Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. I/. C/. — sekcife sa ûravsko banovino v Ljubljani Mesečna priloga »Prosveta« i
VradnUtva in uprava : Ljukljana, Frmëiikmnska mile» t/1. Kfkoplmav n« vrmimmo. Nofranklronih pišem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naroinina letna «¡0 Dtn m Inazemetv» tO Din. Clmnt sektijt J. V. V. plalaje tlet t Uanarina. Oglasi p* oenik* bt dogovoru, davek posebe. Poli. iek. roi 11.153. Telefon 311»
Ob volitvi delegatov
Že zopet se bliža dan, ko bo naša organizacija po svojih delegatih sprejemala poročila organizačnega vodstva, pretresala jih, ocenjevala in dajala nove pobude za prihodnje leto.
Že nekaj tednov čitamo v poročilih z zborovanj sreskih učiteljskih društev pozive, naj prineso člani na prihodnje zborovanje predloge za banovinsko skupščino.
Taka praksa se ponavlja leto za letom, ne bi pa mogli trditi, da bi bila plodna in koristna. Učiteljski parlament se sestaja enkrat na leto, za svoje razpravljanje ima na razpolago navadno le en dan, če odštejemo prvi dan za razne potrebne formalnosti in zborovanja odsekov. Tako ostane vsako leto kakih pet do šest ur za razpravljanje v ple-numu banovinske skupščine.
Če' upoštevamo pa še dejstvo, da dobi plenum isto povodenj sklepov, ki so jih prejšnji dan sprejeli razni skupščinski odseki, v ponovno razpravo, ter da se vrste isti pro- in kontra razlogi od večinoma istih govornikov kakor v odsekih tudi na skupščini sami in da se končno obravnava skoraj vedno istih 50 do 100 predlogov že celo vrsto let, tako da bi se zapisnik lahko kar prepisal od prejšnjih skupščin, če vse to upoštevamo, se nam mora razodeti malo tolažilno spoznanje, da smo zašli v tak labirint birokracije, da zaman iščemo rešilne nitke, ki bi nas speljala na življenja zeleno ravan.
Že dvajset let se podira okrog nas stari svet, nekdanji idilični uradniški časi so že davno za nami. Solidne tvrdke propadajo, življenjski standard se niža iz leta v leto, vedno širši sloji zapadajo v brezupno ubo-štvo, proletarizacija srednjega sloja in ž njim vseh nas uradnikov napreduje z gigantskimi koraki, vprašanje naše, ljudske kulture in morale postaja najtežji problem današnjega časa, mi pa zborujemo leto za letom po starih, preizkušenih kalupih.
Zdi se, kakor bi stali na olimpijski višavi, do koder ne segajo razburkani valovi življenja, ne čujemo grozečega podtalnega grmenja, strupeni plini moralne in materialne krize valove globoko poti našimi noga
mi, s stoičnim mirom »razpravljamo« o svoji stari pravdi, o svojih osemdesetih tezah, ki jih leto za letom pribijamo na vrata Vseh jugoslovanskih oblasti.
Vemo, natančno vemo, da tudi letos ne bo drugače. Razni predlogi, naši stari znanci iz let nazaj, se že kupičijo v fasciklih našega glavnega tajništva, »eksperti« jih nume-rirajo in pripravljajo za skupščinske odseke, čez dober mesec jih bomo že čitali na dveh kolonah našega stanovskega glasila, znova bodo potrjeni in sprejeti, najvažnejši se bodo pa uvrstili v fulminantno resolucijo, krono vsega našega prizadevanja, ki jo bo sestavil poleg vseh drugih odsekov poseben odsek za resolucijo.
Predloge in sklepe torej približno že poznamo, resolucijo tudi. Treba je samo še dveh dnevov banovinske skupščine! In tudi ta dva bosta prišla.
Kaj, pa potem?
Potem stopimo v novo poslovno leto. Ker se na sprejete predloge in na resolucijo ne bo nihče oziral, bomo že takoj na prvih jesenskih zborovanjih poročali, kaj smo sklenili, na poznejših pa zahtevali od organizačnega vodstva, da stori vse potrebne korake, da se na pristojnih mestih upoštevajo več kot upravičene želje slovenskega učiteljstva, ki v tako resnih časih trdno stoji na braniku vseh legitimnih interesov slovenskega naroda. Ker tudi ta gromka beseda »najbrže« ne bo izzvala zaželenega odmeva, bomo uporabili zadnja zborovanja kot dobrodošlo priliko, da še »enkrat« ponovimo svoje zahteve kot predloge za prihodnjo banovinsko skupščino in izvolimo delegate, da jih bodo pre-debatirali in sprejeli kot delovni program za bližnjo bodočnost.
Habemus papam!
Tovariši delegati! Zavedajmo se dejstva, da hodimo že mnogo let z zaprtimi očmi mirno glavnih vprašanj slovenske kulture in lastne organizacije. Čim prej bomo zapustili stare izvožene tire našega brezplodnega par-lamentiranja in birokratske okornosti, tem prej bodo zapluli po naših žilah zopet plodni življenjski sokovi. Vprav naše vsakoletne banovinske skupščine so žalosten dokaz anemije, ki vlada v naših vrstah. V usodni zmoti se nahaja vsakdo, ki misli, da je mogoče s tibetanskim molilnim mlinom naših resolucij in predlogov aktivizirati organizirano članstvo. Nasprotno: dejstva govore, da so taki molilni aparati najboljše sredstvo za uspavanje. Za zaprtimi vrati zboruje v imenu 3500 slovenskih učiteljev kakih osemdeset delegatov, skoraj vedno iste osebe, ki govore in sklepajo po večini o lastnem delu.
Kje so časi, ko so stotine in stotine učiteljstva spremljale na delegacijskih zborovanjih delo svojih zastopnikov, ga podpirale,
Bolezenski dopusti in nadome&anja
VSEBINA:
Ni še tako dolgo tega, odkar se je pričel na pobudo uvidevnega in delavnega tovariša iz naših vrst pri sekciji JUU v Ljubljani poseben odsek zanimati za ureditev našega bolniškega zavarovanja. Spominjam se še, kako so se potlej na naših zborovanjih pretresala zadevna vprašanja z že več ali manj izdelanimi predlogi in osnutki za čim uspešnejšo pomoč onim učiteljem, ki jih iznenada obišče bolezen. Mnogi so se takrat ogrevali za ureditev tega važnega vprašanja, čigar trdoto je preizkusil že vsak učitelj, ki je bil kdaj bolan. Tem bolj bi bilo važno to zadevo dokončno urediti, ker vprav učitelj, ki je odmaknjen od kulturnih in zdravstvenih centrov, ne uživa nikake druge zaščite v primeru bolezni, kakor event. brezplačno zdravljenje v drž. bolnišnicah. Toda za vsako obolenje, ki ni težjega značaja, menda ne bo precej iskal zdravniškega posežka v bolnišnicah, zlasti še v teh časih, ko so slehernemu hribovcu poznane žalostne razmere v naših pre-natrpanih in z zdravilnimi rekviziti preslabo aproviziranih bolnišnicah. —
Toda pri nas je zmerom tako: vsaka no-votarija dvigne pri našem organiziranem uči-teljstvu veliko zanimanje, po nekolikih diskusijah in zadevnih nagomilanih okrožnicah, ki jih zborovalci »vzamemo na znanje«, stvar končno -— zaspi. Človek, ki ni o vzrokih teh nezdravih pojavov izčrpno poučen, bi na prvi pogled sodil, da je temu mrtvilu vzrok slabo vodstvo organizacije; toda temu gotovo ni tako, ko se lahko vendar vsak, ki količkaj objektivno presoja delavnost sekcije, uveri, da se pred realizacijo neke takšne »novota-rije« poloti nas vseh, ki smo pri stvari neposredno tangirani, neka nezainteresiranost!
Ali ste že opazili, da padejo vse besede na neplodna tla, kadar koli je govora o stvareh, ki bi nas materialno obremenile?
Ali ste spoznali, da ves mašinelni ustroj našega organiziranega članstva odpove takrat, kadar bi moral vsak posameznik, vsak organiziran učitelj po deležu prispevati za pogon in podvig naše stanovske stvari?
Ne, pravkar omenjena nezainteresiranost gotovo ne izhaja toliko iz bistva kakšne morebitne stanovske mlačnosti in prešibke orga-nizačne povezanosti, kolikor iz strahu pred izdatki, ki jih zlasti mlajše in v nižje polo-žajne skupine uvrščeno učiteljstvo ne more in ne more utrpeti ter si še samovoljno krčiti že itak pod minimum odmerjene dohodke. V tem je najbrž jedro naših neuspehov, ko se v gotovih stvareh trudimo gospodarsko osamosvojiti.
Res je: brez žrtev ni uspehov, brez ,borb ne zmage! Toda elita vsakega pokreta vseh časov, ki naj v temelju reformira težavno stanje nekega dejanskega položaja, pa je bila in bo zmerom — mladina. In kaj naj danes pričakujemo od mladega, tridesetletnega učitelja, ki je še pripravnik ali komaj v deveti položajni grupi, kaj naj pričakujemo od takšnega človeka, ki ima vso pravico, da končno vendarle zaživi svoje polno in svojega stanu vredno življenje, če pa nreiemi za trdo tlako mesečno komaj 800 oz. 1000 din plače? Ali morete od takšnega človeka zahtevati še večjih žrtev, kakor jih že doprinaša v borbi za ravnovesje »stanu primernega življenja«, ki mu kot inteligentu po božjih in človeških postavah gre?
In takšnih učiteljev danes ni malo! Večino v naši stanovski organizaciji tvorijo, zato ta večina zmerom odpove, kadar koli bi bilo potrebno z denarjem potrditi svojo stanovsko zavest. Z denarjem, ki ga ta večina nima! Z denarjem, brez katerega je vsak gospodarski in ne nazadnje tudi stanovski pro-gres postavljen na trhle noge ... .
Zato je tem bolj žalostno, ko naša, v šolskih in naših stanovskih vprašanjih še zmerom premalo informirana javnost z napačne perspektive presoja napore onih tihih in delavnih posameznikov, ki se permanentno zavzemajo za pravično in socialno ureditev učiteljskih bolezenskih dopustov, češče se iz te »javnosti« sliši glas: »Le čemu naj se učiteljstvo bori in zavzema za bolniško zavarovanje? Le kaj mu je tega treba, ko ima vendar brezplačno zdravljenje v bolnišnicah in plačan dopust?«
In ne pomislijo takšni in podobni Pila-tuži, da je po zakonu obvezen biti vsak naj-zadnji vajenček in težak — član OUZD in da uživa v dneh bolezni vsak teh zaščito v zdravstvu in denarno podporo!
A učitelji? Ti korakajo v tem pogledu daleč za vrstami vajencev in težakov. Za slednje je bil sankcioniran zakon, ki jih v času bolezni ščiti, le učitelja ne ščiti nihče. —
dajale raznovrstne pobude ter s svojimi osebno pridobljenimi vtisi zanašale med ostalo članstvo navdušenje in polet za nadaljnje delo? Vrnimo se k članstvu in življenju!	L. G.
Pač — učiteljstvo ima pravico na brezplačno zdravljenje v državnih bolnišnicah in plačan dopust.
Prav to zadnje pa je ona vrzel, ki bi se morala s primernimi odločbami ali zakonskimi odredbami zamašiti, da bi bilo prav vse učiteljstvo deležno ne samo delne zdravstvene, temveč tudi socialne zaščite! Kajti, kje je bolj na mestu socialna zaščita, kakor na oni šoli, kjer nekdo od učiteljstva zboli, pa mora namesto obolelega tovariša oz. tovari-šice drug učitelj prevzeti poleg svojega še njegov razred? Res je, da se ga po zakonu o ljudskih šolah ne sme obremeniti z več ko 28 tedenskimi delovnimi urami. Toda razlika je menda v delu in naporu, če učim en sam razred (časih tudi s štirimi oddelki) ali dva; če poučujem in krotim 50 ali 120 učencev; če korigiram 50 ali 120 nalog; če spišem ob zaključku semestra ali šolskega leta 50 ali 120 izpričeval; če... Ta »če« se lahko nadaljuje v nedogled, kakor se lahko v svojem nadaljevanju po krajevnih potrebah širijo dolžnosti učitelja, ki so citirane v § 78. zakona o ljudskih šolah. —
Kdo se na tihem ne jezi na onega tovariša ali tovarišico, ki je na bolezenskem dopustu in mora za isto plačo poučevati še njegov razred ter opravljati tako rekoč dvojno delo, sem res radoveden. Na mestu pa takšna jeza ni, to je res. Čut humanosti in tovarištva nam v takih primerih narekujeta vso popustljivost v presoji. Da pa podaljševanje bolezenskega dopusta znejevolji še tako krotkega in popustljivega človeka, ni v današnjih dneb, ko padajo na šibka ramena in na razrvane živce preobremenjenega učitelja vse tegobe časa, nobena pravljica več. Koliko pa je po drugi plati odmera bolezenskih dopustov napram prizadetim pravična, je pokazala zlasti praksa o podelitvi porodniških dopustov. V smislu § 89. uradniškega zakona trajajo porodniški dopusti šest tednov. Z ozirom na od'ok kr. banske uprave IV — No. 9939 z dne 3. aprila 1930. je porodniške dopuste strogo zabranjeno podaljševati bodisi z bolezenskimi dopusti pred porodom ali po porodu. Koliko pa je bilo prizadetih učnih moči, ki so mogle doslej temu odloku zadostiti, ve uči-
Ob volitvi delegatov.
Bolezenski dopusti in nadomeščanja.
Skupno zborovanje štirih sreskih društev.
III. počitniški pedagoški tečaj v Mariboru.
Občni zbor Slovenske šolske matice.
Seja odbora učiteljev kmečko nadaljevalnih šol.
LISTEK: f Albini Travnovi.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učitelj-stvu, šoli, prosveti in JUU. — Osebne zadeve. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljski pevski zbor JUU — Emil Adamič. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo.
teljstvo najbolj, zlasti ono, ki je bilo v »šestem« tednu uverjeno, da bo po nekolikih dneh že rešeno težke tlake nadomeščanja, a je v zadnjem hipu prejelo obvestilo, da mora nadomeščati »zaradi izrednih okoliščin« še tri, štiri, pet, celo šest tednov ...
Koliko pri takšni odmeri dopustov pada čut tovarištva in trpi samouprava učiteljstva na šoli, je potem samo še vprašanje časa in etične zavesti posameznika.
Vsega tega pa bi gotovo ne bilo, če bi se z zakonom zaščitilo vprašanje učiteljskega zavarovanja, vprašanje bolezenskih dopustov pa uredilo tako, da bi bilo tudi ostalo učiteljstvo socialno' zaščiteno ali pa prejemalo za otežkočeno delo posebno nagrado.
Pa tega vsega bi prav za prav ne bilo niti treba, če bi se z uvidevno personalno politiko preskrbelo za nastavitev nekakšnih sreskih suplentov, ki bi v primeru potrebe nadomeščali obolele učitelje. V ta namen naj bi se jim priznala posebna potnina in diete, kar vse uživa državno uradništvo iz drugih resorov.
Samo v dravski banovini je okrog 800 mladih učiteljskih abiturientov, ki čakajo že po več let na službo, ki čakajo, da bi idealno služili svojemu narodu in domovini in razbremenili one, ki jim pod težo zgoraj naštetih nevšečnosti postaja njih delikatna služba z dneva v dan težja tlaka!
Lojze Zupane.
Skupno zborovanje Štirih sreskih društev
Ob prav lepi udeležbi, 356 članov, so zborovala 8. maja 1937. v Murski Soboti sreska društva Dolnja Lendava, Ljutomer, Murska Sobota in Ormož.
Predsednik murskosoboškega društva tovariš Štubelj je kot domačin otvoril zborovanje. Pozdravil je tov. Kumlja kot zastopnika sekcije, tov. Vranca ter tovariše učit. veterane Rajšpa, Zacherla in Požegarja, ki se vkljub temu, da so že upokojeni, še vedno zanimajo za skupne stanovske zadeve in se udeležujejo borbe aktivnih tovarišev.
Spominjal se je tovariša Lapajneta kot borca za učiteljske pravice, dr. Pivka kot narodnega boritelja in tovariša mučenika Lojzeta Bratuža.
Nato je prevzel predsedništvo zborovanja tov. Mavric kot najstarejši izmed navzočih predsednikov.
Kot prva točka dnevnega reda se je vršilo predavanje tovarišice M. Dittrichove: »Učiteljica žena in narodna prosveta«. Predavanje je pokazalo delo in dolžnosti poročenih učiteljic, krivico, ki jim preti z novim amandmanom z delnim celibatom in dejstvo, da delni celibat ne more rešiti brezposelnosti učiteljskih abiturientov. Vnela se je živahna diskusija, h kateri se je prvi oglasil tov. Kumelj. Utemeljeval je, da bi pomenilo izvajanje določbe v amandmanu samo škodo za izobrazbo naroda. Odpravnina odpuščenih učiteljic bi se morala plačevati iz istih proračunskih kreditov, iz katerih se plačujejo plače in položajne doklade. Z ozirom na zakonito določbo, da se morajo imenovati nove postavitve le na proračunsko prosta mesta, ne bo mogoče postaviti na dejansko izpranjeno mesto nobenega učitelja, za kolikor mesecev je bila iz proračunskega mesta odpuščeni učiteljici izplačana odpravnina. V tem času bi bilo zato pomanjkanje učiteljskih oseb še večje, in še več bi bilo šol in razredov brez učiteljev. Če država danes ne more ob manjših prejemkih poročenih učiteljic zasesti vrzeli na šolah, bo mogla ob večjih prejemkih neporočenih, to tem mani.
Nato se je oglasila tov, Prešernova in je zavzela načelno stališče k vprašanju o pravici žene do zaslužka. V javnosti se vrši sistematičen boj proti ženam v poklicih, češ da odjedajo službe možem. Pravijo, da spada žena le v družino in je zlasti pri poročeni ženi edini njen poklic materinstvo in gospodinjstvo. Zato se na vse mogoče načine ovira in zapostavlja ženske v službah. Recept »že-
na spada v družino« je sicer zelo enostaven, a ne prinaša rešitve brezposelnosti. Ali je zapiranje žene v družino rešitev socialnega vprašanja za ženo? S tem, da se ženi onemogoči lastni zaslužek, je pahnjena v popolno odvisnost in podrejenost možu, je odstranjena iz javnosti sploh, oropana je socialnih pravic in človeške enakopravnosti. Toda zakaj celo mnoge žene v poklicih zagovarjajo fašističen način reševanja brezposelnosti? Dejstvo je, da je žena skoraj v vseh poklicih zapostavljena, njena plača je manjša od moževe, zaseda le nižja mesta, njena usoda je večna podrejenost in izkoriščanost. Neporočena žena, ki si mora zaslužiti kruh sama, je gospodarsko zapostavljena, zato so mnoge z veseljem pripravljene zamenjati svoj poklic za udobno in enostavno urejenost mirnega družinskega življenja. Če pa hočemo, da bodo žene socialno in gospodarsko enakopravne, se ne smemo boriti le za pravice do dela, ampak tudi proti oviram, ki otežkočajo ženino javno delo. Boriti se moramo za pogoje, ki bodo omogočali vsaki ženi. tudi poročeni in materi, sodelovanje v poklicih, za pot,oje, ki ji bodo naredili to delo prijetno in zaželeno. Valiti brezposelnost na ženske rame in dajati službe moškim zato, da se spravlja v bedo ženske in se jih oropa človeških in socialnih pravic, je krivično. Družba je dolžna preskrbeti vsakemu svojemu članu možnost do dela, zaslužka in poštenega življenja.
Kot zadnja se udeleži diskusije tov. Kosova. Povedala je, da je izšla iniciativa za današnje zborovanje štirih društev iz odseka učiteljic v Murski Soboti. Povod za to je bil amandman o uvedbi delnega celibata za učiteljice. Če hočemo, da se amandman ne izvede, moramo mobilizirati vso javnost proti krivici, ki nam preti. Vsa društva, kjer sodelujejo učiteljice, ženski listi in vsa učiteljska društva, bi se morala postaviti krepko v bran. Seveda bi morale povzročiti to borbo v prvi vrsti prizadete tovarišice, katere so do sedaj storile vse premalo. Mlade učiteljice, ki jih amandman najbolj zadeva, se premalo zavedajo, da se z njim odloči njihova življenjska usoda. Celibat bo oropal mnogo mladih ljudi za življenjsko srečo, ker mladi moški po večini nimajo možnosti, da bi sami mogli vzdrževati družino. Možno je, da bo celibat zadel tudi poročene, ker od delnega do popolnega celibata je zelo majhen korak, zlasti, če je princip že sprejet. Toda tudi te se premalo brigajo za to. Nekatere izmed
njih res nimajo časa, druge pa so pasivne vkljub temu, da lete vsi udarci v zadnjem času na poročene učiteljice, — vsled tradicije in premajhne energije, nekatere boljše situirane, katerih možje stoje na višji socialni lestvici, pa ne čutijo prave pripadnosti k uči-teljstvu, marveč se čutijo tudi socialno soproge svojih mož. Tako prepuščajo prizadete učiteljice vso borbo stanovski organizaciji ne upoštevajoč, da organizacijo tvori v prvi vrsti članstvo in da njeno vodstvo more kaj doseči le tedaj, če ga članstvo aktivno podpira. Ves svetovni fašizem se bori proti ženam v službah. V narodni skupščini se ni nihče oglasil proti uvedbi amandmana (medklic: »Tam so štirje poslanci učitelji!«). Amandman bo izveden, če prizadete ne boste krepko nastopile proti njemu in sicer takoj, ker 1. avgust je že blizu.
Nato je tov. Kumelj podal situacijsko poročilo o razmerah v JUU in o prizadevanju vodstva za učiteljske zahteve. V svojem poročilu se je dotaknil tudi naše stanovske morale, grajal denunciacije in okoriščanje situacije na škodo drugih tovarišev. Take moralne rane je treba korenito ozdraviti. Izločiti moramo iz naših stanovskih vrst take škodljivce in jih razkrinkati. V ta namen naj poslujejo stanovska razsodišča. Učiteljstvo je preveč pasivno v stanovski borbi. Zadovolji se s sprejetjem resolucij in potem odloži vse delo na vodstvo. Pri učiteljskih zborovanjih bi morali vsakokrat poudarjati naše zahteve, zlasti stalnost. Samo borbeno članstvo omogoči vodstvu uspeh. Članstvo mora dati impulz dela; organizacija, pri kateri prihaja impulz od vodstva, ni močna.
V diskusijo so posegli tovariši Zabhofer, Mavric, Švegel in Bitenc. Tovariš Krašna se zahvaljuje organizaciji, da se trudi za učit. dnevničarje.
Kot predzadnji je predaval tov. Vrane o strnjenem šolskem delu. Predavatelj je nazorno in preprosto ter zanimivo podal pedagoško dinamično gledanje psihologije.
Kot zadnji je referiral tovariš Hribar o predlogih k zakonu o narodnih šolah.
Resolucije:
katere je soglasno sprejelo dne 8. maja 1937. zborujoče učiteljstvo srezov Dol. Lendava, Ljutomer, Murska Sobota in Ormož na svojem rednem zborovanju v Murski Soboti.
1. Pozivamo JUU ter vse prizadete faktorje, da zastavijo vse sile za zvišanje plač. ki je nujno potrebno. Ker so se življenjske potrebščine od zadnjega znižanja uradniških
plač zvišale za več kot 25 % in še vedno naraščajo, s čimer stopamo v neizogibno revščino najtežje oblike. Zmanjšana kupna moč uradnika - konsumenta je v škodo vsemu narodnemu gospodarstvu. S tem se bodo zrušili najtrdnejši državni temelji.
Upoštevati moramo dejstvo, da so si odgovorni činitelji, to je narodni poslanci v skupščini, že pred časom dvakrat soglasno zvišali poslanske dnevnice, apeliramo na iste gospode, da se prav tako soglasno izrečejo in izvedejo potrebno povišanje prejemkov tudi državnim nameščencem.
2.	V interesu narodne prosvete je nujno potrebno, da se učiteljstvu da stalnost v državni službi kakor tudi na mestu.
3.	Ker odgovarja delo poročene žene učiteljice delu poročenega moža učitelja, zahtevamo izenačenje službenih prejemkov: za enako delo, enako plačilo.
4.	Zahtevamo, da se črta iz zakona o uradnikih § 110., vsled katerega so bili odpuščeni iz službe učitelji (ce) brez predhodnega disciplinskega zaslišanja in brez navedbe vzroka.
5.	Učiteljstvo protestira proti nameravani uvedbi § 33. fin. zakona za 1. 1936./37., ker bi uredba delnega celibata okrnila učiteljicam osnovno človeško pravico svobodne izbire zakonskega druga in bi jim bile odvzete ustavno zajamčene državljanske pravice.
6.	V svrho nastavitve brezposelnega uči-teljstva predlaga:
a)	upokoje naj se učitelji, ki so dovršili
službeno dobo:
b)	razbremenijo naj se preštevilni razredi;
c)	upokoje naj se na lastno prošnjo učiteljice - matere, ki imajo več kakor tri
otroke;
č) službena doba naj se zniža na 30 let.
7.	Učiteljem, kakor tudi učiteljem - pripravnikom, ki so poklicani k vojakom, naj se da do odlužitve kadrskega roka v vojski plačan dopust.
8.	Zahtevamo, da se razpišejo vsa prazna službena mesta, tudi najboljša, in da se upoštevajo pri namestitvah službena leta, socialne razmere in kvalifikacija.
Za lepo uspelo zborovanje se tov. predsednik Mavric članstvu, kakor tudi referentom iskreno zahvali in želi, da se tudi v prihodnjem letu sestanejo vsa štiri društva k skupnemu zborovanju. Ob 14. uri je zborovanje zaključil in pozval tovariše (-ce) na skupni obed.
Kramberger Joško,
III. počitniški pedagoški tečaj v Mariboru
Pedagoška centrala v Mariboru priredi v dneh od 15. do 22. avgusta svoj III. počitniški pedagoški tečaj. Vpoštevaje želje mnogih udeleežncev, da bi bil tečaj krajši in da bi se mnogo časa dodelilo razgovoru, bo trajal tečaj samo 6 dni. Predavanja bodo po 2 uri dopoldne in popoldne, vsakemu predavanju pa bo takoj sledil razgovor, ki se bo lahko po želji udeležencev poljubno raztegnil ali skrajšal. Izkustvo pa uči, da je razgovor ploden samo takrat, če so se udeleženci poprej vsaj nekoliko že sami bavili z obravnavanimi problemi, zato prosi Ped. centrala, naj udeleženci že zdaj razmišljajo o stavljenih temah, zbirajo gradivo in pripravljajo svoje na lastnem izkustvu temelječe doneske.
Tečaj se bo kolikor mogoče dotikal aktualnih vprašanj v vzgojnem in učnem delu naše narodne šole ter se bo predvsem oziral na učno prakso, ki jo bo poskušal teroretski utemeljiti. Predavanja bodo naslednja:
1.	Moderna šola v luči idealizma in ma-terializma. — Ciril Drekonja.
2.	Mladinoslovno raziskovanje selske de-ce. — Dr. SI. Popovič.
3.	Pedagoško delo srbskohrvatskih pedagogov v zadnjih letih. — Josip Demarin.
4.	Karakterologija ter nje pomen za vzgojno delo. — Dr. Stanko Gogala.
5.	Posebne naloge dekliške vzgoje v višji narodni šoli. — Anica Cernejeva.
6.	Teorija učnega postopka. (Od učnih slik do strnjenega pouka.) — Gustav Šilih.
7.	Letošnji pedagoški kongres v Parizu. -— Ernest Vrane.
8.	Vloga domoznanstva v sodobni narodni šoli. — Martin Mencej.
9.	Obubožanje širokih ljudskih plasti ter njega posledice za vzgojo. — Josip Jurančič.
10.	Izbrana poglavja iz didaktike računskega pouka. (Nova pota v začetnem računskem pouku, uporaba projektov, geometrijsko predočevanje kot nazorilo pri računskih operacijah.) — Fr. Fink in J. Pire.
11.	Problemi gospodarske geografije ter nje didaktika. — Albert Žerjav.
12.	Rezultati dela v poskusnih razredih. — Jurančič, Kavčič, Ledinek.
Prijave za tečaj obenem z vpisnino 20 din ter morebitinimi željami glede prehrane se naj pošljejo najpozneje do 1. julija 1937. na naslov: Pedagoška centrala v Mariboru, drž. učiteljska šola.
Največja, najlepša izbira in skrajno nizke cene spomladanskega volnenega blaga za plaiie, kostume, komple je in obleke.
Pralno blago in čudovito lepe svile. Za cenj. učiteljstvo posebne plačilne ugodnosti
I A.ZLENDER
manufaktura za dame in gospode
B Ljubljana — Mestni trg 22
Občni zbor Slovenske Šolske matice
Živahnejša razgibanost v vrstah slovenskih pedagogov. - Novi odbor izraz harmonije m sodelovanja. — Prihodnji občni zbor bo v Celju. - Interes in upoštevanje potreb po
dobri slovenski pedagoški knjigi raste.
Zadnjo majsko nedeljo se je vršilo v da vršijo učitelji, poverjeniki SŠM svoje dolžnosti z veliko požrtvovalnostjo popolnoma brezplačno ter je njihovo delo zunaj na terenu silno težavno, kajti za marsikoga pomeni v današnjih težkih časih članstvo v SŠM precejšnjo finančno žrtev; vodstvo SŠM pa tega ni hotelo upoštevati in ni hotelo ugoditi splošni želji članstva, od katerega zavisi njen obstoj, napredek in bodočnost. Učiteljstvo, ki tvori ogromno večino članstva SŠM, načelno ne more, ne moralno in ne finančno podpirati ustanov, ki absolutno nočejo upoštevati njegovega mnenja. Na koncu ugotavlja, da v pravilih SŠM ni nobene konkretne določbe, tla bi se občni zbori ne mogli vršiti izven Ljubljane in se zato pridružuje predlogu tov Gobca, . da se sledeči občni zbor vrši v Celju. Predlog je bi! za tem z ogromno večino sprejet.
Sledilo je poročilo blagajnika, tcv. Ples-ničarja, pri katerem so se posamezniki točneje zanimali za poedine postavke, nakar je po poročilu gg. revizorjev bilo celotno poročilo sprejeto z razrešnico celotnemu odboru.
Po odmoru so sledile volitve. Soglasno in z aplavzom je bil ponovno izvoljen za predsednika g. univ. prof. dr. Karel Ozvald. Tovariš Šegula je kratko utemeljil željo štajerskega učiteljstva, da naj bodo v bodočem odboru zastopani pedagoški delavci iz vseli vrst šol, iz vseh pedagoških smeri in struj ter po možnosti iz vseh delov Slovenije. V tem smislu je predložil kandidatno listo, ki je bila soglasno in s splošnim zadovoljstvom sprejeta. Odbor je sledeči: podpredsednik g. prof. Gustav Šilih, Maribor, tajnik g. prof. dr. Stanko Gogala, Ljubljana, blagajnik tov. Pavle Plesničar, Ljubljana, odborniki tovariši Dernovšek, Ljubljana, Ernst Vrane in Albert Žerjav, oba iz Maribora, Josip Jurančič, Krško, Fr. Gobec, Celje. Namestniki: tov. Jože Dolgan, Logatec, Andrej Debenak, Ptuj, Dr. Brumen, Ljubljana. Nadzorstvo: g. prof. Venčeslav Čopič in Jože Pahor, oba iz Ljubljane.
• Pri slučajnostih se je razpravljalo o tehničnih spopolnitvah poverjeništev, o potrebi dviga naročnikov in temu slično. Na koncu je tov. Gobec čestital SŠM k izdaji Vrančeve knjige o strnjenem pouku, saj sta ime in strokovna sposobnost tovariša Vranca znani vsemu slovenskemu učiteljstvu, pa tudi pri južnih tovariših je vzbudil s svojim podrobnim učnim načrtom priznavajočo pozornost. Po splošnem aplavzu, je g. predsednik zaključil občni zbor.
Navzoči so se razšli polni zadovoljstva in optimizma na novo delo. o katerem nam bo novi odbor SŠM položil račune čez 3 leta na občnem zboru v Celju.
Na svidenje!	F.
..... . - , - , ----- — je vršilo v
Ljubljani troletno zborovanje SŠM. Vodil «a je predsednik, g. univ. prof. dr. K. Ozvald, T:i je v uvodnem kratkem predavanju prikazal tesno povezanost pedagogike z ostalimi kulturnimi področji. Vedno je treba iskati višjo obliko in stremiti po popolnejši vsebini življenja v vseh kulturnih področjih. V tem prizadevanju je bilo tudi delo SŠM.
Zborujoči so nato počastili spomin dveh dolgoletnih vodilnih članov SŠM Fr. Gabrška in dr. L j. Pivka.
Tajnik, g. prof. dr. Stanko Gogala je v tajniškem poročilu podal tudi bodoči program. V zelo živahni debati, ki je temu sledila. je g. prof. Gustav Šilih dodal nekatere predloge in misli k bodočemu programu dela, med temi predvsem to, da naj bi SŠM, kot najstarejša in vrhovna predstaviteljica vseh slovenskih poklicnih pedagogov, pokazala več, nujno potrebne, življenjske razgibanosti, prožnosti in sodobne načelne jasnosti v važnih, ves svet pretresujočih vzgojnih problemih: — naj bi s sestanki, tečaji, ekskurzijami in pedagoškimi kongresi po vzoru bratskih čeških pedagogov skrbela za medsebojno zbližanje in večjo povezanost slovenskih pedagoških delavcev; — učiteljstvu najširših ljudskih mas bi naj, namesto enostranskih metodičnih modelov in receptov, ki se prav hitro preživijo, nudila res dobre in temeljito podane pedagoške priročnike, ki bi odgovarjali sodobnim stvarnim potrebam. Nekaj pojasnil in dopolnil sta podala tovariša Josip Jurančič in Zmago Švajger. Tovariš Gobec je deloma nasprotoval prvotnemu, enostranskemu programu ter ostro in obšir 110 obsodil dejstvo, da vodstvo SŠM ni hotelo ugoditi želji in predlogu mnogih članov, da bi se letošnji občni zbor vršil v Celju ter bi s številno udeležbo učiteljstva dostojno manifestiral ogromne žrtve in napore slovenskih poklicnih pedagogov vseh vrst za dvig slovenskega šolstva in vzgojstva. Predsedujoči in g. tajnik sta nato tolmačila, da se po pravilih občni zbor ne more vršiti izven Ljub Ijane, da so se tudi nekatera sreska učiteljska društva izjavila za občni zbor v Ljubljani; da sta gg. revizorja izjavila, da v Celje ne gresta: da je kakršnakoli sprememba pravil praktično nemogoča ter Ha se pri takšni kulturni ustanovi, ki ima resne smotre, ne more ozirati na mnenje članstva. Vsemu temu je sledilo živahno medsebojno razjašnjevanje in tolmačenje pravil, nakar je dobil besedo tovariš Pavle Šegula, ki je uvodoma poudaril, da govori v imenu 240 članov SŠM v ptujskem okraju ter ugotavlja, da je 12 sreskih učiteljskih društev predlagalo občni zbor SŠM v Celju (med temi sta društvi v Ptuju in Ormožu, ki sta z vsem svojim članstvom kor-porativno včlanjeni tudi v SŠM), ni pa znan niti en primer, da bi se katero sresko učiteljsko društvo izjavilo za občni zbor v Ljubljani: da so 4 učitelji-pripravniki lahko prišli iz Ptuja na občni zbor v Ljubljano — da je bilo pred 3 leti na občnem zboru navzočih samo 16 članov, letos jih je navzočih le dvakrat toliko, če bi se pa občni zbor vršil v Celju, bi jih bilo navzočih najmanj 10 - do 15 -krat toliko, kar bi pomenilo veliko pedagoško manifestacijo in propagando, ki bi ne mogla iti neopazno mimo slovenske kulturne javnosti, kot so žal šli dosedanji občni zbori;
t Albini Travnovi
Ko je sreča na višku, tedaj kar najrajša cinično zamahne usoda s svojo kruto roko, da ugasne na licih za vedno smehljaj.
Tako pri Albini Travnovi. Zaradi formalne napake na dekretu, je bila prikrajšana pri plači, izgubila je službo strokovne učiteljice v kuhinji kraljice Marije in je bila premeščena iz Ljubljane na deželo.
Po par letih prizadevanja, ki ji je jemalo živce, je končno le uspela: krivica, ji je bila*popravljena, vrnila se je v Ljubljano in dobila je tudi denarno odškodnino.
Zadnje čase si je uredila stanovanje, dokupila še nekaj novega pohištva in obveščena je bila, da ji nakažejo še 10.000 din, ker je prejemala po krivici več let premalo plačo. Bila je srečna, tako srečna kot morda še ne v življenju.
Dva dni kasneje se je zgodila ona nesreča, o kateri so obširno poročali vsi listi. Silna eksplozija je razrušila tri stene njenega stanovanja. Zajeta v plamene je Travnova ket živa plamenica begala po ruševinah. Njeno lepo pohištvo je bilo vse razbito, vaze, dragocen kristal in umetniške slike so postale v enem samem hipu ničvredne črepinje. On i sama — ena sama grozna opeklina.
Kako kratek korak je od sreče do nesreče!
Kako sta si včasih veseli smeh in blazna groza bližnja soseda!
V bolnici je bila mirna. V groznih mukah ni vzdihovala, ni ječala, ni pretočila ene sume solze. Mislila je, da bo kmalu zdrava.
»Kako dolgo bom v bolnici, sestra, — en teden? Dva?«
Usmiljenka se ji je nasmehnila: »Mogoče tudi več!«
Zdravnica pa je dodala skrivnostno: »Mogoče pa še toliko ne ...«
Ne, dva tedna ni vzdržala.
Prve dni je bila živahna. Njena prva misel je bila, naj bi listi ne objavili njenega imena. Njena mati v Mariboru bi lahko brala in bi morda mislila, da je kaj hudega.
t Traven Albina
(v družbi predsednika JUU sekcije za morav-sko banovino, tovariša Svetolika Jankoviča in lastnika hrama slave v Nišu. Iz turneje UPZ )
Drugi dan je sama poslala po časopise in ko je čitala, da so opekline smrtno nevarne, se je nasmehnila: »Kako vam listi pretiravajo!«
Zanimala se je za vse. Naj pazijo na knjige, je naročala. Pa recepti. Da se ja kateri ne izgubi! Zanjo je vsak listič dragocen.
Cez teden dni je bila bolj mirna, bolj izmučena. Temperatura se je vrtela okrog 40. Oči so bile vročične.
»Kako ti je, Albina?« sem jo pozdravil.
»Tako, tako!« je rekla in se je poskusila nasmehniti. In čez hip je še dodala: »Tako težko govorim — in tako težke oči imam! Mižala bom, pa ne bom spala. Ti pa govori, govori, poslušala te bom«
Potem je dogorevala, kot da je z eno nogo že v onstranstvu. Ljudje so ji bili zgolj medle sence še, ki jih je komaj spoznala.
In umrla je kot ugasne v lahnem vetru plah plamenček sveče.
Travnova je bila samosvoja ženska, živahna, včasih pikra nekoliko, a duhovita. Ženska močne volje. Brezdelja ni poznala. Pred leti je bila urednica »Gospodinje«, pisala je gospodinjske članke v razne gospodinjske koledarje, vodila je razne tečaje in predavala je v radiu in drugje. Pri Učiteljskem pevskem zboru je bila pevka in delavna odbornica od početka dalje. Tudi v šoli je bila na mestu.
Kjer je ne bo več, se bo poznala vrzel.
Laži ni poznala in hliniti se ni znala. Bila je bolj odkritosrčna kot obzirna in kdor je ni dobro poznal, ji je to ali ono besedo morda zameril, a kdor je poznal njeno resnično blago srce, jo bo še dolgo ohranil v ži-
Seja odbora učiteljev kmečko nadaljevalnih šol
Širši-odbor je imel dne 29. maja v Celju sejo, na kateri je razpravljal o delu za napredek teh šol v banovini.
Na seji je podal svoje poročilo tudi g. ref. kr. banske uprave svetnik Krošl Jože o stanju šol. V tekočem letu je največ šol v obmejnih srezih. Vseh učencev je sedaj 1410. Šole so ljudstvu koristne, kar dokazuje tudi številen obisk. Prav koristna pa so izredna predavanja kmetijskih strokovnjakov, katerim prisostvujejo tudi ostali vaščani. Učni načrt je gotov in ga bodo prejele vse šole.
Predsednik tov. Gosak je poročal o delu ožjega odbora. Obširneje je pojasnil tudi namen izdajanja učnih knjig. Omenil je, da bo še do jeseni izšla tudi knjižica o govedoreji. Zlatih naukov, knjižice, katero je izdal odbor, je na razpolago samo še 150 izvodov. Radi njene res zlate vsebine so jo nabavile skoraj vse šole.
Knjižnica odbora, katero vodi tov. Grčar z Barja, šteje sedaj 139 knjig. Vse knjige s> strokovne vsebine in neobhodno potrebne za izpopolnitev nadaljnje izobrazbe učiteljev, kateri poučujejo v kmečko nadaljevalnih šolah. Učiteljstvo z vnemo posega po njih.
Zanimiv je bil referat tov. Vollmaierja o učilih v kmečko nadaljevalni šoli. Potreba učil je nujna. Primanjkuje pa sredstev za njih nabavo.
Za proslavitev 10 letnice obstoja šol bodo odborniki izdelali še podrobne predloge. Osvojen je bil predlog g. svetnika Krošlja. da izda odbor za 10 letnico tudi brošuro, ki bo podala točen pregled in ustroj naših kmečko nadaljevalnih šol.
Odbor je tudi razpravljal o listu, ki b: bil nekak učni pripomoček za učence ter tvoril vez med njimi in šolo. Za njegovo izdajanje pa primanjkuje denarnih sredstev.
Kmečko nadaljevalne šole so zelo zbližale učiteljstvo z najširšimi plastmi naroda in ustvarjajo pogoje, da žive z okolico v pravem občestvu, ki ga ustvarja življenje na vasi.
Splošne vesti
POČITNIŠKI TEČAJ ZA UČITELJSTVO V ZAGREBU IN NA RABU.
Letošnje počitnice se vršita dva tečaja za ročno delo in umetno obrt za učiteljstvo osnovnih, meščanskih, gospodinjskih šol in otroških vrtcev, in sicer v Zagrebu od 2. do 28. julija in na Rabu od 3. julija do 21. avgusta.
V Zagrebu se plača pristojbina 350 din za stanovanje, pouk in material. Hrana (kosilo in večerja) stane 350 do 400 din za ves čas trajanja tečaja.
Na Rabu znaša prispevek za pouk in material 350 din. Stanovanje s popolno oskrbo v hotelu po jedilnem listu, kopanje in takse pa 30 din dnevno.
Na tečajih se bo delalo od 7. do 10. ure, a ostali čas je določen za kopanje in ekskurzije. Prijave s prispevkom se pošiljajo na v ditelja tečaja, za Zagreb do 25. junija, a za Rab do 20. julija.
Natančnejše informacije pošilja vodja tečaja Marjan Markovac, Zagreb, Šrebrnjak 19. Za odgovor je priložiti znamke.
—	Higienski tečaj za učitelje v Makar-ski. Oblastni odbor protituberkulozne lige v Osjeku bo tudi letos priredil higienski tečaj za učitelje v Makarski, v katerega bo sprejel največ 50 učiteljev in učiteljic. Predaval bo dr. Milan Bedenič, šef šolske poliklinike v Osjeku, dnevno po 2 uri, o najvažnejših medicinskih problemih, predvsem o jetiki, spolnih boleznih, porodništvu, duševni higieni v šoli, diagnostiki otroških bolezni, končno o pasivni obrambi pred napadi iz zraka. — Tečaj se bo vršil v času od 7. julija do 4. avgusta, proti plačilu zneska 700 din pri uporabi skupnih ležišč. Na željo pa se lahko dobijo tudi privatna stanovanja, za dnevno ceno 15 din. Prehrana bo prav dobra ter si jo bodo tečajniki lahko izbrali po jedilnem listu. — Prijave sprejema navedeni oblastni odbor do 25. junija 1937.
—	Gospod prosvetni minister je izdal pod ON br. 28.715 z dne 23. aprila 1937. sledeči odlok: Na prošnjo beograjskega oblastnega odbora društva Rdečega križa, sekcije podmladka P. br. 731 z dne 12. aprila 1937. odločam: 1. da priredi Beograjski oblastni odbor Rdečega križa v Beogradu od 5. do 31. julija t. 1. počitniški tečaj za učitelje in učiteljice ljudskih in meščanskih šol; 2. da bo direktor in učitelj tečaja Antič Todor, profesor in pedagoški inštruktor poskusne šole v Beogradu; 3. da bodo predavali prvenstveno učitelji prej imenovane šole, poleg njih tudi drugi strokovnjaki, ki jih bosta izbrala šef učiteljskega odseka prosvetnega ministrstva in direktor tečaja v sporazumu s predsednikom sekcije Podmladka; 4. v tečaju se bo delalo po programu Rdečega križa; 5. razen cisto peitagoško-dtdaktičnih predavanj se bo vršil tudi tečaj prve pomoči (osnovni samarjanski tečaj) in se bo sezna-
—1 Diplomirani učitelj — zidarski pomočnik. Pod tem naslovom priobčuje »Politika« od 6. junija sledeči značilni dopis iz Užic: Medtem ko so mnoge vaške šole zaprte, ko se otroci po tolikih vaseh ne morejo učiti, ker ni učiteljev, dela učiteljski abiturient kot zidarski delavec. G. Savo Vukotič iz Užic ie pred nekaj leti dovršil učiteljsko šolo, a nato je odslužil tudi kadrovski rok. Kot vsi njegovi tovariši, je tudi Vukotič vložil prošnjo in željno pričakoval nastavitve. Sanjal je o svojem učiteljskem poklicu in se tolažil s tem, da bo njegovega siromaštva kmalu konec. V tem upanju je preživel zadnja leta. Toda učiteljske službe še do danes ni dobil. Stradati se dalje ni moglo. Zato se je Sava odločil, da se loti katerega koli posla. Nekega jutra se je pojavil mladi učitelj na neki tukajšnji zgradbi kot zidarski delavec. — Ne • morem več pohajkovati po mestu kot brezposeln, je razlagal svoj postopek Sava Vukotič. Zaslužek sicer ni velik (16 dinarjev dnevno), toda je vendarle bolje nego sedeti brez dela. Delam od jutra do mraka in komaj čakam, da se odpočijem, ker vseeno verujem, da bom dobil mesto.
—1 Ljudmila Schreinerjeva odhaja v pokoj. Ob tej priliki ji je priredila dekliška osnovna šola v Št. Juriju ob j. ž. prisrčno intimno slavje. »Nova doba« od 4. jun. prinaša o tem daljše poročilo.
—1 Unifikacija šolskih knjig. V ministrstvu se nadaljujejo dela za končno unifika-cijo šolskih knjig. V predlaganem materialu je tudi rokopis za srbsko-hrvaško-slovensko slovnico. Videti je, da bodo v prihodnjem šolskem letu že predpisane enotne knjige za vso državo. — Tako poroča »Obzor«. »Slovenec« od 4. jun. pa dodaja: Naše mnenje o takih namerah smo že povedali, ako bo treba, ga bomo povedali še enkrat.
—1 Zadnjih 17 verskih šol na Wiirtem-berškem so hitlerjevci zaprli pretekli teden. Te šole so imele še 838 učencev, katere so oblastniki kratkomalo poslali v brezverske državne šole. (»Slovenec«, 8. jun.)
—1 12 deklic je utonilo na šolskem izletu
blizu Crajoca na Romunskem. Deklice so se v čolnu vozile po jezeru. Čoln se je prevrnil. Pogrešajo še čoln s 25 učenkami. (»Slovenec«, 8. jun.)
nilo udeležence z ideologijo in organizacijo društva in Podmladka; 6. na koncu tečaja bodo udeleženci polagali izpit vsega, o čemer so se učili. Izpričevalo prejmejo samo oni, ki bodo pokazali zadosten uspeh; 7. na tečaju bo navzoč šef učiteljskega odseka ministrstva prosvete; 8. .vsak obiskovalec - slušatelj tečaja mora vplačati za material in druge stroške 250 din sekciji Podmladka.«
-— Važno radijsko predavanje. V petek, 11. t. m. ob 17. uri bo imel v beograjskem radiu tov. Dušan Priča, urednik »Narodne prosvete«, predavanje: »Pomen učiteljice za narodno izobraževanje — v zvezi z delnim celibatom.« Opozarjamo na to predavanje vse učiteljstvo, ki ima radio-aparate.
—	Šolam in poverjenikom »Roditeljskega lista«! Prejšnji teden je razposlala Pedagoška centrala v Mariboru vsem večjim šolanj in zavodom v srezih prospekte za »Roditeljski list«. Šolske upravitelje in poverjenike prosimo, da nam po možnosti že do 30. junija pošljejo izpolnjene prijavnice na naslov Pedagoške centrale, da bo že meseca julija mogoče določiti približno število naklade za prvo številko lista. Če želi katera šola ali posamezniki dobiti še nove prospekte in naročilnice, naj se takoj z dopisnico obrnejo na Pedagoško centralo. Enako prosimo vse tiste, ki so na šolah ali v kraju prevzeli pover-jeništvo lista, da nam po dopisnici javijo svoje ime in kraj službovanja kakor tudi število naročnikov. Pripomnimo, da bo list poljudno in mikavno pisan ter bo vseboval mnogo gradiva tudi za roditeljske sestanke. Tudi oddaljene gorske šole naj naroče list za svojo strokovno knjižnico. — Pedagoška centrala, Maribor, učiteljišče.
Odkritje spominske plošče pok. tov. A. Porekarju. Učenci in prijatelji pok. Antona Porekarja bodo v nedeljo 13. t. m. ob
pol 3. uri popoldne odkrili v znak hvaležnosti in spoštovanja do svojega učitelja spominsko ploščo na šoli na Humu pri Ormožu, kjer je pokojnik deloval aktivno 36 let in potem živel še kot upokojenec 4 leta. — K slovesnemu odkritju so vabljeni vsi prijatelji pokojnika!
—	Študijski učiteljski krožek v Ptuju
priredi v soboto popoldne, po zborovanju, tovariški družabni izlet v bližnjo ptujsko okolico. Na izletu se bodo dobila vsa potrebna pojasnila za počitniško strokovno delo. Vse ostalo se dogovorimo na zborovanju. Ker se s tem izletom zaključi skupno delo v letošnjem šolskem letu, ste vsi prisrčno vabljeni.	Tajnik.
—	»Za kralja in dom.« Knjižico pod tem naslovom je razposlal tov. Anton Mohor na šolska upraviteljstva. Vse, ki so knjižico prejeli, naproša, naj knjižice ne vračajo in naj nakažejo znesek 10 din, ko bodo imela šolska upraviteljstva proračunsko možnost za to.
—1 Glede majniške proslave pravi » Slovenec« od 3. VI. v uvodniku: ...Tam, kjer imajo ti ljudje vpliv na šolo, se tudi šola ni udeležila majniške proslave, čeprav so bili starši z dušo in s srcem zraven. Tako se je ponekod tudi šola postavila na napačno stran. Od take šole, ki nasprotuje narodni miselnosti staršev, naj prosvetne oblasti ne pričakujejo velikih uspehov, tudi naj ne obsojajo staršev, ampak tiste, ki šolo odtujujejo narodu, da bi jo sebi in svoji manjšini približali.
—1 Nagrade iz kraljevega fonda so med
drugimi prejeli tudi Andrej Skulj, sreski šol. nadzornik v Kamniku. Omerzu Karel, učitelj v Trbovljah, Josip Koglot, šol. upravitelj v Koprivniku. Josip Gosak. šol. upravitelj v Teharjih, Ljudevit Komar, učitelj v Ponikvah, Alojzij Ivanetič. učitelj v Novem mestu, Edmond Kmecel, šol. upravitelj v Št. Juriju pod Kumom. (»Slov. narod«, 8. jun.)
—1 Sobočkim otrokom je treba nove osnovne šole. Pod tem naslovom prinaša tudi »Mladi Prekmurec« v svoji 6.-7. številki članek, ki govori o potrebi nove ljudske šole.
Članek končuje takole:----le pač zadnji čas.
da se merodajni faktorji brez medsebojnih nasprotstev z združenimi močmi pobrigajo za čimprejšnjo graditev šole v Soboti. Čas to zahteva! Higiena to zahteva! Naši najmlajši to zahtevajo! Dobrobit in bodočnost naroda to zahteva!
—1 Zlati jubilej trzinske šole bodo obhajali 27. VI.
—1 Odkritje spominske plošče pok. šol. upravitelju A. Porekarju se bo vršilo 13. VI. na Humu pri Ormožu. (»Slovenec«, 3. VI.)
—1 Odlikovani sta z redom sv. Save I. stopnje realna gimnazija v Zaječarju, z redom sv. Save III. stopnje pa drž. ljudska šola v Karlovcu. (»Jutro«, 3. VI.)
—1 Prazniki. »Slovenski gospodar« od 2. VI. piše: Pravilnik k šolskemu zakonu jasno pove, da imajo učitelji praznike kot ostalo uradništvo, pa četudi je na šoli nad 60 % drugovercev. Ne vemo, ali tega nekateri naši učitelji ne razumejo ali pa iz mržnje do vere poučujejo, ko pa sicer Vsako priložnost poiščejo, da ni treba poučevati. — Notica je priobčena v rubriki Slovenska Krajina.
—1 »Izenačenje« verskega pouka v Nemčiji. Minister za vere je izdal uredbo v Wur-tenbergu, da je treba verski pouk prilagoditi narodnosocialističnemu nauku. Ker je vzgoja mladine izključno stvar nemške države in se mora izvesti po naukih narodnega socializma, morajo šole izvesti to načelo tudi v verouku. Vsi nauki, ki nasprotujejo nravnostnemu čutu nemškega plemena, se morajo iz veronauka črtati — semkaj spada večji del svetega pisma — in se ne smejo v šoli razlagati. Prav tako tudi ne gotovi verski nauki, ki so v nasprotju z naukom narodnega socializma. — (»Slovenec«, 3. VI.)
OseMe ¿zadef e
—i Praktični učiteljski izpit na drž. učiteljišču v Mariboru, ki se je vršil od 7. do 25. maja 1937. pred izpitnim odborom pod predsedstvom direktorja Frana Kadunca, so napravili sledeči učitelji - pripravniki: Bajlec Ivan iz Bogojine, Bauman Ivan iz Moravč, Beričič Jožefa iz Sv. Ane v Slovenskih goricah, Bežan Viljem iz Radmožencev, Bračko Marjeta iz Gornje Radgone, De Costa Anton iz Šoštanja, Dobaja Josipina iz Sto-govcev, Dolenc Alenka iz Sv. Andraža pri Velenju, Dolinšek Maksimilijan iz Ribnice na Pohorju, Duh Kristina iz Sv. Ane v Slov. gor., Ferjan Danica iz Črne, Frangež Terezija iz Predanovcev, German Rihard iz Pernic, Ger-mek Sonja iz Sv. Lovrenca na Poh., Golob Edvard iz Male Nedelje, Gregoretič Stanislava iz Sv. Lenarta pri Vel. Ned., Gril Celestina iz Zavrča, Grudnik Marija iz Sv. Jerneja, Horvat Stanislav iz Serdice, Hosnar Marija iz Sv. Bolfenka na Kogu, Hvaleč Jožica iz Škal, Jandl Danica iz Lehna na Poh., Jandl Milan iz Lehna na Poh., Jenko Metod iz Sv. Andraža pri Velenju, Jerneje Marija iz Dobja, Kiis Jožefa iz Črešnjic, Kastelic Alojzij iz Ščavni-ce, Kerhlanko Franc iz Sv. Jakoba v Slov. gor., Kofol Ida iz Odrancev, Kovač Anton iz Lok pri Sv. Juriju ob Taboru, Kralj Grozdana iz Gančan, Lempl-Potisk Jožica iz Zavrča, Lich-tenegger Anica iz Petišovcev, Lipavic Fran iz Sr. Bistrice, Lorbek Maks iz Ženavelj, Luci Ivan iz Sred. Bistrice, Lužar Ljudmila iz Ptujske gore, Majhen Vladislav iz Sv. Ane v Slov. gor., Mazaj Josip iz Kuzme, Napast Anton iz Sladkega vrha, Nest Ljudmila iz Sv. Jakoba v Slov. gor., Ozmec Emil iz Ko-telj, Pajtler Franc iz Tišine, Pastirk Matilda iz Št. Vida nad Valdekom, Pečnik Leopoldina iz Selnice ob Dravi, Pokorn Elizabeta iz Pri-hove, Purkeljc Emilija iz Ptujske gore, Roč-nik Angela iz Šmartnega v Rož. dolini, Sed-mak Primož iz Kančevcev, Serajnik Beno iz Sv. Andraža v Slov. gor., Skok Ferdo iz Vranskega, Stajnko Alfonz iz Sv. Ane v Slov. gor.,.Stanič Stanislav iz Sv. Marjete pri Ptuju, Stritar Bogdana iz Sv. Duha na Stari gori, Straus Božidar iz Sv. Jurija v Slov. gor., Va-hen Miha iz Kapic, Vitez Dora iz Kruplivnika, Vrečko Marta iz Sv. Petra pod Sv. gorami, Zidar Avgust iz Razbora, Žigon Ljudmila iz Dobja, Žitnik Gabrijela iz Cirkovc, Žmavc Andrej iz Sv. Trojice v Slov. gor., Žoher Ivan iz Lokavca. — Praktični zabaviljski izpit so napravile dne 12. maja 1937 otroške vrtnarice gdč. Bregar Zofija iz Murske Sobote. Cirman Bogumila iz Celja, Manfreda Ivanka iz Svetega Lovrenca na Poh. — Prihodnji izpitni termin bo 12. novembra 1937.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: O. K. iz B. Ali izgubi učiteljica, ki se poroči z neučiteljem v mesecu juliju t. 1., službo? — Do katere višine sme biti mož, posestnik, obdavčen, da se ženi učiteljici ne odtegne doklad?
Odgovor! Zakonska odredba glede izgube službe stopi v veljavo 1. avgusta t. 1. in velja za primere poroke po 1. avgustu 1937. Doklade se ne odtegnejo, če ima mož manj kot 500 din mesečnih bruto dohodkov (čl. 4. uredbe o osebnih dokladah — Roč. kat. stran 92 in 93).	>
—§ Vprašanje: M. P. iz H. 1. Ali izgubim draginjsko doklado, če živi mož — ne-učitelj — v drugem kraju? — 2. Koliko dra-ginjske doklade bi pa izgubila, če službujeva v istem kraju, ako moževa plača ne presega 1000 din?
Odgovor! Ad 1. ne izgubite (odst. 4.) in ad 2. polovico zneska, ki ostane po odbitku 500 din (čl. 4./1-3 uredbe o osebnih dokladah iz 1.1935. — Roč. kat., str. 92).
Maša gospodarska
organizacija
—g Ob priliki 42 do 60 letnice mature so darovali pri Gambrinu v Mariboru zbrani tovariši znesek din 187,50 v prid »Učiteljskemu domu« v Mariboru. Zavednim tovarišem najlepša zahvala! — Kožuh, blagajnik.
Učiteljski pevski ssbor JUU Emil Adamič
—pev Pevski tečaj. Kot smo članstvo opozorili z okrožnico, se bo vršil prihodnji pevski tečaj od 5. do 10. julija t. 1. Naj ne bo člana, ki bi ta tečaj zamudil. Čas je že, da nastopimo z novim programom, ki ga bomo na tem tečaju študirali. Brez popolne zasedbe je študiranje »Roženic« nemogoče. Tega naj se članstvo zaveda. Tečaj se bo vršil v Glasbeni Matici v Ljubljani.
Šolski radio
—r XXIX. teden. Petek, 18. junija bo
predaval g. Vilim Kunst: »Mak preživlja tisoče prebivalcev vardarske banovine.« Program: 1. Mak pri nas. 2. Z brzovlakom v Tik-veš v vardarski banovini. 3. Podnebje južnega dela vardarske banovine. 4. Setev in obdelovanje maka. 5. Obiranje opija. 6. Makovo olje. 7. V hiši prijaznega domačina.
8.	Gospodarske razmere vardarske banovine.
9.	Nekaj besed o sviloprejki in ostalih pridelkih vardarske banovine. 10. Sklep. — Poslušalci naj imajo pred seboj zemljevid Jugoslavije in po mogočnosti rastlino vrtnega maka. (Glavica s koreniko!) Rastlina naj bo sveža. II.—III.
—r V kmetijskem radiu bo predaval v nedeljo, 13. junija ob 17. uri gosp. inž. Černe Jože, nato tržna poročila.
Stanovska organizacija JUU
Iz izvršnega odbora
—iz Jugoslovensko učiteljsko udruženje izvršnom odboru na ruke g. Ivana Dimnika, pretsednika JUU. — Zagreb, 29 maja 1937 g. — Beograd. — Nakon saslušanja referata i svestrane diskusije na sjednici pretsjednika sreskih društava Savske banovine, pozdravljamo ceo Izvršni odbor i Vas kao pretstav-nika staleške linije u duhu sarajevske deklaracije i prigodom uspostavljanja normalnih odnosa s Ministarstvom prosvjete za dobro škole, učitelja i autonomije staleške organizacije. — Pretsjednik: Fran jo Marinič. Pred-lagač: Gligor Čikara.
Iz društev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA zboruje 19. junija t. 1. v Murski Soboti s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Blagajniško poročilo.
3.	Referat prof. Lišla: »Idejni tokovi slovenske literature. 4. Volitve delegatov in predlogi za pokraj.. skupščino. 5. Slučajnosti. — Društvo poziva, da pripravi članstvo predloge, ki jih naj iznesejo delegati na skupščini. Prejeli ste vsi obračun! V obračunu so vne-šeni opominjevalni stroški. Te stroške odra-čunajte, nakažite pa ostanek do 10. junija 1.1. Začetek zborovanja ob 9. uri.	Odbor.
. JUU — SRESKO DRUŠTVO V KRŠKEM bo imelo svoje redno zborovanje dne 19. junija na ljudski šoli v Kostanjevici ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Tajniško in blagajniško poročilo. 3. Predavanje. (Poročilo tov. Vranca iz Studencev pri Mariboru, o knjigi, ki jo izda Slovenska šolska matica.)
4.	Izpremembe pravil. 5. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIŠKO bo zborovalo dne 19. junija ob pol 9. uri v Dobu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Predavanje. 3. Volitev delegatov za držav, in banov, skup ščino. 4. Predlogi za gornji skupščini. 5. Slučajnosti. — Po zborovanju ogled šole. — Na polno udeležbo vabi	odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ bo zborovalo v soboto, dne 19. junija 1937. ob 12,30 uri v Metliki. Običajen dnevni red z dodatkom: Predlogi za banovinsko skupščino in volitev dveh delegatov. Dolžniki! P oravnajte članarine in zaostanke sploh! da more tudi društvo poravnati svoje obveze! Na svidenje v Metliki, dne 19. junija!
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA. V ob j avl j enem dnevnem redu zborovanja, ki bo 14. t. m., je tudi ogled jeseniške tovarne. Ker nam je pa vodstvo tovarne naknadno sporočilo, da je moralo vse oglede radi obsežnega preurejevanja za letos ukiniti, ta točka dnevnega reda odpade.
Pač pa bo na željo nekaterih upraviteljev popoldne sestanek upraviteljev, na kate rem bodo razpravljali o odredbi za izvajanje šolskega proračuna B za leto 1937./38. in event. tudi o drugih šolsko-administrativnih poslih. — Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 17. aprila 1937. na Dvoru. Najprej je bil razgovor o važnih stanovskih zadevah, nato pa je sledilo predavanje tov. Justine Urbančičeve »Socialne razmere šol. okoliša in njegov vpliv na šol. otroka. Predavateljica- nam je v izbranih in izčrpnih besedah predočila socialni položaj svojega službenega kraja Ajdovca. Videlo se je, da se je tovarišica z ljubeznijo in zanimanjem poglobila v razmere svojega službenega kraja, skrbno prisluškovala ljudski duši ter podala mnogo dragocenih prispevkov, kako je treba delovati med ljudstvom, da bo učiteljevo delo res plodonosno in želo lepe uspehe v šoli in izven nje. Za prav lepo predavanje in trud tovarišici najlepša hvala in priznanje. — Nato se je premotrival šolski zakon in so se predlagale k temu nekatere izpremembe. Tozadevni predlog se je že poslal na pristojno mseto. — Prihodnje zborovanje se bo vršilo meseca junija na Žvirčeni.
Predsednik:	Tajnica:
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK je zborovalo 15. maja t. 1. v Domžalah.
Navzočih je bilo 62 % članstva.
Uvodoma se je tov. predsednik spomnil umrlega tov. Josipa Lapajneja, katerega so navzoči počastili s klicem »Slava«.
V	imenu društva je čestital tov. Merhar-ju in Kokalju ter tov. Rožmanovi, ki so stopili v zakonski jarem.
Obvešča dalje, da se bo dnevni red iz-premenil, ker je tov. Svetina iz zdravstvenih razlogov preložil svoj referat o učiteljskem pokretu.
V	svojem situacijskem poročilu je tov. predsednik seznanil članstvo o delu sekcije in centrale.
Soglasno je bila sprejeta resolucija glede ukinitve delnega celibata učiteljic, ki jo je predložila tov. Rupnikova.
Odločitev glede sprememb pravil JUU bo padla na prihodnjem zborovanju, ker je bil termin prekratek, oziroma se ta prepušča upravi društva. Enako se bo ' ponovno razpravljalo o vplačilu deleža Mariborski pedagoški centrali.
Tov. tajnik je obravnaval tekoče dopise in tolmačil projekt poslovnika.
Tov. blagajnik je poročal o stanju društvene blagajne in priporočal večjo discipliniranost pri vplačevanju zaostankov.
Finančni referent tov. Merčun je pozival na ureditev in likvidacijo dolgov pri naših ustanovah in predlagal skupni sestanek upraviteljev v svrho enotnega postopanja v poslovanju po novem pravilniku o vzdrževanju šol.
Po odmoru je predaval tajnik kluba »Koroških Slovencev« g. Franc Uršič o naši narodni manjšini na Koroškem. Glavni namen predavanja je bil seznaniti navzoče o germa-nizaciji, njenem razvoju in sredstvih za po-tujčevanje naših bratov onkraj Karavank.
Uvodoma je očrtal osrednji problem nemškutarstva, ki posega v vse panoge našega življa. Znake inferniornosti gojimo na žalost tudi ob severni meji. Sorodna renegat-stva opažamo enako še pri Poljakih.
V	obširnem govoru je podal nato glavna historična dejstva od prve naselitve Slovencev in njih bojev s sosedi, opomnil navzoče na delovanje Cirila in Metoda, ki sta zavirala pohlep Bavarcev ter šel preko dokazov nekdanje slave koroških vojvod do padca samostojnosti in vsiljevanja gospodstva Habsbur-žanov. In dalje! Vsa tegoba prve etape do Marije Terezije se vehementno in vztrajno nadaljuje. Vstajajo narodni voditelji Zamik, Ziljski, Einspieler kot uporniki proti obstoječim socialnim in kulturnim preobratom, ki rode duhovno delitev. Ljubljana je contra Celovcu, volilni red daje premoč v roke Nemcem, katerim se z vso silo upira Grafen-auer. Doba nesrečnega plebiscita pokaže vso upravno korupcijo in naivno zaupanje našega naroda. Nastopila je prava doba ponem-čevanja, ki ga vrši cvet nemškutarstva t. j. večni patriotje na državna korita. Oni odločajo o vsakokratnem vodstvu povsod in vršijo brezobzirni politični, kulturni, gospodarski in moralni pritisk, z vidnimi in katastrofalnimi posledicami za našo narodno manjšino. Zastonj vodi mati svoje dete v cerkev, oče na polje, zastonj ali pa vsaj z majhno nado v bodočnost mu pripovedujeta o Maistru, kralju Matjažu in lepi slovenski govorici.
Kako naj pomagamo? Le z naporom vseh bo dosežen boj. Ne samo moralna, ampak tudi materialna podpora vsem obrambnim ustanovam, institucijam, gospodarskim in kulturnim društvom bo privedla do uresničenja naših in koroških bratov samih. Kajti brez Koroške ni Slovencev, brez Slovencev ni Jugoslavije.
Na številna vprašanja aktualnega značaja je gospod predavatelj vsem navzočim odkril še mnoge zanimivosti in le žal, da je prezgodaj zaključil predavanje, za katero je žel dolgotrajni aplavz in odobravanje navzočih tovarišev in tovarišic.
Tov. predsednik mu je izrekel še posebno zahvalo.
Med slučajnostmi je tov. Intihar naprosil za sodelovanje vseh mladinskih pevskih zborov pri proslavi 50-letnice obstoja narodne šole v Trzinu. Žal, da ni dobil povoljnega odziva, deloma iz razloga, ker pade prireditev na predzadnji dan šolskega leta, deloma pa, ker so mladinski pevski zbori oslabljeni radi, odhoda učencev 7. in 8. šolskega leta. Apeliral je še, naj bi se skušalo tudi v naš:m društvu izposlovati bloke za znižano vstopnino za Narodno gledališče.
Z veliko večino je bil sprejet predlog tovariša Lumbarja, naj se deluje na to, da ostane naslov »Narodna šola« navajajoč predhodno obilo utemeljitev.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v Do-bu, da si bo članstvo lahko ogledalo novo šolo v našem srezu.
Tov. predsednik zaključi zborovanje.
Predsednik:	Tajnik:
Jos. Napokoj.	-	F. Kvatal.
Sov osti na knjižnem trgu
Pedagoški zbornik SŠM za 1.1936.
Tudi ta zbornik je uredil dr. K. Ozvald, ki je zbral v njem desetorico različnih sestavkov.
Prvi spis je posvečen »stoletnici Stritarjevega rojstva« (V. Brumen) ter skuša pokazati pedagoško stran Stritarjevega dela, njegovega značaja, njegovih nazorov in misli. Opisuje njegovo vero v boljšo prihodnost, ki se je družila z vero v poslanstvo človeštva, posebej še preprostega ljudstva, slo-vanstva, mladine in ženstva; navaja njegove misli o domu in šoli, o nekaterih vzgojnih pripomočkih in o pomenu domačega jezika; dotika se tudi njegovih razočaranj in bojev z nasprotniki in razpravlja o njegovi zamisli vzgoje najširših ljudskih plasti.
V drugem članku piše dr. A. Gosar o »osnovah sodobne socialne vzgoje« ter naglasa, da »danes potrebujemo ljudi, ki bi se čutili notranje, srčno priklenjene na družbo, oziroma na poedine družabne skupine ter bi bili pripravljeni posvetiti jim vse svoje moči«, kajti »je danes vsaj kolikor toliko pravičen in zadovoljiv družabni red mogoč med ljudmi, ki so zares prežeti pravega socialnega in občestvenega duha ter sami prostovoljno in z vnemo izpolnjujejo svoje družabne naloge in dolžnosti«. Mladi rod je treba opozarjati na to, koliko dela in gmotnih žrtev je zahtevala ustvaritev in ohranitev naše kulture, spominjati ga je neprestano treba, da je tudi v gospodarskem življenju le delec celote in se mora uklanjati njenemu blagru. V obče mu je treba dati pravilne pojme o vsem socialnem življenju. S tem še ne bodo odpadle vse težave, toda pot do prave socialne vzgoje se bo odprla.
Univ. prof. A. Maklecov razpravlja o »osebnosti zločinca in njegovi kazenski odgovornosti«. Govori o nekaterih določbah novega jugoslovanskega kazenskega zakonika ter precej obširno piše o osebnosti zločinca. Omenja različne teorije, ki se tičejo tega predmeta ter se zopet vrača k našemu kazenskemu zakoniku in razlaga, kako upošteva to in ono. Vodilna ideja nove kazenske zakonodaje »je ta, naj se pri določitvi kazenske odgovornosti upošteva ne le posamezno kaznivo dejanje, temveč tudi nagibi, nagnjenja in značaj storilca. To pomeni nedvomen napredek s prejšnjo, zastarelo zakonodajo ter obeta državi večji uspeh v njeni borbi zoper zločine«.
Dr. K. Ozvald podaja »pedagoški pogled na mladostnika, ki je zapadel kazenskemu paragrafu« ter tako dopolnjuje prejšnji članek. Prikazuje človeško jedro zločinca ter naglaša, da je treba tudi pri kaznovanju imeti pred očmi celega človeka. »S tem pa ni rečeno drugega, nego da bi kazen naj vsebovala tudi — pedagoško ali vzgojevalno funkcijo«. In zlasti še za vzgojo mladoletnih zločincev bi potrebovali »rojenih« vodnikov. »Poklicani so pač samo tisti, ki zmorejo na primer spoštovanje tudi pred osebo mladega zlikovca, ki si znajo pridobiti njegovo zaupanje in ki jim je zlasti še svojska ljubezen do tega, kar je »božjega« v vsakem človeku«.
Dr. St. Gogala je prispeval sestavek o »narodnem učitelju in narodni šoli«. Pod nazivom »narodne« šole pa ne umeva le ljudske, marveč vsako šolo, ki je zajeta od narodnostnega duha in ga goji. Zato govori najprej o vsebini pojma narodnost ter o narodni kulturi, in naglaša, da mora posameznik koreniniti v njej. Učitelj sam mora seveda živeti iz narodnega duha ter mora tudi učencem posredovati »čim točnejše in podrobnejše spoznanje narodnosti in čim toplejšo in pristnejšo ljubezen do naroda in domovine«. Le potem bomo Vzgojili prave naše ljudi, ki bodo pristno narodno čutili in doživljali.
V. Schmidt nam razlaga svoje misli »o bistvu in nalogah psihotehnike«. Naglaša važnost in pomen te stroke, ki da je »sodobna znanstvena oblika praktičnega duše-znalstva«. Zanimivo ocenjuje vlogo strojev in aparatov v psihotehniki, ki se le prečesto precenjuje. »Psihotehnični aparati imajo samo ta namen in v tem je njihova vrednost, da ,sprožijo', povzročijo tako in tako reakcijo, ki daje psihotehniku priložnost, da ugotavlja svojstvenost duševnega izražanja preizkušene osebe.« »Aparat nam ne more nuditi več, nego li določeno situacijo, na katero oseba reagira. Psihotehnika pa se začenja šele tam, kjer te reakcije in simptome analiziramo. Analize ne more izvršiti aparat, temveč samo psihotehnik. Čim boljši psiho-tehnik, tem manj aparatov bo potreboval.« Prav tako so nekatere druge ugotovitve za naše prilike čisto nove. Besedilo pojasnjujejo slike, tabele in diagrami.
D. Cvetko prinaša »donesek k zgodovini naše pedagogike« v članku o »glasbeni kulturi v našem vzgojstvu«. V njem razmotriva vlogo, ki sta jo petje in glasba igrala v naših
f CENE NIZKE
dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
PODRUŽNICA MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26
KUPUJTE PRI TVRDKAH
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
šolah v preteklosti ter zlasti močno podčrtuje prizadevanje A. M. Slomška, kateremu pripisuje »mesto prvega praktičnega slovenskega pedagoga, ki je za svoje pisano in ustno delo žel mnogo sadov« ter je »vplival na vse v isti pravec usmerjene potomce več desetletij naprej«. Nadaljnji razvoj tudi podrobneje očrtuje ter naglaša, da je pevski pouk pri nas nazadoval. Govori tudi o današnjem stanju in se bori proti temu, da se petje šteje med veščine; sam ga prišteva k »umetniškim predmetom«.
A. Žerjav razmotriva »problem učnih knjig s stališča življenjske šole«. Ocenjuje in kritizira dosedanje učne knjige, ki da so še vedno v pravem pomenu besede učne knjige in lahko služijo le prisvajanju in utrjevanju snovi in gradiva, ki se v šoli obravnava ali predava. To so torej »vzorne« ponavljalne knjige za dijake, ali nekaki repetitoriji, posnetki in izpiski znanstvenih del. Podrobneje kaže avtor razne napake na naših zemljepisnih in zgodovinskih učnih knjigah. Na koncu pa še opisuje nove delovne priročnike, ki hočejo nuditi učencem za študij več gradiva, kakor pa že izdelanih ugotovitev. Temu dodaja še nekaj misli o sestavljanju in ocenjevanju šolskih knjig.
J. Šedivy opisuje »češkoslovaško šolstvo«, oziroma le češko, ker bo slovaškega opisal v prihodnjem letniku Zbornika. Najprej očrtuje zgodovinski razvoj šolstva, nato pa podrobno poroča o današnjem stanju različnih vrst šol. Meščanske šole so trirazredne (a imajo večinoma poseben nadaljevalni tečaj), učiteljišča so štiriletna, poleg njih pa imajo še dve dvoletni pedagoški šoli, dve enoletni pedagoški akademiji in dvoletno pedagoško fakulteto. Poleg običajnih tipov srednjih šol poznajo še reformno realno gimnazijo in nekatere druge poizkuse. Čisto svoj sistem šolstva snuje dr. V. Prihoda. Univerze so kar
v Pragi tri (češka, nemška, ukrajinska), poleg ostalih visokih šol v deželi. Važni organizaciji sta »Ustredni matice školska« in »Ko-menskv« ki skrbita za češke šole med tujim prebivalstvom v domovini in v tujini.
Na koncu Zbornika očrtuje E. Boje življenje in delo Lj. Stiasnega. V. B. poroča o Liebertovem predavanju o »mestu in nalogah filozofije v sedanjosti«. Sledi še »Kronika« in »Upravni vestnik SŠM«.
To poročilo bi hotelo vzbuditi zanimanje za pester niz vprašanj, ki jih obravnava letošnji Zbornik. A zdaj »vzemi in beri!«
V. B.
—k »SAVREMENIK« Srpske književne zadruge v Beogradu je za letošnje leto izšel v 4 knjigah v sledečo vsebino: 1. Antologija srpsko hrvatske posleratne lirike: Predgovor je napisal Gjuro Gavela. V knjigi so zasot-pani sledeči pesniki: E. Alfirevič, G. Vasiljev, Z. Vasiljevič, Lj. Vizner, R. Dragutinovič, J Dučič, B. Djukič, V. Zivojinovič, G. Krklec, M. Krleža, M. Leskovac, V. Majer, D. Maksi-movič, Z. Miličevič, H. Mitrov, V. Nazor, M. Nastasijevič, Vatroslav Nemir, N. Polič, Dju-za Radovič, J. Radulovič, M. Rakič, R. Ratko-vič, N. Simič, M. Stamatovič, B. Stojadinovič, G. Tartalia, T. Ujevič, D. Cesaric, A. Šantič, A. B. Simič in N. Šop. — 2. Trideset godina čutanja, roman Stojadina Živadinoviča. — 3. Pripovedke Borivoja Jevtiča: Nonova kči, Štela kči Golubičina, Skitač s. Hrida, Iznad prošlosti, Šume, Gigantomahija. — 4. Iz nove ruske književnosti sestavil I. Goleniščev - Ku-tuzov: Puškinova poezija, Puškin i savremena Rusija pravi Gogolj, Umetnost Leva Tolstoja, Dostojevski i. Vjačeslav Ivanov, M. Vološinj, A. Beli, N. Gumilov, E. Zamjatin. — Vse štiri knjige v okusni vezavi na 720 straneh stanejo 65 din in se lahko naročijo potom vsake knjigarne ali pa direktno na naslov: Srpska književna zadruga, Beograd, Kralj Milanova 19.
Inozemsko šolsivo in učiteljstvo
Obrtno-nadaljevalno šolstvo na Češkoslovaškem
(Dalje.)
Učenci.
Obrtno-nadaljevalne šole obiskujejo vajenci obvezno ali prostovoljno. Obvezno po-sečajo šolo vajenci (vajenke), ki se učijo določenega obrta v pripadajočem šolskem okolišu, ki še niso izučeni in niso oproščeni pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah. Prostovoljno pa smejo obiskovati obrtno-nadaljevalne šole oni vajenci (vajenke), ki se učijo izven šolskega okoliša, ali oni kandidati, ki so vajen-ško šolo že z uspehom dovršili, dalje pomočniki in vobče vse one osebe, ki niso v učnem razmerju.
Poprej so obiskovale vajenke obrtno-na-ilalievalne šole samo izjemoma, leta 1910. je bila dovoljena koedukacija na obrtno-nadaljevalnih in strokovno-nadaljevalnih šolah ter so bila dekleta vpisana samo v onih vajenških šolah, kjer je to zahteval šolski odbor. Leta 1922. je bilo določeno, da so tudi vajenke obvezne posečati nadaljevalne šole, prav tako kakor vajenci.
Obveznost obiskovanja obrtno-nadaljevalnih šol je splošna in ni omejena niti z učenčevo starostjo. Seveda morejo biti od pouka oproščeni le taki vajenci, ki so absol-virali slično šolo, ali dosegli, oziraje se na zakonske predpise glede kvalitete šol, vsaj isto izobraževalno stopnjo z obrtno-nadaljevalno šolo. S posebnim odlokom ministrstva prosve-te se določa, da se morejo nuditi olajšave pri pohajanju v obrtno-nadaljevalne šole samo onim vajencem, ki so starejši od 25 let. in onim vajencem, ki imajo na drugih šolah gotovi del izobrazbe, ki se podaja na obrtno-nadaljevalnih šolah. Za popolno olajšavo, t. j da vajenec nad 25 let star. ali vajenec z določeno izobrazbo ne poseča obrtno-nadaljevalne šole, je praviloma potreben pred učiteljsko komisijo izpit iz vse tvarine ali samo izpit iz strokovnih predmetov na obrtno-na-daljevalni šoli.
Učenci na obrtno-nadaljevalnih šolah ne plačajo šolnine. Pri vpisu sme od njih zahtevati upravitelj šole samo prispevek za učne pripomočke. Navedeni prispevek pa ne sme biti previsok. Praviloma se plača za vsakega učenca 10 Kč.
Učni pripomočki in učne knjige.
Pri pouku na obrtno-nadaljevalnih šolah je potrebna velika množina učnih pripomočkov in učbenikov. Ako torej upoštevamo, da rabi skoraj vsaka obrtna stroka drugih učnih pripomočkov, ni torej ureditev učnih zbirk tako lahka naloga in ureditev smotrne učne zbirke je v zvezi z velikimi gmotnimi stroški.
Da bi se moglo zadostiti tej veliki nalogi in nabaviti šolam potrebne učne zbirke, je bila ta naloga priključena državnemu zavodu za učne pripomočke, katerega naloga je:
1.	Oskrbeti šolam učbenike in učne tekste.
2.	Oskrbeti šolam dela na predlogah in pripadajoče modele.
3.	Sestavljati kolekcije snovi in pripadajoči postopek pri izdelavi izdelkov, kar je nujno potrebno za vsako obrtno-nadaljevalno šolo, ako hoče imeti pri pouku zaželjenih uspehov.
4.	Oskrbovati šole z risarskimi rekvizita-mi, diagrami, skioptikoni in drugimi modernimi učnimi sredstvi.
(Dalje prihodnjič.)
Mali oglasi
Mili oglasi, ki služijo t posredovalne in socialne nanese aaiinsm, vsaka beseda 50 pa; Naimanjšl znesek Din 5 —
FR. P. ZAJEC
l' z p r a $ a n optik Ljubljana, Stari trg 0
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometrt\ toplomere risalno orodje mikroskope. fot<»-anarate itd. Velika zaloga raznih ur. zlatn'.rr .n srebrnine. Ceniki brezplačno.
ZAMENJAM
službeno mesto na petrazrednici blizu Maribora, dobra avtobusna zveza — z mestom v bližini Celja. Ponudbe na upravo pod značko »Celjski srez«.
Knjigarna
»Učiteljske tiskarne
registrovane zadruge 3 ornefeno zavezo«
Ljubljana, Frančiškanska ulica št- 6
Podružnica Maribor, palača banovinske firatilnice
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna! — Izdeluje diazo - amoniak - papir * J A S N I T " , za kopiranje načrtov, ki je edini 100% domač izdelek te vrste v državi!