LJubljana, sobota 26. septembra I93I Naročnina coaša aiese^Do 23 ea to ^zemstve 40 — Di Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon St 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te> Lfon tt 2440 (ponoč: 2582) Celle- Kocenova al 8 Telet i* 190 Rokopisi se ne vračajo. tanfu ve informacije m navodila svoje vlade. V krogih Društva narodov, zlasti pa pri predstavnikih malih držav, se je pojavila upravičena bojazen, da se bo Društvo narodov v tem konfliktu izkazalo brez moči in da ne bo moglo ničesar učinkovitega storiti. S tem bi nastal nevaren precedens. ki bi ojačil mnenje, da ima Društvo narodov vpliv samo tedaj, kadar gre za male države z neznatnimi vojaškimi silami, da pa postanejo metode Društva narodov brez« predmetne, čim gre za interese vojaško močnih držav. To bi zelo hudo omajalo vero v idejo Društva narodov, v njegov vpliv in njegovo moč. To dejstvo pa bi imelo za posledico, da bi ostala tudi svetovna razoroži tvena konferenca brez« uspešna. Nevaren precedens Zaradi nevarnosti, da bi se v japonsko-kitajski spor vmešale tudi ameriške Zedi-njene države, je storil svet Društva narodov nevaren precedens s tem, da je pozval ameriške Zedinjene države kljub temu, da niso članice Društva narodov, naj odpošljejo svojega delegata, da ga bo Društvo narodov sproti obveščalo o razvoju svoje intervencije v tem sporu. Bližnji dnevi bodo pokazali, kaj se bo dalo storiti v tem pogledu, ker se svet Društva narodov ne sme raziti prej, predno ne bo to vprašanje likvidirano na ta ali oni način. Na vsak način je ta dogodek izzval zelo mučno razpoloženje in zasedanje Društva narodov se zaključuje letos zelo neveselo. Namesto reparacij posojilo Za časa svojega bivanja v ženevi sem imel nalogo voditi pogajanja o tem, kako bi se na ta ali oni način dalo popraviti to, kar se je nad nami zagrešilo s sprejetjem Hoovrovega načrta. Ves svet hudo občuti finančno krizo ln zato ni bilo mogoče dobi« pristanka velesil, podpisnic londonskega sporazuma, da bi nam nadoknadile škodo, Id jo trpimo zaradi Hoovrovega moratorija. Zato smo se morali pobrigati, da izgubo, ki jo moramo začasno trpeti, nadoknadimo z začasnim posojilom. Vztrajajoč prt svojem stališča bomo pod vzeli pri banld za mednarodna plačila akcijo za zaščito naših pravic, ter zahtevali posojilo v višini repa-racljskih prejemkov, ki nam gredo po Youngovem načrtu. Na ta način se bomo Izognili finančnim težkočam, dokler ta naš spor ne bo rešen. Beograd, 25. septembra M. Danes dopoldne se je vrnil iz ženeve zunanji minister g. dr. Marinkovič. Več novinarjev se mu je peljalo do Rume nasproti in gospod minister jih je ljubeznivo sprejel v svojem vozu ter jim podal o dogodkih na zasedanju Društva narodov v ženevi naslednje zanimive in informativne izjave: Brez zanimanja v začetku Letošnja plenarna skupščina Društva narodov se je sestala ob minimalnem zanimanju. Zlasti v začetku ni bilo za dnevni red nikakega zanimanja, kajti svetovno obzorje so zatemnila velika in težavna finančna vprašanja, proti katerim se je Društvo narodov doslej skoro zaman borilo, in ker je jasno, da more nuditi od-pomoč proti težkočam, ki jih je bilo na tem polju še pričakovati, samo sporazum med državami, ki so finančno zdrave in močne. Bilo je že v naprej jasno, da bo težnja skupščine Društva narodov šla za tem, da se rešitev teh vprašanj v tej ali oni obliki odgodi. Moratorij v oboroževanju V toku zasedanja pa so se pojavila vprašanja, ki so na mah vzbudila ogromno zanimanje. Na osnovi italijanske sugestije so stavile skandinavske države predlog, naj se ustavi oboroževanje do sestanka razorožitvene konference, ki je sklicana za 1. februar 1932 in za ves čas, dokler ta konferenca ne bo končala svojega dela. Po našem mnenju ta predlog ni bil na mestu in ga tudi ni bilo mogoče po voljno rešiti. Skandinavske države so zahtevale, da se to vprašanje takoj stavi na dnevni red in takoj reši. žal pa to nikakor ni mogoče. Komisija in za njo tudi plenarna skupščina sta se morali zadovoljiti s formulo, s katero se to vprašanje odlaga do sestanka svetovne razorožitvene konference. Vse vlade že leta in leta razmotri-vajo in pripravljajo svoje stališče do razorožitve. Ce bi se dalo to vprašanje enostavno rešiti v kakem odboru ali pa na enem zasedanju Društva narodov, potem bi ne bile potrebne tj»a.o ogromne priprave, kakor se vrše. Kljub temu pa so nekatere delegacije vztrajale na tem, da se v tem pogledu takoj nekaj stori. Ustavitev oboroževanja tako rekoč preko noči je zelo težavno in komplicirano vprašanje in je zato docela nemogoče, da bi ga moglo Društvo narodov rešiti na tako eno- Priprave za Lavalov poset v Washingtonu Ja frafirncire vlade nod nredsedstvom Doumera — Razorožitveni Prodiranje japonskih čet ustavljeno Japonska vlada želi direktna pogajanja s Kitajsko Toldo, 25. sept. d. Ameriški poslanik v J 00nske čete ori svoiem oostooaniu držale Tokiju je izročil japonskemu zunanjemu mej ki so iih diktirali niihova lastna var- ministru spomenico svoje vlade, ki se bavi | nos^ zaščita železnic in varnost iaoonskih s položajem v Mandžuriji. V spomenici državljanov. Jaoonska vlada ie odločno označuje državni tajnik Stimson dogodke zasledovala cili. da orenreči razširienie in- v Mandžuriji kot vznemirljive za ostale cidenta in poostritev ooložaia. Niena nai- države tako v moralnem, kakor tudi v prav- večia skrb ie. da vso zadevo mirnim ootom nem poeledu. Zato prosi japonsko vlado, in čimnreie uredi, in sicer ootom direktnih na1 se vsemu izogiba, kar bi moglo poostriti ooeaiani med obema državama. Dalie iz- položal in se zavzema za čim nreišnjo mir- javlia iaoonska vlada, da ie večii del svo- no poravnavo spora ter za odpoklic iapon- ,-jj, umaknila v železniško cono ter iih skih čet iz zasedenega ozemlia. Stimson tam koncentrirala. Nota veli da bo Jaoon- usrotavlla istočasno, da se vlada Zedinlenih ^ noDolnoma umaknila svoie čete v že- držav nikakor ne m'sli vmešavati v japon- Je^iko cono. in sicer v tei meri. kakor se ske zadeve, ter poudarla. da se njena nota bo 00i0žaf izbolišal. Jaoonska vlada meni. ne sme smatrati kot protest. (ja se mora v tei zadevi svet Društva na- Janonski voini minister general Minami r0(jov zanesti na odkritosrčnost nieneza je iziavil. da Japonska ne bo odposlala no- ,ta"šča. benih novih čet več v Harbin in da so vo- ženeva, 25. sept. č. Glede na japonski od-ja^k« oppraeMo v Mandžurtii pooolnoma govor na poziv sveta Društva narodov, sma-zakllučene. Sedaj je stvar japonskega zu- tra;j0 Društva narodov, da je kitaj-nanlera ministrstva, da se noiraia. Dokler sko-laponski spor že mnogo ublažen. Ob 4. ne bodo reSena sporna vprašanja, ostane v popoldne se je sestal svet Društva narodov veljavi obstoječe stanle. Nadalie je iziavil, k iavni jn se splošno smatra, da bo zada so japonske oblasti pozvale maršala sedal samo §e jutri, nakar bo odgodil svoja čanebsilianga, naj se vrne iz Pekinga v posvetovanja. Miikden. kjer na1 bi pomaOTl pri vzpostavitvi miru s nomočio iaoonskih čet. 2eneva. 25. seotembra. s. V noti. ki io le iannnska vlada ooslala ored*ed"'ku sveta Društva narodov in v kateri od«ro-varia na nieeov aoel dede mirne ureditve konflikta, se usotavlia. da so se ia- Društvo narodov o mednarodnih sporih Beg kapitala iz Madžarske Budimpešta. 25. seotembra. £. Veliko sen-zaciio ie vzbudilo v trsrovskem svetu dei-stvo. da ie ooliciia davi aretirala tri vi-šie uradnike naivečie madžarske oredilni-ce Samuel S. Goldbereer & sin. ki so ob-dolženi. da so iztihotaoili 100.000 oeneov na Dunai ter kuoili šilinere. Aretirani uradniki so iziavili. da tesra niso storili zase. niti iz koristoliubia temveč oo naloeu tvrdke. da bi lahko naročila sirovine. brez katerih bi morala tvornica ustaviti delo. Potres v Albaniji Tirana. 25. septembra s. Iz okolice Be-rana ln Beraka Javljajo o lahkih potresnih sunkih, ki pa so napravili le majhno škodo. Dinar in državni kredit sta čvrsta Pod tem naslovom objavlja včerajšnje beograjsko »Vreme« članek, v katerem pravi: , .. Odredbe angleške vlade za sar.aei.io državnih financ in gospodarstva, zlasti pa ukinitev zlate valute v Angliji so izzvale v prvem hipu po vzom svetu veliko nervoznost. Vse borze so na te dogodke reagirale z dokaj močno baisso za vse papirje brez razlike. Prvi hip m ostala neprizadeta niti pariška borza. 2e neka i dni pozneje, zlasti pa, ko se je pokazalo, da razmere niti v Angliji "sami niso obupne, kakor so se v prvem trenutku mnogi bali, se je vse zopet pomirilo. Na borze se ie vrnilo normalno poslovno življenje in pokazal se je celo dokajšen optimizem. V Jugoslaviji je bilo vsem gospodarskim krogom takoj v početku jasno, da tečaj dinarja zaradi dogodkov na Angleškem ne more trpeti nikake škode. Predvsem je dinar vezan na francoski frank, nikakor pa ne na angleški funt. Narodna banka izvaja zelo strogo in vestno valutno politiko, tako da je kritje obtoka bankovcev vedno mnogo nad zakonito predpisanim minimom. Tudi ukrepi za štednjo, ki jih je izvedla vlada, so doprinesli, da je izginila vsaka bojazen pred perturbacijami v državnih financah, a zaradi tega dosledno tudi bojazen pred kvarnim vplivom teh per-turbacij na dinar. In res je dinar na domačem m mednarodnem denarnem trgu ostal popolnoma stabilen, zadnje dni pa se je njegov tečaj na inozemskih borzah celo se oiačil in' učvrstil. Lahko se s sigurnostjo trdi, da je docela minula trenutna nevarnost, ki se je psihološko umevno pojavila nod vtisom dogodkov v Ansrliii. . - • . - \ Treba pa Je upoštevati, da je to oslabljenje tečajev v prvi vrsti prirodna posledica splosne podražitve denarja po vsem svetu. Obrestna mera se je v zadnjem času povsod znatno povišala. Tečaj dr- žavnih papirjev se ravna v glavnem po rentabilnosti. Docela prirodna je torej stvar, da morajo papirji s stalno obrestno mero popustiti, ako se denar podraži. . Nesporno je to popuščanje tečaja prehodno bilo pojačano na eni strani tudi zaradi tega, ker so se širili glasovi, da bo baje zaradi Hoovrovega moratorija ogražano tudi izplačevanje obresti za naše obveznice vojne škode, a na drugi strani zaradi splošnega pesimističnega razpoloženja, povzročenega po angleških dogodkih. Kategorična izjava finančnega ministra dr. Djuriča glede obveznic vojne škode ie vplivala nedvomno zelo povoljno na razpoloženje na borzah. Finančni minister je v svoji izjavi jasno povedal, da bo država v vsakem primeru tudi nadalje točno izpolnjevala svoje obveznosti kakor doslej in da je obrestovan je in izplačevanje obveznic vojne škode popolnoma zavarovano. Medtem pa se je javnost pomirila tudi že zaradi povoljnega razvoja dogodkov v Angliji. Zadnje dni je bil tečaj dinarja, ki sploh nikdar ni bil omajan, še bolj učvr-ščen in tudi na naših borzah je zavladalo zelo optimistično razpoloženje glede državnih papirjev. Tečaj naših posojil, zlasti tudi tečaj vojne škode, je včeraj znatno poskočil in kaže še nadalje čvrsto tendenco. Vojna škoda, ki je bila popustila že na 253. je včerai notira-la 275 do 280. Obveznice vojne škode se sedaj obrestujejo po 9 odstotkov, kar popolnoma odgovarja splošnemu položaju na kreditnem trgu. Dinarju in državnemu kreditu torej po vsem tem ne preti prav nobena nevarnost, niti ni nobenega vzroka za kakršnokoli vznemirjenje. Gospodarski krogi, ki imajo za take stvari na^frlj tariek čut, so sami popolnoma mii^in kažejo celo gotov optimizem, ki je glede na položaj naših financ in na varnostne ukrepe, ki so bili podvseti za vsak primer, tudi popolnoma na mestu. Velike priprave za praški vsesokolski zlet Zgraditev stadiona za 140.000 gledalcev — Tretjina stadiona bo zgrajena iz betona, ostalo pa iz lesa zen tega pa bo zahodna glavna fronta v srednji tretjini, kjer bodo častne tribune predsednika in povabljenih gostov, v dolžini 110 m izdelana iz železobetona. Športnim korporacijam, ki bodo nastopile s svojimi prireditvami na stadionu, bo prepuščeno, da po potrebi začasno izgrade tribune za gledalce zgoraj in spodaj. Sokolska organizacija bo morala torej za svoj zlet izvršiti velike investiciie za lesene konstrukcije na stadionu, na katerih bo imelo prostora 80.000 gledalcev. Ministrstvo dela je že določilo, v kaki vrsti in v kakih rokih se morajo potrebni dela izvesti. Dela bodo oddana v izvršitev v najkrajšem času. Praga. 25. sept. d. O zgraditvi stadiona v Strahovu za vsesokolski zlet prihodnje leto jc padla definitivna odločitev. Po dosedanjih propozicijah bodo vsa zemeljska dela izvršena v maksimalnem obsegu, betonska dela pa samo v izmeri za približno 60.000 gledalcev. Izkazalo se je kot neekonomično. da bi se stadion zgradil v takem obsegu, kakor bi bilo potrebno za prihodnji vsesokolski kongres. Dočim se za glav-ni nastop Sokolstva računa z množico 140 tisoč gledalcev, bo udeležba pri ostalih prireditvah po dosedanjih izkušnjah dosegla -manjše število. Zato bo samo srednji pas galerijskih stopnjišč izvršen iz betona, ra- Nj. VeL kraljica in kraljeviči za pasivne kraje Beograd, 25. septembra, p. Minister za socialno politiko dr. Kostrenčič je sprejel od ministra dvora g. Boška Jef-tica naslednje pismo: »Čast mi je obvestiti vas, da je Nj. Vel. kraliica blagovolila odrediti, da se izplača osrednjemu odboru Rdečega križa za podporo pasivnim krajem kot prispevek Ni. Vel. kraljice 200.000 Din ter kot prispevek Nj. Vis. prestolonaslednika Petra ter kralievičev Tomisla-va in Andreja 100.000 Din.« Tolmačenje k volilnemu zakona Beograd, 25. sept. p. Minister pravde je podal v smislu čl. 97 volilnega zakona za V a rodno skuinščino naslednje tolmačenje: Z ozirom na določbe čl. 24. in 25. volilnega zakona mora pristojno sresko odnosno prvostopno sodišče potrditi kandidaturo sreskih odnosno mestnih kandidatov predlagateljem proti reverzu najdalje v roku 24 ur. Načelnik ameriškega generalnega štaba v Beogradu Beograd, 25. septembra. Davi je prispel semkaj načelnik ameriškega generalnega štaba general Mac Artur Douglas. Do meje pri Rakeku se mu je peljal nasproti šef poročevalske slu"be generalnega štaba general Bodi. na kolodvoru pa so odličnega gosta sprejeli minister vojske in mornarice general Stojanovič na čelu vsega generalnega štaba in številnih višjih oficirjev. Ameriški general ostane teden dni v Beogradu, kjer bo gost naše vojske. Otolaringobški kongres v Zagrebu Zagreb, 25. sept. n. Danes se je pričel prvi jugoslovenski otolaringološki kongres, ki se ga udeležujejo delegati iz naše države, Češkoslovaške. Poljske in Bolgarije. Kongres je otvoril predsednik Vulovič, ki jc pozdravil pred vsem goste iz slovanskih držav. Z odobravanjem in velikimi ovaci-jami ie bil sprejet predlog, da se odpošlje Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka. Zagrebški profesor Šercer je objavil načrt bodoče jugoslovenske otolaringologije. nakar sta predavala Vulovič iz Beograda ter Saltikovič i z Zagreba. Kongres bo zasedal še jutri ves dan, v nedeljo pa odpotujejo udeleženci preko Sušaka do Kotora hi na-z? j. Justifikaciia Hraniloviča in Soldina Zagreb, 25. sept. n. Davi je bila izvršena justifikacija Marka Hraniloviča in Matije Soldina. ki sta bila obsojena v zagrebškem terorističnem procesu na smrt. Ob 5. zjutraj so pripeljali oba na dvorišče sodišča ter je bila izvršena justifikacija najnrej nad Matijo Soldinom, nato pa nad Markom Hranilovičem. Zima tudi v Franciji Pariz, 25. sept. s. V raznih krajih južne Francije je v zadnjih dveh dneh že nastopilo zimsko vreme. V nekaterih krajih je p 'del termometer na 4 stopinje pod ničlo. Temperatura še vedno pada. V savoj-skem departementu m v visokih Alpah sneži. Povratek »Zeppefina« iz Amerike Pariz, 25. septembra AA. Po poročilu iz Pernambuca je nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« krenil nazaj v Evropo ob 3.15 po Greenwichu. žrebanjfe dri razr. loterije Včeraj so bili izžrebani naslednji večii dobitki državne razredne loterije: 30.000 Din srečke štev.: 29.476. 44.272. 83.485, 20.000 » » » 16,090, 48.030, 78.001, 29.457, 10.000 » srečka » 29.457, 4.000 > srečke > 8.010. 32.935. 40.373. 50.575. 65.801. 78.640, 87.917, 2.000 » > » 812. 2.815, 3.158. 3.157, 6.416. 6.783, 8.335, 10.977, 11.639, 12.397, 13.429, 14.114, 19.124, 19.663, 21.378, 21.914, 22.-505, 25.153, 27.729, 26.214, 30.802, 32.043, 33.681, 40.542, 47.220, 49.202, 51.542, 52.640, 53.030, 56.055, 57.807, 63.469, 64.078, 64.925, 65.085, 65.767, 67.429, 67.636, 73.132, 76.158, 77.954, 79.236, 79.302, 80.844, 80.920, 81.147, 87.108, 83.048, 81.219, 87.108, 92.922. Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Manjše dobitke objavljamo naknadno. Za male dobitke izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane, tako da bodo mogli naši igralci nadaljevati igranje na visoke dobitke. Zamenjavali bomo neobvezno in samo toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago. Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice »Jutra« onim, ki so pri njih kupili srečke. Žrebalo se bo vsak dan skozi en mesec. Opozarjamo naše igralce že sedaj, da te državna razredna loterija za prihodnje kolo znižala število srečk za polovico in bodo izgledi za dobitke zato znatno večji. Zato na bo stala cela srečka za vsak razred Din 200.—, polovična Din 100.—, četriinka na l>in 50.—. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra Ct 19 K občinskim volitvam na Češkoslovaškem H. Praga, 25. septembra. V nedeljo, dne 27. L m., se bodo vršile volitve v 70 odst. čsl. občinskih zastopov. Občinske volitve v splošnem sicer nimajo znatnejšega političnega pomena, ker pa se bodo vršile tako v prestolnici, kakor v csii vrsti drugih večjih mest, je položaj vse* kakor napet. Jasno je, da bi volitve imele močan politični značaj, ako bi se pri njih pokazalo, da se je razmerje sil med strankami znatno izpremenilo. V slednjem primeru bi bile neizogibne tudi nove državno« zbortJ0 milijonov. državnih garancij je za 150 milijonov. Ravnotežje proračuna bo vlada vzpostavila z znižanjem izdatkov in s povečanjem dohodkov. Vlada namerava urediti kratkoročne dolgove s posojilom ali z drugim poslom na mednarodnem tržišču. Potrebno je samo blagohotno sodelovanje finančnih in gospodarskih strokovnjakov Društva narodov. Krvavi izgredi v Španiji Madrid, 25. sept. AA. Po poročilu iz Santandra so se tamkaj spopadli delavci delavske unije s člani katoliških sindikatov, ker se niso hoteli priključiti stavki. En delavec je ubit, osem pa ranjenih. Tudi novinarji in stavci v Santandru bodo bržkone pričeli stavkati. Pariz, 25. sept. AA. Po poročilu iz Madrida so našli kompromisno formulo za amandmaji, ki bo omogočil, da preidejo v špansko ustavo neka poglavja katalonske ustave. O tem amandmanu bo parlament razpravljal jutri. Velika postna tatvina v Subotici Subotica, 25. septembra, r. Policija je prišla na sled velikopotezni tatvin, denarnih pisem na subotiski železniški posti. Kot krivca sta bila aretirana postn; sK.a-dišenik Slobodan Jovanovic in postn, pri. pravnik Konstantin K. Tatvine sta yrs,la na ta način, da sta iz denarnih vreč jemala denarna pisma in jih nadomestila z navadnim papirjem Na sled so jima pnsh zaradi tega, ker sta na eni vrec, pozab: a nadomestiti raztrgano plombo. Policija je oba opazovala že delj časa, ker sta s svo* jim pijančevanjem vzbujala sum, zlasti se ker sta zamenjavala razne tuje valute V zvezi s temi tatvinami je oilo aretiranih še nadaljnjih pet oseb Po dosedanjih ugotovitvah je bilo ukradenih denarnih p,sem v skupni vrednosti okrog 2jO.OOO Din. Peki za svoje pravice Beograd, 25. septembra. Ne le mlinska industrija, temveč tudi pe« kovski obrtniki, ki jih je na tisoče v drza-Mi prizadeti z uredbami o prometu z žitom in moko v naši držav, Za moko namreč cene niso z zakonom določene, pac pa so določene cene za poedme vrste kruha Z zadnjo uredbo je prepuščeno ban« skim upravam, da določajo prodajne cene kruhu v skladu s krajevnimi razmerami. Za bazo določitve cen kruhu bo služila ce-£ moke franko kraj, kjer se moka prede« luie kar je povsem pravilno, saj mora ce-£ kruha ustrezati ceni moke v kraju predelave, kar znaša v oddaljenejših krajih celo 60 do 70 odst. cene moke ne pa ce« ne moke v mlinih. Tako se upoštevajo raz-Ske med kraji, kjer imajo industrijske ml,, ne in onimi kraji, ki moraio dobivat, moko' od dale.. Vendar pa je treba ukreniti še več Ker uporabljajo razne pekarne raz-Hčne vrste moke za beli, po beli m crm kmh je treba poleg moke tipizirat, tudi k£h To je kaj lahko izvedljivo tako. da eenatančno določi, kakšne v« te moke se naj uporabijo za poedine tipe kjuh^ Za Jaše rSmere bi bile dovolj tnnrte kruha beli črni in luksuzni (iz nulancel Sedaj namreč izdelujejo mlini ka^em vj nj ke. kar je zelo nerodno v danasn i s£uaa-ji. Tipiziran je moke inkruh« čilo tudi prav izdatno kontrolo nad mlinarji in peki kar bi bilo v sm,slu doseda-n*h odrfdb o prometu z žitom m moko. Včeraj se je vršila v svrho razpenja *ah vprašanj v Beogradu plenarna seja delegatov Zveze pekov in prodajalcev kru« h? iz države, ki je izčrpno prenesla vsa pereča vprašanja. Seji je predsedoval g Radomfr Spasovič. Seja je trajala ves lan in so vsi govorniki poudaril, predvsem da je treba uvesti le tn vrste kru-L: beli iz dvojke, črni iz petke m luksuz« ni iz nularice Seveda je treba tud mlinorn predpisati, da proizva^jo J* vrste moke, in določiti z uredbo tudi cene zanje. Na zborovanju so sprejeli resolucije: 1 Odrediti je treba mletje le treh vrst moke in postaviti strokovno komis,>o za kontrolo mlinov. . 2. Uporaba šestice, sedmice m omnice za kruh se naj zabranl , , . 3 Krušne cene naj «e tako določijo, da bodo za 25 odst. višje od cen moke. 4 Za pasivne kraje iti kraje, kjer ni industrijskih mlinov, se naj priznajo se stroški za prevoz. , . . 5 Z zakonom naj ec prepreči nelojalna konkurenca takim mlinom in pekom, ki nimaio obrtne pravice. ... 6. Kaznjujejo naj se mlini, k, prodajajo moko nod ceno ali preko nje. 7. Minister trgovin« s« naproša, da v sporazumu s kraljevo vlado *me zakon iz leta 1884.. ki dovoljuje peko m prodajo kruha neobrtnikom ali takim, ki nimaio s pekarstvom nfcake skupnosti. Zato se naj zabrani prodaja kruha speceirs-kim tT« govinam. mlekarnam, na javnih trgih in povsod drugje razen v pekarnah in pekar-niških prodajalnah. Tihotapstvo pokvarjenega mesa Prejeli smo naslednji poprarrek: Z ozirom na poročilo, objavljeno v VaSems cenj. listu >Jutro« z dne 13. septembra 1931 štev. 211, stran druga, tretji stolpec, pod naslovom «Tihotapstvo pokvarjenega mesa», Vas pozivam, da priobčite v rokn člena 27 istega zakona na ftstem mestu, * istimi- črkami in pod istim naslovom sledeči popravek: »Vsebina članka naslovljenega »Tihotapstvo pokvarjenega mesa« v nedeljski številki »Jutra« z dne 13. septembra 1931 ne odgovarja resnici Ni res, da je g. nadzornik Fortič našel v stojnici viškega mesarja Zajca za vrati tudi dve stegni govedine, ki sta že po samem otipanju in vonju izdajali, da izvirata od v sili zaklane ali morda že celo poginole živine, nadalje- ni res, da }e na klavnici g. dr. Kune meso natančno ogledal in ugotovil, da izvira nedvomno od živine, ki je VJa zaklana v skrajni siK, ".n da je popolnoma neužitno, ker je bilo že čisto rumeno, loj pa je že črnel. Nasprotno je res, tla je bilo goveje meso obeh stegen, ki ga je našel g. nadzornik t stojnici viškega mesarja Zajca nepokvarjeno, popolnoma užitno in zdravju neškodljivo, ter da ni bilo niti rumeno a>i črno, niti ni izviralo od v skrajni sili zaklane aM poginole živine. V resnici je namreč g. živlnoBdravnik dr. Kune v mestni klavnici, ko je pregledal od g. nadzornika Fortiča zaplenjeno meso, ugotovil, da je na prvi pogled povsem zdravo in užitno, kar ie dr. Kune napram raznim osebam in občinskim funkcijonarjem izjavil. Res je nadalje, da je mestna klavnica to meso na zahtevo mesarja Zajca, izročila še v bakteriološko preiskavo Državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu, ki je izvršil preiskavo mesa in z rešitvijo z dne 17. septembra 1931 br. 125-1 ugotovil, da se ni našlo v mesu ne za živino ne za človeka patogenih kaK — da je torej zadevno meso povsem zdravo in užitno. Nadalje ni res. da sta mesar Zaje in njegov pomočnik priznala, da sta meso že večkrat v.tihotaroila. Res je namreč, da mesar Zaje tega nt nikdar priznal, ker ni nikdar vtihotaoljal. Nadalje ni res. da se je dognalo, da je mesar Zaic kupil prejšnjega dne že zaklano kravo od nekega grajščaka v bližini Ljubljane, oziroma da je prav za prav kupil prejšnjega dne tam dve kravi, od katerih pa je eno zavrnil državni veterinar ca Viču, za kar se pa mesar ni dosti zmenil, in je kratkomalo šel po zavrnjeno kravo ponoči, ko je bila že zaklana, ter 'e nieno meso proti jutru vtihotapil v Ljubljano. Res pa je. da je mesar Zaje kuni! od nekega grajščaka on zaklal dve kravi, in da je meso ene od teh krav spoznal za zdravo in užitno državni veterinar na Viču in predpisano žigosal, dočim je za meso druge, izrekel da je za prodajo nesposobno, pač pa užitno za domačo rabo. Vse meso te druge krave, katero je mesar Zaje vrnil lastniku, na je uradna komisija županstva na Dobrovi dne 13. septembra 1931 našla pri grajščakn nasoljeno. Ni torej res, da bi bil mesar Zaje za prodajo nesposobno m<*-so te druge krave vtihotapil v Ljubljano, da bi ga na svoji stojnici prodal. Nadalie ni res, da je mesar Zaje vtihotapil kritičnega jutra 110 kg mesa. Res pa je, da je uvozil istega dne samo 39 ks: prašičevega mesa. da pa tega n1 vt.ihotanjl, ker Je peljal z vpreženim vozom po Tržaški cesti korakoma mimo slavne m't.nlce. toda tamkaj nt bilo nobenega nždtninsk«-ga paznika na spregled, in torej ni krivnn mesarja Zajca, če na mitnici ni bilo nikogar, ki bi pobral užitnino. ZAJC ANTON, mesar to hišni posestnik na Viču VrovnAmlrn nannvpfl Zagrebška vremenska naooved za danes: Pretežno oblačno z začasnim nrehodnim razvedrivaniem. zmerno, tonleiše. Dunajska vremenska napoved za soboto: Nekoliko toplejše vreme, izbolišanje zlasli na jugu, na severu še nezanesljivo vreme. Mi kraji in ljudje Pljuča naše prestolnice KoEko so v Beogradu uredili parkov — Šola na prostem Beograd, 25. septembra ' O naši prestolnici se nikakor ne more trditi, da je nezdravo mesto samo po sebi, po svojem položaju, pač pa se more reči, da mu nasprotno samo njegova lega na položnem gričevju zajamčuje v zdravstvenem pogledu kar najugodnejše prilike. Ko izginejo vse stare stavbe, ki so s svojimi brez-zračnimi prostori in svojo že iz nekdanjih turških časov izvirajočo nesnago edina legla splošnih ljudskih bolezni, se bo Beograd štel med najzdravejša mesta kraljevine. A danes, ko so tupatam še tudi v sredini mesta, prav posebno pa po oddaljenejših predmestjih po cele kopice ljudi natlačene v nizkih, zatohlih ilovnatih kolibah, je seveda mogoče in tudi razumljivo, da ima v Beogradu zlasti jetika veliko žrtev in umira za njo četrtina ljudi. Te razmere pa se z modernizacijo mesta vidno zboljšujejo od leta do leta in je treba priznati, da mestna občina stori zelo veliko v tem pogledu. Prav posebno skrb posveča občina kar najrazsežnejšemu povečanju mestnih parkov, »pljuč« vlakega velemesta, in ima v tam pogledu v svojih načrtih napravo cele *rste novih javnih vrtov in parkov. Doslej je imel Beograd, ki zavzema 2697 hektarjev površine, vsega skupaj samo 47.7 hektarja zelene ploskve. Toda že letos sta se ves Kalemegdan in deloma tudi že gornja trdnjava izpremenila v park in je veliko število ulic dobilo zelene travnate ploskve in drevorede. V vseh mestnih parkih in vrtovih je danes 35.7 hektarja nasadov, 12 hektarjev pa poti in steza. Nasadilo se je v ■adnjih dveh letih nič manj ko 71.950 raz-*ih sadik in od teh več ko dve tretjini v trku letošnjega leta. Dolžina vseh beograjskih drevoredov pa znaša danes 20.8 km. Med načrti za bodočnost je menda v prvi tfrsti pretvoritev sedaj praznega »Tašmaj-flana«, starega pokopališča, v javen vrt, park, in pa zasaditev zelenega pasu okoli vsega mesta, za kar bo seveda treba znatnih I denarnih sredstev, pa bo zato tudi mnogo pripomoglo k zboljšanju zdravstvenih razmer. Istemu namenu pa bo rabila tudi najnovejša ustanova beograjske mestne občine, ki bo menda prva svoje vrste v naši državi: šola pod milim nebom. Občinski svet je po prizadevanju enega najenergičnejših borcev proti jetiki, mestnega odbornika dr. Ljube Stojadinoviča, sklenil, da ustanovi šolo pod milim nebom po načrtih dr. Stojadinoviča samega in so tudi že zagotovljena sredstva za uresničenje teh načrtov, tako da bo ta novost že popolnoma gotova za prihodnjo pomlad. Za šolo pod milim nebom je mestna občina dala razsežno, z drevjem zasajeno zemljišče ob ljudski šoli v šumatovski ulici. Po odobrenem načrtu bo šola imela tri popolnoma odprte terase, vzdignjene nad neposredno okolico za 2 do 2 7 metra. Terase imajo površino velikih šolskih sob: 65, 72 in 110 štirjaških metrov, bodo zvezane med seboj, toda za slabega pol metra vzdignjene druga nad drugo. Ob slabem vremenu se šola preseli deloma v veliko lopo, deloma v razsežno šolsko sobo. Poleg učilnice bo prostor za garderobo, šolska pisarna in soba za ambulanco. šola pod milim nebom je namenjena slabotni šolski deci, ki je v večji meri naklonjena jetiki in bi ji daljše bivanje v zaprtih šolskih prostorih moglo postati nevarno. Otroci bodo prihajali v šolo zjutraj in ostanejo tu ves dan pod nadzorstvom učitelja in zdravnika. Pouk se bo vršil po leti in po zimi pod milim nebom in samo ob deževnem vremenu pod lopo ali v učilnici. V šolo se sprejme za začetek 40 do 50 otrok; pač najpotrebnejših, najslabejših. Strokovnjaki so prepričani, da bo ta šola dosegala kar najboljše uspehe in rešila mnogo mladine, ki bi drugače skoraj gotovo zapadla neizprosni morilki — jetiki. šetnjja p© dveh novih palačah Viktorijo na Aleksandrovi cesti Najemniki se selijo v Dunav in Ljubljana, 25. septembra. Te dni zapuščajo tudi notranjost obeh eovih palač na Aleksandrovi cesti zadnji delavci in obrtniki. Pogled od vogala »Slona« aLi iz Tivolija po Aleksandrovi cesti je zdaj nemoten in res lep. Strnjeni vrsti palač učinkujeta tako prijetno šele sedaj, ko je odpravljena z ulice vsa zidarska ropoti- js. 'čeprav »ta zidani obe novi palači v čisto različnem slogu, vendar učinkujeta vsaka »po svoje impozantno. Zidani sta obe v 3 (nadstropij, le da ima Viktorija izrabljeno .tudi podstrešje, in so tudi tam urejena sta-movanja. Palača zavarovalne družbe »Du-•nav« je vogalna stavba, ki ima svoj drugi 'trakt v Beethovnovi ulici. V pritličju Ima Vsa Ljubljana se smeje in govori od sijajne vojaške šaloigre DonJu garn1z11 TRAKA LJUBEZEN! Felix Bressart Georg Aleksander Ernst Verebes Marta Eggert Sijajni dovtipi! Lepa godba! Krasno dopolnilo! Paramountov zvočni tednik. Ob pol 8. in 9 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124. Jesenska Ljubljana Ljubljana, 25. septembra. Jesen nas lepše ni mogla pozdraviti. Dolgočasni Ljubljančan se že zavija v zimsko suknjo. Gospodične in gospe hodijo že v kožuhih. A ta ali oni, ki nima ne kožuha ne suknje niti površnika, se vprašuje, če oo kožuhi in suknje plačani... Da, bogve, če so plačani... če niso, bi na tak način, da suknje ne bi bilo treba plačati, tudd jaz lahko prišel do nje! Vendar vse ugibanje človeku prav nič ne koristi, če pri trgovcu nima zaupanja — al? -pa — če si suknje ne zna na kak ne navaden način izlisjačiti. * Po Vegovi ulici se je zadnje dni sprehajal star upokojenec z dolgo sivo častitljivo brado in z zlatimi naočali. Takole od štirih do petih je hodil gor in dol, od banka »Slavije« do »Glasbene Matice«. Zanimala ga je leva stran Vegove ulice. Ob vsakem drugem koraku se je ustavil, sdaj pa zdaj v brado nekaj zagodrnjal, zmajal z glavo, nagovoril kakega mimoidočega človeka, pokazal na levo stran in spet zmajal z glavo in spet nadaljeval pot. Nedvomno! Leva stran Vegove ulice, tisti majhni park, ah kaj, zanemarjen obcestni vrtiček, kakršnih v Ljubljana kmalu ne bo več, mu je bil trn v očesu. »Gredo, pa ti izpred žive meje odtrgajo zeleno rušo,« je mož godrnjal. — »Gredo, jva ti živo mejo skoro zabetonirajo!« je jezno nadaljeval, »to potem, seeeda, stebričkov ljubljanski meščani, ti nesrečni pogojni meščani, ne smejo pogrešati. Na vsa- 4 lepe izredno razsežne in svetle lokale. ■V Beethovnovi ulici se je naselila znana cvetličarna Korzika, sosednje prostore, v •katere je vhod že z Aleksandrove ceste, je vzelo »Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d.«, dalje bo v tretjem lokalu kombinirana kavarna in slaščičarna, četrti lokal so najeli združeni klobučarji in slarn-■nikarji. Vsi ti lokali so opremljeni in ure-jeni najmoderneje, tako da bodo znatno dvignili živahnost in lepoto ulice. Tudi kleti, v katerih je urejena naprava za centralno kurjavo, so zelo lepe, suhe in svetle. Kletni prostori so zelo razsežni in prav ekonomično razdeljeni. V prvem nadstropju so na eni strani res pTav lepi in svetli pisarniški prostori zavarovalnice »Dim a v«, drugi prostori z razgledom na Aleksandrovo cesto pa so še na razpolago. Ti prostori, ki so enako leni in svetli, se dajo tudi razdeliti, tako da se lahko naseli tam več tvrdk. V nadaljnjih nadstropjih so stanovanja in sicer je skupno 8 trosobnih, 4 če-tverosobna in 8 samskih stanovanj. V vseh nadstropjih uživa stanovalec naravnost prekrasen razgled na mesto ali tja ven na Rožnik, planine in dolenjske griče. Tudi so stanovanja oskrbljena z etažno centralno pečjo, s pomočjo katere je mogoče ogreva-,ti vse stanovanjske prostore in toploto regulirati. . Sosednji palači »Viktorija«, ka jo ja zgradila podjetna ga. Mila Kambičeva, so udarili temelje lani s 1. oktobrom in bo popolnoma dovršena te dni. Ž njo je enako odpomagano stanovanjski mizeriji v Ljubljani, še bolj pa podjetnim trgovcem, saj ,bo v njem deloma na ulici, še več pa v krasni pasaži lepo število lokalov. Stanovanjskih prostorov z lokali vred bo 49. V »osiovne prostore pridejo, deloma pa so že: avtomatični bife, ki ga uredita Oset & Zupan, dalje delikatesna trgovina in spe-cerija Rafka Koretiča, nasproti moderna konfekcija Noblesse, Škodovi zavodi, cvetličarna Heremanskv, modistka Klob-čaverjeva, specijalna trgovina z rokavicami plitka Milinkoviča, slaščičarna Galle, modna trgovina »Eko« in še nekateri drugi. V mezaninu so pisarniški prostori, zdravniki in advokati. Skupno je 5 pisarniških prostorov. Tudi »Viktorija« ima najmodernejše urejen lift. Na krovu so smiselno urejene prhe, pralnice in sušilnice ter bo del terase izrabljen tudi za vrt. V vogalu bo tudi razgleden paviljonček. Marmor, s katerim so obložene in okrašene zunanje stene palače, je dobavila tvrdka Caharija iz Naibrežine, ki je oskrbela deloma tudi marmorne okraske ob stopnicah. Kipe, ki krase fasado in predstavljajo Loč, Floro, Stvarjemje, Vodo ki Zrak, je izdelal mojster Lojze Dolinar. Falež izročen sodiscn Maribor, 25. septembra. Po zaslišanju na mariborski orozmiškl Staniči v četrtek dopoldne je bil Falež še v teku dopoldneva zopet prepeljan na Pra-gersko, kjer so hoteli z nadaljnim zasliševanjem in s poizvedbami ugotoviti njegovo krivdo ali nekrivdo glede raznih drugih zločinov, katerih je osumljen. Včeraj dopoldne so dospeli na Pragersko tudi komandirji orožniških stanie Sv. Lovrenc na Pohorju, Slovenska Bistrica in Poljčane, v katerih okolišu so bile izvršene razne vlomne tatvine. Falež glede teh zločinov vse zanika ki sodi se, da res ne prihaja v poštev kot storilec. Pač pa je v teku včerajšnjega dopoldneva priznal, da je izvršil znani roparski napad na dve ženski na Pohorju nad Rušami in sicer na učiteljico Angeliče-vo iz Ruš ter soprogo ruškega trgovca Lamprehta. /te lani je bil zato v preiskavi in tudi konfrontiran, ker ga pa dami nista mogli z gotovostjo prepoznati, je bilo postopanje proti njemu ustavljeno in so ga izpustili iz preiskovalnega zapora. Včeraj popoldne je orožništvo na Pragerskem poslalo državnemu tožilstvu ovadbo proti Faležu in snoč» je bil Falež prepeljan v preiskovalni zapor okrožnega sodišča v Mariboru. Avto obvisel na železni ograji nad Dravo Guštanj, 25. septembra. Na cesti med Brezinom in Št. Lovrencem se je pripetila nenavadna nesreča, ki je domala postala usodepolna za šoferja. Popoldne se je po tej cesti peljal šofer Payer-jeve sodavičarne iz MaTenberga s tovornim avtomobilom, ki je razvažal sodavico. Vozečemu po hribu navzdol je med vožnjo nenadoma odletelo od voza eno kolo ln st> sikotalilo po bregu v Dravo. Šofer ni mogel ustaviti in se je avto drsal po treh kolesih naprej, a že po pair metrih je treščil v železino cestno ograjo. Ograja se je zaradi sunka močno upognila, vendar je zalet zdržala, ker je šofer vozil s primerno brzino. Ta previdnost se je šoferju to pot res obnesla m ga rešila gotove smrti. Avto je dobesedno obvisel na ograji. V primeru, da ograja zaleta ne bi zadržala, bi voz s šoferjem vred zgrmel po strmem pobočju v strugo Drave in bi voda pokopala žrtev v svojih valovih. Struga je po vsej Dravski dolini globoka in nevarna. Drzne tatvine poljskih pridelkov Dolnja Lendava, 25. septembra. Sedaj ob pospravljanju s polj so se silno razpasle tatvine poljskih pridelkov na prostem. Iz vseh vasi se iljudje pritožujejo, .da so bili okradeni ki oškodovani za večje j količine. I Krade se vsevtprek. Na poljih «gram9i .interesentov iz Lendave m Goric je bilo več tatvin prosa. Ljudje so proso poželi in povezano v snope pustili, da se n« njiv1 nekoliko posuši. Drugi dan »o presenečeni opazili, da je ukradenega prosa kar na vozove. Zaradi teh vedno gostejših in drz-inejših tatvin so bili ljudi e prisiljeni pože-to proso sproti voziti domov. Kolonisti iz Gaberja so utipeJl mnogo Škode pri koruzi. Se preden se je pričela trgatev koruze, so jo neznani zlikovci potrgali in odpeljali z njihovih njiv cele vozove. Tatovi so kradli 5m vozili koruzo po-z>no ponoči. Da jim ne pokradejo vse koruze, so bili lastniki prisiljeni na pol zeleno potrgati. Poljskim tatovom pride vse prav. Kradejo celo krompir, čebulo in druge sJične sadeže. Tudi nrejšnja leta so se dogajale tu Pri pomanjkanja teka, kislem uspe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. ki tam pot**» tetvtee, vendar bo v takem I nekod P«t*vfti straže, da oo ti očuvaB obsegu kakor letos. Ljudje so morali po- 1 »azne prvdeiko. Prizor s sokolske jubilejne svečanosti v Kranju Poklonitev praporov pred magistratom. Na kranjski prapor sta naraščaj in deca pripela krasen spominski trak. 16 kazenskih razprav v enem dnevn Veliki petek pravdanja pri deželnem sodišča — Tri zanimive Ljubljana, 25. septembra. N« deželnem sodišču je bilo danes vprav rekordno število kazenskih razprav. Pred malim senatom in sodniki=poedinci jih je namreč bilo skupno 16, na programu pa večinoma tatvine, nož, utaja. Naslednje tri razprave so bile dokaj zanimive; Cela družina pred sodnikom. Neka kmečka družina je okoli 10. dopoldne korporativno stopila v 6obo št. 28 pred sodnikaspoedinca. Sest družinskih članov je bilo obtoženih, da so se brez dovoljenja lastnika lova gostili e srnjakom. Polde iz Bezuljaka na Notranjskem je znan kot strasten divji lovec. Iz lovskega revirja Viktorja Medena je pozimi odnesel 2 srnjaka, vredna 360 Din. Doma so se potem gostili, a stvar je kmalu prišla na dan. Pred sodnikom so se vsi (oče — vdove«, sinovi in hčere) živahno zagovarjali v me-nesevskem naročju. Poldetova sestra Micka je dejala: »Res 6em kuhala meso. Mislila pa 6em, da je svinjsko.« Tončka pa je trdila: »Jedla sem. A meso sem imela za goveje.« Kratka sodba: Polde 21 dni strogega zapora in za 1 leto izgubi častne državljanske pravice. Ostali po 10 dni zapo« ra in 60 Din globe z odlogom za eno leto. Incident na PodkorCnskem sedlu. Jurij Kus je 21 leten, vitek in rdečeličen fant, po Todu rz Amerike, a avstrijski državljan, doma iz Čave pri Podkloštru na Koroškem. Stopil je pred mali senat zara« di tega-le: Na Podikorenskem 6edlu je 16. avgusta popival s svojima bratoma v avstrijski oNmejni gostilni. Okoli 11. ponoči je izzval na naši 6trani konflikt z orožniki, ki so bili prisiljeni, da so ga ukleniE in odvedli v Kranjsko goro, od tam pa v Ljubljano. Bil je prav nasilen. Sodnikom je opisal dogodek v koroškem narečju: »Tri dečve so bive. Rek ve so, da gredo na mejo na špancir. Od doma smo jih spremi vi trje bratje. Gor srno pili m se unterholtafi. Pršvi so še ta kranjsči fantje. Imel* so harmoniko, jaz pa gajgo. Dosti smo pili- Jeza me je popadva in sem zabrisov srtov na cesto.« (Stol pa je čez mejo priletel in zadel graniarja Mio» draga Marinoviča...) Povedal je naito, kako se je boril * oroi» nSki, ki da so z njim grdo dekli. Orožniški kaplar Dušan Radovič kot priča pa je n*-sprotno pojasnil, s kašno težavo so aretirali bojevitega Jurija in kaj vse je po« oeL Borbeni Jurij je bil obsojen samo 2 meseca 6trogega zapora. Zaradi 8 rjuh — 1 leto rofcSJa. Andrej Žnidar iz Spodnjega Brnika^ mt Gorenjskem je 68 leten, betežen starček, sicer pa star znanec kriminala. Letos 8. julija zvečer je prišel v gostilno Ivan« Marki ja. Bos se je vsedel za nekaj čas« k oknu, ki je bilo priprto, a drugo jutro odprto. Ponoči je Markljevim izginilo 8 rjuh, vrednih 750 Din. Tat ki ie prišel skozi okno io po tej poti tudi iaginit je pusti! za seboj sledi. Na oknu odtis bose noge, ki 6e je skladal z Žnidarjevo, in zavoj papirja, ki ga je bil mož prej kupil pri trgovcu Ignacu Grašiču. Stari 2nidar je odločno zanikal tatvino m navajal prebrisano skonstruirani alibi. Nič mu ni pomagalo. Obsojen je bil zaradi 8 rjuh na 1 leta Tujski promet v gorenjskem kota Mojstrana, 25. septembra. Hladna jesen je pregnala poslednje goste iz naše leipe Gorenjske. Gorski vršaci so se odeli z belo kopreno, ki se je bodo pred zimo le še Tedko iznebili. Letovišcarjt so nas zapustili z vsem zadovoljstvom. Saj tako lepe sezone že dolgo ni bilo. Skozi tri mesece smo imeli skoro izključno tople solnčne dneve in tetoviščarjam res ni bilo treba čepeti v zakurjenih sobah. V početku sezone je še vse kazalo, da gospodarska kriza tudi našemu kotu ne bo prizanesla. Vse se je pritoževalo nad sfa-bim dotokom letoviščaTjev, toda z nastopajočo vročino se je položaj naglo izpre-menil. Prostori so se napolnili v nekaj dneh in tako je ostalo do kraja sezone. Ob nastopu davice drugod se je zateklo k nam lepo število gostov, posebno družin z otroki. Močno se je opazila splošna štednja od strani letoviščarjev, kar je seve popolnoma razumljivo v današnjih razmerah, ker k nam prihajajo ljudje, ki so resnično potrebni zdravilne gorske klime, ne pa vese-Ijačenja. Enako velik poset so imele tudi naSe planinske postojanke, zlasti one v območju Triglava, ki izkazujejo mnogo večji obisk kakor lani. Če vzamemo za prrmer samo Aljažev dom v Vratih, vidimo velik porast. V njem je bilo do vštevši 30. avgusta lani vpisanih 3407 turistov, letos pa Ze 3780. Absolutno večino gostov so tvorih Jugosloveni, zlasti mnogo jih je bilo iz za-padnih banovin. Od inozemcev so bili naj- J številne je zastopani Avstrijci, Cehi, Nemci in Italijani Naslednji statistični podatki kažejo gibanje tujskega prometa od 1. junija do vključno 31. avgusta 1931. Kranjska gora: junij: došlo 342 gosto«, 2627 prenočnin (L 1930 465 gostov, 2561 prenočnin); julij: 1282 gostov, 20.261 pr©« nočnin (1302, 25.360); avgust: 785 gostov, 1793 prenočnin (732, 18.805). Gostov v vseli treh mesecih je bilo 2409 m 40.871 prenoč-nin, lani pa 2499 in 47.735. Diferenca izkazuje letos padec 90 gostov in 6864 prenočnin. Dovje^Mojstrana: Gostov )e bilo v vseh treh mesecih skupno 766 (lam 745) in 7454 prenočnin. Letošnja sezona je bila vsekako mnogo boljša od lanske. Inozemci so bili: iz Avstrije 59, iz Češkoslovaške 41, iz Nemčije 17, iz Italije 15, iz Anglije 4, iz Fratw cije 3, iz Madžarske 1, iz Poljske 1, ostats narodnosti 9. Poleg teh stahife gostov smo imeB « kraju več enodnevnih izletov in ekskurzij, katerih se je udeležilo nad 3500 oseb. Pripomniti pa moramo, da je vas Dovje po številu letoviščarjev nekoliko zaostala tn je ostalo še precej prostorov nezasedenih. Upamo pa, da se ta vrzel prihodnje leto ne bo več opazila. Obeta se nam zgodnja zima, prehod v zimsko 6ezono bo zelo kratek in treba se je že sedaj z vso resnostjo pripravljati nanjo. Lepite na pisma znamke protituberUulozne lige! kem vogalu te že straši kak steber, ali pa kar cela vrsta stebričev. Moj bog, da ne morejo nič drugega uganiti, kakor samo graddti s kamenjem kakor otroci z dominami!« Ampak mož se kljub svoji res pristni jfszi ni mogel dolgo razburjati. Zdaj se je na tisto novost v Vegovi ulici že navadil. In, če je utrujen, bi najraje sedel na tisti beton pred živo mejo in se na enega od belih stirebričev naslonil — in potem, potem bi nemara še prav sladko zadremal. Nekdo mu je pojasnil, da bodo na tisti beton postavili tudi kar šest spomenikov! — se je začudil in toliko, da spet ni poklical boga na pomoč. Ko pa je zvedel, da bodo tam ovekovečeni jugoslovenski skladatelji, se je mož globoko zamislil. Na kaj je bil prav za prav mislil, je težko reči. Na zadnje je rekel: »Potem bodo pa drevesa, tele akacije, za živo mejo gotovo posekali!?« Vzddhnil je, nadaljeval pot fn se spet ustavil nasproti vhoda Glasbene matice. »Hm! Oder! Povsod odri! No, naj matico le prebelijo, saj je skrajni ča«. — Ampak čemu nad vrati streha?! ... to, in tile beli stebri! — ki bodo segali menda prav do slemena... No, vidim, da bom kmalu umrl! Ničesar več ne razumem! Nekaj pa mi zelo ugaja! — To, da so Ljubljančani tako varčni! in tako odločni! — Da bi za stare rotovške stopnice tako hitro mogli najti rešitev, si nisem mislil! Izpred rotovža pred matico! Da so stare in rotovške, se jim pozna, prav tako se jim pozna, kakor se pozna stebrom pred pročeljem Glasbene matice, da so novi!« Modroval je in modroval vsak dan do pete. Obraz se mu je pomračil. Zdaj ga ■preganja samo hlad. Kmalu bo zima, takrat bo moral čepeti doma — ali pa v kavarni. Krenil je domov in se spotoma domislil zelo neumne stvari. V časnikih je bral, da je beseda avtomobil strašna reč! Da je to spaka, ob katero se menda do letošnjega septembra še nihče ni spodtaknil. Zdaj pa, ko bo avtomobilu kmalu konec, ko bomo kmalu letali po zraku, se ti šment spomni, da je auto grška beseda, mobil pa latinska. In da bi se automobilu po grško reklo autochinetton, po latinsko pa ipsomobil, nikakor pa ne automobil. Ubogi mož! Kakor vse ka8e, te ▼ življenju čaka še veliko razočaranj ln presenečenj. Eno zadnjih bo tudi to, da se bo moral Prešern še pred božičem napotiti preko novega'mostu naravnost na rotovž, in tam zahtevati, nad mu dajo že enkrat mir, da on noče, da bi se mu v bodoče moral ogibati vsak Ljubljančan, ki bo hotel na most, ali pa prišel čez most. • Bržkone ni mesta na svetu, M bi bflo v jeseni tako neslovensko veselo. K slovenskemu otožju se je pridružilo še neslovensko veselje. Za slavnim Jim Lyggettom, boksarjem, so se pokazali v Ljubljani še rokoborci z vseh delov sveta. Ljubljana že nekaj dni trepeče in mrzlično pričakuje, kdo bo odnesel 30.000 Din, reci in piši: trideset tisoč dinarjev. Ljub-'iana ima denar in je hudo radodarna, ne-nava^nn rada vesela in slavnostna, uživa ob pogledu na krvave nosove dn usta bo- ksarjev, in uživa, kako premetavajo rokoborci drug drugega sem ln tja, z odra ln na oder, in je prav divje vesela, in zaradi lepšega, menda nič manj razkačena, če obleži kdo od slavnih rokoborcev nezavesten in ga pol ure ni moči spraviti k zavesti. Ljubljančanom pride vse prav! Le tega nočejo vedeti, kakor da Imajo od sile težko vest, da so rokoborci lansko leto odnesli iz Ljubljane blizu pol milijona dinarjev. Morda Je tej ljubljanski trmi res fcrtva dolga jesen. Morda pa so vseh teh grehov krive, dn to ni izključeno — ljubljanska pamet, ljubljanska radodarnost, ljubljanska veselost — in koncem koncev še ljubljanska gospodarska kriza. Sicer pa je v teh stvareh, to Je treba pribiti, neizčrpno bogastvo. — Le kako se S njim okoristiti, to Je problem... • No, ta problem je pretežaven prav z ara AH svoje neizčrpno«ti. V Fračiškanski ulici — to takih Frančiškanskih ulic Je v Ljubljani precej! — stojita vsak dan dva berača. Eden Je star, ves sključen, opira se na palico — to slep je; drugI je precej mlajši, morda še celo mhad, suh, kakor da je izstradan, bled, kakor da preži nanj že smrt, in hudo Je pohabljen. Mimo njiju gre sto in sto ljudi. Bogattb in resnih. V kožuhih, suknjah, z nabitimi listnicami gredo, kakor da so sami na svetu. — Tisti, ki nimajo kožuhov, ne sukenj in ne nabitih listnic, morda so sploh brez listnic, hodijo kakor da poznajo ves svet in vso revščino. Od teh zadnjih seže kdaj pa kdaj kdo globoko v žep ter vrže v nastavljeni klobuk 50 par. In slepe oči strme v sivo jesensko neos in v ljudi. Pohabljenec pozdravlja ln premišljuje, kako bo pozimi stal v snegu in mrazu in prosil ljudi vbogajme, prav tiste ljudi, ki bodo hodili od plesa na ples, od Portugalke na razling, in ki so tako neskončno radodarni, da se z boksarji in rokoborci, od toboganov in autodromov z žalostjo poslavljajo, dasi vedo za koliko milijonov je Ljubljana bolj obubožana, za koliko milijonov je v Ljubljani več bede. Ali kdo bi se menil za slepce in pohabljence, za slabo oblečene otroke. Ti se n« mikastijo za dinar, se ne-onesveščajjo pred tisočglavo množico, za denar niti ne znajo plesati po vrvi. Zastonj pa Ljubljančan ne razmetuje denarja. Je res!! krvavo prislužen in kdo bt mu zameril malo zabave, pa naj sabo taka ali taka..« » Pa vendar smo Ljubljančanu kot del slovenskega ljudstva skozi ln skozi, kljub vsm grenkim dejzstvom, kulturni ljudje! Drama in opera, obe gledališči bosta spet vso sezono nabito polni! Kaj ne?... Kakor vse kaže ob misli na razne velikomest-ne športne! prireditve, je tudi slovenska kultura rešena! To obeta že dolga deževna jesen! Ljudje se neradi dolgočasijo! Sad je slavni Edgar Wallace spet poleg slavne Oourths-Mahlerjeve edina knjiga, ki se valja po kavarnah in po divanih. Kaj bi človek neprenehoma zabavljal. Saj se vrši vse v. znamenju 1931. jeseni ipo Kristusu t > JUTRO s št 222 4 Sobota, 26. IX. 1931 Domače Testi * Odlikovanja pri Stolu sedmorlce. Z ukazom Nj. VeL kralja so odlikovani z redom Jugoslovenske krone ni. stopnje: dr. Aleksander Viktor, starešina državnega odvetništva ▼ pokoju, Ivan Mesarič In Vladimir Buzadjdč,. sodnika Stola sedmerice v p • z redom sv. Save IU. stopnje Josip Man zoni, svetnik banskega stola v p. ta t redom Jugoslovenske krone V. stop nje Mihovi! Haberle, ravnatelj pomožnih uradov stola sedmorice t p, val ta Za- ^Notarskl Izpit je poUožll včeraj s prav dobrim uspehom na višjem deželnem eo-dišču v Ljubljani g. Janko Horvat iz Murske Sobote, čestitamo! ♦ Nove uradne ure v državnih uradih. Predsednik ministrskega sveta ta minister za notranje zadeve je podpisal odlok, 1C ž njim določa uradne ure v vseh državaih uradih od L oktobra do 1. maja 1932 — Uradne ure bodo: ▼ eobotah od 8. do 14 ure; ostale delavnike pa od 8. do 12.30 ta od 15.30 do 18. • Opozorltev udeležnlkom pravniškega kongresa v Skoplju. Za kongres t Skoplju, ki se bo vršil v dneh 4., 5. in 6. oktobra, so bile te dni razpolane vsem članom dru-gf-a »Pravnika« legitimacije Ljubljanski člani naj jih dvignejo pri vratarju pravo-Bodne palače. Kdor legitimacije m prejel, a je članarino vplačal, naj takoj reklamira. Iz Ljubljane se odpeljejo udeleženci skupno in sicer z brzovlakom v petek 2. okto-b-a ob 9.23 dopoldne. Rezervirana sta dva posebna voza, ki pojdeta direktno do Skop-Ma. Na Zidanem mostu se priključijo člani fe štajerskega, v Brežicah pa z Dolenjskega Vsak član naj kupi pri odhodu polovično karto, jo da opremiti z mokrim žigom ta to karto uporabi tudi za povratek.L^ gitlmacijo mora seveda pokazati. — Odbor društva »Pravnik«. . Komisija za Izpite carinskih oradnl-kov. Od 8. do 28. oktobra se bodo v oddelku carin ministrstva financ vtšuII v.:; s ji državni strokovni izpiti uradnikov c* rtaske stroke. Izpitni komisiji bo nače,o-val kot predsednik načelnik oddelka carta Slobodan Djakovič. ♦ Zborovanja agrarnih Interesentov. V nedeljo 27. t. m. bo ob 9. v Konjicah v dvorani Narodnega doma zborovanje agrarnih interesentov za vso Dravinjsko dolino. Isti dan bo tako zborovanje ob 14. v Vitanju v gostilni g Konrada Pircha. Vsi člani gozdnih in pašniških zadrug ter interesenti, ki niso člani zadrug, naj se zborovanja udeie-že da se slednjič preneha s strašenjem rasnih veleposestniških najemnikov z odpustom ta odpovedjo najemnine, ako zaprosijo za komplekse, fci se bodo j smislu zakona o agrarni reformi razlastili. Gorazdov učni zavod sprejme Se nekaj gojenk. Pouk po pridano najnovejši ta najuspešnejši učni metodi. Učni honorar jako zmeren. — Pojasnila ln prijave: Nunska ulica 19. — Hčerke železničarjev ta državnih nameščencev po-sebne ugodnosti. 11766 • Arheološki strokovnjaki v Jugoslaviji. Kakor javljajo zagrebški listi, je predvčerajšnjim prispela v Zagreb večja skupina arheologov iz Nemčije, Francije, Avstrije, Švice in Madžarske, ki napravijo znanstve-1 ekskurzijo po Jugoslaviji. Ekskurzijo je organiziral direktor Arheološkega instituta v Frankfurtu, Gerhard Bere, ki je že v sredo prispel v Zagreb, kjer si je ogledal arheološki muzej, potem pa odpotoval v Knin. Zagrebška mestna občina Je uglednim znanstvenikom priredila banket, ob SI. pa je ugledna družba nadaljevala pot v Dalmacijo. • Državnim upokojencem, ll Izvršujejo obrt. Zadnje čase so vznemirili državne uDokoience - obrtnike vesti, da ie ustavila finančna direkcija nekaterim upokojencem oreiem draziniskih doklad. V poiasmlo državnim uookoiencem. ki imaio kakšno obrt. obiavliamo odeovariaioče člene uredbe o draziniskih dokladah državnih upokojencev <(Uradni list št. 96. od 22. oktobra 1924). Člen 16. določa: Izvzeti od pravice do dra-einiske doklade v obče. to ie od oseb^^ m rodbinskih doklad. so uookoienci in upokojenke. ki imajo bodisi od lastne in™vI?.e-bodisi od osebneea dela na mesec 3000 Din ali več d«bodW Oni -^avni upokojencu ki se baviio s samostalnim obratom ali svoibodnim poklicem. kakor odvetniki, zdravniki, inženierji in druži, nrmaio pravice do draeiniske doklade. razen če do-kažeio z zdravniškim izoričevalom. izdanim oo državnih ali občinskih zdravnikih, da so nesoosobni za delo zaradi starosti in telesne nesposobnosti. ali če so prekoračil; 45 leto starosti. Člen 17. pa soopolnuie oredidoči člen in določa: Odredba orveea odstavka te uredbe ne velia za ministre in za UDokoience in upokojenke, ki prejemaio osebno ookoinino. če so upokoieni oo 20 letih efektivne službe, a za uookoienke. suje svoje vtise iz onih krajev, kjer so nahajajo najjužnejše naše naselbine. • Novo knjigo o šolskem radiu je napisal po naročilu odbora za šolski radio pri JTTTJ, sekciji za dravsko banovino, g. Niko Kuret, suplent na realni gimnaziji v Kranju, član odbora za šolski radio pri JUU. Knjiga izide v začetku oktobra in bo vsebovala v zanimivem opisu ta razdelitvi snovi vse potankosti o radiu, novem elementu našega življenja. • Dr. Krekova mešč. gospodinjska šola v Zg. šiški. Pouk se prične 1. oktobra. Vpisovanje je 29. ta 30. t m. Sprejemajo se notranje ta zunanje učenke. Natančnejša pojasnila daje vodstvo šole. — Na Isti šoli se vršijo med šolskim letom tudi letos gospodinjski ta kuharski tečaji za uradniške soproge, uradnice in za delavska ln kmet-ska dekleta iz okolice. Tečaji se začno v začetku oktobra. Sprejemajo se tudi gospodične ta deklice v tečaj za ročna dela, šivanje ta krojno risanje. Nemščina se bo poučevala od meseca oktobra dalje v dveh oddelkih. • Koroške vesti. V Libučah pri PEberku Jo te dni v žrebelnikovem skednju izbruhnil požar, ki se je naglo razširil ter upe-pelil hišo ta hlev. Pretresljiv pogled se je nudil sosedom, ki so prihiteli na pomoč: uboga mati je jokala ta vila roke, v plamenih je ostal njen otrok, enajstletni France. Oče, ki je delavec v rudniku, je bil ta-čas na delu. Gasilcem se je le še posrečilo rešiti otrokovo truplo, uboga družina je usmiljenja vredna — tik pred zimo brez strehe in kruha. "Uredništvo »Koroškega Slovenca« prevzema darove za nesrečno družino. Ljudska šola v št Rupertu jtvo-ri 3. novembra šestmesečni gospodinjski tečaj, v katerega sprejema gojenke, ki si žele strokovno izobrazbo. Prijavijo naj se do srede oktobra šolskemu vodstvu. — V okolici vasi Sele so na Košutnikovem našli drvarji nedavno kar sedem zadavljenih ovac, žrtev medveda, ki se klati po tamkajšnjih šumah. Naslednji dan se je zbralo več lovcev, ki so skušali z gonjači medveda obkoliti, kar pa se jim ni posrečilo. Kosmatinec se je previdno izognil. V šmi-helu se je pretekli teden pripetila nesreča. Posestnik Karel Fera je vozil domov otaro. Vsled teže je razpadlo kolo ta mož je padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Ostal je na mestu mrtev. • Savska banovina bo Imela 40 po«'an-eev. Službeno glasilo banske uprave v Zagrebu, Narodne Novine«, objavlja popravek k volilnemu zakonu. Po tem popravku savski banovini ne pripada 39 poslancev temveč 40, vrbaski banovini pa ne 14, temveč 13. * Novi grobovi. Na Hranilnici cesti 7 v Ljubljani je umrl g. Anton Peterlin in bo pogreb jutri ob 14. k Sv. Križu. — V Smartnem pri Kranju je umrla Ingica Rozehnalova in bo pogreb jutri ob 17. iz Šmartinskega doma. — V Gornji Radgoni je umrla Radoslava Jaričeva, hčerkica carinskega upravnika. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu priredi, če bo vreme ugodno, to nedeljo, 27. t m., popoldanski izlet na grad Mokrice. Sestanemo se ob 13.45 pri samo-borskem kolodvoru. Vozimo se s polovično vozntao do Samobora. Od tam gremo preko Bregane do Mokric. Vrnemo se zvečer s samoborskim vlakom. Prosimo, da se izletniki drže točno ure sestanka, ker je treba preskrbeti polovično vozntao pravočasno. • članek: Praktična novost za gostilničarje, ki je izšel dne 20. t m., popravljamo v toliko, da izumitelj ni g. Svetič, temveč g. Drganc Al. * Hud potres. Seizmološki aparati na ljubljanskem meteorološkem zavodu so zabeležili včeraj zjutraj hud potres. Ognji* šče potresa pa je moralo biti zelo oddaljeno, nekako 9980 km. Prvi sunki potresa so bili zabeleženi ob 7.12.43, drugi še močnejši sunek pa je bil ob 7.23.40. » Zgoden odlet lastavic. Iz Mežiške doline nam pišejo: Po zadnjem deževju je nastalo hladnejše vreme in je sneg pokril tudi pobočje Urške in Pece. Sneg ni hotel izginiti, saj je živo srebro tudi v dolini zjutraj kazalo 2.5 stopinj C. Lastovice 60 že več dni obletavale visoki zvonik v Gu-štanju ter te dni odletele v velikih jatah na jug. V primeri z lanskim letom, ko 60 odletele lastovke šele v drugi polovici oktobra, je letošnja selitev ptic zelo zgodna. * Utopljenec s 100.000 Din v žepu. Ko je orožniška patrulja iz Gornjega Kovilja pri Novem Sadu v četrtek patruljn-ala v dunavsikem rajonu, je pri Kovilju naletela na truplo neznanega moškega v meščanski obleki. Iz listin, ki so jih našli pri mrtvecu, se je ugotovilo, da je to Ivan Gjikič, ki se je pred par leti naselil v Novem Sadu, kjer je imel svojo trgovino. V njego« vem žepu so našli vrednostne papirje za 100.000 Din. Ker je imel mrtvec na truplu več poškodb, se domneva, da je bil na njem izvršen zločin. Oblast je uvedla preiskavo. ♦ Dete padlo s tretjega nadstropja. V Dubrovniku je dveletni otrok elektromon* terja Milana Agazija padel 6 tretjega nadstropja na ulico. Na otroku se^ ni ugotovila težja poškodba in bo najbrže ostal pri življenju. * Zopet usoden padec z oreha. Iz Zavita nam poročajo: Istd dan, ko so pokopali nesrečnega posestnika Lovrača iz Kolovrata, ki se je pri padcu z oreha zlomil tilnik, je domala doletela ista usoda posestnika Leopolda Celesttao iz Zavin nad Zagorjem. Postavil si je osem metrov dolgo lestev k orehu ta zlezel nanj. Z dolgo palico je klestil orehe. Pri tem je omahnil v globino. K sreči ga je lestev odbila ter tako zmanjšala padec, ki bi bil gotovo smrten. Ta ponovna nezgoda opominja k največji previdnosti ČISTIN ki je novo najboljše in zanesljivo sredstvo. — Dobi se v drogeriji KAN C, Ljubljana — Maribor._™ • Usoden padec z bezgovega grma. Pri Kamnifcovi hiši v Guštanju sbooi visoko bezgovo drevo, polno sadu, ki se porablja v razne svrhe. Grm je šel obirat 50 leta' Polanc, ki je postavil k drevesu lestev. Z lestve se je povzpel na neko vejo, ki pa se je pod njegovo težo zlomila in je Polanc zgrmel na streho, krito z opeko, "nato pa med dve hiši na tla. Pri padcu se je hudo poškodoval: zlomil si je roko v ramenu, nalomil nekaj reber, ima pa tuli hude notranje bolečine. Na nesrečo je opozoril neki deček, ki je poklical 'judi, nakar so ponesrečenca prenesli domov ta ?•* klicali zdravnika, • Velika tvavina na subotiškl pošti. Su-botiška policija je te dni prišla na sled veliki tatvina denarnih pisem na tamkajšnji pošti št. 2. Policijski agenti so v nočnih lokalih opazili, da dve osebi potratno trosita tujo valuto, zlasti nemške marke. Agenti so aretirali ta na policijo privedli Josipa Bošnjaka, uradnika pri centralnem radiju v Subotici, ki je na vprašanje, kako je prišel v poset tuje valute, odvrnil, da jo je dobil »rednim potom« poznieje je priznal,, da je denar prejel od poštnega pripravnika Konstantina Koče. Policija je aretirala Kočo, M je po kratkem obotavljanju priznal, da je v sporazumu s Slobodinom Jo-vanovičem, poštnim uradnikom, otvoril plombo na poštni vreči, v kateri je našel novčanice raznih valut v vrednosti približno 250.000 Din. Del te svote sta dala Bošnjaku z naročilom, da je zamenja za dinarje. Vsi v tej aferi prizadeti krivci so bili aretirani im po zaslišanju izročeni sodišču. * Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi naiceneie kamnoseško-kioarsko Dodietie Franio Kunovar, pokopališče Sv. Križ Liubliana tel. 278J ♦ Obleke in k!obuKe kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Izvršujemo vsa fotoamatersUa dela v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor_2 Iz LfuMjane n— tx gledališča. Kot tretja premtjera se viprizori Cankarjeva drama »Kralj na Be-tajnovi« v režiji g. Cirila Debevca. Opozarjamo na to predstavo, ki jo je smatrati pri nas kot premijero, saj je v vseh vlogah popolnoma na novo zasedena, naštudiirana Ln inscenirana. Predstava bo izven abonmaja. Prva repriza Nestroyeve veseloigre s petjean »Pritličje ta prvo nadstropje« bo v nedeljo 27. t in. v naši drami. Veseloigra je imela zaradi svoje izredno zabavne vsebine, kakor tudi gladke ta dovršene igre lep uspeh ter je vzbudila pri poslušalciih mnogo veselja in smeha. Za reprizo veljajo običajne cene. * Glavni odtoor vob 11. dopoldne. Ne zamudite tega spo« reda! n— Na trgu. Na včerajšnji ribji trg, ffl je bil srednje založen z domačimi riba.t)l, so bili prinešenl tudi lepi raki-koščaki, v,-slani v Ljubljano Iz Ilirske Bistrice. Za rake Je bilo treba plačati 7 Din pri kg carine. — Letos je sadni trg dobro preskrbljen s sadjem, cene niso previsoke. Zanimiva je primerjava med Ljubljano ta Novim Sadom V Novem Sadu jabolka 5 do 6 Din, pri nas pa 2 do 3 Din, hruške tam 8, ma-slenke v Ljubljani 4. Grozdje, ki ga je v Novem Sadu v izobilju, 3 do 8 Din, pri nas 3 do 6 Din, češplje tam 3 Din, v Ljubljaai 4 do 450 Din. Tudi drugi pridelki so dražji! v Novem Sadu, tako krompir 2 Din kg, v Ljubljani 1 Din. Kislo zelje v Novem Sadu 6 Din, na ljubljanskem trgu 3 do 4 Din. Zeljnate glave v Novem Sadu 1 Din kg, v Ljubljani 0,50 do 0.75 Din kg. u— Zadružna strokovna šola brivskih vajencev se je preselila po odredbi šolskega odbora obrtnih nadaljevalnih šol na državno II. deško meščansko šolo v Ljublja» ni VII., Gasilska cesta 17. Vpisovanje bo v nedeljo 27. t m. od 9. do 12. v ravnatelj&- vi pisarni (pritličje). Vajenci, ki so šolo že obiskovali, prineso k vpisu izkaz o napredku preteklega šolskega leta, novinci(ke) pa zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo. Pr; vpisu je plačati 20 Din šolnine za oktober in 2 Din za kontrolno knjižico. u— ,Na obrtni nadaljevalni šoli za umetne In oblačilne obrti na Prulah se bo vršilo vpisovanje v nedeljo 4. oktobra od 9. do 12. Ker je potrebno spričo Industrijske konkurence zlasti izurjenih moči v oblačil-ned obrti, se otvori letos III. razred za iro-jače, drugo leto pa tudi za čevljarje. Zelo bi bilo želeti, da se v ta dva razreda priglasijo tudi pomočniki, letos krojaške, drago leto pa čevljarske obrti, da si v svoj prid izpopolnijo svoje teoretsko ta praktično znanje po modernih načelih. Ob vpisovanju plača vajenec za oktober šolnino 20 dinarjev ta 2 Din za kontrolno knjižico. — Za overovljenje železniških Iegitdmac'j se naj zglase vajenci v upraviteljski pisarni čdm prej. Redni pouk bo že 5. in 6. oktobra, od 14. do 18. n_ Vpisovanje v tečaje za ritmično gimnastiko in ples telesno-kulturnega društva Atene bo v soboto 26. t m. ob pol 18. do en četrt na 20. v beli dvorani Uniona, kjer se dobe vsa pojasnila. Sprejemajo se prijave za ritmiko za otroški tečaj, za naraščaj ta odrasle, za plesne tečaje za deklice, za moderne plese začetnike ta družatmi ples. u— Esperantski tečaj se otvori 29. t m. ob 20. v šentjakobski šoli z brezplačno po- skusno lekcijo po »Cec metodi. Interesenti se tu lahko vpišejo v tečaj, fci ee bo pričel v petek 2. oktobra ta bo trajal pribi 5-no 4 mesece. Učntaa za ves tečaj znaša 60 dinarjev, za dijake 40 Din, plačljiva v dveh obrokih. Priglasiti se mora vsak, fci se zanima za mednarodni jezik u— Večer Atene. »Estetska ritmična kultura telesa« bo danes ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predava gdč. Maša Slavčeva o najnovejši telesni vzgoji in nastopa plesalka Elizabeta Selden iz New-yorka s svojimi klasičnimi kompozicijami. Spremljal jo bo pianist Lipovšek. Predpro-daja vstopnic v pisarni Atene (Kreditna banka) ta pri blagajni u— Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani naznanja, da uraduje od 8. do 13. ta od 16. do 18., ob sobotah pa od 8. do 13. ure. u— Češkoslovenska obec v Ljubljani. — Knjižnica v Narodnem domu posluje razen četrtka kakor običajno tudi v nedeljo od 11. do 12. — »Vaclavske posviceni« dne 3. oktobra v dvorani Kazine. u— Maša na Rožniku. Jutri je zadnjo nedeljo v letošnjem letu ev. maša na Rožniku. Popoldan je blagoslov ob pol 5. u— Avtomobilska nezgoda na oglu Kopitarjeve ul. Preddelavec Dominik Tori, stanujoč v Bohoričevi ulici 24, se je peljal v četrtek popoldne s kolesom po Kopitarjevi ulici in hotel zaviti na Krekov trg. Prav tedaj pa mu je privozil na vogalu nasproti z avtomobilom šofer Josip V., ki se je zadel vanj in ga vrgel po tleh. Tori sam je odletel na hodnik, dočim je kolo osta'o pod avtomobilom, ki ga je dodobra poško doval. Tori sam, ki je moral iskati pomoč pri zdravniku, zahteva precejšnjo odškodnino od šoferja, ki pa spet trdi, da ni zakrivil nesreče. n— Huda nesreča na Napoleonovem trgu. Na križišču Vegove, Rimske in Emou-ske ceste, nasproti spomenika se je pripetila v četrtek okrog 12.10 huda nesreča. Po Vegovi ulici v smeri proti Emonskl cesti se je peljal v avtu s silno brzino in-dustrijčev sin Rajnhold Kune ta se Je vozilo zaletelo v 19 letno veziljo Anico škrb-cevo, doma iz Lukovice, ki je hotela tedaj prekoračiti trg ta je stopila s hodnika. Avto je vrgel škrbčevo po tleh s tako silo, da je obležala nezavestna. Kune je po nesreči avto ustavil ta v spremstvu orožni-škega narednika Franceta Zrimca prepeljal ponesrečenko v bolnico. Tam so ugotovili, da ima poleg zlomljene ključnice tudi pretresene možgane in zunanje poškodbe. Poleg tega ima dekle tudi na obleki veliko škodo. Kdo je nesrečo prav za prav povzročil, bo dognala preiskava, u— Prebrisan goljuf. Pri hlapcu Leopoldu Ambrožiču na Viču 40 se je oglasil te dni nekii agent, ki ga je pridobil za to, da je naročil pri njem novo kolo, obenem pa se navdušil še za par novih čevljev. Za vse skupaj je dal Ambrožič agentu na načun 270 Dta, on pa mu je prejem vsote potrdil na nekak reklamni listek. Agent se je predstavil Ambrožiču za Franceta Pušnika, stanujočega v Rožni dolini Naročnik je nekaj dni čakal, a ker blaga le ni bilo, je obvestil policijo. Ta je včeraj aretirala 51-letnega Primoža Lužarja z Viča, ki se je izdajal raznim ljudem v okolici pod napačnim imenom in jih goljufi s pomočjo reklamnih letakov raznih tvrdk, predstavljajoč se kot njihov zastopnik. u— Ukradeno kolo. rrgovec France Do-kleva iz Frančiškanske ulice 4 je prijavil, da mu je ukradel neki tat 1800 Din vredno kolo iz veže Delavske zbornice. Koio je bilo črno pleskano, znamke »B'anchi«. u— Tvrdka klavirjev ln glasbil Alfonz Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7. u— podpornemu društvu slepih je izro-čfl naš tenorist kr. opere g. Leopold Kovač 120 Din, nabranih v prijetni družbi. Iskrena mu hvala. u— Zlata zapestna damska ura ee Je izgubila v sredo 23. t. m. zvečer od Zvezde do Hrenove ulice ali od Hrenove do Dunajske ceste. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«. u_ Najden pulover. Neki član SPD je našel v nedeljo na Westrovi poti proti Grmadi volnen pulover. Kdor ga Je izgubil, naj se zglasd v pisarni SPD, palača Ljubljanske kreditne banke, IV. nadstropje. Iz Celja | Zvočni kino Ideal JAN KIEPURA sloviti svetovni tenorist BRIGITA HELM v filmu čarobnega petja e— Nove uradne ure pr'. ekspozituri O UZD. Celjska ekspozitura OUZD je na novo uredila zimski delovni čas v svojem uradu ta ambulatoriju. Zaradi odloka S. U. Z. O. R. in OUZD-a se uvaja pri ekspozituri deljen delovni čas ob delavnikih od 8. do 13. ta od 15. do 17., ob sobotah pa samo od 8. do 13. Ob nedeljah ta praznikih delo počiva, za nujne primere pa vrši samo en nameščenec dežurno službo od 9. do 11. Za sprejemanje strank je odrejen samo čas od 8. do 13., dočim je ostali čas določen a-ključno le za taterno uradovanje. e— Sprememba delovnega časa v brlvnl cah. V vseh brivuicah ta frizerskih salonih v Celju in Gaberju bo uveden s L oktobrom zimski delovni čas z naslednjo razdelitvijo poslovnih ur: ob delavnikih od pol 8. do pol 13. in od 14. do 19., ob sooo-tah pa od pol 8. do 21. brez opoldanskega odmora. Ob nedeljah bodo vsi obrati ves dan zaprtL e— Tragična smrt zagrebškega špediterja. Pred dnevi smo poročali, da je Vil aa;-den ob banovtaski cesti na Polulah ori Celju obešen na ograji škarpe nad Savtajo 49-letnl Ivan Mance. Pri njem so našli listino, iz katere je bilo razvidno, da je VI Mance rezervni kapetan. Zdaj so oblastva ugotovila, da je bil pokojni Mance šp«di-tersfci podjetnik v Zagrebu ta ee je v začetku tega tedna poslovil od znancev s pi sinom, v katerem uajavlja svojo smrt. Vzrok njegovega obupnega iejinja leži baje v neisrečnih družinskih razmerah Man četa sc pokopali včeraj pop>Une ob 16 ▼ navzočnosti njegovih sterilnih znancev m oovar:šev na okoliškem pokopališču e— Nesrečen padec. V celjski bolnici je moral poiskati potrebno zdravniško pomoč 46-letni delavec Rudolf Strašek H Levca, ki je 23. t m. na polzki cesti spodrsnil ta si zlomil desno piščaL e— Zopet tatvina kolesa. Policaji je prijavil natakaT tukajšnje kavarne »Evrope« Alojz Tečaj, da mu je neki neznan tat 24. t m. dopoldne okrog 9. odpeljal iz hoteiske veže v »Evropi« 800 Dta '-Tedno moško kolo znamke »Hunter«, zeleno pleskano la b precej obrabljenimi gumijevimi plaščL e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasno zvočno opereto »FMrt« z Ra monom Novarrom v glavni vlogi._ OBLEKE in SUKNJE iz le pristnih angleških blagov pri K. PUČNIK, Tavčarjeva ulica 8. Prvovrstno delo. Zbogom ljubezen Ob % 8 in % 10 zvečer Iz Maribora a— Danes Je zadnji dan za reklamacij® glede volilnih imenikov. Kdor še ni, naj pojde danes dopoldne pogledat volilni imenik v konskripcijskem uradu na Slomškovem 'trgu, ali je vpisan kot rolilec. Ce ni, naj da na zapisnik zahtevo po vpisu. S boj je vzeti krstni list ta domovnico. a— Gledališko občinstvo opozarja uprava Nar. gledališča v Mariboru, da bodo letos ukinjeni vsi popusti, kakor je to storilo tudi ljubljansko gledališče. To pa zaradi tega, ker je mariborski gledališki abonma itak zelo poceni in je večina sedežev v abonmanu celo cenejših kakor pa v kinematografih. Gledališki interesenti ee zato opozarjajo na abonma, fci se zand lahko še priglasijo. a— Kej žar je v večer, ki ga je v proslavo 60-letnice tega odličnega ta še danes aktivnega narodnega delavca priredilo v četrtek zvečer v Narodnem domu Dramatično društvo, je privabil lepo število narodnega prebivalstva Maribora ta okolice, dasi smo pogrešali marsikoga, zlasti več njegovih stanovskih tovarišev. Navzoči so bili med drugimi zastopnik okrožnega inšpektorja dr. Poljanec, sreski načelnik Ma-kar, podžupan dr. Lipold, dr. Pivko, za Narodno odbrano prof. Kenda za UJNŽB Rotar ta Tumpej, za ženske organizacije ga, Maistrova, za Narodno gledališče upravnik dr. Brenčič, za ZKD predsednik Spindler, za trgovske organizacije Weixl, Pinter ta drugi, za CMD dr. Lašič, za šole in Glasbeno Matico ravnatelj dr. Tom težek, za Sokola na Teznu Tomažič, lz Beograda dr. Lenard ta drugo občinstvo iz vseh slojev. Vsi gori navedeni zastopniki so orisali pomen vsestranskega Kejžarje-vega udejstvovanja pred vojno, med vojno in po prevratu ter mu iskreno čestitali. Prišlo je tudi več pismenih čestitk, med drugimi od pomočnika bana g dr. Pirk-majerja ta od starega narodnega borca v Celju dr. Jure Hrašovca. Goste sta zabavala pevski zbor ta godba Diave. Na poziv predsednika moške podružnice CMD dr. Lašiča so gostje zbrali za družbo lep dar 1001 Din, kar je gotovo najznačilnejše počaščenje našega Ivana Kejžarja. a_ Likvidacija Učiteljskega društva *a Maribor ln okolico. V četrtek se je mestno ta okoliško učiteljstvo poslednjič zbralo k skupnemu zborovanju. Na višji ukaz se mora namreč društvo tako reorganizirati, da odpadejo okoliške šole Kr-čevina, Studenci, Pobrežje in Tezno k društvu za levi, oziroma desni breg. Kljub skupnim interesom mesta in okolice ter bodoče inkorporacije se mora izvesti nova pregrupacija. Zborovanje je stalo v znamenju neljubega slovesa po 13-letnem uspešnem skupnem delovanju. Uvedena je akcija, ki naj 30 okoliških učiteljev in učiteljic zopet združi z društvom za Maribor mesto. Uprava novega društva se je konstituirala takoj po likvidaciji starega, in sicer: predsednik Ciril Hočevar, podpredsednik Jožef Malenšek. odborniki Vizerje-va, črnigojeva, Vomer, Haberman, Lovšs, Cvetko ta Jordan. a— Samson v Mariboru. Dne 3. oktobra se bo Mariborčanom nudila redka prilika poslušati v unlonski dvorani veliko moj-stersko delo slavnega komponista G. F. Haendla: oratorij »Samson«. Delo samo, ki izvira iz njegove enajzrelejše dobe, priča o silni moči njegovega muzikal. ustvarjanja Nihče naj ne zamudi redke priložnosti poslušati to veličastno zgodovinsko delo. Oratorij bodo izvajali naši najboljši solisti - umetniki ter mešani zbor ta pomnoženi orkester Narodnega železničaTSkega glasbenega društva Sloge iz Ljubljane, Knjižice oratorija po 5 Din ter vstopnice po običajnih koncertnih cenah se dobe v predprodaii v trgovini Zlate Brišnikove in Josipa Hoeferja. a_ Glavni kolodvor dobi novo lice. Po» slopje našega glavnega kolodvora je bilo že dolgo časa nujno potrebno obnovitve. Sedaj se je končno železniška uprava odločila za prepletanje zunanje strani kolodvorskega poslop;a. Delo so prevzele zdru« žene stavbne tvrdke Slajmer-Jelenc in Ži-vic, ki so pričele z delom že ar— Konjske dirke na Teznu 26. ta 27. t. m. so zopet dovoljene. * Pouk na obrtni nadaljevalni šoli v Maribora se začne v nedeljo 4. oktobra ob 8. zjutraj. Vajene m vajenke, ki 6o se že vpisali, naj pridejo po pridelilne listke na mestno načelstvo pričenši v nedeljo 27. tega meseca. Zimske suknje, obleke ln vsa draga oblačila za post>o-de in deeo nudi ▼ največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta St 12. »JUTRO« St, 222 N«. železni čarsko glasbeno druStvO Iz Kranf a »Sloga« iz Ljubljane bo izvajalo na e>vo- I r_ odpoved gostovanja ljubljanske ope-icm koncertu 3. oktobra v unionski dvora- ^ ^ nedeljo 27. t m. popoldne v gledani Hžlnidilovo mogočno skladbo »Samson«, u§ki dvorani Narodnega doma napovedana ©ratorij v treh delih- Poleg svetopisemskih operaa predstava »Prodana nevesta« od-oseb Samsona (tenor) in Dalile, njegove pade> ker ^radi slabe predptodaje pred-žene (sopran) nastopajo še Izraelec Mikah vi,dcxma ni mogoče kriti visokih stroškov (alt) in Manoa (bas), Filistejec Harata g^tovanja. Denar za kupljene vstopnice (bas) ter zbor Izraelcev in Filistejcev. De* ^e kupci povrnjen v trgovini F. Hlabs lo ki traja več kakor dve uri, je polno to- I - ---likih krasot, ki so lastne le polifonskemu 6loou in ki zapuščajo na poslušalca nadvse mogočen vtis. Vsebina oratorija, ki je vezana v ličnih knjižicah, se dobi v trgovi, nah Brišnik in Hofer. Istotam tudi vstop- Prtvatni nameščenci! Danes v so- nice a v Kranju. Z Jesenic „_ Društvo »Soča« obvešča svoje član, stvo, da bo blagajnik uradoval v soboto od 20. v restavraciji Tancar. Članstvo naj dvigne legitimacije in vplača članarino. Novi člani se sprejemajo. Vabimo vse Jeseničane, da pristopijo k dTuštvu in s tem boto ob 20. se bo vršil v ^f^^I I podpro "plemenite ležnje društva v podpo rodnega doma ustanovni občni zbor j-tu | i^f J:„ jn„.. <„.;„« o n;n štva zasebnih in avtonomnih f^m^čen cev v Mariboru, na katerem sledijo tudi zanimiva poročila o poslovanju naših socialnih zavodov po predstavnikih teh institucij. Privatni nameščenci na vas je ležeče, da bomo v evškem ^o^retu r katerem bodo prostori za močna nezlomljiva U le ko- cTrinsko prtljažno pregledovalnik in ob- posebno v današnjih težkin on D0liciiski komisarijat. ro brezposelnim. Saj je članarina 2 Din malenkostna, da jo zmore marsikdo. s— Jesenice se modernizirajo. Na mestu stare barake v bliž-ini poslopja bivše »Slovenske banke« na kolodvoru, ki je zelo kazila okolico, bodo te dni začeli graditi ristiti slehernemu nameščencu. ZacO pridite polnoštevilno in pristopite k družtvu. G a- Film o raku bo predvajan še danes tn jutri. Danes ob pol 15- ta V* pre istve za šole, ob 19. ter-jutri t nedeljo ob 15. in 19. Pa za vse občinstvo. Kohko je ljudi, Iri bolehajo, pa ne vedo za čimil Oglejte si film, marsikomu bo marsUai 3aa- Dramatična šola. V ^f^/Ljz -i -i ko v gledališču sestanek vseh va 26-1. Kino Lf afelfasaski dvor Telefon 2730 _ Premiera! loti balalaike Jaques Catelain — Gina Manes Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer Cene 4 in 6 Din "" a- Trgovski in privatni nameščeno« orirede tudi letos svoj plesni tečaj, ki se bo vršil v mali dvorani Narodnega doaia, Prva plesna vaja bo v petek 2. oktoln-Vabijo se vsi trgovski dn privatni name-ščenci in nameščenke, da se tudi letošnja ga plesnega tečaja udeleže. a— Karambol. Kolesarja slikarski pomočnik Ludvik Zadravec in viničar Fran Perko iz Kamnice sta včeraj zjutraj trčila na vogalu Tattenbachove in \etnnj-ske ulice in padla. Zgodilo se jima m nič, le Zadravčevo kolo Jte zvito. Perko je priznal, da je vozil nepravilno in je obljubil ■no^avnati škodo. _ a—Ogenj v Vrazovi ulici. V no« na pe- mejni policijski komisarijat. s— Jeseniški trg za sadje, zelenjavo in poljske pridelke je vedno dobro založen. Cene se gibljejo na srednji višini, izredno poceni pa je za naše razmere grozdje, ki se dobi štajersko po 6, dalmatinsko pa po 4 Din kg. Kupčija je precej živahna. —■ Prostor za tržne dneve se bo moral na vsak način določiti na bolj primernem mestu. Ne gre, da bi se živilski trg nahajal na edi-nem°javnem jeseniškem šetališeu, ki je po tržnem dnevu podobno gnojišču ali smetišču. S higijenskega stališča gotovo m priporočljivo, da bi en dan postajala živina na tem šetališču, druigi dan pa bi posedala mladina na klopeh, ki so nameščene po vsej dolžini šetališča. Iz Litije }_ Koncert mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj bo to nedeljo popoldne v tu, kajšnji kino-dvorani. i_ Na premijeri Grumovega »Dogodka v mestu Gogi« je bilo tudi odlično število Litijanov, Šmarčanov in Zagorjanov. Kakor znano je dr. Gram prebil svojo mladost v Šmartnem pri Litiji, zadnja leta pa se je nastanil v Zagorju, kjer je splošno spoštovan zdravnik. i— Slana. V začetku tedna je sneg po, belil Sv. Goro in Slivno, na Javorju je snežilo kakor v najhujši zimi. V četrtek pa je padla slana. Lastovice se pridno zbirajo za selitev« Iz Novega mesta Ker se bliža strelska sezija na prostem h koncu, bo strelska družina v No« vem mestu oskrbela lokal za zimsko streljanje z malokaliber&ko puško. Vabim za* to vse, ki imajo smisel za strelski šport, da se pri glase k strelski družini, kjer se bo v neprisiljeni zabavi vsak teden enkrat vršilo strelianje. Dokler je pa še lepo vreme, se vrši streljanje na vojaškem strelišču vsako nedeljo od 7. do 10. in od 16. ure do mraka, u— Našel se je na Ločenski cesti zlat I UIICl. V I " - — . t V J * , ™iT,oč1 so opazili pasantd skozi masiven moški prstan s kamnom Kdor št 4 v Kopitarjevi uhci pa je D.ia ukradena te dni mala železna peč, vredna &0 dinarjev. ... a_ Kinematografske predstave., Grajski ki voreča 22. na 23. t m. je tudi južne obronke in GOSPO Vložitev davčnih prijav na dohodke od zgradb Davčne uprave pozivajo lastnike zgradb ™ od'danes dalj e 100'odst. nemška go- I k vložitvi davčne prijave na dohodke on oreča ln zv^na veseloigra .Ljubica, slad- zgradb v svrho odmere zgradanne za davč-bo Doj mi lahko noč«. Union kino od danes B0 leto 1932. dalje 100 odst. nemški govoreči Jn ^zvočni --1- - ffilm »Sonja, moja sestrična iz Varšave«. Iz Tržiča č— »Rango«, ki se predvaja te dni v kinu, je zvočen film, posnet v džungli, kakršnega Tržičani še nismo imeli prilike videti. Priporoča se, da si vsak ogleda to krasno filmsko delo. Poleg tega je Para, mcuntov tednik in Miky-miška Predstave so v soboto ob 8. zvečer, v nedeljo pa ob 4, pol 7. in 8. . . prvi glasbeni večer trziškega sokol, skaga društva bo to nedeljo ob 20. v telovadnici meščanske šole. Na sporedu so slovenske umetne in narodne pesmice, ki jih pc:o priznani tržiški pevci in pevke kot gdč Pretnarjeva, gg. Paternost in Lajovic. Ta večer prinese Tržiču izredno novost z nastopom ge. Schick-Kdnigove ki bo zape, la tržiškemu občinstvu Wolfovo »Pusti svet« in Brahmsovi »O večni ljubezni« tn »Majsko noč«. Ga. Schickova je prvovrstna koncertna pevka, ki se je šolala pn sloveči so oran is tin ji Anny Quistrop v Leipzigu m ki je nastopala že neštetokrat na koncertnih tleh v Berlinu, Leipzigu in drugih nemških mestih. Sedaj je za stalno naseljena v Tržiču, pa se je takoj lotila slovenskega petja in nas hoče razveseliti 6 6vojim le, pim in toplim glasom, katerega vse njene kritike izredno pohvalno omenjajo. Prepričani smo, da bo prvi glasbeni večer s talko lepim programom zadovoljil poslušalce m napolnil dvorano do zadnjega kotička. Ve« čino točk sporeda bo spremljal g. prof. Pavle Rančigaj iz Ljubljane, ki je staT znanec v Tržiču. e— Francoski krožek prične z redtaim poukom francoščine prve dni oktobra. Interesenti naj se obrnejo na gdč. Doklerje-vo. Prav tam naj se zglase tudi interesenti za nemški tečaj, ki prične s poukom istočasno. g— Obrtna in trgovska nadaljevalna šola začne z rednim poukom v nedeljo 4. okto« bra. Vpisovanje bo v ponedeljek 28. t. m. č— Trži? ima 765 volilcev. Volilni imeniki so razgrnjeni in vsakomur na vpogled. Raklamaciiski rok traja do sobote. č— Bela Begunjščica in Košuta sta se po* kazali naravnost v zimski krasoti. Snega je zapadlo toliko, da bi bilo po vrheh prav prijetno smučati Planine so se izpraznile, koče se pripravljajo na zimo, ki se obeta dolga. Pa ne bo držalo, zakaj vremenski m drugi preroki se prav radi zmotijo. Oktober, pravijo, bo še izredno lep. č— Redne pevske vaje Bralnega društva se vrše v pevski sobi meščanske šole vsak torek za mešani in vsak četrtek za moški zbor. Vsak pevec in pevka sta dobrodošla. Priravlja se koncert vokalnih pesmi za mešani in moški zbor Petje voefi <»• Lajo-yic. členu 188. prej omenjenega zakona a 80 4* 500 dhiarji. ^ Ako je davčni zavezance nepismen an ne zrna sam izpolniti prijave« more dati ustno zapisniško prijavo pri pristojni občim ali davčnem obiastvu. Seveda morajo potem tudi take prijave podpisati najemniki (zakupniki)- . O vloženi prijavi se izda potrdilo o pre- iemu. . V svrho pravilne odmere samskega aarKa mora vpisati vsak hišni posestnik na prvi strani prijave naslednje podatke: 1. rojstno leto, 2. ali je oženjen, samec, vdovec, sodno ločen, 8. število zakonskih otrok, 4. pri sodno ločenih je navesti tudi, ali plačujejo vzdrževalnino za ženo in otroke, 5. ako je zgradba solastnina, je navesti ime in poklic vseh solastnikov, s kolikim deležem je vsakteri solastnik zgradbe; nato pa je za vsakega posameznega solastnika navesti podatke pod 1.—4. Inozemci, popolni invalidi in osebe pod skrbstvom so med drugimi prosti samskega davka. Zato naj to okolnost na prijavi pripomnijo. = Deputacija belokrajinskih vinogradnikom pri banu. Včeraj so bili sprejeti pri banu g. dr. Marušiču zastopniki belokrajinskih vinogradnikov, in sicer načelnik metliške Vinarske zadruge g. Bajuk iz Drašičev, g. Bajuk iz Božakovega, g. Nemanič iz Želebe-ja, župani gg. Plut iz Lokvice, Guštin iz Drašičev, Pečarič iz Božakovega in Košir iz Suhorja. Deputacija je izročila g. banu resolucijo, ki je bila sprejeta v nedeljo na sestanku vinogradnikov in kmetov v Metliki, in mu obrazložila težavno stanje belokrajinskih kmetov, ki 90 bili letos zelo hudo prizadeti po suši, saj ni v tamošnjih krajih deževalo preko štiri mesece, zaradi česar sedaj nimajo dovolj krme za živino. Tudi vino lanskega leta ie še po večini v kleteh. Nadalje je "letos zetlo slabo obrodil krompir, a tudi drugi kmetijski pridelki niso obilni. Ban g. dr. Marušič je deputaeijo prijazno sprejel in ji obljubil, da* bo šla banovina Beli Krajini v vseh pogledih na roke in da bo osobito podprla Vinarsko zadrugo v Metliki, kolikor bo v njeni možnosti Prihodnji mesec bo g. ban sam uradno po-setil Belo Krajino, da se bo na licu mesta informiral o gospodarskem stanju belokrajinskih krajev. = Dobra letina turščlce v nagi državi. Po poročilih kmetijskih oddelkov posameznih banskih uprav je turščica v naši državi v glavnem že spravljena. Le v severnejših delih države je še na polju. Po teh podatkih je cenjen pridelek turščice v vsej državi na 32.18 milijona metrskih stotov proti 34.65 milijona v 1. 1930., 41.48 milijona v 1. 1929. in 18.19 milijona metrskih stotov v 1. 1928. Letošnji pridelek presega povprečje treh let 1928. do vštetega 1930., ki znaša 31.44 milijona, za 0.74 milijona, a povprečje petih let od 1926. do vštetega 1930., ki znaša 29.90 milijona, za 2.28 milijona metrskih stotov ali za 7.62 odstotka. Samo za dravsko banovino je ocenjen letošnji pridelek turščice na okroglo 447.000 metrskih stotov (v 1. 1930. 500.000, v 1. 1929. 628.000, v 1. 1928. 489.000 metrskih stotov). _ Pravilnik o uvoza in tranzitu krompirja. Minister za kmetijstvo je na podlagi ČL 15. zakona o pobijanju rastlinskih škodljivcev predpisal pravilnik o uvozu in transitu krompirja. = V zadružni register vpisala Pašniška in gozdna zadruga na Igu, z. z o. z. Spričo padea funta Sterfinga J® osivela angleška »ndnstrija. Padec funta in njemu sledeča opustitev zlate valute sta povzročila, del svoje zgradbe v najemu, ostale dele pa I kakor baiže, več razburjenja v inozemstvu, sami uporabljajo, odnosno drugim prepu- kakor v Angliji sami, saj je Angleška ban-ščajo v uporabo brezplačno, morajo prija- ka brez pridržka pred vsem svetom prizna-viti kot kosmato najemnino oni znesek, ka- la težaven položaj funta. Posledice padca terega bi mogli dobiti za stanovanje, če bi funta šterlinga za angleško gospodarstvo ga dali v naiem. Na isti način nanovedo ti namreč niso le slabe, nego tudi dobre. Za-kosmato najemnino tudi od onih zgradb, radi razvrednotenja angleške valute se je odnosno delov zgradb, ki v času vložitve | blago v Angliji pocenilo in angleška mdu- vrhore Pohorja pobeftl prvi «ieg. kar n® obeta nič dobrega. Posamezni okoličani so pričela tudi že s trgatvijo. Iz Ptuia Volilni imenik. Reklamacije so mogoče le do 26. t. m. Ker ni izključeno, da se je v naglici eden ali drugi volilec pomotoma izpustil, naj se o vpisu vsak osebno prepriča. j— Izredno nizke e®n® vinskemu mošta. Dolgotrajno deževje je uničilo nade na dober vinski pridelek glede kvantitete in kvalitete. Cena moštu znaša komaj 10 par od stopnje sladkorja, tako da se vinski mošt nakupuje celo po 1.40 Din liter. Ta cena je tako nizka, da ni v stanu vinogradnik kriti niti tekočih stroškov ter bodo posledice posebno za Haloze, ki so odvisne edino od vinskega pridelka, katastrofalne. j— Tudi znak gospodarske krize. Tvornica slamnatih tulcev v Ptuju, ki se je lepo razvijala, je bila prisiljena te dni odpustki vse delavstvo, ker je prišel izvoz v popolen zastoj. j— Ura na mestni hiši. Mestna občina prične prihodnje dni z montiranjem nove električne ure na mestni hiši, ki jo bo razsvetljeval ponoči reflektor s sosedne hiše. Za Ptuj bo to vsekakor novost. Bil pa je že skrajni čas, ker je sedanja ura že eno leto kazala samo na 12. Iz Trbovelj t— Kmetijsko predavanje. Kmetijska podružnica v Trbovljah priredi danes, v soboto ob 19. in jutri ob 8. (po prvi maši) v dvorani Društvenega doma filmsko preda vanje o plemenski živini in o zatiranju škodljivcev na sadnem drevju. Poučnemu filmu bo sledil še drugi, zabavni Kdor sc rad smeje, naj ne zamudi! Vstop brezplačen. Za podružnične člane udeležba dolžnost. t_ Na rudarski nadaljevalni Soli se s 1. oktobrom prične zopet pouk. V I. letnik se sprejemajo vsi čitanja in pisanja zmožni delavci. V II. letnik vstopijo vsi učenci, ki so že obiskovali ta ali pa I. letnik, in delavci, ki na podlagi skušnje pokažejo dovolj znajna za II. letnik. Pouk je brezplačen, istotako učila. Delavci, ki nameravajo obiskovati rudarsko nadaljevalno šolo, naj javijo svoj vstop v narodni šoli v Trbovljah in sicer od 28. t m. do 2. oktobra dnevno od 14. do 16. ure. t_ V vlaku, v sredo 23. t m. ob 18. iz Ljubljane proti Mariboru oziroma Zagre, bu je bila "pozabljena svetlo rjava aktovka z listinami, ki so velike važnosti samo za lastnika. V aktovki je bila tudi leg iti, macija SPD, glaseča se na ime Miloš Rozin, Trbovlje. Pošten najditelj 6e naproša, da javi SA^oj naslov brzojavno g. Rozi, nu, ki mu bo povrnil vse stroške in izplačal nagrado. t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. 100 odst. zvočni film »Dete garnizije« in zvočni Foxov žurnaL Iz Hrastnika h_ Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo v nedeljo 27. t m. ob 9. za vajence, ob 10. pa za vajenke. h_Kino Narodni dom bo predvajal dTe- vi prvovrsten Metro-fikn »Zlata«. V glavni vlogi je Dolores del Rio. Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo že več kot 30 let po spodaj navedenem navodilu ca uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revmi, protinu, ishia- sn natrite boleče mesto. —* Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, Izperite ustno votlino in gTgrajte! — Pri glavobola, nerv ozn osti in nespanjn vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj s dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja s 10 kapljicami tega žganja. Pri Izpadanju las in prhljaju za masažo kože na gikvL Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok sili telesa umijte znojeine dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno Levje francosko žganje ln zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljST trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—> Varujte se pred potvorbaml! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DR02DJENKA, j Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 78—52. TVO Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgrada-rini, se mora vložiti davčna prijava v času od 1 oktobra do 31. oktobra letos. Prijava se mora vložiti posebej za vsako poslopje, ki je posebej popisano v katastru zgradb, četudi ima morda dve hišni številki. Za več objektov (zgradb) se lahko vloži ena prijava samo v primeru, če so vsi zaznamovani z eno hišno številko in so v enem katastrskem listu popisani. Obrazci za davčne prijave se dobe v občinskih uradih po 1 Dm. Prijava se mora vložiti tudi za one zgradbe, ki vživajo začasne davčne olajšave. Davčno prijavo izpolni in vloži: 1. dejanski posestnik; ako pa poseduje zgradbo več oseb, tedaj vsi skupaj; 2. za zadruge starešina; 3. za pravne osebe vloži prijavo njih predstavnik "ali zastopnik, za mladoletnike njihovi starši ali oskrbnik; 4. za mase njihovi zastopniki Pooblaščenec mora prijavi priložiti pooblastilo. Prijava se mora izpopolniti v vseh raz-predelih v vrstnem redu, kakor kaže obrazec. Vsak najemnik se mora v prijavi podpisati pod posebno zaporedno številko v rubriki 12. Posebne važnosti je, da se točno izpolnijo rubrike o dohodkih, katere so neposredne važnosti za ugotovitev davčne osnove dohodka od zgradb, nadalje tudi podatki o številu in vrsti prostorov, katere ukorišča posamezni najemnik. Točna izpolnitev je tudi v interesu davčnega zavezanca, ker se samo na ta način reši nadaljne-ga zasliševanja in poizvedovanja in eventualnih kazenskih posledic. Davčni zavezanci morajo vpisati ▼ davčno prijavo letno vsoto kosmate najemnin© po stanju ob času, ko se vloži davčna prijava. Pod kosmatim dohodkom se razume vsaka odškodnina, katero stori ali daje najemnik lastniku za ukoriščanje zgradbe. Kot odškodnina za uporabo zgradb se smatrajo: 1. najemnina v gotovini; 2. vrednost vseh uslug, ugodnosti in obveznosti, ki jih najemnik iz naslova najemnine vrši, daje ali dolguje lastniku zgradbe; 3. dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje itd.); 4. vsote-katere je najemnik potrošil ali naprej plačal za pripravo ali popravo zgradbe (stanovanja), ako zaradi tega plača sorazmerno manjšo najemnino; 5. namesto lastnika plačami davek, zavarovalne premije in drugo. Vrednost obveznosti iz točke 2. in 3. se ima fepremeniti v denarno vrednost, in to vpisati v davčno prijavo. Posestniki zgradb ipo vaseh in zunaj mestnih okolišev, ki niso oproščeni davka po členu 32. zakona o neposrednih davkih iin ki niso oddane V najem ter služijo izključno za stanovanja kmetovalcem in malim obrt nikom. niso dolžni podati letne zgradarin-9ke prijave. Oni obrtniki, ki delajo z več kakor dve- davčne prijave ndso bile v najemu, ampak so ostale neuporabljene. Pri zgradbah, ki so dane v najem (zakup) skupaj z vrtom ali • Mnijiščem nad 500 m2 površine, se vpiše posebej najemnina, ki 6e plača za zgradbo, in posebej najemnina, ki se plača za vrt ali zemljišče. Istotako se posebej vnese v prijavo najemnino za pohištvo (opremo), orodje za posebne pravice, združene s hišo ali s stanovanjem in slično. Ako odškodnina za vrt ali zemljišče nad KO m1, za pohištvo (opremo), orodje itd. ni s pogodbo posebej ugotovljena, je treba v opombi vpisati, v katerem sorazmerju je ugotovljena najemnina za zgradbo — stanovanje v primeri z najemnino za vrt, zemljišče, opremo itd. in kako velika je površina vrta ali zemljišča. Pripomni se, da se hodniki, prehodi in vhodi v hišo ali posamezni njeni oddelki smatrajo za pomožne prostore in da se posebno dajanje v najem ali zakup prostorov na hodnikih, vhodih in prehodih mora vselej v prijavi označiti. Pri zgradbah, ki se dado v najem (zakup) le za čas sezone se vpiše kot letna kosmata najemnina — skupna najemnina, ki se dobi za čas sezone. V opombi davčne prijave — stolpec 13. je treba vpisati, ali in kje ima davčni zavezanec še kako hišo. Posamezni porazpredežiki stolpca 4., ▼ katerih se vpisuje število skladnih delov, se morajo na feoncu prijave sešteti, istotako strija. ki je močno trpela zaradi slabega razpečavanja blaga spričo visokih cen, je zopet oživela, ker je nastalo veliko povpraševanje iz inozemstva. Iz Londona poročajo, da se kupičijo zlasti naročila premoga in tekstilij. Mnoga podjetja, ki so imela omejene obrate, zopet delajo v polnem obsegu. Obenem seveda pada tudi nezaposlenost, katere vprašanje je povzročalo vladi mnogo ne;prilik. Konkurenčna sposobnost angleške industrije je s padcem funta šterlinga vpostavljena in je prav gotovo, da si angleški industrijci ne žele ponovne okrepitve funta na prejšnji nivo, zlasti ker tudi od daleč mi misliti, da bo šel funt pot nekdanje nemške marke, katere vrednost je padla skoro na nič. — Anglija se bo vrnila k zlati valuti. Iz Londona poročajo: O nadaljnjih namerah vodilnih finančnih krogov v vprašanju fun-tovega tečaja se Je izjavil namestnik Mon-tague Normana Sir Josiah Stamp v nekem članku: Velika Britanija ima ves interes na tem, da se vrne zopet nazaj k zlatem« standandn. če bi se to ne zgodilo bi London izgubil svojo vlogo kot mednaroden finančni trg, kar bi imelo za posle-dioo izgubo 50 do 60 roiliijonov funtov na polju finančnih poslov. S tem bi 15 milijonov Angležev Izgubilo temelj svoje eksistence. Ml moramo kontrolirati tudi nivo pen, kar je mogoče le e pomočjo zlate valute.« = Tudi Švedska je zvišala diskont. Kakor smo poročali, je Nemška državna banka zvi- tudi stolpec 7., 8. in 9n ▼ katerih je vpi- §ala privatni diskont na 8 odstotkov. Prav sama letna kosmata najemnina. Izpopolnjeno prijavo .podpišejo najemniki (zakupniki) v stolpcu 12., in to zaporedno, kakor so vpisana stanovanja (v najem odda ni poslovni prostori). tako je Češkoslovaška narodna banka sklenila z veljavo od včerajšnjega dne zvišanje lombardnega postavka od 6 na 7, za ostale vrednosti pa od 6.5 na 7.5 odstotka, Zavod utemeljuje to zvišanje z valutamimi razme- ___* _ :_____J.... in «v vaIioita a/I Najemnik ne sme prijave podpisati prej, rami v inozemstvu. Enako je z veljavo od dokler se v te ne vpiše znesek najemnine, včerajšnjega dne ponovno zvišala Švedska katero on plačuje za zgradbo, stanovanje državna banka diskont za 1 na 6 odstotkov, ali poslovne lokale. dasi ga je iele pred nekaj dnevi zvišala za Prijava se mora oddati osebno ali po po- i odstotek. Vsa ta povišanja spravljajo v šti oni občini ali prvostopnemu davčnemu I glavnem v zvezo s padcem funta šteriinga. obiastvu, na katerega teritoriju se nahaja Rorze poslopje. Kdor ne vloži iprijave ▼ roku, odrejenim 25. septembra, s tem pozivom, plača poleg davka še kaizen I Na ljubljanski devizni borzi so razen 3°/o odmerjenega osnovnega davka, 10°/» I Bruslja popustili vsi tečaji, kar je zname osnovnesra davka pa oni, kdor ne odda pr'- I nje, da je dinar prilično čvrst Slabši je tudi - 1 m . , .__;_ 1.51 nMMfti Alri.ttn.fl 7o jave tudi na pismeni poziv v nadaljnjem roku od 1. do 8. decembra letos Davčni zavežanee. ki z namenom, da bi se izognil plačilu davka, daje neresnične izjave ali če prijavi nižjo najemnino (zakupno Trst, ki se je bil včeraj precej okrepil. Za malenkost se je dvignila le deviza na Bruselj. London ni notiral. Na zagrebškem tržišču z efekti je Vojna škoda dalje porasla in se je razmerno ži- ceno), odnosno če zataji objekt, oziroma I vahno trgovala: za aranžma po 295, 300, 305, zgradbo ali del zgradbe, ki tvori vir dohod- 310, 308 'in 302, za kaso po 305 in za oktober ka, nosi bazenske posledice iz člena 142. po 304 in 304.5. 7«/« Blair, ki se je istota- zakona o neposrednih davkih zaradi davčne I ko dvignil, se je zaključeval po 54, 55, 55.5, utaje. 56 in 57. 8°/. Blair pa po 65. 7«/« posojilo Ako najemnik (zakupojemalec) podpiše | Držatme hipotekarne ima zaključek po 62 ma uslužbencema, in tisti lastniki, ki imajo in potrdi neresnične izjave, se kaznuje pu kakor včeraj. Begluške so se trgovale po 44. V zasebnih vrednotah so bčK naslednji zaključki: Poljo po 52, Unionbanka po 147, Jugo po 67, Ljubljanska kreditna po 120, Praštediona po 957.5, Srpska po 187, Narodna po 4000, Slaveks po 25, Vevče po 110, Jadranska plovidba po 460 in Trbovlje po 195 in 200. Trbovlje so bile čvrstejše. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22FP.53 — 2272.87, Bruselj 785.39—787.75, Curih 1098.45 do 1101.75, Dunaj 790.87 — 793.07, Nevnpork 5610.26—5627.26, Pariz 221.06—221.72, Praga 166.63—167.13, Trst 285.57—286.47. Zagreb. Amsterdam 2265.43 — 2272.27, Dunaj 790.87 — 793.27, Bruselj 785.39 do 787.75, Milan 285.57—286.47, New-York kabel 5621.26 — 5638.26, Newyork ček 5610.26 do 5627.26, Pariz 221.06 — 221.72, Praga 146.63-147.13, Curih 1098.45—1101.75. Curih. Pariz 20.15, London 18.50, New York 511.50, Bruselj 71.20, Milan 26.50, Madrid 46, Amsterdam 206.25, Berlin 114 Dunaj 72, Praga 15.16, Budimpešta 90.025. Efekti. Ljubljana. 8%> Blair 65 blago, Th Bfair 57 blago, Celjska posojilnica 150 denar. Ljubljanska kreditna 120 denar, Praštedi-oiia 950 denar, Kreditni denar, Vevče 110 denar, Stavbna 40 denar, Ruše 125 denar. . Zagreb. Državne vrednote: investicijsko 66 blago, Vojna škoda aranžma 300—304, kasa 300—305, za oktober 300—306, za december 305—308, agrarne 40 blago, 7%. Blair 56—58, 8% Blair 64—65, 7% posojilo Državne hipotekarne 57—65, 6% begluške 43 5—45; bančne vrednote: Hrvatska 50 dem., Poljo 52-525, Kreditna 121—136, Union 147—150, Jugo 67—68, Ljubljanska kreditna 120—125, Medjunarodma 68 den.. Obrtna 36 den., Praštediona 9573—965, Srpska 187—188, Zemaljska 110—112, Narodna 40CO—4500; industrijske vrednote: Našice 680 bi., Slaveks 25—30, Slavonija 200 den., Danica 65—75, Drava 1923—200. Sederana Osijek 160—170, Brod vagon 55 bi. Vevče 110—1115. Isis 20—30, Dubro-vačka 280 bi., Jadranska 460—470, Oceania 190 bi., Trbovlje 200—210. Beograd. Investicijsko 66.75 zaključek, Vojna škoda promptna 310, 300 zaključka, za november 304, 303 zaključka, za december 310, 306 zakliučka. 7°/o Blair 39 zaključek, Narodna 4500—5000. Hmelj Žalec, 25. septembra. Na našem^ tržišču je postalo živahneje in se je pričelo povpraševanje zlasti za nemški račun. Ker se ponuja le do 9 Din za kg, niso hmeljarji voljni prodajati po teh cenah, zlasti ker vidijo, da se cene na drugih tržiščih dvigajo. Iz Amerike prihajajo poročila, da bodo morda zopet dovolili proizvodnjo in uvoz lažjega piva. Blagovna tržišča ŽIVINA Svinjski sejem v Maribora (25. t m.). Dogon 358 svinj. Cene so bile nastopne: za prasce, stare od 5 tednov do 10 mesecev, 45 do 500 Din, za leto dni stare 550 do 700 Din. Kilogram žive teže je stal 7 do 850, kg mrtve teže pa 10 do 12 Din. LES T Ljubljanska borza (25. t m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je biil en vagon rezane borovine i o smrekovine. ŽITO T irovosadska blagovna borza (25. L m.). Tendenca stalna. Promet 41 vagonov. Pšenica: baška potiska 240 zakliuček. Turščica: baška 102.5—105,' okolica Sombo-ra 104—106, gornje banatska 97.5—100, sremska, okolica Indjije 102—105, okolica Sida 105—107.5. Fižol: baški in sremski beli 170—175. Drugo neizpremenjeno. + Somborska blagovna borza (25. t m.). Tendenca stalna. Promet 33 in pol vagona. Oves: baški, železnica 140—145, sremski, železnica 130—135. R ž : baška, železnica 102—104. Moka: baška in banatska, >0g« in >0ggc 355—375. >2« 335—355. >5« 300 do 310, >6« 250—265. >7« 190^-205, >8« 130 do 140. Fižol: baški 165—170. Drugo neizpremenjeno. + Bndimpeštanska terminska borza (25. t. m.). Tendenca slaba. Promet miren. Pšenica: za marec 11.40—11.41. Rž: za marec 11.35—11.36. Turščica: za maj 12.90 do 12.95. ku1ltubnii pregled Ob stoletnici rojstva Frana Levstika Izv. lesorez E. Justina 1z »Življenja in sveta« Vi ponedeljek, dne 28. septembra bo tto let, kar je Fran Levstik, eden iz* med redkih duhovnih velikanov naše» ga rodu, ugledal luč sveta. Njegova stoletnica nas ni našla nepripravljene: že v juliju so Velike Lašče impozantno počastile spomin svojega rojaka. Ta kulturna manifestacija našega ljudstva je bila tako mogočna, da so namerava> ne slavnosti v Ljubljani, ki bi imele biti v teh dneh, postale odvisne. Ob tisti priliki je »Jutro« priobčilo o Lev stiku toliko gradiva, da danes ne kaže ponavljati življenjepisnih in drugih slavnostnih člankov, tem bolj, ker je pravkar izšla vsebinsko bogata LevstU kova številka naše tedenske revije *Življenje in svet«. Da pa se tudi tik pred stoto oblet* nico Levstikovega rojstva dostojno Povedal sem že: na treh stebrih sloni moderno slovenstvo: Prešeren - Levstik - Cankar. Današnjemu slovenskemu človeku je France Levstik uteha. Ne kot leposlovec in pisatelj, ne kot umetnik in znanstvenik, celo ne kot kritik, ideolog in jezikovni mislec, temveč kot borec, kot mož, kot osebnost: Kot enosmeren značaj, kot superioren duh. Kaj za to, če je bilo njegovo bivanje med nami tako groteskno tragično, kakor življenje malokaterega vidnejšega Slovenca prej in poslej! Saj je tragika delež vsake osebnosti. Čim jačji, smelejši in svetlejši je duh, tem večji in srditejši je razkol med njim in njegovo okolico. Mož, ki proži ideje ali kreše lepoto, je kakor človek, ki drami in preganja temo ter budi dremotne ljudi iz njih lenega in udobnega sna. On, ki je rojen m resnično izbran, da bi vodil, potrebuje budnih in zavednih, dalekovidnih mož. Zato tako redko doseže svoje mesto na svetu. Levstik ga ni dosegel. V vse vetrove je raztrosil bogate darove svojega duha. A glej, ti darovi niso bili pleve, da bi jih razvel veter, bilo je kleno, plodno semenje. Koliko slovenskih brazd je okalilo, rodilo sad! No. mi danes tega sadu ne vidimo več tako jasno, ker ga zauživamo in se hranimo ž njim. Nam danes je ostala slika, tako redka v slovenski zgodovini in tem značilnejša zanjo: mož, ki stopa pokonci in se ne upogne, tudi ko najkrivičnejši udarci in najogorče-nejše psovke lete nanj: pes, izdajalec, kup-Ijenec! Mož, ki trpi nečloveško pomanjkanje. pa ne pljune na svoj značaj, ne zataji samega sebe, ne prosi. Mož, ki po dneve in dneve trpi fizičen glad zaradi svoje jasne, ostre, neodpustne misli, v svoji poštenosti tenkočuten do bolestnosti, pa se ga s pove-šenimi očmi ogibliejo na cesti idealni, lahkomiselni mladeniči. Predestinirani duhovni voditelj slovenstva, ki umira tako, da mu po mrtvem čelu lazi mrčes ... To je slovensko - groteskna slika tega izjemnega slovenskega človeka. Ampak čas je pravičnejši od ljudi. Čas zagladi, kar je strahotnega, nizkotnega, ponižujočega. Trpljenje, ki je od blizu presunljivo strašno in nelepo, se ozari potomstvu v luči herojskega mučeništva. « In prav je tako. Kajti slovenskemu človeku je danes bolj nego kdajkoli potrebna zavest, da je samo žrtev _tisto, kar gradi narodu most v bodočnost. Zavednemu sodobnemu duhu, ki se čuti kot organski člen v spoju preteklosti z bodočnostjo, so žrtve, ki so pale pred njim. uteha in bodrilo v njegovi danes tako omajani veri v človeka, v narod, vase^ Narodu pa se krepilo in merilo njegovega zdravja in moči. France Levstik je padel kot žrtev, zato bo živel z zadnjim dihom tega ljudstva. Fran Albrecht • Usoda je zopet po čudnem naključju jasno razodela, komu naj narod postavi spomenik. V pomembnih trenutkih je obudila spomin na moža, ki je s proroškim duhom in težaškim delom dajal zakone naši biti. Zgodilo se je, da nam je njegovo življenje in delovanje bližje kot kdaj. V prevratnih dneh moje mladosti so nam njegovo podobo zastirala bleščeča in boje- In nehote se mi vsiljuje podoba Ivana Cankarja, ki je bil prav tako kakor njegov veliki prednik, žrtev svojega časa in tistega dela slovenske inteligence, ki se je bra-tila ter ubijala s svojim koristolovstvom najboljše duhove naroda. Zato nam France Levstik ni samo vzor po svojem delu, ampak zlasti vzor našega človeka, poštenosti in boja. Tako! Rudolf Kresal Njegovo delo Je neposredno objemalo skoraj vsa polja takratnega slovenskega življenja. Levstikova zasluga je, da se je slovenski jezik, ki so ga napol ponemčeni škri-ei po mili volji kazili in zanemarjali, vzdignil na pot k svoji današnji popolnosti . . . Fran Levstik je bil tisti, ki je s svojim lastnim zgledom, svojo kritiko in svojimi nasveti utrl pot skoraj vsem panogam umetne književnosti, da so jih potem gojili naši pesniki in pisatelji do današnjega dna. In prav ta Levstik je obenem kot prvi slovenski časnikar zgled neustrašenega bo rilca za pravico in resnico, za možatost in poštenje, za svobodo narodnega bitja in duha. Vladimir Levstik • Naša gruda nam ga je podarila zdravega in čvrstega; poln soka in moči je prišel med rojake, ves ustvarjen za radostno delo in krepak napor. Da mu je bilo rasti še dalje po svoje, razviti se v eno smer, bi bil . . A nič, kaj bi bil lahko. Že to je dovolj. Fran Levstik ni za našo prozo nič več nič manj nego Prešeren za vezano besedo, temelj in vogelnik... Z Martinom Krpanom, ki Je last in slast vsega naroda, knjigo, ki jo jemlje v roke enako rad šolarček, siv kmečki očanec in estetsko razvajen izobraženec, je dal nam vsem kos poštenega domačega kruha, ki se ga nikoli ne preobješ. Vsa begata izrazitost slovenske govorice, vzete naravnost kmetu iz ust, jasna plastika lic in situacij, modrost našega človeka, osoljena s šegavostjo in ironijo, se sklaplja v čudovita harmonijo narodne pripovedke o preprostem možaku, ki opravi kakor mimogrede, ^ česar niso mogli junaki in veljaki, reši državo in noče za to nikakega plačila nego da mu dajo lepo v miru živeti — ;po svoje živeti, nič drugega! Ali pa ni to vse? Na prvo oko naivna pripovedka vzraste v simbol in^narodno-političen postulat... Oton Zupančič spomnimo velikega slovenskega genu ja, smo naprosili nekatere naše knju ževnike, da v kratkih izjavah razode* ne jo svoj osebni odnos do Levstikove osebnosti in dela. Žal nam je, da nismo ob pravem času prejeli vseh odgovo> rov, zato priobčujemo samo pet izjav, ki pa dovolj jasno osvetljujejo pozitU ven odnos današnjega književnika do Frana Levstika. Pristavljamo samo še to, da smo izjave gg. Otona Župančiča in Vladimira Levstika z dovoljenjem obeh avtorjev posneli iz njunih govorov na slavnosti v Velikih Laščah. Želeli bi, da bi Levstikovo delo, ko* Ukor hrani v sebi trajne vrednote na* šega duha, ostalo še dolgo »last in slast vsega naroda« in da bi po svoje vzpodbujalo našo duhovno rast in občo kulturno povzdigo. vita gesta slovenske modeme. Ko so se pozneje, v zrelejših letih, zgostili in se zgo-ščajo problemi našega žitja do bolečine, ir£' je treba človeku za lastno pot, pa naj si bo še tako skromna in nevidna, trdne opore, se naim je razodela veličina tega granitnega, trpkega moža. Stoletnico njegovega rojstva obhajamo, zbrana dela izhajajo, tehtne študije bodo napisane. Ne zdi se mi primerno, da bi v teh bornih vrsticah razlagal lastno spoštovanje m občudovanje. Kdaj in kako bi mogel slovenski pisatelj mimo njega in jezika, ki je tako prvobitno svež, da kakor kri našega rodu ne more usahniti? Le o tem, kar mi govori njegova osebnost, bi rad spregovoril. Kadar se je boril za načela m za najsvetejše, ni poznal nobenega kompromisa. Ni ga poznal v kritiki, ne v (politiki, ne v društvih, ki jih je obujal v življenje, niti ne v tiskarni, kjer se je pulil za vsako črko in za znamenje nad njo. Nič manj ni sovražil »koristne« mlačnosti in puhile spravnosti, s cepcem je mlatil po lažnih vodnikih in leni servilnosti. Bil je poet, bil je pisatelj, pa se ni izmikal najbolj težaškemu delu, kadar jerbilo treba postavljati konkretne temelje. Z ostrim očesom realista je preuda-ril socijalme, politične in duhovne potrebe svojega naroda. Iz teh .treh osnov se mu je delo usmerilo v celotoC)Suveren duh se ni zapletal v mreže tedanjih ozkosrčnih dni, ampak je sodil preko časa. Intuitivne slutnje so našle oporo v obširnem in temeljitem znanju, ki se je družilo z zavestjo dolžnosti, da ne sme nikdar molčati, kadar se bije boj za poglavitne reči. Ni mu bilo mar, če so na sestradanega celo pi j u vali. j_S eb i čnost mu je bila tako tuja jn odvratna kot potuhnjena konservativnost. ! Skrivnostna njegova u9oda m plodno sa-početo in nikoli dovršeno delo pa mi vzbuja temne slutnje o tragičnosti naših duhov in rodu. Ta dedščina je težka peza, ki venomer grozi, da nas podsuje. Naši ljudje se prerano starajo, prezgodaj legajo v grob. Nihče nam še ni povedal, kako se sprostiti teb temnih slutenj? Prešeren in Levstik sta bila med prvimi in ž njima se je pričelo. Se eno vprašanje me moti. V svesti smo si, da izpričuje Levstikova vezana in nevezana beseda našo duševnost. Skozi rodove že pišemo o njej, toda komu se zdi, da je že razodeta tista duševnost, za katero terjamo pravico na svetu? Juš Kozak • Po sto letih slovenske zgodovine gleda čiovek današnjih dni, ves razrvan in iščoč, delo moža, ki bi bil moral biti, je in bo tisti veliki vzor slovenskega človeka, v katerem sta nepremagljivo združena kreme-nit, vzvišen značaj in silna volja do dela. Tak je pred nami France Levstik. Pred nami. ki se le prav malo menimo za preteklost, ki nas duši sedanjost, ki nam do starega propalega sveta ni prav nič, ki v svojem hotenju gledamo v prihajajoče dni. ki vidimo v življenju svojih »rednikov več grdobij kakor lepote — je France Levstik znak slovenske kulture. Iz Peenove beležnice Nflso Stritof Iz znanstvenega slovstva (Dungern 0„ Genealogisches Handbuch zur bairiseh - Ssterrdchiscbeo Geschichte. 1. Liefenmg 1931.) V založbi Leuschner - Lubenskijr ▼ Gradcu je izšel pod gornjim naslovom prvi se-šitek dela. ki ga bo vsak raziskovalec slovenske zgodovine ranega srednjega veka z veseljem pozdraviL Izdajatelj, zastalim pravni zgodovinar graške univerze, profesor Dungern, ki le popravil s celo vrsto temeljnih študij — navajam samo »Herren-stand im MitteJaKer«. »Adelsherrschaft hn MiittelalteT« — naše pomanjkljive pojme o značaju nemškega plemstva 9. in 13. stoletja. namerava v pričujočem delu združiti rezultate svoiih dosedanjih razi sika vanj. kolikor se tičejo bavarskega ozemlja, h kateremn so pripadali radi nemške kolonizacije tudi naši slovenski kraji ter nam predstaviti s podrobnimi podatki celo bavarsko - avstrijsko plemstvo omenjene dobe. prinašajoč za vsako rodbino točno geneatogiic z rodovnikom s specijalno literaturo. Že vrvi seSftek. dasl utmarnaf* stocrv osem rodbin, dobro osveflhde eno glavnih Dnngernovih tez. da le namreč nemško plemstvo bilo mnogo tanjša plast, nego smo doslej mislili. Pomota le izvirala odtod. ker so genealogi ločil rodbine no krajevnih priimkih, misleč, da vsak priimek odgovarja posebni rodbini, medtem ko se v resnici prinrfki često popolnoma slučajno menjajo. Posledica tega odkritja je seveda, da se mora tudi na naših tleh število plemiških rodbin temeljito reducirati. Tem rmpozantneje se Mesti moč ostalih rodov, ker sega potem pogosto čez vprav velikanske dafflarre. Ev tak primer je baš ▼ ww« se&Tku Hartwig. kijev drugI vufcftd 10. stoletja imel v svoji roki kar trt grolBes v bavarskem Chiemgan-tt, Isengan-« Is na Koroškem. Tudi dva dolerfsfca posestnika od leta 1062. grofa DlepoM te Rfetoot katera sta delala kranjskim «tnlu»lu*i1t»n že mnogo preglavice, smemo odslej mimo Drištevati enemn izmed aaJmofočneJSih bavarskih rodov, grofom ki so torei imeli posestva ne samo doma na Bavarskem, temveč tud? dafeč spodaj v meini erofiji Kranisto. Fosrfmo muihnlTO na ie. da se omenla v tefi IstM 1 nfihov sosed na Dolenjskem, Bngfloero, za katerega ie Dungemov sotrndtrfk. Trotter, dognal. da ie nraded svobodnih A^erspergov k; so izumrli že okoTi 12*5. a da so današnii Auersoergi — drtM*ače kakor sem m;slii iaz — samo potomdf nfTbovrb pod-ložnfikov. m;nisteriia1skega rodu. fct ffe svojim svobodnim gospodarjem čavaS grad Turjak. Tudi najs!Jalneša rodb*"* naše stare zgodovine, bavarski Andecbs - Me-ranci. ki so s svoio preudarno politiko še ie ustvarili staro Kranjsko so "ašfi svoje mesto že v pričujočem sešitku. Zamršeni genealogiji tega rodu, čigar hčere &dor no vidi v mojih mislih, v mojem čustvovanju, v mojem slogu, da sem Slovenec ter išče slovenstva ne v notranjem dejanju in razpoloženju, temveč v zima mjostih, tisti je tujec sam in naj mi ne točita tujinstva,« je pisal Cankar v tistih dneh, ko je neresna slovenska kritika poizkušala »Kralja na Betajnovi« obglaviti. Morda ni zlepa nobena Cankarjeva drama rodila takega odpora, takega neumevanja rv meščanstvu in hijerarhiji kot »Kralj na iBetajmovi«. Očitali so ji meglenost, anarhizem, nekoristnost za narod in človeštvo ;itd. Če premišljam o uspehu tedanje vpri-zoritve, se mi skoraj zdi, da je del občinstva, predvsem mladina dramo z entuzi-jazmom sprejela, dočim je ostali del občinstva Cankar po odličnih interpretih svojih vlog kratikomalo fasciniraL Toda ■nerazumevanje »Kralja na Betajnovi« nI iprenehalo. Kadarkoli so ga vprizarjali, do danes, vselej smo odhajali iz gledališča z občutki, da človečnosti v tej drami ni za-doščeno. Močne kreacije so ostajale osam- ljene v režiji, ki iri dosegla jasnosti. In (vendar se je o malokateri drami toliko pisalo in razglabljalo. V novejšem času jI je posvetil J. Vidmar v »Kritikic zanimivo študijo, v kateri osvetljuje etičnost obeh iprotipolov Kantorja in Maksa. Študija je iprvi resnejši poizkus pronikniti v duševnost Cankarjevega dela. Leto kasneje je (napisal drami obširen uvod Iz. Cankar v ,Zbranih spisih, kjer je priobčena tudi vsa (polemika, ki se je pletla, ko je izšla knjiga in so dramo igrali v Nar. gledališču. Iz. Cankar jo označuje kot izrazito idejpo dramo in se prav tako, kakor Vidmar, oslanja na njene visoke etične vrednote. iKako nam bo režiser Debevec približal človečnost Cankarjevih oseb, ki je bila doslej še vedno motna, to je problem njegove režije. J. K. Novi Nestroy v ljubljanski drami Nestroy »Pritličje in prvo nadstropjem. Slovenski priredil Franc Kobal. Nestrovev predhodnik Beaumarchais jo bil prevratnež, njegov Figaro je idejen. iNestroy pa je s spretnim peresom pisal meščanom zabavne burke, jih malce začin-jal z moralo, ne preveč vsiljivo, precej diskretno. Za oder je znal pisati, tudi mo» dernizirati se da. Danes bi sam sebi napisal uspelo parodijo. Sicer pa je v nekaterih svojih osebah, ki jih je avtobiogra-fično ustvarjal, podal za parodijo vse možnosti. Tako je v novi burki »Pritličje in prvo nadstropje« kreiral Kralj Vrbana (Smoleta, svoje dni starinarja, zdaj svako-(vega pomočnika. Kralj igra in se posmeha fie sam sebi. Oboje pa tako pristno, z n^ Iprisiljeno iznajdljivostjo, da se človek ve« (sprosti v smehu. In kar je poglavitno: njegova podoba je prozorno jasna, brez sle-idu telesnosti. Odprta je kakor dlan, toda sleherni gib je novo presenečenje, »proti rojeno iz duha in srca. Za izredno uspelo kreacijo je prejel šopek. J. K. Juša Kozaka „šentpeter" Roman Juša Kozaka »šentpeter«* je pi-ščev največji tekst, ki nam kaže vse pripo-vedniške osebine in kvalitete svojega stvaritelja. Ta spis pa se tudi uvršča med največja dela povojnega slovenskega slovstva, čeprav lahko takoj pristavimo, da nima nikakega izrazitega obeležja povojnega časa, ki v literaturi in umetnosti pretežno eksperimentira in je v svojem iskanju zame-glen. Vsekako je »Tiskovna zadruga« storila naši književnosti uslugo, ko je ta roman izkopala iz revialne skladovnice in nam ga dala v dokončni knjižni obliki. Pisatelj je svoj prvotni tekst delno popravil, ponekod skrajšal in zgostil, tako da je to izdanje tudi zanj definitivno. Založnica je »šentpeter« opremila tako, da je pri nas le malo izvirnih romanov, ki bi prišli na svet v tako okusni knjižni obliki. če smo zapisali, da »Sentpeter« nima nl-kakih izrazitih značilnosti povojne proze in torej spada v povojno slovstvo le kronološko, smo hoteli samo označiti mesto, ki ga zavzema Kozakov roman v razvoju naše pripovedne umetnosti. »Sentpeter« je ne samo motivično, marveč tudi oblikovno zrasel na tleh sloven. realizma; označuje njegovo novo stopnjevanje, njegovo pozno, prefinjeno zrelost. Spis ima v sebi celo naturalistične elemente: vzroki propada Zamejčeve rodbine so v okolju (miljeju), predvsem pa v krvi, v dednih lastnostih. Ta izrazito naturalistični motiv pa vendar ni tako močno razvit, da bi dajal celotnemu delu naturalistično barvo. Vzlie sili dednosti in pritisku razmer, ki soodločujejo pri karakteru posameznikov, je v vseh junakih Kozakovega romana čutiti bolj ali manj vidne vplive duha, ki blaži moč krvi in kolektivno silo nravi; najvidnejša podoba tega pisateljevega psihološkega dojemanja človeka, tega osvobojenja od naturne in socialne težnosti, je Marija, osrednja ženska figura v »šentpetru«. Roman »Sentpeter« Je Izrazito epično delo; tš.ko ni samo po močni, romanu realističnega tipa potrebni konstrukciji ,po fabuli, zapletu in razpletu dejanja, marveč tudi po slogu. Kozakov slog pomeni v časih, ko cel6 v prozi naših najmlajših čutimo sugestijo Cankarjevega stila, odklon od Cankarjeve lirične proze in vrnitev mladega pisatelja k tradicijam našega pripovedništva, v zakladnico domačega besedišča, k neizčrpnemu viru ljudske govorice, naravnega izražanja, vsakdanjega življenja. »Sentpeter« se dogaja v šentpeterskem predmestju Ljubljane nekako v začetku druge polovice minulega stoletja, ko je bila Ljubljana še mnogo manjša in so nje peri-ferijski prebivalci, kakor nam še zdaj pričajo posamezne preostale hiše v predmestnih ulicah, kmetovali, obenem pa gojili obrt. Tak socialni položaj je v nekem pogledu prav ugoden: obrt prinaša gospodarstvu tekoči denar, kmetija pa živila; z denarjem se ob dobrem gospodarstvu širi posest in rafinira način življenja, obilje kmetijskih pridelkov pa zapeljuje k potratno-sti, k bahavim pojedinam, razkošnim ženi-tovanjem ln daje vse tiste neskromne lastnosti ,ki označujejo kmeta — ne na višku blagostanja, marveč ob robu njegovega kznetstva, pred prehodom v malomeščan-stvo. Sentpeterski prebivalci obravnavanega časa so po večini mesarji; njih starodavni ceh, čigar žezlo je sekira, je vpliven ln Sloveč. Surovost, bahavost, častihlep-nost, pohlep po zemlji in moči, pohotnost, trma, neusmiljenost — to so lastnosti, ki imajo v življenju junakov Kozakovega romana važno vlogo, M cto#*»* To kmečko-obrtniško periferijsko okolje daje zanimivo snov k proučevanju prehoda kmetov v malomeščane, sociološki pojav, ki tmn velik vpliv tudi na psihologijo ljudi. Kozaka pa pri pisanju romana ni vodilo sociološko-psihološko zanimanje, marveč je ta moment samo naznačil (morda je Zamej-fieva Aza, zlasti če jo postavimo v kontrast s sestro Marijo, fizična podoba tega novega elementa, ki prodira v staro, patriarhalno osredje in prinaša izvesten čuvstven ra-finement). Pisatelja je predvsem zanimala usoda rodbine, ki se je iz revščine (Cun-Jarjev rod) dvignila k premoženju, moči in ugledu; v krvi teh bogatih Zamejcev se že pojavljajo kali razkroja, ki se očituje v močno stopnjevanih strasteh, v pretirani oblastnosti, v trdoti značaja, v alkoholizmu, zapravijivosti in drugih slabostih; nad hišo * Izdala »Tiskovna zadruga« v LJubljani v zbirki »Slovenski pisatelji — sodobniki«. (8°, 424 strani, stane broš. 90 Din, vez. v platno 120 Din, v orig. opremi ing. arh. Janka Omahna). so valita nesreča ln pogin. OkoD te šent-peterske rodbine se suče celotno okolje, vem originalni šentpeterski svet, ki nam ga je bil Kozak srečno obudil iz starih rodbinskih izročil in nezapisanih pričevanj, da nam pokaže, kako so živeli predniki sedanjega rodu. Prikazovanje okolja mu je bilo dala priliko, da je ustvaril nekoliko izredno živih slik ljudskega življenja. Tako omenjamo zlasti opis ženitovanja, ki je tak kot bi bil posnet po Rubensovih slikah razkošnih pojedin in plesov flandrskih kmetov. V romanu je tudi nekoliko lepih pejsažev* dasi Kozak v tem delu ne kaže posebnega zanimanja za opise narave. Poglavitna moč tega romana so osebe, ki nosijo kakor stebri njegovo ogrodje^ Pred vsemi se izvija iz dejanja Matija Zamejec, trd, oster karakter, despot v svojem ožjem krogu. Zamejec hoče imeti svoj rod zdrav, močan, vpliven. Ta obogateli mesar ima v sebi še vse zdravje z grudo zrašče-nega kmeta. Kakor kakšen srednjeveški vladar, snuje stari Zamejec načrte, kako bi z ženitvami povzdignil moč svojega rodu. Toda v hiši se dogaja že izza Zamejčo-vih mifliiih let nesreča za nesrečo. Tudi s hčerkama nima sreče. Marijo zapelje sin njegovega manjvrednega tekmeca in ga naposled prisili, da mu jo da za ženo. M atrija gre ponižana in žalostna v zakon z za-peljivcem Rokom. Gostje še svatujejo, ko izbruhne požar v bližnji cukrarni na Poljanah ln ženin Rok se pri gašenju težko ponesreči; postane jaden pohabljenec, ki v grozi in blaznosti hira v postelji, dokler ne izhira. Matijeva ljubljenka je krasotica Aza, dekle, ki se nam vidi, kakor bi bilo v tem kmečkostrogem okolju tuj živel j; njo si pridobi lahkoživi Godežev Andrej, ki ga brez upanja ljubi zapeljana in nesrečno omožena Marija. Azo zlomi par let pozneje Trst in jo vrže umirajočo pod Marijino streho. Pravi pekel je v tej hiši — zatrjuje stara Zeba, ki opazuje usodo Zamejčevega rodu in junaško trpljenje v odpovedi nrav-no močne Marije; Zeba preživi največje katastrofe. Luka Zamejec, brat Matije, ima tudi nesrečno usodo. Pijanstvo naredi iz njega Matijevega prisklednika. Njegovo deka-dentno sladostrastje se izživlja s krčmarico Maro in obrodi Aleša, čigar mladost pri lice-merski rediteljici tvori posebno ganljivo epizodo »šentpetra«. Zamejčeva borba proti usodi, ki ga tepe in okolišu, v katerem izgublja svojo moč, kakor se mu krha premoženje, je dala pisatelju dovolj široko poljoi, da je nanizal okoli Zamejca in hčere Marije vse polno konfliktov, ki se sproščajo iz viharne napetosti in trgajo človeške načrte in naklepe ter oseb, ki se vsaka po svoji naturi zapleta v ta klobčič usode in po svoje odmota iz njega. Omenjamo še starega Hostarja, Andreja in rudniško vdovo, Azinega častilca Mirka, ki se zaradi Aze ustreli, skrivnostnega Svedrača, bera-ško trojico škrjančka, Pušelca in Janeza Krstnika, pohotno Maro Zjasovo, tercijalko škofičko in plemenitega župnika Rožma-na, pravega pastirja svojih duš, ki pa pade kot žrtev šentpeterskega zla — zlomi se kakor hrast v viharju, umrje prav kakor njegov prijatelj Matija Zamejec izpodgri-zen pri koreninah po usodi in človeški zlob-nosti. Vsaki teh oseb je pisatelj vdihnil življenje in nje dejanje in nehanje bolj ali manj dosledno, bolj ali manj prepričevalno zasledoval do onih podrobnosti, ki vežejo roman v epično celoto. Po nekoliko medlem, motnem začetku se dejanje živahno razmahne in potem ohrani do konca svojo razgibanost in prepričevalno silo. Epizodam, ki smo jih posebej omenili, je treba pristaviti še poglavje, v katerem je avtor opisal divjanje črnih koz v šentpeterskem predmestju in opis Rokovega romanja v Dravlje. Vsekako je v šentpetru« toliko dejanja in toliko oseb, da je bilo treba velike preudarnosti v omejevanju, če je pisatelj hotel pri vezanju teh epizodičnih dogodkov in postranskih konfliktov ohraniti enotnost celotne konstrukcije in storiti, da je centralnost Zamejčeve rodbine in nje usode vidna z vseh perspektiv, kakor zapoveduje logika v takem kovu zgrajenega romana, »Sentpeter« je pokazal, da Je naša lepa proza dobila v Jušu Kozaku pripovednika večjega formata, ki nima samo resnega stremljenja po umetniški kvaliteti, marveč tudi sposobnosti velikopoteznega oblikovanja. Preverjeni smo, da »Sentpeter« ni njegov poslednji veliki tekst, marveč da mu največji načrti šele dozorevajo. ŠAH Ureimfe dr. Milan Vidmar V drugem turnusu blejskega turnirja sem dobil proti dr. Astalošu naslednjo zanimivo partijo; Damski gambit Bell: dr. M. Vidmar Črni: dr. L. Astaloš 1. d2—d4 ! d7—d5 2. c2—c4 e7—eC 8. Sgl—f3 . .... Bell hoče preprečiti znano Pillsbury-jevo obrambo damskega gambita, zato razvije najprej kraljevega skakača. 3..........Sg8—£6 4. Lcl—g5 Li8—e7 Na tem mestu se igra tudi: 4. • • • • h7—h6 nakar mora beli zamenjati lovca za skakača, če hoče obdržati inicijativo. 5. e2—e3 Sb8—d7 6. Sbl—c3 0 , Črni igra sedaj normalno ortodoksno obrambo. 7. Tal—cl c7 c5 8. Lfl—d3 • • ' * To je, po mojem mnenju, najmočnejša P°teza" 8 d5Xc4 O. • I » » Tako se pričenja znani Capablancov »razbremenjevalni sistem«, rad igra. Pa saj je najbrž' črt v tej težki otvoritvi. 9. Ld3 X e4 Sf?~ 10. Lg5Xe7 Dd8Xe7 11. 0—0 • • • • Aljehin je uvedel pred leti na tem mestu potezo 11. Sc3-e4. Črni potem lahko z De7—b4+ zamenja dame, dobi pa zelo težko igro. Beli pa hoče igrati komplicirano igJ-o. 11. . . . « To je potrebno; vati z e6—e5. 12. TclXcS ee—eo Capablanca sam igra svoj sistem drugače. Lovca razvije na b7 in oprosti s igro s c6—c5. Ta je menda vendarle igrana poteza boljša. 13. Ddl—c2 • • • • Rubinstein igra 13. Sf3Xe5, Sd7Xe5 14. d4Xe5, De7 Xe5 15. f2—f4. Zdi se Seveda ne SO. . . . Sd6Xt'7 + , Le6Xf7 31. Tel—fl 32. Tg3—f3 33. KglXfl! Silno zanimiva bi . KgS—hS zaradi 31. 32. Dc7—e5-f Ta2—al • TalXfl+ d5Xe4 bila naslednja var - janta: 33.....Dh6—h4! 34. Kfl-^i d5Xe4 35. Tf3Xf7+ Kf8—g8 36. Tf7— g7+ Kg8—h8 37. Dc7—e7! LeS—g4 + 38 Ke2—e3, Dh4—el+ 39. Ke3—f4, Del—f2+! 40. Kf4—e5! Ta8—a5+ 44. d4—d5! Df2Xb2 42. Ke5—f4, Db2—f2+! 43. Kf4Xg4, Df2Xg2+ 44. Kg4—f4, Dg2—f2 -j- 45. Kf4—e5, Df2—b2+ 46. Ke5—e6! Db2Xg7 47. Sd6—f7+, Kh8— gS 48. De7—d8+, Dg8—f8 49. Dd8— g5+, Df8—g7 50. S£7—h6+ in mat v dveh potezah. 34. Sd6Xe4 Dh&—h4 35. Tf3—g3! ... * Grozi mat v 2 potezah. 35. • • • • 36. Kfl—f2 37. Dc7—d6 + ! 38. d4—d5! 39. Dd6—b8+ 40. Db8—b4+! Ta8—al+ b4—b3 Kf8—e8 Tal—dl Ke8—e7 črni se vda. V naslednji potezi vzame beli brez skrbi lovca. Astaloš ga najboljši na- Sd5Xc3 ker hoče črni nadalje- mi, da je 13. Ddl—c2 močnejše. 'L3 ... — 14. Sf3—d2 Sd7—f6 15. Tfl—cl • • ■ • Bell bo operiral na damskem krilu. Na e-linlji je že sedaj njegov pritisk nepri- 3eten- 16 . . Lc8—f5 16. f2—f4 Ta8 e8 Ta poteza ni najboljša, črni je preveč ne<=krben na damskem krilu. Najbrže je hotel lovca zopet postaviti na c8. Pa je težko mobilizirati črne figure. 17. Tc3—a3 • • • Beli bi bil lahko a 17. h2—h3 še izsilil odgovor^ h7—h5. ^^ Bridko, ' toda potrebno. Na 17. a7—a6 pa sledi 18. Ta3—a5 z ^ožn]o Ta5—b5. Črni mora potem igrati b7—bo ta popolnoma kompromitirati svojo pozicijo. 18. Dc2—a4M » • » . Dobi že kmeta. 18..........b6—b5 19. Da4—a5 Lf5—d7 Na 19.....b5Xc4 sledi seveda 20. 20. Lc4—e2 Sf6—do Črni vidi da je na damskem krilu bitko izgubil, zate poskuša na kraljevem krilu napadati. Astaloš igra od tu dalje izvrstno. „ .g. »i 21. Da5Xa7 b5—b4 Na 21 . Te8—a8 sledi seveda 22. Da7 X a8, Tf8Xa8, 23. Ta3Xa8+ Dd7 24. Tel X c6 22. Ta3—b3 23. f4Xg5 24. Da7—c5 25. Sd2Xe4 28. Se4—d6! .... Beli mora kontrolirati polja c8 in e8, da mu črni trdnjavi ne postaneta nevarni. 2 6..........Ta8Xa2 27. Le2—c4 .... To ni najboljše. Beli bi bil moral takoj igrata Tel—fl. ____ a 2 7..........Dh4—iS Preprečuje e3—e4. 27. Lc4Xd5 8e vedno bi bil beli moral igrati Tel— fl. Po igrani potezi dobi črni dobre Sanse. 2 7..........c6Xd5 23 —■cTl • • • • Edina poteza. Na 28. e3—e4? bi sledilo Ta2—a5! 2 8..........Ld7—e6 29. e3—e4J .... Sedaj, ko je skakač na d6 varen pred črno damo, se belemu nI več bati protinapada Ta2—a7. 2 9..........Tf8—a8! Grozi Dh6Xcl+! 30. Tb3—g3-F Kg8—f8 -e8 g7—g5 TeS—a8 De7Xg5 Dg5—h4 Finiš v blejskem turnirju Bled, 21. oktobra, že pet kol, pa vendar Aljehin ni še bil matematično siguren prve nagrade. Ogromna masa njegovih točk je seveda praktično že zdavnaj zadostovala, mogoče je pa nazadnje vse. Toda dvaindvajseto kolo je vendarle prineslo odločitev. Slučajno bi svetovni mojster dvaindvajseto partijo lahko tudi izgubil. Kashdan namreč, ki je edini še bil teoretično mogoč tekmec, je izgubil. . Pa bi bil zares Aljehin tudi kmalu izgubil. Tako slabo je stal, da je Bogoljubov smel prezreti celo figuro in vendar je z lahkoto dosegel remis. Bila je prava turnirska nevihta, kakršne poznajo vsi veliki turnirji. Aljehin izgubljen, Kashdan izgubljen, Vidmar izgubljen. Ko se je razburjenje poleglo, so vsi mojstri lepo prijateljsko čestitali prvaku na prvi nagradi. Pa so iskali po šahovski zgodovini sličnih velikih uspehov. V San-Remu je lani Aljehin bolje igral. Tako mislimo vsi, tudi on sam. Tam ni bil nikdar v taki nevarnosti, kakor na Bledu. Tam je igral solidno, zanesljivo, ta- korekoč brez rizika. Zato pa igrajo na Bledu vsi velemojstri slabo. To kaže tudi finiš. Vse je se nejasno. Vsi lahko še pridejo na drugo mesto, vsi še lahko propadejo. Vsi se pomikajo naprej počasi, trudno, brez poleta, brez moči, brez stare, strahovite moči. , , , Le en velemojster je na Bledu, ki preseneča: Maroczy. V drugi polovici turnirja igra z mladostno živahnostjo, energično, solidno, silno. Poleg Aljehina najbolje. Pa se je počasi pomaknil v neposredno bližino prvih mest in njegova šansa na nagrado raste od kola do kola. Da Maroczy še dobro igra, smo vedeli še pred turnirjem. Igral je par brzih partij in strahovito mesaril svoje nasprotnike. Nihče pa ni pričakoval, da bo dvakrat raztrgal Bogoljubova, da bo dobil proti Kashdanu. Mož ima vendar že več nego šest križev. Zelo zanimivo igra proti koncu tuoi mladi Šved Stoltz Celo vrsto partij je dobil, ki so bile zanj popolnoma izgubljene. Na primer proti Vidmarju, ki je v ljubljanskem hrušču prezrl figuro. S svo jo srečo, ki jo ima le mladost, se je visoko povzpel. Proti koncu turnirja se vedno uveljavlja utrujenost, izmučeni živci. Zato se goste težke pogreške. Zato je borba Se bolj razburljiva nego sicer. Zato je vse nesigurno, ampak res vse. Doigo, dolgo je bila glava turnirja vedno ista. Aljehin na prvem, Kashdan na drugem, Bogoljubov in Vidmar na tretjem mestu. Ta vrstni red je tudi po nevihti v ponedeljek osta? neizpremenjen. Bo-li ostal? Kdo ve. Konkurenti morajo uničevati drug drugega. Prav za prav je neugodno, da se Alje-hinu v zadnjih štirih kolih ni treba več boriti za prvo nagrado. V borbo za drugo nagrado ne bo več posegal z isto energijo, kakor dosedaj. Mogoče pa ven-(iarle Aljehinova ambicija ne pozna meja. Pb prvi nagradi, ki jo že ima v rokah, ga draži premoč, s katero bi rad dospel do cilja. Pravi, da bi rad imel šest točk več nego drugi. Najbrže se mu bo tudi posrečilo. Prav lahko pa se primeri, da bo imel še več nepotrebnih točk. In mladiči ? Kashdan ni več mladič. To je zrel, močan, izkušen mojster. V njegovi igri ni več nezrelosti. Njegovi načrti so jasni, dobro premišljeni, solidni. Kashdan je velemojster. Vsi Američani, ki so v teku desetletij prihaiali v šahovsko areno, so bili zgodaj zreli. Pillsbury, Capablanca, Torre, Kashdan. Vsi so prišli z energično, pod- ' 1 m " jetno, trezno igro. Vsi so bili takoj velemojstri. To mora biti v krvi, v vzgoji, v zemlji. Flohr daleko nI Kashdan. Flohr je nedvomno zelo močan, preudaren, soliden. Nima pa tiste energije, ki Američana žene in nosi. Flohrova karijera bo lepa, toda počasnejša od Kashdanove. Stoltz! Zelo nadarjen, močan. Toda še zelo mlad. še mnogo bridkih razočaranj ga čaka. Njegovi igri se vidi, da še dolgo ni dozorela. Taktične finese, ki jih ima, so nedvomno zanimive, srčkane. Toda taktika je vendarle samo postranska stvar, strategija odloča, oziroma mora teoretično odločati. Strateg pa Stoltz še ni, še dolgo ne. Slučajni njegovi uspehi mu bodo dali veselja za nadaljnje delo, ne pomenijo pa preveč. Naš Pire je boljši strateg. Toda tudi Pirčeva igra še ni zrela. Nebroj dobrih partij je pokvaril. Ni še dovolj izkušen, da bi res vedel, kako nevarno je vedno v težkih turnirskih partijah vse do konca. Pire bo menda res ostal na zadnjem mestu. Sedaj tudi nima več nade za nagrado in zato tudi ne one divje volje, ki je potrebna za uspeh. Pircu se vidi, da sam ne razume te neprijetne usode, ki je zares nezaslužena. Da je nadarjen mojster, mislimo vsi. Da je 5e zelo mlad pa tudi vemo vsi. že pojde. pa drugič. Izredno dobro Igra ▼ tem težkem turnirju Kostič. Prav blizu nasrade je m prav mogoče je da, mu jo bo finiš še dal. Seveda bi moral malo več producirati. Reprodukcija je važna. Znanje je koristna stvar. Na prva mesta pa normalno prihajajo le igralci, ki imajo veliko idej. Slabo vreme pritiska strahovito na blejski finiš. Njemcovič je bolan, Bogoljubov tudi. Tako je mraz, da imamo ze več dni turnirsko dvorano zakurjeno. Pa ne pomaga preveč. Dim z bojišča duši izmučene mojstre. Zato odpirajo okna. Je res težko. , . „ Turnir je Izredno dolg. Malo Je mlo takih. V Londonu leta 1899. je bilo približno tako. Takrat je tudi Lasker približno tako razsajal kakor sedaj Aljehin. Takrat je igralo tudi 14 igralcev ln tudi vsak z vsakim dve partiji. V Londonu so trije igralci dosegli istočasno drugo, tretje in četrto mesto. To pot se stvar prav lahko ponovi. Ce ne bo hujše. Pet igralcev lahko doseže isto višino. Bodo pa po bratovsko delili nagrade. Bilo bi zanimivo, ker bi turnir imel prav za prav samo dva rezultata: prvega in drugega. Vse to so seveda samo kombinacije. Nihče ne ve, kaj nam bo finiš zares prinesel. Da pa bo zelo. zelo razburljiv, vemo vsi. In vsi se ga bojimo. No, vsak pravi boj je negotov. SOKOLSTVO Župni prednjaški tečaj v Celju Sokolska župa Celje je vedno posvečala posebno pažnjo vzgoji prednjaškega naraščaja, brez katerega je vsak napredek v sokblski organizaciji izključen. Lani oktobra je župa priredila 14-dnevni prednjaški tečaj za učitelje, letos priredi v času od 28. septembra do 11. oktobra tečaj za članice, zlasti za učiteljice osnovnih šol. Izmed priglašenih je sprejetih 44 članic in jih pripada 29 učiteljskemu stanu. S tem tečajem namerava župa odpomoči občutnemu pomanjkanju vaditeljic pri naših edinicah, posebno pri onih, ki so bile ustanovljene zadnje leto. župa je v prvi vrsti upoštevala take priglašenke, od katerih lahko zanesljivo pričakuje, da se bodo po tečaju v društvih tudi marljivo udej-stvovale. Zato se je izbira prijavljenik izvršila sporazumno z bratskimi edinicami. Sprejete priglašenke pridejo v Celje že v nedeljo 27. t. m. zvečer, kjer bodo v telovadnici mestne osnovne šole in celjskega Sokola prejele nadaljnja navodila. Tečaj se prične v ponedeljek ob 8. Uro poprej bo vpisovanje. Tečaj bosta vodila župna prednjaka br. Burja in s. Lada En-gelmanova. Sodelovali bodo sestra Nina Trdinova, Almira Grudnova, br. Smertnik, Lavrenčič in dr. Rebernik. želimo, da bi tečaj rodil mnogo uspeha m doprinesel društvom obilo koristi. Delovanje sokolskih društev na Gorenjskem Sezona sokolskih letnih javnih nastopov se nagiba h kraju. Na vzporedu -je še nekaj društvenih javnih nastopov, med ka» terimi je najvažnejša proslava 351etmice obstoja sokolskega društva Kranj. Vsi nastopi, katere je priredilo v poletju Sokolstvo na Gorenjskem, so več ali manj zelo uspeli, predvsem župni naraSčajski zlet v Radovljici, župni člans/ki ziet v Tržiču, prvi 6okoliški javni nastop v Preddvoru proslava 25 letnice Sokola Skofja Lcka, 'razvitje članskega prapora v Gorenja vasi in otvoritev sokolskega doma v Sa-vodnjem. Predvsem se je letos opazil vebk napredek pri tekmah članstva in naraščaja na župnem naraščajskem in članskem zletu ▼ Radovljici in Tržiču. Tekem se je udeležilo v celem 235 oseb članstva in naraščaja, kar je za sokolsko župo Kranj rekordno število z oziorom na to, da so 6e tekem udeležila le starejša in močnejša društva. Rezultaiti pri tekmah seveda m60 mogli zadovoljiti povsem sokolskih strokovnjakov, kajti od taiko zastavnih in lepo razvitih telovadcev se je pričakovalo nekaj vež. Konja na šir z ročaji, proste vaije in nekatere panoge lahke atletike bi morali tek. movalci vsekakor bolje obvladati, premalo pa se goji tudi drugo orodje, manjka smo-trene, vsestranske im sistematične vežbe, zato tekme in javni nastopi ne nudijo tega, kar bi se od vloženega truda cele organizacije smelo pričakovati. Opaža pa se na oeli črti dosti dobre volje za intenzivno delo. Društva se marljivo pripravljajo za akademije m notranje jay« ne nastope v zimski dobi ter za tekme in javne nastope za veeslovanski sokolski zlet, ki se bo vršil drugo leto v Pragi. Za poglobitev sokolskega dela ne Gorenjskem so podani vsi pogoji. Večina st*-rejših društev ima na razpolago lepe sokol* ske domove s prostornimi telovadnicami, opremljene gledališke odre, dobro založe- ne knjižnice, imajo močne pevske zbore in orkestre ter obširna in lepo urejena letna telovadišča Mlajša in na novo ustanovljena društva pa se bodo morala za enkrat zadovoljiti z najetimi prostori, dokler si bodo mogla zgraditi lastnih telovadnic, ne S prvim julijem je župna uprava namestila kot župnega prednjaka brata Franca.| Rakarja. absolventa savezne prednjaške šole v Mariboru, kateri bo imel nalogo, da vodi kontrolo v delovanju društev ter da izvežba društvom tehnično in idejno dobro podkovane prednjake. Da se vzgoji številu članstva in naraščaja odgovarjajoče šrtevilo teoretično, praktično in idejno dobro podkovanih prednjakov in prednjačic, priredi župa v tem času dva prednjaška tečaja in sicer 14 dnevni tečaj za vodimke mladinskih oddelkov in 3 tedenski tečaj za vodnike članskih oddelkov. Pa tudi številčno je Sokolstvo na Gorenjskem močno naraslo. Ob likvidaciji bi v* šega JSS v prieetku L 1930. je štela sokol* ska župa Kranj v 13 edinicah 1135 Članov, 510 članic, 226 telovadcev, 96 telovadk, 111 moškega, 69 ženskega naraščaja, 311 moške in 215 ženske dece, skupno torej 2361 sokolskih pripadnikov. Po 20 mesecih obstoja Sokola KJ pa šteje župa v 34 edinicah 2725 članov, 799 članic, 540 telovadcev, 230 telovadk, 293 moškega, 167 ženskega na* raščaja, 773 moške in 635 ženske dece, skupaj 5392 sokolskih pripadnikov. Število sokolskih društev se je zvišalo za 24. število članstva za 1879, število telovaidecih pa za 1600 06eb. Z bližajočo se zimsko dobo pa se pri« čenjajo tudi predpriprave za zimski 6port. Sokolstvo hoče povesti svojo mladino ven iz zatohlih prostorov visoko gori na strme im snežne poljane, kjer kraljuje mar, čisti zrak in solnce. 2e lansko leto, ko je bila sokolska organizacija v zimsko^portnih zadevah še v povojih, je žiupa priredila v Kranju 6muŠke tekme, katerih se je udeležilo nad 200 oseb, število ki ga doslej na enem kraju še nn imela nobena druga organizacija v državi. Pričakuje se, da bo žuipa poslala nekaj svojih najboljših bor-cev-smučarjev k tekmam za slovansko sokolsko prvenstvo v smučanju, ki se bodo vršile v tej zimi v Čeških Tatrah. V tej zimi se bo 6 strani župnega vodstva storilo vse, da si vsako sokolsko društvo osnuje svoj emuški odsek, v katere naj pritegne 6im več članstva in naraščaja po geslu: Kdor Sokol, ta smučar! deta t Pragi Enako vafen je za one ki se hočejo priučiti jezika bratskega naroua. Prijave z« ta tečaj sprejema načelnik Sokola br. Bizjak in sicer vsak dan od 18. do 19. ure v Sokolskem domu. Ves program je lepo zamišljen in prosvetni odsek bo storil gotovo vse, da ga tudi realizira. Ud-visno je pa tudi od članstva, ako bo pokazalo za prosvetno delo Sokola tudi dovolj zanimanj v. „ __ ... Sokolsko društvo Artiče. V nedeljo 20. t m. smo imeli v Artičah pri Brežicah ustanovni občni zbor sokolskega društva. Po pozdravu in kratkem nagovoru pred* sednika pripravljalnega odbora br. Uerna-ča Rada o pomenu Sokola za Artice je povzel besedo starosta brežiškega Sokola br. dr. Zdolšek Josip, k ije v lepih besedah orisal pomen Sokolstva pred prevratom, ko se je moral boriti proti nemstvu. Nadalje je razvijal program Sokolstva m ocr* tal njegovo delovanje na deželi ter dal smernice za dober uspeh in razvoj Sokola Artičah. Odbor je sestavljen iz samih dejavnih ljudi, ki dajejo jamstvo za res uspenšo delo. Edina hiba je v tem, da društvo nima nravih prostorov in se bo mo* rala telovadba vršiti vsaj v zimskem času v razredih Pa kakor je videti, se bo tud; ta vrzel lahko premostila, ker kažejo člani in članice izredno zanimanje. 2e do občnega zbora se jih je priglasilo 73, a še vedno novi pristopajo. Pole« telovadbe je poskrbljeno tudi za prosveto. Prosvetni odsek ho naštudiral v zimskem času več iger, vršila se bodo predavanja strokovnjakov o perc» čih gospodarskih vprašanjih, a da bo tudi kaj zabave, bo skrbel za to pevski in tam-buraški odsek. Tako je naše novo društvo postavljeno na trdno osnovo, obljubil mu je pa moralno pomoč tudi starosta brezi* škega Sokola. Sokolsko društvo Banja Luka se pripravlja na gradnjo častnega sokolskega doma, ker so mu postali s-danji prostori v učiteljišču preozki. Prostor ima že preskrbljen in tudi znatno vsoto pnštedeno v ta namen. Odločitev o gradnji bo padla te dni. V društvu se vrši sedaj prednjaški tečaj. __ HIROMANT ln GRAFOLOG ki točno prečita vsakemu iz dlani preteklost, sedanjost in pri-hodnjost. — Sprejema vsak dan od 9. do 12 In od 2. do 7. v hiši Mestni trg št. 5, H nadstr. — V Ljubljani ostane do 1. oktobra. Ne zamudite prilike, dokler je še tu! Vrnil se Je te Inozemstva znanstveni ln najboljši Radio Prosvetni odsek trboveljskega Sokola je imel v torek zvečer sejo, na kateri je bil napravljen načrt za prosvetno delo v pred-stoječi zimski sezoni. V glavnih obrisih bo obsegal program predavanja, dramske Predstave ter tečaj za francoski in češka jezik. Predavanja bodo redna in sicer vsako zadnjo soboto v mesecu ob 18. uri v Sokolskem domu. Predavatelji bodo deloma domačini, deloma bodo povabljeni od drugod. Prvo predavanje bo zadnjo nedeljo ▼ oktobru. Drama ima letos težavnejše stališče, ker je nekaj prav dobrih igralcev odšlo iz Trbovelj. Za naraščaj se namerava ustanoviti dramatična šola. Skušalo se bo ustvariti tudi sokolski mladinski pevski zbor. — Tečaj francoskega jezika se bo vršil, ako se bo oglasilo zadosti interesen« tov. Prijave se sprejemajo do konca tega meseca v podružnici »Jutra« in na meščanski šoli. — Tečaj češkega jezika bo po-sebno važen ta telovadce in telovadke, ki se prihodnje leto udeleže vsesokolskega Izvleček iz programov Sobota, 26. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče - tS.^i Dnevne vesti. _ 13: Cas m ploš5e. - 18.30. Plošče. - 19: Ustroj materije. —JL9.30. Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20- Prenos opere >Cavaleria rusticana« m »Glumačk iz Zagreba. - 22.30: Napoved časa in poročila. Nedelja, 27. septembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene be — 10* Versko predavanje. — 10.30: Spravljanje'sadja. - 11: Salonski kvintet — 12: Cas, dnevne vesti, plosce. — l&.du. Dekliška ura. - 16: Pevski kvartet Glasbene Matice. - 17.15: Veseloigra. - 20: Du-etni večer. _ 20.45: Radio-kvartet — 21.45: Dnevne vesti, čas, - 22: Salonski kvintet BEOGRAD 11.45: Ciganska godba. — 12.30: Orkester. — 17.30: Pevski koncert. — 20- Ksilofon. — 20.30: Razgovori. — 21: Vijolinski koncert. - 21.40: P°ročikU " 22: Petje in orkester. — ZAbKLB ll.iJU. Cerkvena glasba. — 17: Ciganska godba. — 20.30: Koncertni večer. — 22: Lahka glasba. — PRAGA 19: Prenos iz Brna. - ^ Koncert Češke filharmonije — 22.15: Ple*. — BRNO 18: Arije in pesmi. — 19: vojaške pesmi. - 20: Vee program m Prage. — VARŠAVA 17.35: Orkester. — 20.1o: Mešan glasbeni program. - 22.30: Pevski koncert - 23: Lahka glasba. - DUNAJ 10 30- Orgle. — 11.05: Dunajski simfonični orkester. — 13: Lahka glasba. — 15.05: Orkester. — 17.30: Scbumannove pesmi. — 18.30: Komorna glasba. — 19: Klavir. — 2030: »Trije mušketirjic — 22.30: Prenoa iz Budimpešte. — BERLIN 20: Koncert berlinske ' filharmonije. — 22.30: Plesna glasba. — KČNIGSBERG 18: Godba na bandonije. - 19.15: Petje. - 20: Prenos iz Berlina. — MCHLACKER 17.10: Orke. stralen koncert iz Wie6badna. — 19.45: Citre in mandoline. — 21: Drugo dejanje >Walkire«. — 22.35: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 16.15: Orkester. — 19.40: Veseloigra. — Lahka glasba. — 22.30: Koncert ciganske kapele. — Jaroslav Hašek: Horžiški okrajni glavar Ne vem, če z mojim člankom ne bom razžalil tega gospoda. A kaj naj storim? Če bi zapisal: kolinski, kutnohorski ali budjejeviški okrajni glavar, bi bili nemara ti užaljeni! Češki okrajni glavarji so z malimi izjemami podobni drug drugemu kakor jabolka. Prvi ima malo večji trebušček, drugi malo manjšega. Odsekajmo torej za danes glavo okrajnemu glavarju iz Horžic. * Horžiški okrajni glavar je poklical predse urednika krajevnega lista. 2e preišnji večer je bil tako mimogrede deial svojemu tajniku: Se nekaj! Jutri. dopoldne ob desetih bi rad videl urednika našega krajevnega lista.« Ponoči so orožniki potegnili urednika iz gorke postelje in ga odvedli na orožniško stanico. Ob desetih so ga prepeliali na okrajno glavarstvo. Hlače so mu lezle doli, zakaj naramnice so mu bili vzeli, ker so se bali, da se ne bi obesil. Tudi ovratnice ni imel. Ponoči mu niso dovolili, da bi si jo bil privezal. Urednik je bil ves zbegan in podoben človeku, ki so ga pravkar potegnili izpod vešal. Okrajni glavar je stal pred njim kakor poosebljena moč, v vsej veličini svojega dostojanstva. Z nepopisno stro- gostjo je z viška gledal na tega uredniškega črva. »Moj Bog,« je pomislil urednik, ko je zagledal velikanski trebuh okrainega glavarja, ki je grozil, da bo pod figove napetostjo vsak trenutek počila uniforma z zlatimi gumbi, »če ta plane name in me s trebuhom pritisne ob steno, sem izgubljen.« Okrajni glavar je strogo gledal trred-nika, ki je takoj uganil, kaj ta pogled pomeni: »V mojih rokah si, črv, in na tilnik ti bom stopil, zakaj jaz sem vsemogočen.« Bil je boj dveh svetov. Boj velikana z ničetom. Boj slona z mrčesom. To je bila prava beseda, ki jo je gospod okrajni glavar iskal. V grobno tišino je zado-nel njegov glas: »Mrčes ste, gospod urednik! Kaj ste zadnjič napisali v svojo rubriko »Nasveti in navodila poljedelcem in gospodinjam«? Seznam najboljših vrst sadnega drevja se vam je pa res posrečil! Izmed jablan priporočate tiste, ki jim v Franciji pravijo Reine de reinettes. Potem priporočate iabolka Belle de Roscop, Fondante de Bois. ameriške idaške hruške in angleške hruške Wilder early. To je veleiz-daja. Zakaj priporočate te francoske slive? Ali nimamo svojih, pappenheim-skih. gospod urednik? Dalje priporočate veliko zeleno reineclaude Washington, ki je doma v Ameriki. Značilno je, kako ste lepo preskočili domače vrste! Zakaj ne pišete, da so tirolska jabolka dobra? Ker mislite, da bi vam jih utegnili dati Tirolci po hrbtu. Ker je to ljudstvo zmerom pripravljeno žrtvovati življenje za našega ljubljenega cesarja. Zakaj ne priporočate kasselskih kraljevih jabolk? Ker je Kassel nemško mesto in želite, da bi naši zavezniki Nemci vojno izgubili. Zakaj ignorirate gravensteinska jabolka? Ker je geslo gravensteinskih hu-zarjev: Za Boga, cesarja m domovino! Seveda vam tudi slive grofa Althana niso po godu, ker je bil grof Althan avstrijski general in vi želite, da bi Bog poslal vse avstrijske generale k vragu. Zato še enkrat poudarjam: Vi priporočate francoske slive, francoska jabolka in hruške, angleške hruške in ameriške češplje samo zaradi tega, da bi budie nenehoma mislili na to, kdaj bodo Francija, Anglija in Amerika potolkle Nemčijo in Avstrijo. Le preberite natančno svoj članek »Katere vrste ječmena so najboljše za naša tla?« Tam pišete, da na čeških tleh najbolje uspevajo francoske vrste. Torej Cehi in Franoozi. To mi dobro razumemo in znamo čitati med vašimi vrsticami. V svojim spisu »Nasveti ljubiteljem cvetja« priporočate rdeče, višnjeve in bele pelagonije. Torej prepovedana slovanska trobojni-ca. Ali pa tole: »Izvrstno gnojilo za krompir je čilski soliter«. Vi bi torej najrajši spravili Avstrijo ob najvažnejši sestavni del smodnika. Kakšen vpliv imajo vaši članki, priča dopis poveljnika orožniške stanice v Vodancu: »Dovoljujem si opozoriti c. kr. okrajno glavarstvo na članek horžiškega Hsta »Uporaba galuna«. Tam se bere: Časih sede na kosmuljo velika množica majhnih gosenic, ki v par dneh požro vse .Kstje in sadove.« V teh težkih časih lahko tak članek napravi v našem sadjarstvu nepopisno panika in zato menim, da ima človek tudi politične cilje. V isti številki je tudi recept za snažen,ie rumenega perila in takoj za njim »Nekaj o izdelovanju črnila«. Ti dve barvi morata zbuditi pozornost slehernega čita-telja, ker je itak navada prikazovati črnožolto zastavo naše monarhije v smešni luči. V časniku vobče pogrešam patriotične in lojalne miselnosti. V članku »Mokri čevlji« je med drugim stavek: »Takoj ko sezuješ mokre čevlje, jih napolni s suhim ovsom«. Dovoljujem si vas opozoriti, da je to direktno šču-vanje na odpor proti rekviziciji ovsa.« Tako je, dragi prijatelj,1 sami vidite, kam to vodi.« „ „ . . Okrajni glavar Je umolknil tn pogledal malopridnega urednika. To ie bil pogled slona, ki se je pripravlja, da v naslednjem trenutku pohodi majhno, nebogljeno bitje. Toda slon se k vendarle umaKna. Okrajni glavar je odprl predal svoje pisalne mize, pomolil ubogemu uredniku sveženj papirjev in svečano dejal: »Pa-trijotična čuvstva in lojalnost se morajo vleči skozi vse vaše članke. Tu sem zbral nekaj nasvetov in navodil poljedelcem in gospodinjam v patriotičnem duhu. Iziti morajo v prihodnji številki. Idite.« Ko se je urednik ves tmičen vrnil domov in prelistal znameniti prispevek, je čital v njem tole: Po ceni vremenski prerok. Na steno obesi razglednico s sliko našega ljubljenega vladarja. V vladarjevo čelo za-bij žebelj in pritrdi nanj kratko nit. Na konec te niti obesi črnožolto kroglico, v katero vtakni petelinja ali gosja peresa. Na razglednici potem s svinčnikom zaznamuj, do kot sega kroglica, Ce se obeta lepo vreme, zleze kroglica do nosu Njegovega Veličanstva. Ce pa se obeta dež, potem kroglica pade. Ceneno lepilo dobimo iz 50 gr smrekove smole in 250 gr goveje masti. Oboje polijemo z 26 gr močnega terpenti-no in toliko časa mešamo, da med tem dvakrat zaporedoma zapojemo avstrijsko narodno himno. Da poleti preprečimo klsan)e mleka, položimo vanj list divjega hrena in za-kličemo trikratni »Hoch!« našemu ljub-tjenemu vladarju. Iz življenja in sveta Pariška kolonialna razstava ponoči Pariška kolonialna razstava ima še vedno ogromno posetnikov, celo več nego kdaj prej, za kar gre hvala lepim dnevom in nočem. Zadnjo nedeljo jo je posetil 475.601 človek, predzadnjo nedeljo celo preko 550.000, kar je doslej največje število obiskovalcev Neznana živila m neznani okusi Znanost zanemarja želodec — Mnogo je še užitnih rastlin, ki jih ne poznamo Naša doba, ki bi zaslužila naziv zlate iobe izumov in odkritij v področju mehanike ter elektrotehnike, gotovo ne bi zaslužila tega pridevka v področju živil. Mogoče nam je sicer z ultravioletnimi žarki obsevati živila in jim s tem povečati količino vitaminov; mogoče nam je s količino bakra v živalskih jetrih odpravljati malokrvnost; in mogoče nam je do pičice natančno izračunati število kalorij v živilih — toda ta živila imajo isti okus kakor prej in v bistvu se niso spremenila. Prof. E. Free je označil konservno Škatlo za eno največjih izumov vseh časov, ker omogoča ljudem, da ohranijo in smotreno razdelijo živila, ki bi se drugače pokvarila. Takšnih izumov nam še manj-ika, da bi doživeli zlato dobo živil. Mnogo naših užitnih rastlin, sadežev itd., je že tisočletja zapisanih na jedilnem listu človeštva. Jabolka poznamo najmanj 4000 let, lečo 5000 let, banane so pridelovali že pred štirimi tisočletji, fižol in zelje pred 4700 leti, zeleno poznamo 3000 let. Po drugi strani je druge užitne rastline vsaj civilizirano človeštvo spoznalo šele pred razmeroma kratkim časom Omenimo tu n. pr. nageljnove žebice, ki so jih prinesli Portugalci pred 300 leti v Evropo iz Vzhodne Indije; cimet, ki so ga začeli šele pred 150 leti pridelovati na Cejlonu; papriko, ki je prišla v 16. stol. v Evropo; poprovo meto, ki je prišla šele 1750. Vse te »nove« rastline so pomenile isto toliko novih senzacij za človeški okus. kakor kakao in čokolada, ameriške jagode in ananasi, ki jih je Evropa spoznala šele 1715. Brusnice so začeli pridelovati v Ameriki šele okoli 1800. Gra-pefruit z malajskega otočja je Amerika uvozila šele pred kakšnimi 30 leti, v Evropo celo mnogo pozneje. In potem je nastal zastoj, kakor da za jedilni list civiliziranega človeštva niso mogoče nobene novosti. Ali res niso mogoče? So, in še mnoge, samo ljudje se premalo zanimamo zanje. Spominjamo se samo na vzhodnoazijsko sojo, s katero smo se v naših krajih seznanili šele pred nekoliko leti; ameriško poljedelsko ministrstvo pa pripravlja senzam kakšnih tisoč rastlin, ki bi prišle za človeško pre- hrano v poštev ln ki so jih mnoge do danes v to svrho uporabljali le Indijanci. Med temi rastlinami je prerijski krompir, ki je veliko bolj odporen proti škod-Ijivkam nego običajni krompir; dalje divji sladki les, ki vsebuje mnogo učinkovite sladke snovi, kakršno uporabljajo za slaščice in zdravila; kamas, iz katerega izdelujejo Indijanci sirup in moko; neki kaktus, ki opaja in Iri ga Indijanci imenujejo »suhi whisky« itd. že omenjena rastlina kamas vsebuje mnogo neke snovi, ki učinkuje kakor znani insulin in ki bi ga s pridom lahko uporabljali zoper sladkorno bolezen. In koliko je na vsem obširnem svetu še živilskih rastlin, za kater nihče ne ve, ali pa samo domačini! Vse te čakajo, da jih odkrije slučaj ln da postanejo morda tako važne, kakor so nam danes razne žitnice, krompir, kavna rastlina itd. V splošnem so namreč naša jedila in živila posledek srečnih naključij in ne znanstvenega raziskovanja. Spomnimo se samo, kako je tisti francoski ovčji pastir iznašel roquefortski sir. Shranil je kruh in navaden sir v klet in ko se je čez dalj časa na to spomnil, je našel, da je sir sicer plesniv. a po okusu neprimerno boljši. In mnogo takšnih naključij nam je pomagalo do novih jedilnih užitkov. Bil bi pa čas, da bi se začela znanost sama sistematično ukvarjati z odkrivanjem novih jestvin in novih okusov. Po sintetičnem potu lahko posnema vse mogoče okuse, n. pr. okus citrone, oranže, vanilije itd., namesto da bi pa posnemala samo že dane, naj bi poskusila ustvarjati nove, saj za to ima dovolj podlage v uspehih dosedanjega raziskovanja. Kakor skrbi, da doživljata človeško oko in uho vedno nove senzacije, kakor skrbi za nove stroje, ki lajšajo človeškim mišicam delo, tako ne bi smela zanemarjati preveč niti našega čuta in okusa. Novo letališče v Trstu Kakor poročajo iz Trsta, bodo otvorili tam v kratkem novo letališče za vodna letala v luki Viktorja Emanuela. Opremljeno bo z najmodernejšimi letališkimi napravami. Letalo se je zaletelo v avto Te dni se je zgodila v Medi - Saujour (v Franciji nenavadna nesreča. Neko letalo pe je pri pristanku zadelo v avto in ga docela uničilo. Letalo se je močno poškodovalo. K sreči ni bilo nobene človeške žrtve Paderewski - farmar Ignac Paderewski, največji poljski kla-virist, ki je še pred nedavnim žel v Ameriki velikanske triumfe na koncertni turneji, si je kupil v južnoameriškem ozemlju Paso Robles 2500 juter obsegajočo farmo, ki jo sam upravlja, kakor da je rojen veleposestnik in kmetovalec. Sicer ni pri Paderewskem takšen skok ▼ drugo področje nič presenetljivega, že takrat, ko so ga Poljaki izvolili za prvega predsednika svoje ljudovlade, je dokazal, da se ne razume samo na muziko, temveč če je treba tudi na politiko. Zakaj bi se ne tudi na poljedelstvo? Danes ima šele nekaj čez sedemdeset let — in še cel kup časa pred seboj, da utegne presedlati v kakšno drugo stroko, če bi se mu ta ne obnesla. Za vsak slučaj se je lotil na svoji farmi tudi komponiranja in njegovi prijatelji pravijo, da je v zadnjem času zložil že več velikih in izvrstnih skladb. Wegenerjeva zadnja pot Kakor smo že poročali, sta prispela v Kodanj člana ekspedicije pokojnega prof. Wegenerja dr. Sorge in dr. Georgi. Novinarjem sta pripovedovala zanimive stvari, kako sta prebila groenlandsko zimo v Jami, ki sta jo izkopala v celinski led. Viharji so bili strašni, temperatura je znašala dostikrat 60 in več stopinj pod ničlo, često ju je popolnoma zamedlo. Nekoč je prispel do njiju postaje prof. "VVe-gener v družb' Groenlandca Rasmusa. Bil je popolnoma izčrpan. Zaman sta ga rotila, naj ostane do povratka lepšega vremena pri njiju. Prof V/egener in Rasmus sta se odpravila. Kako sta končala potem v groenlandskem ledovju, jima je neznano »Usoda Amerike je združena z Evropo!" Državni podtajnik Castle, Je imel pred vodilnimi ameriškimi industrije! in trgovci senzacionalen govor, v katerem je ugotavljal, da je ameriška gospodarska depresija le posledica evropske in še posebej nemške krize Gandhi in Chaplin Listi so poročali, da je ameriški filmski zvezdnik Charlie Chaplin obiskal v Londonu indskega apostola Gandhija, Kaj sta se pogovarjala, ni znano, morda sta načela debato o tečaju funta, ki ju oba ne zanima — Gandhija zaradi tega, ker nima nobenih zemeljskih potreb, Chapli-na zato, ker je svoje imetje naložil v dolarje, ki stoje trdno kakor prometni stražnik na križišču ulic. Gandhi Je morda Angležem očital, da se niso vrnili k primitivnemu domačemu delu ln oblačilu iz domačega platna; Chaplin je gotovo obžaloval, da nudi Anglija danes dramo in ne filma... Locftev zakona na Španskem španska vlada bo predložila parlamentu zakonski načrt glede ločitve zakona, ki bo med najbolj širokogrudnimi v Evropi. Ločitev na podlagi obojestranskega sporazuma kakor na samo zahtevo žene se bo Izvršila brez vsake ovire, dočim bo moral mož navesti zadovoljive vzroke, če se bo hotel oprostiti zakonskega jarma. Na španskem so bile ločitve doslej zakonito prepovedane. yeč stanovanj nego prebivalcev Tudi na Angleškem so pobijali v zadnjih letih stanovanjsko mizerijo z graditvijo novih hiš in posebno originalno se je tega pobijanja udeleževalo mesto Swans-combe v grofiji kentski. štelo Je L 1921. celih 8494 prebivalcev; izračunali so, da jih bo prekoračilo letos 10.000 in so napravili desetletni načrt: 400 novih hiš, da bo zadosti prostora za 10.000 duš. Te hiše so vse zgradili, letos pa so pri ljudskem štetju s presenečenjem našteli le 8541 prebivalcev, 47 več nego leta 1921. čemu torej 400 novih hiš? Občinski očetje si sedaj razbijajo glave, kam bi z njimi. Drevi popoln lunin mrk Med 19* in 22. uro prireja nebo izredno predstavo i zemljane: opazovanje zemeljske sence na luni Letos imamo kar dva popolna lunina mrka. Prizor, ki ga je v lepi noči dne 2. aprila opazovalo tisoče in tisoče radovednih Zemljanov, se bo drevi skoraj ob isti uri ponovil, tako da lahko govorimo o reprizi pomladne predstave. Astronomi, ki so pota nebesnih teles natanko izračunali in imajo v razvidnosti vse normalne, po zakonih nebesne mehanike nastajajoče pojave za dolga leta v naprej, napovedujejo potek te zanimive »predstave« takole: Luna se pojavi na vzhodu že kmalu po 18. uri. Takoj, ko nad obzorjem, ki si ga kajpak zamišljamo v lepi vedrini septem-berskqga večera, zašije nje oranžasto-barvna krogla, pade na lunino svetlo površje polusenca naše Zemlje. Seveda je to še premalo, da bi se vidno zamračilo njeno obličje. Prava igra se šele pričenja. Malo pred 19. uro jame spodnji lunin rob vedno bolj temneti, kakor da bi odnekod priplavali nevidni temačni oblaki in ga pokrili. To so prv: docela vidni znaki luninega mrka. Bolj in bolj se ljubi Mesec pomika v temni prostor, ki ga je zasenčila mogočna zemeljska krogla. Tako se vedno bolj razvija tisti svojevrstni videz Lune, ko se naivnemu opazovalcu zdi, da je nad njo planila mračna pošast in jo začela odjedati. Daleč na afriških planjavah in na neskončnih ravnicah Kitajske še danes ta pojav vliva ljudem strah in grozo; nepoučeni o nebesu in njegovih naravnih pojavih, vidijo v tem delo zlih duhov in razodevajo z obredi in vpitjem svoj strah, pa tudi sočutje z Luno. Toda bist.rejši opazovalci neba, ki jih je tudi med naravnimi ljudstvi nekaj lahko spoznajo, da se to zamračevanje luninega površja dogaja po nekih stalnih zakonib in da se tudi zasenčeni del Lune ne skrije popolnoma, marveč se riše v temnordečkasti barvi, ki ni nič drugega kot daljni odsev redkih solnčmh žarkov, ki se lomijo v ze- ))Car mednarodnih pustolovcev« Tri leta so ga zaman zasledovali kriminalisti vsega sveta, končno jim je prišel v Parizu v mrežo. To je Jurij Kaha-ne, mož, ki se v preveliki skromnosti sam naziva za »carja mednarodnih pustolovcev«. In ta naslov 23-letni mladenič skoraj zasluži, kajti idej. po katerih izvaja svoje pustolovščine, je toliko, da bi lahko rabile za snov najplodoviteišemu pisatelju kriminalističnih romanov. Tako so listi v zvezi z njegovo aretacijo osvežili zadnjo njegovo veliko lopovščino, ki se mu Je izjalovila tik pred uspehom v Ameriki. Zbral je naslove 53.000 najbogatejših Američanov, preskrbel si je sliko neke lepotne kraljice in jo razmnožil v deset tisoč izvodih. Najel je nekega penzionl-ranega uradnika, ki mu je bila naloga, da prepiše in odpremi na 53.000 naslovov pismo, ki ga 1e bil stiliziral Kahane sam. V pismu je šlo za malenkost: z besedami, ki so morale seči do srca, je prosil pustolovec naslovljenca, naj mu daruje 1 sam dolar, da bi se mogel poročiti z »ange-Ijem«, čigar fotografijo je priložil. Uspeh je bil po tem pismu zagotovljen, tako zagotovljen, da je postal Kahane malo preveč predrzen. Sam je začel pripovedovati naokrog, kaj namerava tako da je prišla stvar tudi policiji na uho in je ta nastopila. Kahane pa je še pravočasno odkuril v Evropo. Preden pa se je v Parizu ujel v mrežo, Je mimogrede ponaredil v Londonu nekoliko kreditnih pisem, v Berlinu je nastopil kot slepar s hipotekami, na Dunaju je izvabil s ponarejenim priporo-čilom neki banki 5000 šilingov. Klirb jecljavcev V Londonu imajo poleg neštetih drugih klubov tudi klub jecljavcev. Njegovi člani so dolžni Imeti govore na banketih, ki jih klub prireja od časa do časa. To nenavadno društvo Je ustanovil neki odvetnik, ki je jecljal celih trideset let, pa je potem z veliko voljo odpravil svojo hibo. Mož trdi, da je jecljavost v vseh primerih ozdravljiva, ker temelji samo na prirojeni boječnostL Zamorska glasba Južnoafriški vseučiliškl profesor Kirby se Je odpravil v Deželo Bavendov, kjer hoče proučiti nastanek afriške instrumentalne glasbe. Ta čas je gost glavarja Si-baze, ki mu Je zgradil posebno bivališče, poleg tega pa mu je dal na razpolago cel trop služabnikov, ki so vsi dobri svirači na domače instrumente. Prof. Kirby se T^nima. zlasti za neko pihalo iz antilopi-nega roga. Sam je lastnik največje zbirke afriških glasbil na svetu. Razdružitev enega največjih bančnih koncernov v Ameriki A. F. Giannini, ustanovitelj enega najbogatejših ameriških bančnih koncernov »Transamerican Corporation« je s svojima obema sinovoma sklenil likvidacijo ogromnega bančnega podjetja. Koncern je izgubil od letošnjega julija do zdaj eno milijardo dolarjev meljski atmosferi. Baš ti barvni prehodi dajejo luninemu mrku posebno lepoto in značilnost ter vsakega pravega prijatelja neba mikajo in vabijo, da opazuje do konca ta redki nebesni prizor Ob 20. uri in pet minut luna popolnoma mrkne. Nje svetlo površje je izginilo v senčnem stožcu Zemlje; namestu Lune imamo pred seboj senco planeta, ki je naša domovina. Toda vsak, kdor je kdaj opazoval popoln lunin mrk dobro ve, da Luna nikdar ne ugasne popolnoma: skozi zemljino senco se rahlo, a vprav magično svetlika neka nedoločna svetloba, ki daj« celotnemu prizoru svojevrsten čar. Rdečkasti, sivkasti in modrikasti toni tekmujejo s temo in vlivajo dojemljivemu opazovalcu pobudo, da si zamišlja onkraj Zemljine sence fantastične lunine pokrajine z visokimi gorami in ogromnimi kotanjami nekdanjega morja... Skratka, skoraj poldrugo uro brli nad otožno septembersko pokrajino melanholična leščerba — mrka Luna. Goste zvezde sevajo z neba. Ob 21. uri 30 minut se pričenja levi rob izmota vati iz sence; svetli prostor je čedalje večji, zvezde bledijo in ob 22. uri 41 minut je predstava v glavnem končana, le polusenca se še poslavlja tja do polnoči. Lunin mrk je za razliko od solnčnega, ki je vedno omejen le na izvesten del zemeljskega površja, viden povsod, kjer sije Luna. Redkokdaj se od dela utrujene oči Zemljanov obračajo proti nočnemu nebesu, kjer se v čudovitem redu roje ne-številna vsemirska telesa, pred katerimi je naša Zemlja samo borno zrnce vesoljne materije. Takale »predstava« pa ob lepih nočeh vendarle zamika oči tega ali onega, sicer ravnodušnega zemljana: Opazujoč prizor luninega mrka je lahko vesel, da jih razume; šele skozi človeka Je narava spoznala samega sebe in vso svojo, včasi kruto veličastje. Oustric začasno na svobodi Francoski finančnik Oustric, znan po velikem škandalu, ki ga je Izzval polom njegovih podjetij, je bil do zadnjega v preiskovalnem zaporu. Te dni so ga začasno izpustili na svobodo, kakor kaže naša slika, in se pojde oddahnit na francosko Riviero do dne, ko se bo pričela sodna razprava o njegovi zadevi. Za njim vidimo enega njegovih zagovornikov, dr. Valliera Leto dni brez dežja Iz Dežele Culov v južno-vzhodni Afriki poročajo, da vlada tam strahovita suša, ker že 12 mesecev ni padla niti kaplja z neba. Vsak dan pogine do 1000 glav živine, zemlje pa ne morejo niti orati, ker je pretrda. Ljudstvo umira od gladu, vla-dina pomoč se šele pripravlja, tako si pomaga kakor ve in zna. Te dni so zaprli neko žensko in dva moška iz plemena Se-kukunijcev, ki obožavajo ježevca, ženska se je na prigovarjanje moških odločila, da žrtvuje svoja otroka Zastrupila ju je z nekim praškom, nato so ju razrezali na kose in napravili iz njiju čarovno »medicino«, ki priklieuje dež, kakor verujejo tamošnji zamorci. Iz uredniškega koša Grofičje. Neko letalo je letelo pred kratkim proti našemu gorskemu ozemlju tako nizko, da se je zdelo z naše precej visoke vasi, kakor da se bo dotaknilo streh. Majhnega fantka je to tako preplašilo, da je stekel k očetu in mu zaklical: »Oče, zapri vrata, drugače bo priletelo še v hišo!« Menišje. Pri nazornem pouku v tukajšnji pomožni šoli za duševno zaostale otroke je učitelj pokazal psa. Vpraša nekega učenca, kakšna žival je to. Učenček si ogleduje psa od zgoraj in od spodaj, pa pravi: »To je samec.« Vsak dan »na »In me boste zvesto ljubili?« »Vse, ki sem jih ljubil, so ie hvalile mojo zvestobo.« O. Hunstein: AH je kriva? Roman »Doktor, doktor, kak strašen človek ste! Kadarkoli je kak slučaj popolnoma jasen m preprost, vtaknete vanj svoj nos m dokažete da je domnevni krivec nedolžen angsl, lopov pa^ nekdo drugi!« »To delam zato, ker ne verujem v preproste slučaje. Misbm. da bo tudi sodišče--« \Vesendonk je spet pokimai. »Saj veste, doktor, da sem vaš odkritosrčni občudovalec rn vaših uspehov vselei vesel; če bi bilo po mojem, bi bili zdavnaj — —« »Ko pa ne maram! Prvdč bom imel itak kmalu vsega dovoU m drugič lahko kot komisar res koristim m —« »Kot taiini svetnik bi bili prav tako nepotreben kos pohištva, ^eTrnft^ iS^S^T«. b, ok*U o*«« to ^Sajt^boS'« odložiti, Ker taa preveC oprala z rom v Kopsniškem gszdu.« »Tedaj poverite to zadevo meni!« c, . »Prav rad, akoravno se bojim, da deželni sodni svetnik ScheH- tneier tega ne bo vesel.« .bh Doktor Schhiter se je vrnfl v predsoboe, ta sta ga čafcala Eberhard in Soden. . »Vse ie v redu. Zadevo imam zdaj jaz v rofcL« Njegov obraz se je zresnil. »Gospod grof, ne umejte me napak. Ce sem vam prejle rekel, da osebno še nisem prepričan o krivdi gospodične Weilhornove, je bila to samo moja zasebna opazka. Ne da se tajiti, da govorijo zooer njo težki mdiciji. Lotil se bom svoje naloge brez vsakega predsodka in si na vso moč prizadejal, da najdem pravega krivca, pa naj bo to gospodična Wellhornova ali kdo drugi.« Eberhardu je že upadel pogum, ko se je Schluter spet prijazno nasmehnil. »Videli bomo, kako bo. Vsekako vas bom obveščal po gospodu pl. Sodenu, ki je itak v stalni zvezi z vami. ln zdaj nu oprostite, čas je, da se lotim dela.« »Ali se mislite takoj peljati v zapor in-—« Beseda je šla Eberhardu nerada z jezika. »Nikakor ne, saj bom tudi s preiskovalnim sodnikom šele jutri govoril. Najprej si hočem po možnosti ogledati vse razne osebe, ki nastopajo v tej sodni drami.« eno prošnjo imam. Kadar boste govor® z mojo nevesto, povejte ji prosim, da trdno verujem v njeno nedolžnost m se čutim Slej ko prej zaročenega z njo.« Schluter ga je pogledal, nato je pofcimaL »To ji sporočim.« . . Dal mu je roko, jo toplo stisnil m šel v svojo pisarno, kjer mu je njegov stalni sodelavec, višji stražmojster Schreiber, začudeno pogledal naproti. »Kako pa to, gospod komisar! Mislil sem, da ste bolni!« »To je bilo dopoldne, a zdaj sem zdrav. Drevi se popeljete v Gardelegen, jaz pa napravim majhen izdet v Detmokl. Jutri zjutraj sva lahko oba spet tukaj.< Šport Maribor : Primor|e Na igrišču Primorja na Dunajski cesti «e bo jutri odigrala interesantna nogometna tekma, ki bo nudila istočasno tudi dober nogomet. 2e dejstvo, da se bosta oba kluba borila za prestiž svojih mest in ne samo za prestiž svojih klubskih barv nudi dovolj jamstva, da bo igra do poslednjega trenutka napeta, živa in resna. __ 2e «1 poletja nismo videli Maribora na delu v Ljubljani z našimi najmočnejšimi reprezentanti in še te tekme so imele le prijateljski značaj. Nastop Maribora preteklo nedeljo proti tukajšnji Svobodi, ne previsok rezultat ter zasedba z rezerva- Stupica Leon, Stupica Milan in Trobovsek Lado (vsi SK Grafika) zaradi prestopkov pri tekmi Grafika : Svoboda II. dne 2U. septembra. „ Potrjujemo prejem dopisov SK korotan od 22. septembra m ZSK Hermes od 23. ^OdobrTse prijateljska tekma SK Svoboda Vič rez. : SK Disk dne 27. septem. bra v Domžalah kot predtekma prvenstvene tekme Diuc : SK Svoboda, Vič. Službujoči odborniki se opozarjajo, da takoj po tekmi odtegnejo 5 odst. bruto inkasa za LNP. Verificirajo se s pravom nastopa sme 26 t. m. za NSK Šparta: Vlaj Štefan, za SK Disk, Domžale: Papler Stanko, Brojan Valentin, s pravom nastopa dne 3. oktobra 1931, za SK Amater, Trbovlje: senu Ivan, Sajovic Ivo, Guna Milan, za SK Ja. dran, Lj.: Frelih Evgen, Blažie Jože, Lcm-šeek Rajko, za ŽSK Hermes, L j.: Por An* ml na^ravlia vtis taktične poteze, ne iz- njegove stvarne moči. Kakor je | sce* p^bul^Ta SK Tlki jo7 L j. f Mlakar vsem znano, ima letošnje nogometno pr- | ^'^p^er Viljem. S pravom na. stopa dne 3. oktobra 1931 za mednaroine tekme, dne 23. decembra 1931. za pri jate J-ske tekme, dne 23. marca 1932. za prvenstvene tekme se verificirajo za SK Ama* ter, Trbovlje: Jane Slavko, za ASK PnrnoT-je, Lj.: Anžlovar Karlo. Pozivata se SK Ilirija ta SK SvTboda, Lj da javita do prihodnje seje, ali obstoje/kaki zadržki proti verifikaciji igralcev Moljka Edvarda in Podbevška Franca za drug klub. Opozarjajo s« klubi, da ee v kraju, fcjer se igra prvenstvena tekma, ne bodo do. voljevale druge tekme na isti dan. Tajnik II. venstvo v Sloveniji svojo specialno nalogo* na Mariboru leži, da sedaj prepričevalno dokaže svoje lanskoletne trditve, da s svojo silo nadkriljuje vsaj enega obeh ljublianskih državnih ligašev. Njemu se je resnično posrečilo, da je v Mariboru odnesel ljubljanski Iliriji dve dragoceni točki z visokim rezultatom, ali večma ljubljanskih športnikov ne veruje, da bi mu uspelo to doseči proti za borbo razpolozem Iliriji. Ta neizvestnost, ki pa lahko prinese največja razočaranja, daje nedeljski tekmi še večji interes, kakor bi ga sicer po svojem značaju zaslužila. . Tekma se bo vršila na igrišču ASK Primorja ob vsakem vremenu s pričetkom ob 15.30. Predtekmo igra Jadran s Primor-jem II. ob 14. uri. pozornost Sedanji voditelj kanalskega faši-ja odide v Italijo in Avenanti je namaidl, da mu bo naslednik energičen moz, ki bo razvil na Kanalskem podrobno fašistično delovanje po novih navodilih. Avenanti je zahteval od fašistov večje budnosti, čujec-nosti in paznosti, imajoč pred očmi dogodek v Vrtojbi na dan bazoviške obletnice, ko se je pojavila na dimniku opekarne Jugoslovenska zastava. Avenanti je bil ves razkačen, da se mu je kaj takega pripetilo tik goriškega mesta in to baš v času, ko je H. _ —5? , . i!_i!L _ CAA lr-i hiti. malo zavarovani. poročal v Rim, da je tistih »500 oseb ki huj- | zgoreta hiša. skajo in motijo mire, že spravil ob vsako ™ tisoč moč in veljavo med ljudstvom. V Gorico se je priselilo meseca julija it>o oseb, meseca avgusta 170, izselilo pa se je v juliju 271 in v avgustu 447 oseb. Orožniški brigadir v Čepovanu je bil ovadil sodniji 351etnega Cirila Vognra, trdeč, da cra je v javnem lokalu hudo razzaliL Vo-arič je bil iakoj aretiran in v zaporu je čakal dolgo časa na razpravo. V preiskavi in pri razpravi je Vogrič odločno zanikal,.da . . r-, -.o dolži obtožnica. TKD Atena : SK Ilirija V nedelio dopoldne ob 1030 na igrišču Ilirip. Po daljšem presledku bomo imeli v ne ^ ________ __________. aeljo v Ljubliani zopet hazensko tekmo, s (iovs,ka soba) splošni članski sestanek vseh katero se otvori jesenska prvenstvena se- | nodometašev, zlasti pa I. in H garniture, Službeno iz odbora za delegiranje sodnt-kov Jutrišnjo prv. tekmo v Mariboru SK. Železničar : SK Svoboda vodi namesto g. Ochsa g. Vesnaver, a v Ljubljani namesto g. Vidica poizkusno tekmo Hermes rez. : SK Domžale g. Skalar. TSK Slovan. Drevi ob 20. pri »Sokolu« zona L H P. Takoj v prvem kolu se srečata v borbi za nadmoč v ljubljanski hazem ostra lokalna rivala Atena in Ilirija. Ha-zenska srečanja med Ateno in Ilirijo shci-jo t>o svoji napetosti in važnosti nogometnim srečanjem Ilirije in Primorja, z?.to se upravičeno smatrajo prvenstvene borbe med obema kluboma za ljubljanske derby prireditve. , V športnem oziru obeta nedeljska tekma mnogo. Protivnika sta interesantna, Ilirija fizično šibka, Atena robustna. Način igre je pri obeh družinah različen. Ilirija goji tehnično in lepo brzo kombinacijsko igro. s katero pa more uspeti le proti enaki nasprotnikovi igri. Proti Ateni bo imela težko stališče. Atena igra povsem primitivno hazeno. opirajoč se pri tem na svojo fizično premoč in na veliko rutino, katero si je zaradi nedeljskega prvenstvenega tekmovanja. , Službene objave LHP. Verificira se s pravom nastopa 25. septembra 1931 za TKD Ateno Sajovic Teodora. — Vsi klubi se obveščajo, da bo do zopetne vzpostavitve sekcije zbora hazenskih sodnikov delegiral sodnike k vsem tekmam upr. odbor LHP. — Za prvenstveno tekmo SK Ilirija — TKD Atena. ki se vrši v nedeljo 27. t. m. ob 10.30 na igrišču SK Ilirije, se delegira sodnik g. Doberlet, rez. g. Baltezar. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo ob 9.30 igrajo juniorji z rezervo Grafike. SK Jadran. Drevi ob 20. pri M. Sokliču članski sestanek, obvezen za vse nogometaše zaradi prvenstvenih tekem. Kdor Ima pridobila v mnogih težkih borbah. Nedelj- 0premo doma, naj jo prinese s seboj, ska igra bo borba tehnične izvežbanosti m — - * * L,!---1 r,~ 5" mladostne ambicije proti rutini in fizični premoči. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. —• Vstopnina je iz propagandnih ozirov nizka. Službene objave LNP (S seje p. o. dne 23. septembra 1931.) Navzoči gg.: Rvbar, Novak, Aocetto, Zupane. Grošelj, Šetina, Berdajs, Pivtc. V nedeljo 27. septembra 6e določijo na* slednje prvenstvene tekme. Ljubljana: igrišče Prijnorja: ASK Primorje : ISSK Maribor ob 15.30, v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Predtekma prven* stvena tekma Primorje II. : Jadran ob 14. uri. Službujoči odbornik LNP g. Pevalek. ASK Primorje mora postaviti 6 starejših in vestnih rediteljev. Nastop službe pol ure pred pričetkom prve tekme. — Igrišče ZSK. Hermes: dopoldne ob 10. uri, SK Re^a : NSK Šparta. Službujoči odbornik g. Grošelj. Vsak klub mora postaviti po tri reditelja. Popoldne ob 15.30 TSK Slovan : SK Ilirija II. Predtekma poskusna tekma ŽSK Hermes II. : SK Domžale. Službujoči odbornik g. Galov. Vsak klub mora posta* vrti po dva reditelja (razen SK Domžale). Nastop službe pol ure prtd pričetkom prve tekme. Opozarjajo se klubi, da ima prvo imenovani klub aranžma t. j. prijavo tekme policiji, preskrbeti igrišče itd. Celje* SK Athletik : SK Ilirija. Sluifbu« joči odbornik LNP g. Mabkovec. Pričetek tekme ob 15.30 v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta Maribor* SK Železničar : SK Svoboda. Službujoči odbornik LNP g. Amon. Pričetek tekme ob 15.30. v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. SK Kap;d: ISSK Maribor II. — SK Železničar II. : SK Mura Rakek: SK Javormk : SK Korotan. Sluz. buioči odbornik g. Accetto Pricetek tekme ob 15. - Domžale: SK Disk : , i>K Svoboda. Vič Pričesk tekme ob 15. Trbovlje: SK Amater : SK Zagorje - SK Dobrna : SK Retje. Zagorje: SK Zagorje : SK Tr- b°Upravneniu odboru se nreda SK Athle* tik (Celje) zaradi nesposobnega stranskega sodnika pri tekmi Primorje : Atletiki dne 20 septembra. . Bazenskemu odboru se predajo igralci. SK Svoboda (Ljubljana). Za jutrišnjo tekmo s SK Železničar v Mariboru se določijo naslednji: Naumovič—Zemljak, Jer-šek—Boncelj L, Habicht I., Potekal-Kalaš, Janežič Makovec, Bončar, Starman, šušter-šič in Serše. Imenovani morajo biti v nedeljo ob 7. zjutraj na glavnem kolodvoru Opremo se ima dvigniti v soboto med 17. in 18. v klubski garderobi. SK Korotan. Jutri ob 16. igra rezerva z rezervo Reke. Prvo moštvo pa igra prvenstveno tekmo z Javornikom. Odhod iz Ljubljane ob 14. Ako ima kateri izmed čla nov še neplačano članarino, naj jo porav na tekom današnjega dne. ASK Primorje (plavalna sekcija). Seja sekcijskega odbora danes ob 18.30 v posebni sobi restavracije Emona. Obvezno so vabljeni gg. Sketelj Janko, Saksida, PolaJ-ner Polde,"Puc Igor, Kolar Milan in Sramel Bogomir. Smučarski khtb Celje. Opozarjamo vse člane, da se občni zbor kluba vrši drevi ob 20.30 v dvorani gostilne »Pri zelenem travniku«. Za sigurno in točno udeležbo prosi odbor. Primorske novice Na jesen računajo kmetje, koliko bo dal celoletni trud, pa prihajaio do obupnih zaključkov. Posebno v krajih, kjer je divjal voini vihar, potrebuje kmetijstvo še vedno obzirnosti in pomoči, pa je ni od nikoder. Obljubljene so bile razne olajšave in napovedan ie bil ugoden agrarni kredit, ali posojila, ki jih dobiva kmet. tlačijo njegovo gospodarstvo tako, da mu vedno bolj ugaša upanje, da ostane še kaj časa gospodar na svoji rodni grudi. Položaj kmetijskega gospodarstva je že tako poslabšan, da je nemogoče. da bi vrgla kmečka gospodarstva tudi nri naiboljših letinah toliko, da bi njih lastniki odštevali vse predpisane daiatve. krili vse četudi skrčene stroške in izdatke ter plačevali obresti. Z brezmejnim veseljem in s skrajno pridnostjo so izvršili kmetovalci obnovo svojih pokrajin, za katere pa se je tako glasno naznanjeni gospodarski procvit izgubil v stremljenju italijanske obmejne politike. Fašij v Kanalu je imel občni zbor, katerega se je udeležil tudi konzul Avenanti. Kanal spada po znanih dogodkih v vrsto krajev, katerim posveča fašizem posebno bi bil zagrešil to, česar ga Sodniki so verjeli le orožniku m \ogrič je obsojen na eno leto in štiri mesece ^zapora. V Cerknem bo 4. oktobra prva zivmska razstava, in sicer na pobudo cerkljanskih kmetovalcev, ki želijo doseči boljše razp<^ čavanje domače goveje živine na primorskih tržiščih. S strani deželnega gospodarskega sveta je določenih nekaj denarnih premij in kolajn. __.... Finančni stražniki v Godoviču m ovadili sodni oblasti 711etno Helemo Leskovec iz Novega sveta tik ob meji, ker so našli pn nji par zavojčkov cikorije, kupljene onstran meje. Občinska oblast dovoljuje prehod čez granico v male nabavne svrhe, ali kogar zalotijo finančni stražniki, pnde pred sod-niio in ga zadene kazen zaradi tihotapstva. Pred sodnijo v Gorici se vršijo dan na dan razprave in contumatiam proti Slovencem, ki so šli čez mejo v Jugoslavijo. Tako je bil te dni 181etni Alojzij Gorkič i® Vrtojbe obsojen na 3 mesece zapora in na globo ter denarno kazen dva tisoč in sto lir, ker ie skrivaj prekoračil mejo. Kakor znano, ne delajo obmejne straže v zadnjem času za prehod v Jugoslavijo nobenih ovir, pazijo pa strogo, da se kdo ne vrne »skrivaj« ^Vodstvcf fašija v Vipavi ]e sestavljeno sedaj tako-le: L. Patuma, upravm tajmk^ Jt«. Endrizzi, Karel Kodelja, Fran Ferjan&č m Jos. Krivec. „„ , ,_ Smrtno se je paneerečU v kamnolomu Godoviču 451etni Josip Rupmk 1» "vtposobljenoetai top«! a oWinske ta^ii-ke se bodo vršili ▼ Gorici tadnje dm decembra. Priglasiti se morejo le absolventi SreNan5c^U°med Vipavo hi Vrhpoljem je 18-letni Fran Lavrenčič po nesreči podrl s kolesom na tla TSletnega posestm^ Ivana Lemuta. Starec je kmalu nato podlegel po- Šk0Konakurz je razglašen nad trgovino Cirita Maraža v Števerjanu «n nad trgovko Evge-na Kristjančiča v dobrovski oWmL Propad-la je konsumna zadruga predilniških delavcev v Ajdovščini. Črnega »Kaj nai} delam v Gardelegnu?« »To vam povem v avtomobilu — le pojdite z menoj.« Med tem je stopil zapuščinski sodnik Diedench v pisarno deželnega sodnega svetnika Schellmeierja. »Gospod kolega, v Wellhornovi zadevi je nastopila čudna komplikacija. Mrtvi sin je prišel.« »Kakšen mrtvi sin?« Preiskovalni sodnik je ztovoJjno zmajal z glavo. »Morda se spominjate, da je bil Weilhora vdovec in je imel sina. Nepridiprava, ki ga je dvajsetletnega odrinil v Ameriko; kmalu potem so ga pokopali v Avstraliji, ko se je razbite ladja, na kateri is bil, in je utonil.« »Da, mrtvaški list imamo celo v sodnih spisih.« »A zdaj je mrtvi tu.« »Kako to?« »Preprosta reč. Nekako pred uro je stopil v mojo pisarno neznan človek. Zelo eleganten je, le nekam ogoljen. Predložil mi je potni list na ime Alfreda Wellhorna; dan rojstva m fotograf oa se ujemata; in trdi, da je pravi sin pokojnega Wellhorna. Sicer ima pa tudi krstni list itn vojaške listine.« »In kaj pravi zastran mrtvaškega lista?« »•Pokazal mi je sodni zapisnik iz Singaporeja, te katerega je razvidno, da je vložil ugovor zopet proglasitev za mrtvega in z dvema pričama, ki trdita, da ga poznata že izza mladih nog, dokazal da je res Alfred Wellhorn. To bi pomenilo, da so takr^ ^ Melbourneu pomotoma pokopali nekega drugega utopljenca pod njegovim imenom.« »A takrat sta bili vendar tudi dve priči.«_ stu priredi v nedeljo 27. t m. na Gornjih Sušicah pri Toplicah trgatev. Tudi v Toplicah se snuje društvo kmečkih fantov m deklet ter je pripravljalni odbor že predložil pravila v potrditev. — V nedeljo 4. oktobra pa priredi gasilno društvo v Toplicah trgatev v kopališki restavraciji. Po pripravah sodeč utegne biti prireditev prav zanimiva, in naj prinese človekoljubnemu društvu lep vir dohodkov v kritje dolga za nabavo gasilnih priprav ŠMARJE PRI JELŠAH. Ob prav dobri udeležbi in dobrem razpoloženju 6e je vršil 8. t. m. s sodelovanjem sosednih društev javen nastop našega Sokola. Popoldne ;e bila krasna povorka, pozdravljena ia ob* sipana s cvetjem navdušenega občinstva. Po kratkem nagovoru župana Franca Stam-beTgerja, staroste dr. Jos a Sašla in dr. Sve. tine, ki je govoril v imeru celjske /upe, se je začel ob 16. nastop vseh oddelkov. Vse vaje so bile eksaktno izvajane. Celotni nastop je pokazal res lepe uspehe deia v telovadnici in je vaditeljem k prav dobri izvedbi programa in k moralnemu uspe« hu le čestitati. KAPLJA VAS V SAVINJSKI DOLINI. Naše gasilno društvo priredi na nedeljo 11. oktobra na vrstu in v prostorih tovariša načelnika Jožefa Tumška veliko javno ljudsko tombolo ter nato prosto zabavo z fodbo. Vsi, ki refleiktirajo na krasne do-itke, kakor pohištvo za spalno sobo, žensko kolo, toaletno mizo., otročji voziček, vrečo moke, sod jabolčnika in več drugih manjših lepih dobitkov, ee vabijo k obilni udeležbi. Tombolske karte so pri načel-6tvu društva še ia razpolago. ORLA VAS PRI BRASLOVČAH. Pri- Erave za prvi telovadni nastop tukajšnjo metske sokolsf.ee ete v nedeljo 27. t. m. so v polnem teku. Vse tekmuje, kdo in kako bi se «im dostoineje pripravil na, za našo vas posebno pomemben dogodek, ka* ko bi čim lepše sprejeli goste. Januarski manifest Nj. Vel. kralja se ie globoko dojmil naše. doslej po mišljenju tako razcepljeni vasi: sokolska misel si utira pot ne samo med našo mladino, temveč dobiva priznanje tudi pri starejših. To nedeljo bo pokazala mladina sad 6vojega petme« sečnega truda. Pridite, da vidite, koliko premore vztrajnost naših kmetskih fantov in deklet odnosno njih voditeljev. Pridite, da se prepričate, da ima naš kmet tudi v trdem boju za svoj obstanek smisel tudi za sokolske ideale. V zadnjem času je bilo v goriški pokrajini mnogo požarov. Ogenj je povzročil Ivanu Metljaku v Volčjemgradu škode 20 tisoč lir Alfonzu Kodelji v Budanjih 9 tisoč lir, Jos. Feriančiču na Slapu 20 tisoč lir in Ivani Štembergerjevi v Gočah 20 tisoč lir. v rihemberški občini so zgorela poslopja družin Krželjeve in Kodričeve. Škode je_ bO tisoč lir. V Dobravi iah je zgorel senik Jos. Jerkiča. V Gor. Trebuši je napravil požar kmetu Pavlu Podgorniku škode 12 tisoč lir. Leopoldu Prinčiču v kojščanski občim je seno m razno orodje. Škode ima 50 tisoč'Ur. Zgoreli predmeti so bili le Iz življenja na dežel* ZGORNJA ŠIŠKA. Mojsrtrom(-icam) in industrijskim podjetjem v vednost, da bo naknadno vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo to nedeljo 27. t. tn. od 10. do 12. Ce se bo javilo zadostno število učencev, se bo letos otvoril še tretji (strokovni) razred z dvema oddelkoma, namreč za lesno obrt m za kovinarje (mehanično-tehniške obrti). Strokovne učne moči so zagotovljene. Natančne podatke nudi šolska pisarna. VIC. Vpisovanje o obrtno nadaljevalno šolo na Viču bo v nedeljo 27. t m. od 9. do 12. ura Novinci naj prineso seboj odpust-nico in učno pogodbo, ostali pa izkaz lanskega šoL leta. Ukovina je 10 Din mesečno. DOLENJSKE TOPLICE. Krasno jutro pretekle nedelje je obetalo lep jesenski dan. Kaj kmalu pa se je nebo prepreglo z oblaki. Kljub temu so se napotili vinogradniki v vinograde, kjer se jim obeta zelo obilna trgatev. Po noči je pričelo precej deževati, proti jutru pa je pričela pihati mrzla burja, ki je kaj hitro ohladila ozračje. Lilo je malone ves ponedeljek, ko pa so se megle nekoliko razpršile, se je pokazal po kočevskih vrhovih sneg, kar je zelo redko v tem času. Zlasti veliko ga je padlo na Črmošnjiških Gačah, ki so bile malone do polovice pobeljene. Temperatura je zelo padla in je kazal termometer pol stopinje pod ničlo. Sreča je bila, da je večerno jasnino prepregla gosta megla, ki je obvarovala zlasti ajdo pred slano. Zaradi neugodnega vremena so pričeli nekateri vinogradniki že s trgatvijo, 6plošna trgatev pa se prične 1. oktobra. — Osrednji odbor društev kmetskih fantov in deklet za novomeško okolico v Novem me- Komfortno 4 sobno stanovanje, trgovski lokal in pisarniške prostore d d a zavarovalnica »DUNAV« v svoji palači na vogalu Aleksandrove ceste — Beethovnove nlice. — Informacije v družbeni pisarni istotam. 11789 Zahvala Za vse in vsem, ki so nam lajšali bol ln sočustvovali z SnTv t^Sklh dneh ter spremili našega ljubljenega soproga ozir. papana itd., gospoda Antona Šuleria na njegovi zadnji poti — najprisrčnejSa zahvala. LJubljana — Novi Udmat, 25. septembra 1931. ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROKA 11782 . .'v ... .. ,;■. • Telefon 2059 iH^Prem suha dr krepi In zdravi 2EL0DEC LOVRO SEBENIK Uubliana VII. Za Ljubljano in okolico IŠČEMO pri špecerijskih in kolonijalnih trgovinah dobro vpeljanega zastopnika za prodajo cikorije, kavnih surogatov in živilnih predmetov. Pismene ponudbe poslati na Jugu vit, — Novisad. 11779 Za lnteresantne novosti, tako za razsvetljavo kakor tudi za reklamne svrhe z dokazanim prometom IŠČEMO zastopnike proti visoki proviziji. Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »Novost 101«. 11778 v.: :> ' .. + Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nas je zapustila po kratkem mukepolnem trpljenju naša ljubljena INGICA Pogreb bo v nedeljo 27. t. m. ob 17. tiri iz Šmartinskega doma. Šmartno prt Kranju, 25. septembra 1931. VIKTOR In FANT ROZEHNAL, starši, ln ostali sorodniki 11770 t Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni oče, brat in stari oče, gospod anton peterlin Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 14. uri iz hiše žalosti, Hranilniška cesta 7, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, 26. septembra 1931. ANGELA PETERLIN, sonroga — ANTON, sin — ANGELA, TINCA, MICI, hčere — KLAVORA. PAJK, ELOVAR, tasti H791 Cetie malin* oglasom z Ženit*e, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega reklamnega M posredovalnega značaja: vsaka beseda L- Din Pristojbina za Ufroi— Din Najmanjši znesek 10.- Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina ta šifro 3- Din če naj P™* »t*1™ Oglasni oddelek »Jutram. je plačat Se pristojbino 2.- Din PrU stojbine je vposlati obenem t naročilom Čekovni račun pri Poštni hrJnZJ v Liubliani 11.841 - Telefon Številka 2492. 3492 Za od^ooof 2 Din V »namCafc Masloce malih oglasov dobite tako/ po izidu usta o podružnicah . Jutra * v •Maribor*, r e ^ccm mosta, v TSrbovljah m na Gosenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male op/ase in inserate. i i ^d Ski UsL Gostiln, kuharico •nažuo, srednjih let, z dobrimi spričevali, sprejmem takoj t boljšo gostilno. Ponudbe na naslov: Kranj it. 112. 41796-1 Kuharico ki opravlja tudi ostale hiS-ne posle, sprejmem k dvema osebama v Ljubljani. Naslov t oglasnem oddelkn »Jutra«. 41806-1 Šivilje prvovrstne, za izdela*« finih del, išče večji salon v Zagrebu. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 41817-1 Gospodinja inteligentna, zdrava in zanesljiva, ne preko 40 let stara, dobi službo pri samostojnem drž. uradniku na deželi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41783-1 Učenko «r trgovino mešanega bla-ft na deželi sprejme M. Dren, Podlehnik pri Ptuju K as top takoj. 41780-1 Prodajalko »eSaie stroke, ki bi pomagali tudi v gospodinjstvu, sprejme takoj samski trgovec na deželi. — Naslov pove podruž. Jutra v Mariboru. 41575-1 Mizarskega vajenca proti takojšni-emu plačilu snrejmem. VidmaT, Zg. 9i gka. 41687-1 Čevljar, pomočnik ki j« sposoben prikroje-•vanja po meri, dobi stal-»o službo pri Josip Poga-iar, Kamnik. 41681-1 Nemščino in angleščino poučujem. Informacije pod | gt>- jg/jj Učiteljic*« v -.^it« Kolarski mojster mlad, ne nad 30 let star, kateri bi znal izvrstno delati vozičke zapravljivčke jn tovorne vozove, dobi meeto. Hrana in stanova a je v hiši. Delavniea 6 mesecev zastonj. Delo preskrbljeno, potrebno je nekaj ročnega orodja in de-Tiar za nabavo lesa. Josip Gorupič, sedlar in ličar, Novo mesto. 41520-1 Tapet pomočnike sprejme J. Cerne. Du najska cesta 28. 41223-1 Mlinar irt"®en, polten in zanesljiv dobi takoj stalno mesto z oskrbo in početno mesečno T>lačo 300 Din. Mlirn, Vi-korče 12, Šmarno goro 41830-1 Prodajalko x obrtno pravico in malenkostno kavcijo sprejmem za vodstvo trgovine, fomidbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«. 41835-1 Strojnik »moiian v&eih popravil pri parni iokomobili, polnojar-men:ku in električni razsvetljavi, dobi službo. Vešč mora biti tudi brušenja žag ravnanja s stružnico (Dreh-b3ak) in sploh vseh popravil pri parni žagi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strojnik«. 41S4&1 Dekle (delavka) pridno in pošteno, dobi čea dan stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41S57-1 5 čevljarskih pomočnikov *a navadne zbito delo sprejme takoj tvrdka S Klorjančič & I. Rajniž Smartaem pri Litiji. 41869-1 Snažilca pribora krepkega fanta išče restavracija hotel Štrukelj. 41903-1 Gospodinjo perfektno kuharico, veščo francoske kuhinje, išče od lična rodbina. Ponudbe s fotografijo na naslov: De-retii, Beograd, Bitoljska 20 41906-1 Dekle • kavcijo, sprejmem t vi-Tvotoč. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 41897-1 Previzijske zastopnike ia v«čja mesta m okolico v Sloveniji išče že uvedena industrija. Ponudbe pod »Zaslužek za mlade, agilne zastopnike« na ogl. idd. »Jutra«. 41473-3 Mesto prodajalke v mlekarni, delikatesi ali špeceriji iščem. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Justi, Dunajska cesta 97. 41ST73-2. f Nekaj oljnatih slik lestenec iz brona in perzijsko preprogo prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Starine«. 41821-6 Starinsko orožje za zbirke, naprodaj na Dunajski cesti štekr>iioo W vso dravsko banovino za ma-nufakturno blago. — Po-■judbe oa oglasni oddelek .Jutra« pod šifro »F;ksum tn provizija«. 39877 5 2 podiuma za pred okna, naprodaj na Dunajski cesti štev. 36/1. 41768-6 Vijolino poučuj« član opernega orkestra. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Glasba«. 41747 4 Več kaniis iz trdega lesa, šival, stroj, okvirji, petrolejke in drugo naprodaj na Dunajski cesti 36/1. 41700-6 Camernikova šoferska šola LJubljana Dunajska e. M lJugo Aato) leleloD 2236 >rv» obLast. koneesijooirsc* prospek' 16 zastonj — p! Site ponj! 85' Damski kostum nor, izredno poceni naprodaj. Eržen, Poljanski nasip 34. 41625-13 Gosli poučuje btvSl učitelj konservatorlja. Studentovsia alica št. 9/1. 2914 Športni voziček dobro ohranjen proda Zi-gon v Rožni dolini, cesta IV/7. 41816-6 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. 60.000 Din posojila iščem na prvo mftsto vknjižbe, ali proti menici z dobrimi poroki. V pol leta vrnem s 15 % obresti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rabim takoj«. 41849-16 Zimska suknja in zimska obleka po zelo nizki ceni naprodaj v Vošnjakovi ulici štev. 4/n desno. 41860-13 3 fotelji In starinska zofa ■naprodaj v Tavčarjevimi. Stavbišče za vilo ne izven mesta kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cist zrak«. 41588-20 »Jutra«. ogl. oddelku 41395-4 41773-6 Vinske sode od 200 do 500 litrov, ka kor tudi hramne »ode od 15 U do 50 U prodam Naslov t oglas. oddelkn »Jutra«. 38445-6 Mlekar večletno praJi&o, veži vseh v mlekarsko stroko j f - , . . upadajočih del, išče name- LepO lOVSkO Z Dir KO ščenje' kjerkoli. Ponudbe in dobro ohranjeno železno pod »Mlekar« na oglasni blagajno prodam. Naslov odd »Jutra«. 41577-21 pove oglasni oddelek »Ju - tra«. 41764-6 Hišo v Ljubljani event. predmestju, trgovsko ali stanovanjsko, z dobrim obrestovanjem, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro obratovanje«. 41798-20 Hišo ali vilo s primernim donosom — kjerkoli v Ljubljani kupim Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ■Do 600.000 Din«. 41799-20 Trgovsko hišo v centru Ljubljane, prenovljeno, z 2 lokali in 16 stanovanji, letni donos Din 150.000 za 900.000 Din proda »Posest«, Miklošičeva 4 41802-20 Pekovski pomočnik . . mlad, trezen in pošten išče VeC ČObrO Onranje-službo v mestu ali na de- -si, 7aK/>Jev želi. Naslov pove oglasni nln ZaDOjev odd. »Jutra«. 41655-2 prodamo. Poiizv« »e v Naprodaj vila »ob, 3 kuhinje, poleg vrtna hiša i dvosobnim stanovanjem, 5000 ms zem Ijišča (vrednost samega zemljišča presega kupnino) katera znaša 480.000 Din. »Posest«, Miklošičeva e. 4. 41801-20 800 do 1000 Din nagrade dam tistemu, kdor mi preskrbi stalno službo sluge, čuvaja itd. Sem zmožen treh jezikov. Ponudbe pod šifro »Raia-onnabie« na ogl. odd. »Jutra«. 41676-2 govini Bata. 41721-6 Natakar izurjen v vsem, išče službo. — Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Zanesljiv natakar«. 41733-2 Otroško posteljo medeno, skoraj novo, prodam. Naslov r oglasnem odd »Jutra«. 41642-6 Pudel nerabljen in stelaio poceni prodam. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 41844-6 Postelje z vložki in kuhinjska omaric« na-rrrodai v Ljubljani, Reber It. 3/1, levo. 41861-6 Lepo trg. posestvo v prijaznem trgu blizu postaje naprodaj iz proste roke. Potreben kapital Din 200.000. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Štiristo«. 41781-20 Prodajalci parcel! Javite svoj naslov, lego in ceno stavbišča na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resen kupec«. 41812-20 Pisar, začetnica vešča knjigovodstva, slov. Plinski kamin vesca imjigi/vvuo.."1., i . Ln nemške korespondence, skoraj nov naprodaj v strojepisja ter slovenske in I j^nafijevi nlici štev. 13/11 Pisalno mizo IljlU IDI, vt«^ t---p i dobro ohranjeno kupi 21- gospodarstva, želi premeni- rovmit Tavčarjeva ulica 6 T . -1__ T.----r)K., n. I 41797-7 nemške stenografije, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Začetnica«. 41822-2 Službo v pisarni kot skladiščnik ali kaj sličnega iščem. Imam dve gimnaziji in trg. tečaj. — Ponudbe na oglas, oddelek ■Jutra« pod »Vestnost«. 41818-fi Oskrbnik oženj«®, brez otrok, srednjih let, vešč vseh panog ti službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zvest«. 41774-2 Šivilja ki ima lastno obrt, i®5« mesto ▼ trgovini, ali kot pomočnica. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Šivilja 7930«. 41791-2 Trg. sotrudnica želi radi družinskih rasni er k trgovcu na deželo, ki bi mu vodila tndi gospodinjstvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vseskozi poštena« 41836-2 41618-6 Več vinskih sodov od 7—84 hI vsebine ter kompletno sesalko j z» vino po ugodni ceni prodam. Zglasiti se Je Celju, Vrazov trg itev. 41914-6 Kupim hišo dvo- ali večst&novanjsko v Šentjakobskem, Trnovskem ali Krakovskem okraju. — Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šentjakob«. 41813-20 Nova hiša tristanovanjska, t balkonom in vrtom naprodaj. — Poizve »e v poštni delavnici Pred Prulami štev. 1. 4182-3-20 Bencinske sode manjše in večje količin« kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41771-7 Divji kostanj, želod p<> najvišji ceni kupuje n» debelo io na drobno V H Rohrmann ▼ Ljubljani. 41636 7 Strojepiska po možnosti s prakso v notarski pisarni, dobi takoj službo v notarski pisarni. Naslov in informacije v podružnici »Jntra« t Mariboru. 41915-1 Vajenko • potrebno predizobrazbo spretnem takoj v trgovino •leSanega blaga, » hrano in stanovanjem v hiši. — Prednost imajo dpklice iz Staierskega. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Sposobnost«. 41913-1 Mlajši trg. pomočnik vešč mešane in špecerijske stroke, z 1%letno prakso, želi prem en i ti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra< pod šifro »Dober kletar«. 41789-2 Prodajalka z mešč. in trgov, nadaljevalno šolo. 18 let stara, izučena trg. meš. blaga, vajena vseh gostil, in gospodinjski b del. želi namestitve. Cenjene dopise na V Košič, Cven, pošta Ljutomer. 41762-2 Absolventinja me5čan«ke šole išče službe za v kako pisarno kot za Petnica, dobra računarica. Naslon ▼ ogl. oddelku »Jutra«. 41679-2 Brzojavne droge borove, smrekove te jelko ve. več tisoč komadov, od 6_10 m dolžine, za sukse zivno dobavo, proti takoj šnjpmn plačilu kupim. Po nndbe na naslov: Srnbot njak 8v. Peter ▼ Savinj ski dolini, poštn! predal 4. 250 Ročni voziček ■na 2 ali 4 kolesih, dobro ohranjen kupi slaščičarna Novotny, Gosposvetska c. št. 2. 41840-7 nifio Velik stalen zaslužek! Sprejmemo »amo zelo za nesljive in marljive gospode in gospe za prodajo brwzkonkuren5nih svetovnih patentov za vsako hišo. Državni uradniki (uradnice) v pokoju imajo pred ■ost. Povsem nov način prodaj«, ki zagotavlja velik uspeh. Obširne ponndbe oa Pnblicitas. Beograd. poŠt. pret. pod »Sigurna eksistencija 10.000«. 41374-3 Trg. pomočnik mlad. dobro izvežban v mešani stroki, želi nreme niti službo. Gre tudi ne Vaj mesecev brezplačno. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 41522-2 Zobotehnik veSč dela v zlatu in kav-fnku, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvoletna praksa«. 41841-S 1000 Din nagrade dobi tisti, ki preskrbi trgovski pomočnici mešane stroke, vajeni vseh pisarniških del hi strojepisja, primerno »lužbo v mestu ali večjem krain Sloveniie Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto«. 41907-2 Pisalno mizo amerikanskega sistema — brez roloja, kupimo. Ponudbe na kino »Matica« v Ljubljani. 41884-7 JMorna Avto 4-sedežni prodam al! menjam za 6-sedežnega. Naslov v ogl. odd. Jutra. 41731-10 VreArdna Otroka proti dobremu plačilu oddam v oskrbo. Iščem pa opremljeno sobo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«. 41732-14 Posojilo iščem na prvo mosto dveh trgovskih hiš v eentru mesta Ljubljane. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Posojilo«. 41094-16 Ti Knjige pripovedne, romane — slovenske in nemške, kupim. Ponudbe z navedbo knjig in cen na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjige«. 41725-8 Jedilnica palisander, politirana, kompletna, moderna, naprodaj. Zarnikova ul. 11, Ljublja na. 41743-12 Raznovrstno pohištvo takoj naprodaj v Frančiškanski ulici žterv. 2. 41831-12 Dvokolesa za premog zamenja F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 41803-11 Damsko kolo poceni naprodaj ▼ garderobi pri Figovcu. 41746-11 fUmevanju V lepo solnčno sobo sprejmem 2 gospoda z vso oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41898-23 Lepo sobo v sredini mesta oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41824-23 Prazno sobo katero se lahko postavi štedilnik, takoj oddam v Zeleni jami, Prešernova 26 41825-23 Lepo zračno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj solidnemu go «podn. Naslov pove oglas, odd. »Jutra«. 41745-23 S ep ari rano sobo oddam za ubožnico. Zavrti. Sketora ulica 5. podpritličje. 41702-23 OpremHeno sobn oddam. Naslov v oglas, odd. »Jntra«. 41691-23 Psa čuvaja erent. dresiranega za osebno varstvo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V dobre roke«. 41505-37 Kobila, Lipicanka 6 let stara, lepa in zdrava naprodaj. Naslov pove pu-kovnik Miloš Ožegovič. štab Dravske divizije, Ljubljana. 39792-27 Opremljeno sobo takoj oddam. Gasilska «1. 10. Šiška. 41688-23 Solnčno sobo novo opremljeno oddaa mirni ooebi. Elektrika, poseben vhod. poljubno i hrano. Naslov: Riharjeva ul. 4 (Mirje). 41660-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom In elektriko oddam »olidnema po-spodu Pred škofijo 20/TH. 41353-23 oddajo Dvoje stanovanj a 3 sobami in vsem kom-fortom, v bližini Vrtače oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41815-31 3-sobno stanovanje v centru oddam s 1. nov. za četrtletno najemnino Din 6000.—. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41638-21 Dvosob. stanovanje kuhinje in pritiklin, z elektriko, plinom in parketi, v centru mesta oddam za oktober ali november. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41872-21 Sobo lepo oddam samo boljšemu solidnemu gospodu ■ 1. oktobrom. Naslov v oglas, odd »Jutra«. 40503-23 2 prazni sobi s centralno kurjavo, od dam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 41836-23 Solnčno sobo takoj oddam stalnemu gospodu n» Gruberjevem nabrežju »t. -16. 41838-23 SObo z 2 posteljama lepo opremljeno, sredi mesta oddam s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41845-23 Stanovanje 2 sob, kuhinj« in pritiklin dobi brezplačno tisti, ki posodi 30—25.000 Din proti hranilnifcnim obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek .»Jutra« pod »25.000 Din«. 41877-21 Lepo, prazno sobo oddam. Poizve se med 13 in 15. uro. Naslov pove ogla&nl oddelek »Jutra«. 41852-23 Trgovino na deželi oddam pod zelo ugodnimi pogoji takoj v najem. Pojasnila daje Ima Idamle, Primskovo-Smartno pri Litiji. 41908-17 Brivnico v Sloveniji dobro idočo kupim, ali vzamem v najem prazen lokal na prometnem kraju Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Brivoica«. 41778-19 Trgovski lokal išče večja tovarna čevljev v Sloveniji takoj za prodajalno v Ljubljani. Po nndbe pod »Strogi cen-trum« na oglasni oddelek »Jutra«. 41628-19 Lokal za specerijo blago oddam Dunajska c. m 15. kratko oktobra. 41584-19 Dvosob. stanovanje zračno, z vsemi pritiklina-mi, vodovodom, elektrik« in vrtom odda takoj Ivan Dobnikair, Ježica štev. 91, ooleg avtopostaje Ruski car 41875-31 Stanovanle s 4 sobami, pritiklinami in vsem komfortom (kombinirani štedilnik, v kopalnici plinski avtomat) oddam l 1. novembrom v novi vili. 10 minut od glavne pošt« po ugodni ceni. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra« 41887-21 Stanovanie 2 paTketiranih sob. kuhi nje in pritiklin oddam i .1. oktobrom pod Rožnikom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41S99-21 Stanovanje elegantno, trisobno ali dvosobno, s kopalnico oddam v novi hiši blizn kolodvora, oziroma nove carinarnice. — Istotam oddam tudi prazne ali opremljene sobe Na ogled vsaki dan med 3. in 5. nro popoldne. — Naslov v oglasnem oddelku t Jutra« 41 <>00-21 Iščejo Hotele. ffoctJlne kavarne restavracije h> rl nMoče prodajs in daje » najem t>osl>vnic» za gostil ničarstvo M S Pav!eko>vič Zazreb. Hica 146/1 Infor macije proti poslanf 5 Dir znamki pošljemo franko. 213 19 Lep trgovski lokal s vsem inventarjem na prometnem kTajn oddam proti primerni mesečni na-iemnini. Zglasiti se je pri Senčar, Dečkova 3. Gaber-je-Celje. 41487-19 Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 so » 1. septembrom na razpolago. Poizve se istotam. 35905-19 Trgovski lokal . Ttožmi dolini oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 41885-19 1 Radio osemcevni, kompleten, radi selitve poceni naprodaj na Zaloški cesti 21. 41879-8 Radio-aparat za Izmenični tok 220, kupim. Ponudbe na ekspozituro »Jutra« Ljub!;ana VII pod značko »Brezhiben«. 41892-9 V Mariboru iščem s 1. novembrom maihno, ali higijensko in solnčno stanovanie v hiši z vrtom ali dvoriščem, blizu ljudske šole. Ponudbe na naslov: Ana G u g 1 « t a, Beograd Cara Lazara 11. 41795-21/a Enosob. stanovanje kuhinjo išče za 1. november boljša stranka. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalno za ? ose be«. 41569-21a Komnlet. stanovanie 2 sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin išče s 1. no-vembrom mirna, boli; stranka 3 oseb. Ponndbe z oni«om in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna stranka«. 41843-Sl/a St*tiov?»«i!e z emo sobo. v bližini obrtne šole išče čez dan odsotna oseba. Ponndbe pod -■Enosobno« na osrla«. od-a-ioV ».Infra«. 41842-21/a oddajo Gospoda sprejmem kot sostanovalca blizu pošt«. Naslov v ogl. oddelkn »Jntra«. 41810-23 Lepo sobo separirano, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41846-23 Pletilne stroje skoraj nove, 10—36, 8—36. 8—40 poceni prodam, dam tudi v zameno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41703-29 Wolf lokomobila 28—43 Ko, v brezhibnem stanju naprodaj. Kupim pa rabljeno lokomobilo 50—60 Ks. Dopise na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »C. C. 28«. 41855-29 Lepo sobo . eentru mesta takoj od dam eni ali dvema gospodičnama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41864-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom, elektriko in pečjo oddam ~ Cerkveni nli-ci štev. 15. 41890-23 Sostanovalca brano takoj sprejmem v čisto sobo z elektr. razsvetljavo. Poizv« »e med 10. in 13. uro na Sv. Jakoba trgu št. 5/H. 41886-23 Opremljeno sobo lepo, i elektriko in posebnim vhodom oddam na Mirju, Lepi pot štev. 10. 418S9-33 Sobe iščejo: Separirano sobico išče soliden akademik 15. oktobrom. Naslov po ve oglasni oddelek »Jutra« 41444-23a Opremljeno sobico snažno, s pečjo, išče s 1. oktobrom solidna gospo dična. Plača 300 Din. Ponudbe pod šifro »Sobica 975« aa oglasni oddelek Jutra«. 41736-23a Uradnika . 5 5 « t a s 1. oktobrom opremljeno »obo s popolno oskrbo. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Oskrba«. 41832-23/a DvpUi Gdč. z belo kapo (Torek Zidani most—Brežice, t sredo zvečer se videli v Zidanem mostu) prisrčno pozdravljam. — Oglasite se? 41794-24 Halo! Kdor hoče dobre KRVAVICE jesti, mora mojo gostilno posetiti! »Gostilna »Koroški dom«, Poljanska cesta. F. B. Tršan. r" SONJA BORIC pravnica IVAN LUBAN poročnik pilot STA SE VZELA V Beogradu, v septembru 1931 Elektromotor _ vrtilni tok 110 voltov. 2 KS, dobro ohranjen kupi železarna in livarna A. Pogačnik, Rui«. 41663-29 Vri&MU Krompir In zelje glavah, samo gorenjski, abolk« zimska, fižol (Ci->ro, prepeličar, koks), če->ulo, med ajdov, kupuje Nabavljalna zadruga uši. d rt. železnic v Ljubljani VTL V ponudbi naj se na ved« cena ia količina blaga froo nakladalna postaji. 41398-33 Svarilo Z« dolgove, ki jih napravi Alojzij Cimperman iz Ponikve, starši niso plačniki. 41811-31 Harmonike izdeluje nove in sprejema vse gjas-bene instrumente v Dopravilo Jane, Ljubljana, Bohoričeva 9. 185-26 Klavir kratek, kupim. Ponudbe na oglasni ood. »Jutra« pod »Prvovrsten klavir«. 41384-26 Zastopnika Slovenca, za Slovenijo, za lasten račun ali proti fiksni plači in proviziji IŠČEMO. Ponudbe s sliko in referencami poslati na General, zastopstvo Reming-ton pisačih strojeva »MATADOR«, Zagreb, Ilica 5. 11775 Hak>! Halo! Vsako nedelj« prašička na ražnn in pristno portugal-ko dobite pri Konjičku pod Golovcem. Prepeluh. 41851-18 Portugalko prvovrstno po 14 Din liter toči kavama in vinotož »Central«. 41839-33 Rjava rokavica koinata, desna, j« bila izgubljena dne 24. septembra zvečer od stolnice do Bohoričeve ulice. — Pošten najditelj je naprošen, da jo proti majhni nagradi izroči v pekarni Dolinar v Bohoričevi ulici. 41809-28 Vojni invalid-slepec ki mu je začasno ustavljena invalidna podpora, se obrača na usmiljena srca » prošnjo, če bi mu kdo mogel darovati kake čevlje ali suknjo. Eventuelne darove j« oddati v oglas, oddelku »Jutra«. 41866-37 Kri čisti in tudi ttve« Ja« »KALE FLUID« ekstrakt iz življen-skih žlez mladih živali. Istočasno krepi »KALE-FLUID« tudi organizem in mu pomaga, da se bori z boleznijo. Ze po prvi ste-kleničici »KALEFLUIDA« čuti bolnik, kako se mu dovaja nova moč. Cez' 15 do 20 dni čuti bolnik olaj šanje, a po 1—2 mesecih je bolezen pregnana, moč povrnjena in nadaljnje zdravljenje je postalo od-višno. »KALEFLUID« veča apetit in sam regiilira krvni obtok in živčni sistem, in organizmu se vra ča mladostna moč in zdrav je. »KALEFLUID« ozdravi malokrvnost. revmatizem. arteriosklerozo, nevrasteni jo, prerano ostarelost in druge bolezni. Na razsta vab v Parizn, Londonu. Bruslju, Florenci in Rimu je bil odlikovan z najvišjimi nagradami. Prodaja se v lekarnah — naprodaj so etekleničioe tudi po 60 Din Brezplačno literaturo »Zdravlieinje bolezni« zahtevajte: Boesrrad. Kralja Mi lana 15, »Kurir«, Markovih 10636 Veo|o stanovanjsko ■ v m kppim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3006«. 11756 Pes volčjak mesece star, »e j« izgubil. Najditelj naj ga proti nagradi vrne na Celovški cesti št. 68. 41893-28 Izgubljeno ni bilo ničesar. — V nasprotju » tem najdete pri nas v nakup najboljši Al-pacca jedilni pribor, 24 komadov v kaseti, rj« prost za 300 Din. Ugodni obroki Omnia«, Dunajska c. 36. 41905-itS 150 dobro ohranjenih sliv za z zraven spadajočimi stroji (Vorwerkma-kchinen) NAPRODAJ ramo proti gotovini. Ponudbe v nemškem jeziku pod »O. F. 7154 Z.« na Orell Ftissli- Annoncen, Ziirich (Švica) OFa 2364 11781 Izgradnja novog hladionifea u Velenju Direkcija državnog rudnika u Velenju na temelju rešenja Direkcije državnih rudarskih poduzeča u Sarajevu broj 25.470/ 31 od 16. septembra o. g. i u smislu člena 86 stavka 1 zakona o državnom računovodstvu izdaje po drugi put rad za izgradnju hladionika na temelju neposredne pogodbe. Ova če se držati na dan 12. OKTOBRA o. g. u 11. časova kod potpisane. Kaucija 5% za domače i 10% za stra-ne od ponudjene vrednosti ima se položiti na blagajni Direkcije državnog rudnika u Velenju, najdalje do 10. sati na dan pogodbe. Preduzimaču se stavlja na raspolaganje sav gradjevinski materijal, materijal za oplatu itd., električna sisal-ka i stroj za mešanje betona. Zemlja se ima samo iskopati a ne i odvesti. Pravo za pogodbu imaju samo ona lica, koja podnesu uverenja o svojim pred-uzimačkim sposobnostima. Planovi, predračun troškova i uslovi mogu se videti vsakog rednog dana za vreme uredovnih sati kod potpisane. Iz Direkcije državnog rndnika Velenje broj 9594/TL H783 Žudim z® iskrenostjo dame «d 85 do 35 let. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Star 20 let«. 41850-34 Senitve Vdova obrtnioa in hišna posestni-ca, želi »kupno gospodinjstvo s starejšim gospodom, ki ima nekaj prihrankov aH pokojnino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod •Vdova v Ljubljani 50«. 41820-25 Mladenič star 25 let, ki ima svojo kavarno, »e leli poročiti z devojko, dobro gospodinjo. Ponudbe s fotografijo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »222«. 41876-25 Pozor železničarji! Izdelujem uniforme od 90 Din dalje, obleke od 120 Din dalj«. Se priporoča Jakob Pušavee, kroiaštvo. Podnart. 41439-30 za podlzanje instalacije za centralno od-vodjenje dima u ložionici na teretnoj sta* niči Novi Sad Direkcija Državnih železnica n Subotici na osnovu rešenja Go6podina Geoe-ralnog Direktora u aktu Generalne Direkcije državnih železn-ca G D Br. 99326/30. od 5. decembra 1930. godine i odredaba Zakona o Državnom računovodstvu čl. 56 <\o 98 raspisuje na dan 22-og oktobra 1931 godine treču ofertalnu javnu licitaciju za podizanje instalacije za centralno odvodjenje dima u ložionici na teretnoj 6taaici Novi Sad. Kaucija od 5*/o ponudjene sume za naše odnosno 10°/s za strane državljane po-laže se na blagajni Direkcije državnih željeznica u Subotici .1' na blagajnama ostalih Obla&nih direkcijah državnih železnica prema 51.88 Zakona o Državnom računovodstvu, a najdalje do 10. čatrva pre podne na dan licitacije. Propi6no taksirane ponude u voskom zapečačenom zavoju sa oznakom 6polja »Ponuda za podizanje instalacije za centralno odvodjenje d'ma u ložionici na teretnoj 6tanici Novi Sad ponudjača N N.« pred-aju se najkasnijt do 11 časova Gra« djevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putniki br ? II sprat) Pravo na licitaciju imaju samo ona lica t tehnička preduzeča koji podnesu komisiji za licitaciju dokaze svoje preduzimačke sposobnosti, revers o položenoj kauciji, uverenje da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu platib sav porez sa pripadajudim prirezima za sve istelkle zakonske rokove kao i za sve odobrene obroke po speci jalnim rešen jima. Zastupnici ponudjača moraju imati sa soborn pismeno punovažno punomočije da ih mogu na ovoj licitacij- zastupati Planovi obrazac ponude. opiti i specijalni uslovi mogu se_ videti i po cepi od 643 dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zvaničnih časova u Gradjevin-skom Odelenju Direkcije državnih železnica Subotica 11783 Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude nede se primjti. Iz direkcije državnih železnica n Subotici br. 394 26/31. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani