226. štev.
Pavlalnl Iranko « drlavl SHS.
V Uubllani, v soboto 4. oktobra 1919.
Leto IS!,
Izhaja razen nedeij In praznikov vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani-Fraueiikanska ulica Si. 6/1, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod« pisati, sicer ee jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Inserati: Enostolpna petit-Trstica 75 vin., pogojen frostor 1’25 v; razglasi in poslano vrstica po 1*50 v; Večkratne objave po dogovoru primeren popust
Glasilo Jugoslov. socflalno - demokratične stranke.
Posamezna štev. stani — 40 vinarjev. ---------
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjam na doni r/.a ceio .eto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, eu ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Heklamae je za list so poštnine pr os le.
Upravništvo te v Ljubljan?,
Frančiškanska ulica St. 6 L,
Učiteljska tiskarna.
Telefonska II. 313.
Za mir in spravo.
Poziv na socijalisticni proletarijat
Dogodki ob Adrill postajalo od dne do dne nevarnejši. Če ne i\i stooi kmalu sprememba. ne bodo Doslertlce samovollneera nočetla italijanskih imperialističnih pustolovcev usodanolne !e za ItsHlo samo. zo "ien proletarilat. marveč sploh tudi *a proletarilat drugih držav. Vsled slavne »okur^ciie« Peke no nekaterih orenanetih italllanskih militaristih. se ie sovržno rarmerfe med »talilo in Tuffoslnvllo 5e boli poostrilo. Italllanskl lmnpr'Wi7em noče le nensmflieno oodlarmlt* skoro HilIHon Jugoslovanov. hoče obenem tudi Intervenirati z nasHlem v no-t/anllh zadevah iugoslovanske države.
Tako naftno, nespametno postopanje na ni za luposlovanskl nro-"jtarllat le zaradi navedenega škod-"*vo. Ono mirti obenem lusroslovnn-8k| buržuazlil priliko. da Izrabila ta Doiofaj v gvol razredno - politični Drid.
Vsled sedaniega spora z Italilo ,*© neprestano sravtačnie Izvedba Drenotrebnlh radikalnih, socilalnih reform, ki bi lih bl| drugače lugoslo-vansM oroWarliat fe nedvomno A	Tudi zadnle dogodke ob
t'i,y l 5oto^ jugoslovanski kanltali-. *T!, ?e Izrabllaio v svrho nrlkrlvanla fn nodraženla živil, če?
*	. nova volna. Ves raVvol
Stvari M« ** |?	sitngeSIn
tako v Itallll kakor url nas v ^seli ozirih skralno nevarna In za socHa-Hstičnl proletarilat odločilne važnosti. Jugoslovansko delavstvo obsols
postopanja italijanskega Imoerllallz-ma in Jugoslovanskega kapitalizma.
Izvrševalnl odbor naše stranke se Je na posebni seli oečal z vprašanji. ki so v zvezi s tem položajem, ter prišel do sklepa, da ie treba tudi v tem trenutku odločnega socialističnega nastopa. Nočemo novih vojnih pustolovščin, nočemo, da se pahne izkrvavllena ljudstva v Se huiša gorja. Dovoli!
Prepričani smo. da bo tudi itali-ianski proletarilat Izvršil v tem pravcu svoio dolžnost in nastopil odločno za načelo miru in sprave in proti vsakim volnim poizkusom. Jugoslovanski proletarijat bo od svole strani izvršil povsem svoio sociia-listično nalogo.
Italijanskemu sociialističnemu prolctariiatu naš solidarni pozdrav.
Kakor od nas tu tako od niega v Italiii ie v prvi vrsti odvisno, da se naoravi konec nevarnim vojnim Igram.
Lok le napet. Zadostuie malo. d j: pride do katastrofe.
Samo mednarodni sociialističnl proletarilat more to pravočasno preprečiti.
Mir zahtevamo in spravo od naroda do naroda, nreko vseh strem-lieni mednarodnega imoerlializma in kapitalizma.
Vsakemu ljudstvu vse svoje pravice! v v,,--.................
Nal bo naš oozfv vzpodbuda zavednemu Droletarliatu ter obenem resen opomin zatiralcem.
Naš strankin zbor.
Prihodnji mesec se bo vršil v Uubliani strankin zbor naše stranke. Zanj vlada med sodrugi veliko zanimanje. Potrebno se nam zdi. da se otvori v našem listu že sedaj stvarno diskusijo o vseh onih problemih, ki tvoriio dnevni red prihod-fliega kongresa. Ta dnevni red ie zelo obširen. In ogromne važnosti za Dravo razumevanje, sedanjega splošnega položaja ter za pravilno usmeritev našega dela v naibližnji velevažni politični dobi. Vse sodru-Re vabimo, da se pravočasno oglasijo ter povedo objektivno, kako mislijo o tej ali oni točki dnevnega reda, o tel ali oni nalogi stranke. Najvažnejše ie vprašanje naše strankine taktike ter prepotrebnega uie-dinjenia vsega jugoslovanskega proletariata. Danes otvariamo debato s člankom, ki se sicer tiče zgoJi Praktičnega organizatoričnega vprašanja, ki pa ni zato nič mani aktue-len. Evo ga.
Delavski dom !n drugo.
(K predstoiečemu strankinemu zboru.)
Za uspešen razvoi delavskih organizacij. stranke same in sploh vsega njenega delovanja ie velikanske, neizmerne koristi lasten delavski dom in lastna tiskarna, o tem menda smo sl vsi na čistem. Naše bratske organizacije naj nam bodo v tem oziru vzor. Kdor le nekoliko potoval po tuiih državah in videl razvoi drugie, se pač ni mogel načuditi velikanskemu sociialističnemu političnemu in kulturnemu razmahu tuiine in se ie vračal ob spominu na domače razmere notrt. In kako velikanskega pomena so lastni strankini domovi, vidimo nalboliše pri naših klerikalcih.
Vsi naši sodrugi, ki z veseljem in vnemo sodelujejo danes pri najrazličnejših organizacijah Jn vsi naši pristaši sploh občutilo pomaikanje lastnega doma neizmerno. In če po-rledamo nekoliko natančneje do na-
ših strokovnih, političnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah, ki od j leta do leta napredujejo, tedai vidimo, da bi se ob malo dobri volu tudi temu dalo. n. or. z ustanovitvijo posebne Delavske zadruge, hitro in dobro odromoči. Danes smo v tem pogledu absolutno odvisni od naših meščanskih strank. Po vseh okrajih mesta so danes razkropliene m navezane na mesečne sobice naše različne organizacije. Manika nam vsled tega tiste skupnosti, ki naj nas medsebojno veže. Ker nimamo lastnih lokalov, si ostajamo medseboi nepoznani in tuli. Naši listi se tiskajo po najrazličnejših tiskarnah, dobiček soravliaio drugi, 'in vendar ie doba, ko ie imel urednik uredništvo in upravništvo strankinega lista kar v kavarni ali v svojem stanov aniu, menda že daleč za nami. Danes nam ni treba več teh do sili skromnih razmer, če si uravnamo primerno naše delovanje. In tu ie treba računati na samopomoč. Če vzamemo resno v pretres vse izdatke, ki iih imajo naše organizaciie z;a lokale, tisk in vse drugo, tedai pridemo do zaključka, da si v lastnem domu in lastni tiskarni skrčimo te izdatke naimanj na polovico, oziroma da vse naše organizacijsko delo. zlasti pa tisk, podvojimo, da celo potrojimo. In kakšen moraličen uspeh! Delavstvo bi se navezalo na svoi dom. spoznavalo med sebol. društveno življenje bi postalo vsem zanimivejše. na zunal pa bi postali neodvisni.
Treba ie torej sedat na vsak način končnovetiavno-' misliti na -ustanovitev lastnega delavskega dcirr.a in tiskarne, ki nal odgovarja velikosti in potrebi stranke. Seveda le treba priti pri tem do pozitivnega dela ker sklep, ki ostane samo sklep, nam je že marsikaj pokopal. In ta korak do pozitivnosti nai bi storil poleg drugega naš strankin zbor. Naše organizaciie. eksekutiva in vsi naši sodrugi na nam bodo porok, da bo započeto delo tudi završeno ter tako napravlien velik korak naprej.
In kako bi naihitreie prišli do za-kliučka? Pripravljalni odbor nai bi povabil zastopnike vseh naših strokovnih. političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij, lastnih zavodov in posameznikov. S pomočjo istih nai bi se ustanovila Delavska zadruga, ki nal bi izdelala načrt za lasten delavski dom z primernimi dvoranami in drugo, kakor bi pač zahteval čas in razmere ter načrt za ustanovitev lastne tiskarne. Z razpisom subskripcile za to največje in najpotrebnejše delavsko podiefie pa bomo uvideli, da ie bilo naše delo posrečeno, ker sem) prepričan, da bomo le tem potom dosegli to, kar čas od nas že dolgo zahteva.
Napisal sem namenoma te vrstice sedai, ko se pripravljamo na
strankin zbor, ker se morda oglasi še kdo. ki deli z menoj misli v tem vprašaniu, ter z ozirom na dcistvo. da ie to že star. pa nikdar izpelian načrt. — Bosanski in hrvatski sodrugi si postavliaio svoi dom. skrajni čas torei. da se i mi zbudimo.
Bene.
Za naš nabiralni teden!
Združimo vse svoje sile
Te vrstice so narnenlene vsem našim sodrugom in priiateliem, zato da lih resno uvažuieio.
Gre za važno akcijo. Bole nas globoko v srce razmere v naši državi, ker zahtevajo kri jugoslovanskega ljudstva. Ni oa, kakor kaže. druge pomoči tukai. kakor da se proletariiat zbere, združi, da bo odločil ob priliki volitev tako kakor hoče in kakor mora biti. če želi priti iz sedanjega položaja. Kje so uradniki iavni in zasebni, državni in drugi, kie so učitelji, mali obrtniki, mali posestniki, vsa služinčad? Zakaj se vsi ti sloji ne združijo z ostalim delavstvom. ko imaio skupen interes. Čaka nas delo, čakalo nas volitve; ali smo pripravljeni nanje? Če ni-smo pripravljeni, se pripravimo na enotnem proletarskem programu.
Kakor iz srca smo spreleli vest. da so zaupniki sklenili
prirediti nabiralni teden
ter izdati v to svrho posebne pole ra naš tiskovni in volilni sklad. Ta ini-ciiativa nam ie v dokaz, da se slovenski proletariiat zaveda pomena naše časopisne, in volilne propagande ter velike važnosti našega odločnega in konsolidiranega nastooa ob najvažnejšem trenutku, ko pojde za usodo jugoslovanskih delavcev vseh kategorij, tudi onih, ki še danes niso v naši vrsti.
Vsem organizacijam in zaupnikom priporočamo, da store v tem pogledu vse, kar je v njihovi moči; pripraviti se moramo duševno za volit veni boj, pa tndl materialno. Po navodilih, ki so priložena nabiralnim polam, nai daruje vsak. kar more!
Nasprotniki se pripravljajo, a tudi mi, pošteni in odkritosrčni borl-telji za resnične ljudske pravice ne smemo zaostati.
Podpiraite povsod to akcijo!
Prispevajte za volilni in tiskovni sklad!
Dr. Lotrič:
Misli o šolstvu.
(Dalje.)
Toda Če bi imela cerkev moč In vpliv kot v srednjem veku. bi zopet priklicala v živlienie sveto inkvizicijo, vzplamtele bi zopet grmade
Da ie ta moja trditev resnična tof, da merodaini cerkveni krogi še niso pozabili na okrutna sredstva ki so bila v rabi v sredmem veku uioa učeniakom. navaiam . tozadevna mnenie gospoda Lepiciera. P soria bogoslovja na »propaganda fi-de« v Rimu. Tega moža smatra ka*« toliška cerkev za velikega ucenia-ka. Pred desetimi leti ie bil se elan bibliiske komisiie in svetovalec vj raznih vatikanskih ministrstvih. L9 še živi. ne vem. ker med voisko nn sem imel prilike, da bi zasledoval gibanie katoliške cerkve. Mož ie pisal obširne razprave o odpustkih >tt stanju duše. ko se loči od telesa. Zanima pa nas njegova kmiga »De stabilitate et progressu dogmatis«-(O stalnosti in napredku dogme). Posebno poglavie ie posvetil krivovercem, kjer govori o vzrokih, za-kai danes katoliška cerkev krivoverce tolerira. Pride pa vseeno da zakliučka. da ie treba ravnati s krivoverci kot s skraino škodljivimi divjimi zvermi. Pravi, da ie cerkevi ravnala s krivoverci zelo milostno* ker iih ie svarila in iim pretila z iz' občeniem, predno iih ie izročila po svetni oblasti, da jih usmrti. Nada Jje trdi, da ima cerkev pravico tu j spokorlene krivoverce usmrtiti. Sl cer pa nekateri teologi sami odkrito priznavalo, da bi cerkev še danes sežigala krivoverce, če bi le mw imela.
Krivoverec pa le za cerkveno kroge vsak učenjak, katerega nauki se ne strinlaio s cerkvenimi. Te Hudi bi cerkev še danes rada sežigala, če bi le mogla. Vidimo torel. da 10 med cerkviio In moderno^ vedo nepremostljiv prepad. Princib svobodnega znanstvenega raziskavania ifl nezdružljiv s principom absolutne profesorske avtoritete.
Cerkveni krogi so silno razžaljeni. če se iim to pove. Hvalilo na vse pretege in pretiravajo zasluge cerkve za vedo in umetnost. Kar ie cerkev na tem polju storila pozitivnega ne zanika noben objektiven človek. Pribiti pa ie treba, da ie bila cerkev skozi ves srednii vek tisti faktor, ki le imel vedo v svoji oblasti. Znanost ie bila takorekoč cerkveni monopol. Cerkev pa ie ovirala razvoi vede. Da bi bila ta svobodna. kie bi bil že danes naoredetf kulture! Deistvo pa Je, da le cerkev, antično vedo in umetnost ugonobila. Nai mi ne pride kdo s hvalisanienl kulturnega delovanla srednjeveških! samostanov! Dokler nismo poznali tiska, so po nekaterih samostanilf menihi res prepisovali knjige. Zraven pa so nrav pridno falzificirali Irt mterpolirali. da bi tako z lažmi zakrili razne napačne cerkvene nauke. Nailenše kulturne spomenike pa 1cs cerkev uničita oziroma potvorila* (Aleksandriiska kniižnica itd.). Pol samostanih se je dosti lenarilo. Zna-
LISTEK. GLAD.
Spisa! Knut Hamsun. — Poslovenil
FranAlbrecht.	j
(Dalje.)
Tam sem sedčl v pokoju iin sanjal v vlažnem zraku, dremal in prezebal. In čas ie mineval. Jeli bilo mar čisto sigurno, da le bil mol feljton maihen umotvor umetniške inspiracije i Bog vedi, ako nima tuintam kakih pogreškov! Ako bi šlo po tem, bi ga nazadnje niti ne vzpre-ieli, čisto enostavno ne vzprejeli! Nemara ie bil srednje sorte ali pa naravnost slab; kaj mi ie bilo porok, da ni v tem hipu že ležal v košu?.’.. Moja samozavest ie bila omamna, skočil sem kvišku in odvihral s pokopališča
Dpli v Akersgadenu sem poškilil skozi okno prodajalne in videl, da je bilo šele malo nreko dvanajste ure. To me ie. napravilo še bolj obupanega, sai sem s takšno gotovostjo upal, da ie že mnogo preko poldneva, povpraševati po uredniku pred četrto uro. pa je bilo brezsmiselno. Usoda mojega feljtona me je navdajala z mrklimi slutnjami; čimbolj sem mislil na to. tem neverietneie se mi ie dozdevalo.
da nai bi bil tako nenadoma napisal kai uporabnega. malone v spanju, lobanio polno mrzlice in sanj. Naravno, varal sem se in se vse jutro radoval za nič in zopet nič! Seveda! ... šel sem iz predmestia in dospel na odprto polie, nato v ozke, čudaške uličice mimo žag. preko nepozidanih kraiev in niiv in se nahajal nazadnje na deželni cesti; ki ji nisem mogel dozreti konca.
Tu sem obstal in se sklenil obrniti. Sp6tii sem se od marša in se počasi in zelo pobit vračal. Srečal sem dvoie senenih voz; voznika sta ležala vzdolž po senu in prepevala; oba sta bila gologlava, oba sta imela okrogle, brezskrbne obraze. Domneval sem, da me nagovorita in mi vržeta v lice kako opazko ali kak dovtip; ko sem bil dovoli blizu, me je eden njiju poklical in vprašal, kaj nosim pod pazduho.
»Odejo,« sem rekel.
»Koliko ie ura?« ie vprsšal.
»Ne vem natanko, približno tri,
Zdajci sta se oba zasmeiala in liala dalje. V istem hipu sem začutil na ušesi’ bolečine udarca z bičem in klobuk mi ie odletel z glave; ta fantalina me nista mogla pustui mimo, ne da bi se obregnila vdme. Nekoliko omamlien sem se zgrabil za glavo, dvignil nato svoi klobuk 7. roba iarka in nadalieval svoio
mislim.« se odpe-
od
pot. Doli v predmestju sem srečal moža, katerega sem zvedel, da ie že štiri proč.
Štiri proč! Ura ie bila že štiri proč! Pričel sem urno korakati, skoro teči, proti mestu, zu-ckrenil sem vstran in hitel proti uredništvu. Urednik je nemara že davno bil tam in spet odšel iz uredništva? šel sem in tekel vmes, iz-podtikal se, zaletava! se v vozove, prehitel vse sprehaialce, ie! tekmovati s konii. se trudil kot brezumen, da bi dospel pravočasno. Planil sem skozi vežne duri, preskoči! stopnice v štirih skokih in potrkal.
Nič odgovora.
Odšel ie! Odšel ie! sem pomislil. Zgrabil sem za kljuko, vrata so odprta, potrkam še en-kt at in vstopim.
Urednik sedi pri svoji mizi, obraz obrnjen proti oknu, s peresom v roki. pripravljen za pisanje. Ko ie začul moi sopihajoči pozdrav, st ie napol okrenil, me pogledal, zmaial z glavo in dejal:
»Še nisem imel časa. da bi prebral vašo škico.«
Tako zelo me le veselilo, da je vsai ni vrgel v koš, da sem deial:
»Ne, dragi gospod, to si lahko mislim. Saj se ne mudi tako zelo. Nemara v par dneh, ali...*
»Da, videl bom. Sicer ra imam itak k»5 naslov.«
In laz sem mu pozabil povedati, da nimam nikakega naslova več.
Avdijenca ie bila pri kraiu. poklonil sem se, odstopil in šel. Spet ie vzplamenela v ment nada. še ni bilo nič izgublienega. nasprotno, vse ie bilo še lahko dobiti. In moii možgani so jeli pravljičiti o velikem posvetu v nebesih. v( katerem se ie pravkar sklenilo, da nai zaslužim, da naj zaslužim za feljton deset kron...
Ko bi imel zdai vsai kako pribežališče za čez noč! Preudarjal sem, kam bi se lahko nal-bolje splazil in s tem vprašaniem sem se ukvarjal s toliko silo, da sem obstaial kar na sredi ceste. Pozabljam, kie se nahaiam. in stojim kof samotno pretilno znamenie sredi morja, dočim besne' hi bijo valovi vseokrog njega. Fant s časopisi mi ponuia »Wiking«. Kako ie komičen, strašno komičen! - Pogledam predse in so vsega prestrašim — spet stotim pred Sembovot prodalalno.
Naglo sem se okrenil, zakril paket, kolikor ie bilo mogoče in hitel po Cerkveni ulici, ves v zadregi in preplašen, da bi me kdo ne opazil skozi prodaialniško okno. Šel sem mimo gledališča, krenil v stransko ulico m še mimo okona doli k morju. Spet sem si poiskal klop in pričel znova razglabljati.
(tiplje prih.)	/
Stran 2.
K A P R B J.
Stev. 2?$-
nie čitania in pisanja niti med menihi in posvetnimi duhovniki ni bilo splošno razširjeno. Koliko ie b‘lo samostanov, kjer sploh niso imeli tin-te in pisalnih priprav! (Opat Konrad iz samostana St. Gallen in ves njegov kapiteli ni znal niti pisati, ko f ie pesnik Walter v on der Vogehvei- j' de obiskal ta zavod).
(Dalje prih.)
Glose.
Radikalci proti volitvam. Pisali smo že, da radikalci zahtevajo, da se njihov srbski volilni zakon, ki je silno reakcijonaren, kratkomalo razširi na celo državo! Sedaj na. ko so že celo vse buržoazne stranke priznale. da ie edina rešitev državno-ministrske krize edinole volitev v ustavotvorno narodno skupščino, ki bo edina od ljudstva pooblaščena postaviti temelje drž. tvorbi in njenemu ustroju, sedal so radikalci, s katerimi si želi Korošec in njegov nedavno tako revolucionarno do-slednii »Slovenec« tako tesno v oblemu, vstali In zahtevali v svoiem Klavnem glasilu »Samouprava«, da se odloži razpis volitev! Za to svojo reakcilonarno potezo navajajo tele vzroke: »Dokler nimamo lasno očrtanih državnih mej in dokler ne znamo, kdo vse bo imel pravico glasovati, dokler do podpisu pariškega miru ne preidemo v mirovno stanje, t. i. dokler ne demobiliziramo, dokler se ne sporazumemo o glasovanju glede določene podelitve vladnih mest med seboj in se ne sporazumemo glede volilnega zakona sploh, toliko časa so volitve pravilno neizvedljive.« —• Torej radikalci si hoče lo sedal pridobiti vso oblast, zavlačevati volitve (s tem poojsiiavati državno krizo), in prei razdeliti vse.
kar je še kaj za pospraviti v žepe, potem si pa zopet brez glasovanja razdeliti stolčke ... Iskrenost radikalcev ie res velika...
Protestne shodo zoper neznosno draginjo ie priredila v velikem obsegu komunistična »Radnička partija Jugoslavije« po vseh mestih in mnogih manjših krajih Srbije, Slavonije, Bosne. Hercegovine, Dalmacije, Hrvatske in Vojvodine začetkom tega mes. Stranka ie dosegla lepe uspehe po vseh shodih. Množice zborujočih so se izjavljale pristašem komunistov.
Organizacila belega terorja na Ogrskem. »Arb. Ztg.« prinaša pod naslovom »V peklu Evrope« grozne slike o besnenju belega terorja na Ogrskem. V Podonavski so organizirali bele garde, Izvajalo se ie to pod imenom »propaganda za ustanovitev narodne armade«, v resnici se le šlo pa za ustanovitev terorističnih belih armad. Taka stotnija ima okoli 90 mož, ki so izključno častniki; vodie belih terorističnih armad so večinoma madžarski magnatie. Delovanje teh belih gard ie naruvnost strašno in nima sličnosti v zgodovini. Tako so umorili n. pr. v občini Marczalli v enem tednu 25 nedolžnih ljudi in ravno tako se godi drugod. Najprej gredo sicer nad Žide. potem pa pride vrsta na one, ki so označeni, da so simpatizirali z bolj-ševlki, t. J. na socialistične delavce In na napredne renublikance. V Dn-nafeldvaru je bil prilet tudi enajstletni deček Lefkovlcz in vržen v Donavo. To ropanle. morjenje, vse te bele grozote, ko le bilo Izvlečenih iz Donave na tisoče umorjenih' lhidi, kot n. pr. da Je bila slikarje« Kiikoviczova živa zakooana. ker ie bila osumljena, da Je s* 'natizirala i boliševiki, vse to priča, kakih strašnih grozot Je zmožna reakcija.
Brzojavne vesti.
D’Annunzio napovedal volno?
Dunaj, 2. (Izv.) Večerni listi pišejo glasom poročil fo Trsta, da Je D’Annunzio napovedal volno Jugo-»laviii ter v to svrho pretrgal telefonsko zvezo z Zagrebom. (Op, ured. — Ta vest se od nikjer ne po* trluje. Gre najbrže za žurnalistično raco.)
Jugoslavija.
Kredit za učiteljišča v Dalmaciji.
LDU. Belgrad. 2. Ministrstvo za prosveto Je poslalo finančnemu mi-
EJstrstvu vlogo, kjer ga naproša za redit 100.000 kron za dalmatinska učiteljišča, ker Dalmacija nima posebnega proračuna za šolstvo.
Prevoz blaga z Reke prost.
LDU. Belgrad. 2. Minister za prehrano le odredil, da za uvoz blaga z Reke ni treba plačati nikake pristoibfae, izvzemši primer. ako se zanrosl za državni prevoz in vojaško spremstvo. Za ta slučaj ie treba plačati 1% dejanske vrednosti blaga.
Po svetu.
REŠKE BOLNIŠNICE PRENAPOLNJENE.
LDU. Split. 30. (DDU.) Socialistični poslanec Turati Je izjavi! pasnikarlem, da Je njegovo mišljenje, da bi se izhod iz današnje Italijanske krize mogel najti v neposrednem sporazumu z Jugoslovani. Tak sporazum bi odklonil WiIsonovo opozi-
cijo. »Tribuna« oblavlia dopis Iz Reke od 21. sept., v katerem pravi dopisnik. da so bolnišnice na Reki prenapolnjene in da le od bolnikov 80% Hrvatov. V dopisu se preti, da bodo te bolnike poslali na Sušak, ako Jugoslovan! ne bodo pošiljali mleka.
Bolgarski državni dolg.
LDU. Belgrad, 2. Bolgarski državni dolgovi so ob sklepu prvega polletja 1. 1. znašali 7.252 milijonov frankov. V to vsoto pa nista vračunani dve milijardi frankov za neporavnane rekvJzicHe. Ravno tako tudi niso vračunani viseči dolgovi, blagajniški boni in obligacije na kratek rok1.
LLOYD GEOROES - STARI LISJAK.
LDU. Berlin. 3. (DunKU.) vDeut-sche Allgemeine Zeitung« poroča iz Kodanfa: Kakor se Javlja iz Londona. niso pogajanja med zastopstvom delavcev in Llovd Georgeoni privedla do nlkakega rezultata. Llovd George le Izlavil. da se tako dolgo ne more spuščati v pogajanja, dokler stavkajoči ne prično zopet delati.
FRANCOSKA ZBORNICA RATIFICIRALA MIROVNO POGODBO.
Pariz, 2. (CTU.) Francoska poslanska zbornica se ie danes s 372 proti 53 glasovom Izjavila za ratifikacijo versailleške mirovne pogodbe.
Kdo bo plačal račune?
O priliki preobrata novembra <918 je razpustila Narodna vlada v. Liubliani deželni zbor kranjski — hi obenem tudi deželni odbor. Ustanovila le likvidacijsko komisijo deželne uprave in revizijsko komisijo. Ta •lednia naj bi pregledala delovanje bivšega deželnega odbora kranj-Ikega od zadnjega zasedanja deželnega zbora. Revizijska komisija Je Izdelala obširno poročilo in ga ie pred nol letom predložila dež vladi v Liubliani v presojo, ker je ta stopila na mesto razpuščenega deželnega zbora. V prejšnjih časih se je Izvolil iz srede deželnih poslancev odsek za letno poročilo, in deželni ibor ie potem sklepal o poročilu, oziroma o delovanju deželnega odbora. ker deželni red ima stroge predpise o delokrogu deželnega odbora, sosebno glede porabe kreditov In izdatkov, ki niso v proračunu kakor ga ie sprejel deželni zbor. Deželni odborniki jamčijo osebno. Vla-*da pa do danes še ni naredila nobenega sklepa, brez tega ie pa pravilna likvidacija deželne uprave nemogoča, ker vlada ne more ili pre-ko odgovornosti deželnega odbori kratkomalo na dnevni red. Ali bodo davkoplačevalci plačevali račune za slabo gospodarstvo deželnega od-
bora? Za to se lepo zahvalimo. Omenili smo. da toži Zadružna centrala deželo kranjsko za 2 milijona kron. V slučaju, da bo dežela obsojena plačati ta znesek, kdo ga bo plačal? Ali bi se deželni zbor s tem vprašanjem ne bil pečal? Ce te vlada prevzela posle deželnega zbora, se mora tudi s tem pečati. Naj navedemo še drug slučal uzornega gospodarstva bivšega deZelnega odbora. kJ ie dal neomejeno oblast deželnemu glavarju dr. Šušteršiču. Ta ie kupil pri tvrdki Sonderegger, Viehhaudlung, Balgach v Švici, krave za skupno ceno 220 524 frankov, plačljivo leto 1920. Vnovčevalnlca za živino in mast, kf je naredila za čas svojega obstanka čez 10 milijonov čistega dobička, ie založila pri Kranjski deželni banki za plač’lo teh 220.524 frankov 600.000 kroin, In banka le prevzela garancijo naprarn tvrdki Alfred Sonderegger. Kako se je pa valuta od tistega časa spremenila, ie tudi vsakemu znano. Vnov-čevalnice ie dobiček 10 miliionov v druge svrhe porabila, cela akcija s švicarskimi kravami v Medvodah se ie skrajno ponesrečila, letn 1920. le blizo, kdo bo plačal teh 220.524 frankov v Švico, ki reprezentujejo danes gotovo 21/? milijona kron? O gospodarstvu deželnega odbora oziroma deželnega glavarja dr. Šušter-
šiča v Medvodah bodemo Itak Se
obširno razpravljali. Danes opozorimo le deželno vlado, da spada vse to v likvidacijo deželne uprave, in dolžnost deželne vlade le, da ne dela tu pasivne rezistence. Javnost zahteva jasne račune in jasno sodbo. Kot vrhovna oblast si lahko preskrbi vse podatke. Občinstvo pa opozorimo naj pazljivo čita naše poročilo o deželnem gospodarstvu, ker bodo precej zanimive stvari še prišle na dan.
Novice.
— Uradne ure ie mariborski mestni magistrat počenši s 1. oktobrom t. J. tako uredil v svrho štede-nja s premogom In z razsvetljavo, da se vrši uradovanje sedai pri vseh magistratnih oddelkih nepretrgoma od osme do štirinajste ure. Popoldne so uradi zaprti.
— Marenberg se bo poslej uradno pisal trg na severnem bregu Drave, okrai Slovenjkrradec. Tako ie odločila deželna vlada (poverie ništvo za notranje zadeve). Doslej so pisali eni Marbek, drugi Mar-breg, tretji Marnberk, pred voisko pa vsi Marnberg. Poslej le uradno Marenberg. pošta istotam. železniška postala Vuhred. Obveljalo le torej historično ime.
— Vsled pomanjkanja drobiža bo dežela štajerska (nemško - avstrijska) Izdala enak drobiž po 10, 20 ki 50 vinarlev kot sta ga pri nas izdali mesti Zagreb in Osiiek in kakršnega izda tudi mesto Liubljana.
— Draginja stanovanj v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da stane v Zagrebu najrevnejša podstrešna sobica 300 K mesečno. Vsaka količkaj čedna soba stane 800—1200 K in to v oddaljneiših ulicah. Na Jelačičevem trgu (sredi mesta) stane lepo opremliena soba 1800 K mesečno.
— Železniška policija, ki se ie uvedla po hrvatsklh in slavonskih železniških progah, iako energično nastopa. V Zagrebu »neubogllive« potnike kar z golimi sabliami »mirijo« ...
— Stavka sarajevskih natakarjev in natakaric se je z uspehom končala. Posredovati ie moralo poverjeništvo za sociialno skrb v Sarajevu.
— Bolgarski tobak pokupili Anie-rikancl. Poroča se. da so Amerikan-ci pokupili vso bolgarsko žetev tobaka iz leta 1919., 1920., 1921. in da so si razen teg'a zagotovili še opcijsko pravico za nakup vsega bolgarskega tobaka za dobo 50 let. — Vsaki dan se vidi jasnejše, zakaj so bili ameriški kapitalisti za vstop v svetovno vojno, če se bo tako nadaljevalo. bodo ameriški milijonarji kmalu preplavili s svojim kapitalom Evropo.
— Czernin kot pisateli in časnikar. Czernin, nekdnii avstro-ogr-ski zunanji minister, te sedal izdal v založbi Ullstein kniigo »Ober den Weltkrieg«. Kakor se poroča iz kniigotržkih krogov le dobil za to knjigo lionoraria 500.000 mark. Grof Otokar Czernin ie poleg tega te dni vstopil v uredništvo »Vossische Zeitung« in sicer kot poročevalec za zunanje stvari. Sedaj je pričel objavljati članke o svojih spominih iz svetovne vojne. Kmalu bo Nemčija preplavljena z vojnimi spomini različnih Ludendorffov. Czeminov In drugih bivših generalov in državnikov.
Dnevne vesti.
Z moko na dani
Pravijo, da ni moke, a jo je v Ljubljani dovolj. Samo oni, ki jo imajo, hočejo delati »kšeft«. Pred dnevi je prišel k nekemu ljubljanskemu veletrgovcu kmetič, hoteč kupiti vrečo koruze. Dobil bi jo, in tudi 'druge vrste moko se mu je ponujalo, a pogoj je bil, da mora vzeti toliko kg brinja kakor moke, sicer ne bo kupčije. Da pri takih razmerah primanjkuje moke, je umliivo. P. t. hočejo svoje, že itak od delavskih žuljev naropano imetje še povečati. Sram jih bilo!
Upokojenim Invalidnim železničarjem.
Prejeli smo in priobčujemo: V zadnjem času le bilo več železničar-iev. invalidnih upokojencev, klica1-nih k perllodnim zdravniškim pre-izkavam. Vsled tega je bila marsikateremu ponesrečencu zavarovalna renta reducirana, nekaterim celo odvzeta. To pomenja za dotičnike in njih družine velik udarec, hujši, kakor le sama smrt! Preizkovanla sc se vršila od strani slovenskih zdravnikov. Prizadeti opozarjamo vse tiste, da v prihodnjič, če iim naveden! zdravniki iz kateregakoli vzroka ne konvenirajo. prosilo takoj za-
varovalnico za nezgode na Dunaju
za drugega zdravnika. Veliko zla le povzročila mnogim družinam opisana zadeva. Zdravniki klasificirajo železničarske invalide kot nekake vojne invalide, čeravno zavarovalne nezgodne rente Jugoslavijo niti vinarja ne stanejo. Posebno ie prizadetim »šel na roko« nek znani zdravnik — in povzročil reduciranje rent — nesrečo za cele družine — in še celo v teh dragih, kritičnih časih! — Vse prizadete prosimo, da se ravnajo po zgoraj navedenem nasvetu.
L
Iz »Slovenca«: Župnim uradom! Kakor znano, le ljubljanski časnik, ki ie glasilo stranke, katera proglaša vero za zasebno zadevo, pred kratkim grdo pisal proti resničnosti presv. Evharistije. Naše verno ljudstvo je moralo to silno užalostiti. Zato se naroča, nai se po vseh duhovniiskih in samostanskih cerkvah prihodnlo nedeljo, prvo v mesecu oktobru, opravi predpisana ura molitve pred Najsvetejšim v spravo in zadoščenje Kristusu v sv. Rešnjem Telesu.
2.
Iz »Večernega Ljsta«: Adoracije o polnoči v stolnici so se za Jugoslovansko Strokovno Zvezo udeležili trije zastopniki, da tako praktično odgovore »Napreiu«.
3.
Iz katekizma: Dober kristijan ne izrabila Božjega imena ....
*
—	Učheiiske pokojnine. vdovn>-ne, vzgoievalnine itd. se plačujejo s 1. oktobrom 1919. potom tukajšnjega
poštnega ček. urada. Nakaznice, v katerih ie nakazana že tudi nova drag. doklada, se radi ogromnega dela dosedaj niso mogle odposlati. Zgodi se pa to v nekaj dneh. — Obenem se opozarja, da ni treba več upošiliatl pobotnic.
Prireditve.
Pokrailnski zdravstveni svet za Sloveniio in Istro ima svoie prihodnje zborovanje v četrtek, dne 9. oktobra ob pol 11. uri dopoldne v biblijotečni dvorani deželne vlade. Na dnevnem redu je volitev predsednika, poročilo o regulaciji prima-riiskih plač, o oddali okrožnih zdravniških služb, o oddaji sekun-darskih služb na deželni bolnišnici v Ljubljani, o ustanovitvi ambaiato-rijev za venerične bolezni, o nočni službi v javnih lekarnah, o izpi-e-membi naslovov bivših deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani, o vlogi komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubllanl, o službenem delovanju nekega primarija, in slučajnosti.
Društvo slovenskih sodnikov ima svoj izredni občni zbor v Ljubljani, dne 2. novembra 1919. ob 10. uri dopoldne v Justični palači soba št. 79, z raznovrstnim sporedom.
Filatelistični klub — sedai podružnica »hrvatskega filatel. društva« — za Slovenijo vabi svoie člane na sestanek, ki se vrši v soboto. dne 4. oktobra ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela »Union«, soba »v rožcah«. Razdelitev razuih Jugoslovanskih znamk. — Odbor.
Akademsko društvo iugoslov. tehnikov pozivlia vse člane, da se snidelo .v nedeljo ob 8. uri dopoldan v srebrni dvorani na magistratu radi prireditve cvetličnega dneva. — Dolžnost vsakeg ie. da se odzove, ali do 8. ure s tehtnimi razlogi opraviči. — Odbor.
Vse gospodične, ki nameravajo sodelovati pri cvetličnem dnevu, naj se snidelo v nedeljo ob 8. uri dopoldan v srebrni dvorani na magistratu. Prodala cvetlic se vrši pri vsakem vremenu. — »Akademsko društvo iugoslov. tehnikov«.
Podporno In pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Slo^ venijo v Ljubljani, ima svoi redni mesečni sestanek v nedeljo, dne 5. oktobra ob 4. uri popoldne v društvenem prostoru Sv. Jakoba trg štev. 8._______________________________
SOCIJALISTICNO OMLADINO OPOZARJAMO.
da se vrši 11.. 12. in 13. oktobra Kongres Jugoslovenske Omladine. Dolžnost je mlade sociialistične generacije, udeležiti se kongresa polnoštevilno. da ne bi reakcilonarna Omladina izkoristila kongres v nazadnjaškem smislu. Udeleženci imajo pravico potovati po državnih železnicah za četrtino cene, po južni pa za polovično. Da bi se pravočasno preskrbelo stanovanje in hrana, prosimo vse sodruge, ki se hočejo udeležiti kongresa, nai se takoj pismeno priglasijo na naslov L. Klemenčič, št. Vid pri Stični, da dobijo legitimacijo za znižano vožijio in da se preskrbi za njih stanovanje.
Iz stranke.
Podružnica »Svobode« v Zagor« iu prične v kratkem s poučevanjem stenografije. Kdor se jo želi učiti. Jiaj se zglasi pri sodružici Medvešček ali sodružici M agorš v uniiski pisarni.
Kultura.
Otvoritvena predstava sloven* skega gledališča v Mariboru. Pretečeno soboto se je otvorilo z Jurčičevim »Tugomerom« v prej nemškem mestnem gledališču v Mariboru, slovensko dramsko gledališče. Prof. Strmšek je v svoiem nagovoril povdarial kulturni pomen gledališči za narod. To nalogo je izročilo v
| Mariboru že deset let obstoleče dramatično društvo sedanjemu gledališču. Pred predstavo je igral orkester »Naprej«, »Lepa naša domovina« in srbsko himno. — Naivečia zasluga za oživotvorjenie gledališča v Mariboru gre vsekakor g. ravnatelju Nučiču, ki je izvršil kolikor glede izbiranja in angažiranja igralcev in gledališčnega osobia sploh, toliko tudi glede renovirania gledališča veliko delo. Nad mesec dni ja cele dneve od ranega iutra do pozni* noči (do 22., da celo 23. ure) prebil V gledališču. Zvečer je bil sicer utrujen, bralo se mu ie pa na obrazu, da vrši prevzeto nalogo z veseljem. — Odkrito rečeno, meni se zdi Jurčičev »Tugomer«, kot otvoritvena predstava za Maribor neprikladen iz p o* litičnih in narodnostnih razlogov. Zakai, tega tu nočem podrobneje navajati. Vem pa. da ie tako čutil in mislil marsikdo. Ako se motim, bont te svoie zmote, ko io spoznam, gotovo naiboli vesel jaz. — »Tugomer« ie težka naloga, ki zahteva skrajno izrazitih Igralskih značajev, za ustvaritev ravno tako izrazitih, krepkih individualitet igre. Razufi. tega ie skladnost, harmoniia v igranju pri »Tugomeru s, če se hoče doseči popolno, zaokroženo, rekel b? jekleno čisto igro, važnejša, nege pri marsikateri drugi igri. Tam, klet
: so posamezni značaji zliti ko.t iz hrena. in daieio čiste zvoke svoie duše. tam se čuti vsaka neskladnost nenaravnost tudi postranskih vlog kot disharmonija, ki je na kvar zaokroženosti. jakosti celotne slike Kritika mora biti resnična in mora kazati z namenom, na hibe igrania, da pripomore do popolnosti. Ta namen nas vodi in nas bo vodil, če ne bomo vsega hvalili. Nučič ie vstvaril »Tugomera« takega, kakor si ga ie zamislil Jurčič. Časovnih disonanc pri vstvarjanju tega junaškega tipa ni bilo. Ztiačal le bij krepak, silen, celoten. popolen in vsestransko zaokrožen. Od Nučiča kreirani »Tugomer« si ie ostal zvest od začetka do konca igre. Tudi Bojan, njegov prijatelj. je bila dobra kreaciia. Skladno. harmonično s »Tugomerjem« so podajali svoje tipe tudi Batog, Spi-toiev (Bratina). Gripo (Velušček). Mestislav (Vaohnik), babica Vrza (Bukšekova). Njena jgra ie bila do« vršeno popolna, niti najmanjše disonance ni bilo v nji. Zelo dot^r. da, dovršen je bil, kakor že rečeno, tudi Spitigniev. Čudili smo se tudi malemu Rastku, ki je bil vreden sinek Tugomer jev. Glede vseh ostalih igralcev moremo reči, da so se več ali manj približali izrazitim osebnostim. temusteberskemu ogrodiu igre in zato več ali manj pripomogli do celotnega uspeha debuta naše Ta-lile v mariborskem gledališču. — in.
* Iz Slovenije. •*
Pragersko.
Tukajšnji skladiščni moister Vrv bek prav pridno agitira med želez-ničarJi za Zvezo iugoslovanskih železničarjev. A železničarii. razume* vaioči svoi poklic, se ne daio preslepiti. Tako le hotel ta zvezni agitator pridobiti zase pred nekai dnevi nekega mladeniča, ki ie prišel šele K železnici, a ta mu ie moško odgovoril: »Jaz sem sociialni demokrat, k a mor tudi spadam.« Takih in sličnih' slučajev se ie že temu agitatorju že več dogodilo; največ seveda med novinci. Tega skladiščnega mojstra zelo jezi, ker pristopi vsak' novinec le v našo orgaizaciio. Vsak železničar ve, da v organizaciji, kateri načeluieio voditelji železnic, ne bo prišel do svojih pravic. Gospodu skladiščnemu mojstru Vrbeku P* svetujemo, da nai raje neha s svolo gorečo agitacijo za zvezo, če se noče še boli osmešiti.
Borovlje.
V nedeljo. 28. septembra ob 5. uri popoldne se ie vršil v Justovi tovarni shod kovinarjev tovaren koroške železarske in jeklarske družbe. ki je bil zelo pomemben. Sodr. Mihevc le poročal o novih pogaja-
§tev. 226.
NAPREJ.
Stran 3.
piih, ki so se vršila 27. pr. ra., katero poročilo so delavci z zadovoljstvom sprejeli. Na shodu se je raz-yila tudi obširna debata o strokovnih in političnih organizacij. Sc-drug Mihevc je razpravljal tudi o sedanji politični stagnaciji, ki nas sili k Podvojenemu delu v organizaciji in na polju agitacije. Delati in zavzemati se moramo za ono državo, v kateri živimo in ravno naloga delavstva je, da si isto tako uredi, da bodo tudi širši, neposeduioči sloji Imeli koristi od nje. Nikdar ni imel Proletariiat tako važno nalogo kakor sedaj. Navzoči so govorniku burno pritrjevali. Govorila sta še so ■ druga Urich in Stumer, ki ie podal fla shodu važno pojasnilo o pomožni akciji za revne sloje na Koroškem, vpeljani od pokrajinske vlade za Slovenijo. Veliko ogorčenje ie vzbudilo med kovinarji razkritje Stu-merja. ki jim ie povedal, da so bili Dreje za časa Avstrije v ubožni akciji, v Borovljah večinoma hišni posestniki in drugi ljudje, ki so bili brez vsake potrebe.
Pliberk.
Pred kratkim časom je g. grof Turn Walsassina napravil delavcem Pridigo in jih nagovarjal, da naj bodo* napram njemu prijazni ter naklonjen Jugoslaviji, češ, tudi jaz sem dober Jugoslovan. — Da, gospod grof, delavci bodo dobri Jugoslovana o tem smo prepričani, če bodo pa z vami, o tem pa še dvomimo. Der lavci se namreč požvižgajo na take dobre državljane, ki so bili preje čr-nožolti patrijotje do kosti in ki so iz-niozgavali dclavce ob senci bajonetov, če so se borili za par kron ri£ dan. Gospod grof misli, da se bo to izkoriščevanje v Jugoslaviji nadaljevalo, toda Jugoslavija ne pozna nobenega plemstva, a tudi naša agrarna reforma ne bo izločevala grofov, ki posedujejo 18.183 ha posestva. Dohodke tega posestva uživata dve osebi in Turn plačuje delavce tako mizerao, da jim ob njih ni mogoče živeti. Navedimo samo plačo voditelja žage, ki dobiva mesečno celih 200 K za deseturno dnevno delo. Plače delavcev v opekarnah in gozdih sploh ne omenimo. Kaj reče k
temu gospod sekvester J. Taučar, ki vodi nadzorstvo nad opekarno v Skrlni vasi? Poskrbeli bomo, da pridemo do merodajnega gospoda, kajti g. grof pravi, da mora to urediti gospod sekvester. Toda naše mnenje ie, da je dolžnost ljubljanske vlade, da napravi konec temu nesramnemu izkoriščevanju.
Velenie.
Dne 29. septembra ie smrtno ponesrečil v velenjskem rudniku rudar Vošnak Rudolf. Zapustil je ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok (naj-mlaiši ie šele poldrugo leto star). Ne bomo veliko pisali o tem. Omenimo naj samo. da ga le privedlo do tega — akordno delo. Pri današnjih razmerah mora človek pridno delati, da zasluži toliko, da svojo družino preživi. Bil ie prav priden mož in skrben oče, pa tudi dober sodrug. Zato mu ie tudi hotela strokovna organizaciia rudarjev napraviti prav lep pogreb. Ob 4. uri so se že zbrali rudarji pri hiši žalosti, pri rudniku, in tudi godba ni zaostala. Rudarji so prinesli tudi svoio društveno zastavo. Prišla sta nato tudi dekan in kaplan pred hišo. Pa glei čudo! Ko si.a zagledala delavsko rdečo zastavo, jima ie kri zastala v žilah Vsa osupla sta povedala gospodu obra-tovodiu, da ne gresta s spievodom, če se zastava ne odstrani. Intervenirala sta ss. Valenčak in Marn. Pa ie bilo vse zastonj. Dekan ie šel domov. Rudarji so vzdignili krsto, na kar je pevski zbor zapel žalostinko »Blagor mit«. Godba ie zaigrala komad. nakar se ie liudstvo v dolgem sprevodu napotilo na pokopališče. Tam se ie mladi kaplan zopet nroti-vll blagoslovlieniu jame. končno na ie to vendar storil, potem pa ie takoj izginil s pokopališča. Sodrug Marn ie pri odprtem grobu kritiziral delovanje dekanovo in se pošlo-vrl od umrlega. Ne vemo. kaj poreko delavci k temu dekanovemu ravnanju. Nalboliše bi bilo. da bi mu pokazali vrata, kadar pride po bero ali kaj drugega. Radovedni smo, če bo gospod dekan tudi električno ražsvetliavo odklonil, katero bodo delali sociialisti...
Najnoveiša poročila.
(Naša izvirna poročila.)
IZZA KULIS MIROVNIH POGAJANJ.
Dunaj, 2. Kakor poročil »Der Neue Tag« iz baie popolnoma zanesljivega vira, ie tekom mirovnih Dogajanj med entento in Nemčijo takratni tajnik avstrijskega ministrstva za zunanje stvari, dr. Bauer, Dpslal dr. Gossa v Versailles, da ondi načelniku nemške mirovne deler Kaciie, grofu Brockdorff-Rantzau-u, stavi na razpolaganje uradne spise, ki brezdvomno dokazujejo voino odgovornost prejšnje avstro - ogrske, monarhije.
Ti spisi naj bi ublažili proti Nem-čiii dvignjene obtožbe in dosegli zadnjo ugodnejše mirovne pogoje.
Grof Brockdorff-Rantzau pa ta Donudbe ni sprejel, ker rnu le bilo. kot izkušenemu diplomatu jasno, da bi bila imela vporaba teh spisov popolnoma drug uspeh kakor na oner ga. ki ga ie pričakoval dr. Bauer, Sicer pa dr. Bauer gotovo ni nameraval razbrefneniti Nemčije na stroške Avstro-Ogrske, pač pa ie ravnal v dobri veri, ker ie smatral spojitev Avstro-Ogrske z Nemčijo kot zelo potrebno in koristno in ie mislil, da se ententa temu načrtu ne bo' upirala.
(Vesti LDU.)
Ministrska kriza.
LDU. Belgrad, 3. Ker Protiču ni
tispelo sestaviti kabinet, se danes govori, da bo prestolonaslednik poveril sestavo kabineta predsedniku narodnega predstavništva dr, Draži Pavloviču. Sedal obstoja edina možnost, da sestavi parlamentarni kabinet oseba, ki strankarsko ni eksponirana. To je Draža Pavlovič. fa njega so se že izjavili, kakor se Črne demokratsko sociialistični blok. Črnogorci in radikalni disidenti. S Strani opozicijonalnih strank se širi danes vest, da bi želele, da vlado se-
*	stavi Pašič. Teh glasov ne smatrajo resnim in jim ne pripisujejo nikake važnosti, ker so vržene v javnost, da napravijo neko razpoloženje.
M4RKO TRIFKOVIČ DFSIGNI-RAN ZA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Belgrad. 3. Mandat za sestavo novega kabineta ie prevzel Marko Trifkovic (radikalni disident). Prestolonaslednik je, poverjajoč mandat za sestavo vlade g. Trifko->viču„ obenem izrazil svoio željo, da mu g. TrifkoVič do nedelje opoldne
predloži listo novega kabineta ki se mora opirati na narodno predstavništvo.
RESEN POLOŽAJ NA REKI.
Lugano, 3. (CTU.) Kakor poroča »Cprriera della Sera«, je d’Annunzio začasno opustil vsako misel na podjetje proti Dalmaciji. Položaj na Reki postaja vsled blokade mesta od dne do dne resnejši. Vse delo v luki počiva, in tudi tovarne so morale vsled pomanjkanja surovin in premoga prenehati z obratovanjem. Dosnet ie transport živine, vendar pa primanjkuje drv. D’Anuunzio je zagrozil italijanski vladi, da bo proglasil Beneško republiko.
D’ANNUNZ10 NE STREMI VEČ PO DALMACIJI.
Turin, 3. (ČTUJ »Stampa« poroča, da ni nobenega dvoma, da bi v potrebi takoj pričele dve armadi svoj pohod proti sovražniku. Zadnje vesti iz Reke potrjujejo, da je d’Annun-zio odklonil nasvete svojih pristašev, glede akcije proti dalmatinski obali.
PRED GENERALNO STAVKO V ITALIJI.
Curih, 3. (CTU.) Kakor poroča »Tribune de Geneve«, pozi vije iz-vrševadni komite milanske delavske zbornice vse delavske zbornice italijanske, 'da se proglase solidarnimi s stavkajočimi kovinskimi delavci, in da zahtevajo od glavne zveze delavskih sindikatov proldamacijo generalne stavke v Italiji.
FINSKI SOCIJALISTI ZAHTEVAJO MIR Z RUSIJO.
Moskva, 3. (DunKU.) Iz Bjale Ostrove se poroča, da so finski so-cijalni demokrati sklenili stavkati, ako finska vlada ne bi hotela sprejeti mirovne ponudbe ruske sovjetske republike.
Aprovizacija.
čevlie z lesenimi podplati. Mest na aprovizacija ima v zalogi še nc-kai parov čevllev z lesenimi podplati za delavce in služkinje. En nar stane 2Q kron. Kdor rabi take čevlie, na! se tako.i zglasi na magistratu, Galetova hiša, pritličje, levo. ker pozneje takih čevljev aprovizacija ne bode več dobila in oddaiala.
Aprovteačni nododsek. ki nakazuje v torkih pi?mog in bolniški sladkor, naznanja, da mora vsaka
stranka, ki hoče imeti kako nakazilo, prinesti prihodnjič s seboj svo-
io	rudečo ali zeleno hišno iegitima-ciio. Brez hišne legitimacije ne dobi nobena stranka več nakazila za blago.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Napravite vendar že red! Naročniki s koroškega nam javljajo, da zelo neredno dobivajo »Nnprej«. Dne 1. oktobra so preleli n. pr. v Rudi^ šele številke od 26. in 27. sey>-tembra. Krivda mora biti na pošti med Liubliano in Velikovcem. »Jugoslavija« pa prihaja redno drugi dan po izidu lista. Podrezajte!
Poslano.
Pomanjkanje papirnatega denarja postala čimdalje večje, ker ga nerazsodni ljudje zadržuieio doma. Papirnati denar ne bo pridobi! r.a vrednosti, pač pa se bo kmalu zamenjal za novega jugoslovanskega. Shranjevanje papirnega denarja doma ie nevarno, ker se lahko ukrade ali poškoduje. Denar v denarne za-y_ode. kjer je varno in dobičkanosno naložen!	638
Opozarjamo na današnji oglas Jugoslovanskega kreditnega zavoda v Ljubljani, Marijin trg S in V/ol-fova ulical. ki ie pristen domač zavod. Stoji neposredno pod državnim nadzorstvom. Hranilne vloge ir. vloge na tekoči račun obrestuje po 4% ter daie posojila proti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji. !"• v nliublianski vlagatelji dobe pošt-
639
Poslano. Na članek, kateregj. ste v Vašem listu ta teden priobčili, vljudno poročam, da nisem v nikaki zvezi s piscem člankov »Nova bolezen v »Slovenskem Narodu«.
To v prijazno vednost. 640 Frane Drofenig, solastnik fvdrke R. Miklavc.
Izdajatelj: Josip Petejan Odgovorni urednik: Rudolf GolouU.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
ne položnice.
rje
suhe iz mehkega lesa, za pod-IjB kurili, oddaja v vsaki množini F. & A. UHES, veletrgovina s premogom, Ljubljana.	613
SpaiK in lit sobe. JSSfS
in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz iitkga in mehkega' lesa, pi Sporočata brala Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana,
Kolizej.	577
Postlani lasteek, dobe zanesljive in spretne osebe (hidi otroci hud 14 let) s prodajanjem „Napreja“. Oni, ki se javijo osebno prej, nastavljeni bodo vrhu lega še na dobra mesta. Zglasiti se je od 1 /e 11. do 11. ure dopoldne v upravi »Napreja , Frančiškanska ulica 6,1.
okrog treh metrov, pripraven za clrosko obleko, se odda. Naslov pove uprav-niStvo „Napreja“.
Msila cn in ve£ia svota denarja (v iitfalu 06 JB dinarjih) v soboto, dne 27. t. m., zvečer pred opernim gledališčem. Lastnik tega denarja naj sc zglasi pri Rudolfu Kolešl, Ljubljana, Veliki stradon 7.	616
Nji (Goiserer) st. 41, močni, trpežni, skoro ji novi, se ceno prodado. Kje? pove upravništvo .Napreja*.
7ah;to3a Povodom moje opustitve kot na-tCliVdla. jemnica kaslne in kantine Kranjske obrtne družbe na Savi se zahvaljujem vsem, posebno pa tistim, ki so v zadnjem času z nasveti in dejanjem stali ob moji stianl. Zahvaljujem se tudi vsem gostom in prijateljem za mnogobrojnl obisk, ker so tudi s tem pokazali pravo solidarnost. Upam, da me tudi zanaprej ohranite v dobrem spominu. Ako bi me pa slučajno usoda prinesla zenet nazaj v ta kra), kateri sc mi Je zelo priljubil, se pa nadejam, da mi bodete vedno tako naklonjeni, kakor ste ml bili doseda). Se enkrat srčna hvala za vse! Najemnica kasine in kantine K. o. d. ofseniee-Fužine.
BnihMlii ftriviftli zemaljske vlade v Sarajevu ntttldiSnl utldjBft potrebuje za državne premogovnike v Bosni Sest rudarskih paznikov z rudarsko šolo, 25 do 40 let starih, pri takojšnjem nastopu. Mesečni dohodki kakor ostalih državnih rudarskih poduradnikov 700 do 900 K in več po številu družinskih članov. Dalje stanovanje, kurjava, razsvetljava itd. v naravi ter živi jenske potrebščine po zelo nizkih cenah.
cvetličarstvu, ki se goji v silnicah, rastlinjakih in po parkih. Prosilci naj se obrnejo na upravo kopališč« v Koviijačih v Srbiji.
(Grojer in trsjiistov-ski), fin, mastno blago se dobi v vsaki množini po najnižjih cenah
Sir!
..............p«..............
Vinku Hmeiak,
trgovcu s sirom
Maribor, Stolni trg 6
vogal mestnega trga.
Duevno poštne razpošiljanje na vse kraje. Gostilničarji in prekupcl dobe izjemne cene,	636
Naznanilo.
Cenjenim damam uljudno naznanjam, da sem otvorila na Mestnem trgu št. 7, v Ljubljani lastno
: iivaiio in roltaMto:
klobukom
Preoblikalo se bode hitro in lepo vse klobuke od najfinejšega velourja do navadnega filca po najnovejših francoskih modelih. Cene primerne. — Za naklonjenost se cenj. damam priporoča
637	P.	Barboric.
Zobozdravnik
I. Ffmk Klili
bivši asistent profesorja Metnitza na DUNAJU,
se je preselil v Maribor
in ordinira od 8. t. m. naprej Grajska ulica (Burggasse) št. 9 v hiši Wogerer 6«
od %9—12,	(V215) — 5 (17).
Spomnite se na Tiskovni sklad!
Naznanilo!
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem zopet pričel vožnjo z avtomobilom po mestu in izven mesta. Avto je na razpolago pred pošto ter se sprejemajo tamkaj tudi naročila za zunaj. Cene voženj so času primerne.
Se priporočam p. n. občinstvu ter bilježim z odličnim spoštovanjem
623	Pavel	Stele.
Med. univ. dr. Gustav Herbst
v Pliberku ordinira kakor poprej v občinski hiši, I, nadstr. od 9. do 11. ure dop. in od 2. do 3. ure popol.
«	611	3-1
Priporočamo o d l n o tovarniško zalogo
....
195
šivainih strojev "»r::1
posameznih delov.
POTREBŠČINE za šivilj«, kroja!« In itvljarja tar galantarIJako In manufakturi«« BLAGO sa OBLEKE.
za voda Bosno.
Jos. Peteline, Ljim k Pelia nasip.
•	t.
»n....
Dvostavno in ameriško :
P8T knjigovodstvo
Sestavil V. KroUmayer, slovensko Izdajo priredil profesor M. Dolenec. - Založnik Zasebno uilllMe Legat v Mariboru.
7 Prva moderna slovenska učna knjiga za knjigovodstvo
g* neizogibno potrebna za trgovske šole in samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. Cena 8 kron.
Ravnokar izšla. Dobiva se v vseh knjigarnah ki v zasebnem ufliiifH Legat v Mariboru, vetrinjska ul. 171.
■
li	Svoboden ogled! P O h I Š t V O* Ceniki zastonj!
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjsku oprava, podložki-modroci, otomane, apabii in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapedranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
Karel Preis, Maribor, Stolni trg štev. 6.
574 li-1 m
IBB*C-MrsKMBBMSB!i»BSaBBBBaaMB««»|EBSn*BMM!BMM««0BB
Popravila se sprejttaije. Lastna delavnica.
- IVAN JAX in sin -
I! II IM! h lili «v*in inv. 1». Ul BIJAS A
Mi sinji in M a Me.
iz tovarne v Linču. Ustanovljena I. 1867. \ ezenjo poučuje brezplačno. .............;..........
Pisalni stroji,Uii'.-. .-. Ulil
*******
Dfirkopp, Styria, WaHenrad.
233
KROMPIR
-  g prodala
tvrdka Paternost & Remic v skladišču „Balkan“, dokler traja zaloga, samo na cele vreče, katere se morajo prinesti seboj.
Stran 4.
NAPREJ.
Stev. ‘228.
G?
Zdravnik
dr. Viktor Breskvar
se Ja preseli*
■esss^
v Gradi&ie, Hilšerjeva ulica it. 7, I. nadstr. In ordlnira od 10. do 12. ure dopoldne
607
Ljubljana, dne 1. oktobra 1919.
P. n.
Dovoljujem si, slav. občinstvu uljudno nazns njati, da sem prevzel z današnjim dnem trgovino z mešanim blagom od gospoda Osvalda Dobeica
na Marti o vi cesti št J 5
katero bodem neizpremenjeno dalje vodil pod naslovom
Stanko Žargi.
Potrudil se bodem, cenjene odjemalce točno in solidno postreči, kakor so bili dosedaj. .
Blagovolite me prav pogosto počastiti s svojimi čislanimi naročili in vzeti moj podpis blagohotno na znanje.
Z odličnim spoštovanjem
Stanko Žargi.
Ljubljana, dne 1. oktobra 1919.
P. n.
S predstojeeim usojam si slav. občinstvu ulji1 dno naznanjati, da sem oddal z današnjim dnem svojo trgovino z mešanim blagom gospodu
Stanko Žargi m,
katero bode vodil v enakem obsegu kakor jaz.
Za v tako obili meri mi izkazano častno zaupanje in naklonjenost se iskreno zahvaljujem ter uljudno prosim, da isto neizpremenjeno ohranite tudi mojemu nasledniku.
Z odličnim spoštovanjem
Osvald Dobeic.
Poštni čekovni račun St. 11.323. Teleta it. 54.
r. z. z o. z.
Marijin trg 8, v Ljubljani Wol!ova ul. 1,
sprejme hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje čistih brez odbitka po
4 V
Izvenljublj. vlagatelji dobe poštne položnice.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inoz. mesta. Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Neposredno pod držav, nadzorstvom.
i
534 16-6
Imjnii min: JIIMSIOVMSKI KREDIT UDSUUUL
Rogaška Sotina
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in pre-osnavljanje.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in žreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
je najbolj priljubljena in se vobče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično - saliničnih rudninsko - kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
ROgaŠka slatina je najboljša namizna in zdravilna, mineralna
voda, katera nima nikdar slabega okusa
ali duha.
547 t0-|
Tempel yrelec: Styria vrelec:
Donati vrelec:
Rogaška slatina
JsP ^ & X? JP so ^
Mn Tiur
priporoča
Vse potrebščine za šolo in urade. Največja zaloga umetniških
razglednic in f § flj, © g a pisemskega papirja
na drobno in debelo.
578 Kr-ssna izbira iw-i
galanterijskega blaga
primernega za god in
poročna
1SU&S
tmcu&msBs&mtSMmm
[01
idravi sopel racino
605
ofesne, ušesne, nosne In vratne bolezni.
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela
i«
v Celju.
.
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo, ter se priporočava za mnogobrojen obisk.
Ivan in Ana Černe
z Goriškega. * 538
Usnjarske
pomočnike
išče tovarna usnja
proti dobri plači.
Vstop v najkrajšem času. Ponudbe na upravništvo tega lista pod št. 308.	630
Sprejme se
10 tesacev, 20 drvarjev za cepljenje bukovih drv, i kolarja in ■ • 5 oglarjev.
Ivo Cater, eksport lesa,
Spodnja Hudinja-Celje.
Bačvare
628
(sodarje)
za akordno delo išče TVORNICA ARKO, ZAGREB.
□BODonoaoDDaD □ ncnncnncmcDoa
Restavracija jambora dvorana"
Maribor, Silerieva ulica 39
aprajama	591
noaDnaocaoaaa a aaaDaaDoaanna
KAJO DELIČ,
m—m draguljar In zlatar
mmn ii. * Ljubljana	bi. 4
priporoča svojo	377
ZUTUt il DRftfiULJdSSKfl DEUHfflitO
za vsako vrsto novih del in popravil, iednako prevzame vse vrste pozla* cenja in posrebrenja. Kupi se staro srebro in zlato po najvišjih cenah, ter se predelava staro zlatnino v novo, kakor prstane, uhane itd.
Stev. 15.938-1919.
631
RAZGLAS
glede uporabe električnega toka iz mestne elektrarne in plina iz mestne plinarne.
Mm 2i Ii
in kremo za zobe Kalodcnt priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana,
Pod Trančo 1.	629
Kamnoseki in brusači
za granit
se sprejmejo pri 635
Kamnoseški družbi v Celju.
Ptyča po dogovoru
Metio Ljubljana stoii pred znanim deistvom. da bo zadostna preskrba občinstva s svečavo in premogom tekom prihodnle jeseni in zime izključena.
Zato ie treba pravočasno uporabiti vsa sredstva, da ne bo v Ljubljani zavladala splošna tema.
Mestni magistrat mora uporabo elektrike in plina omeiiti samo na najnujnejšo potrebo. Le tedai bo mogoče mestni elektrarni in plinarni vzdržati redni obrat preko zime.
Javni uradi in pisarne, kakor tudi trgovine morajo omeiiti svoj delavnik na čezdnevno svetlobo, katero ie treba docela izkoristiti;
Vsa ostala razsvetljava po gostilnah. kavarnah, delavnicah in zasebnih stanovanjih se mora omejili do najnujnejše potrebe.
Te omejitve bo seveda mogoče doseči le potom strogih uradnih odredb in kazni, ker je znano, kako težko ie prepričati posameznika, da bi žrtvoval v splošno korist del svojih udobnosti.
Občinski svet ljubljanski je v svoii seji dne 16. septembra 1919 soglasno sklenil, da stopijo s 1. oktobrom letos v veliavo sledeče omejitve glede uporabe elektrike in plina iz mestnih podjetij-
1. V času od 1. oktobra do 31. marca se bode oddajal plin in elektrika za vse pisarniške prostore samo od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne. zato naj se po vseh lavnih in zasebnih uradih razdelijo uradne ure na dnevni Čas. Izven navedenega časa ie vsaka uporaba plinove ali električne luči v pisarniških prostorih in pritiklinah prepovedana.
Cas od 3. do 4. ure naj se porab’ za snaženie uradov.
Izvzeti so le javni uradi, ki morajo imeti nočno službo, tem ie samo najpotrebnejša luč vsakočasno dovoljena.
2. Šolski pouk nai se razdeli na dnevni čas. Uporabljajo nai se po možnosti opoldanske ure, da lahko odpade večerni pouk.
3. Trgovine in skladišča ne smelo uporabljati plinove in električne luči pred 8. uro zjutraj in
od 1. do 31. oktobra ne po 5. uri popoldne
od 1. novembra do 28. februarja ne do 4. uri popoldne
in od 1. marca do 31. marca ne po 5. uri popoldne.
Izvzete so le trgovine z živili, drogerije, lekarne in trafike; te smelo uporabljati omeieno razsvetljavo od 7. ure zjutral do 7. ure zvečer.
4. Za delavnice, gostilne, kavai-ne in druge, lavne lokale naj se natančno določi pri posameznikih velikost in število luči. Za princip naj velja, da sme goreti nalveč polovica prele običajne razsvetljave. Ostala žarila naj se odstranijo
5. Vsaka reklamna razsvetljava le prepovedana ravno tako, kakor sleherna luč v izložbenih oknih ali pred vhodi in okni Javnih in drugih lokalov.
6. V hišnih vežah, na stopniščih In hodnikih so dovoljene le 10-sveČ-ne žarnice ali najmanjše plinov3, svetilke, goreti sme le polovica preje običajnih luči. in sicer naJdaile do
9. ure zvečer. Zjutraj so te luči sploh prepovedane.
7. Za privatna stanovanja se naravnost določi, katero množino električnega toka sme stranka na dan porabiti v posameznih mesecih.
Za merilo nai velja poraiia toka 25-svečne žarnice, ki srne goreti do
10. ure ponoči, odnosno kolikor se poprei ugasule, toliko časa sme goreti zjutraj.
Za stanovanja do največ štirili stanovanjskih prostorov (vštevši kuhinjo) se dovolita dve žarnici po 25 sveč, za stanovanja z več kot štirimi stanovanjskimi prostoTl pa tri žarnice po 25 sveč.
Seveda se priporoča uporabljati maniše žarnice, katere potem lahko goriio v večjem številu, oziroma dali časa, ker porabijo manj električnega toka.
Izvedba predpisov pod točko 7.i Od solčnega zahoda do 10. ure zvečer je potrebna luč v posameznih mesecih:
januar 161 ur februar 125 ur marc 114 ur,
oktober 142 ur november 162 ur december 175 ur iz tega sledi:
a) da imaio stranke do štirih stanovanjskih prostorov pravico porabiti električega toka na dan v mesecih:
oktober 257 vatov. Januar 291 vatov november 307 vat., februar 250 vat december 316 vatov, marc 206 vat.
b) stranke z več kot štirimi stanovanjskimi prostori pa na dan po mesecih:
oktober 385 vatov, januar 436 vat. november 454 vat., februar 375 vat. december 474 vatov, marc 309 vat.
Tako določena množina električnega toka ie za vsako gosDodar-stvo obilna dovoli. Dokaz temu. da tolike porabe v zasebnih stanovanjih tudi pred vojno ni dosegio niti polovica elektrarniških odjemalcev.
Strankam, ki imaio podnajemnike. se iziemoma sme dovoliti za vsakega podnajemnika ena 25-svečna svetilka več. Podnaiemnikl se bodo upoštevali le tedai. če Jih stranka naznani pismeno najkasneje do 15. oktobra t. 1. ravnateljstvu mestne elektrarne.
Kdor bi pa kljub prepovedi v stanovanju prekoračil dovoljeno množino električnega toka. temu se zaračuna vsak več porabljeni hekto-vat po desetkratni iednotnl ceni.
8. Električni motorji se smejo od 1. oktobra do 31. marca uporabljati izključno le pri dnevni svetlobi, sicer se bo tok odklonil.
9. Uporaba električnih ventilatorjev, kuhalnikov, likalnikov in drugih električnih aparatov ie v času od 1. oktobra do 31. marca v obče prepov' dana. Zato nai se odklopijo. Izvzeti so le zdravniški aparati*
10. Poraba plina za obrtne namene Je dovoljena le tedai. če le drugačna kurjava nemogoča.
11. Poraba plina za kuhanje Je dovoljena, toda le v skromnih mejah za manjša jedila, ne pa za kuhanje opoldanskega obeda. Množina za kuho dovoljenega plina se bo Še določila.
12. Uporaba plinovih peči. vodo« grelcev in kopalnih peči s plinom Je prepovedana, zato nai se vse take peči zapro in odklopijo.
13. Vsakemu, ki bi z lučlo ne šte* dil ali drugače teh predpisov n« upošteval (izvzemši točke 7.), zaračunal se bo ves tekom dotičnega meseca porabljeni plin ali električni tok po desetkratni normalni ceni.
V slučalu neizterljivosti tekom treh dni se dodaja plina, oziroma elektrike ustavi.
Po trikratni kazni se elektrika ali plin sploh trajno odklopi. *
14. Naprava novih inštalacij za plin ali elektriko se načeloma prepoveduje, dovoliti se sme le v posebno nujnih slučajih.
15. Mestni magistrat opozarla vse merodajne oblasti in korporacije. da upoštevalo te predpise, v; kolikor se tičejo lavnih uradov, šolskih prostorov, zapiranja prodaJal-nic, skladišč in delavnic, — ker Je treba dajati dober vzgled ostalemu občinstvu.
16. Zlasti se pozivlieio tudi vojaške oblasti, da se prilagodijo tein’ splošnim odredbam, ker to zahtevajo ne le iavni, temveč tudi vojaški interesi.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16. septembra 1919.
Župan; dr. Ivan Tavčar 1. r.