primorski irrp j ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper | DROGA PORTOROŽ April 1998 leto 5 številka 51, cena 100 SIT 1C Banka Koper Na posvetu v Sečovljah o meji s Hrvaško Diplomacija naj upošteva tudi naša mnenja! Predstavili Internautico ‘98 (stran 8) V Luciji slovesno odprli začasno plinsko postajo Na plinsko omrežje v Luciji že priključenih 80 stanovanj V petek, 10. aprila so pri Ukmarjevi 22 v Luciji slovesno predali namenu začasno plinsko razdelilno merilno postajo s trermi pet-kubičnimi plinskimi rezervi voarji iz katerih se že napaja s plinom 80 stanovanj. Otvoritveni trak so prerezali Danko Juretič, direktor podjetja Ogrevanje Piran, Vojka Stular, občinska svetnica in predsednica nadzornega odbora in Franko Fičur, župan Občine Piran. Otvoritve so se udeležili občinski svetniki, predstavniki ekološko razvojnega sklada in drugi. (nadaljevanje na 5. strani) Pripravo na izvedbo najpomembnejše navtične prireditve na Jadranu, 3. mednarodne navtične razstave INTERNAUTICA ’98, ki bo v prostorih Marinc Portorož od 13.do 17. maja 1998, potekajo intenzivno. Podrobnosti iz programa prireditve so predstavili na tiskovni konferenci v sredo 15. aprila.Lani je bilo 120, letos pa bo okorg 150 razstavljalccv. Pričakujejo tudi večje število obiskovalcev. Intcmautica prevzema vodilno vlogo v severnem delu Jadrana, je dobro promocijsko zasnovana, z njo pa tudi različne spremljevalne prireditve. Pričakujemo lahko veliko novosti v ponudbi, o jadranju in jadralnem športu. (več na 8. strani) Izetbegovič obiskal tudi Piran Visokega gosta je v soboto, 11. aprila v občinski hiši sprejel župan občine Piran Franko Fičur. Alija Izetbegovič se je vpisal v zlato knjigo gostov Občine Piran. Na sliki: Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič se vpisuje v zlato kjnigo gostov občine Piran. Ob nejm stoji župan občine Piran Franko Fičur. FOTO: FK-INFORMA (več na 6.strani) Evro vizij a Laura napoveduje, da bo VILI RESNIK 6. ali 7. Z odlično napisano pesmijo in še boljšim izvajalcem- Vilijem Resnikom, se Sloveniji na Evroviziji obeta zelo dober uspeh. Velika možnost obstaja, da bo Vili zasedel eno izmed prvih petih mest, čeprav bi neugoden vpliv Jupitera situacijo lahko nekoliko otežil in bo Vili zasedel 6. ali 7. mesto. (preberite na 13.strani) Rasa mesta in vasi so tudi ob praznikih kot cvetovi v maju. Te gredice negujejo naši pridni judje Le nostre citta' e viliaggi sono pure durante i giorni festivi come i fiori di maggio. Queste aioie sono colttvate dai nostri bravi cittadini. Župan Občine Piran Franko Fičur in predsednica Občinskega sveta Piran dr. fflilena Oblak - Juh ob prazniku dela. 1. mqju iskreno čestitama vsem občankam in občanom piranske občine ter delavcem in želiva lepo praznovanje. 3n occasione della Festa di Lavoro. 1 maggio. il Sindaco del Comune di Pirano, signor Franko Fičur, e la Presidente del Consiglio comunale di Pirano. dott. HTilena Oblak - Juh formulano sincere Telicitazio-ni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro Comune con 1’augurio di trascorrere serenamente le Feste. Župan Občine Piran 31 Sindaco del Comune di Pirano Franko Fičur Jfi ,» n t,u ^ Predsednica Občinskega sveta Piran La Presidente del Consiglio comunale di Pirano dr. fflilena Oblak-Juh Hoteli Morje odpirajo nov bazenski kompleks Otvoritvena slovesnost bo v četrtek, 23. aprila 1998 ob 20.00 uri Potres so čutili vse do Dunaja Nedeljskemu potresnemu sunku, 12. aprila ob 12. uri in 55 minut z žariščem med Bovcem in Kobaridom je sledilo še več šibkejših. Za ljudi v Gornjem Posočju so bili to trenutki groze, saj je sunek udaril iznenada, brez opozorila in trajal kar 15 sekund. (nadaljevanje na 6.strani) Znana kapitalska struktura novogoriškega HIT-a Z vpisom lastninskega preoblikovanja novogoriškega HIT-a v sodni register sc je dokončno zaključilo lastninjenje HIT-a in tako jo postala tudi jasna njegova kapitalska struktura. (več na 6. strani) NEPREMIČNINE GASSB4J3 GAŠPAR-M1ŠIČ GAŠPAR s.p. Ulica svobode 1, Piran-Pirano PE-Bolniška 1 Tel.: 066/747-153, 747-154,746-178 Telefaks: 066/747-153 Mobitel: 0609/649 190, GSM 041/649-190 PE IZOLA Ljubljanska 41, Izola-lsola Tel./Fax.: 066/647-218 Mobitel: 0609/626 337, GSM 041/626-337 ZAUPAJTE AGENCIJI Z NAJVEČJO PONUDBO NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI Mesec AKUPUNKTURE v Termah Palače PORTOROSE Slovenija V mesecu aprilu vam nudimo akupunkture z 10% popustom in posebno ponudbo: vsakih 10 akupunktur savna, bazeni in tepidarium gratis. Priporočamo tudi obisk moderno opremljenega fitness centra, lepotnega centra in termal-norekreacijskega centra z bazeni, savnami in solarijem. Vabljeni v Terme Palače Informacije in rezervacije: Tel. (066) 747-360, 747- 041 Pekarna Koper d.o.o. /i Pobeška 15, 6000 Koper mJhJShmb Tel- & fax: 066/31-303 MLINOTEST Za prvomajske praznike Bogato obložena miza s pekarskimi in slaščičarskimi dobrotami Mlinotestove Pekarne Koper * Sveže potice * Pince ter druge pekarske in slaščičarske posebnosti na vaši mizi Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 775 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 770 537 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME 1 'Vf' primorski uvp Tržaški BIC uspešen Tržaški dnevnik poroča o ugodnih poslovnih trendih tržaškega centra BIC (Business inovation center), ki sodi v okvir družbe SPI iz skupine IRI. BIC je ustvaril 193,6 milijona lir dobička, skozi “inkubatorja” v Trstu in Gorici je prišlo že 60 novih podjetij s 472 delovnimi mesti. Posebno intenzivna dejavnost centra se kaže v procesu internacionalizacije malih in srednjih podjetij. Trenutno je v teku program investicij za več kot 6 milijard lir. Nameravajo ustanoviti še en center v Trstu in enega v Spilimbergu. Referendum na Kosovu V četrtek, 23. aprila bo na Kosovu referendum. Kako se bodo odločili ljudje v tej nemirni pokrajini bomo izvedeli že čez nekaj dni. Verjetno bo večina izrazila svojo voljo po samostojni neodvisni državi Kosovo. Bo Riccardo Illy kandidiral? Po pisanju nekaterih časnikov naj bi Illijeva lista za Trst na junijskih deželnih volitvah dosegla pičel uspeh, zato naj bi Il!y resno razmišljal o umiku kandidature. Rekli so Milan Kučan na predavanju Managerjem v Portorožu "Mediji včasih dajejo večjo pozornost lepo oblečenim Slovencem kot uspešnim podjetnikom in Managerjem." Umrl je dr. Franc Škerlj, prvi ravnatelj pomorske šole m \ \ V četrtek, 9. aprila 1998 je v Trstu nepričakovano umrl dr. Franc Škerlj. Od njega so se poslovili v soboto, 11. aprila. Bil je vsestransko angažirani javni delavec, pravnik in šolnik. Rodil seje leta 1914 v Knežaku pri Pivki in že zelo zgodaj, v prvi svetovni vojni, je izgubil očeta. Na svoji življenski poti se je dr. Franc Škerlj srečal z nasilno prepovedjo slovenskega jezika in tudi moral skozi koronejske zapore. Leta 1940 je na univerzi v Padovi dosegel prvo diplomo, ki staji do leta 1954 sledili še dve. Skupaj z drugimi antifašisti je moral v kazenske bataljone, najprej v Castelmonferrato, Neapelj in na Sardinijo, nato pa še v Aquilo. Po rez-padu fašistične Italije je odšel med partizane. Bil je v Gubčevi brigadi, nato pa kot partizanski učitelj, kasneje tudi kot soudeleženec osvobajanja Trsta. Po vojni je bil med ustanovitelji in voditelji vrste slovenskih ustanov. Dr Franc Škerlj je bil prvi ravnatelj slovenske pomorske šole, ki je po vojni začela delovati v Žusterni pri Kopru. Slovenski pogajalci z Brusljem bodo imeli veliko dela Vlada Republike Slovenije je 2. aprila 1998 imenovala ožjo pogajalsko skupino, ki bo v prihodnje s predstavniki evropske komisije razpravljala o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Pogajalsko skupino vodi direktor Urada za makroekonomske analize dr. Janez Potočnik. Poleg dveh namestnikov mag. Franca Buta in dr. Borisa Cizlja, pa so v ogajalski skupini še dr. Fedor iernc, dr. Emil Erjavec, mag. Cveto Stantič, Miro Prek, Andrej Rant, magistra Vojka Ravbar in mag. Igor Strmšnik. Minister za evropske zadeve Igor Bavčarje tako dobil na voljo ožji pogajalski tim, uveljavljene strokovnjake, ki bodo pomagali tudi v številnih (25) delovnih skupinah za pripravo pogajalskih izhodišč. Pogajalci so že bili v Bruslju, kjer jih je skupaj s kolegi preostalih devetih kandidatk sprejel evropski komisar Hans van de Broek. Kandidatke za polnopravno članstvo v EU bodo morale prilagoditi svojo državno zakonodajo z evropsko pravno ureditvijo. Od hitrosti prilagoditve je menda tudi precej odvisno, katera kandidatka bo najprej prišla v prve krog in bo med prvimi tudi prejela obljubljeno finančno pomoč. O tem, kdaj bo bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske zveze še ni povsem znano, izgleda pa, da se bo to zgodilo najkasneje do leta 2004. Nove knjige Annales, Anali za istrske in mediteranske študije -11/97 Naravoslovna serija 4 Izdajatelj: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko V Piranu so odprli knjižnico Minoritskega samostana V piranskem Minoritskem samostanu sv. Frančiška so v ponedeljek, 13. apri- Nova izdaja znanstveno raziskovalne revije, povezana z nekdanjo - Slovensko morje in zaledje, ki se je dobro uveljavila v znanstvenem svetu, ne le Primorske pač pa tudi sosednje Italije in Hrvaške, je lep dokaz za uspešno zagnanost naših in sosednjih naravoslovcev, ki jih združujeta morje in kraško zaledje. Ti dve geomorfološki posebnosti se pokažeta predvsem v veliki aktivnosti Morske biološke postaje Piran, v uspešnem razvoju marikulture (školjk in rib), v veliki problematiki morskega ribolova in predelave rib ter na drugi strani v vse večjem zanimanju za raziskavo krasa in njegovih voda naših zavodov za krasoslovje (SAZU in drugi). Vso to dejavnost, ki jo prikazujejo Anali, povezuje ekološka predvsem naravovarstvena usmerjenost in problematika. Revijo Anali, ki so sponzorirale tudi vse tri naše obalne občine. Mestna občina Koper, Občina Izola in Občina Piran. Revija vsebuje 25 znanstvenih prispevkov in 9 informativnih člankov o aktivnosti naravoslovnih panog znanosti; preko 300 strani na lepem papirju tiskanega gradiva. Zaradi tako obširnega gradiva se omejujem le na najpomembnejše članke. Uredništo Analov jih je zaradi pregleda in različne tematike razdelilo na več tematskih sklopov: Flora in vegetacija. Favna, Krasoslovje in la blagoslovili in odprli obnovljeno geo'°g'ja’ Ekologija morja, Informa-knjižnico in čitalnico v kateri je nekaj tisoč (morda celo 4000) dragocenih knjig, predvsem z versko in filozofsko tematiko. I K Anketa n Kakšnega župana (županjo) si želimo? Leto lokalnih volitev 1998 nam bo zagotovo prineslo tudi kaj novega, zanimivega. Že čez dobrih sedem mesecev bomo izvolili nove občinske svete, neposredno tudi župane, ki naj bi imeli nekoliko spremenjene, morda večje pristojnosti. V naši anketi vas sprašujemo o delu občinskega sveta in o tem kakšnega župana oziroma županjo si želite? Prosimo, obkrožite vaše odgovore (lahko tudi več odgovorov hkrati) ali pa pripišite k nekaterim vprašanjem še svoje predloge ali misli. Izpolnjeno anketo pošljite do 9. maja 1998 na naslov: Informa Tržno komuniciranje in informiranje Liminjanska 91, Lucija 6320 Portorož Rezultate ankete bomo objavili v 52. številki Primorskega utripa Hvala za sodelovanje! Kako ste nformirani o delu občinskega sveta? a. ) svetniki nas neposredno seznanjajo z dnevnim redom in delom občinskega sveta b. ) o njihovem delu poročajo mediji c. ) nisem informiran Ste z delom Občinskega sveta zadovoljni? a. ) zelo sem zadovljen b. ) sem zadovoljen c. ) nisem zadovoljen Ste z delom Župana zadovoljni? [ a.) sem zelo zadovoljen b. ) sem zadovoljen c. ) nisem zadovoljen Če ste obkrožili (c) napišite s čim niste zadovoljni: Kandidata, za katerega bom glasoval(a) a. ) želim poznati b. ) ni pomembno Bodoči župan na bo: a. ) moški b. ) ženska Če bi bile lokalne volitve jutri bi: a. ) glasoval(a) za sedanje člane OS in Župana b. ) nove kandidate Narodnost kandidata: a. ) slovenska b. ) italijanska c. ) ni pomembno Starost kandidata: a. ) do 40 let b. ) do 50 let c. ) starejši d. ) ni pomembno Izobrazba (šolska) a. ) srednja b. ) višja c. ) visoka d. ) doktorat d.) ni važno Kandidat za župana naj bo po poklicu a. ) učitelj b. ) ekonomist c. ) inženir d. ) zdravnik e. ) drugo (napišite) Kandidat za župana naj bo a. ) že znana osebnost b. ) doslej uveljavljen politik c. ) gospodarstvenik d. ) javni delavec e. ) ni pomembno Kakšne lastnosti naj ima kandidat za župana? a. ) pošten in komunikativen b. ) prilagodljiv in prijazen c. ) dober govornik Značaj a. ) samostojen b. ) discipliniran Politična pripadnost a. ) Kandidat naj pripada stranki: b. ) strankarska pripadnost ni pomembna c. ) želim neodvisnega kandidata Starost anketiranca: April 1998 ->€-------------1 tivna dejavnost. Iz “botaničnih logov” omenjam predvsem L. Poldinija (Biologija, Trst), ki predstavlja glavne faze botaničnih J raziskav Krasa in Trnovskega gozda do Istre s svojimi tremi velikimi otoki. Zbral je zelo bogato botanično biografijo. M. Kaligarič iz mariborske univerze predstavlja popis rastlinske združbe travnikov nad Rakitovcem v slovenski Čičariji, floristične posebnosti območja in naravovarstvene probleme. Claudio Battelli se že več let posveča makroalgam; za rod kladofor odkriva dve vrsti, ki sta bili doslej še neznani na našem jadranskem območju. Med omitološkimi prispevki (ptičjeslovje) je zanimivo razpravljanje Iztoka Geis-terja o slovenski omitologiji na pragu tretjega tisočletja. Krasoslovje -znanost o krasu - obravnava tudi geološko in speleološko tematiko; tu podaja A. Kranjc njeno zgodovinsko pot in perspektivo; obravnavani so fosilni rudisti Lipice in tržaškega Krasa; več avtorjev rekonstruira palcookolje v Koprskem zalivu. Prav tako pa je zanimiva razprava Ogorelca in Jurkovšk-ov B. in T., ki obravnava geološko spremljavo območja avtoceste med Divačo in Kozino. Odsek favne je slabo zastopan, morda najzanimivejša je najdba etruščanske rovke v osrednji Sloveniji (najdeni le ostanki lobanje v izbljuvku male uharice) , ki pripada avtorju B. Kryštufeku in D. Tomeju. Tematski sklop, ki zajema ekologijo morja obsega pet člankov, okoli 50 strani teksta in sodelovanje skoraj izključno - razen P. Mozetič iz Morske biološke postaje v Piranu- italijanskih in hrvaških biologov. Dela obravnavajo planktonske in pridnene enoceličarje, mehkužce, lupinarje, medtem ko domena rib pripada hrvaškim biologom, predvsem našemu staremu sodelavcu J. Duličiču iz Oceanografskega inštituta v Splitu. Imenovani obravnava posledico sprememb v morskem okolju na začetne razvojne stopnje in razmnoževanje sardona (inčun, anchovis). Dobra so informativna poročila o delu naših društev in zavodov, kongresov in simpozijev. In Memoriam je posvečen J.Y. Cousteauju in N. Mršiču. Obsežna znanstvena revija, ima kot vedno, zelo lepe barvne slike na zunanjem in notranjem debelem ovitku. Glavnima in odgovornima urednikoma mag. Darku Darovcu in dr. L. Lipejevi gre glavna zasluga in pohvala. Prof. dr. Miroslav Zei ZZZS pošilja upokojencem novo ponudbo Staro skupinsko polico bo nadomestila nova individualna skupaj s pogodbo o mesečnem odtegovanju premije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma njegove Izpostave že pošiljajo občankam in občanom, upokojencem ponudbo za sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem ponuja možnost popolnega zdravstvenega zavarovanja (PZZ) tudi za družinske člane za katere je zdravstveni zavarovanec pripravljen plačevati zavarovalno premijo. Doslej so nekateri zavarovanci in njihovi drzužinski člani na podlagi skupinske police iz decembra 1992 (v kolikor so to želeli) imeli pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotovljeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Zavarovance sedaj obveščajo, da bodo to polico nadomestili s pogodbo o odtegovanju mesečne premije (upokojencem od pokojnine) na podlagi novih individualnih polic, za katere Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pošilja ponudbo. Vabijo, da ponudbo (obrazec), ki ste jo prejeli - v kolikor se z njo seveda strinjate) izpolnete in jo najkasneje do 10. maja 1998 pošljete ali prinesete na vašo najbližjo enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V primeru piranske občine je to Izpostava v TPC Lucija. Po prejemu vaše izpolnjene ponudbe vam bo ZZZS pravočasno poslal vašo zavarovalno polico in novo izkaznico o PZZ, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa vam bo na podlagi podpisane ponudbe, izdane nove individualne police in izkaznice ter sklenjene pogodbe o odtegovanju pri mesečni pokojnini, odtegoval mesečno premijo. Z novo polico bo mogoče individualno urejati medsebojne pravice, obveznosti in tudi ugodnosti iz sklenjenega zavarovanja. O višini mesečne premije boste seznanjeni ob podpisu pogodbe. RADIO 93.1 MHz r t?AI M > T Al T INI PiliAN© ® 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 Q402.8MHz-24h v_________________J Minister Janko Kušar o pokojninski reformi “Nismo v celoti navdušeni nad obveznim drugim stebrom” Na 3. seminarju Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov, ki je bil 20. in 21. marca 1998 v Hotelu Slovenija v Portorožu seje v razpravo na temo Pokojninska reforma in trgu kapitala vključil tudi minister brez bstmce Janko Kušar (DeSUS). Posredno je tudi odgovoril, zakaj je poleg Bele knjige o pokojninski reformi potrebna še Siva knjiga? Ko smo se v stranki, gre za Demokratično stranko upokojencev Slovenije, pripravljali na odgovor v zvezi z Belo knjigo smo poskušali poudariti naš pogled na predlagano reformo. Ne gre za neko alternativo Beli knjigi, marveč za nekatere ocene te knjige. Poskušali smo opozoriti na nekatere drugačne rešitve kot jih prinaša Bela knjiga. Mislim, da bi se danes dalo reči, že po dosedanjih izjavah kolega ministra Ropa, da ne bomo uspeli dosledno izpeljati Belo knjigo tako kot je zapisana in da bo po vsej verjetnosti prišlo do nekaterih dopolnitev. Prepričan sem, da nekatere stvari, take kot so predstavljene v Beli knjigi, ni mogoče izpeljati. Kar zadeva sistemski pristop Bele knjige, imamo v stranki dva temeljna pomisleka, ki sta lahko minimalna, pa nista bistveno različna od tistega kar menimo, da naj bi na kraju reforma predstavljala. Prva takšna ocena je, da nismo v celoti za naložbeni sistem, takšen kot je predstavljen do zdaj. Menimo, da je kombinacija naložbenega in sedanjega sistema, vendarle možna. To hkrati pomeni, da nismo navdušeni nad obveznim drugim naložbenim stebrom. Nič nimamo proti, da drugi steber obstaja, če bo potreba poleg prostovoljnega drugega stebra tudi tretji, bo pač ostal tudi tretji. Vendar sodimo, da drugi steber pri izvajanju pokojninske reforme naj ne bi bil obvezen. To je ena izmed naših temeljnih pripomb, smo pa seveda v vsakem primeru za to, da dodatno angažiramo vse tisto, ves tisti kapital, ki seje na osnovi prostovoljnega pristopa v stanju vključevati v drugi steber. Stvar dodatne diskusije je, kakšen bo končni dogovor v zvezi z vlogo pidov (vlaganje s tega področja). Drugo vprašanje, ki nas v sedanjem sistemu nekoliko moti pa je, da pokojninska blagajna ni povsem čista. Mi praktično želimo, da bi se v pokojninski blagajni vendarle do večje mere razčistilo, kaj je pokojnina in kaj je vse drugo kar sodi kot socialni transfer za katerega ni mogoče trditi, da lahko zmanjšuje pokojninski fond. Če bi do danes do neke mere opravili to oceno, bi najbrž bil prispevek, ki ga mora država dati kot transfer za redno izplačevanje pokojnin, bil nekoliko manjši. Dve vprašanji se nam zdita zelo pomembni: povezave med naložbenim in sedanjim sistemom in “očiščenje” pokojninske blagajne nekaterih zadev, ki jih danes peljemo skozi ZPIZ. Vse prepogostokrat se namreč sliši; da ni mogoče, daje 126 milijard proračunskih sredstev namenjenih za ZPIZ, da to predstavlja toliko in toliko odstotkov narodnega dohodka in tako naprej. Kar pa zadeva konkretne rešitve, kakšno osnovo določilti za pokojnino, kakšno starost za upokojitev itd. pa mislim, da brez konsenza, najbrž kar velikega dela zainteresiranih, vključno tudi upokojencev, ki niso vedno upoštevani kot tisti, ki naj bi imeli tudi svojo besedo, ne bo šlo.Mislim, da se brez tega tako velikega projekta kot smo si ga zastavili za letošnje leto, ne bo dalo izpeljati. Storiti moramo vsi vse, tudi Vlada, da bo to soglasje v čim večji meri doseženo. Seminarja Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov v Portorožu sem se udeležil glede na predviden program, ki sem ga dobil in sem predvideval, da bom iz razprave, še posebej pa iz tistega dela, ki naj bi ga predstavili vabljeni gostje, lahko kaj doprinesel k temu, kako naj bi moja stranka DeSUS v nadaljevanju, k priključevanju v reformo pokojninskega sistema, poskušala videti kaj je sedaj pravzaprav možno storiti tudi z vlogo pidov pri reformi pokojninskega sistema. No, udeležencev, oziroma vsi povabljeni gosti niso prišli in seveda vsega tega kar smo pričakovali, da bomo slišali danes verjetno nc bo mogoče” Koliko razočaranih slovenskih delničarjev? Večina Slovencev bo pridobivala svoje prve delničarske izkušnje v privatizacijskih skladih, ki imajo že 1,35 milijona delničarjev. Zbrali so kar 56 % vseh certifikatov. Mnogi Slovenci niti pojma nimajo kaj se dogaja z njihovim premoženjem, ki so jim ga zaupali z vložitvijo certifikata. Poti nazaj ni, čeprav bi se izkazalo, da je privatizacija preko skladov za Slovenijo zgrešena poteza. Slovenci menda nismo Homo ekonomikusi zato naj bi za nas vedno nekdo skrbel. Nekoč je za nas skbela partija, v zadnjih nekaj letih odkar se preizkušamo v kapitalizmu pa so del skbi za naše premoženje prevzele pooblaščene investicijske družbe. Učinki naj bi se poznali že čez 20 do 25 let. Potrpežljivost je priporočljiva. Privatizacijska vrzel, ki je menda brez uspešnega zbiranja certifikatov s strani skladov sploh ne bi opazili, je trenutno največji problem skladov in hkrati deluje paradoksalno. Deluje kot neke vrste spodbujevalec privatizacije, omenja Marko Simoneti v svojem referatu o preoblikovanju privatizacijskih skladov v Sloveniji. Preveč izdani certifikati (ocene o velikosti “privatizacijske luknje" so si zelo različne) delujejo kot vnaprejšnja zaveza države, da bo s privatizacijo nadaljevala. Morda pa celo drži trditev, da v Sloveniji ni bilo nikoli prave odločenosti za privatizacijo, zato tudi ostaja v državnih rokah po zaključku lastninjenja še velik del premoženja. Ko po eni strani govorimo o 1,35 milijona malih delničarjev ali investitorjev katerih večina ne ve kdaj bo sploh dobila kakšno dividendo, medtem pa se nekatera, sicer zelo maloštevilna podjetja na vse kriplje promovirajo koliko dobička bodo razdelili za dividende, postane vse skupaj nesiimpatično in nekateri krivdo mečejo nase, kako neumni so bili, ker svojega certifikata niso pravočasno vložili v kakšno uspešno podjetje, na primer v Drogo, Luko, Intereuropo. Upravljale! skladov so brez pravega nadzora s strani delničarjev. Pogodbe o upravljanju in strukturi provizij ne motivirajo v zadostni meri upravljalcev k aktivnemu iskanju priložnosti za povečanje vrednosti premoženja za svoje delničarje. In še en paradoks: upravljanje privatizacijskih skladov je ne glede na njihove velikanske računovodske izgube najbolj donosna dejavnost v Republiki Sloveniji. Nekaj mora biti hudo narobe, če upravljalci skladov dobijo za nagrado 5,1 milijarde tolarjev kadar realizirajo izgubo 40 milijard na 157 milijard SIT premoženja. Podatki naj bi veljali za leto 1996. Soočenje z realnostjo S pokojninsko reformo lahko sicer odlašamo do leta 2011, potem pa naj bi ZPIZ doživel finančni kolaps, ker se bo razmerje med zaposlenimi in brezposelnimi ter upokojenimi prevesilo v prid vzdrževanih. Tvorci reforme, ki je začrtana v Beli knjigi, vidijo rešitev v naložbenem sistemu, večjem namenskem kapitalskem varčevanju, deležu samoplačništva. Verjetneje to tudi temeljni nauk predlagane pokojninske reforme, ki jo je pripravila Vlada Republike Slovenije oziroma oče reforme mag. Tone Rop. O pokojninski reformi in trgu kapitala je govoril na 3. seminarju Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov 21. marca v Portorožu. Zanimivo je, da se za usodo pokojninske reforme in tako imenovanih naložbenih sistemov, ki jih sicer le malokdo razume, najmanj zanimajo mladi, ki jih bo ta reforma v resnici zadela čez kakšnih 15-20 let, ko bodo šli v pokoj, medtem pa so zanjo zelo zaskrbljeni v stranki DeSUS. Mnogi njeni člani te reforme morda niti občutili ne bodo. Tone Rop je prikazal več simulacij, kaj bi se zgodilo, če bi... Govoril je o predpostavki kaj bi se zgodilo, če bi se vključevali v kapitalske naložbene sklade tisti, ki na novo vstopajo v delovno razmerje. Dodatno varčevanje bi znašalo 2 odstotka bruto družbenega proizvoda, ki bi se oblikovalo pri pokojninskih kapitalskih skladih. Na tak način in na tej ravni varčevanja bi se v relativno kratkem čašo nabralo precej denarja, celo do 16 % BDR Do optimalne rešitve bi prišli, jc rekel, če bi bili vsi ukrepi, ki jih v zvezi z reformo predlagajo, sprejemljivi. Odpor je precejšen. Lahko pride tudi do drugačnih variant in kalkulacij. Pokazal je eno in povedal kaj bi se zgodilo, če se pri pogajanjih dogovorimo, da ne bo drugega naložbenega stebra in če se dogovorimo, da bo starost za upokojitev bistveno nižja od predlagane. V pokojninskem sistemu ne bomo začutili problema do leta 2011. Ne bo tekočega deficita, ne izgube. Stvar jc relativno urejena. Problem seveda nastopi takrat, ko začne demografski faktor bistveno bolj učinkovati in ko pride zdajšnja mlada generacija v tisto fazo, ko se začne upokojevati... Takrat začne naraščati izguba, javni dolg in ne pomagajo nam niti bodoči davek na dodano vrednost in vsi drugi viri. Enostavno pridemo v brezizhodno situacijo. Temeljni nauk te zgodbe je tudi, daje uvajanje drugega stebra relativno majhen strošek, ki lahko prinese relativno velike koristi. Vsi tisti dogovori, ki bodo v zvezi s starostjo in odmernimi stopnjami, pa seveda pomenijo kratkoročno ali srednjeročno reševanje pokojninskega sistema in prelaganje do končne pokojninske reforme v naslednja leta. Lahko se tudi odločimo, da se v celoti pokojninska reforma ne bo izvedla za naslednjih petdeset let ampak le za 10 do 11 let. Poanta tega je, da je znotraj tega sistema dovolj prostora za kapitalsko financiranje pokojnin. O naložbenem sistemu ih skladih Postavlja se vprašanje, kakšen naj bo naložbeni sistem in pa seveda tudi kakšni so temeljni razlogi za uvajanje naložbenga sistema, je dejal Tone Rop. Prvi temeljni razlog za uvajanje naložbenega sistema je vzpostavitev oziroma zagotovitev ustrezne nadomestne stopnje. Dejstvo je, da v takšni reformi kot jo imamo in kot je predvidena - nadomestitvena stopnja (to je razmerje med plačami in pa pokojninami) kar precej pade, zlasti za tiste, ki imajo za celo življensko obdobje nižjo prispevno stopno in ki v celoti gredo v pokoj na osnovi višje starosti in karjše delovne dobe. V tistih primerih prejmejo v v celoti manj pokojnine. Kompenzacija tega je seveda uvajanje naložbenega sistema, ki pomeni, da se del tega izpada nadomesti preko stroškov, ki jih nosijo vse generacije, preko ostalih virov kot na premer davka na dodano vrednost. Naslednji argument je ^RADIO OPČINE^ Že 15 lePz vam! Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja v Italiji. Objavljamo zanimive oddaje, kijih povezuje najlepša izbrana glasba za vse okuse. Radio Opčine lahko poslušate 24 ur dnevno na UKWfrekvencah 90,6 in 100,5 MHz. Tel. (091) 21-26-58 Telefaks (091) 21-32-95 J Radie Pcrtcrcž Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja (88,3 Mgh) Portorož. • Veliko dobre glasbe • Servisne informacije s področja turizma in pomorstva Izkoristite možnost oglaševanja! Dejan prosi dobre ljudi za pomoč Dejan Zelič iz Loke pri Zidanem mostu nam je poslal pismo s prošnjo za pomoč. Pred dvema letoma in pol je po krivdi pobeglega voznika postal 100 % invalid - paraplegik. Od tistega usodnega trenutka je vezan na invalidski voziček, star komaj 21 let. Postal je odvisen od drugih, kajti odškodnine od zavarovalnice ni prejel, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa so mu 25.7. 1996 izdali odločbo s katero mu je bila priznana pravica do inavalidske pokojnine skupaj z dodatkom za invalidnost mesečno 27.111 SIT. Njegovi prihodki so zelo nizki, komaj za preživetje. Sedaj, pri 23 letih starosti ne bi želel v dom ostarelih zato bi si rad nekako uredil kletne prostore v katerih živi. Vesel bo vsakega najmanjšega zneska, ki mu ga lahko nakažete na njegov tekoči račun pri Novi ljubljanski banki d.d. 51600-621-2005-379-15-5088/ 37, ali po pošti. Njegova davčna številka: 14654156. Njegov naslov: Dejan Zelič Loka 9, 1434 Loka pri Zidanem mostu___ spodbuditev varčevanja , razvoja trga kapitala in gospodarske rasti. Nedvomno je, da v kolikor pride do drugega stebra, tudi na osnovi reforme obstoječega sistema, pride do povečanja neto narodnogospodarskega varčevanja. To se da relativno enostavno izračunati. Privarčevana sredstva v tuje vrednostne papirje? Vprašanje je, kako sredstva bodočih upokojnecev najbolj pametno naložiti, oploditi in kdo naj z njimi upravlja ter seveda kakšni so stroški. In kar je najpomembnejše, kakšna je varnost tovrstnih naložb. Nekaj izhodišč so že postavili pri uvajanju drugega stebra. Prvo je, da pri uvajanju drugega stebra ne bo ustanavljanja novih institucij. Drugo, karkoli se bo že postavljalo, bo osnovni princip čim nižji stroški upravljanja in tretje, čim nižja stopnja tveganja. Nekateri ekonomisti so mnenja, je rekel Tone Rop, da bi lahko večji del teh sredstev naložili v tuje vrednostne paprirje. Na primer v državne obveznice najuspešnješih evropskih dražav. To bi seveda pomenilo, da bi prišlo do izvoza kapitala iz Slovenije, krati pa menda tudi do varnega naložbenega sistema. Naša temeljna naloga je, da naložbeni sistem najprej do konca dodelamo v strokovnih krogih, potem pa gremo v diskusijo s politiko in ostalimi, ki lahko na to vplivajo, je rekel Tone Rop. Kar nekaj idej je kako institucionalno voditi in organizirati naložbeni sistem. V Beli knjigi so prišli do stališča, da so kapitalski varčevalni skladi lahko samo vzajemni skladi. To pomeni, da imamo na eni strani privatne individualne pokojninske račune, na drugi strani pa aktivo s katero nekdo upravlja. Glede tega sta dve opciji: ena je ta, ki je povezana s političnimi pritiski, da se ta aktiva enostavno naloži pri ZPIZ-u (vzajemni sklad v obliki rezerv) in da potem ZPIZ za obdobja 5-6 let daje posamezne dele te aktive v upravljanje upravljalcem. Kdo bi to lahko bil? Banke in zavarovalnice ter drugi, ki imajo najboljše reference in tudi lahko jamčijo za to upravljanje tudi s svojim kapitalom in ki lahko zagotavljajo ustrezno varnost teh naložb. Temeljna ideja je, da je vse na eni točki. Pod nekakšno kontrolo, bi lahko rekli. Druga ideja je, da bi bili varčevalni pokojninski skladi - vzajemi skladi. Delnice pidov in pokojninska reforma Ena od tez je, da bi uporabili delnice pidov. Temeljna funkcija “povezave” delnic pidov s pokojninsko reformo je v tem, da bi bila v nižji neto prodaji delnic pidov, če bi do tega prišlo. O tem je govoril dr. Ivan Ribnikar. On predvideva ustanovitev posebnega sklada, ki bi imel nalogo akumuliranja delnic, ki bi prišle iz naslova pidov. Državljanom bi omogočali, da bi lahko prosto izbirali. Lahko bi prodajali te delnice ali jih naložili v poseben kapitalski sklad, ki mu nekateri že pravijo Ribnikarjev sklad. Tone Rop je povedal, daje okrog tega še kup vprašanj, tudi glede tega kako bodo rešili problem privatizacijske luknje, oziroma privatizacijskega “primanjkljaja”. O tem naj bi kmalu slišali nekoliko več, saj naj bi zakon o dokončanju privatizacije sprejeli 1. aprila, če seveda ne gre za prvoaprilsko šalo. In kdaj naj bi Državni zbor sprejel pokojninsko reformo? Slišati je bilo, da se bo to zgodili že do konca tega leta. FK V portoroškem Casinoju Prenovili francoski salon V portoroškem Casinoju so konec meseca marca zaključili pomembno naložbo, vredno 189 milijonov SIT. Popolnoma so prenovili francoski salon ter s tem omogočili boljše počutje gostom in dobre pogoje za delo v igralnici. Mag.Tone Rop o delničarjih “nesrečnikih” Na 3. seminarju Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov v Portorožu je bilo postavljeno tudi vprašanje kaj bo s tistimi “nesrečnimi” delničarji, ki so svoje certifikate zaupali skladom? Povabljeni gostje, med njimi je bil tudi piranski župan Franko Fičur, so si salon ogledali v petek, 27. marca v večernih urah, v času, ko so v glavnem lepo urejenem klimatiziranem salonu že igrali in poskušali srečo številni gostje iz tujine. Goste sta pozdravila Boris Kovačič, predsednik uprave in Bruno Koterle. Prenovo na ključ je izvedlo lucijsko podjetje Finali d.o.o. in to v rekordno kratkem času, 26. dneh. V tem času je bilo treba odpeljati kar nekaj ku-bikov materiala iz salona, ki so ga prenovili v celoti od vrha do tal, vključno s kletnimi prostori in osebnim dvigalom ter pisarno. Pomembne so moderne klimatske naprave s centralnim računalniško vodenim nadzorom njihovega delovanja. Posebne šobe se posamično pomikajo in usmerjajo zrak in toploto, tako da prihranijo na energiji celo do 40 odstotkov. “Zelo sem zadovoljen z deli. Vsem izvajalcem gre posebna zahvala”, nam je povedal Karel Kokotec, pooblaščeni delavec uprave Igralnice Casino’, ki je po 30 letih nočnega dela prevzel druge naloge in sedaj skrbi za investicije. Projektant je bil arhitekt Stane Valič, Kokotcu pa je pomagal z nasveti tudi Rado Bedene, svetovalec za investicije pri Casinoju Portorož. Na sliki: Udeleženci na otvoritvi prenovljenga francoskega salona v Igralnici Casino Portorož. FOTO: FK-INFORMA Priznanje ajdovskemu Fructalu Sekcija managerk, ki deluje v okviru Zrduženja Manager je leta 1991 prvič podeljevala priznaje “Ženskem prijazno podjetje”. Takšno priznanje podelijo uspešni in urejeni gospodarski družbi, v kateri je zaposleno tudi pomembno število žensk in kjer se uspešne ženske na vodilnih mestih enakovredno uveljavljajo ob svojih kolegih. Na letošnjem srečanju Združenja Manager v Portorožu (GHE 9.aprila) so priznaje “Ženskam prijazno podjetje 1998” podelili delniški družbi FRUCTAL, ki s svojimi uspehi v zahtevni evropski konkurenci dokazuje, da se da uspeti z lastno blagovno znamko in ob tem nuditi zaposlenim čim boljše pogoje za delo ter osebno zadovoljstvo. V tem uspehu imajo pomembno vlogo ženske, še posebej uspešne ženske na vodilnih mestih z glavno direktorico Cvetano Rijavec, ki je priznaje osebno prevzela. Fructal iz Ajdovščine je uspešna primorska firma. Ustanovljena je bila 5. oktobra 1945 v stari zaupuščeni zgradbi nekdanje tekstilne tovarne. Od 1. marca 1996 je javna delniška družba. Kakovost pa je njeno vodilno geslo. Z lastnim razvojem so naredili nove proizvode in na trgu vedno gradili svojo blagovno znamko. Upravičeno so ponosni na certifikat ISO 9001 v letu 1995 ter na certifikat FKS Že nekaj časa znano zgodbo je komentiral mag. Tone Rop. “Mislim, da je o tem težko govoriti, zlasti zaradi tega, ker je zelo jasno -in vi to dobro veste, kakšne vrste “nesrečnikov” smo imeli v tej privatizaciji. Takšne, ki so s 50 - odstotnim popustom kupovali delnice najboljših podjetij in realizirali različne kupnine, s 300 tisoč 800 tisoč, ali 200 tisoč, imamo pa tudi “nesrečnike”, ki so vložili, prav tako s 50-odstotnim popustom v podjetja kot so na primer Planika, Peko, Labod in še jih lahko naštejem, ker se z njimi zelo veliko ukvarjam, in za svojo delnico niso dobili nič. Na drugi strani pa imamo takšne, ki so vložili delnice (certifikate) v investicijske sklade in nedvomno je, da bodo dobili bistveno več kot vlagatelji v najslabših podjetjih. Koliko je tisto kar bo, da bodo potem vsi Menedžerji se ne strinjajo z maksimiranjem odpravnin Upravni odbor Združenja Manager je na svoji sedni seji 4. marca obravnaval spremembo Zakona o gospodarskih družbah, ki znižuje odpravnine predsednikom in članom uprav gospodarskih družb in jih omejuje na največ šest mesečnih plač. Do sedaj so odpravnine v prim- eru razrešitve brez utemeljenega razloga za predsednike in člane uprav znašale najmanj 24 plač. Predsednik Združenja Manager Jakob Piskernik je posebej poudaril, da gre za nadaljevanje političnih pritiskov na managerje. Priporočil je, da zadeve za zdaj še ne bi internacionalizirali preko Evropske federacije vodilnih kadrov CEC. UO Združenja Manager sodi, da gre pri uzakonitvi maksimalne odpravnine (največ 6 plač) za grobo kršitev temeljnih načel našega pravnega reda, predvsem s področja obligacijskih razmerij. Presoditi je treba vse možnosti za ukrepanje, posebej še za morebitno presojo ustavnosti te zakonske spremembe, so med drugim zapisali v svojem biltenu Manager. Le kaj so imeli v mislih poslanci, ko so jim tako drastično kar štiri-kratno znižali število mesečnih odpravnin? V Portorožu so sklenili, da bo jesensko srečanje članov Združenja Manager v Termah Čatež. nemškega Združenja proizvajalcev sadnih sokov. Konec leta 1997 je bilo v Fructalu zaposlenih 971 delavcev, od tega 377 žensk. Njihov prispevek je pomemben tudi na vodstvenih in vodilnih mestih. Cvetana Rijavec je predsednica uprave, Majda Željan kot članica štiričlanske uprave (fi-nance-računovodstvo), v kolegiju družbe pa so še mag. Irma Koren, direktorica za obvladovanje kakovosti, Andreja Lipovž - direktorica razvoja, Barbara Stegel - direktorica marketinga, Nevenka Muren- direktorica kadrovsko splošne službe, Elvina Puhar - direktorica računovodstva, Nadja Mermolja - direktorica financ in Nataša Čeferin, ki skrbi za odnose z delničarji. Ajdovski Fructal je lansko poslovno leto zaključil s čistim dobičkom. Na sliki: Cvetana Rijavec prejema priznaje FOTO: QUICKLAB BERNARDIN IN PRIMORSKI UTRIP zadovljni, je seveda veliko vprašanje. Mi smo se odločili (in to je bila tudi politična odločitev, moram zelo jasno povedati), da se menjava premoženja za certifikate izvede v razmerju 1:1. To ni bilo predvideno s prvotnim zakonom (to vsi veste) pač pa, da se delnice prodajo po ceni kot se doseže na trgu. Investicijski skladi bodo za presežek certifikatov oziroma delnic dobili državno in pa bivše družbeno premoženje, ki bo nominalno izenačeno z vrednostjo delnic. Dejanska tržna cena delnic pa bo seveda v prvem trenutku zelo daleč od te prve menjave 1:1. Prepričan sem, da je to vsem popolnoma jasno. Menjava 1:1 bo morda dosežena čez 20 ali 25 let - in če bo kje, bo to zlasti pri pokojninskih skladih. Tako, da prav nihče, ki je vložil v pide ne bo nesrečnik. Ljudje bodo vsekakor za to delnico nekaj dobili. Tisto kar pa je naš narodnogospodarski problem je relativno velika prodaja teh delnic in vpliv te ponudbe na narodno gospodarstvo in pa seveda na potrošnjo in obrestno mero. Na te učinke smo že prej opozarjali. Tega smo se tudi zavedali, ko seje zakon pripravljal. To je pač bil del kompromisa. Ko je bila na tehtnici hitrost privatizacije, kvazi privatizacija, ali pa ne-privati-zacija, smo se odločili za mix. Jaz si upam trditi, daje naša privatizacija daleč najboljša med vsemi privatizacijami v deželah vzhodne Evrope.” Rekli so Na 3. seminarju Združenja družb za upravljanje v Portorožu o “nesrečnih” delničarjih pidov Nesrečni delničarji pidov so lahko tisti, ki se primerjajo z delničarji Leka, lahko pa so srečni, ko se primerjajo z delničarji tistih firm, ki so v rdečih številkah.______________ LUKA KOPER Lani 2 milijardi tolarjev bruto dobička Luka Koper je bila ustanovljena leta 1957. Njena glavna dejavnost je opravljanje prekladalnih storitev, poleg tega pa nudi še storitve javnih skladišč in storitve v pomorskem prometu. Dejavnost poteka na osmih terminalih, ki so specializirani za manipuliranje s posameznimi vrstami blaga. V zadnjem času poleg pretovora blaga razvijajo dodatne dejavnosti, kot so priprava blaga, etiketiranje, sortiranje in podobno. Razen s Slovenijo naj več poslujejo z Avstrijo, Madžarsko, Češko in Slovaško. Promet z omenjen imi državami se bo še povečal po dograditvi cestnih in železniških povezav. V neposredni bližini ji konkurira Reško pristanišče, ki pa po prometu daleč zaostaja. Drugi konkurent je pristanišče Trst, ki Luko prekaša le pri pretovoru nafte. V Luki so v lanskem letu presegli 7 milijonov ton prometa kar je več kot so načrtovali. Po ocenah so ustvarili za dve milijardi tolarjev bruto dobička. V tekočem letu načrtujejo promet v višini 7,3 milijone ton, ustvarili pa naj bi 2,3 milijarde tolarjev bruto dobička. V lanskem letu so izplačali dividende v višini 100 tolarjev bruto na delnico. Osnovni kapital Luke Koper znaša 14 milijard tolarjev in je razdeljen na 14 milijonov delnic. Od tega je 7.140.000 navadnih delnic in 6.860.000 prednostnih participativnih delnic z omejeno glasovalno pravico. Prednostne delnice predstavljajo 49 odstotkov osnovnega kapitala in so v celoti v lasti Republike Slovenije. Poleg tega je Republika Slovenija lastnik še 3,9 odstotkov navadnih delnic, kar pomeni, da ima v Luki Koper večinski delež. Podrobnejša lastniška struktura je prikazana v tabeli. PUB LIKU IVI bor/no posredovanje d.d. Vse delnice % Navadne delnice % 7.140.000 51,0 280.000 3,9 1.071.000 7,7 1.071.000 15,0 648.169 4,6 648.169 9,1 1 578.900 4,1 578.900 8,1 103.835 0,7 103.835 1,5 100.809 0,7 100.809 1,4 95.321 0,7 95.321 1,3 94.860 0,7 94.860 1,3 93.103 0,7 93.103 1,3 ter 92.422 0,7 92.422 1,3 Tabela: Lastniška struktura Luke Koper na dan L September 1997 Republika Slovenija Mestna občina Koper ZPIZ Slovenski odškod.sklad Nika PID 1 d.d. Kompas sklad 1 d.d. PID Arkada 1 d.d. Infond-Stolp PID d.d. Nika PID Delnice Luke Koper kotirajo na borzi od 20. novembra 1996. V kotacijo so bile uvrščene samo prosto prenosljive navadne delnice oznake G, ki predstavljajo dobrih 43 odstotkov celotne izdaje. Letos 7. junija bo prenehala veljati omejitev prenosljivosti za delnice oznake B. Trenutno se z njimi trguje s terminskimi pogodbami izven borze, cena pa dosega približno 90 odstotkov borzne cene delnic oznake G. Kot je razvidno iz grafikona gibanja tečaja je bilo trgovanje z delnicami dokaj razgibano. Verjetno bi bilo še bolj, če Republika Slovenija ne bi bila večinski lastnik. Zaradi obstoječe lastniške strukture Luka Koper v tem trenutku ni zanimiva za tuje investitorje. Tuja oseba, ki želi pridobiti delež v podejtju, potrebuje za to soglasje prednostnih delničarjev, torej Republike Slovenije, poleg tega pa ima omejeno glasovalno pravico in pravico do dividend, če delnice že pridobi. To pa je tudi razlog za neusklajenost gibanja borznega indeksa in enotnega tečaja delnic, kar je še posebej izraženo od lanskega oktobra naprej. Največji vpliv na gibanje indeksa imata delnici Leka in Krke, ravno po njih pa najbolj povprašujejo tuji investitorji. Republika Slovenija bo v prihodnje nedvomno zmanjšala svoj lastniški delež. Trenutno še ni popolnoma jasno komu naj bi ga prodal in na kakšen način, slišati pa je bilo, da naj bi ga ponudila strateškim partnerjem. Glede na dosežene poslovne rezultate zadnjih let je dolgoročna naložba v delnice Luke prav gotovo zanimiva. Pri tem pa je potrebno omeniti, daje njen nadaljnji razvoj v veliki meri odvisen od dograditve prometne infrastrukture, ki v tem trenutku predstavlja ozko grlo pri transportu blaga med obalo in notranjostjo. SIMON BANIČ PUBLIKUM D.D. Bojan Loboda in Albin Fatutur Občinska svetnika DeSUS Piran o trenutnih aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih (nadaljevanje s I. strani) V Luciji slovesno odprli začasno plinsko postajo Demokratična stranka upokojencev Slovenije je, zahvaljujoč uspehom na prejšnjih državnozborskih volitvah postala aktiven dejavnik in sooblikovalec družbenopolitičnega življenja v naši državi. Rekli bi lahko, da je določene uspehe dosegla tudi na lokalnih volitvah. DeSUS Piran ima v Občinskem svetu Piran dva svetnika. To sta Bojan Loboba in Albin Fatur. Postavili smo jima nekaj vprašanj. Kako ocenjujejta aktualna vprašanja, ki se pojavljajo pri nas v Sloveniji; priprave na spremembo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja - pokojninske reforme, kakšno je stališče DeSUS-a do deklaracije o narodni spravi ter postopkov vračanja gozdov cerkvi? “Naša stališča do pokojninske reforme so znana: Pokojninska doba in upokojitvena starost morajo upoštevati možnosti in pogoje posameznih poklicev in konkretnih delovnih razmer. Znotraj enotnega pokojninskega sistema mora priti v celoti do izraza solidarnost med naj višjimi in najnižjimi pokojninami, vključno z dodatkom za rekreacijo (kasnejša trinajsta plača). S pokojninskim sistemom se mora tudi rešiti vprašanje “vdovskih” pokojnin. Invalidsko zavarovanje naj še naprej ostane v okviru enotnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določitev je treba vezati na preverjanje rizične sposobnosti posebnega invalidskega zavarovanja. Razmerje pokojnina - plače mora ostati neokrnjeno. Pokojninski skladje potrebno očistiti vseh priveskov, za katere niso bile plačane dajatve. Stranka DeSUS je tako imenovani “lustracijski” zakon odločno zavrnila, kajti predlagani zakon je politična in moralna sramota za predlagatelja in njuni stranki ter za ugled celotne Slovenije. Upava, da bo sporazum o “narodni spravi”, katerega bodo uskladili veljaki strank temeljil na zgodovinskih dejstvih ter končno obračunal s preteklostjo. Tako bi vse stranke imele čas za delovanje, za razvoj in dobrobit vse Slovenije. Ekonomska in socialna nasprotja v naši družbi dodatno zaostrujejo izvedbene slabosti denacionalizacije in lastninjenja. Smo zagovorniki revizije postopkov denacionalizacije. Smo proti vračanju gozdov fevdalnega porekla cerkvi (gorenjski gozdovi), ki niso njeni. Smo za dopolnitev zakona o denacionalizaciji. Gledati moramo, da se ne bi pojavile iste krivice, ki so bile storjene v času nacionalizacije . Na primer denacionalizacijski - stanovanjski zakon.” Občinska organizacija DeSUS si je po rahlem šoku po izgubi vašega aktivnega predsednika, opomogla. Organizirali ste se, dobili novo vodstvo stranke. Lahko naštejete za javnost nekaj glavnih opornih točk iz vašega programa? “Glavne oporne točke programa Občinske organizacije DeSUS Piran so tudi z novim vodstvom ostale praktično iste, vendar razširjene z razreševanjem novih problemov oziroma vprašanj , ki so se pri nas v Sloveniji pojavila v zadnjem času. To so Bela knjiga. Siva knjiga, Lustraci- ja, Denacionalizacija. Ena glavnih nalog naše občinske organizacije še naprej ostaja vključitev čim večjega števila upokojencev v našo stranko, saj bomo samo tako bolj uspešni pri reševanju vprašanj, ki so vitalnega pomena za nas kot tudi za vse ostale državljane.” V občinski organizaciji DeSUS Piran ste, kot kaže eni redkih, ki so poskrbeli za lokalno informiranje svojih članov in simpatizerjev. Pred kratkim je izšla že druga številka Informacij DeSUS Piran. “Glede na problematiko s katero se srečujemo upokojenci, posebno v zadnjem obdobju, smo prišli do spoznanja, da so naši člani in tudi drugi, premalo obveščeni o naših dejavnostih in stališčih do posameznih problemov. Zato smo se na izvršnem odboru dogovorili, da bi v sodelovanju z lokalnim časopisom Primorski utrip, kije pokazal pripravljenost, da nam pomaga, izdajali približno vsak mesec in pol naš bilten v katerem poskušamo informirati naše člane, simpatizerje in druge, ki jih ta informacija zanima, o našem delu in delu stranke DeSUS kot celote. Izšle sta že dve številki in meniva, da smo osnovni namen dosegli. Potrebno bo še razšititi število naslovnikov in izboljšati kavliteto.” Sta člana Občinskega sveta Piran. Ta najvišji organ lokalne samouprave, vsaj takšen občutek imamo, deluje homogeno. V mandatu, ki se počasi izteka, ste sprejeli celo vrsto strateško pomembnih sklepov za nadaljnji razvoj občine Piran. Lahko naštejeta najpomembnejše? “Občinski svet Piran je sestavljen iz predstavnikov vseh pomembnejših strank, ki delujejo v naši občini. Kljub zelo različnim političnim stališčem lahko rečeva, da pri sprejemanju sklepov, ki se tičejo prebivalcev naše občine in nas samih, v glavnem nastopamo homogeno. Predvsem pri reševanju tekoče problematike kot so promet, kultura, infrastruktura za šport in druga infrastruktura. Nadalje skrb za ohranitev kulturne dediščine, turistični razvoj občine, obnova piranskega jedra, v zadnjem času pa sprejem dolgoročnega in srednejročnega programa razvoja občine Piran, kjer je vključena tudi izgradnja doma za ostarele.” Kako ocenjujejta zadnje zaplete ok-rog garažne hiše v Piranu. Vemo namreč, da je Ustavno sodišče začasno ustavilo aktivnosti v zvezi Z gradnjo garaže pri črpalki za katero ste menda vsi glasovali. To ho zagotovo vsaj za nekaj časa zavrto načrtovane rešiitve. Kako to, da kljub tolikim predlogom niste mogli priti do bolj "čistih"rešitev? AH se kot člana Občinskega sveta čutita soodgovorna za negativni odmev v slovenskem prostoru? “Taki zapleti, kot se nam je sedaj zgodilo v piranski občini, so po najinem mnenju normalna stvar, saj ni mogoče vedno ugoditi vsem željam. Ne strinjava se, da nismo našli čistih rešitev, daje problem rešitve predvsem finančne narave in nas samih, koliko smo pripravljeni sodelovati -in če je potrebno tudi kaj žrtvovati za rešitev takih problemov. Ne smatrava se soodgovorna za nastalo situacijo, zlasti, ker smatrava, da imamo ob dobri volji dovolj alternativnih rešitev.” Nekateri pravijo, da ima piranski Župan že kar celo mandatno dobo proti sebi večino svetnikov, zato ne more biti uspešen. Se vam zdi, da ima premalo pooblastil? Lahko ocenita medstarnkarske odnose v Piranu in koliko ti vplivajo na uspešnost oziroma neuspešnost delovanja lokalne samouprave? “ Na vaš zadnji del vprašanja sva že odgovorila. Kar pa se tiče župana meniva, da ocena, da ima pri svojem delu večino svetnikov proti sebi, ne drži. Po najini oceni je župan za večino predlogov, ki so bili v prid razvoja občine in njenih stanovalcev, dobil podporo večine svetnikov. Iluzorno bi bilo pričakovati, da v posameznih vprašanjih ne bi prišlo tudi do nasprotnih mnenj, ki pa po najini oceni niso zavirala normalnega dela občine. Mogoče bi župan lahko bil bolj prodoren do posameznih vprašanj napram zunanjim dejavnikom -državi. Kar se pooblastil tiče meniva, da jih nima nič manj kot to predvideva zakon o lokalni samoupravi.” Leto 1998 je leto lokalnih volitev. Nam lahko izdate kakšno podrobnost o pripravah na volilno kampanjo? V prejšnji številki Informacij DeSUS Piran ste pozvali simpatizerje stranke k članstvu. Ste si že zastavili cilj koliko svetinikov želite imeti v novoizvoljenem Občinskem svetu Piran in ali bo Občinska organizacija DeSUS Piran nastopila na volitvah za župana s svojim kandidatom ? “Na ta vprašanja ne bi mogla izdati nobene posebne podrobnosti, saj ste že sami delno odgovorili na naše naloge v volilni kampanji. Pripravljamo se in računamo na uspehe.” Franc Krajnc Odprte meje 1998 Letošnji koncept manifestacije Odprte meje 1998 je novost, saj se je šest občin z obeh strani meje dogovorilo za skupen nastop in usklajen program treh zaporednih manifestacij. Začele se bodo v soboto, 18. aprila na mejnem prehodu Botač-Beka, nadaljevale v soboto, 2. maja na mejnem prehodu Cerej-Božiči in zaključile v nedeljo, 10. maja na mejnem prehodu Mavhin-je-Gorjansko. Na predvečer, v petek 17. aprila bo v Dolini v vdorani občinskega sveta, skupna svečana otvoritev manifestacij. Letos je k programu pristopila tudi Občina Milje, ki doslej ni sodelovala na teh manifestacijah. Milje so v tem projektu partner Mestne občine Koper. Dogovorili so se, da bo v soboto, 2. maja, odprta meja na že dolgo opuščenem mejnem prehodu Cercj -Božiči na miljskih hribih, kjer se bo odvijal priložnostni program, sporoča Zdenko Ferletič. Podrobnosti o programu manifestacij so predstavili na tiskovni konferenci (10. 4.) v kulturnem centru Millo v Miljah Na plinsko omrežje v Luciji že priključenih 80 stanovanj Javno podjetje za oskrbo z energijo Ogrevanje Piran d.o.o. se že vse leto intenzivno ukvarja z energetiko v občini. Sad tega dela so že pripravljeni projekti plinifikacije občine Piran v celoti. Občina Piran je prva na obali, ki je že izdelala koncept energetskega razvoja občine. Zaključena je prva faza projekta plinifikacije, ki zajema območje Lucije. Trenutno je na plinsko omrežje vključenih 80 stanovanj. V tem delu Lucije je okrog 450 stanovanj, ki nimajo sistemsko urejenega ogrevanja. Računajo, da bodo v treh letih napeljali plin v najmanj 350 stanovanj. Za plinsko napeljavo v teh stolpičih seje doslej že odločilo okrog 75 % stanovalcev. Ljudje se odločajo za plin postopoma, ker je to zanje tudi velik finančni zalogaj, okrog 700 do 750 tisoč SIT. Naložba v plinsko postajo je znašala 10 milijonov SIT, celoten doslej izpeljani projekt plinifikacije pa je veljal okrog 50 milijonov SIT. Glavna plinska postaja bo v obrtni coni v Luciji. Plinifikacija Lucije in občine Piran je dinamičen proces in se zato ne more končati skozi noč, je dejal Franko Fičur v svojem pozdravnem govoru. Je pa uspešen začetek uresničevanja tega zahtevnega projekta v piranski občini in čestitam vsem, ki ste k temu pripomogli. Zlasti gre zahvala podjetju Ogrevanje, je dejal Franko Fičur. Primerjava plina s klasično centralno kurjavo skoraj ni možna, saj plinsko ogrevanje nudi bistveno več možnosti. Pri daljinskem ogrevanju imajo stanovalci možnost le ogrevanja stanovanj. Plinska napeljava pa omogoča ogrevanje stanovanja, gretje vode (topla voda) in kuhanje na plin. Danko Ju-retič je dejal, da plinske peči omogočajo visok izkoristek toplote (med 90 in 95 %). Gre torej za bistveni prihranek na energiji, ki pri klasičnem ogrevanju porazgubi pod zemljo in v ceveh. Poleg tega je tak način ekološko neoporečen. Na sliki: Otvoritev razdelilne plinske postaje v Luciji 10.aprila 1998 Čestitamo za rojstni dan! Danko Juretič, direktor javnega podjetja Ogrevanje Piran je te dni ob siceršnjem uspehu svojega dela, slavil tudi svoj rojstni dan. Kar na prostem ob priložnosti otvoritve nove razdelilne plinske postaje v Luciji, mu je za njegov osebni jubilej čestital tudi Župan Občine Piran. Čestitkam se pridružuje tudi redakcija Primorskega utripa. (nadaljevanje s 1. strani) Izetbegovič obiskal tudi Piran Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič je bil na uradnem in zasebnem obisku v Sloveniji. V soboto, 10. aprila se je v Ljubljani najprej sestal z gostiteljem predsednikom Milanom Kučanom in premierom dr. Janezom Drnovškom. Zahvalil seje Sloveniji za politično podporo in človekoljubno pomoč Bosni in Hercegovini ter materialno pomoč beguncem v njenih najtežjih časih. Predsednik predsedstva BiH je povabil slovenskega predsednika naj obišče Sarajevo. Sicer pa so bili v ob obisku visokega gosta v Ljubljani v ospredju priprava in sklenitev meddržavnih sporazumov, ki so temelj za poglobitev gospodarskega sodelovanja Slovenije in BiH. Okrog 13. ure je predsednik z močnim policijskim spremstvom obkrožen s telesnimi stražarji prispel na zasebni obisk v Piran. V občinski palači ga je sprejel in pozdravil piranski župan Franko Fičur in mu zaželel prisrčno dobrodošlico v Piranu v katerem živi in dela tudi veliko državljanov BIH. Visoki gost seje vpisal v “zlato” knjigo gostov občine Piran. Pred občinsko palačo so ga pozdravili številni Pirančani in njegovi sonarodnjaki. Gost si je nato v spremstvu vodnika Dušana Mrdakoviča iz Pirana ogledal Tartinijev trg in na terasi kavarne Galerija Tartini popil kavico. Tam gaje pozdravila njegova njegova rojakinja. Predsednik predsedstva BiH je kratek oddih na slovenski obali preživel v strunjanski Vili Tartini. (NADAUEVANJE S 1. STRANI) Znana kapitalska struktura novogoriškega HIT-a HIT je postal delniška družba. Republika Slovenija je postala lastnik vseh delnic družbe HIT. Osnovni kapital družbe znaša 6.788.634 delnic. Vsaka delnica je vredna X tolarjev. Lastniki delnic HIT d.d. so tako postali: Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja RS, ki je dobil 40 % delnic, prav toliko, torej 40 % delnic je dobil Odškodninski sklad Republike Slo-venije, preostalo pa so dobile občine v katerih so Hitove igralnice: 17,77% lastninskih delnic je dobila Občina Nova Gorica, 1,94 % delnic je dobila Občina Kranjska Gora, 0,17 % Občina Rogaška Slatina in 0,12 % lastniških delnic V Mestni občini Koper Presenečeni nad ponovnim nadzorom Računskega sodišča Mestna občina Koper je 25. marca 1998 prejela sklep Računskega sodišča o uvedbi ponovnega nadzora v zvezi s plačami funkcionarjev Mestne občine Koper, delavci uprave in v zvezi z materialnimi stroški. Računskemu sodišču so odgovorili, da so nad uvedbo ponovnega nadzora presenečeni. Ob dejstvu, da vsaj v polovici slovenskih občin nadzor še ni bil izveden, pri njih pa je že tretjič v roku enega leta in pol, sc jim vsiljuje misel, da je Mestna občina Koper obravnavana prav na poseben način. Računsko sodišče je namreč seznanjeno s tem, da ostajajo vsa nerazjasnjena vprašanja, ki so se pojavila ob prvem nadzoru in zaradi katerih so sprožili postopke (predlogi za obvezno tolmačenje zakonov in pobuda za oceno ustavnosti zakona o razmerjih plač v javnih zavodih) , še vedno odprta. Od pristojnih institucij namreč doslej še niso prejeli nobenega odgovora iz katerega bi izhajalo, da so pri izplačevanju plač funkcionatjem kršili predpise. Prav tako pa niti pri Računskem sodišču še vedno ni jasno na kakšen način se sploh lahko izterjajo domnevno sporni zneski. Kjub temu je računsko sodišče začelo izvajati nadzor 30. 3. 1998. Povdarjajo, da ni šlo za kršitev predpisov, saj naj bi plače izplačevali na podlagi veljavnega pravilnika. Po prejemu naloga Računskega sodišča so zamrznili izplačevanje vseh domnevno spornih dodatkov, dokler ne bodo prejeli jasnih odgovorov pristojnih institucij in tolmačenj predpisov v zvezi s temi občutljivimi vprašanji, sporoča Zdenko Ferletič, svetovalec županje za področje informiranja. Kje se bodo zdravili odvisniki? Na podlagi odločbe Zdravstvenega inšpektorata dejavnost Centra za preventivo in zdravljenje odvisnosti ni več mogoča v sedanjih prostorih na Vojkovem nabrežju, ker ne ustrezajo delovnim, varnostnim in higienskim pogojem. Republiška sanitarna komisija za nadzor nad delom Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog je sprejela sklep, v katerem predlaga Zdravstvenemu inšpektoratu, da podaljša rok za ureditev higienskih in sanitarno - tehničnih pogojev Centra do 30. aprila 1998. Nastala situacija predstavlja velik problem, sta zapisali v sporočilu za javnost Županja Mestne občine Koper Irena Fistc in direktorica koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo Jelka Župan. Velik problem tako za osebe, ki so že vključene v program zdravljenja, kot za tiste, ki bi se želeli vključiti in za njihove svojce. Trenutno ne bi smeli v skladu z odločbo, v prostorih centra opravljati nobene dejavnosti. Vendar pa je strokovni kolegij Zavoda za zdravstveno varstvo predlagal vodstvu zavoda, da od vseh dejavnosti, ki bi morale potekati v tem centru, ohrani razdeljevanje zdravila Metadon za tiste paciente, ki so bili v program vključeni že pred 31.3. 1998. Sedaj skupaj z občino iščejo primerne prostore, ki bodo še vedno na Vojkovem nabrežju. Urejanje prostorov in selitev bi predvidoma trajala nekaj mesecev, zato bodo zagotovili začasno rešitev v čim manj okrnjenem obsegu. Programi preprečevanja in zdravljenja odvisnosti so programi osnovnega zdravstvenega varstva, zato iščejo tudi prehodno rešitev v okviru zdravstvenih domov treh obalnih občin. toodenJ ^ 11 ■" d.o.o. PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE ZOBNA ORDINACIJA IN LABORATORIJ Koper, Vojkovo nabrežje 27 tel./fax: 066/24 676, mobitel: 041 638 967 Zobozdravstve storite brez čakalne dobe *Brezplačni preventivni pregled in svetovanje *Uporabljamo najsodobnejše materiale po konkurenčnih cenah *Pri večjih delih še dodatni popust *Nujne primere sprejemamo takoj! Urnik Od 8.00 do 13.00 in 16.00 do 19.00 Občina Novo Mesto. Izgloda, da so delnice kar donosno naložene, saj je HIT že v prvem četrtletju letošnjega leta presenetil z razveseljivimi rezultati. Obisk gostov sc je povečal za 2 odstotka, realizacija pa za več kot 15 odstotkov. Na žalost ugotavljajo, da v Sloveniji še vedno velja zakonska prepoved širitve igralniške dejavnosti. •_JL « o e * • • • • • IntermarkeT d.o.o. Portorož l® b r p p p • * §"'• David Hrvatin ^°HRANITE zdrave zobe in lep nasmeh razstavlja v Piranu Mladi umetnik te dni razstavlja svoja zelo ipresivna likovna dela v avli občinske hiše v Piranu David Hrvatin, dijak 4. letnika Gimnazije Piran, ki se pripravlja na diplomsko delo, je rojen 28. novembra 1979 v Kopru. Leta 1981 seje iz Pirana preselil v Korte nad Izolo. Obiskoval je osnovno šolo Vojke Šmuc v Izoli. Tuje nejegovo likovno nadarjenost opazil Ivo Rupnik, likovni pedagog in gaje vključil v šolski likovni krožek. Kasneje je svoje slikarsko znanje izpopolnjeval pri akademski slikarki Ingrid Knez v ZKO Izola. V času šolanja na Gimnaziji Piran je obiskoval likovne tečaje v piranski šoli likovnih umetnosti Forum Piranese, SV lij T U lM- kjer je svojo slikarsko nadarjenost oblikoval pod vodstvom akademskih slikarjev Aleša Sedmaka in Andreja Trobentarja. Mladi umetnik je doslej sodeloval na skupinskih razstavah v Zadružnem domu Korte (1995), Križnem hodniku I MM p>wn oSToSriž-, Kor" t •«* mKM KSr B ^Njegova veliko ljudi, med drugim tudi gospa Nicky Jegher -Fasquelle, solastnica velike francoske založbe Grassct, ki je bila pred nedavnim na obisku v Piranu. FOTO: FK-INFORMA Več svetlobe za slepe in slabovidne Lions klub Koper - Capodistria je tudi letos organiziral dobrodelno akcijo pod geslom “Več svetlobe za slepe in slabovidne.” V soboto, 4. aprila so njihovi člani no ljubljanski tržnici delili oljčne vejice in zbirali prostovoljne pris- pevke, ki jih bo klub namenil slepim in slabovidnim. Dan prej, v petek, 3. aprila pa so sc člani Lions kluba Koper-Capodistria zbrali v oljčnem nasadu nad bolnišnico Valdoltra v Ankaranu, kjer so narezali in pripravili oljčne vejice. Akcijo letos organizirajo že tretjič. Za sodelovanje se vsem zahvaljujejo. Potres so čutili vse do Dunaja Zaradi srčne kapi po potresu je umrl Bovčan Franc Kravanja, na srečo pa potres tokrat ni zahteval več žrtev. Poškodovanih je bilo okrog 320 objektov. Ogroženo potresno območje so takoj obiskali Janez Podobnik, Tomaž Marušič in Jožef Školjč. Sestala seje tudi slovenska vlada, pomoč slovenske vojske pa je zagotovil obrambni minister Alojz Krapež. Ljubljanski Dnevnik je v posebni izdaji, ki je izšla že v ponedeljek zapisal, da je bil nedeljski potres skupaj s tistima na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976, med najhujšimi na Slovenskem po drugi svetovni vojni. Spomnimo se 6. maja 1976, ko je bil Breginjski kot skorajda povsem uničen. Žarišče potresa je takrat bilo v sosednji italijanski pokrajini Furlaniji- Julijski krajini. Letos je tudi 103. obletnica ljubljanskega potresa, ki je to mesto prizadel prav na veliko noč, 14 ap rila 1895. Nedeljski potres so čutili vse do Dunaja in do Emiglie. V Italiji ni povzročil nobene škode. Na slovenski obali so ljudje začutili rahlo zibanje hiš in stolpnic, kar je nekatere dodobra prestrašilo, saj je tresenje tal trajalo kar nekaj sekund. Sedel pri računalniku in pisal članek. Nenadoma je nekaj klecnilo in začel sem se zibati na stolu. Človek se ustraši, kar je čisto naravno, saj smo proti naravi nemočni. Povzemamo po Ljubljanskem dnevniku: Kaj je treba storiti ob potresu? Na hodniku poslopja se opremo ob notranjo steno. Izogibamo se zunanjih zidov, visokega in težkega pohištva, ki se lahko prevrne. Ne uporabljamo dvigal. Uporaba vžigalic in odprtega ognja je prepovedana, ker obstaja možnost požara ali eksplozije, kar velja tudi potem, ko potresni sunki prenehajo. Če nas potres preseneti na prostem, se oddaljimo od poslopij, zlati od tistih, ki so visoka. Oddaljimo se tudi od daljnovodnih in drugih napeljav. * Za udeležence v cestnem prometu velja pravilo, da je treba vozilo ustaviti v ustrezni razdalji od objektov ali mostov. Križišča je treba izprazniti in vozila parkirati tako, da ne ovirajo drugih, zlasti intervencijskih vozil. Najbolje je ostati v vozilih, saj nudijo vsaj delno zaščita__________ Slovensko igralništvo še ni doživelo svojega viška Melodije morja in sonca Hiše sreče prinašajo dobre rezultate od česar pa občine nimajo prav veliko koristi. Bo Strategija razvoja igralništva Slovenije, ki so jo 10. februarja predstavili tudi na 3. Turističnem forumu v Portorožu, končno deblokirala načrtovano razširjeno delitev čistega dobička igralnic? HIT že olastninjen. Zaključni festival bo v soboto,18. julija ob 21.30 uri na Tartinijevem trgu v Piranu Igralništvo je sestavni del celovite turistične ponudbe Slovenije in je namenjeno predvsem tujim gostom. Strateški vpliv države je zagotovljen že tudi s tem, da je postala lastnica vseh desetih obstoječih igralnic v Sloveniji. Sicer pa hiše sreče ne bi smele biti ločene od lokalnih dejavnikov, ugotavlja Strategija razvoja igralništva Slovenije, ki so jo predstavili obalnim turistčnim delavcem na 3. Slovenskem turističnem forumu v torek, 10. februarja v kongresni dvorani Grand hotela Emona na Ber-nardinu. Dušan Luin (HIT Nova Gorica) je govoril o zgodovini igralništva, Andrej Simonič z Ministrstva za finance je predstavil novosti v zakonodaji o prirejanju iger na srečo, Pavo Ivankovič z Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo pa je opisal problematiko podeljevanja koncesij. In kje je naše igralništvo danes, bi se lahko vprašali. Najbolj poenostavljen odgovor; “v čakalnici” do sprejetja Strategije, ko bo končno znano koliko, predvsem pa kdaj, lahko nekaj denarja pričakujejo v lokalnih skupnostih za ponovno revitalizacijo turizma. S čakanjem v nedogled na svoj delež od igralništva se ne strinjajo župani lokalnih skupnosti Kranjske gore, Nove Gorice in Pirana in tudi drugi. To je na Forumu jasno povedala tudi Mira Kovačič iz Kranjske gore. Zavarovanje pred vdorom tujega kapitala Vlada Republike Slovenije naj bi do vstopa naše države v Evropsko unijo zaokrožila dokončno število koncesij za prirejanje iger na srečo in s tem posredno zavarovala slovenske narodne gospodarske interese. Tujci tako vsaj do leta 2001 ne bodo mogli biti lastniki igralnic na Slovenskem. Zagotovljern vpliv javnosti? Vpliv javnosti na razvoj te dejavnosti se bo zagotavljal tudi prek neposrednih lastniških deležev javnega sektorja v kapitalu prirediteljev iger na srečo. To pa so tudi občine in podjetja v lasti občine - in krog je tako skoraj sklenjen. Prioritetni razvoj iglaništva naj bi omogočali le na območjih, kjer so ustrezni tržni pogoji in kjer ekonomsko socialni prostor omogoča večjo koncentracijo gostov. Poleg desetih obstoječih še štiri velike koncesije in dvajset malih V Sloveniji že imamo 10 igralnic. V naslednjem 10-letnem obdobju bodo zraven obstoječih igralnic izdali še največ štiri velike koncesije za igralnice (igralniško zabaviščni centri, igralnice v turističnih centrih in mestne igralnice) in največ 20 malih koncesij za igralnice tipa igralniškega salona. Štiri vrste iger in zabave V Sloveniji bi glede na strategijo imeli - igralniško zabaviščne centre - igralnice v turističnih centrih - mestne igralnice - igralne salone. V igralniško zabaviščnih centrih naj bi se prepletala raznovrtsna zaokrožena ponudba, kjer naj bi bilo omogočeno tudi večdnevno bivanje. Ponudba je izvozno usmerjena, več kot 90% gostov je iz tujine. Na teh območjih bi vodili bolj prilagodljivo in propulzivno naravnano politiko razvoja igralništva. V tako zaokroženih igralniških centrih bi lahko koncesionar v skladu z zakonom prirejal posebne igre na srečo na več lokacijah v okviru ene koncesije. In kje bi lahko bili igralniško za- baviščni centri? V Portorožu, v okolici Nove Gorice, na obalno-kraškem območju in na štajerskem območju nekje proti Gradcu, je pred nedavnim na Turističnem forumu v Portorožu dejal Pavo Ivankovič, direktor Vladnega urada za nadzor prirejanja posebnih iger na srečo. Pravega igralniško zabaviščnega centra po zamisli strategije v Sloveniji še nimamo. Tako imenovane mestne igralnice bodo v obmejnih mestih, kjer obstaja trg za primerno število gostov. Za izdajo koncesij je še potrebno izdelati kriterije ob upoštevanju usmeritve izravnave kategorije povprečnih dohodkov prebivalstva Slovenije in Evropske skupnosti. Na območjih igralniško zabaviščnih centrov, obmejnih območjih, v turističnih centrih in večjih mestih bomo izvajali posebno obliko igralnic - igralne salone, prek tako imenovane male koncesije s katero ni dovoljeno opravljati živih iger. Prireditelj posebnih iger na srečo, ki posluje v okviru male koncesije, lahko ima v igralnem salonu od minimalno 30 do 100 igralnih avtomatov, izjemoma do 125. Višina vložkov za igro ni omejena, igralni avtomati pa morajo vračati najmanj 90% vplačil, kar mora biti vidno označeno na avtomatih. Igralni saloni so namenjeni tako domačim kot tudi tujim gostom. Izvajalec (koncesionar) za takšno obliko igralniške ponudbe so lahko le delniške družbe oziroma družbe z omejeno odgovornostjo, ki imajo vsaj pet družbenikov, če imajo v lasti ali v upravljanju objekte turistične infrastrukture, ki so navedeni v strategiji. Prednost pri podeljevanju malih koncesij bodo imeli prireditelji, ki so že doslej opravljali dejavnost posebnih iger na srečo, to je obstoječe igralnice z dovoljenjem in prireditelji posebnih iger na srečo zunaj igralnic z večjim številom igralnih avtomatov. Kako bo z lastništvom? Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost bo Vlada Republike Slovenije zaokrožila dokončno število izdanih oziroma dovoljenih koncesij in s tem posredno zavarovala slovenske narodno gospodarske interese na tem področju. Do takrat tuje pravne in fizične osebe ne morejo pridobiti oziroma imeti neposrednih ali posrednih lastniških deležev v družbah, ki prirejajo posebne igre na srečo. Andrej Simonič z Ministrstva za finance je na Forumu govoril o igralniški problematiki z vidika tega ministrstva. Ključno se mu zdi to, daje napetost, ki je vladala v času lastninskega prooblikovanja igralnic, sedaj že popustila in da bi se morale pristojnosti ministrstva za finance končati le pri pobiranju davkov. Gospodarske družbe lahko postanejo solastniki prireditelja posebnih iger na srečo (igralniško zabaviščni centri, igralnice v turističnih centrih in mestne igralnice) oziroma pridobijo njegove upravljalske delnice največ do 49 %, če gre za velike delniške družbe s področja bančništva, zavarovalnic in investicijskih skladov ter za gospodarske družbe s področja turističnih dejavnosti (pri čemer mora delež gospodarskih družb s področja turizma predstavljati vsaj 20% skupnega kapitalskega deleža gospodarskih družb udeleženih v koncesionarju), 51 % upravljalskih delnic pa mora biti v lasti javnega sektorja, vsaj do leta 2001, ko bo Vlada Republike Slovenije ponovno preučila primernost teh omejitev. Takšne omejitve ostanejo v veljavi dokler jih vlada ne bo spremenila. V Strategiji so navedeni tudi pogoji kdo so lahko lastniki oziroma ustano- vitelji koncesionarja za igralnice tipa igralnih salonov. Pogoj za podelitev koncesije in prehod na nov tip igralništva so seveda vpis v sodni register. Ena igralnica je že vpisana, tri pa so že tudi sprejele ustrezne sklepe glede prenosa delnic na sklade in drugim upravičencem. Latniška struktura: 48% država, 48 % lokalne skupnosti, po 2 % za invalidske in športne organizacije. Odpraviti komunalne takse in omejitve glede novih naložb Ena od zahtev Strategije je tudi, da je treba čimprej odpraviti omejitve glede kapitalskih naložb, saj to menda že deluje zaviralno na razvoj igralnic. Nič manj pomembno vprašanje ni ali bodo občine po sprejetju strategije oziroma, ko bodo tudi pravno formalno postale solastnice, še zaračunavale komunalno takso, ki je doslej predstavljala bistveni vir za polnjenje občinskih proračunov. Strategija tudi zahteva naj se takoj izvrši operacionalizacija zakona o igrah na srečo, da bi končno lahko začeli zagotavljati sredstva za promocijo turizma na lokalni in državni ravni. Seveda, na potezi je država oziroma Državni zbor, ki mora strategijo tudi uradno sprejeti. Šele takrat naj bi sledile ustrezne praktične in koristne uredbe. Kdaj se bo to zares zgodilo pa je trenutno težko napovedati. Če bo sprejetje Strategije zahtevalo tudi spremembo sistemske zakonodaje o igralništvu se zna vse skupaj še malo zavleči. S ! Festivalski odbor XXI. festivala Melodij morja in sonca (na sliki) je 1. aprila v veliki sejni dvorani mestne hiše v Piranu takoj po 1. njihovi seji sklical tudi tiskovno konferenco na kateri so predstavili zasnovo letošnje obetavne glasbene prireditve katere slovesni zaključni del bo na Tartinijevem trgu v Piranu. Tako želijo melodijam in festivalu pridati svojstven čar v prelepem ambientu v katerega morda celo najbolj sodi. Župan Franko Fičur je podaljšal javni natečaj do 15. aprila in organizatorji sedaj že vedo kako in kaj bo s prijavami. Organizator festivala je Agencija Plahutnik, Pristaniška 45 Koper. Nagrada za najboljšo skladbo po izboru občinstva je milijon slovenskih tolarjev, ki jo prispeva Občina Piran. Podelili bodo še nagrade za drugo in tretje uvrščeno skladbo po izboru občinstva, nagrado za besedilo, aranžma, iterpretacijo, za naj skladbo na Novi sceni, ter na Najstniškem MMS do 12 in do 16 let. Nagrajenci bodo prejeli festivalske plakete. Zaključna prireditev bo v soboto 18. julija na Tartinijevem trgu v Piranu. Glede na program 21. festivala MMS ’98 bo na plaži v Portorožu 15. julija prireditev Veseli tobogan (60 minutna oddaja na TV in Radiu Slovenija) štiri dni prej, 11. julija bo Najstniški MMS. 16. julija bosta ljubljanski studio TV Slovenija in Radio Slovenija predvajala 90 min. oddajo Melodije z morja in Zmagovalci MMS. 17. 7. bo v Diskoteki Tivoli v Portorožu prereditev Nova scena MMS in Zmagovalci MMS - 90 minutna oddaja. Snemanje bo 11. 7. ob 21.00 uri. Sicer pa bood v različnih gostinskih lokalih tudi snemanja spotov. Na zaključno prireditev v soboto, 18. aprila ob 21.30 uri, ki bo na Tartinijevem trgu v Piranu, se bodo predstavili s svojimi pesmimi gostje festivala. TV Slovenija bo, kot je povedal Pavle Plahutnik, zagotovila 150 minutni neposreden TV prenos. FOTO: FK-INFORMA Kaj bo z igralnimi avtomati v gostilnah? Vsi obstoječi igralni avtomati zunaj igralnic se odpravijo z ustreznimi spremembami zakonodaje v roku enega leta od sprejetja Strategije. Igralne naprave v gostinskih obratih in podobno, so lahko namenjene le zabavi in sprostitvi brez elementov iger na srečo. Franc Krajnc Občinski svetniki prispevali za Posočje Občinski svet Piran je na svoji seji v četrtek, 16.4.1998 sprejel sklep, da se za pomoč ogroženim potresa namenijo: 10 celotnih dnevnic svetnikov, ki jih ni bilo na seji. Vsak svetnik prisoten na seji pa bo za Posočje prispeval po 5.000,00 SIT od svoje dnevnice. Nova KBM je namenila potresnemu območju Posočja 20 milijonov SIT nepovratnih sredstev in nekatera ugodna posojila. PORTOROŽ Ob prvomajskem prazniku čestitamo vsem, ki sivite od dela svojih rok in Vam selimo uspehov ter dobrega, trdnega sožitja, kakršno nastaja med ljudmi, povesanimi s delom. Skupaj s vami se veselimo novih dosežkov Na posvetu v Sečovljah o meji s Hrvaško Diplomacija naj upošteva tudi naša mnenja! Na sliki: (z leve proti desni) dr.Duša Krnel Umek, Franc Krajnc, Vlado Habjan, Peter Kovačič Peršin, dr.Milena Oblak Juh Na predstavitev knjige Mejniki slovenske zgodovine avtorja in zgodovinarja Vlada Habjana in posvet o obmejnih in lastniških vprašanjih s Hrvaško v Slovenski Istri, ki sta ga v prostorih večnamenske dvorane pri OŠ v Sečovljah 15. 4. 1998 pripravila Revija 2000 in naš časnik Primorski utrip je prišlo nekaj več kot sto ljudi z željo, da bi slišali čimveč argumentov in zgodovinskih dejstev, ki bodo v prid Sloveniji pri dokončnem urejanju teh vprašanj, morda celo na mednarodnem razsodišču, ker se, kot je dejal Dušan Puh, s Hrvati nikoli ne bomo mogli dogovoriti o naših zahtevah. Ali je res tako in kaj ima v rokavu naša diplomacija je kljub dolgemu ogovoru ostalo nedorečeno. Celo skrivnost. Navzoče je najbolj razburilo pismo Petra Toša, vodje diplomatske komisije za meje, ki se je pisno opravičil in dodal, da so vsa vprašanja, kijih obravnavamo predmet pogajanj, ki že potekajo s Hrvaško. “Pogajanjem bi zelo škodovali, če bi javno razlagali, kakšna so pogajalska izhodišča in zahteve...” Ljudje razumejoi, da je to za državo zares pomembno, a niso mogli dojeti, zakaj Peter Toš ni prišel v Sečovlje in jim natrosil vsaj nekaj diplomatskih drobtinic. (Več v majski številki). Pismo zbranih ljudi v Sečovljah 15. 4. 1998, na predstavitvi knjige Mejniki slovenske zgodovine in Posvetu o obmejnih in lastniških vprašanjih s Hrvaško v Slovenski Istri, ki je bilo poslano Vladi Republike Slovenije, predsedniku dr. Janezu Drnovšku: Vladi Repubilke Slovenije Predsednik dr. Janez Drnovšek Gregorčičeva 20 1000 Ljubljana Od znamenite javne opredelitve Slovenije o priznanju mej do tretjih držav nekdanje naše skupne domovine in meje med Republiko Hrvaško ter Republiko Slovenijo po stanju na dan 25. junija 1991, mineva že sedem let. Pogovori o obmejnih vprašanjih potekajo na diplomatski ravni, morda nekoliko predaleč od nas, ki tukaj živimo in delamo. Zbrani prebivalci SLOVENSKE ISTRE, SEČOVELJ, udeleženci posveta o obmejnih in lastniških vprašanjih s Hrvaško v Slovenski Istri smo sprejeli in Vladi Republike Slovenije posredujemo naslenje zaključke in zahteve * Ugotavljamo, da se diplomacija prepogosto izmika vabilom, da bi poslušala glas zainteresiranih prebivalcev ob meji; * Ugotavljamo, da v preteklosti pri pogajanjih s Hrvati o meji v Istri ni bilo dovolj upoštevano mnenje tukajšnjega prebivalstva, zato zahtevamo, da se ga naj upošteva; * Zahtevamo, da se vključi predstavnike s tega Območja v diplomatsko pogajalsko skupino; * Da se pospešijo raziskave o slovenski zgodovini in kulturi v Istri; * da pogajanja gredo v smeri ohranjanja celovitosti Piranskega zaliva in zgodovinske celovitosti piranske občine; * da se zagotovi Sloveniji izhod na odprto morje. Sečovlje, 15. april 1998 Predstavili Internautico ‘98 (nadaljevanje s I.strani) V Piranski luki bo srečanje Oldtimcrjev, posebna pozornost bo namenjena potapljaškemu športu, organizatorji pripravljajo prvo mednarodno razstavo podvodne fotografije - Intcmautica Photo award.Na razstavi bomo videli najlepše in nejbolj atraktivne jadrnice in športne čolne prestižnih italijanskih in drugih proizvajalcev. Vrstile sc bodo testne vožnje športnih čolnov, pripravlja se vrsta srečanj in simpozijev, ki sc navezujejo na pomorstvo, ekologijo in organizacijo marin, ob tem pa tudi svetovno prvenstvo jadralcev v razredu ZVEZDA, ki ga organizira jahtni klub Portorož. Otvoritev razstave bo 13. maja, 14. maja bo dan navtičnega turizma in marin, 15. maja dan jadranja, 16. maj bo dan posvečen ekološki problematiki, 17. maja je zaključek razstave. Vstopnina: 800 tolarjev. Na sliki: Encs Lojo, direktor Marinc, Marjan Matevljič, kapetan Marinc, Jurij Korene, Studio 37, dr. Valentina Turk, Morska biološka postaja in vodja tiskovne konference Mitja Logar Dr. Riana Benko predstavila program PHARE Prav na dan, ko se jc v Bruslju prvič predstavila slovenska pogajalska skupina (3.4.), je v prostorih italijanske narodne skupnosti v Tartinijevi hiši v Piranu dr. Riana Benko z Vladne službe Republike Slovenije za evropske zadeva, predstavila program tehnične pomoči PHARE, ki ga EU namenja tudi kandidatkam za članstvo. Govorila je tudi o vlogi in pomenu manjšin v procesu integracije Slovenije v EU. Omenila jc, da se Piranu ponuja priložnost ustanovitve sedeža Antena biroja - informacijske pisarne za potrebe programa PHARE. V konceptu obmejnih in čezmejnih regij so manjšine tisti vezni člen , ki naj bi povezoval in spodbujal ter oplemenitil sodelovanje sosedskih držav, jc dejala dr. Riana Benko. To sodelovanje omogočajo različni dejavniki: skupne kulturne vrednote, enostavna izmenjava nekonkurenčnih informacij in know-howa, smotrnost skupnega izkoriščanja virov in podobno. Obmejne regije imajo možnost, da postanjo gonilna sila mednarodnega sodelovanja. Svojo, nekoč depriviti-girano obmejno lego, morajo obrniti sebi v prid. Zanimivo bo vsekakor tudi čezmejno sodelovanje na kulturnem področju in prav tu naj bi našla svoje mesto tudi Skupnost italijanov v Piranu. Tako bi lahko organizirali tudi skupne kulturne prireditve, ali ponudili druge ustrezne projekte. Eden od virov financiranja so namreč različni kulturni programi EU, kot npr.: Kalejdoskop (sodobno kulturno ustvarjanje), Rafael (ohranjanje kulturne dediščine) in Arianc (knjige in branje). Evropska unija je v okviru programa PHARE za spodbujanje demokracije v pridruženih članicah ustanovila program PHARE za demokracijo in do sedaj namenila 50 milijonov ECU. Obstaja tudi program PHARE čezmejnega sodelovanja. Slovenija sodeluje skozi ta program s soednjimi državami: Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Sodelovanje z Italijo seje začelo že leta 1994 in poteka zelo dobro. Doslej jc bilo prijavljenih že 50 projektov iz različnih področij. Sloveniji se odpirajo tudi še dodatne finančne možnosti s strani Komisije Evropske unije. Ena takšnih jc program za pripravo koriščenja strukturnih skladov namenjenih za sklaldcn regionalni razvoj. O nevarnem metanju kamnov Le kaj se porodi v glavi človeka, ki vrže kamen z obzidja pri cerkvi Sv. Jurija na stanovanjke hiše? Ali ne pomisli na to, da lahko s to nevarno igro koga poškoduje ali celo ubije? Zgodilo seje 1. marca ob 13.30, ko je 1/2 kilograma težak kamen za las zgrešil glavo žene Borisa Vuka, ki stanuje pod obzidjem. Kamen je Vuk prinesel na občino. V pismu, ki gaje priložil zahteva stalno prisotnost komunalnega redarja. Zadeva vsekakor zahteva ukrepanje, so menili občinski svetniki, ki so si kamen, ko gaje na sejo prinesla predsednica občinskega sveta dr. Milena Oblak Juh, ogledali od blizu. Le kako naj ukrepajo in kaj lahko sklene policija? Sirena na kartingu v Luciji Nedeljsko tekmovanje za Mendarodni pokal Hrvatske in Slovenije (19. 4.) na kartodromu v Luciji bo nekaterim ostalo v spominu tudi po trkih, zdrsih in nezgodah. Rešilec je okrog 14.30 ob močnem zavijanju sirene odpeljal v izolsko bolnišnico mlado tekmovalko Sabino Kern iz AMD Moste Ljubljana, ki seje ponesrečila med vožnjo. Nanjo seje menda zvrnil gokard. Dežurni zdravnik nam je povedal, da so deklico zadržali čez noč na opazovanju. Gokart je lahko tudi nevaren. Marina Portorož d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 066/471-100,471-200 Fax: 066/471-510 V tipičnem okolju portoroške marine leži Restavracija Marina, kjer bodo ob prvovrstni ponudbi vaša kosila in večerje pravi užitek marina portoroi portorose Športna ponudba: Tenis, namizni tenis, košarka, mali nogomet, mini golf Tel.: 066/747-294 Vsem občanom piranske občine, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem voščimo VESELE IN SPROŠČENE PRVOMAJSKE PRAZNIKE IV’H MAN UL MUfPfil fl INTER INAUTICA VABIMO VAS K OGLEDU 3. MEDNARODNE NAVTIČNE RAZSTAVE INTERNAUTICA '98 od 13.5. do 17.5.1998 MARINA PORTOROŽ D.D. Pristnejši pristop Banke Koper do mladih Banka Koper se je odločila za sodelovanje z dvem vrhunskima mladima jadralcema v razredu 470, ki sta v samem svetovnem vrhu v jadranju in tako potencialna kandidata za OI v Sydneyu leta 2000. To sta Tomaž Čopi in Mitja Margon, ki imata za sabo vrhunske dosežke. Med največje dosežke sodijo prav gotovo doseženo prvo mesto na sredozemskih igrah v Bariju (Italija), 6. mesto na svetovnem prvenstvu v Izraelu, 14. mesto na olimpijskih igrah v Atlanti (ZDA), 8. mesto na svetovni rang lestvici in nenazadnje tudi 9. mesto na svetovnem prvenstvu v Dubaiu, Združenih arabskih emiratih. Tomaž in Čopi sta svojo vrhunsko kariero začela v klasi optimist, kjer sta kot posameznika že dokazala izjemno talentiranost v športu. Svojo pot sta nadaljevala v razredu 420, leta 1994 pa sta začela skupaj jadrati v klasi 470. Od prvih zamisli o projektu SYDNEY 2000 bo minilo leto dni in v teh spomladanskih dneh ga poši-ljajo v življenje. Vodja projekta jc Ivo Radovič, kije ob podpisu pogodbe 30. 3. 1998 v prostorih Banke Koper povedal, da sc bodo aktivnost pričele takoj in da bodo v okviru projekta SYDNEY 2000 organizrali srečanja z mladimi in podobne aktivnosti s ciljem, da bi mladi tudi tako še bolj spoznali banko. Vojko Čok, predsednik uprave jc pou-darli, da Banka Koper, poleg tega, daje uspešna , želi biti tudi okolju prijazna banka. Ena od oblik, kako to uresničevati, jc tudi sodelovanje z mladimi, ne le na golem sponzorstvu temveč sodelovanju, ki sloni na bogati vsebini. Izvršni direktor Franc Ohnjcc jc rekel, da gre pripisati precej zaslug, daje do slovesnega podpisa pogodbe o projektu “SYDNEY 2000” prišlo, Janku Kosmini, predsedniku Jadralne zveze Slovenije. Janko Kosmina jc tudi napovedal, da bo JZS ustanovila poseben sklad, da bi čimboljc lahko pomagala mladim jadralcem na poti do Sydncya. Jani Dvoršak z Olimpijskega komiteja jc izrazil posebno veselje, daje projekt uspel. Dejal jc, da bo Olimpijski komite pripravil kriterije za kvalifikacije še pred poletjem. Na sliki: Svečani podpis pogodbe o uresničevanju projekta "Sydney 2000 FOTO: FK - INFORM Podpis pogodbe med bankami in Pošto Slovenije Pošta Slovenije in sedem bank, članice sistema Activc, bodo v torek, 21. aprila v Ljubljani svečano podpisale pogodbo o takojšnjem začetku novega sodelovanja na novi podlagi. Poslej bo uvedena nova storitev - izplačilo gotovine na enotah Pošte Slovenije, ki so opremljene s POS terminali sistema Activa. Med podpisnicami jc tudi Banka Koper d.d.___________________________________________________________ Franko Fičur Župan Občine Piran Piran je odprto mesto! Se bolj bo odprto, ko ga bomo zaprli za ves promet Pomladanske sapice nekakšne jeze skupine Pirančanov so pospešile razmišljanja o tem kaj vse bi morali postoriti, da bi o našem mestu Piranu in njegovem razvoju v prihodnosti govorili bolj strpno, razumevajoče. Zadnje čase žal ni bilo tako, zato smo želeli dobiti nekaj odgovorov na aktualna vprašanja od prvega moža občine Piran, župana Franka Fičurja. V današnji številki Primorskega utripa objavljamo povzetek. nUBrtr 1 Franko Fičur, župan Občine Piran Je Piran odprto ali zaprto mesto in ali so protesti posameznih skupin upravičeni? “Piran je odprto mesto! Še bolj bo odprto mesto tedaj, ko ga bomo zaprli za ves promet, pa naj se bralcem zdi ta besedna igra še tako protislovna. Šele takrat se bo več kot polovica meščanov, ki živijo od turizma, lahko v celoti posvetila ponudbi gostoljubja. Vsak protest ima svoje razloge, vendar mora potekati na način, ki smo ga v urejeni in civilizirani, torej kulturni družbi vajeni. Vedno je prihajalo do različnih pritožb in to se bo dogajalo tudi še naprej. Vedno sem bil na strani tistih, ki so skušali na primeren način razpletati težave. To velja tudi za proteste Pirančanov. Tokrat pa se mi zdi, da so vmes še različne igrice, saj so bližnje volitve marsikomu pomešale sanje. Na plan stopajo interesi s političnim ozadjem in “rešitelji” ponujajo razplet, ki pa vedno ni mogoč.” Kakšna je bila, oziroma naj bi bila pri tem, in na splošno seveda, vloga krajevne skupnosti? “Po novem zakonu o lokalni samoupravi je postala krajevna skupnost podaljšana roka nosilke lokalne samouprave - občine. Ljudje krajevne skupnosti bi naj povezovali interese prebivalcev in s skupnimi močmi bi naj vsakokrat prišli na zaželjen cilj. Zdaj pa imam občutek, da stojimo vsak na enem koncu tega mesta, pri čemer nimam v mislih prebivalcev, marveč vodstvo krajevne skupnosti. Sodim namreč, da bi morala proteste Pirančanov, če in kadar do njih pride, razpletati prav krajevna skupnost, ob pomoči občinske uprave in moji, kajpak.” Kakšna je vaša vizija razvoja mesta Piran? “Beseda “vizija” pomeni pogled v bodočnost, Piran pa ima svoje dobre priložnosti kar v sprotnem življenju. S stalno prenovo hiš in ulic in z novo ponudbo ga moramo spraviti v višji kakovostni razred bivanja. Izjemna lega najstarejše naselbine vse občine in ves “štof” zgodovine naravnost ponujata edino stalno priložnost, turizem. Piran polotoček še večjega polotoka, kot se oblivan s treh strani z morjem zazdi vsa občina, je naš najsvetlejši biser. Včasih se mi zazdi kot najprivlačnejša turistična točka vse Evrope. Tako nenavadno mesto na obali toplega Sredozemlja je to. Ljudje mesta bi morali skrbno in strpno graditi svojo sedanjo bodočnost v “prodaji” zgodovine, priložnosti, ogledov, izdelkov in ponudbi za prosti čas. Prav ljudje lahko I skupaj ustvarimo tisto pravo vzdušje, da bo Piran stalno vnov-čeval svoje priložnosti. Udejanjamo več načrtov, čeprav nam določene skupine tega ne priznajo, in vse poti peljejo v to smer” Kateri so strateško \ pomembni projekti, ki ste jih uresničili v zadnjem mandatu in katerim bi dali pred-| nost? “Prav vsak načrt, ki smo ga uresničili, bilo pa jih je kolikor hočete, je pomemben po svoje. Kritikom našega dela se zdi kar nekam odveč, ko razgrinjamo dolge spiske opravljenega. Raje bi videli, da poležavamo na občinskih stolih in za malo se jim zdi, da se s čim pohvalimo. Toda tega je dejansko ogromno: novo, veliko odlagališče odpadkov v Dragonji, kjer smo zgradili tudi čistilno napravo in novo cesto skozi naselje; predvsem po zaslugi občinske uprave smo prišli do domala nove ceste med Dragonjo in mejnim prehodom Sečovlje; v Sečovljah smo v tem mandatu zgradili novo veliko prireditveno dvorano, novo čistilno napravo. V Sečovljah, s soglasjem občine, nastaja nov sodoben vinograd - Vinorodni okoliš Sečovlje - lepo se sliši. Dragonja in Sečovlje dobivata brezcarinski prodajalni; čistilno napravo in kanalizacijske vode smo zgradili v Sv. Petru in v Strunjanu, asfaltirali smo na kilometre cest, voda prihaja v Krog in Lučan. V Strunjanu tudi s pomočjo in po zaslugi občine nastaja sodobno križišče. Delavci naših služb so ovrednotili kopico načrtov za bodoče življenje občine, nekakšno sveto pismo tega življenja pa je srednjeročni in dolgoročni načrt, ki je pred sprejemom. V Luciji naše podjetje Ogrevanje začenja udejanjati strategijo oplinje-vanja. Plin se skupaj z novima ulicama približuje Piranu. V mojem mandatu smo, tudi z mojo pomočjo, končno našli prostore za naš dragoceni arhiv, posodabljamo šole. Smo sedež visokega šolstva. Vrnili smo samostan v Piranu, ki ga lastniki lepo prenavljajo. Mnogi se zmrdujejo nad obiskom državnikov, kar je podcenjevanje brez primere! Kot da prihajajo državniki prav v vsako vas. Spisek vsega kar je občinska uprava naredila - vsega bi bilo lahko ob manjši zagnanosti tudi pol manj - je izredno dolg in bi lahko našteval do jutri. Kritikom, ki so jim bližnje volitve dobesedno pomračile um, vse to ni dovolj, kot da vse nastaja iz nič. Tudi Pečarič bo končno dobil domovanje za podarjene slike, denar iz že sprejetega proračuna pa obeta oživitev gledališča Tartini. Omenil sem samo del opravljenega. Vem, da bi “tekmeci”opravili še deset-kart toliko in da bi bilo vse zlato, česar bi se lotili. Vendar pa sem ponosen na opravljeno. Tvorci našega turizma so naravnost neustavljivi, z garažnimi hišami in nadaljnjim udejanjanjem odloka o prometu pa bomo v zeleni občini skušali oblažiti težave, ki jih prinaša pomnožen turistični obisk. In pri tem smo priče pravemu protislovju: medtem ko po svetu iščejo nova tržišča in nove kupce, bi se jih pri nas morali celo otepati. Pa smo vendarle predvsem turistična občina, ki vabi ljudi na obisk!. Pa razumi človek, če hočeš!” Kako vi razlagate načrtovanje garažnih hiš v Piranu in zakaj je prišlo do blokade predvidenih aktivnosti za izgradnjo garažne hiše pri črpalki? “O garažni hiši se pogovarjamo v občini že več kot 20 let. Veliko projektov je propadlo in morda je tako tudi prav. Mesta Piran niso gradili za današnjega avtomobiliziranega človeka in potreben je temeljit premislek, da mu ne bi napravili škode. Do blokade za izgradnjo garažne hiše pri bencinski črpalki v Piranu pa je prišlo zaradi interesov določene politike, ki je svoje ambicije usmerila na garažno hišo na Fomačah.” Se čutite odgovornega zaradi nekaterih obtožb v zvezi s prometnim režimom v mestnem središču Pirana. Kje je prava rešitev? Kdo vam pomaga, kdo postavlja ovire? “Vedno se čutim odgovornega za vse, kar se dogaja v mestu in tudi za vse tiste, ki izvajajo prometni režim v njem. Prometno ureditev smo načrtovali skupaj s strokovnimi institucijami, nato pa jo je z odlokom potrdil občinski svet! Ob uvedbi nove prometne ureditve so se pokazale določene pomanjkljivosti, saj je potreben čas, da se vse dobro uteče. Edina in prava prometna ureditev Pirana se zanesljivo kaže v popolnem zaprtju mesta za ves promet, razen za dostavo in intervencijska vozila. Zdaj, ob volitvah se bodo prikazovali različni čarovniki in magi, ki bodo obljubljali vse mogoče. V tako ozkem mestu, kjer je avtomobil domala tako širok kot edina cesta vanj, je v doglednem času ta model edini uresničljiv. Pri prometnem modelu mi pomagajo Pirančani, ki so izpolnili anketo o prometu v mestu in so proti prejšnji zmedi pločevine, ko še ni bilo odloka. Ovirajo pa me posamezniki, ki mimo vseh veljavnih sprejetih predpisov motijo ustaljeni red in plešejo po robu kazenskih sankcij za svoja protipravna dejanja. Posmehljiv odgovor neimenovanih na moje pismo (če ga ne bi bilo, bi jim to prišlo prav!) zgovorno kaže naravo protestnikov, ki jim ni za pogovor in v končnem niti za dobrobit mesta.” Zakaj Piran, kjub potrebi še vedno nima svojega uradnega informativnega glasila v katerem bi objektivno in nekoliko širše obveščal svoje občanke in občane? “Dvoje glasil vendarle imamo, eno od teh je Primorski utrip. Vseeno pa razmišljamo o nekakšnem občinskem glasilu. Svetniki so že nekajkrat dali pobudo zanj, ki bi večplastno zajemalo naše življenje in bi izhajalo tudi za potrebe turistov v naši občini.” Na eni od sej Občinskega sveta ste med razpravo o proračunu prvič javno izrekli mnenje o Tartinijevem gledališču in Avditoriju. Rekli ste, da bi bilo dobro Avditorij, ki postaja veliko breme za občino Piran, enostavno nekomu prodati. Prednost pa dajete gledališču Tartini. “Tega nisem rekel prvič, saj sem podobno rekel že pri prvem branju proračuna v letu 1997. Aktivnosti glede uresničitve tega stalno potekajo. Ustno in pisno komuniciramo z našo vlado in njenim članom argumentirano dopovedujemo, da so, denimo. Avditorij, letališče, stari hotel Palače ustanove, zgradbe in podjetja, ki presegajo zmožnosti lokalne skupnosti. Občina Piran bi lahko v njih imela premeren delež, imajo pa po pomenu in svojem delovanju zagotovo izrazito nacionalno težo.” Zakaj vas ni bilo na zadnji javni TV tribuni na Bernardina? “Na dan javne televizijske tribune sem predstavnikom občine Poreč in drugih istrskih občin, v Poreču predstavljal prometno ureditev v naši občini, za kar so me zaprosili. Torej me ni bilo v Portorožu, sestanek z Istrani pa je bil dogovorjen že prej. Sploh pa je vprašanje, če bi se tega krega in dopovedovanja sploh udeležil, saj je bilo že v iztočnici vabila razvidno, da gre za skrajno negativističen pogled na našo občino in za manjšanje njenega ugleda v Sloveniji. Moj glasa bi se v poplavi besed dobesedno izgubil, pa še tarča bi lahko bil komu za stanje, ki ga nisem zakrivil. V vsem svojem delovanju sem izkazal interes za prijazen, miren in strpen pogovor in za iskanje poti iz domnevnih zagat. Zato se tudi v bodoče ne bom udeleževal pogovorov, ki bodo imeli za iztočnico “umiranje” Pirana, Izole, Kopra.” Vam kot županu lokalna zakonodaja daje dovolj pooblastil in ali so predvidene kakšne spremembe? “Večkrat ste me že o tem vprašali. Odgovori vseh županov v Sloveniji so glede tega jasni. Predvidene so bistvene spremembe zakonodaje, saj je izvoljenemu na takšno odgovorno funkcijo treba dopustiti, da lahko v njegovem mandatu uresničuje določene naloge. Ne more biti tako, da te lahko onemogoča občinski svet in obratno.” Vam je občinski svet v oporo in koliko vas motijo strankarske kombinacije? “Kljub temu, da ne vodim Občinskega sveta (kar bo po zakonu o novem mandatu predpisano) in da nimam strankarske večine v Občinskem svetu, me člani tega sveta ne ovirajo pri delu. Nasprotno, mislim, da župan in občinski svet zgledno sodelujemo. Strankarske kombinacije pomenijo v strankarskem življenju način dela in to je samo pio sebi razumljivo. Moti pa me politikantstvo, ki ga hranijo osebni interesi.” Boste na letošnjih volitvah ponovno kandidirali za župana? Pričakujete podporo svoje stranke? “Kaže, da gre ob tem vprašanju moje ponovne kandidature na volitvah za najbolj žgočo zadevo prebivalcev občine Piran, saj ne mine dan, da mi ga ne bi postavili. To po svoje godi, saj sem, domnevam, mogoče dejavnik, ki gaje treba upoštevati. Vsekakor imam v stranki podporo. Kandidatov, ki bi lahko zasedli županov prestol, je v stranki (ZLSD op.p.) več. Skupaj se bomo odločili za tistega kandidata, za katerega bomo presodili, da ima največ možnosti na volitvah. Sicer pa hvala za vašo pozornost! In najprisrčnejše čestitke za praznike vsem vrlim Pirančanom, ki skupaj ustvarjamo današnjo bodočnost krajev občine Piran! Pred vrat je poletje. Dobro se pripravimo na prihod gostov, ki so naša stalna, lepa priložnost!" FOTO: FK- INFORMA Franc Krajnc Prvo brucovanje VŠHT Študentje Visoke šole za hotelirstvo in turizem so 7. aprila 1998 v Portorožu organizirali prvo prireditev Brucovanje VHŠT po slovesnki tradiciji in izročilu. Idejni vodja prireditve je bil dr. Janeze Bogataj. Program bmcovanja so pred-satvili na tiskovni konferenci v prostorih šole v Vili Mariji. Povorka s kočijo je najprej šla skozi Portorož, nato pa so v restavraciji Ljubljana pripravili pester zabavni večer. Študente in goste je pozdravil dekan šole Marjan Tkalčič. Fanfare so naznanile prihod njegovega veličanstva Zelenega carja. Devetdeset novopečenih študentov -brucov, je moralo v dolgo osamitev potem pa so jih pripeljali pred njegovo veličanstvo in začelo se je dolgo izpraševanje in “mučenje” s čimer so si prislužili prehod med Stare bajte. Skoraj nihče od Zelencev seveda ni znal odgovoriti na zastavljena vprašanja, zato je za vsak negativen odgovor prejel štempel. Sledil je povsem svečan trenutek, vpis brucov v Veliko zlato knjigo Zelencev. Tako je Portorož pridobil še eno zanimivo prireditev, ki naj bi postala tradicionalna in tudi odmev- Podatki o številu študentov na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu 1.letnik 2.letnik Redni študij 121 Redni študij 133 Izredni študij 92 Izredni študij 57 3.letnik Redni študij 94 Izredni študij 77 Redni študij skupaj 348. Izredni študij skupaj 226 Skupaj vseh študentov v vseh treh letnikih: 574 Število kandidatov za vpis na redni študij je vsako vpisno leto veliko večje kot jih lahko šola sprejme. Tako je bilo leta 1996 222 kandidatov, leta 1997 229 kandidatov, leta 1998 274 kandidatov. Zgodilo seje leta 1996, ko sem po težkih mukah bil izvoljen v DZ kot poslanec vseh strank. Svojo pokojnino sem zamrznil za pridobitev poslanske plače. In glej ga zlodja, čeprav človek v mojih letih težko spreminja svoja stališča in nazore, se je vse okrog mene začelo vrteti z vrtoglavo naglico. S prvo poslansko plačo sem poravnal limit in še mi je ostalo za boljše preživetje. Z vsemi štirimi sem sc začel potegovati za sprejem v razne komisije DZ, čc ne kot predsednik, pa vsaj kot član. Sedaj delujem v treh komisijah, v eni kot predsednik in odkrito vam rečem, da je postal moj čas dragocen. Pridno glasujem za notranjo in zunanjo varnost, kajti ta varnost me bo branila, da ostanem poslanec vsaj to mandatno dobo. Zato moram glasovati “ZA” tudi pri proračunu, kajti brez denarja ne bo poslanskih plač! Še dobro, da smo poskrbeli za dvig plač v državnem sektorju. Davek na dodano vrednost je prišel kot naročen za dvig proračuna. Ostalo, dviganje cen, pa imamo tako ali tako že urejeno. Zelo sem vesel, ker me zdaj vsi tako monožično pozdravljajo, me sprašujejo in mi svetujejo. Na splošno, postal sem znana osebnost in to mi zelo ugaja. Spim mirno, ker sc kot poslanec vseh strank nc bojim, da bi kdo začel raziskovati, odkod denar za mojo prevolilno kampanjo. Samo nekaj mi nc da miru, moja vest, ki me žre in sc oglaša zmeraj bolj pogosto. Moram jo zatreti, čc hočem tako živeti. Kljub temu sc smejem, ker vem, da kar imam, ni pod hipoteko, premoženje vlade pa je močno načeto. Razmišljam o reformi...Slišiš, zbudi sc! Prišli so bančni izpiski in za dobro jutro ti povem, da smo v limitu za štiri pokojnine. Žena, le zakj si me prebudila ob tako lepih sanjah! Sanjač Ponujaj]® carino mainifoo Metropol hoteli d.d. in SKB Nepremičnine & Leasing d.o.o. so kupcem pripravili posebno ponudbo varne naložbe v obnovljen hotelski objekt Vilo Vesno. Kupci lahko sedaj prvič v Sloveniji naložijo svoj kapital v nakup deleža izjemnega hotelskega objekta ter razen varne naložbe pridobijo še vrsto drugih ugodnosti, so povedali na tiskovni (8.4.) konferenci v GH Metropol. Lastništvo deleža vključuje uporabo točno določenega apartmaja. Na ta način lahko sedaj Slovenci kupijo delež v tem kompleksu in sodelujejo pri upravljanju svojega premoženja s priznanim slovenskim hotelirjem. Podobne prodaje se hotelirji poslužujejo tudi drugod po svetu. Naložba bo varovana z vpisom v zemljiško knjigo. Apartma v Vili Vesni je kupcu vedno na razpolago, od tega 4 tedne brez vseh stroškov in sicer 2 tedna v polni sezoni (julija in avgusta) in 2 tedna zunaj polne sezone. Možno je tudi dodatno koriščenje - neomejena uporaba z visokimi popusti od 20 do 40 %, odvisno od časa in načina rezervacije. Lastništvo deleža torej vključuje pravico uporabe apartmaja, ki si ga ob nakupu deleža kupec izbere sam, prodajalcu pa daje možnost oddajanja apart- ima kupec pravico, da dobi v last točno določeni apartma, na katerem ima pravico uporabe. Cena apartmaja znaša v povprečju 392.000,00 do 366.000,00 SIT za kvadratni meter, odvisno od lege in velikosti apartmaja ter ročnosti plačila. Pri SKB Neprmičnine in Metropol hotelih d.d. so prepričani, da se bo nalo toliko premožnih Slovencev, ki šli v ta, sicer malce zapleten posel. Ponudbo o 27 luksoznih apatmajih so izdali tudi v obliki ličnega prospekta. Kupec lahko proda svoj delež Vili Vesna kadarkoli. Takojšnji nakup po preteku 5 let po nabavni ceni, pa zagotavlja upravljalec Metropol hoteli d.d. Portorož. Pri tej naložbi je pomembno, da kupec ne kupuje posameznega fizično določenega apartmaja, marveč kupuje solastniški delež celotnega objekta Vila maja. Nakup deleža prinaša kupcu uživanje in udobje v izbranem apartmaju, od tega torej 4 tedne brez vseh stroškov in zaslužek 470.000 SIT iz naslova oddajanja apartmaja za preostanek leta, kar opravlja in kupcu izplača upravljalec Metropol hoteli d.d. Portorož. Vesna, z nakupom idealnega solastniškega deleža v skaldu s kupoprodajno pogodbo pridobi pravico do točno določenega apartmaja. Vila Vesna (prej hotel Vesna) zaradi pritožbe sosede (balkoni naj bi delali senco) še nima uporabnega dovoljenja, vendar v Metropol hotelih računajo, da Kupec nima nobenih skrbi s čiščenjem, pranjem, varovanjem, vzdrževanje, zavarovanjem, kar bi sicer letno predstavlja 329.000 SIS. Poleg tega lahko računa na vsakoletno rast vrednosti naložbe. Prodajalec daje za svoje obveznosti polno garancijo. Če tega ne bi izpolnil, bodo zadevo zgladili v roku enega meseca. Na sliki: Vodstvo Metropol hotelov in SKB Nepremičnine & Leasing na tiskovni konferenci Janja Grgurovič, direktorica trženja in Ksenija Benedetti, ki skrbi za odnose z javnostmi. Po prvem maju bo drugače Zakon o varnosti cestnega prometu prinaša višje denarne kazni in sistem kazenskih točk Pri več kot 1,5 promila ob vozniško dovoljenje Nekatere novosti iz zakona bo treba upoštevati ob njegovi uveljavitvi, predvidoma že 1. maja 1998, za nekatere pa je določen daljši rok. Če si bomo kot vozniki v dveh letih nabrali 18 ali več kazenskih točk (tisti, ki imajo dovoljenje manj kot dve leti, pa sedem točk), bomo izgubili vozniško dovoljenje. Ne glede glede na kazenske točke pa bo ob dovoljenje vsak, ki bo imel v krvi več kot 1,5 promila alkohola. Vozniki lahko imajo največ 0,5 promila alkohola v krvi na kilogram telesne teže, profesionalni šoferji pa morajo biti za volanom popolnoma trezni, prav tako tudi “mladi” vozniki prvi dve leti. Po nekaterih raziskavah alkohol botruje vsaki tretji prometni nezgodi s smrtnim izidom. Alkohol deluje na človeka različno, zato je težko enostavno določiti ali povedati koliko ga lahko popijemo, da ne bomo prišli v kolizijo z zakonom. Najbolje nič! Le tako bo na slovesnkih cestah manj tragedij. Če popijemo na primer pol litra piva, lahko z dokajšnjo zanesljivostjo računamo, da bomo imeli v krvi tudi do 0,50 grama alkohola. Vožnja pod vplivom alkohola pa poslej ne bo več šala. Če bodo vozniku našli 0,5 grama alkohola v krvi in ob tem zaznali nezanesljiva ravnanja, znaša kazen najmanj 20.000 SIT in 1-2 kazenske točke. Od 0,51 grama do 1,10 grama alkohola v krvi najmanj 35.000 SIT in 2-5 kazenskih točk. Za nad 1,11 grama alkohola v krvi sledi kazen 90.000 SIT ali zaporna kazen in pripis 5-7 negativnih točk. Vozniku motornega vozila, ki ima v organizmu več kot 1,5 grama alkohola v krvi, preneha veljavnost vozniškega dovoljenja ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk. Če boste odklonili preizkus ali strokovni pregled boste kot voznik plačali najmanj 90.000 SIT kazni, preneha pa vam tudi veljavnost vozniškega dovoljenja. Vozniki začetniki Morajo biti še posebej pozorni. Zakon namreč njihovo ravnanje obravnava pod strožjimi pogoji, saj je med začetniki največ povzročiteljev nesreč.Vozniki začetniki, ki imajo (do) dve leti staro vozniško dovoljenje in vsi vozniki stari do 18 let, se bodo vozili z bonusom (samo) 7 kazenskih točk in lahko zaradi kakšnega hujšega prometnega prekrška, ali ob hkratni kršitvi dveh pomembnih določil o najvišji dovoljeni hitrosti in o alkoholu v krvi, ostanejo brez vozniškega dovoljenja. Za voznike začetnike, je tako kot za opo-klicne voznike, določena popolna treznost. Torej pred vožnjo nič alkohola! Varnostni pas Že pred zagonom motorja se moramo privezati z varnostnim pasom. Preverimo, če so pripeti tudi potniki v avtomobilu in poskrbeti, da so v ustreznih, otroških varnosmih sedežih pripeti tudi otroci. V avtomobilu morajo biti pripeti voznik in vsi potniki na sedežih, na katerih je proizvajalec vgradil varnostne pasove. Torej tudi na zadnjih sedežih, če so pasovi! Kazen zaradi neuporabe varnostnega pasu je 10.000 SIT, za vsako osebo posebej. Enaka kazen je predvidena tudi, če v vozilu, kjer je to možno, niso pripeti troci. namenjenih javnemu prevozu potnikov. Vozniki avtobusov imajo pri vključevanju v promet prednost. Kazen za neupoštevanje prednosti avtobusov je 15.000 SIT. Vendar avtobusi ne smejo dati znaka s merniki, dokler dejansko niso pripravljeni za vključitev v promet. Rdeča luč Policistu boste za prevoženo rdečo luč plačali na licu mesta 40.000 SIT tako, da vam ne bo treba k sodniku za prekrške. Vpisal vam bo tudi do 5 kazenskih točk. Novost je tudi obveza voznikov, da z vključitvijo vseh štirih smernikov označijo vozilo, če je prišlo na vozilu do okvare, do prometne nesreče, ali če se vozilo ustavi na vozišču zaradi drugih vzrokov. Kazen za neupoštevanje tega določila je 10.000 SIT. Obvezna vožnja z zasenčenimi lučmi Vožnja z zasenčenimi lučmi je obvezna za voznike vseh motornih vozil v vseh pogojih in v kateremkoli dnevnem času. Kazen za pozabljivost je 10.000 SIT. Bistveno spremenjene naj višje dovoljene hitrosti v naselju Najvišja dovoljena hitrost, ki jo označuje že prometni znak Naselje, je 50 km/h. Hitrost pa bodo lahko s posebnimi tehničnimi rešitvami in prometnimi znaki omejili na 5 km/h v območjih za pešce in v območjih umirjenega prometa ter do 30 km/h v območjih omejene hitrosti. Kazni za prekoračitev hitrosti so različno visoke, od 5.000 SIT naprej. Kazni, pri katerih so predvidene tudi kazenske točke, bodo izrekali sodniki za prekrške. Na avtocestah je je naj višja dovoljena hitrost 130 km/h, na drugih cestah pa 90 km/h. Na cestah rezerviranih za promet z motornimi vozili je ostala najvišja hitrost enaka in sicer 100 km/h. Tudi na teh cestah so kazni odvisne od hitrosti. Za prekoračitev do 20 km/h je kazen 5.000 SIT. Za prekoračitev več kot 40 km/h najmanj 45.000 SIT in 3-5 kazenskih toč. Voznik tudi ne sme brez upravičenega razloga voziti počasi. Kadar je njegova vožnja za več kot 50% nižja od dovoljene hitrosti, mora vklopiti vse štiri smernike in če se za njim nabere kolona vozil, mora na prvem primernem kraju zapeljati izven zozišča in spustiti kolono naprej. Na 80 km/h je omejena hitrost za voznike osebnih avtomobilov, ki vlečejo priklopnik ali počitniško prikolico ter za bivalna vozila avtodome. Na 50 km/h je omejena hitrost vozila, ki imajo na kolesih nameščene verige. Za vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo in za vsa vozila, kadar je vidljivost zmanjšana na 50 m je prav tako omejena hitrost na 50 km/h. Izsiljevanje prednosti pred pešci - kazen 20.000 tolaijev. Med prekrški, za katere so zagrožene najbolj ostre kazni, so tudi neupoštevanje znakov, ki jih dajejo vozila na nujni vožnji in vozila s sprem-stvom.Vozniki so se dolžni umakniti k robu vozišča oziroma ustaviti na robu ali izven vozišča. Kako z mobitelom v avtomobilu? Izrecno je prepovedana uporaba naprav, ki bi zmanjšale slušno ali vidno zaznavanje voznikov. To so pustne in druge maske, slušalke vvalkmanov, mobiteli itd. Uporaba mobitela je dovoljena le ob pogoju, daje v vozilu vgrajena funkcija za prostoročno uporabo telefona. Zagrožena kazen je 10.000 SIT. Novost je tudi določilo, da mora biti vlečna naprava - kljuka homologirana, vpisana v prometno dovoljenje in na vozilu ne sme segati preko zadnjega dela vozila, kadar nanjo ni pripeto priklopno vozilo. Obvezna je tudi uporaba kolesarskih čelad za otroke do 14. leta starosti. Obvezen zdravstveni pregled pri 80. letih Za podaljšanje vozniškega dovoljenja bo obvezen kontrolni zdravstveni pregled po 80. letu starosti. Uzakonjene zloglasne lisice Zakon je uzakonil zloglasne lisice in druge ukrepe, s katerimi bodo mesta skušala narediti nekaj reda pri parkiranju in puščanju vozil. Na stroške voznika bo omogočen odvoz zapuščenih in pokvarjenih vozil. Spremembe tudi pri registraciji V naslednjih dveh letih bomo dobili posebne nalepke, iz katerih bo vidno ali je vozilo zavarovano in tehnično pregledano. Pomembna novost - avtobusi imajo prednost Obveznost voznikov drugih vozil je, da omogočijo vključevanje v promet vozil Tehnični pregledi bodo obvezni le za vozila starejša od treh let. V naslednjih štirih letih pa bodo dobila registrske oznake tudi kolesa z motorjem. _ ^ primorski utp Piran obiskala solastnica francoske založbe V torek in sredo, 7. in 8. aprila seje na obisku v Piranu mudila gospa Nicky Jegher-Fasquelle, solastnica ene največjih francoskih založb Grasset. V če-tretek je gospa Frasquelle obiskala francosko veleposlaništvo v Ljubljani in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Obisk je vezan na pripravljenost gospe Fasquelle, da bi preko založbe Grasset zagotavljala izdajanje pomembnih del avtorjev slovenske literature v francoskem jeziku. V sredo je v mestni hiši v Piranu zasedala komisija v ustanavljanju za prevode v francoščino, ki naj bi delovala v okviru slovenskega centra za prevajanje. Gostjo je v občinski hiši v torek 7. aprila sprejel podžupan Vladimir Knez, nato pa je obiskala tudi Tartinijevo hišo, kjer jo je pozdravil podžupan Bruno Fonda. FOTO: FK-INFORMA NOVOSTI V CITY PARKU * APS - izdelava fotografij po naprednem fotografskem sistemu * Izdelava index printov (fotografije iz celotnega filma na samo eni fotografiji) tudi iz 35 mm negativov * Digitalna fotografija TPC LUCIJA a 066/773-296 skeniranje in shranjevanje fotografij iz KOPER TRŽNICA a 066/24-654 negativov, diapozitivov, fotografij na CD-disk oziroma na računalniške diskete Sejem rož Bo tudi letos v hangarju Marine Portorož in sicer 1. in 2. maja 1998. Organizira ga eno najbogatejših in aktivnih ter podjetniško naravnanih društev v Portorožu - Hortikulturno društvo Portorož. Ob sejmu tudi letos ni predvideno nič atraktivnega. Le sadik naj bi bilo spet dovolj za vse vrtičkarje. Sporočilo za javnost Mestna občina Koper in Občina Piran nista finacirali stranke SLS Tiskovni predstavnik županjinega vanju pri izdelavi turistično- umetni-urada Mestne občine Koper Zdenko škega filma in kasete “Obala-Kras”, Ferletič in svetovalka predstojnika pa iz Urada Župana Občine Piran, Urada župana Občine Piran Ivanka dajejo naslednje sporočilo: Humar, ki je zadolžena za stike z “Magenta d.o.o. Ljubljana je poslala javnostjo, sta redakciji Primorskega Izvršnemu svetu Skupščine občine utripa poslala obvestili za javnost v Piran maja 1992 pisni predlog za zvezi z ugibanji v nekaterih sred- sodelovanje pri finalizaciji turistično stvih javnega obveščanja, ali morda umetniškega filma in kasete “Obala-občini nista po ovinkih finančno Kras”, vendar pa do realizacije sode-pomagali Slovenski ljudski stranki v lovanja ni prišlo, času njene volilne kampanje. Na podlagi opravljenega pregleda Občina Koper v sporočilu ponovno občinskih knjigovodskih evidenc ni zanika, da bi kakorkoli financirala razvidno, da bi Občina Piran z Ma-volilno kampanjo SLS. gento d.o.o., Ljubljana sklenila V zvezi s pisanjem v časopisu kakršnokoli pogodbo, ali izvedla Dnevnik v sredo, 25. 3. 1998 in v kakršnokoli finančno izplačilo v ta Primorskih novicah Koper v petek, namen. 27. 3. 1998, da naj bi Občina Piran Zdenko Ferletič, Mestna občina na enak način kot Občina Koper z Koper Magento sklenila pogodbo o sodelo- Ivanka Humar, Občina Piran Regionalizem vs. centralizem Mladi forum ZLSD organizira okroglo mizo z naslovom Regionalizem vs. centralizem, ki bo v ponedeljek, 20.aprila 1998 ob 17. uri v hotelu Slovenija v Portorožu. Vabljeni so dr.Ciril Ribičič, Aurelio Juri, Danijel Starman, Dino Kodarin, dr.Riana Benko in Branko Mahne. Govorili bodo o novemu drob-ljenju občin, slabostih nove samouprave, harmonizacije zakonodaje z EU in predstavili bodo pilotski projekt pokrajine. IGRALNICA Kolo sreče se vrti tudi za vas FORTOROŽ Casino’ Portorož Urnik: 16.00 - 02.00 Tel.: +386 66 746 934 Telefaks:+386 66 747 931 * 4 Caribbean Poker * 9 Black Jack * 9 French Roulette *10 American Roullete * 1 30/40 * 2 Punto Banco * 3 Baccara * 1 Poker 7 Card Stud * 191 Slot Machines Hiša, ki ne pozna počitka ^Podjztje. Ugrafnioa damino' tn .si ■-i? primorski uVp GRADBENIŠTVO, VISOKA IN NIZKA GRADNJA 6000 Koper, Ljubljanska c. 5 Tel./telefaks: 066/ 38 - 001 GSM: 041/ 687- 058 Gradbeno podjetje prevzame (v večjem in manjšem obsegu) gradbena dela - gradbeni inženiring - prjektiranje. * adaptacije, gradbene * gradbena in zaključna dela * gradnja na ključ * gradnja industrijskih objektov * sanacija objetov * spomeniki, kultumo-zgodovinski, sanacija in obnova * zidarstvo, tesarstvo, ometi, tlaki, fasade, keramika, kamnite škarpe * področje nizkih gradenj NAROČILA SPREJEMAMO NON STOP Tel. 066/ 38-001 GSM: 041/ 687-058 od 7.00 do 20.00 ure V pričakovanju visokih gostov Rdeče stopnice na vhodu v kongresni hotel Emona Bernardin je v zadnjih dveh letih prestopilo že veliko eminentnih gostov. Pred njihovim prihodom je treba seveda vse lepo počistiti in urediti kot se sika. Tako je bilo tudi 9. aprila popoldne, preden je prišel predavat slovenskim menedžerjem predsednik republike Milan Kučan. Direktor Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič, čakajoč na visokega gosta, je za trenutek usmeril pogled tudi na čistilkino delo. FOTO: INFORMA SLOVENICA zavarovalniška hiša d. d. Sklepamo vse vrste zavarovanj: Premoženjska zavarovanja Zavarovanja motornih vozil Transportna in kreditna zavarovanja in Osebna zavarovanja: - življensko zavarovanje - prostovoljno pokojninsko zavarovanje - managersko zavarovanje - nezgodno zavarovanje - prostovoljno zdravstveno zavarovanje na bivanju v tujini (CORIS) - in druga osebna zavarovanja ZA SVOJO JESEN POSKRBIMO ŽE V POMLADI NAŠEGA ŽIVLJENJA Obala 114, Lucija Tel.: 066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO /SVETOVANJE IN POSREDOVANJ^ Ud AT A d.o.o. Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.& fax: 066/770-623, 770-624 GSM: 041/631-438 A.c. tel.: 066/771-295 http://WWW.VIR.S1/GOSP/FIDATA PRODAJATE ALI KUPUJETE VOZILO? Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185 Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož Tel.& fax: 066/770-185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 100 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288 je časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Protesti in želje Vogliamo la Lipa Naša polica Vaša varnost! Slovenica Zavarovalniška hiša d.d. Pisarna Lucija , Obala 120 Tel.: 066/ 770-880 Razstava del slikarja Viktorja Birse V soboto, 25. aprila ob 19.00 uri bodo v prostorih portoroškega Avditorija odprli razstavo del slikarja Viktorja Birse. Ob visokem starostnem jubileju, devetdesetletnici slikarja Slovenske Istre in Krasa (Viktor Birsa seje rodil 20. aprila 1908 v Kobjeglavi), lahko z veseljem ugotovimo, da v tem trenutku slavimo umetnika, ki je s svojim slikarskim delom pomembno sooblikoval in dal pečat umetnosti ob slovenskem morju, je zapisal dr. Mirko Juteršek. Nastopil bo Partizanski pevski zbor PINKO TOMAŽIČ V soboto, 25. aprila ob 20.30 bo v Avditoriju nastopil Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Nastal je leta 1972, lani pa je slavil 25-letnico obstoja. Zbor je imel prek 600 koncertov po vsej Evropi. Sestavljajo ga pevci iz vasi iz okilice Trsta. Zapel bo slovenske in tuje partizanske pesmi. Vstopnina je 1000 SIT. Občinski svetnik italijanske narodne skupnosti Piran Sandro Kravanja je tale transparent prinesel kar seboj na sejo občinskega sveta. Na njem je zapisano: Hočemo Lipo, prenovo OŠ z italijanskim učnim jezikom in gledališča Tartini. Za protestne akcije pred vrati občinske stavbe se ve, da so namenjene prvemu možu občine - županu, tale napis pa je verjetno namenjen Občinskemu svetu katerega član jel So protesti, zborovanja posameznih skupin v Krajevni skupnosti Piran in pred občino, rezanje količkov ter urejanje prometa na lastno pest izraz obupa in nemoči, ker naj bi mesto Piran ljudem (podjetnikom) rezalo vse tanjši kos kruha, in ker kar nekaj časa niso našli pravega dialoga, ali pa je v ozadju še kaj drugega? FOTO: FK-INFORMA Srečanje pihalnih orkestrov Istre bo 31. maja Pihalni orkestri iz Istre sc srečujejo že 23 let zapored. Lani je bilo v Lovranu, kjer je prev žela prapor Istrskih srečanj županja Mestne občine Koper Irena Fister, ki je nalogo za organizacijo letošnjega srečanja zaupala Pihalnemu orkestru Marezige. Prireditev bo v nedeljo, 31. maja 1998. Več informacij o tradicionalnem majskem srečanju pihalnih orkestrov bosta na tiskovni konferenci, ki je sklicana v Kopru za sredo, 22. aprila, povedala Zlatko Kacjančič, predsednik KD Marezige in Boris Babič, dirigent Pihalnega orkestra Marezige. Koper Emonec kale d.o.o. odprira razstavno prodajni salon gostinske opreme V obrtni coni Šala-ra, Vanganelska 8 bodo v petek, 24. aprila ob 11.00 uri slovesno odprli razstavno prodajni salon z gostinsko opremo. f< Banka Koper Dom z veliko ljubezni in topline ter s trdnimi finančnimi temelji STANOVANJSKA POSOJILA V Banki Koper odobravamo dolgoročna posojila za vse oblike naložb v stanovanjske prostore. Občani se lahko odločoijo za posojilo za: ♦ nakup stanovanj in stanovanjskih hiš, stavbnega zemljišča ter gradnjo stanovanjskih hiš. Doba varčevanja Izhodiščna obrestna mera do 15 let T+7,5%o ♦ prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, nakup poslovnih prostorov, nakup, gradnjo in prenovo počitniških hiš in počitniških stanovanj Doba varčevanja Izhodiščna obrestna mera do 10 let T+7,5% ♦ nakup, gradnjo in prenovo garaž, komunalno opremljenega stanovanjskega zemljišča, plačilo spremembe namembnosti zemljišča Doba varčevanja Izhodiščna obrestna mera do 7 let T+7,5% Posojila se odplačujejo v mesečnih anuitetah. Anuiteta lahko ob sklenitvi posojilne pogodbe znaša do tretjine vrednosti prejemkov občana. V nekaterih primerih (glede na dobo varčevanaja in višino osebnih prejemkov) lahko anuiteta seže tudi do polovice višine prejemkov.