Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
Slev. 215.	v LMilaol, v lorek, dne 21, seniemBra 1920.
LBIO XLVIIL
»SLOVENEC« velja ra polti u tis strani Jugoslavije la T Liubliani: ta eele lato napra). & 180«— pol lota „ i. „ 9>— ■a četrt lota H ■ • N <5"— n aa meaoe „ .. „ 15-—
Ca taoaomatro celoletno K 240-.
BB Sobotna Izdaja: a
u oalo lato.....K 30-_
H tsosaoutTo. ... m 85 —
Inserati:
Enostolpna petltvrsta <59 mm široka ln 3 mm visoka ali n|t
prostor) *a enkrat ... po K Odposlana Itd. . . po K 9'—
Pri večjem naročilu popust.
Najmanjši oglas ;9/9inai K 15.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljek in dan po prazniku, ob 5, url zjutraj.
M* Uredništvo ja v Kopitarjevi allol štev. 6/111. Rokopisi sa ne vračajo; nelranklraoa pisma sa ne sprejemajo. Dredn. telet štv. 50, oprava, štv. 328.
Političen list za slovenski nan
Uprava je v Kopitarjevi ul. 8, Račun poštne bran, ljubljanske št. 650 za ,*ro6nlno m št. 34i) za oglase, avstr. ln fiošise 24.797, ogr.S8.5ll, bosn.-liero. 7563.
Novi daniti m J IS.
Proračun ministra Stojanoviča je sfopil, brž ko ga je zaznala naša javnost, ▼ središče političnih bojev. Ljudska stranka je izjavila, da je ta proračun po svojem duhu nesocialen, da vsebuje enostransko obremenitev slovenskih krajev in začela ga je z organizirano silo pobijati. 'JDS, katere voditelj Stojanovič je umstve-ui započetnik tega proračuna, je zavzela svoje stališče do tega življenjskega in usodnega vprašanja le v toliko, da je označila, naš boj proti krivičnemu finančnemu predlogu za »predrzno volilno špekulacijo«. Predvčerajšnjim se je končno oglasil k besedi predsednik JDS dr. Ve-koslav Kukovec, ki je na uvodnem mestu »Jutra« izpovedal mišljenje svoje stranke 35 tem važnem vprašanju.
Demokratska stranka uvideva in priznava, da morajo naši revni kraji nositi sorazmerno večja in težja bremena nego bogate, rodovitne, z vsemi prirodnimi darovi blagoslovljene pokrajine naše države. »Na Hrvatskem je često kriva naga-jivost, v Vojvodini nedospelost uprave, v Srbiji pa strah političarjev glede posledic storjenih obljub izza časa vojne«. Človek, ki ve, kaj je in v čem obstoja davčna pravičnost, bi mislil, da je s tem priznano vse, da je krivica, ki se godi nad našim ljudstvom, tudi za JDS nepobitna in očitna resnica. Toda JDS in njen predsednik imata druge pojme o davčni pravičnosti. Gospod dr. Kukovec pošilja obremenjeni Sloveniji poziv, naj mirno in udano nosi svoj tovor in naj bo hvaležna za bremena, ki jih ji nalagajo: »Slovenija, ne pretiravaj in ne govori, da preplačuješ. Tvoji davki in tvoje davščine ne ponrivajo in tudi ne bodo pokrivale po novem finančnem zakonu tvojih potrebščin.« Mi sicer ne dosegamo niti zdaleka finančnega strokov-njaštva dr. Kukovca, in še danes ne razumemo njegovega velikega načela, da naj se zamenja krona z dinarjem v razmerju :1 : 10, vemo pa, da pride po novem proračunu na vsakega Slovenca še enkrat toliko davkov kakor na prebivalca Srbije. To nam naj predsednik JDS raztolmači in potem bo smel šele dajati nauke slovenskemu ljudstvu.
Sicer pa nam bo prav kmalu jasno, Zakaj se dr. Kukovec in JDS tako potegujeta za novi proračun in zakaj se ta stranka strinja kar počez z velikimi povi-ški vsakršnihkoli davkov, Dr. Kukovec, katerega čedalje bolj občudujemo, izdaja tako-le tajnosti svoje stranke: »Kdo se ni pred letom dni ali prej že vživel v bridko gotovost, da ne bo šlo z ozirom na vojne dolgove brez oddaje premoženja, morebiti do 30 odstotkov? Ali žele naši davkoplačevalci, da pride tudi pri nas do oddaje premoženja? Velik davkoplačevalec, Slovenec (to se pravi slovenski kapitalist, op. ur.), me je 'tozadevno na neki železniški postaji v Sloveniji pred pol letom prav resno vprašal, kaj pride, ali oddaja ali višji davki. »Uvedite kar najprej višje davke, da ne pride do oddaje premoženja,« mi je nujno svetoval.«
S to izjavo JDS je zvedelo slovensko ljudstvo vse. Proračun, ki obstaja po večini iz posrednih davkov, to se pravi iz davkov, katere plačujejo široke plasti revnega ljudstva, mora biti visok in težak, da se rešiio premožni sloji oddaje premoženja. Dr. Kukovec, vsi voditelji in posjanci JDS valijo v svoji požrtvovalnosti najtežja bremena na delovno ljudstvo, da bi mogli domači in tuji kapitalisti, vsi vojni izkoriščevalci, vsi ljudski sleparji in goljufi spraviti svoj plen na varno. Ugrabljeni in oropani denar pre-kupčevak-kih, industrijskih in bankirskih kapitalistov je svetinja, jc skrinja zaveze, ki jo JDS s svojo organizacijo, svojim tiskom, svojimi »ljudskimi« zastopniki čuva, neguje in brani do zadnjega diha. To je ideja in program, to je cilj in namen te stranke. Naj je JDS previdna in premišljena kolikor hoče, tega svojega bistva ne more zatajiti. Proti svoji volji odkriva ob vsakem koraku in v vsaki stvari svojo kapitalistično dušo. Slovensko delovno ljudstvo je izvedelo iz ust predsednika JDS. kotfa bo izvolilo pri orihodniih
volitvah, ako bo oddalo svoj glas liberalcem. Stranka, ki jc zaščitnica kapitalističnega sistema, mora biti strta in upepeljena pri prvem volilnem naskoku ljudstva. Interes naše socialne kulture, dobrobit družbe, napredek dežele zahteva, da doživi stranka »demokratov« in cen-tralistov uničujoč poraz.
LDU Sarajevo, 18, septembra. Regen-tovo potovanje v Sarajevo smemo imenovati na črti od Zemuna do Doboja pravi triumf. Dvorni vlak se je takorekoč ves čas peljal skozi nepretrgan špalir ljudstva. V Indjiji je pozdravil regenta poveljnik prve armijske oblasti, vojvoda Vojovič, pevska društva pa so odpela vse tri himne. V Vin-kovcih je regenta pozdravil župan ter deklica Katica Pevačkova, ki mu je izročila prekrasen šopek. Na vsem potu do Bosen-skega broda je pričakovalo dvorni vlak na tisoče ljudstva, ki je navdušeno klicalo regentu. Ob 14. uri je dvorni vlak dospel na postajo na Bosenskem Brodu. Na kolodvoru jc regenta pričakovala nepregledna množica ljudstva, ki mu je prirejala navdušene manifestacije. Regenta je pozdravil predsednik brodske občine Grga Potušek. Ob 14. uri 45 minut se jc dvorni vlak odpeljal v Doboj. V Drventi, kjer sc je na postaji zbralo nekoliko tisoč ljudi, je pozdravil regenta predsednik občine Semsi beg Abdulah Efendič, ki mu je izročil v dar zgodovinski barjak, znan izza upora Jovice Iliča leta 1834. Barjak je dosedaj hranila Trifkovičeva mati v Prnjavoru. Na postaji Kotarsko je krenil regent iz dvornega vlaka ter šel med ljudstvo, kjer se je dalje časa. razgovarjal s posameznimi preprostimi ljudmi, ki so od radosti plakali. Tudi z dobrovoljci sc je razgovarjal regent ter se živo zanimal za njihove razmere. Regenta je. na Kctarskem pozdravila deklica Zorka Jurišičeva, ki mu je izročila šopek cvetlic. Ko se je vlak odpeljal s postaje, sc je velikanska množica spustila za njim v tek, pri čemer jc navdušeno vzklikala. Ob 19. uri 30 minut je dospel dvorni vlak na dobojsko postajo. Na ogromnem prostoru okoli postaje se je bila zbrala velika množica ljudi iz Doboja, Tešnja, Gradjanice ter posebno veliko Tuzlancev. Pozdravil je regenta predsednik dobojske občine Mehraed Hadži Mujagič. Pevska društva so odpela vse tri narodne himne. Regent se je spustil v pogovor z ljudstvom ter je tričetrt ure govoril s prebivalci. Okoli 20. ure je regent v vlaku večerjal, nakar se je podal k počitku.
LDU Doboj, 19. septembra. Sinoči je množica za večerje v dvornem vlaku priredila prestolonasledniku navdušene manifestacije. Do 23. ure, ko je šel regent počivat, je svirala godba in dobojska postaja je bila vsa razsvetljena. Zjutraj jc prišlo v dvorni vlak odposlanstvo dobojske občine, ki mu je izročilo dar v obliki modela dobojske trdnjave, ki ga je izdelal profesor na gimnaziji v Tuzli, Timšičin. Odposlanstvo je naprosilo regenta, naj se pokaže ljudstvu, ki ga želi videti. Regent je nato odšel na griček pri postaji, kjer se je dalje časa razgovarjal z ljudstvom. Ob 10. uri sc je odpeljal iz Doboja,
LDU Sarajevo, 19. septembra. V Ma-glaj je dospel dvorni vlak ob 10. uri 40 minut. Na postaji so pozdravili regenta zastopniki občine ter velika množica ljudstva, ki je priredila kraljeviču navdušene manifestacije, Tamburaški zbor je odsviral vse tri narodne himne. Občinski načelnik je pozdravil regenta Aleksandra, nakar 'Je dvorni vlak ob 10. uri 55 minut odšel ter se ob 11. uri 40 minul ustavil na postaji Zavidovič, kjer je pozdravil regenta okrožni načelnik in predsednik občine. Majhna muslimanka je podala regentu šopek cvetja z besedami: »Dobrodošel, mili kraljevič!« Prestolonaslednik se je razgovarjal z ljudstvom, posebno pa se jc zanimal za prostovoljce in za njihovo gmotno stanje. Opoldne jc odpotoval z vlakom v Žcpče, kamor je dospel ob 12. uri 30 minut, kjer so mu prebivalci priredili veličasten spre-iem. Šolska mladina in sestre katoliškega
samostana so zapele narodno himno. Predsednik občine Hadži Hasan pa ie izrekel prisrčno dobrodošlico. Tri deklice so mu prinesle cvetja, nakar je po 10 minutah dvorni vlak nadaljeva. svojo pot.
LDU Sarajevo, 19. sept. Okrog poldneva so se pričele zbirati velike množice ljudstva na ulicah. Ob 15. so bile že vse korporacije na svojem mestu. Od Kioska pa do tobačne tovarne ter do Marijinega dvora so stale uradniške obitelji in delavci, ki so došli iz okolice. Pri čakalnici lokalne železnice je postavljen velik kiosk, okrašen z državnim grbom, z zastavicami in zelenjem ter pokrit s preprogami. Okoli njega so se postavili civilni, vojaški in cerkveni dostojanstveniki, načelnik občine, tuji konzuli, predsednik deželne vlade dr. Milan Srskič s poverjeniki, ministri na razpoloženju dr. Alaunovič in dr. Spaho, dr. Šefkija Gluhič, angleški in češkoslovaški konzul, predsednik občinskega odbora Petrovič s svetovalci, veliko število poslancev, metropolita Zimonjič in Popovič f.er škofje Šarič, Mišič in Garič, reis ul ulema čauševič, višja rabinca dr. Vesel in dr. Loewy ter pastor Schef, načelniki vseh sarajevskih korporacij in mnogo občinstva. Ves prostor od tobačne tovarne pa do slavoloka jc bi! nabilo poln naroda. Na desni strani ceste je stal častniški zbor s poveljnikom bosanske divizije polkovnikom Mar-kovičem na čelu, V prvi vrsti jc stalo tudi nekoliko višjih ruskih častnikov z generalom Adamovičem, ki je poveljnik ruskih kadetov v Sarajevu. Iz vojašnice »Regent Aleksander« je dospelo vojaštvo z godbo. Vojaštvo se. je razporedilo po ulicah. Došel je tudi eskadron konjenikov, ki se je postavil pred slavolok. Tam je stala tudi častna četa 10. polka z zastavo in godbo. Na vseh licih je bilo videti navdušenje in veselje. — Ob 17.30 je prispel izvidni vlak s prestolonaslednikom in njegovim spremstvom. Navdušeni živio-klici so zaorili, godba je zasvirala vse tri narodne himne. Voz, v katerem je potoval regent, je bil poln cvetja. Regenta je pozdravil najprej predsednik vlade dr. Srskič, nakar je pozdravil kraljeviča tudi poveljnik bosansko divizije Mar-kovič in polkovnik Stankovič, Regent je pozdravil častniški zbor z besedami: »Po-mozi Bog, junaci!«, častniki pa so odvrnili enoglasno: »Bog Ti pomagao!« Nato je regent obšel častno četo, ki jo je istotako pozdravil. Potem se je kraljevič vrnil h kiosku, kjer mu je predsednik občine izrekel dobrodošlico. Gospodična Razija Ka-petanovičeva mu je ponudila na krožniku kruha in soli. Regent se je predsedniku občine prisrčno zahvalil za ljubeznivi sprejem. V kiosku so se predstavili regentu vsi prisotni. Vsakemu je kraljevič iskreno stisnil roko
iŽf č-.iJ taSii^j&ii
JiiI^iferaislM w IPtelp«,
Kakor jc znano, je Srbski dobrovoljski korpus v Odesi 1. 1917. vsled prenapetosti velikosrbske šovinistične struje razpadel ler so Slovenci in Hrvati iz njega izstopili. Leta 1918., ko so Čehoslovaki na potu iz osrednje Rusije na francosko fronto v Sibiriji naleteli na odpor boljševikov, kateri so bili od Nemčije in Avstrije najeti, da vse slovanske dobrovoljce zajamejo ter pošljejo v Avstrijo na vislice, so tudi jugoslovanski dobrovoljci bili primorani, da se organizirajo. Od početka so se zbrali v okrilju Čeho-slovaške armade, pozneje pa so osnovali I. Jugoslovanski polk v Tomsku. V ta polk so vstopili tudi vsi slovenski in hrvatski vjetniki, nahajajoči se v Sibiriji. Ta polk se je 1, 1919 kot del vseh inostra-nih vojsk v Sibiriji pod vrhovnim poveljstvom francoskega generala Janina preselil v Nižnji Udinsk, kjer jc vršil stražno službo na sibirski železniški progi, dokler se ni od tod evakuiral v domovino koncem januarja 1920. leta. Polk je potoval sredi najhujše zime in popolne anarhije na progi cele 4 mesece v Vladivostok, kjer ga je sprejela Vojna misija SHS oziroma njen šef, podpolkovnik Mičič, kateri je z veliko vnemo, vestnostjo in energijo storil vse, cla ljudi zbere, sformira in kot člane naše skupne armade transportira v domovino, za kar mu tire globoka zahvala in prizna-
nje. Veliko zlo pa je bilo, da je ta Misija bila očividno naznačena brez vednosti širših krogov naše domovine, oziroma je bila skupno z začasnim poslanikom SHS, g. dr. Puričem, poslana na Daljnji Vzhod edinole od strani vojnega in zunanjega ministr-sha, vsled česar med njenimi člani ni bilo ne enega Slovenca ali Hrvata, temveč sami Srbi. Ta Misija je tudi skoro celo leto potovala v Rusijo in to po krivdi zaveznikov, ki so jo v Parizu, Londonu in Ameriki zadrževali, kolikor so le mogli, Ko pa je Misija sredi januarja 1920 prispela v Vladivostok, se bogve po čegavi krivdi o njenem prihodu ni ničesar izvedelo, vsled česar je ostalo v Sibiriji okoli 600 naših dobrovoljcev in še več vjetnikov ter državljanov, ki bi bili gotovo vse storili, da odpotujejo na Daljnji Vzhod, ako bi bili doznali o prihodu Misije. Tako pa so naši izvedeli za Misijo šele začetkom marca meseca nekje ob Bajkalskcm jezeru, kamor je od I. jugoslovanskega polka prispelo okoli 800 mož in hitelo dalje proti Vladivostoku, ne boječ sc neverjetnih zaprek in težav. Iz Vladivostoka, odkoder je že marca odšel en transport domov, koncem junija pa drugi, sestoječ večinoma iz Srbov, so naši slovenski in hrvatski fantje, ki so v Vladivostok prispeli začetkom junija, odpotovali kot Odred SHS v domovino 3. avgusta. Tekom pomorskega pota na ladji »Himalaya«, katera je preplula morje v 38 dneh, so vojaki trpeli nc samo vsled potovanja samega, temveč tudi vsled slabe ladjine hrane in smešno majhne plače pol dolarja na mesec, mej tem, ko so Čehi, ki so tudi na tej ladji potovali, dobivali po 25 dolarjev mesečno! Čehom se je tudi nezadostna lad-jiška hrana izboljševala iz lastne zaloge, Naši niso imeli niti toliko, da bi se na pristaniščih odpeljali s čolni na kopno, da si mesto ogledajo. Tukaj je priskočil na pomoč tajnik »Zveze Ameriške krščanske mladine«, mister B i x b y , ki je dajal denar za ogledovanje pristanišč, razdeljeva* tobak, čokolado etc., vzdrževal kinematograf, podpiral izdajanje potovalnega slovenskega časopisa »Iiimalaya«, prirejal zabavne tekme, kurs angleškega jezika etc., za kar sc mu naša domovina iskreno zahvaljuje! Veliko si je prizadeval za naše ljudi tudi komandant transporta, g. kapitan Š i r c 1, ki je dobro znan v Ljubljani in ki je vse storil, kar je bilo v njegovih močeh, da se olajšajo težkoče potovanja. V Dubrovnik so prispeli legionarji, skupaj z nekaj vjetniki nemške in madjarske narodnosti ier podaniki SHS — vsega okoli 1000 — 10. septembra. Tudi tu so jih gledali kot nekaka čudo in se malo zanje brigali, istotako na poti iz Dubrovnika domov, kjer je bil položaj tako častnikov kakor vojakov vse drugo nego zadovoljiv. V obče se srbska vojaška uprava strašno malo zmeni za slovenske in hrvatske vojake, tako seveda tudi tukaj. No, jugoslovanski legionarji so imeli dovolj prilike prepričati se o tem v Rusiji! Dočim so se na stroške SHS na ladji vozili razni inoslrani državljani in državljanke z vsemi udobnostmi, so naši oficirji in vojaki bili prikrajšani po znanem sistemu srbske vojne uprave, ki štedi sebi v prilog, ljudem pa v škodo. Zdaj je vse srečno premagano. Da so naši fantje le doma — tukaj jih vseh čaka resno delo za okrepljenje naše nove države v resničnem jugoslovanskem duhu, za katerega so oni toliko prestali v Rusiji! Omenjamo le še, da je škof Mihajil v Vladivostoku v imenu ruskega prebivalstva, našemu transportu izročil krasno ikono s spomenico, da jo g. Veličanstvu jugoslovanskemu kralju Petru. V obče so Rusi vedno kazali pravo razumevanje za našo skupno državno misel._
Sisega piv^.
Morda nc bo odveč, opozoriti na nekatera načela železniške politike, sicer že stara in davno žc poznana, a vendar ne zastarela in premalo vpoštevana in siccr predvsem:
1.	nacionalni sistem;
2.	strategični pomen;
3.	protiugodnosti v meddržavnem prometu. Predno pa si odledamo važnost teh
strani železniškega vprašanja, si v spomin zazovimo List-ovo načelo: »Transportnih zavodov države, pa nai se kakorli imenujejo, ne gre porabljati za f i n a n č n e vire.« — Ali ni znak pomanikanja narodnogospodarske izobrazbe, da smatrajo pri nas železnice v prvi vrsti za finančni vir, tako da promet pri tem veliko trpi, da celo nazaduje in narod posledice te slabe politike na svojem gospodarstvu čuti? — Ravno s cenejšim prevozom povzdignemo produkcijo in pameten konsum, zbližamo narod, dvignemo izobrazbo, strokovno in znanstveno delo, okrepimo gospodarsko moč naroda. — Iz istega razloga pa moramo dosledno tudi reči, da ne gre podržavljanja, »socializovanji« železnic previsoko ceniti, železnica ne sme biti samo vir dohodkov. »Občinski konj ima zmeraj oguljena rebra.« — Kot je dokazal že Leroy Beaulieu, ni nič nestalnejšega od čistega železniškega dobička. Tudi štrajk železničarjev je lažje organizovati in izvesti na železnicah v državnih rokah. Naposled tudi ni presojati železniških zvez z inozemstvom le s finančnega stališča, računajoč le na dohodke iz transitoprometa. — Na tem temelju tedaj ne smemo osnovati svojega železniškega programa,
1.	Železniško omrežje cele države mora postati nacionalen sistem. S tem je podana zahteva, da se najprej orientujemo v svoji lastni državi ter izgradimo svoje omrežje tako, da bo imelo svoje središče ter da bo proti središču gostejše, kot ob periferiji. Tu je c e n t r a 1 i z e m na mestu. To teoretično načele vsake državne železniške politike moramo tudi mi vpo-števati in izvajati. Treba np.m je v prvi vrsti centralne železniške žile skezi celo državo; ne plašim se izreči mnenja, da bo središče tega omrežja: Sarajevo, ki dejanski leži točno v sredini naše države med najvzhodnejšo in naj-zahodnejšo točko. Druge točke te centralne proge bi bile Jajce, Višegrad, Užice, Sta-lač in v drugi smeri Uvac, Kosovska M i t r o v i c a. Gre v glavnem le še za to, da zvežemo Ogulin z Jajcem in Uvac s Kosovsko Mitrovico, pa dobimo zvezo Jadranskega morja s Črnim in z Egejskim morjem. Obenem bi ti dve progi vezali najbolje jugoslovanski narod. Sta tedaj, ako bi bili primerno izgrajeni, največjega narodnega, a tudi svetovnega pomena. Baza železniške politike mora tedaj v vsakem slučaju ležati v naši državi sami, ne pa izven državnih mej. Tudi je treba z železnicami, cestami, avtomobilskimi zvezami prikleniti h kulturnim krajem najbolj ravno one dele naše domovine, ki so bolj zaostali v kulturi, — o tem namreč, da bi bili tudi v pri-litični izobrazbi zaostaili, bodemo po raznih pandurskih nazorih o ustavi začeli resno dvomiti — ne pa s silo. S prometnimi zvezami odpremo tako nove vire gospodarske in narodne moči. — Iz navedenega pa sledi, da je za Slovence ravno zveza z Ogu-linom, železniška proga skozi središče starega Hrvatstva mimo Plitviških jezer v Bosno največjega pomena.
2.	V sedanjih razmerah, t. j. če ostane zasedeno ozemlje Italijanom, ne moremo \z strategičnih razlogov misliti na žel. zvezo: Breg pri Borovnici — Prezid — Delnice. Kdo bo pa v slučaju sovražnosti med nami in Italijo vozil svoje blago po tej progi? Drastično bi rekli: v strategičnem (ali bolje v taktičnem) oziru bi imel nasip te proge kvečjemu pomen za razvoj: — »U strelce!« — dokler bi naša vojska Italijanov ne prisilila na odstop dalje proti zapadu. Hindenburg bi si na našem mestu v teh krajih gotovo želel mazurskih jezer in obmejnih pustinj, ne pa glavne proge z bogato založenimi skladišči ter s pustinjo — v zaledju. Pri teh razmerah ne kaže niti v Bakru nagrom.aditi bogatih zalog, — Vsaka proga, ki bi šla italijanski meji bliže, kot dolenjska, bi bila neugodna, zlasti če bi bila tako blizu, da bi odpovedala ob prvem strelu iz italijanskega topa. Pač pa bi bile važne vse proge, ki bi vodile pravokotno na mejo. — Iz strategičnih ozirov je razumljiva tudi zgoraj navedena potreba proti središču gostejšega omrežja, ker je bolje, da se prodirajoči sovražnik vedno bolj zaplete v železniško omrežje.
3, Ne vidim zadostnih razlogov, da bi morali ravno mi čimpreje poslužiti Avstrijcem, a tudi Čehom, da gradimo železnice, ki bi imele zlasti za n j e največ pomena in ki bi v prvi vrsti znižale njim transportne in s tem produkcijske stroške ter jim odpirale svetovni trg. Ali bodejo morda Avstrijci gradili tudi kakšno železniško prozo za Jugoslavijo s Češko? — Dvomim resno. Morcla tudi bratom Čehom, ki jih sicer zelo spoštujemo in njihovo kulturo občudujemo, ni ravno največ ali posebno na tem ležeče, da bi imeli, recimo od zveze morja z Bratislavo, ravno m i največje koristi. V Trstu, kjer nam je dovoljeno gledati, kako streljajo Italijani na našega duhovnika v cerkvi, so si Čehi znali dobiti svoje ugodnosti — tudi brez nas.
Kot kažejo razmere, postane glavna jugoslovanska luka — S p 1 j e t, kamor navajajo Srbi že danes svoj promet. Tem bolj želeli je, da se proga Črnomelj — Ogulin — Knin čim preje izvede, odnosno dodela in da se čimpreje spljetska luka moderno izgradi, če dobimo namreč tucii
Skader, nismo s tem pridobili sposobne lu-ke, ker je Bojana preplitva (slično tudi barska luka), a o tem, da bi dobili Sv. Ivan
Mcduanski, ni čuti glasov; poleg tega leži tudi ta luka predaleč na jugu. —č.
LDU Velikovec, 20. septembra. Včeraj dne 19. t. m. je bil v Malem Št. Vidu zaboden Slovenec Jurij Turko, ki je opravljal kot domačin varnostno službo. Med 20. in 21. uro je srečal na cesti iz Malega Št. Vida proti Rajnekarju tujca, ki se mu je zdel sumljiv, Vprašal ga je, kdo da je, nakar mu je neznanec v nemškem jeziku rekel, naj ga pusti v miru, on da je že nekega nadporočnika v Vovbrah ubil. Turko mu je nato dejal, naj gre ž njim k orožnikom, nakar ga je neznanec zabodel. Turko je v prvem trenutku mislil, da je bil to samo udarec in je stekel za neznancem, ki je zbežal. Komaj pa je napravil nekaj korakov, je začutil, da mu lije kri iz rane pod srcem. Omahnil jc na tla, nato pa sta prišli dve ženski iz Reške vasi, ki sta ga spravili v bližnjo hišo, odkoder so ga opolnoči prepeljali z avtomobilom v Velikovec, kjer mu je dr. Slamnik nudil prvo zdravniško pomoč, Neznani zločinec je bil kakih 33 let star, precej velik in je imel male brke. Zdravniški izid o Turkovi poškodbi je nastopen: Na levi strani med drugim in tretjim rebrom, dva prsta od prsnice rana dva cm dolga in en cm široka. Iz odprtine gre žvižgaje zrak in prsna votlina je napolnjena z zrakom. Bolnik je bruhal kri, kar je dokaz, da so pljuča načeta, Rana je povzročena z ostrim orožjem, in je smrtno nevarna.
LDU Riga, 19. septembra. (Poljska brz. agentura) Včeraj sta imela predsednika obeh mirovnih delegacij v Rigi svoje uvodne razgovore. Prva plenarna seja mirovne konference se sestane v četrtek.
LDU Berlin, 19. septembra. (DKU) *Lol:a1avizeiger« javlja iz Milana, da ima akcijski odbor milanske delavske delegacije, ki se v tem trenotku pogaja v Rimu, nalog, staviti vladi in industrialcem ultimat z zahtevo, da se dovoli strokovnim organizacijam prevzeti kontrolo. Če vlada zahtevi ne ugodi, bodo zasedli delavci takoj v*e tvornice po vsej Italiji. V senatu je prosil Giolitti v soboto, naj se od-godi debata o vprašanju gibanja socialistov. Senat mu je ugodil.
LDU Rim, 19. septembra. (Štefani) Ministrski predsednik Giolitti je danes popoldne sprejel zastopnike industrijalcev in delavcev.
Milan, 20. septembra. Listi potrjujejo, da je Italija predlagala oficijelno zvezi narodov, naj se določijo pogoji za vstop Nemčije in Avstrije v zvezo narodov ter naznanijo obema prizadetima državama.
LDU Fariz, 19. septembra. PKU) Llcyd George je poslal Millerandu in Gio-littiju brzojavki, v kateri se jima zahva-Ijuze za vesti iz Aix les Bainsa. Lloyd George izjavlja v brzojavkah, da se popolnoma strinja s principi glede neobhodne potrebe najprisrčnejše zveze med Francijo, Italijo in Anglijo v svrho ureditve evropskih problemov in vzpostavitve miru in normalnih odnošajev med narodi.
Protest Združenih držav.
LDU New York, 19. septembra. (Pres-biro Beigrad) Združene države so protestirale proti gotovim sklepom sestanka v Aix les B?.insu,
m
Ilallll.
IDU London, 19. septembra. (Pres-biro Beigrad) »Morningpost« javlja iz Aix les Bainsa, da je izjavil Take Jonescu v razgovoru s časnikarjem, da Jugoslavija in Češkoslovaška na sestanku v Belgradu nista storili nobenih korakov proti Italiji. Rumunija ne bo intervenirala v italijansko-jugosrlovenskem sporu, ker želi dobrih odnošajev s sosedi. Rumunija računa pri tem tudi na Bolgarsko.
J
LDU Varšava, 19. septembra. (Poljska brz. agent.) Generalštabno poročilo od 19. t. m.: Pri nadaljnjem zasledovanju sovražnika smo zasedli kraje ob dolenjem Zbruczu, nadalje Husjatyn, Trembowlo, 01ejew, Tarnopol in Brody. Po hudem boju smo dosegli Dubno, V smeri proti Kownu smo zavrnili boljševiške oddelke na Klewan. — Na drugi ostali fronti se vrše za nas ugodni boji, ki so krajevnega značaja. Sovražnik je koncentriral svoje moči ob Njemenu in Szozari. Davi so lit-vanske čete obstreljevale naše oddelke pri Karoli nu ob Belem morju.
LDU Kodanj, 19. septembra. PKU) Listu vNational Tidende« se brzojavlja iz eHlslngforsa: Načelnik ruske mornarice v Vzhodnem morju, general Razkolnikov, je pred kratkim odredil mobilizacijo sto mornarjev. Mornarji povelja niso ubogali in so začeli proti Razkolnikovu agitirati, češ da je rabelj. Razkolnikov je dal mornarje ustreliti Popotniki, ki prihajajo zadnje dni iz Petrograda, pripovedujejo, da je tam
vse mirno.
m& m
LDU Pariz, 19 septembra. (DKU) Ako se bo Millciand odločil, da ustreže želji obeh zbornic in sprejme kandidaturo za predsedniška mesto, bo zelo verjetno, da bo sestava novega kabineta poverjena Bri-andu. »Echo de Pariš« smatra za možno tudi ministrstvo Steega. Govori se tudi, da vrtopi v novo min>lrstvo Poincarč kot minister za finance. Kot minister za zunanje posle se imenuje Viviani.
Politična novice.
4- Avtonomija, kakor jo razumejo demokrati. Slovenska demokratska stranka, oziroma gospod dr, Gregor Žerjav, je sklicala včeraj konferenco, na kateri se je razpravljalo o bodoči ustavi jugoslovanske države Da se tik pred volitvami v ustavodajno skupščino ne da več vzdrževati centralizem, je tudi liberalna stranka že uvidela, zdaj je samo še treba najti tako obliko naše bodoče ustave po predstavah demokratov, da bo volk sit in koza cela. Je res skrajno težko na eni strani ugoditi splošni zahtevi našega ljudstva, da se slovenskim in hrvatskim deželam da kar najširša avtonomija, na drugi pa zastopati centralizem, ki je edina opora naših »demokratov« v boju za njihov politični obstanek. Mislili smo, da njihova včerajšnja konferenca prinese kaj luči v ta zamotani problem, vendar se zdi — soditi po »Narodu« — da si gospodje konferansjeji tudi še sedaj niso na jasnem, kako si imajo misliti avtonomijo, ne da bi se pri tem količkaj oslabil centralizem. Samo g. okrajni glavar dr. Steska ima bolj določen načrt in sicer: Pokrajinska samouprava s pokrajinsko skupščino in pokrajinskim namestnikom, ta samouprava pa bi imela štiri funkcije 1. finančne, 2. del notranje uprave (del!), potem 3. ustanavljanje gotovih javnih podjetij (elektrarne) in 4. administrativni nadzor nad nižjimi organi! — Presneto malo, gospod Steska, posebno če se pomisli, da se je udeležnikom včerajšnje »demokratske« konference, tako dr. Žerjavu, kakor dr. Kramerju, dr. Novaku, dr. Oražmu, dr, Vošnjaku, dr, Babniku, dr. Pirkmajeru in seveda tudi gospodu L, Jelencu, še to zdelo veliko preveliko! Tako samoupravo mislijo menda Lahi dati Slovencem v Pri-morju! Eh, gospod dr. Steska, ali ste ta načrt morebiti posneli po vzorcu avtonomije, ki jo imajo francoske selske občine v Pie-montu? In ta naj bo avtonomija za slovenski narod, ki se po pravici smatra za tako kulturni in napredni! Sicer pa je gospod dr. Steska obljubil, da izdela podrobni načrt te svoje pokrajinske samouprave, na katerega je z nami vred gotovo radovedna vsa naša javnost. Pa kaj ves načrt, ko je vse h pesek za oči!
-}- Koroški plebiscit, Včeraj je plebiscitna komisija sprejela nastopne važnejše sklepe: 1. V občinah, ki štejejo večje število glasovalcev, bo več glasovalnih prostorov, in sicer približno za vsakih 600 glasovalcev po en glasovalni prostor. Ta sklep se je sprejel z ozirom na željo, da ne bi trajalo glasovanje dva ali celo več dni. 2. Člani občinskih odsekov in orožniki bodo glasovali v oni občini, kjer bodo na dan glasovanja vršili svojo službo. 3. Vsak glasovalec dobi pred vstopom v glasovalni prostor kuverto, v kateri bosta ena bela in ena zelena glasovnica. V posebni celici raztrže glasovalec glasovnico za ono državo, za katero noče glasovati ter vtakne obe glasovnici (celo in raztrgano) v kuverto, ki jo nato odda. — Poveljnikom orožniških čet v Veli-kovcu, Borovljah in Celovcu bodo pride-ljeni za kontrolo ententni častniki.
-j- Končnoveljavno število poslancev. Na seji državnega odbora so končno 'o ločili število poslanskih mandatov za ustavotvorno skupščino. V 55 volilnih okrožjih ter v mestih Belgradu (6 mandatov, Zagrebu (5) in Ljubljani (4) bodo volili vsega skupaj 419 poslancev. Vlada bo uredila vprašanje, ali se bo volilo tudi v spornih slovenskih krajih. Državni id-bor jc dal v »Službenih Nivinah« natisniti svoje poročilo o določenem številu poslancev za konstituanto. Po tem konč-noveljavnem določilu dobi Srbija 158 poslancev, Hrvatska in Slavonija 93 poslancev, Črna gora 10, Dalmacija 11, Slovenija 40 oziroma 38, Bosna in Hctcegovina 63 in Vojvodina 44.
+ Železničarji. »Prometna zveza«, organizacija krščanskosocialnih železničarjev. je sklenila podvzeti korake, da se oni uslužbenci, ki so bili vsled zadnjega štrajka odpuščeni iz službe, «:op?t sprejmejo nazaj. Med njimi je včina takih, ki so bili od komunističnih demagogov in teroristov zapeljani. »Prometna zveza« bo tozadevno posredovala pri železničnem ministrstvu in upati je, da državna uprava vzame to v obzir. Resničnih krivcev seveda ni mogoče prijeti, trpijo pa reveži, kateri so verjeli obljubam Leninovih apostolov,
+ Diplomatski zbor pri Trumbiču. Zunanji minister dr, Trumbič je v 6oboto sprejel prvikrat člane diplomatskega zbora, v nedeljo pa je sprejel vse uradnike zu-nanjega ministrstva, ki so se mu prišli predstavit.
4- Komunisti proti uradnikom. Bet-
grajske »Radriičke Novine« od 16. t. m. pišejo: Vsi vladni odloki dokazujejo, da smo imeli popolnoma prav, ko smo rekli, da hoče vlada pri volitvah v konstituanto in pred uveljavljenjem režima diktature nad delavskim razredom s privilegiji in povečanimi porcijami stvoriti še večji jez med uradniki in ljudskimi masami. Vlada se hoče potruditi, da bo našla finančna sredstva za to, četudi bi še bolj poslabšala razrvane državne finance, samo da bi v dobi socialnih sporov, ki bodo izzvani z absolutistično vladavino, imela za seboj site in zadovoljne uradnike, katere bo tedaj lažje držala na fronti kontrarevolu-cijonarne lastninske diktature. — Za komunistične namene bi bili seveda lačni in nezadovoljni uradniki sposobnejši.
—	Pastoralna konferenca za radovljiško dekanijo bo 22. sept. ob U. uri v Ratečah; izstopi se na postaji Planica.
•— Kanina gorica, Delavsko bralno društvo v Kamni gorici vprizori v nedeljo, dne 26. septembra t, 1. ob 3. uri popoldne v zadružnem skladišču s sodelovanjem domačih visokošolcev žaloigro v petih dejanjih in petih izpremembah; »Mlinar in njegova hči«. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor.
—	Novi bankovci. »Pravda« doznava, da imajo novi dinarski bankovci, ki 50 dospeli iz Pariza, tiskano relacijo napram kronam v zeleni barvi mesto v rdeči, »Pravda« veli, da bi bilo dobro opozoriti prebivalstvo na to, da ne bi nastale težkoče, ko bodo novi bankovci izšli.
—	Razpis službe, Katoliško Tiskovno Društvo v Ljubljani razpisuje službo književnega tajnika. Rok za vlaganje vlog do
1. novembra t. 1. Delokrog in plača 6e določita po osebnem dogovoru. Vloge naj se pošljejo na predsedstvo K. T, D. v Ljubljani. — Odbor K, T. D.
—	Avtomobilska nesreča v Kranju, Dne 16. t. m. ponoči se ie peljal 18 letni sin trgovca g. Stanko Likozar z motoci-klom brez luči po cesti. Nasproti se mu je pripel)al Majdičev avtomobil, kateri je bil tudi brez luči. Nastal je karambol. Težko poškodovan na nogah in na glavi je bil g. Likozar, katerega so prepeljali v bolnico,
—	Velikanski škandal. Kje? Kdaj?, Kako? — Kaj bi odgovarjali! Najzanes-ljiveje vas o tem pouči knjižica, ki jo je izdala »Katoliška Liga« z naslovom »Zločin nad domovino«. Cena izvodu 4 K; več izvodov po 3 K 50 vin.
—• Nove železnice. Iz Belgrada poro-, čajo: Delo za vzpostavljenje novih železniških prog je zelo intenzivno. Država je odobrila v to svrho kredit 40 milijonov dinarjev. V Srbiji se bodo nadaljevala dela na progi Belgrad-Smederevo-Mala Kr-snja-Požarevac in na progi Knjaševac-Niš-Vardište, V Makedoniji se zgradi proga, da se spoji Kičevo z Ohrido in Ohrida z Bitoljem. Proga Graasko-Prilep-Bi*olj je pričela delovati. Tudi se bo trasirala proga, ki bo zvezala Beigrad z morjem. Zgradili bodo tudi železnico iz Belgrada vzdolž Save v Šabac ter vzdolž Drine skozi dolino Pivo in skozi Črno goro v Boko Kotorsko.
—	Plače naših poslanikov. Ministrski svet je sklenil, da se zvišajo plače našim poslanikom v Londonu, Parizu in Wa-shingtonu na 5000 frankov mesečno. Poslaniki v drugih krajih imajo mesečno samo 4000 frankov.
—	S pošte. Ministrstvo za pošto in brzojav jc razpisalo naslednji natečaj: Ministrstvo za pošto in brzojav potrebuje mlajših strojnih in elektrotehniških inženirjev za tehniška opravila pri ministrstvu samem ter pri poštnih in brzojavnih ravnateljstvih vi Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Cetiniu, Nišu, Sarajevu, Skoplju, S"-1:tu in Velikem Bečkereku. — Pogoji za prosilce so: 1, da so dokončali tehniške nauke doma ali pa drugje, 2. da so državljani kraljevine SHS, 3. da so doslužili voiakc. Prednost gre onim, ki so že bili v državni službi. Začetne plače bodo imeli 3000 dinarjev na leto, starejšim pa se bo določila plača pc službenih lelih ali pa po letih prakse. Poleg plače jim gre dokbda, ki jo in\vo vsi državni uradniki in n;i!> družine. Plača sc bc pozneje uredila z novo naredbo. ki bo veljala za vse uradnike.
Sprejet', inženii ji sc bodo poslali čez nekaj časa v tujino, da. se izpopolnijo v svoji Btroki Prošnje po predpisu koikovane in opremljene z vsemi listinami naj se pošljejo ministrsUu za pošto in brzojav v Belgrad.
—	Umrl je v Rožni dolini g. Alojzij C o j k , oficijal kr. čekovnega urada. Pogreb bo v torek, 21. t. m., ob pol 6. uri popoldne.
—	Našim društvom in organizacijam.
Zadnje tedne se je obrnilo mnogo društev ln organizacij na finančno ministrstvo za oprostitev od veseličnega davka. Ob ogromni množini prošenj jt komite v finančnem minstrslvu odločil, da se sploh nobeni prošnji več ne ugodi. Ko je v finančnem odboru naš zastopnik J, Vese-tijak v imenu Jugoslovanskega kluba predlagal in obširno utemeljeval predlog, da se naj ta davek ne naloži izobraževalnim in telovadnim društvom, ga je podpiral samo dr. Brezigar. Tako je oredlog propadel z vsemi proti dvema glasovoma. To v vednost vsem našim društvom in organizacijam, da si ne bodo delala praznih Upov in dolžila zanemarjanja dolžnosti naše poslance.
.— Obljubljena dežela. Mnogi izmed ftas željno pričakujejo onega časa, ko se bosta pocedila med in mleko po zemlji. Ta čas se približuje, in dežela, ki jo bo doletela ta velika sreča, se imenuje »Ob-jubljena dežela Socialija«. Za zdaj pa se njenuje tako samo drobna knjižica, ki jo e izdala in založila »Katoliška Liga« in, ll v živih barvah naslika ono državo, v tateri se je uresničil socialističen program, Sezite po njej, ne bo vam žal! Cena 2 K; v večjih množinah 1 K 50 vip. Naroča se pri »Katoliški Ligi« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10 (pisarna »Dobrodelnosti«).
.— Opozarjamo na današnji oglas tovarne Peter Kozina & Co, v Tržiču in pozdravljamo, da se je tvrdka iz lastnega nagiba odloČila cene izdatno znižati.
Komike novfce.
k Nemški teror v coni B, Našega zastopnika v obč. glasovalnem odseku v Borovljah, gosp. Janka Lečnika, so 14, t. m. napr "'li celovški folksverovci, preoblečeni v ci .ao obleko, in ga na Dunajski ulici v Celc.cu nabili, kakor zahteva kultura. Množica, ki se je nabrala okoli tega kulturnega početja, je pomagala. »Freie Stim-men« pravijo seveda, ker ne najdejo druge olepšave, da je bil Lečnik jugoslovanski špijon. Le tako dalje, lačna prilgel-garda! —- Slovenskim posestnikom in trgovcem v Celovcu so v noči od 12. na 13. t. m. nalepili Heimatdienstovi priganjači na vrata: SchluB mit den Gewaltakten in der Zone A! Hinaus mit den Krainern! Lansko leto so zavednim slovenskim Korošcem pošiljali anonimne črno obrobljene listke z mrtvaško glavo, presekano z rdečo puščico. Morda v zadnji sapi vpeljejo tudi »črno roko«. Bravo Heimat-dienst, le tako agitiraj, boš pridobil mnogo glasovalcev!
k Nemška zavijanja. »Freie Stimmen* Z dne 15. septembra prinašajo pod naslovom »Die Siegeszuversicht der slavisehen Presse« neke vrste močnik v obliki dvogovora, ki da ga je imel g. vladni svetnik dr. Skabernc z dvema jugoslovanskima sopotnikoma na parniku, ki vozi ob nedeljah jn praznikih iz Vojaške plavalne šole v Vrbo. Res ja sicer, da ,je g. Skabernc na kratko odgovarja! na vprašanja o etnografskih in gospodarskih razmerah pa Koroškem, ker ni hotel biti reuljuden. Vse drugo pa je zlobno zavito in prosto izmišljeno. Zdi sc, da je g. Skaberne nekaterim ljudem — to že vemo, katerim! — v Celovcu na poti in bi se ga radi znebili. Pa ne bo nič!
k Sadje ln krompir na Koroškem, Od nekdaj je nudila Koroška za Tirolsko kvalitativno najboljše sadje. Letošnje leto je v Rožu in Podjuni sadje izvanredno dobro uspelo. V Rožu imajo posamezni kmetje iz-bornega zimskega sadja cele vagone na razpolago. Krompirja ima Koroška letos več sto vagonov za izvoz. Trgovci pozor! Pojasnila dajejo občinski uradi in krajevni občinski odbori narodnega sveta._
žarja je povzročila v Ljubljani precejšnje razbur jenje, in se je celo govorilo, da je bil gospod Kožar žrtev napada, kar je popolnoma neutemeljeno, toda resnica je, da je povzročila tragično smrt g. Kožarja okol-nost, ker ni zelo prometna Gosposvetska cesta tako razsvetljena, kakor bi morala biti.
lj Sestanek za sprejem koroških otrok bo v sredo, 22. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici. Vsa društva ne glede na strankine pripadnost, visokošolstvo in vse organizacije vabimo, da odpošlieio zastopstva na sestanek. Delajmo, dokler ie še čas. — Prioravlialni odbor.
lj Pozor kolesarji in motociklisti. Vsi kolesarji in motociklisti, ne glede na to, so li člani kakega kluba, se sklicujejo na važen sestanek v sredo ob 8. uri zvečer radi plebiscita na Koroškem v Prešernovo sobo pri Novem svetu. Radi nujnosti in važnosti je potrebna največja udeležba. — Športna zveza, kolesarski odsek.	(k) lj Socialen škandal! Stanovanjski urad in z njim poverjeniŠtvo za socialno skrb sta odredila, da mora udova G. na Karlov-ski c. 4 v treh dneh izprazniti stanovanje 1 kuhinje in 2 sob, v katerih živi s svojim sinom-osmošolcem in ima še drugega dijaka na stanovanju. Izpraznila naj bi stanovanje v korist svojemu hišnemu gospodarju B., ki že ima v isti hiši stanovanje, obstoječe iz kuhinje in 3 sob ter zaprte verande. Uboga vdova, ki se živi od podpor svojih sinov ter oddaje stanovanja dijakom, naj se s svojim sinom-dijakom, kateremu se na ta način onemogoči študij, vrže na cesto, samo da se ugodi kapitalističnemu gospodarju. Kam naj gresta uboga človeka, kdo jima bi plačal ogromne selitvene stroške — vse to slavna gospoda ne pomisli, ona samo pokaže v svojem visoko razvitem socialnem čutu: ven — za vse drugo se ne zmeni. Slučai se je zgodil pod vodjo poverjeništva dr. Goršičem.
lj Dva dijaka iščeta meblovano mesečno sobo z električno razsvetljavo. Plačata dobro. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod AV. E.«
lj G. rez. poročnik Pavel Pavlovlč Su-
ra naj se javi v našem uredništvu po 6. uri.
lj Ukradeno je bilo ženi sprevodnika Franji Erženovi v Spodili Šiški štev 111 160 K denarja v bankovcih po 80 kron,
lj Tatvina v bolnici. V bolnici je neka M. W, pokradla nekaj mokrega perila. Strežniško osobje je hitro zapazilo tatvino in šlo k M. W., ki je priznala, da je ukradla perilo in ga je prodala naprej. Perilo se je že dobilo in bolnica ni oškodovana.
lj Ukraden zavoj. Mariji FiLpič, natakarici pri Katarini Volkar na Poljanski cesti je bil ukraden ovoj, v katerem so bile štiri platnene rjuhe in prevleček za pod-glavnik, katerega ji je dal shraniti g. Leopold Vizjan.
lj Ukradeno dirkalno kolo. Inženirju Vladimiru Remcu je bilo ukradeno Rambler dirkalno kolo vredno nad 2000 kron.
Nevaren tat priiet. Ljubljanska policija je aretirala sedlarskega pomočnika Viktorja S., ki je osumljen, da je pokradel Ivani Brlečcvi v Lokah (Trbovl'e) razne obleke v skupni vrednosti 5500 kron.
lj Sestanek slov, kal, akad. starešinstva v čelrtek 23, t, m. točno ob 8. uri zvečer v Unionovi dvorani. Zelo važna zadeva. Prosim obilne udeležbe. Podpredsednik dr, I. S.
lj Ponesrečil je od sobote na nedeljo upokojeni gospod davčni nadupravitelj 71 letni Anton Kožar. Okoli polnoči se ic vračal gospod Kožar iz Šiške v večji družbi po Gpspocvetski cesti v Ljubljano. Pred prelazom južne železnice jc pa gospod Kožar padci v jareK. in se smrtno ranil na glavi. Gospodje niso mislili, da se je prijatelj tako hudo poškodoval, vzdignili so ga in peljali po cesti, gospod J. je pa telefoniral po rešilni voz, ki se je precej pri-
Seljal na lice mesta in odpeljal gospoda cžarja v bolnišnico, kjer je kljub takojšnji zdravniški pomoči ponoči umrl. Nepričakovana smrt priljubljenega gospoda Ko-
ITALIJANI UKRADLI VAGON NAŠIH DIPLOMATSKIH SPISOV.
LDU Zagreb, 20. septembra. Današnji »Obzor« javlja po zanesljivih informacijah-da sta meseca julija odšla iz Pariza dva vagona z diplomatskimi spisi naše mirovne delegacije. Ta dva vagona sta dospela v Trst, kjer so ju italijanske oblasti zadržale. Spremljevalca tega transporta so Italijani enostavno vrgli v temnico in ga šele po intervenciji naše diplomatske agen-ture izpustili na svobodo. V času, ko je bil spremljevalec še v zaporu, je izginil en vagon, dočim drugi še vedno ni prišel na svoje mesto.
POR MENI ALBANCI. Bslgtad, 20. septembra. Albanci so ponovno poskušali izzvati spopade z našimi predstražami. Albanski napadi so bili popolnoma odbiti. Medtem so bile popolnoma poražene tolpe Avera Jušupa. Njegove tolpe so bile pri Selicab. ko so se pomikale skozi miriditsko ozemlje v smeri proti Kroji in s plenom od Debre, popolnoma razpršene in uničene. Naša vojska jim jc zaplenila 12.000 ovac, 1900 go-vedi in 800 otovorjenih konj.
vestni?«.
c Marijina kongregacija za gospode
pri oo. jezuitih ima svoj prvi sestanek v sredo 22. septembra ob pol 8, uri zvečer, Polnoštevilno!
gjasdarsce-
Drama:
Torek, 21, sept.: Zaprto. Sreda, 22. sept.: »Anfisa«. D. Četrtek, 23. sept.: »Za narodov blagor«. E.
Petek, 24. sept.: »Hasanaginica«. A. Sobota, 25. sept.i »Pygmalion«, Izv. Nedelja, 26, sept.: »Hasanaginica«,
izven.
Ponedeljek, 27. sept,: »Anfisa«. B, Operas
Torek, 21. sept.: »Lepa Vida«. A. Sreda, 22. sept.: »Trubadur«. B Četrtek, 23, sept.: »Glumači«. »Gozdne vile«. C.
Petek, 24, sept.: »Faust«, D. Sobota, 25. sept.: »Trubadur«. E-Nedelja, 26. sept.: »Lepa Vida«. I?v. Ponedeljek, 27. sept.: Zaprto.
DIREKTNA POGAJANJA Z ITALIJO.
Belgrad, 20. septembra. V političnih krogih sodijo, da bo naša vlada do konca tedna dobila poziv za direktna pogajanja z Italijo. Ne ve sc pa še, kje se bodo ta pogajanja vršila. Večina italijanskega tiska ne veruje, da pride clo sporazuma.
KAZNOVANI POSLANCI.
Belgrad, 20. septembra. Predsednik narodnega predstavništva je odredil, da se 122 poslancem, ki niso bili 17. t. m. pri seji narodnega predstavništva, odtegne 11 dnevnic do prihodnjega 28. septembra. Na ta način bo prihranila država 107.260 dinarjev.
URADNIŠKO VPRAŠANJE.
LDU Belgrad, 20. septembra. Včeraj je bil sestanek finančnega ministra in ministra za konstituanto, na katerem so sc formulirali predlogi za minislisko sejo, ki bo najbrže v čelrtek, in siccr v svrho dc-finitivne ureditve uradniškega vprašanja.
OrSovsHS vest^SJf.
Seja predsedstva ln vaditeljskega zbora Orliške zveze se vrši v sredo 22. septembra točno ob 5. uri popoldne, Jugoslovanska tiskarna I. nadstropje, (k)
Vrhnika. V nedeljo je imel tukajšnji Orel na čast bratom zmagovalcem pri tekmi v Mariboru komerz. Predsedoval mu je g. dekan Kete. Slavnostni govor je imel kaplan br, Torkar, Trinajst Orlov je stalo v p&lukrogu, bili so slavljenci tega večera, katerim so veljale krasne in jedrnate besede govornika. Načelnica Orlic sestra Je-lica Marolt je po govoru pripela vsem od-likovancem krasne šopke kot dar in priznanje Orlic, Orle je pozdravil v imenu delavstva zastopnik J. S. Z., v imenu kmetov Tomšič iz Verda, v imenu obrtnikov član Rokodelskega pomočniškega društva na Vrhniki. Deklamacija, petje in dve šaloigri so večer še bolj še bolj poživile. Po ofici elnem delu s«s je razvila živahna zabava. Ves večer pa je bil le znak, da je Crel med Vrhničani kakor tudi Verdčani ukoreninjen in zelo priljubljen._
d Odborova seja osrednjega odbora SDZ se vrši danes ob 15. uri v zvezinem lokalu. Vsi odborniki! Na sporedu predvsem srednješolsko vprašanje in poročilo o zadnji enketi. — Predsednik.
d Blejska podružnica SDZ. Na ustanovnem občnem zboru blejske podružnice, ki se je vršrl dne 12. septembra t. 1. na Bledu, je izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Vrevc Fr,, tehn.; podpredsednik: Markcž Fr.; tlipol.} tajnik: Zalokar Jcsip, theol.j knjižničar: Vovk Anton, theo!.; blagajnik: Jekler Fr., jur. — Osrednji odbor SDZ.
LDU Zagreb, 20. septembra. (Borza.) Devize: Berlin plačilo v čeku 180-—184, Berlin 184—190, Italija 515—520, London 0—420, New York 118—120, Pariz 770 do 800, Praga 155—160, Švica 1700—0, Dunaj 40.50—40.70. Valute: ameriški dolarji 116 do 116.50, avstrijske krone 40.50—41, carski rublji 125—128, češkoslovaške krone 168—0, francoski franki 750—790, napo-leondori 416—425, nemške marke 188 do 194, rumunski leji 226—232, italijanske lire 500—504, turške Ure v zlatu 0—480._
arstua.
g Pravilnik o trošarini. Kakor nam javlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani, je objavil Uradni list deželne vlade za Slovenijo z dne 17. septembra 1920, štev. 107 tri pravilnike, io sicer pod številko 338 pravilnik za izvršitev določil o trošarini na vino, mošt in sadno vino za vse ozemlje Slovenije razen Prekmurja in mesta Ljubljane, pod štev, 339 pravilnik za izvršitev določila o trošarini na meso za isto ozemlje in pod štev. 340 pravilnik za. izvršitev odredbe o linijski trošarini za zaprto mesto Ljubljano. Vsi trije pravilniki so predpisani na podstavi finančnega zakona za leto 1920/21 in stopijo njih določila v moč dne 20. septembra 1920,
1. Določila pravilnika o trošarini (užitnini) na vino in mošt poinenjajo napram dosedanjim predpisom popolno reformo sistema. Opozarja se pred vsem, da je odslej zavezano trošarini (užitnini) vino, vinski mošt, vinska brozga, sadni mošt, sadno vino, vino iz jagocl, sladno vino in medica, torej več vrst pijač kakor doslej. Trošarina (užitnina) znaša 32 K na hektoliter .vina, vinskega mošta, vinske brozge, vina iz jagod, vina iz slada in medice. 8 K na hektoliter sadnega vina, sr.d-nega mošta, 60 vin. pa na stcklcnice vina do % litra. Za fina vina (šampanjec, tra-laga, kiper itd solob vina. ki imajo preko
16 stopinj alkohola) veljajo druge določbe (300 din, v zlatu od 1 hI), Slednja trošarina se pobira po trošarinskih predpisih, ki se bodo te dni razglasili v Uradnem listu. Najvažnejšo pr^membo napram dosedanjim predpisom o trošarini na vino vsebuje čl. 4 pravilnika. Odslej je zavezan plačevati trošarino vsekdo, ki prejme vino v katerikoli množini, bodisi iz lastnih ali pa iz tujih zalog, za neposredni kopzum ali pa za prodajo na drobno. Torej so zavezani trošarini tudi privatniki, ki si nabavi^ vina v katerikoli množini w svoj konsum.
Dosledno temu določa pravilnik potrebno kontrolo za producente, prodajalce na debelo, prodajalce na drobno in konsumente, in posebej šc transportno kontrolo.
Producenti ter prodajalci na debelo in na drobno se opozarjajo posebno tudi na to, da so zavezani v treh dneh potem, ko stopijo določila v moč, torej ao dne 23. septembra t. 1., podati pristojnemu užitninskemu uradu prijavo prostorov, namenjenih za zaloge vina, in prostorov, namenjenih za hranitev obdačljivega vina. V isti dobi je pa zavezan prijaviti vsakdo vino, vinski mošt itd., ki ga ima na ozemlju, za katero velja pravilnik, kontrolnim organom po stanju izza dne 20, septembra t. 1., in plačati, v kolikor zapade trošarino (užitnino) po novi tarifi. Izvzeta so samo privatna gospodarstva, če njih zaloga, posamezne vrste skupaj računjeno, ne presegajo 25 litrov. Prijaviti je treba ime in bivališče prejemnikovo, natančno vrsto predmetov, množino v hektolitrih in litrih, kraj, kjer so predmeti shranjeni in če se zahteva vračunitev eventuelno ie plačanih davščin, ta znesek.
Za kršitev teh predpisov so določene stroge kazni.
II.	Pravilnik za izvršitev določila O trošarini na meso izpreminja samo tarifo, sicer pa ostanejo v veljavi vsi dosedanji predpisi o užitnini na meso. Deželne doklade, ki so bile v različnih delih Slovenije različne, odpadejo pri užitnini od mesa prav tako kakor pri užitnini od vina.
Zaloge mesa, zavezane trošarini, treba do 23. septembra t. 1. prijavili užitninskemu uradu ter plačati naknadno trošarino v izmeri razlike med že plačano trošarino in deželno doklado ter državno trošarino po novi tarifi, ako znaša plačana trošarina s prišteto deželno doklado manj, nego nova državna trošarina. Če temu ni tako, se ne plača naknadni davek, a se tudi višji plačani znesek ne povrne. N. pr.: Od 100 k£ suhega mesa je bilo plačanih na Štajerskem 1 K 88 vin. užitnine in 10% deželne doklade skupaj 2 K 7 vin. Daplačati je treba, ako je to meso 20. septembra 1920 še ne porabljeno, po novi tarifi v III. razredu 4 K manj plačanih 2 K 7 vin,, torej 1 K 93 vin. Na Kranjskem [e bilo za enako množino mesa plačanih 1 K 88 vin, užitnine in 145% deželne doklade, skupaj 4 K 51 vin. Ta znesek presega trošarino po novi tarifi. Ni torej doplačati nič, a preplačana diferenca se ne povrne.
III.	Za Prekmurje se uvede za meso ista tarifa, kakor za druge dele Slovenije, veljajo pa v ostalem oni zakoniti predpisi, ki so veljali doslej.
Pri vinu se poviša trošarina od pitja vina (trošarina na plče) za 14 K pri hektolitru. Proizvodni davki od vina so odpravljeni.
IV.	Pravilnik za izvršitev odredbe o linijski trošarini za zaprto mesto Ljubljano izpreminja na eni strani obseg troša-rinskega ozemlja, na drugi strani pa tarifo. Zaprto ozemlje je po tem pravilniku raztegneno na vso politično občino ljubljansko, t. j, trošarinskemu ozemlju Ljubljane sta pritegnjena tudi utelovljena dela Stari Vodmat in Spodnja Šiška s Podturn-sko graščino. Tarifa je znatno skrčena in šteje mesto dosedanjih 50 samo 28 postavk; postavke same kažejo precejšnje razlike od dosedanjih.
Opozarja se posebno prebivalstvo onih delov razširjenega Lrošarinskega ozemlja, ki doslej ni spadalo k zaprtemu ozemlju, na določila člena 3 pravilnika štev. 340, ki veleva, da so vsi v trcšarin-ski ta ifi navedeni predmeti zavezani ob-dačitvi od tistega dne, ko st^pi pravilnik v moč, t, j. od 20. septembra t, 1., in da morajo osebe, ki imajo take predmete v opredeljeni količini v posesti, ali jih hranijo za druge, prvi dan, ko stopi pravilnik v moč, pismeno naznaniti prejemnemu uradu, in sicer vrsto, množino in lokal, kjer so predmeti shranjeni, ter plačati trošarino. Zlasti z?Ioge trošarini zavezanega blaga naj se požurijo z naznanilom, da se izognejo neprilikam.
Občinstvo naj se v lastnem interesu nemudoma pouči o natančnejših določbah pravilnika, ker so prestopki odredb postavljeni pod občutne kazni.
Delegacija ministrstva financ namerava sočasno z zakonom o drugih nanovo uvedenih t/ošarinah in pravilnikom k temu zakonu izdati v posebni brošuri tudi pravilnik o linijski trošarini za zaprto mesto I,' bljano, tef opozarja interesente na to izdajo z vabilom, da naroča eventualne zaželjene iztise pri tci dcleilaciji. Ceno danes še ni določena

Danes ob 10. uri dopoldne nam je umrl potolužen s sv. zakramenti za umirajoče naš sin in brat, stric gospod
oflčljel kr. čekovnega urada
Podlegel je posledicam krute vojske star 25. let.
Pogreb bo v torek 21. t. m. ob pol 0. uri popol. iz Rožne doline h. štev. 114. na Viško pokopališče. Rožna dolina, 19. sept. 1920.
Žalujoča rodbina
Lojkova.


Otožnim srcem naznanjamo vest, daje naša preblaga sestra oziroma teta, gospodična
preminula danes dopoulne ob 10. uri v 8+ letu svoje dobe.
Pogreb se bo vršil v sredo 22. sept. ob 2. uri popoldne iz mrtvašnico pri sv. Krištofu ua pokopališče pri sv. Križu.
Hajnko priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, 20. sept. 1920.
Žalujoči ostali.
Venet se odklanjajo.
Potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je se3tra, oziroma teta, gospa
Frančiška Železnik
v 72. letu starosti v ponedeljek dne 20. sept. po dolgi mučni bolezni previdena e tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice s« vrši v torek, 21. sept. ob 4. url popoldne iz hiše žalosti sv. Petra cesta 47 na pokopališče k Sv. Križu.
Zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri sv. Petru.
Ljubljana, 20. sept. 1920.
Žalujoča rodbini Ruttr-Železnlk.
Zahvala.
Povodom bridke izgube našega ljubljenega soproga, očeta in sina, gospoda
Stanislava Hala
stroj, stavca »Jngosl. tiskarne«
izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gospej in gospodu Besednik in g. Jarc, ter vsem ostalim, ki so nam lajšali našo bol.
Ljubljana, 20. sept, 1920.
Žalujoči ostali.
WHimiMIIIIHIIIIIMIIIIIH!IHIIIHIIHIHIIIIIIIHmtlHmilUM
v Mariboru
1 = f se je preselila na Aleksandrovo |
| cesto št. 12 (ob vogalu Sodne ulice), j
HiiiiiiiiiiimiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniitiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiittiiiiiitiiitiitiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiT
Srečko Seljak
grlica roj. £itenc
poročena.
St.Vid nad Ijubljano - Sv. Juh ob J««ru H. sempismbra 1920.
Poučuje se klavir
Sodna ulica 13, I. nadstropje.
Pohištvo naprodaj! Ugodna prilika!
Radi preselitve v Ameriko se takoj prod,* popolnoma novo pohištvo iz trdega češnjevega lesa za dve osebi.
Cena 18.600 kron. Poizve se pri g. Jovan, Dunajska c. 29.
ananini
W Sprejme se fakoi "W
samostojna
kontoristinja
lzvežbana v vseh pisarniških delih. Pismene ponudbe z natančnimi podatki na Terilnlco, Grosuplje.
Za eksport!
Za eksport!
z lesenim ali pločevinastim oklepom, zelo solidna in okusna izvršitev, — dobavljajo takoj le razprodajalcem Martin & Co, G raz (DeutsehOstarr.), Jakobigasse M r. U'6. — Zastopniki se sprejmo.
Samo nekaj dni!
Samo nehaj dni
Kupujem
umetne zobe
po visokih cenah.
P. KARNER, hotel Slon, soba 74.
Innn Ef nagrade za nemeblovano sta-UUU n novanje, obstoječe iz kuhinje in ene ali več sob v ljubljanski okolici oddaljeao do tri četrt ure od mesta ali za enako stanovanje v Kranju. Ponudbe na upravo pod štev. 3906. —
Iz proste roke prodam 261 rmpnf/
zdravih, lepih, stoječih JliilbH, blizu postaje Zgor. Duplje. Popraša se v Spod. Dupljah št. 23, ali pa pri po-sestnici Mariji Arhar v Zalogu št. 29 pri Komendi.
Prn]nrnr išče meblirano sobo, najraje nUlbtJUl v bližini realne gimnazije. Ponudbe na upravo pod „Pro£esor".
Prodajo se 3 fflgft pSOŠCI 8
Dalmatinova ulica štev. 5, I. n. desno.
I^sfiO opremo, ss^r^t
gleško za poni ter več raznovrstnih za težo proda ivau Černe, sedlar Zjj. filšlia.
Naprodaj sta 2 Ifipl SOUOl PSCI.
Več se poizve pri g. Mar. Novak, Vogelna ulica 9, I. nadstr. Trnovo.
Proda se hjjRjj z vrtom na Selu pri lepa nova ii JU Ljubljani št. i>4. z 12 stanovan)i za ceno 100 tisoč kron. — Osebno se laliko pogodi na Selu št. 7.
Sprejme se ^KliCfl L* SJ pt izve se v trgov. Ljubljana, Stari trg 28.
iz mecesna ali bora iz 11/4 palcev lesa, 2 m visoke, 1*25 m široke, oba dna s križem. Najnižje ponudbe na Tvornica koža i ci-pela And. Jakil, d. d. Karlovac.
Kupimo več vagonov zdravega in suhega KAN d. d. za mednarodno transporte, Ljubljana, Dunajska cssla št. 33.'
eniia Ponudbe Mili!, na BAt«-
KMle Mm iu pomivalka
se sprejme v službo takoi. Pogoji po dogovoru. Kavarna »Slon« Ljubljana.
Kupi se večja množina
parnih cevi
(Hippenrolire).
PfiFfli !((llOl (Danapfkessel) šest almo-iUIMl HUltj! sphcr. stoječ ali vzidan. TCTSfn^iifl mtu premora in sten-inU»liJdl Uliti ske kenzole. — Ponudbo na Tvornlco koža 1 c.pela Aud. Jakil d. d., Karlovac.	0904
Tržič
Tržič
prodajajo se zaradi začasne opustitve obrata, dokler traja zaloga, po znatno znižanih cenah
p,a debelo in na drobno!
Izdelki zajamčeni samo iz najboljšega usnja!
Zaloga: Ljubljana, Breg štev. 2o.
Pri naročilu naj se sklicuje na oglas nSlovenca"'
V.-x>\*\l. '	• " '-<	'<-	> . ■	v,''."1''''' , -v • ■ '>"*?'
Antracen črnilo. Šolsko črnilo. Eovinsko rdečilo. Gumi arab. v piramidni stekl. Razne barve za štampilje. Modrilna esenca za perilo. »Svitol« čistilo za vse kovine. »Ravan« kemični izdelki.
A. Krmelj, Ljubljana, Opekarska cesto 31.
Cene konkurenčne.
zalega s M!«
Razpisuje se služba
v Grahovem pri Cirknici. Nastop 1. novembra. Plača v denarju, v beri in prosto stanovanje.
Proda JijPa s takojšnjim stanovanjem.
se HlaU Ob enem se proda tuid sobna oprava. Poizve se: Rožna dolina, gostilna Končan.	3847.
iia soDa in im po-
Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 3848.
ober zaslužek!
Več kolporterjev za razprodajo »Slovenca« in »Večernega lista« po Ljubljani za dobra mesta še sprejme. Vpraša se pri kolportažnem oddelku, Poljanski nasip št. 2, levo.
!f
j
naznanja vsem svojim cenjenim odjemalcem, zlasti v okrajih;
Vel. Lašče, BioKe, Cirknica, Loški poiok, Lož in Prezid,
da je ustanovila v Vel. Laščah pod kolodvorom v prostorih g. Alojzija Hočevarja svojo podružnico:
Zalogi ln prodajo dež. pridelkov na debelo,
kjer bodo cenjeni odjemalci dobili vedno iu po najnižji coni zlasti: koruzo, oves, moko i, t. d. vsako množino nad 100 kg. —
Vreče je poslati oziroma prinesti seboj.
Prva Jugoslovanska tovarna za usnje in tevlj« d. d. na Bregu pri PSuju ima naprodaj prvovrstne
in šivalne jermene
inozemske provenijence v večjih množinah, po zmernih cenah.
v Tovarna slaščic
jos. Sumi nas!. D. & E. Hribar
Ljubljana, Gradišče št. S.
Priporoča zopet raznovrstne sladkorni izdelke na drobno ia debelo. — Kandite, prvovrstno suho blago, čokoladne in desertne bonbone, pristni malinovec in marmelade.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
Postna poSiljatva začasno Izključujemo, ker primanjkuje primernih zabojev.
Me® m in salije
kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po K 50. f ranko postaja odpošiljatelja. Hro-va'i & Komp. Ljubljana. Poleg realke.
laoeno seme, '» kumno, ter vse drugo deželne pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
£
k
stari vinski je pri slabosti vsled starosti, pri težkočah v želodcu ia pešanja moči pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dva litra pošilja f ran ko za v naprej poslanih K 190.80 1 liter za 1< 108.
Benoš Hert), veleposestnik, grad Golili prš Konjicah, Slovenija.
žgalno pri-isUJ JiiCiCiint; IHUUUill. pravo za žganjekuho, lahko se kuha kar nadaljuje. rabljene sode od žganja i vina različne steklenice in hrastove plohe J. C vek, Knmoik.	3829
liMraD liiOZOlsK! stDdenl
francoske
univorsitete bi dajal ob prostih urah Irkcijo v francoščini. Uspoh gotov. Na-tttučDoje so poizve pri špediterju Ran-zlngerju. Cesta na južno železnico.
Sprejme so pošteno i]pj/jp ki zna ku-.samostoino UCniC hatl in tudi nekoliko druga domača dela opravljati v ics dobro službo v-Ljubljano. Naslov pove uprava Slovenca" pod št, 3838,
] nr Kupim bukove, hrastove in srnre-LlJiJ« kove hlode za žago. Ponudbo z ceno ua naslov: Ivan Šiška, Ljubljana,
Metelkova ulica 4.	3842
Zalepke za srečolov in šaljivo pošto
priporoča v najnovejši obliki
I. TIGAR, LJUBLJANA.
Mm steklenice ?;?Ld;c;
najvišjih cenah drogerija I. C, Kotat
Ljubljana, Volfova ulica 3.
3833
KnjlflovodMa aatf«
sprejme. — Ponudbe na poštni predal štev. 50.
I nlffll pripraven za trgovino a mcSa-L"nu! tlim blagom Ponudbo j« poslati na upravništvo „Slovenca pod šifro: Lokal 336«.

»Slovenca"!