago za tla KARTOLEJ p° ■■ *>■" 3Q- kateri se da z lahkoto čistiti, se lahko položi brez tuje pomoči, ker ni potrebno, da je prilepljen ali pritrjen in se pri preselitvi lahko vzame seboj, Hišne gospodinje so navdušene za kartolej. ker se isti da dobro uporabiti ne samo v kuhinji, predsobi, temveč tudi v sobah s slabim podom Samo tvrdka WEKA MARIBOR skrbi za hišne gospodinje, da imajo snažna stanovanja in malo dela. 379 NAZNANILO! Cenjenim svojim odjemalcem in občinstvu sploh, najvljudneje naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel mesarijo ODDAM OPREMLJENO SOBO ob Tomšičevem drevoredu. Slomškova ulica 3/II pod »Piramido«. 4475 GOSPODA sprejmite, v vso oskrbo po nizki ceni. Mlinska ulica 31. drugo dvorišče. 4482 SOST anovalko pošteno, sprejmem. Koroščeva ulica 6, 1I„ vrata 8. 4486 Kupim KUPIM V MARIBORU .Ji okolici stanovanjsko hišo ali dobro gostilno. Ponudbe na Lorene Rudi, Stari trg, p. Slovenjgradec. __________4473 GUME AVTO- OSEBNIH MOBILOV plačam Din 7 — kg. Justin Gustinčič, Tattenbachova 14. 4374 OPREMLJENO SOBO, čisto, solnčno, mirno, na lepem kraju z uporabo kopalnice, oddam. Vprašati dr. Verstovškova ul 6/II, vrata 19- 4134 SOBO oddam. Ciril-Metodova ulica 18, pritličje, levo. 4490 Posest STAVBENI PROSTORI v sredini Studencev, zelo lepo ležeči, tudi proti hranilnim knjižicam poceni naprodaj. Studenci, Aleksandrova cesta 60. 4489 od gospoda Josipa Goloba na vogaJu Gosposke in Gregorčičeve ulice in bom isto dalje vodil z največjo skrbnostjo. Nudil bom prvovrstno blago po zmernih cenah in se priporočam za obile obisk. Z velesipoštovanjem 4470 Jernej Fidler, lastnik stolnice tudi na Glavnem trgu, Maribor 1. novembra 1934. Prevzem mesarije! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel mesarijo od g. Fidlerja, Gosposka ui. 41. Nudil bom svojim cenjenim odjemalcem najboljše vrste mesa po zmernih cenah ter skrbel za dobro postrežbo- Se priporoča za obilen obisk 4468 Jakob Ceh, mesar. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllillllllllllllllll Čitaite »Veternik** 1 LEPO POSESTVO v bližini Maribora oddam takoj v najem. Vprašati dopoldne Jože-Vošnlakova ul. 21, II. 4481 Sluibo fiie SOLIDEN GOSPOD išče prazno sobo. Ponudbe s ceno na upravo »Večernika« pod »Soba«. 4483 Pouk HIŠO Z GOSTILNO prodam ali dam v najem. Naslov v upravi »Večernika«. 1484 VILO, DVODRUŽINSKO Studenci, 60.000 Din gotovine, ostalo obroki. Dvotiad-stropnlco, 8%> obrestovanie. 200.000 Din. Posestva do 320 oralov prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 26. 4492 1ŠCEM UČITELJA za slovenščino. Ponudbe pod »Učitelj na dom« na upravo lista. 4493 Znanla iall MLAD GOSPOD želi znanja z gospodično ali mlado vdovo radi pomanjkanja znanja v Mariboru. Ponudbe na upravo »Veternika« pod značko »Nepoznan Št. 3488«. 4472 ZAHVALA. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube naše lj'ubljene in nepozabne sestre, svakinje, nečakinje, sestrične in zaročenke, gospodične FRANJE KOROŠEC izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno ze zahvaljujemo g. tovarnarju Hutterju in drug za podarjeno pomoč v svrho kritja pogrebnih stroškov, gospe in gospodu Pukšiču ter vsem prijateljem in znancem, kakor tudi vsem njenim tovarišicam za njihovo naklonjenost in za tako lepo spremstvo na njeni zadnji poti. Maribor, dne 31, oktobra 1934. 4469 Žalujoči ostali. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajateli'' 'n urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,