St. 25. V Gorici, 22. junija 1883. Tedaj XHl „Sofia" izhaja vsak petek in telja po pošti preje,:.%na »H v Gorici na rtom pošiljana: Vse let«.....t. 140 Por leta.....„ 2.20 Četvrt leta . . . . ,.1.1» Pri oznanilib i« tako tudi pn ../«.- lanicah" se plačuje za navadim tristop- no rrsto: 8 kr. če se tiska 1 krat " » » .» •, 2 „ fi ». n „ „ 3 ., Za veče črke po prostoru. Posaraezne Stcvilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicafc. v gosposki ulici Wizu „tr.'h, kron", na stareni trgu in v nunski ulici (or v Trato, via Ca-serraa, 3. Dopisi naj sc blagovoljno poSiljajo ureiliiiStvu „SoLe" v Gorici v Via Aaooli 8, I., narociuna pa opravniStvu „8oeo" Via della Croce fit. 4. II. Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj bc blagovoljno franfcujojo. — Delalocm in drugini Hepremofcniin se narocoina tniia, akone oglase pri opravnistvu. Rojaki! Za prihodnje volitvc v deZelni zbor gori§ki priporoea Vam podpisani odbor naslednje kaudidate : I. za kraedke o b 6 i n e ; 1. v Tolminu: dr. NIKOLA J TONKLI, odvetnik v Gorici; 2. IGNAC KOVA.616, veleposestnik pri Sv, Luciji na Mostu; 3. v gorifiki okoliei: dr. JOZEF TONKLI, drzavm poslancc; 4. dr. ALEKSIJ ROJIC, zdravnik v Gorici; 5. v S e >. a n i: dr. JO^EF ABRAM, odvetnik v Gorici; G. (za drugega kandidata naj si izberejo volilci na Krasn o pravem 6asu sposob- nega, narodnega in neodvisncga moza, da se glasovi pri volitvi no bodo cepili;) II. za slovenske trge: 7. MATIJA JONKO, inpan in veleposestnik v Bold; III. za veliko posestvo: 8. FRANC FOVSE, vodja kmctijske Sole in veleposestnik v Gorici; 9. dr. JO^EF JUVANCiC. notar in veleposestnik v Tolminu; 10. ANDREJ KOCIJAN6l6, veleposestnik v Podgori. V Gorici, 14. junija 1883. Ponmoieni volilni odbor. Rodoljubi! Po svoji casnikarski dolZnosti opominjamo Vas slednjifc pred volitvami, iraejte pred ocmi Cast in ko-rist naroda. Ne dajte se zapeljati po lepih besedah nasprotnikov.. Diiite se oasvelovaHih kandidatov, da pnkazete edino miSljenje. Vseh kandidatov ne spravite v zbor, ker je nemogoce. Zjedinite se pred volitvami, da ne bote kazaii svetu razkosanosti. da ne bote delali vese^a VaSim sovragora. Postiljate si za sest let. Narodne in gmotne koristi devate v roKe VaSih poslancev. Ne delajte po slepi strasti; ne glejte na LISTEK. B R K I N (Fife Ivan BerMak.) I. Britka je osoda cilega naroda naSega, katerega ie dolga stoletja oklepajo Selezne spone tujstva; ognje-viti boji in najponi^nejle pro§nje ne morejo podreti jekleoih naporov na§ih nasprotnikov. Vrcdni sinovi matere Slave se vstrajno bore kakor orjaSki levi za pravice — jezikovuo eoakopravnost, najdrazo naro-dovo svetinjo, trdno upajoci od praviSne visoke vlade hitre in gotove pomoci. Prosto ijudstvo pa tiSi v svojej bedi nevedoce, kam kreniti, kje pomoci iskati. Mnogo prostega ljudstva govori posebno proti Soli misleCe, da je Sola vir slabega gmotnega stanja, med tern ko je ona najvecl njih dobrotnica. Tudi to Ijudstvo, s katerim zelim eestite „Socine" brake natancueje se-znaniti, tiCi v obupljivej bedi. Seznanimo se tdraj prvo s6 zemljo, na kateri Brkini zive, in njenim podnebjem. V to svrho nam najbolje sluii zemljevid pokne^ene grofije Gori^ke in Gradilke in samosvojega mes^ TrSaskega g. Fr. Vo-dopivec-a, sedanjega okrsjnega Solskega nadzornika. Jugovshodii vogel tega zemljevida, koji je res dika nasim narodnim Solam in zupanijskim pisarnicam, nam kaze deielo Brkinov. Mejo tej de2eii je ustanovila narava. Kakor se carobni holmec vzdiguje iz Ble§ke-ga jezera na Kranjskem, tako se yzdigajejo brkiaski osebne mrSnje; pozabite za trcnotek medsebojoo na-petost;pogovorite sekot prijatelji in bratje. V velikeru posestvu poka^ite, da Vam je za na-rod in ne za osebuo maSCevanje. Ne dajajte moCi v roke, ki Vam niso prijazne. Driite se mo2, ki so p o-kazaii svoje narodno srce. Ne verujte modern, ki prej niso imeli srca za Vas, ki so se Vas §e le zdaj spomuili, ko imate voiilne liste v rokab. Kakor niso prej na Vas mislili, tako Vas tudi naprej kmalu po* zabijo, ko bodo imeli poslanSki list v rokak. V Vaaih rokah je sreca in nesreia; kar si izbcrete, bote imeli. hribi *) visoko nad skalovitim morjem gole kraSke pustinje. Vefiina teh hribov je posuta a kraSkim apneocem, a v nekaterih so celt skladi pravega vi-pavskega laporja (soldana) in to posebno na vzuozji hribov; pod temi pa je zopet ilovica. Zato imajo Brkini mnogo bidtrih studencev. Tudi polja naSih kmeto-valcev so precej oblagodarjena z ilovico, — radi tega morajo raoCno gnojiti, sicer ne pridelajo nicesa. Gnoj navadno iz hlevov naravnost na njive vo-zijo misleci, da je neprekuhan gnoj najboljsa hrana rastlinam. Drugi ga zopet puste na kupih po dvori-s5i le^ati od setve do 2etve. Med tem pride: dez\ bu-rja, su§a, solnce itd. in kar je bilo v gnoji redivnih snovij raztopljeaih, odnesle so je vremeuske nezgode. S takim listjem toraj gnoji nevedai na§ kmet pusta svoja polja. So morebiti ostali Primorci v tej zadevi bolje poduCeni? — Br2cas mi sleherni cestitih Citatcljev Cislane „SoaeK odkima na to vpra§anje. Iz lastnega prepricanja smem, osobito o KraSevcih in Vipavcih, reci, da so v tej zadevi na zelo slabem staliSci. Ko-liko dobro napravljenih g n o j i § 6 vidirao pri naSem borem kmetn in poleg njih koliko zbiralnic za gnoj-nico, napeljano iz strani§c\ hlevov itd., s kojo bi se marljivo gnoj polival, v zimskem Casu pa gnojili pu-sti travniki ? Niti v vsaki stoti vasi se nahaja jedno pravilno narejeno gnojiSCe. KraSevcem teCe gaojnica iz hlevov in strani§5 po vaikih potah v kako Mo (kal), *) To je reSeno le o onih, ki stoje na primoskih tleh, a Brkini sa raztcgdjo tudi Coz mejo ua Kranjsko. Pis, Gori§ke volitve. Veliko lirupa je zdaj poGoriikcm zaradvolitev v de^eini zbor. Ljudstvo je po raznovrstaih prigova-rjanjih tako zbegano, da m ve, kaj zaCcti. Vsakdo misli, da je pravo zadel, vsakdo je za so prcprican, da dela samostalno, neodvisno od tujega unliva. Na jugu je pa nekdo, ki se radosti smehlja, gledajoC na lepo goriSko deielo in videC, kako so mu vctrovi ubogljivi, kako so nabrali nad lepo de^elo Cmih obla-kov, ki bodo spug&li kamenje na glave ubogib vo-lilcev. Nagim Citatdjem priporocamo, naj berejo wodni ('ilitnek v 0. U. „SoCou od 9. febr. t. 1. Kar jo Urn rcccno ali omenjeno glcde volitev, to se zdaj godi. Ako bi princsli tiati clanek zdaj ponatisnjen, bi nas uajbr^e zasBgli. Nastala je pa tudi tika zmeSnjava, da dlanka bi mnogi vcC ne uraoli, ker v sedanjem boji jo roka zakrita, ki boj vodi, videu je lo hrup, ki iioponrciiiio prihaja od nekaterih narodnih mo2, posredno pa od one roke, ki tciko udarl, kamor mabne. Eadi bi jasneje govorilf, uli potcm bi zgublli trud in koleke, zato naj bo rcfieuo lo toliko, da zdaj tjmo v narodncm oziru na siabSem, ko pred 20 leti, ali ce se uresuiCijo pri volitvah 2olje naSih nasprotnikov, pojdemo go za drugih 20 let oazaj. Ako bi nas kruta sila k tcmu primorala, bi se tolaLili s tem, da Biuo so branUi po svoji mod; ali zalibog je ua-rod sam kriv nesrece, katero ai uakopuje po svojih mo2eh. „Socaa ni postavila kandidatov in si ni prilasto-vala nikake pravice v tem oziru. Poducevala je narod o vaZnoati volitev in o potrebnih lastnostih poslancev ter opominjala ga, naj ne skazuje zaupanja takim modern, ki ga ne morejo dostojno zastopati. Cakala je potem, da se izreCe narod sam po svojih veljavnih inozeh za one rodoljube, katere beta pofiastiti s svoji m zaupanjem. Najva2nej§a izjava v tem oziru se je zdel „So.>pod dopisnik: wRess ni tlo-brc, ako ni iulskega zvonjeuja. T«» priznava vaakdotf. S tem potrjuje, kar je tukajSnji krujni solski avet iz-rekel pod St. 1; kar je pa izrekel pod St. 2, to nam-rec — ffda g. utitelj ue sine otrok kazitovati, fce Solo zamudijo, dokier se ne bode v Solo zvoiiilo* — to m g. dopisniku .Saseiu" po volji; ta prepo-ved mu ne gre v glavo. Kar je v pojasnib te pre-povedi izrekel krajtii Soi. svet po«l St. 3. in 4., tega ni videl, ni bral, ni razumel g. BSosedtt, sicer bi ne mabal toliko po krajitein Sol. svetu, ki ni nic zakri-vil, ampak bi udarii po biagajaici okr. SjL sveta, ,kt zadrzuje zvonjenje iu napradek Me iz same trme. ,(Jutlno, d& je g. uftitelj priznal sklep krajnega Sol. sveta, ki veil, da se decs, ne sine kaznovati, ako zakasai uka, — tako piSe g. BSosed*. — L|«ibi moj gSosed**, vam se zdi Cudiio, kar je pu Solski postavj in po zdravi pametil Ni-Ii krajni Sol. svet prva Sol-ska oblast nad u&teljem? Zakaj bi ejegovega sklepa ne smel priznati ugitelj? Ali ste tudi Vi vden i/med tistib, ki hocejo, da naj bo krajni Sol. svet samo bla-pec u&telju, ki naj sklepa leto, kar je njemu Ijubo? — To bi bilo res i-udnot Premaio ceuite krajne Sol. svete; de^elna Sol. postava jim daja vuci veljavo. Zdaj pa poglejmo sklep krajnega Sol sveta v Gradueui, nad ktenm se g. 3Sodedl* spotska. Sklep veli: „da g. ucitelj ne mm otrok kaznovati, ce Soli) zamudijo, dokier tteue bode vSolo zvooi-lo". Ta sklep je moral krajni Sol. svet storiti 1. zato, ker so se nekteri statist piilozilt, da jim g. utitelj otroke kaznuje, ce Solo zamudtjo, ko vendar o-troci niso ni6 krivi, ker ne vedd, kedaj je Cas v Solo iti zarad poinanjkaoja zvoujenja; 2. zato, ker nLbotel okrajni Sol. svet (kakor je g. uCiteij pri g. okr* Sul nadzorniku izvedel) piaftla obljubiti temu, ki je Jam s pogojem zvouil, da prejme plaCilo; 3. zato, da (krajni S. svet) brani pravice maloletnih Solskih otruk. Kakor inm ufiitelj pravico zabtevati od Solskih otrok, da mu ob dolocenem casu prihajajo v Sob, — ravno tako imajo Solski otroci (oziro-ma njih roditelji) pravico tirjati od u-Citelja, da jim priskrbi redno szvonjen-j e v Solo", brez kterega otroci ue morejo vedett, j kedaj je cas v solo iti. ffDeca doide prezgodaj ali prepozuo v Solo" — piSe g. „Sosed*. To pravico ; Soiske miadiae priznavajo ia spoStujejo obiskovati brkinskib „kafetarc", saj poaese za par zm kave iu koScek sladkorja, kar bode raogel. HaSitn 2emcam se kava zelo dopada; zdravi, &\\, rude^ehC-ni m^^aki, pridni kakor cebeiice, se za to b'jzjo ka-pljico zelo malo zmenijo. §e preduo *je spravljen krompir pod strehe, priC-ne se veselo delo se sadjem. V dobiib. k-tuuh ga naSi sadjerejei na stotiae centov presoega prodajo v druge kraje; poleg tega ga Se mnogo posuse za do-mafio rabo. Predno prideS v prosto brkiusko vas, vidiS poleg pota celo vrsto pecnic (pajSob,) aii pajStev nad katerimi se ti na I&ah suSe debde brkinske ce^plje in drugo sadje. Brez pe&iice je redki kmetovalec; ie Skoda, da je ue more rabiti vsako leto. Trgatev traja pri nas le par did, ker ti pridel-ki so dokaj picli. NaSib kmetov viao je radi ptco-bilne kisline Se le poleti prijetua pijaCa. Nazivajo je posebno zunaoji kupci ^vremsfiino1', ker se bojda tudi po vremskih. griCih prideluje sliCua pijaca. V zimskem casi rede pri nas ziviuo iu pu ve-Cem pripravljajo drva trzaSkim prodajalnitam. Drva stanejo naSega te^aka premnogo truda, preduo dobi za nje krvavo zasluzene novce. Ce vzameino v poScev pripravljanje iu voiajo v Trst, ne proda jib ntti po 2 gl. sezenj. Toda sila kola lomi; prisluzka ui m ua levo ni na desuo; zato Brkioi marljivo trebijo svoje mlade gozde, da se morejo preziviti. Poduebje je tukaj 3—4 stopinje R. mrzleje, nego v nizinah; zrak je oster, §ist ko ribje oko j muogo krat je burja nestrpljiva. Zato so pa ljudje cili iu zdravi. vsa Solska vodstva po raestih ter skibijo za redno Bzvonjenje v Solo" in placujejo sluzabuika za ta na-men. Ce je v mestu to potrebno, kjer bije toliko ur v zvonikih, kjer imajo obiluo ur po hiSah in muogih Stacunskih oknih, — koliko bolj potrebno je „zvo« njeuje v Solo" po dezeli, kjer ni ur!— In kolikor potrebniSe je zvonjenje, toiiko veCi je pravica Soiske mladiue zahtevati od ufiitelj-stva, da ono priskrbi — bodisi brez plaCila ali za placiio — redao flzvonjenje v Solo". Dokier g. ucitelj-voditelj tega zvonjenja ue priskrbi, ue more od Solskih otrok zahtevati, da mu rno-rajo o pravem Casu v Solo dohajati, tudi ne stne o-trok kaznovati zarad takih zamud, ker nisu oui krivi zamude. Kekrivega kazuovati braui zdrava pamet, brani krSfiauska vera, braui drzavljanski iu kazenaki zakonik, branijo tudi pedagogike vse in aove Soiske postave. Glede na vse to in glede na prito^be kaznova-uih Solskih otrok skleoil je krajni Sol. svet (pod St. 2) „da g. ucitelj ne sme otrok kaznovati, ce Solo zamudijo, dokier se ue bode v Solo zvonilo." — Tako je vz*l maloletne, uedol^ne, Soiske otroke pod svoje varstvo in svojo brambo. Zoper ta logidui sklep vzdignil se je nelogicni glas oa ucitelja .Soseda", ki pravi: „uuduo, da je goap. ucitelj priznal sklep krajnega Sohk. sveta, ki veli, da se deca ne sine kaznovati, ako zakasni uk.tt — BKer tedaj tukaj ni Solskega zvonjenja, moral bi kr. S. svet Se posebno priporocati g. ucitelju, da deco stroze k tocnewu obiskovanju s i 1 i." — Vidi se iz teh stavkov, da g. ucitelj nSosed" hoce imeti prosto roko v Soli, da bo snud kaznovati otroke tudi (Se so brez krivice, nedolzjii. 8e vec! On hofte, da tiaj bo v tisti Soli, kjer ni zvonjenja, uCitelju pnporofieno, 8s t r o & e k tocnemu obiskovanju s i 1 i t iu — to 6e reci: kaznovati deco bolj oj.stro, 6e Solo zaumdt, kot v drugi Soli, kjer slisijo redno v Solo zvoniti. Cudna logikat — AH razumete to roditelji in varuhi otrok? — Ta ugitelj ^Sosed" misli, da so Solski o-troci brez vaeh pravic, brez varstvn, brez odeta, brez matcre, bre* brambe postav; on misli, da ti Solski revCki morajo biti popolnonia izroceni uiilostt j\\ ue-tinlusti uciteljevi; on mibli, da so otroci kakor osli, ktere treba toliko bplj tepsti, kolikor t e 'I i n a I o g o imajo. Olovesko bitje, ktero se brez prostovoljuega duba mbliti ne da, v otrocih prezirati — otroftji pravui tut i a I i t i — otto-Cje pravice teptati — brezobziruo stro-g o s t pioti uedul^otui otrokom rabiti — (kakor-Sno g. ^Soscd" pripuroCa) to je siluo nevaruo, to^je krudcluo, to je baibarstvo, to diSi po fruinasouih. ISu-vaji Siouski imejte pozor! Kdo ve, 6e ut tudi po-gostuo oddaljevauje Sol od cerkvij sad ueprijazuega duha?t VeC'krat pod mrtvim p e p c 1 o m 2ivo o g 1 j e tleje. — Ljubi moj cSosed* poglejte, kain ste zaSlil — M»rda jz uameua, da bi drugim kostauj iz 2erja-vice potegnih, ste sami sebe opekli. — Vruite se ua-zaj na pot zarave Iogike, ktero ste bilt pri zacetku svojega dopisa nastopili, iu namestu poufievati naSega g. uLitelja, kako bi biliuiel govoiiti pri kraj. 5, svetu, razlozite g. c. k. okrajnemu Sol. nadzoruiku, ki vodi okr. Sol. svet, kako naj prepriea sebe iu svc.tovalce o potrebi piacila za re duo Solsko zvonjenje. Kedar bodo krajui Sol. sveti kaso imeli, pojde piacdo bolj od rok. Kdor pa uic" ue plafia, nic He ukuze! Z Bogoiu! h Cerkijanskih kribOV. Narodi napredujejo po Struem svetu; a tudi tiloveuci ue zaostajajo v svoji ozki domovini. Kes je sicer, da imamo Se vclik ko-rak da one stopii«je omike, katero uzivajo sedaj drugi uarodi; veudar z zauovotjuun ocesom oUicmy gledati, kako se Sloveuci svoje aaroduoati zavedajo. Marsikje, kjer jured uekuj casom ni bilo ue sluba ne duha o narodni zaveduosti, se je sedaj ustauovilo narodno druStvo. Tam, kjer pred uekaj leti ni zual skoraj uobeden ne brati ue pisati, so sedaj ustauovili cital-nico. Kyga ne veseli, ko shSt take uovice? Koga na veseli, ko vidi, da se je zaCei uaS kmet zauimati za naroduo stvar? Dukler se to godi, se aam ui Se bati naroduega pogica. Zalibog, da o naSem Otalezu ne moremo takih veselih porocii ozuaujati, Ceravuo bi jih neizreCeno radi. Xast ljuaje so v omiki za drugimi silao zao-stali iu odkritosi6uo govorjetio, o pravi ouiiki tukaj Se govoriti ue moremo, ker Se to malega, kar imajo, iuiajo kot dedSiuo ptejsujih Casov. Zatostuo je res, ako moramo prizuati, da se med ujiuii ne dobi niti enega, vsaj deloina omikau clovek. Zato ue suiemo zamenti, ako je tak filovek vCasih tu iu tarn surov. Ako pa omike uimajo, se ne bodeuio Cudili, da se ljudje svoje naroduusti malo ali uic ne zavedajo. Iu vendar se ue more reel, da bi se iz ujih ne dalo kaj napraviti; ravno uasprotno. Kaj je veudar sedaojim razmetam uzrok? ftaSi ljudje so Se veduo preveliki starokopitueft, iu sicer zato, ker jim -nobedeu boljSega ne pripouudi. Drugi uzrok zastanku omike in narod-ne zavesti bi bil ta, da pridejo naSi ljudje premaio s ^Dalje v prilogi,) Priloga k 25. štev. „Soče" svetom v dotiko. Malo da ne vsi pre2iv6 svoje zlv-Jjenje le doma. JNjih krog sega od Idrjje do Cerkn«ga itt skoraj pri vcclai je n&jveea oddaljeaost, katero po-znajo, do Tomina in sicer takrat, ko gredo mladencl k uabiri. Ako pa z omikauim svetom premalo v dotiko pridejo, nimajo prilozuosti ae oinike uavzeti Glavni uzrok bi pa bil ta, da ljudem manjka spod-bude in pripottioCkov. Rekel sem ze, da naS kmet ni tako neobcutljiv, da bi se ga nobena rec ne prijela. Krivico bi mu delali, ako bi to o njem trdili. NajIepSi izgled in dokaz, da je mogoce s spod-budo in pripoinoCki veliko doseCi, nam daje sosedoa vas Sebrelje. Kazmere v Sebreljah so bile pred nekaj leti take, kakor pri nas. Komu je ta fias priMo na um brauje casnikov, in sef'aj potujejo od hiSe do hide, in kar je Se najvece hvaie in obfiudovaoja vredno, sa-mi priprosti vasoaui si hocejo ustanoviti fiitalnieo. Vsa ta zasluga gre pa njih narodnemu in z>tovaluemu 2up-niku g. H. Koliko pomaga spodbuda! Ako se je tarn toliko doseglo, bi se tudi tukaj dalo nekaj dosefci. Glavoa ree je tedaj ta, da knietu vcepimo Ijubezen do brauja. To pa dose^emo, Le mu damo v roke po-trebnih pripomockov. Tako trd vendar le ni, da bi ne hotel nobeue red* slsSati; ne, se rad kaj zve, ker tudi tijega zauimajo novosti. Da bi si pa sain kaj priskrbel, to mu ne gre v glavo, in tudi ne moremo le zahtevati; a s casoin bi se dalo tudi v tern kaj doseel Ako pa koga, kateri ima dobro voljo, si kaj naroCiti, namesto spodbujati odvracamo, tedaj gotovo ne poj'Icmo uaprej, ampak rakovo pot. lies je, da se tudi taki dobijo, kateri bi se s svojim zuanjem radi ponasali; fie bi mu pa svetovali, naj si sam kaj kupi ali naroci, bi se ti debelo smijal. Takim bi sve-tovali, naj si sami kaj priskrbijo in naj s tern poka-zejo svojo preduost pred drugimi. Naj bi si od za-cetka vsaj bolj premoziii in bolj zmozni kuj malega narofiili in naj bi to drugiin posojevali, potem bi se zaceli tudi drugi zanimati, jib posnemati in s tern bi se budila in Sirila Ijubezen do branja, bi se Sirila o-mika, blagostaiije in narodna zavest, Euenui ni mogoce vsega narediti, a z zdru2uuiiui moCini bi ho dalo veliko dosefii. Gonzales. \Z tStre, (Tabor v Brczovici.) Do trc-I tjc ure doslo je nepriCakovano muogo ob&iistva do itiri tisofi, ve&uoin v drustvih se zastavami. izgleduo dobro so bili zastopani blrlnji goriski Krafievci, Bikini, dalje narodno vzbujeni Notraojci, vrJi Brian! z I godbo in pevskimi zbori, pa ti/aski Okolidatii. Le iz juino-vzhodne atrani je biio malo Ijudstva, kar kaze, da Istra Se spi, da uima buditeljev. Domoljubi ne spite 11 Koj po tretji uri se z odra oglasi velezasluzni g. Nabergoj, diiavnt poslanec, predseduik „Ediuostitt, nagovori zbrane „taborite% koji,ga uavduSeuo pozdra-vijo, ter jib povabi, da si volijo predsednika. Gromo-viti: „zivio Nabergoj" iz toiiko tisod gri je izbral g. Nabergoja za predsednika! On se zahvali, povabi taborite na trikratni „zi-vio* presvitlemu cesarju, zaStitniku svobode. Koj za-ori trikratni gorostasni 9imoa; godba zaigra ^ce-sarsko", topici zagrme iu tabor je pricel 1 Predsednik predstavi vladoega zastopnika g. Sot-li-ja, koji je goriskih gor pravi sin. Ko ta pozdravi zbrane v imenu vlade, pove predsednik, da o pervej toCki govori g. ucitelj Peter Med* veSiek. V dolgein, tehtnem govoru, kojega je iadi pri-bli2njoi'ih se ublakov, moral okrajsati, slika g. govor-nik naroduo solstvo. Povedal je korist dobre Sole ter na§tel vzroke, koji zavirajo Solstvo. Ti so: nemarno pohajaoje, sla-bo oskrbovanje iol, slaba ureditev krajnih solskih svetov; premalo iteviio Sol in ker Sole niso povsem in povsod na narodni podiagi. Dalje pove poti, po katerih bi se dalo priti do boljsega narodnega solstva in predlozi taboritom resoiucijo v zmislu o preustro* jitvi krajnih Solskih svetov, da bode imela vsaka Sola sa se svoj krajni Solski svet. ProSnja je bila jedaoglasno sprejeta, ker Ijud-Btvo je videlo, da ravno sedanji solski sveti so uaj-bolj zaviraii Solski napredek. 0 uredovanji v slovenskem, ozirom hrvatskem jeziku je govoril g. G. Kastelec ter navduSeval ob-einstvo, naj povsodi tirja slovansko uredovanje. Ljud je navduSeno sprejel njegovo resoiucijo. 0 poreSkem kreditnem zavonu in o potrebi po-sojilniee za Podgradski okraj je govoril g. Slavoj Jen-ko. Tezko je ljud odvrnoti od Skodljive mu b^anke; a za svojo posojiinico ni Se cas, ko vidimo, kolike sitnosti in tezave je imela vaSa goriSka posojilnica, predno je zagiedaia beli dan. S Casom napocijo tudi nam boIjSi dnevi ako se ljudstvo bolj zave svojih na-rodnih pravic. 0 zanemarjenem kmetijstvu je govoril g. Bihard Dolenee, vodja gospodarske Sole na Slapu. G. govor-nik se ni spuSCal v podrobnosti, marvec govoril je ¦ jzvrstuo o pripomoakih k boljSemu kmetijstvu. Naro-1 du je priporoCal waitalniceK knjige, druzbe sv. Mohora, slovenske Casopise, Sole in Solske vrte itd. rekofi, da to so poti, koje peljejo k boljSim Lasom. Taboriti so vestno posluSali; dal Bog, da bs se tudi teh naukov dr^ali I 0 tcj todki je imel govoriti Se g. profesor Kri-stan, a odpovedal so je. Mcsto njega je govoril Hr-vat g. Lagioja iz Kastve o gozdarstvu. Sibal je" preo* stvo gozdno postavo, koja zabiaujuje sekati v casu, kedar je rastlinstvo v toku. Sklo»ila se je proSnja za slovanskcga jezika zmo^oega popotnega ucitclja kmetijstva ter za postavo, koja bi ne bila toko ostra gled6 gozilarstva. C. g. I. Kociper dokazovai je, da bi moral de-nar, kojega placujojo zarad gozdnih prestopkov kaz-novani kmetje ostati v obeini. Sedaj gre ves denar v dezelno blagajno, mesto da bi se rabil v pogozdovanje in druge potrebe v ob-cinah, kjer se je iztirjal, Tudi v tern zmislu sprejela se je resolucija. Ker g. Jenko ni govoril o ^upanskih shodili, sta govorila &, g. profesor Maud id in g. V. Dolenee — urednika slovanskih listov v Trstu — o potrebi dm-zega tabora v sredlni Istrc, kateri tabor bo, akt da Bog iu sreLa junaSka, Se to leto, da vzbudi speco srednjo Istro! Tako je bit koncan spored Setrtega tabora v Istri iu g, predsednik naznani to uarodu, koji je, dasi truden od vefiidel dolge poti in dolgotrajnega stanja, vendar zvesto posluSal. Zdaj in u^e poprej jedenkrat so se prebrali doSli telegrami, koji od vseh strani vzbujeue Slovenije, Istre, Dalmacije i. dr. cestitajo in voScijo dober uspeh narodniiu roditcljem in budfteljim Istre. Kakor med vsako tockojdnevnega reda, tako so tudi zdaj godle godbe, peii razni pevski zbori in grmeli topic:!. Veselje in zadovoljnost jo bila vclika t Narod je priCel prazuiti taboriSce ter iskati si kaj okrepclla, 8e dolgo potem se je razlegala godba in pntjc po le-pej brczoviSkcj dolinici, dokler se ni prieelo inrafiiU. Vsak je mislil na odhod, Gospoda je odSla v2e popred v Materijo, kjer je imela svoje vozove ter se ustavila pri g. Kastelcu, da se okrepca za popotnico. Tain se je napivalo na vse traiii: slogi in pri-jateijstvu med Sloveuci in Hrvati, koje prijateljstvo v Trstu in Istri je izgledno; g. Nabergoj je napil tudi a, g. Kociper-u in g. MedveLcek»u kot mivodnimu boriteljema ter roditeljema brezoviSke nfiitaluicea in brezoviSkega „taboraM; itd. V veselej druzbi je das jel pohajati in gostom, vcCinom iz Trstu, biio je cas lociti se. Segli smo si Se jedenkrat v bratske roke, reko5: na svidanje na „taboru* v srednji Istri 1 — Tako bi bili storili tudi v Istri korak ua bolje in ako pojdemo vedno ttkorak za koiakom", morajo napociti tudi nam boljSi Casi! Pomozi Bog in sreca junafika 11 Skalnikov. Politifini pregled. Volitve v kranjskem velikem posestvu, ki so se vrSile 15. :. in., so za narodno stranko ncugodno izpale. Izvoljeni so kandidatje nemske stranke s 53 glasovi, med tern ko so dobili narodni kandidatje po 40* glasov. Le dobroznani Dezman in dr. Sehrey sta imela po 50, grof Tliurn in SavinSek tudi po 50 glasov, Vsled te-ga se je vrSila ozja volitev med zadnjimi kandi-dati. katera je za Dezniena in Schrey-a ugodno izpadla. Vendar je opomniti, da je volilna ko-misija, sestavljena iz nasprotne stranke, odobrila glas veleposestnika, ki je ze davno med mrtvimi, kar je nepostavno; a zavrgla dva narodna glasova brez temeljnega razloga, tako dastapostavno izvol-jena grof Thurn in Savinsek. VeCiua dezelnega zbora se bo o priliki pregledovanja volitev gotovo na to ozirala in pravici zadostila. Za ze-daj se je odpovedal v trgovinskej zbornici g. Kusar poslanstvu, na cegar mesto je voljen g. grof Tuhrn, ki postane najboz dezelui glavar. Po verifikaciji (odobrenji) volitev pa bo gotovo g. KuSar zopet voljen, ker obveija gospoda gr. Thurn-a volitev v veleposestvu. V Dalmaeiji so volitve tudi koncane; vo-ljenih je 41 poslancev, 24 narodno-brvaSkih in 17 srbsko-italijanskih. Obialovati je, da se tarn loeJjo Hrvatje od Srbov, ter zadnji z Italijani ali z avtonomistidno stranko bratijo. Kriva je temu vecmoma sedaj merodajna ogrska politika, ki povsod Srbe zoper Hrvate poduira ter takQ I bratovski razpor siri, gotovo ne v korist Slova-nov. Itazumnost in previdnost merodajnih moz obeli strank bosti — tako se nadejamo — te spletke unidili. Narodna ideja napreduje tudi v Istri, |kjer so razmere za Slovane neugodneje,nego fcjerkoli drugod. Po prvotnih volitvah se je nadejati, da dobijo Slovani devet svojih v dezelni zbor istr-ski. To bi bil velik napredek, ako pomislimo, da je bila do sedaj ogromna slovanska vefiina zastopana po treh slovanskih poslancih. Kranjska se pripravlja na velidasten spre-jem naSega presvitlega cesarja, ki bode se vrSil prihodnji mesec. Iz privatnih in druzih poroCil je posneti, da bode sprejem tak, kakorSnega Se nikdar noben vladar v Ljubljani do^ivel ni. Poljska in Dunaj se pripravljati pa za dve-stoletnico, od kar so bili Turki pred Dunajem prcmagani. Toda Poljaki se no udeloze* gve^a-nosti na Dtmaji, ker so prevt>,5 prezirani, tem-vec bodo svojo sveCanost doma obhajali. Kakor ka5a vlece se po casopisih takozva-na Tizsa-Eszlarska dogodbit, vsled katere so bili nekateri judje tozeni, da so umorili kristjansko dckle Esther Solymossy z namenom, da bi njeno krv pri crkvenih obredih uporabili. Pravda je sedaj koncana in zatoLenci so krivi spoznani. Med Turki in Albanci so nastale horaatije, katerih naslcdck jo bil hud boj, ki se je prc-tekii petek med Turki in Albanci bil. Boj vrSIl se je dopoludne za Albance ugodno, ko so pa Turki podporo udobili, so se zaceli Albanci u-miknti ter so imeli velike zgubo. Turkov je padlo blizu 250. Veliko pozornost uzbudilo je pismo Francoza Henri Martin-a o Avstriji, ki prav prijazno govori o Slovanih, kateri zadobivajo vedno vecji upliv in so se zadeli povsod otresati nemSkega upljiva. Pravi, da v Avstriji raste Stevilo onih Nemcev, ki se raji s Slovani sprijaznijo, nego da se dajo poprusit, ter koncuje: „Premetena politika rinila je Avstrijo proti vzhodu, pa pri vsakem koraku na tern potu se Avstrija vedno bolj slovani. Politika, ki je silila k temu resul-tatu, lahko najde oviro v svojem lastnem vspehu^. PravUa „CeciIyanskega druStva" v goriski nadSkofiji 8 sedezera v Gorici. Ime in sede2. § 1. V goriSki nadSkofiji .so je ustanovilo glas-beno druStvo pod varstvom sv. Cecilije. Imeauje se oCecihjansko druStvo8 in ima sedez v Gorici. Namen. §. DruStvu je namen: povzdiga in prospeh ka-toliSke cerkvene glasbe v zmislu in duhu jvete cerkve na podiagi cerkvenih doloCeb in ukazov. DruStvo obra-ca svojo Bkrb: a. na gregorijansko koralno petje, b. na figuralno mnogoglasno petje, c. na cerkveno orglanje, d. na cerkveno petje v domacem jeziku, e. na inStrumentalno godbo, kjer je in kolikor ne nasprotuje cerkvenim dolofibam. Sredstva. § 3. DruStvo dela v dosego svojega namena to-le a. priporocuje in razSirja primerne skladbe in podu&ie muzikalne in liturgicne spise tudi po zni^a-ni ceni; b. snuje nadaljevalne tefiaje za orgljanje in petje; podpira u^ence orgljavskih Sol; c. sklicuje druStvenike k razgovorom in pred-stavam; d. ustanavlja knjilnice cerkvenih kompozicij in poduSnih spisov. DruStveniki in njih dolznosti. §. 4. DruStvenik postane lahko vsakdo brez raz-loCka narodnosti. DruStveniki so dol^ni a. po svojih mo3eh delovatiza druStvoni namen, b. plaSevati 1 gld. letnine. Pevci neduhovni pla-6ajo le 50 kr. na leto, pa so smejo iz posebnih ozirov letnine popolnoma oprostiti. Ustauovnik je, kdor je pla&l 10 |ldi Pravice dru&venikov. § 5. Vsak druStvenik ima pravico: | a. izposojevati si inuzikalij iz druStvene knjiznice; 3b. udeJezevati se zborov, govorov, predstav in glasovanja. Izstop in izkljutenje. § 6. Edorpo dvakratnem opomiau ne placa let-nine do konec leta, jenja biti dru&venik. Odbor ima pravico izkljuCiti takega druStvenika, ki ovira druStve-ne nainere ali ki se nedostojno vede. Zavetnik. § 7. OWni zbor ima pravico izbrati ai pokio-tltelja. DruStveoo vodstvo. § 8. DruStvo vodijo: a. predsednik, b. podpredaednik, c tajnik, d. glaabcni vodja, e. blagajuik in f. 4 drugt odborniki. Odbor se voli pri obtain zborih z relativno ve-Cino gUsov na tri leu. § 9. Predaednik vodi in zastopa drustvo na zu-naj, ureduje in razdeluje v sporazuvnuosti a tajuikom in glasbenim vodjo tekuca druStvena opravila, sklicu-je odborove stje in obCne zbore ter jim dolocuje dnevni red. §10. Tajaik oskrbuje druStvene spise ter je ob enem knjtfnjicar. §11. Glaabeni vodja jtna v rokah vodstvo in o-skrbbvanje muzikalicno-tehnicnega dela. § 12. Btagajnik bprejema in hrani doneske in predlaga odboru in obcnemu zboru rainn o dohodkih in stroSkih. Poddruinice. § 13. V krajih, kjer jenajmanj 10 u'dov, se sine ustanoviti poddruzuica. Udje ai zber6 na vsaka tri leta nacelnika in pevovodjo. § 14. Naielnik sprejema ude in letnino, katero odboru posilja; poroca ysako leto o delovanji in na-prtdku, prcdlaga druStyenike, kateri sc imajo letnine oprostiti, nadzornje pevske vaje. § 15. Pevovodja vodi pevske vaje in predavanja ter skrbi za potrebui pevski naraScaj. Zarad poseb-nega truda in uspeha more prejeti primerno nagrado iz drustvene blagajnice. OWni zbori. § 16. Odbor se sklice po potrebi, obcni zbor pa ysaj vsaka tri leta enkrat. Obcsi zbor je sklepcch brez ozira na Stevilo navzoM dru&venikov; Sklepa se z absolutno vecino glasov. § 17. Obcni zbor a. voli predsedniStvo (odbor) po listih, b. Sprejema tajnikoyo in blagajnikovo poro&lo, c. sklepa o premembi pravil po predlogu odbo-rovem, d. sklepa o razpustii druStva po predlbgu odbo-rovem. Eadar se sklepa s premembi pravil ali o raz-pustu druStva. mora biti navzoca absolutna veCiria druStvenikov in inorati glasovaii za premembo ali raz-pust dve tretjim navzocih. Pri drugem sklicaiiji za-dostuje vsako Stevilo druStvenikov, a sklepati se sme le z dvema tretjiuama navzocih. § 1.8- Glasbene predstave se napravijejo bodisi v Gorici, bodisi v kakem drugem kraji aadSkonje. § r19. Razpore med druStveniki poravnava odbor. Pritozba zoper Ouborovo razsbdbo se lahko predlozi obcnemu zboru, ki v tern konecno dolocuje. St. 1048. Videl in potrdil. NadSkofijski ordinarijat S. V. v Gorici doe 18. jnnija 1883. Dr. EVGEN KARL VALUSSI1. r. kapit. vikar. Domade stvari . . »G?nSka Ijudska pdsojilxuca" je zaCela, Kaitor je pilo 2e nazoanjeno, 1. juuija SVqje delovanje. 7n«zda^S0 il Prist°Plli dfuStveniki z -delezi od 10 do 100 goldinarjev. Denar se je do zdaj izposojeval y vsotah od 100 do 600 gld. Izposojeval se ? -^^"gS1?®' katere ie Po^sal zanesljiv iirant (porok). Neki raozje pristopil dra§tvu in feoj potem ic vzel na posodo,Rar ma je bilo pravljnbo. PrbsWnaj wjaki obilno pr^tapajo k prckoristnema drustvii, ki jim taore pomagati v denarnih atiskah hitro ih bre? mnosih tefav. ?a izposojeni denarse placujepo 6 dd sto in sicer japrej (do polleta). Oglasi naj se ^Illajo na ravna-^stvo v pisarno dr. Nikoiaja Tonkiya. m*m spre- jema tudi hranilne vloge in placuje od njih po 4 od sto. Uradne are so za zdaj vsak Cetrtek od 10. do 12. prcdpoludan. Izvrstna godba tnk. peSpclka nadvojvo-do Leopolda svirak je preteLeno sredo veicr na Travniku mej dragim tudi slovansko skladbo, Zajc-evo hrvatsko opero „Zaanji cas Zrinskoga ,w izimSi : iz nje odlomek — mej Slovenci dobro znani, krepki , ,» U bojl8 — Slava! Jnina zelesnica je znizala vozoino za ijudi \ na progi od Kormiua in iz Trsta do Ljubljana z a polovico za eel fas od 10. do 15. julija. ko bo : presvetli cesar na Kranjskem. Potovanje je na ta na- j tin mocno olajSano in mar^ikoma bo mogoee, vdele- | 2iti se ljubljanskih svefanosti, ki bodo sijajne o spre- ] jema Njegovega velicanstva. NadSkofa videmskega, Andreja Casa-j s o 1 a, je zadel prett>kli porttdeljck LveLer mrtud na | njcgovem rosackcm gra«lu (Rosazzo) blizn avstiijska j mi'je, kjer je navmlim \^\ka poletje vee" tea prebil. Visoki gospod ima 77 l«it iu se je po ttovijih poro-cilih nekoliko zboljgal. Zelimo, da bi bila sosednja nam Skofija obvarovana osirccenja in da bi ne biia siljena 2alovati, kakor naS«. V Tolrainu so bili uekateri tr/nni razkaLcrti nad zadnjo BSoco" zarad stistavka „OkoHiani tolinin-ski". Vslt-d tega sta toimiaska cit«lnica in rokodel.^ko druStvo pisala, naj jhu ne posiljamo vec lista. Zil nam je za otlpadla dva naroC-nikii, a tola^imo He s torn, da smo v okolici tolminski Stir neve naroLnikc pridobili. Slovonski sv«t naj ne misli, da je omenjeni sklep izrazil miSIjenje vseh Tolmtncev. UitalniCnenm zboru se je bilo odtegmlo mnogo Cital-niCarjev, v rokodelskem drnStvu so bili pa nekatcri udje p r o t i izkljufienju ffSoCett. Obcinski tajsik g. S t r ii k e 1 j ima za omenjena zbora veliko zas'.ug. Tolminci, postavite mil spominek. Upamo §e vecino, da Tolminci poknicjo v svoji veCini narodeu Cut pri volitvah v de2elni zbor. Volitve v slovenskih trgih nam pokaz^jo, kako globoke koronine je pogual s i o-venski duh v Tolmina in kohko moci ima proti juznemu vetru, ki pihlja odjadranskega ino-rja. Ce bodo Tolminci narodno volili, jim bo nSoca* za ta cin prva slavo pela. V6eraj§nja BEdinostu ima celo kepico po-slanic proti wSoCia in goriskemu. volilnemu odboru. Obzaiujemo gospode poslauiCarje, ki ne vej»it k o m u je z njim najbolj ustre2eno. Le tako naure], pa se utrdijo sedarije primorske razmere §e za drugih deset let. Vee ne smemo govoriti zarad drzavnega pravdnika. Radi verujemo, da imajo posiaui^arji pre-pricanje, da delajo po iastnem nagibu; vemo pa iz p o p o I n o hi a zanesljivega v i r a, da vsa ne-volja po dezeli se navdihnje zenegamesta. Ce hciete umeti^ umejte; ce ne» pa delajte za „z m e r-ne Slovenes* z vsemi njih kandidati sEdt-uosti" so baje pri§Ii celi paketi na gorifiko poSto. Zopet smo zgabili ['goriSki Slovenci mo2at ki je bd zuan dulefi po svetu, ki je bil celi primorski dezeli v iast, katerega so hoteli na§i sode2elani drage narodndbti syojim pri§tevati. Uinrl je v Trstu v noci od 17. do 18. t. m. AGUST TOMINZ, sloveC malar in konservator raestnega muzeja Revol-tella. Rojen je bil v P e r v a c i n i pri Gokid v sobi tik cerkve leta 1817. Od leta 1824. do 1831. je bi-yal z ocetom v Gorici; pozueje se je uCil v Rinm. Njegova dela se visoko cenijo in jih je po Gori^kem vel'ko. V nCorrterutt je pomota, Le5da je bil Tominz rojen v Rimn. Premnoga dela ohiamjo umrlema ume'tnikn hvaleien spomin v sicih njcfgovih rojakov, gori§kih Slovencev. Poziv! (Cesarjev prihod na Eranj-* k o.) Ko so se 20. t. m. voljivni in veljavni mozje JiOtranjske v Postojui posvetovali o kanoidatih zade-|elni zbor, dogovarjali so se ob jednem o sprejemu Nj. veli&instva v Logatci. Stvar prepustrli so tamoS-hjema gospodoma iupanoma :n slavaostoemn odboru, ki naj se v to svrho voli. Ta osnoval se je 24. maja, ter imel prvo svojo sejo 28. istega meseea, katere sb je i vdeleftl gospod c. k. okr. glavar Jlaokot V krenil je odbor med drugim, da povabi tern potom ysa znpanstva, druStva, razna zastopmStva, rodbine in pbsamne osiibe v Notraojskej, da se poklonijo v imend slednje Nj. velicanstvu o njega prihodn v legatee Idrijo, ter da se udeleze velikanske Ijndske slavaosti, katero. priredi slavnostni od^ jr v imeuu Fotranjcev o priliki pohoda Nj. velifaostva v Ko-tranjsko. Sporedi I 1.) Stirinajstega julija: razsvitlja* va in sprevod z bakljami iz Dol. Logatca do c k okr. glavarstva v Gor. Logatec, katerega spremiia yojaSka godba. 2), Petnajstega julija: Budnica 3) Slovesni pqklon dostojanstvenikov, zupanov, drustev i. t. d. Nj. velieanstvn na kolodvoru Logalkem ob 7 dn zjutraj. 4), Slovesna sv. maSa pri sv. Nikolaji v •Dol. Logatci z asisteiico, — mesaai pevski zbor z org^ami in voja§kim orkestrom. 5), Sknpni obednri katerem 8Vlra vojaSka godba. 6), Pokloa Nj. velifiaa- stvu o ^jega odhodu z Logatca ob 3. uri popoldne. II Ljudaka veselica, — vrsl se pod milim neboin. 1), Pozdrav 2), Slavnostni govor 3), Perje in godba 4), Pies in prysta zabava 5). Zvecer umetalui ognji kresi i. t. d. Posamne toCke petja, godbe in plesa dolofiijo se pozneje. — V Logatci 29. maja 1883. Slavnostni odbor. „Slovensla jez" v Brdih bo tudi letos due 5. julija praznik sv. Cirila in Meted a sloven-skih apostolov, slovesno obbajal. Qb 10. uri peta mala v Biljaoi; po tem izredui obfini zbor; poslednjic skupno kosilo — s petjem. — L e t n i n a je zdaj znizaua na 50 kr. — Zato se nadeja obilne udele-Lbe — Odbor. I Dodatek. Zaupnico dr. J. Tonklijuje podpisal : tudi koineuski cestui odbor, cegar podpis smo bili zad-¦ jic izpustili. Podpisan je ujeguv uaCelnik g, Anton i Fabijaui v KobdiJji ; Upravni odbor druStva „Narodai dom" ; nas je naprosil naznaniti vsem unim goapodom, kijim | je poslal svojn sredke v razprodajo, da naj jih blago- vo!6 pridr^ati, razprodajati in nerazpecaue rnu §e le 15 dec em bra t. 1. vrniti. • Sre6ke dobrodelne loterije skupne Notranjske na korist ANarodnemu domu" v Ljubljani se dobivajo pri opravnistvu „SoCe- in v slovesi^kt „C?italnici** v Gorici p o 10 k r. ena. Loterija obsega 100 dobitkov, med temi prvi dobitck ptemena junica, dragoeena po-hi§tvat pripravni kmefiki orodi, gospodarski stroji, knji-ge itd. SreCkanje budu v Postojni o priliki skupne Notranjske narodne slovesnosti in obhajanja COO let-nice odkar pripada kronovirta Kranjska pod slavno ^eslo Habsburzauov. Rojaki, katerim srefia ni sovraz-na7 uaj se^tyo po sreLkah, dokler jih jc kaj. Za 10 kr. morejo dobiti plemeuo juuico ali pa kaj diugega. A. v. Schweiger — Lerchenfeld, cegar dela smo lausko leto prip .uievali, zaCel je letos novo kujigd, ki je jako poduenn za vaakega omikanea. .Oaseisernc J a h r u i d c r t* je nasluv knji-gi» ki izide v 25 snopitih po 30 kr. OzaljSatia bo z 200 izfirnimi ilnstracijatni in 20 zemljevidi in naCrti. Prvi snopic je 2e iz.kd in koze, di pisatelj mm mi-kavno in umljtvo popisovati iu pripovodovati, kaj je storil clovck v preteklem iu tukocem stoietji s pomo-cjo z c 1 e z a in para. Dandauus se moS cloveSkega uuia mogoCuo razvija in Be kaiSe posebuo v gospodar-stvu, katero ima clovek nad mrtvo naravo. Pisatclj nainerava opisavati iu poveliCavati delo eioveSkega ttiua in rok, kolikor se kaze v 2elezu in partt. Omi-kanim Sloveucem naj bo knjiga toplo priporoduna. Knjigo je zalozil A. Hurtle ben na Dnnaji, I. Walldschgasse 1, narofii se pa lahko v vsaki knji-garni. Gospod Rajmund Mohor6i6, zupan se^an-ski, je objavil v nEdinosti* od 9. t. in. na kraSke volilce za de^eloi zbor goriski svoj manifest, kijese-stavljen po strogo odvetniSkih pravilih in ne ostane brez dobrega utisa za g. Mohorcica na volilce, katerim je priSel v roke. Najprej g. M. milo tozi svojim vernikom, Hda se je v „Soci" v neki zakotnej obliki nakopicilo toliko obcekovaaja in grdenja proti ujemu in da je toliko biata nakopieila deroca in dereca nSocatt pred nje-gove duri, ua je danes — 14 dnij pred volitvami — dolzan in pokiican braniti svejo Cast pred istim sve-tom, pred katerim so mu jo hoteli oskruaiti njegovi neprijutelji.* wSocaa si je v svesti,da pojasnuje poll-ti6no stanje sloveoskega naroda na Goriskem od lepe in nelepe strani, in d«t pri tem delu omenja tudi oseb, kolikor segajo v politico zivljeuje, &U da bi ho tela komu pred svetom dast skruniti, jej nt zaano. Ako g. M. drugaCe misli, moramo reci, da se moti. ' Potem naiteva g. M. napake, katere mu baje o&tajo nasprotniki. Pri tem se mu je prigodilo ne-kaj eioveikega in nejunaskega, da je namrec nekatera ofiitanja v ntglici zamolcal. Kar je g. M. zamolfial je to, da je podelil d i-p 1 o m ¦»>a in §piriti, na hekto 1 iter. Iga-nje doniiiiii! —.— gpirit precigcen 37 gl. — kr. do 38 gl.— Vino Crno 18do 22 rf. —belo 20 do22gl. M o k a na k v i n t a 1. St, I. 19 gl. 10 kr. — St. IX 17 gl. - kr. ~ k. III. 16 gl. - kr. - &t. IV. 14 gl, 50 kr. — Jk V. 12 gl. CO kr. —fit. VI. 9 gl, 40 kr, - Otrobi drobni z zakljem 5 gl. 30 kr. — debeli z Zakljem 5 gl. 50 kr. — Kroropir 4 do 0 gl. kvintal. V Trstu, 16. junija 1883. Kava, na kvintal. Moka 116 do 122 gl.— Cejlon, plante 85 do 135 gl.—pcrla 115 do 132 gl. — Portorieo 96 do 116 gl. — Malabar 83 do 90 gl. — St. Domingo 48 do 67 gl. - Itio 38 do 55 gl. — Santos 36 do 62 gl. — Sladkor 29 gl. 50 kr. do 36 gl, - 01 j e, na k v in t a 1. LaSko pol fino in fino v sodih 60 do 82 gl. — jutrovsko in albansko v sodih 38 do 42 gl. — s Kurl'a (Corfu) v sodih 40 do 44 gl. — dalmatinsko v sodih 42 gl. — v posodah 43 do 44 gl. — Olje iz pavole, angleiko 35 do 41 gl. — Petroljo v sodih 9 gld. 40 kr. do 9 gld. 50 kr. — v zabojih 12 gl. do 12 gl. 75 kr. — Mast, ua kvintal. Mast (salo) anglcSka 70 gl. —vkr. — ogerska 81 gl. — spell 72 gl. Z i t a, na k v in t a 1. Psenica 10 gl. 50 kr. do 12 gl, — Tursica 7 gl. 25 kr. do 9 gl. 25 kr. — M 7 gl. 50 kr. — Mnen —,— Oves 6 gl. 50 kr. do 8 gl. — FiiSol 10 gl. 50 kr. do 14 gl. — Grab 10 do 15 gl. - liajsS laski 10 gl. — kr. do 28 gl. 50 kr. — indljski 13 gl. do 14 gl. — kr. — Ko2o. Podplati kvintal 140 do 170 gl. — Te-I«Cje koiU> kvintal 357 do 616 gl. — 100 jaiicji!) koL 60 do 110 gl. •• - Volna kvintal 100 do 130 gl.] \azQunilo. V ncdcljo 24. t. m. bo v Dcviuu .navadui vcliki sonicuj sv. Ivana. iUl'ANSXVO DEVIN. l<>Bliu'niuj>l»iiiistvii. Zasebnikov igra (spokulacija) .ma pri borznem igra-uji rodkokrat, dobisr uspoh, tak6 da je prav nerazmnljivo, kako so So zsiwrom Uobiva novo obciustvo, katero nadojajo so lehkoga dobitka, |»reve*ki*at svoje s trudom in po nmogih latih dobljeuo preiuoieuje /.opet borzi zrt-viye. Igrati 8iao izjemoma samo oni, ktori je popoluoma noodvisun iu ima toiiko ssadostnih sredstov inpnpomockov, da zamuro proj ali poznej ga zaduvajoiio zgubilko tudi sam ptottoBti, no pa da luorajo to, tudi drugi kobcutid in marsiktora druzina pod zlo iti. Uled6 ua to, da jo (zasobnikonij privatnlin, ki so po navadi borznim dogodkom odduljeni, popolnoma uumogoCe, z lastno mocjo vgakokratni ]»olo/aj spregiodati, za toroj jim no ostano druzega, kakor zanesti so na pozvodovanja m sveto drugih ljudij, Kteii pa naj ai bodo §o tako po&teni, no morejo iuc, v uajboljsoui alucaji pa le malo koristiti, ker pri zamudnom pozvedovanji ravno v odlocilnik trenot-kih ugodai igralni polozaj vcfiidel brozuapoSno iwotcfie, ali so pa ona ceua, ktera se je irrocila, ne ujoma vcfi s ta-casnim kurzom. Iz teh noprilicnosti se dovolj razvidi, da inorajo za-sebniki pri torn igranji znierom prodrago kupovati in pro-dobcr kup prodajati, vsled cesar so potem neizogibiljivi zgubitki sami ob sobi podajo. Po tem takem murajo zasebniki od bor/c popolnoma oddaljcni ostati, da na vsak nacin ne pride ujih obstanek v nevaruost in smejo celo pri na-videzno vgodnem polozaji dobiLck iskati samo po posredovaiiji kake tocno in posteno opravljajo^e uauke, ktera je pripravljena celo odgovoruost za neprikratfeno povrnitev vlozenega kapitala, torej za vsako uevaiuost (riziko) int se vzeti. To takcm nacinu v eni' roki zbirajoci bc kapitali podajajo izvanredno imenitno dobifike, kakor postavim po| gotovem nakupovanji in prodajanji najbolj gotovih banknih Tleodor Noderor i C o., protokollirtes Bank- und L«nto d-GeschSft, WIEN, I., Am Peter lir 7, I. Stock< obrtnih in 2elezmSnib. papirjov, vslod ktoroga se tudi celimi poskusom moje postavijo, na dalje po svoboduom rabljenjij|f vsukega raznovorstnega kurza, dobiCke, kteri nicer vsom- -dolezuikoni koristijo, ktcro pa posamozuiki na nobon naiini no dosozojo. j Objaviti pri zgoraj popisanem ravnauji v zad-njilt petiii ntesecih dobljcnc dobieke. se nam zdi toiiko bolj primeruo, ker je privatno obCdnstvo aril zmerom bolj obcutljivem padanji obrestij pri svojih. W najljubSih vrednostnih papirjih, in sicer pri rentah,!1! pri nraniltticttili vlogah, prj;zastavnili llstih, kakor tudi pri banknih listih do bilo pri nasem ravnauji prav zadostno nadomestitev, kar nam jev naj veto tolazbo. Za vsako 500 gld. znaSajofo vlogo je pripadlo za jannar t. 1. gl. 48'/s, za iebruar gl. 65.80, za tna-rec gl. 52, za april gl. 47, za maj gl. 43, kteri z ski so se se ve da brez kacega pridrzka vsak i sec v gotovini izplacali. Opomnimo, da se lahko; vsako dan pristopi. j Da ne dolamo naiim tekodira zavezanostim nikakihj ovir, zdi so nam potrebno, da so kapital tridesot dni prej odpove; smo pa tudi pripravljoni, kapital proti povrnitvi dobitka zadnjoga meseca brzo izplagati. Kor sploh Mimo, da bi so naSe obenokonstno po-6otjc v najdaljnih krogib razglasilo, zato tem bo^j Swlamo znoake pod 500 do 100 gld, kor smo P!WM*!^JSL lastniki onih zncskov po nasem prizade^i dobhone dobitko gotovo prav ocenili in da bodo vide redno njih izplaCova-njo gotovo tudi nadaljo pri nas narocevali. Slcdniie So omenimo, da radi prevzemamo proti majhni odkodnini vsa v bankna opravila^spada-ioca dela. nalagar je glavnic, ne^osredno kupovan.|e in prodajanfe v dunajskem kurznem listu nazna-njcSih vSTostnilipapirjev, in daracunimo vedno in neutegoma po izvirncm kurzu. «1 U POIMffil okvirji in ogledala se kapljo ceno ia dobro le neposredno t tovarni Gustav-a Kerstan-a, na Dunaji, II. Kornergasse 1. Zapisniki is ceniki broplačno ia poštnine prosti. Soeben bogann zu eracheinen und Jat Lieferung 1 inij Ijedar Buchbandlung vorrithig: m Das cisernc Jahrhundcrt. 1 Von M -, A. d. Schwciger-Lerchenfeld. | IMit 200 IHustratiooeu uod 20 Kartell und Planen.g $Das Work escheint in genan 25 Liefefungan, welche ln^J 'regelmlasigen zehutlgigen Zwiachenraumen zar Auagabejjg -jPreta taaer Ll«ftr»w0 30 kr. -SS Pf. - 80 Ct». - 36 kopM BjJeda Lieferung enthalt zwei Druckbogen Text, und i«t das| ganze Wetk mit 200 sorgflUiigat ausgefubrteii Original-3 llolzschnitt-Jlluatrationen (hierron 40 Vollbilder, zum Theilfl |auf aparten Cartona) aowie mit 20 Karten u nd raehrerei iPliaen im Text auageaUttet — Das Werk ist bis Endo 1 883 vollstSndig. In lobensTolleu Scbildornngen. anregend und gemeiu • [faaaUch gcachrieben, soil „Das eiserne Iahrhnndert4*.! junteratutit von zahlreieben trefflichen lllttstrattonen und] interesaanten Karten, denjenigen Abschnitt nienachlichcrj Arbeit achUdern, der win kein anderer unaeror Cultur undi [Civilisation aeinen Stempel anfgedruckt hat. I S< iner stofflicben Gliederuug nach zerfallt der Inhaltj lea Werkea in folgende Hauptabtheilnogen: 1. Die Eisen-jj ibahnen. — & Schifffuhrt. — 3. Das ©iaerne Geapinnat derl 'Erde (Telegraphen und KabeR — 4. Eiaen und KohleJ |(Huttenwesen, Groaainduatrie etc. — 5. Die modernen Kriegs-jmittel. — 6. Flogtocbnik. Verfasser un Verleger haber, jkeine Make geacbeut, durch Anknfipfang weitreichender undj iVielfwher Verbindungen mit den hervorragenden Vortreterniai ibgenannter Plchcr. sowobl in Bczug auf dea iectlixhon,j| . rie illuatrativen Tbeil dan Neueate und Beate zu bieten. iDurch alia Buchhandlungen zu bcziehon. — Lieforung 1 i uberall vorrSthig. I A. llartlcben's Terlag in Wien l.t Wallstschgasse 1. HENRIK LAM, HI. oitt«t»stra«M I3i. Farne mlatilnice In vozila od 2 do 8 konjakih moči}. Mlatil-! niče za roko in na Tlačilo [l do 6 konjskih močij]. Reznice, mlini za trgano moko, drg-nieeitd. Najnovejša dela, potrjene sestave, nizke cene. Čez 100.00» takih-stroje* prodanih. Ilustrcvanl katalogi brezplačno in prosti poštnine. Čvrsti, pošteni agenti in razprodajalci se iŠŽejc. Samo 10 is. 75 k. popolna obleka iz meganine (Stoff). Samo8gL50k. moderna povrhua suknja. Samo 3 glck blade iz mesanine. Samo5i>L50k. popolna obleka iz platna v zalogi obleke za gospode Ignacija Stciner-ja v (Jorifi, nasproti nadSkofijski pjiladi. Obleka za- otroke vsake starosti, zaloga me§ar,in, vsakovrstnih domaCih ia tujih izdelkov, lastna §ivarnica, dela se po meri hitro, fino ia trdno. UepremoCIjivi plaSfii, ponoCae suknje, lov-sVe suknje, pprilo za gospode, zavratniK, plasCt SMkg<^pB poscbuo priporo^eni. Prosim Vas, poSIjite mi po posri za prilozenih 20 gld. z?bo!:ek z 10 seklenicami dr. RozoYe^a z'Tljenakega balzama. Ob enem duvoliie, da Vara povem, da je to zdrafilo silno dobro, ker zo tri raeaece, odka? je pijem ne iSatim Tee boleSin r zelodci, kate.e sem trpel akoz 10 let. ozdra?ii:> je tudi mojo zeno vran cne bolezni, za katero je ze dalgo let bolehala, in drii zdaj tudi moje otroke pri najbol^m zd avlji, poaec.no ker nas varuje m zlice, ki se pogoato prikftznjs v teh krojib. Sprejtaiie, dragi mi gospod, z&j>m'lo mojega vsostranskega spoStovanja, s katerim sem' se podpiaal — Kazimir Masalski, r.adzornik zelezniCnih del v Alekaincu v Serbiji. Temeljita pomoc vsem, ki so v zelodci ali tebuhu bolni. Ohranjenje zdravja npslanja Re veiji del na ri^enje in snaienje sokrovice in krvi !a na poapeievanje dobrega prebavljanja. Naj-boljso sredatvo za to je dr. Ihm ziv Ijcnski halxani. Zivlienskt bafzam dr. Rozov m eia poM>*iem «eni ttm zahteyarn indiiitokri da doYi ozivlja prel»av?|anje, nareja zdfavo ave'a nre"»«»*6 mo8 in zdr n'e odp arl'a teSko p-e'javljanje, gujug do jed|, Kislo zdP« govanje» napeto»t, Wewapie, K^cvie'odc » zas,"nenost zlato Mlo, preob ezenje zelodca z Jedili >t«L, je gotovoin rtfcubano t*omauc srei!f.fo» V .,y je f ker ken "t,t*ad Bto'e izvratre mo«J' o ifie razlir lo. 1 velika akle aca 1 gl pol s\ eniC3 SO. kr. Na atoUne piaem v nrizraiTe je na razg'f * p ••> av \orAi. Razpr'i'ia se na frattltfrane doplse na VSO kraje prott poitnemn povzetin. _____ ¦I sv^PvJENJii: i ^H Da se izogne vak^o neljubim pomotan' *»03im yte p. n, gg. narocnihe, naj zab'eva'o porsod izreCno dr. Rozov zivljenski baizam iz lekrme B. Fra^.ie -;a v Pt ' kajti zapazil sein, da aonaiOur:'ii na vec krajih do-bili zircs brez Tie moci, ako so zaiteTali samo zlvl'evotci ba!'.ais, ;n re izrcCno dr. Rozovcga Jvl'enakega balzama. Pravi dr. Rozov zivljenski baizam dobi se samo v glavni zalogi izdelotalca B. Frasner-ja, ˇ lekarni k 6rnerau orlu" r Pragl, Ecke der Spor-nergaaae Nr. 205—\i. — V OORtCI: 6. l'ristuioIett:, lekarr l-t; 6. B. Pontoni. lekarnifiar; R- Kflrner, lokar-nifar. V OOLEJI: Damaso d'Elia. - V TPSTU; P. Prendini, lekftrr^ar; G. Foraboschi, loknrn'Car, J. Ser-ravallo; Ed. de Leitenhnrg, lekariii5ar. — V ZAORKBiT: C. Arazim, lekarniCo\ Vse lekarne in vecje trgovine z matenjalnim bla ;om v AvBtro-Ogerskej imajo zalogo tega iivljenakega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Prazko domaie mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake viste. Ako se zenam pr«a vnamejo, ali sirdijo, pri bulah vsake vrate, pri torih, gnojnih tokih, pri 6r»u t prstu in pri nohtanji, pri zlozah, otcklinah, pri zm»iLenji, pri morakt [inrtvj] koati. — Zaprto bule in otoklino as hitro o- zdravijo; kjer pa ven teCe, potegne, mazilo v kratkem ves gnoj na-ao, in rano ozdravi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Baizam z a u h o. Preiskovan in po mnogih poakuaib kot najzanealjiTejSo arodstvo znan odatrani nagluhont, po njem ae dobi tudi popolno uze zgubljen filuh. I aklenica I gl. a. r. Ognja in tatvine vanie DENARNICE Ima WIESE & COMP., Kassenfabrik Dunaj, Bndapesta, Praga. Zaloga: Dunaj, II. Untere Donanstrasse, St. 25. Tovarna: Dunaj, II. Pappenheim- gasse, §t. 58. ki morejo pokazati spričevala, išče bankna hiša za razprodajo državnih in privatnih sre-ček, postavno izdanih, proti dobri plači. Pismene ponudbe pod naslovom: „Acquisitetir ' Z. 430" sprejema in odpošilja odpravnik naznanil Henrik Sckalek, I. WoUzeile, 14. na Dunaji. Ljudi in blago spravlja A M E R I K 0 najbolje in najceneje ARVOLD UEIF, na Dunaji, I. Kolowratring, Festalozzigasse 1. Pasi kilovim SSS SNETI, kakor tudi yaake vrste obveze, s pavvi za cloreka, angl. in franc, nogovice proti kreu, naj no ejsi pasovi za nosilee, vse ranocelske priprave iz gumeoin vse potreb- icino za bolnike. 0. NEUPERT, prcj ,\.(i. Z1EGER, Dlinil 1 «8'anoTljeno L 1873. kakor prej LGraben 29^ zno-**uuuj« i,^ v Trattnerhoftt, Zaloga Tseb pariskih po-sebnostij. Razpo&Uja hitro in moled proti pofzetju. Bergerjevo medicinsko M1L0 IZ SMOLE (THEfiRSEIFI) PriporoCeno po medic. strokovnjakih; rabi se sko-ro r vsch evrop^kih driavah 8 sijajuim vspehom proti vsakovrstni nedistosti na polti, sosebro po.i kron'6fi:m in loslrirstfm l'sajem, hra-stara, nfiez';'i«.Im hrastrm, prc.t udeCemu nosu. oze-bI|ii»T. po;er"'u nr j,r p.b1' ii na glavi in bradi. — Eergeijevo milo iz sinole ima -.0% sraole iz lesa, in ts biiii/eno ra/'ci'-e cl viih drughi smol, ki se prod»ja:o. - ¦ D.u se pickanj.inju isc^neg, zahtevaj doloC'uo Berjerjevo in'lo iz smole in glej na znani za\ Lck. V dol^ih fi h.idilt polite boleznih rabi ze z sip rbooi r a raestu n»i!a iz smo'e Bs.geijevo med smol^ato-zvep'euo milo; k^or b« hotel irae»i rajsi to, naj z?hf'*o cd«no Bergerjevo smoluato zvepleno mi!o. ker zti'ia^ja ponarejan«a so brezvspe§ni izdelki. — K(«i neosiiO m'lo iz smole za odstranjenje ne-iisfost'j na polti, zoper hrasto na polti in glavi oirok, kakor kot nepre'joslnvo kosraetsko milo za *iiiiva*\ie in koptpje za vsakdanje rabo rabi: ki ima 35% glicerine in je fino perfumano. Ceaa % tad mkt mte 3S kr-1 taro ml Glavni razposiljavec: lekarnar G. Hell v Opavu, Glavna zaloga za Gorico pri gg. lekarnarji F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni. (Eau de vie de France) Franzbrantwein mit Sals napravil pod nadzoratvom po izvirnem predpisu iznajdnika Viljema Lee-ja G. CIUSTOFOLETTl To zdravilo, katero sem "az napravil, pomaga brz, prej kot katero drugo, proti zuuanjemu in notranjemu vnetju o-peklinam in speklinam, proti novim napadom, Baduhi, rakom, dmti, natoku knri vgla?o za obrarovanje zobov, proti otiaki, diasenterijt, boletiinam, na obrazu, v usesih, t glavi, zlati 2ili, mrzlici, ozebkom, putifa", neprebavnosti. bolefiinam na jetrih, na oCeb, zastarelim ranaro, vpidenju osnemu in muSidnemu skrnjakn, kurdeju, zovam in «motici. Veliko sprijeval imamo, ki potrjujejo moctega izvratne-ga zdravila. V 70. Ietu avo»e starosti aem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim z^anjem in soljo. G- Seniioky. c. k. finaneut komisar 1. r. Z VaSim francoskim Sganjem s soijo sem dosogel naj-boljle vspehe, za katere se Vam neskonfino zahvaljujem AIojz Klobucar, znpnik in dekan v pokoji. Prodaja se r izvirnih boteljkab. po 40 kr. samo pri G Cristofoletti-ji, lekarju in c. k. dvornem priakrbniku v Qorici. na Travniku 14. pri Skofiji. *«