Leto XXV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za lh leta 35 lir, za 'U leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Te-
TRGOVSKI LIST
Številka 65.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel, 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
femt* w.j. iet». k « (gsopis za trgovino, Industrllo. obrt In denarništvo nlcl v Ljubljani St. 11.963.
Plača in toži se v Ljubljani
CONCESSIONABIO ESCLUSIVO per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera • ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) Ln inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaia
vsak torek in petek
Uubllana, torek 18. avgusta f942-XX
Cena KK 0 60
lz seje ministrskega odbora za preskrbo in cene
Na zadnji seji ministrskega odbora za preskrbo in cene, kateri je predsedoval Duce, je minister za kmetijstvo poročal o stanju prehrane in letini, odbor pa je odredil, da bodo 20. t. m. v vsej državi začele delovati občinske komisije za razdelitev živil ter za kontrolo oddaje pridelkov v zbirališča.
Odbor je dal navodilo za potrošnjo grozdja in za preskrbo tržišč s sadjem, potem pa odredil, da morajo vinogradniki v 10 dneh po trgatvi prijaviti količine pridelanega vina z navedbo alkoholne in sladkorne stopnje. Vinske zaloge iz prejšnjih let morajo biti prijavljene do 10. septembra. Vsi pridelovalci vina morajo obdržati na razpolago kmetijskega ministrstva 20% svojega vinskega pridelka za vojsko in za destilacijo, ostala proizvodnja pa se sme izročiti potrošnji po cenah, ki jih bo ministrstvo določilo za vse vrste vina. Zaloge, ki ne bodo izročene potrošnji, bo ministrstvo zaseglo.
Drva in premog dobi vojaštvo in civilno prebivalstvo i>o določilih, ki jih je 11. t. m. odobril ministrski svet, gozdna milica pa dobi pravico izkoriščanja onih gozdov, v katerih se posestniki sami ne brigajo za proizvodnjo stavbenega lesa in drv. Potrebne delavce bo dobila gozdna milica od civilne delovne službe.
Minister za korporacije je odboru poročal o načrtu proizvodnje umetnih gnojil za kmetijstvo. Poljedelci bodo dobili na razpolago potrebne količine umetnih gnojil, ker se bo proizvodnja znatno povečala. Odbor je odobril tudi pobudo večjega pridelovanja zelenjave na zemljiščih mestnih občin v korist prebivalstva.
Prihodnja seja ministrskega koordinacijskega odbora za preskrbo, razdelitev in cene bo 5. septembra.
Osnove italijanskega socialnega skrbstva
Italijanski in nemški industrijci v Bolgariji
V	začetku septembra bo skupina italijanskih in nemških industrijcev obiskala Bolgarijo, da vrne obisk predstavnikov bolgarske industrije. Med ekskurzijo bodo italijanski, nemški in bolgarski industrijci razpravljali o položaju industrije v Bolgariji s posebnim ozirom na preskrbo z raznimi surovinami in dobave raznih strojev in polizdelkov.
Zvišanje mezd pri pivovarni Union
Zadnji »Službeni list« je objavil odločbo razsodiščnega odbora o kolektivnem delovnem sporu med Pokrajinsko delavsko zvezo in Pokrajinsko zvezo delodajalcev o zahtevku po povišanju mezd za delavce pivovarne »Union«.
Razsodiščni odbor je bil sklican z odlokom Vis. komisarju, ki je imenoval za predsednika Attilija Apollonija, delodajalce sta zastopala dr. Adolf Golia in dr. Luna ček, delavce pa Zdenko Bačič in Dragotin Kosem. Razsodiščni odbor je odločil:
1. Delavcem pivovarne »Union« se priznava zvišanje mezd od 10 do 20% po tem, kateri kategoriji pripada posamezni delavec.
2. Mezde se zaokrožijo na cele lire takole: za protesioniste in pi-
ltalijanska socialna zakonodaja ima svoje osnove v zakonu z dne
3.	aprila 1926 in v zakonu o delu (Carta del Lavoro), v tesni zvezi pa je tudi z vso demografsko politiko, ki ima za svoj najvažnejši cilj: zaščito družine in dela. 2e konec leta 1925. je bila ustanovljena organizacija Narodno delo za matere in otroke, ki je po vsej državi razširila svoje veliko socialno in zdravstveno udejstvovanje s pomočjo 94 pokrajinskih zvez ter nad 7300 patronatov (eden v vsaki občini) s celo armado zdravnikov in dobro izvežbanega osebja zdravstvene službe. Babiških posvetovalnic je nad 3500, otroških okrog 4400, 1126 mlečnih dispanzerjev, okrog 1100 obednic- za matere itd. Leta 1938. je organizacija nudila gmotno pomoč 1,973.204 ženam, ki so čakale na porod.
Samci zavzemajo v javnem živ-* ljenju nižjo stopnjo. V starosti od 25 do 65 tet morajo plačevati osebni in progresivni davek in do raznih javnih služb jim je pot zaprta. Družine najširših slojev je vlada podprla s poročnimi in porodnimi nagradami ter z družinskimi posojili, ki se spreminjajo v porodne nagrade tako, da družini, ki je dobila četrtega otroka, sploh ni treba vrniti ničesar od dobljenega posojila, ki je bilo družini dano taki at, ko se je ustanovila.
S posebnim zakonom je bilo urejeno tudi preseljevanje prebivalstva. V občine, ki imajo nad 25.000 prebivalcev, se ne sme nihče vseliti, če nima tam zagotovljenega poklicnega udejstvovanja. Davek na dediščine velja za prenose imo-vine na edinega otroka ali na zakonca brez otrok, črtan pa je, če si delita dediščino dva ali več otiok, raznih drugih davčnih olajšav pa so deležne sploh vse družine, ki imajo več otrok.
V	zaščito dela in delavcev pa so posebno važni naslednji ukrepi: Delodajalci morajo zaposlovati delavce po posredovanju zaposlitvenih uradov, pri čemer je velika izbira, ker se vodi evidenca vseh delovnih moči, prednost pa imajo člani stranke ter bivši bojevniki.
L. 1933. je Italija pristopila k \vashingtonski konvenciji, ki je določala osemurni delovnik in 48 ur dela na teden. Po enem letu sta konfederaciji industrijskih delodajalcev in delojemalcev znižali tedensko delo na 40 ur ter odredili, da mora znašati tedenski počitek nepretrganih 24 ur. S posebnim zakonom je bilo 1. 1934. urejeno tudi delo žensk in otrok. Brez prekinitve sme to delo trajati največ 6 ur, v industrijskih obratih pa je prepovedano nočno delo delovnih moči, ki še niso dopolnile 18. leta starosti.
Za higieno v obratih je poskrbel zakon iz 1. 1927., ki je med drugim določil, da morajo vsi podjetniki, ki ustanavljajo ali preure-jujejo svoje obrate, v katerih bo delalo več ko 5 moči, o tem obve-
stiti pristojno korporativno nadzorstvo, ki se bo prepričalo, če novi ali razširjeni obrati ustrezajo vsem zahtevam.
Delovne knjižice so bile uvedene 1. 1935. V njih so poleg službenih pogojev navedene tudi kvalifikacije delavcev, bolezni, poškodbe, dopusti itd. Delodajalci morajo vpisovati v to knjižico vse zahtevane podatke, delavec pa ima pravico kontrolirati vse te vpise.
Ko je bil po sporazumu konfederacij delodajalcev in delojemalcev delovni čas znižan na 40 ur na teden, je bila ustanovljena Narodna blagajna za družinske podpore, iz katere dobivajo delavci, ki imajo male otroke, odškodnino za zmanjšanje zaslužka. V to blagajno so plačevali prvotno vsi industrijski delavci en odstotek svojega zaslužka, jpozneje pa se je
vplačilo zvišalo na 5 odstotkov. Toliko, kolikor plačajo delavci, morajo v blagajno vložiti tudi delodajalci. V prvem letu svojega delovanja je podporna blagajna izplačala že 164 milijonov lir družinskih doklad.
Ustanova družinskih podpor ali doklad se je polagoma razširila tudi na ostalo delavstvo, potem pa na nameščence in uradnike ter je bil pred sedanjo vojno povprečni letni izdatek Narodne blagajne za družinske podpore 350 milijonov lir.
Tako so se življenjski pogoji italijanskega delavca od 1. 1922. vsestransko zboljšali, mezde so bile prilagodene cenam najvažnejših življenjskih potrebščin, poleg tega pa je delavstvo deležno raznih olajšav ter podpor socialnih ustanov.
vovarje na 39, za paznike na 32, za pomočnike na 31, za voznike na 29, za navadne delavce na 27 in za delavke na 24 lir.
To zvišanje mezd stopi v veljavo s 1. majem 1942i-XX.
Proti tej odločbi ni pravnega sredstva.
Pravila
Združenja! trgovcev Ljubljanske pokraiine
Kakor smo že poročali v prejš-1 Sindikat ima dva organa: pred nji številki, je Visoki komisar po-|sednika in skupščino. Slednjo tvo-
trdil nova pravila Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine in so ta pravila tudi že stopila v veljavo. Nova pravila se skoraj popolnoma ujemajo s pravili Združenja industrijcev in obrtnikov, ki smo jih v izčrpnem izvlečku že objavili. Zato pravila Združenja trgovcev ne bomo objavili v celoti, temveč objavljamo le glavne določbe pravil, zlasti pa one, ki se razlikujejo od pravil Združenja industrijcev.
Olavna razlika med obemi pravili je, da ima Združenje trgovcev le štiri organe (predsednika, svet, izvršilni odbor in nadzorni odbor), Združenje industrijcev pa pet, namreč tudi skupščino. Zakaj je skupščina pri Združenju trgovcev odpadla, je prav lahko razumljivo, ker bi štela skupščina pri Združenju trgovcev par tisoč članov, dočim ima Združenje industrijcev mnogo manj članov. Ker Združenje trgovcev nima skupščine, sta odpadla tudi člena 11. in 12. pravil Združenja industrijcev in obrtnikov. Naravno so tudi odpadli vsi členi od 30. do 43., ki vsebujejo posebne določbe glede odseka za obrtništvo. Omeniti je, da nova pravila Združenja trgovcev nimajo posebnih določb za gostilničarski odsek.
Razen teh razlik pa se pravila obeh Združenj skoraj dobesedno krijejo. Od važnejših določb naj omenimo naslednje najvažnejše.
Člani Združenja so vsa trgovinska podjetja v pokrajini in preneha članstvo samo hkrati s podjetjem. Kdor hoče poslovati v pokrajini kot trgovec, mora vložiti prošnjo za vpis pri Združenju.
Člani morajo dajati Združenju vse zahtevane podatke, izpolnje^ vati kolektivne pogodbe in morajo Združenje obveščati o vseh sporih, ki bi nastali med njimi in njihovimi uslužbenci. Podatki, ki jih dajejo trgovci, morajo ostati zaupni.
Člani, ki izvršujejo isto vrsto delavnosti, se uvrste v sindikate
rijo vsi člani sindikata. Skupščina se mora sklicati vsaj enkrat na leto.
Svet Združenja tvorijo predsednik, dva podpredsednika Združenja ter predsedniki sindikatov. Svet se snide enkrat na leto na redno zasedanje, na izredno pa, kadar smatra to predsednik za potrebno ali pa to zahteva najmanj ena tretjina članov.
Svet izvoli iz svoje srede člane izvršilnega odbora, nadalje nadzorni odbor, ki šteje tri člane in dva namestnika, voli predsednika in dva podpredsednika Združenja, sklepa najkasneje do 30. aprila o poslovnih in finančnih poročilih predsednika, izvršilnega odbora ter o zaključnih računih Združenja. Nadalje oddaja svet svoje mnenje o vseh zadevah, ki mu jih predloži izvršilni odbor, sklepa o spremembah pravil, ki jih mora
i
predložiti tudi pristojnim organom Vis. komisariata, sklepa o poslovnih in gospodarskih poročilih ter opravlja vse druge naloge, ki mu bodo odkazane.
Izvršilni odbor sestavljajo predsednik Združenja, oba podpredsednika in osem članov, ki jih izvoli svet. Izvršilni odbor se mora sestati vsaj vsake tri mesece. Izvršilni odbor sklepa najkasneje do 30. septembra o proračunu Združenja. Nadaljnje naloge I. 0. so: odobrovati ukrepe, ki presegajo okvir redne uprave, sklepati o smernicah za kolektivne pogodbe, izrekati disciplinske ukrepe, imenovati oz. predlagati predstavnike Združenja, porazdeljevati posle v Združenju in imenovati tajnika, predlagati ustanovitev krajevnih uradov in v nujnih primerih opravljati vse posle sveta.
0	sejah sveta in izvršilnega odbora se morajo voditi zapisniki.
Dohodki Združenja so redni in izredni prispevki, aktivne obresti in drugi dohodki od imovine ter drugi zneski (pristojbine, odtegljaji, prodaja publikacij itd.).
Izdatki Združenja se dele na obvezne in neobvezne. Obvezni so: a) splošni (osebje, najemnina, kurjava, pisarna, pošta, davki itd.), b) prispevki v korist ustanov ali pomožnih zavodov, c) drugi izdatki, ki jih proglase za obvezne zakoni, pravilniki ali oblastvene odredbe.
Vsi drugi izdatki so neobvezni in jih lahko odredi predsednik z odobritvijo dveh članov nadzorstva, a skupaj nikdar ne smejo presegati 20% dejanskih rednih letnih dohodkov Združenja.
Za upravljanje imovine ter dohodkov in za sestavljanje proračunov in zaključnih računov ter drugih spisov se morajo upoštevati zakoniti predpisi.
Za odgovornost predsednika in ostalih oseb, poslujočih v imenu Združenja, veljajo poleg tega splošni zakonski predpisi.
Vsi organi Združenja se volijo na tri leta. Izvolitev predsednika pa mora potrditi Visoki komisar.
Disciplinski predpiši so popolnoma isti kakor v pravilih Združenja industrijcev in obrtnikov. Ker smo glavne določbe teh predpisov že objavili, jih tu več ne ponavljamo.
mmrn m mmm
Izvoz češkega železa in jekla
Bivša ČSR je izvažala predvsem sladkor, hmelj in slad, tekstilne in kovinske izdelke, zdaj pa pride nad 20% vsega izvoza iz Češko-moravskega protektorata na železo in jeklo. Od vrednosti tega izvoza imajo južno-vzhodne evropske dežele delež 58%>. Od tega pride na Slovaško nad 38, na Romunijo pa okrog 15°/o. Ostali deleži od vrednosti izvoza češkega železa in jekla so: Italija 6,15%, Švica 12,29%, severne dežele 8,8 odstotkov itd.
Iz pregleda izvoza železa in jekla iz Protektorata je »SMost-Echo« za lansko leto takole ugotovil deleže industrijskih panog: Železarne so prevzele po količini sedem, po vrednosti pa osem desetin vsega izvoza. Na južno vzhodne evropske dežele je prišlo 44,93 odstotkov, na zapadne 17,33°/o, na severne 11,91%, na južne pa 7,1%>. Pri dobavah je na prvem mestu Slovaška, ki je prevzela 23,45%
vsega izvoza, potem pa se vrstijo naslednji deleži: Romunija 17,93%>, Švica 17,24#/o, Italija 6,85%, švedska 5,61% itd.
Livarne so prevzele ostanek od češkega izvoza železa; delež južno-vzhodnih dežel je bil pri tem 70,73 odstotka,' med drifgimi evropskimi državami pa jč na' prvfeVn mestu Italija z deležem 6,12%.
Od železa in jekla za stavbe iz Protektorata so južnovzhodne evropske dežele prevzele lani 92,05%, I (ali ja 3,72%, zapadne države 0,23%, severne pa 0,08#/o vsega izvoza.
Izvoz izdelkov kovinske industrije Protektorata je bil razdeljen takole: južnovzhodne dežele 87,35 odstotka, zapadne države 1,60%, &everne 1,33%, južne pa 9,42%. Po vrednosti izvoza je prišlo na Slovaško 45,20%, na Bolgarijo 29,65%, na Turčijo 7,59%, na Romunijo pa 4,31%.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 18. avgusta 1942-XX.
Štev. 65.
f Hinko Richter star.
V	nedeljo je umrl v Ljubljani g. Hinko Richter star., soustanovitelj tvrdke Dolničar & Richter, Ljubljanske milame in svečarne, ki ima svoje podjetje na Vožar-skem potu. V gospodarskem življenju Ljubljane je zavzemal rajnki važno mesto, imel pa je tudi mnogo osebnih prijateljev. Zapustil je štiri sinove in številno sorodstvo.
Hinku Richterju star., ki je bil danes ob 15. položen k večnemu počitku, blag spomin, rodbini pa naše iskreno sožalje.
Iz italijanskega gospodarstva
Prva italijanska modna razstava, ki je bila v Ziirichu prirejena pod okriljem Italijanskega nacionalnega zavoda za modo od 6. do 8. avgusta, je dosegla velike uspehe, največjo pozornost pa so vzbudili modeli klobukov. Prav dobro so se na razstavi uveljavile tudi italijanske konfekcijske tvrdke. Po tej razstavi se bo gotovo močno povečal švicarski uvoz klobukov iz Italije.
Italijanska konservna industrija uživa že dolgo velik sloves, med vojno pa je še večje zanimanje za njene izdelke. Izdelki vseh panog italijanske konservne industrije bodo prikazani na prvi veliki kom servni razstavi, ki bo od 1. do 20. septembra v Parmi.
Nacionalna družba za riž je (>o svoji trgovinski organizaciji dala na tržišča 1. 1925. komaj 2015, leta 1940. pa že 24.525 metrskih stotov izbranega riževega semena. Letos se je količina riževega semena dvignila na 37.265 metrskih stotov.
Število industrijskih podjetij v Rimu je naraslo od 1. 1922. do leta 1939. od okrog 3000 na 4570
V	industrijskih obratih je zaposlenih 55°/o vsega rimskega prebivalstva. Rim je največje konsument-sko tržišče vse Italije.
IX. nacionalni sadni sejem bo od 22. do 31. avgusta v Veroni Važno gospodarsko prireditev bo otvoril minister za poljedelstvo.
Letoviška sezona, ki se je začela 15. junija, bo zaključena 31. avgusta. Osebe, ki bodo po 1. septembru zaradi zdravljenja prispele v razna zdravilišča, bodo morale ob činskim upravam predložiti zdrav niška spričevala, potrjena od urad nega zdravnika.
Za industrijske naprave ob za livu San Martino pri Fiumi je do volila vlada razne carinske in davčne ugodnosti ter povabila madžarsko industrijo, da se po-služi razpoložljivih skladišč ob tem zalivu za one svoje izdelke ki so določeni za izvoz.
3SS9SSSG
HAHN & KOLB
in Acc. MILANO
Plazza Duca d'Aosta 12
Telel. 266-422 Teleg. ANK0LB TORNI AUTOMATICI »INDEX« Avtomatične stružnice »Index« Passaggio barra fino a 60 mm palična odprtina do 60 mm MACCHINE UTENSILI SPECIALI Stroji, specialno orodje STRUMENTI Dl MISURA Merilne priprav« UTENSILERIA SPECIALE Izdelava specialnega orodja
Nova turška železnica
Črnomorska pristana Kozlu in Zonguldak, ki sta zelo važna za transporte premoga, bosta zvezana z železniško progo, ki bo dolga 4,5 km. Prvi predor na tej progi, ki je dolg 260 metrov, so že dovršili, zdaj pa delajo drugega v dolžini 1350 metrov. Nova proga bo pozneje podaljšana do Ereglija zaradi zveze s srednjo Anatolijo. Železniška proga bo vključena v promet še pred zimo.
Predpisi	o	u
živalskih o/šč
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je uredil ukoriščanje živalskih tolšč za pridobivanje glicerina in za industrijske potrebe takole:
Clen 1. — Vse tolšče, ki se v prostih količinah pridobe od govedi (izvzemši sesajoča teleta), od ovc in koz (izvzemši jagnjeta in kozliče) in od konj, zaklanih v Ljubljanski pokrajini, morajo veterinarji ali pregledniki mesa iz-ezati in poslati z odpremnim in izročilnim listom topilnici loja Bergman v Ljubljani, ki je za to poslovanje pod tehničnim in upravnim nadzorstvom Visokega komisariata.
Maščobne ostanke, dobljene pri prodaji na drobno, kakor tudi manjvredne maščobne dele je treba prav tako izročiti veterinarjem ali preglednikom mesa, da jih pošljejo zgoraj navedeni topilnici loja.
Isti predpisi veljajo za tolšče od poginulih živali, če temu ne nasprotujejo veterinarsko - policijski razlogi, kakor tudi za tolšče od govedi, ovc, koz in konj, zaklanih
v	inozemstvu in uvoženih v Ljubljansko pokrajino.
S tolščami v prostih količinah se razumejo tolšče ledvic (obisti), lakotnice in medenične votline, vampa in čreves, kakor tudi vsi drugi maščobni deli, ki se dajo izrezati ne da bi se ranilo spodnje tkivo. Zbiranje in odpremo tolšč
v	topilnico mora nadzirati pokrajinski veterinar ali organi, ki jih ta določi.
Člen 2. — Tolšče iz prednjega člena se morajo pošiljati topilnici dnevno ali obdobno, očiščene vsake nesnage in tujih tvarin, po navodilih in na način kakor določi pokrajinski veterinar.
Clen 3. — Živalske tolšče, ki jih prejme topilnica, se predelajo v staljeni loj s kislinskim postopkom in z napravami za segrevanje na paro, po tehničnih navodilih, ki se predpišejo.
Člen 4. — Ceno živalskih tolšč, ki jo je plačati dobaviteljem, in ceno s kislinskim postopkom staljenega loja določi Visoki komisariat. Topilnica mora plačati njej
poslane živalske tolšče, zaobalo, odpremne in prevozne stroške za tolšče, nagrade veterinarjem in preglednikom mesa, stroške za prevozna sredstva, ki bi jih imel pokrajinski veterinar, in splošne stroške po odredbi Visokega komisariata.
Člen 5. — Ves staljeni loj mora poslati topilnica loja Bergman v razcepljenje zavodom, ki jih določi Visoki komisariat.
Člen 6. — Pri razcepljenju po prednjem členu pridobljene maščobne kisline se odkažejo po razdelilnem načrtu? ki ga predloži Pokrajinski korporacijski svet in odobri Visoki komisariat, tistim podjetjem Ljubljanske pokrajine, ki predelujejo take kisline.
Člen 7. — Topilnica loja Bergman mora voditi prejemno knjigo za količine tolšč, ki se ji izroče, in oddajno knjigo za količine staljenega loja, ki jih pošlje v razcepljenje zavodom iz člena 5.
Nadalje mora voditi prejemno knjigo o količinah iz loja pridobljenih maščobnih kislin, ki jih izročijo zavodi iz člena 5., in oddajno knjigo za količine, ki se po členu 6. odkažejo podjetjem Ljubljanske pokrajine, predelujočim maščobne kisline.
Prejemne in oddajne knjige mora predhodno vidirati Pokrajinski korporacijski svet.
Člen 8. — Ves staljeni loj in zaloge živalskih tolšč, ki so kjer koli na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, se morajo prijaviti v petih
uiieii vis-uKemu Komisariatu, uradu pokrajinskega veterinarja, in ostanejo pod zaporo njemu na razpolago.
Člen 9. — Vsakršna pogodbena obveznost o odsvojitvi ali odstopu živalskih tolšč ali staljenega loja iz te naredbe se smatra za razveljavljeno od dne, ko stopi ta naredba v veljavo.
Člen 10. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5.000 lir ali z zaporom do 6 mesecev. V hujših primerih se lahko izrečeta obe kazni.
Člen 11. — Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Zvišane cene oljaric na Slovaškem
Da bi se povečal pridelek oljnih rastlin, je slovaška vlada letos zvišala odkupne cene za večino oljaric za 30 do 50°/o. Samo za mak je ostala lanska cena 750 slovaških kron za metrski stot. Za polovico so se zvišale cene zimske repice ali ogrščice, soje, lanenega semena in semena sončnic. Precej so bile letos na Slovaškem razširjene lanove njive, odkupna cena za suro-
vi	lan pa je bila zvišana za 40%.
Denarstvo
S posebnim zakonom je dobil hrvatski finančni minister pooblastilo, da more izrekati za devizne prestopke kazni, in sicer denarne globe v višini do 10 milijonov kun ter zaporne kazni do 6 mesecev.
Pa piu di 25 anni ■ Že vež ko 25 let
i	Rimedi Heumann vengo-no usati con mirabile sue-cesso e con soddisfazione dai consumatori. Fate anche Voi una prova e doman-date il listino presso la
se sredstva Heumann uporabljajo s čudovitim uspehom in v zadovoljstvo odjemalcev. Poskusite enkrat tudi Vi in zahtevajte cenik pri
S. A. Heum MILANO. Via Stilicone 39
Neizprosna usoda nam je iztrgala iz naše srede našega predobrega očeta, starega očeta, brata, strica, gospoda
HINKO RICHTERJA star.
Na zadnji poti smo ga spremili v torek, dne 18. avgusta 1942, z Žal, iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče
k Sv. Križu.
Ljubljana, Kamnik, 17. avgusta 1942.
Hinko, Mirko, inž. Jože, Rihard, sinovi; Milka roj. ŠpeletiS, Anica roj. Mihevc, sinahi; Janček in Metka, vnučka; Ivanka in Angela, sestri - ter ostalo sorodstvo.
Tricikli
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine prosi one člane, ki niso prejeli dovoljenja zai uporabo tricikla, naj to sporoče Združenju, ki bo v zadevi posredovalo na pristojnem mestu.
  _ _( |  B ■
Drugi tir na progi Zagreb-Sotla
se nadaljuje ter bo tir končan do božiča. Vsi stroški so proračunani na 25 milijonov kun. Drugi tir je nujno potreben, ker gre v enem dnevu skozi Zidani most do 80 vlakov.
Bivši jugoslovanski lovski zakon
je bil na Hrvatskem spremenjen. Vrhovno nadzorstvo nad lovom izvaja sedaj ministrstvo za gozdove in rudnike. Lov je dovoljen samo lastnikom lovskih kart.
Premogovna družba »Vučak« v Zagrebu je zaprosila za dovoljenje, da sme izkoriščati ležišče lignita pri vasi Vučak pri Donji Stubici.
Vinska trta v okolici Broda na Savi je letos izredno dobro obrodila. Zgodnje vrste grozdja se že prodajajo na trgu po ceni 30 kun za kilogram.
Bolgarska vlada se pogaja za nakup vžigalic za skupno ceno 50 milijonov levov. Vžigalice bo nabavila vlada v Italiji ali v Nemčiji.
Bolgarski kmetijski minister skuša oskrbeti kmetovalce s potrebnimi količinami umetnih gnojil. Skupno bi bilo potrebnih 2000 ton umetnih gnojil. Znaten del te količine so že naročile v tujini bolgarske kmetijske zadruge.
Romunska vlada je dovolila izvoz 100 ton živil za prebivalstvo v Solunu.
Grško prometno ministrstvo je
dovolilo večji kredit za izgraditev železniške proge, ki bi vezala središče grške kmetijske proizvodnje Agrinion v zapadni Grčiji s pristaniščem Amfilekia.
Poldržavna transportna organizacija se je ustanovila v Grčiji, da bi se mogel promet normalizirati. Nova organizacija zahteva za prevoz blaga 70 drahem za kilometer in tono.
Madžarsko-turška trgovinska pogodba je bila sklenjena lani za eno leto. Ker ni bila sedaj odpovedana, velja avtomatično dalje še eno leto.
12 odstotkov vsega izvoza iz Ceško-Moravske odpade na industrijo stekla. Skoraj tri četrtine vsega stekla se izvozijo v Slovaško, Italijo, Nizozemsko, Švico in Turčijo.
Monopol za izvoz sladkorja, sirupa in umetnega medu iz Slovaške sta dobile družbi Slovaška trgovinska delniška družba za sladkor ter Sladkorno-trgovinska družba Union.
Luksuzni davek namerava uvesti Švica. Od svilenih izdelkov, srebrnih in jeklenih ur pa se luksuzni davek ne bo pobiral. Prav tako ne cd umetniških izdelkov.
Industrializacija Bolgarije
Bolgarska vlada je določila za industrializacijo dežele 12.1 milijarde levov. Ta kredit je razdeljen takole: državne železnice dobe za nabavo lokomotiv, vagonov, tračnic in drugega materiala 2830 milijonov, gradbeno ministrstvo za električne naprave, vodovodne ce-
vi	iin stroje za dela na cestah 2100 milijonov, notranje ministrstvo za razne instalacije v javnih poslopjih 1200 milijonov, kmetijsko ministrstvo za poljedelske stroje 1050 milijonov, po 700 milijonov vojno ministrstvo ter direkciji za stavbe in brodarstvo, po 600 milijonov, trgovinsko ministrstvo in direkcija za pošto in brzojav, 280 milijonov občinska uprava Sofije, ostanek pa razna državna podjetja in ustanove.
Ker bodo večino tega materiala naročili v Nemčiji, so bila sklicana nova posvetovanja bolgarsko-nemškega gospodarskega odbora, da se nove dobave priključijo že določenemu kontingentu letošnje blagovne izmenjave med Nemčijo in Bolgarijo.
-	,	barva, pleslra In
/p v	uran	k«®**«0 **»»*»
lc »	man	obleke>klobIlke
itd. Škrobi in Bretlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenbnrgora ni. 6 Telefon it. 22-78.
1 »da ja tel) »Koniorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani,