ISSN 0350-5561
za koMC tMina
Pfdtežiio oblačno i ottasnimi
00
51 let
Številka 22
četrtek» 3. junija 2004
300 SIT

Inovacije so
gonilo
razvoja
»Hotenja so bila kar pogumna, a tudi nujna!«
7
Stanovanjska priloga
15« 22
^om/dd je /epa tudi zato. ker takrat v naravi zaznamo znake novega življenja, ki poganjajo živijenjsi<i krog. Ni ga, ki mu ne bi do srca segei pogied na labodjo mamo in njene miadičke, V teh dneh so jih skozi visoko travo, ki Čaka na kosce, opazovati že številni rekreativci in sprehajalci območja velenjskih jezer. Skrbna mama svoje sive miadičke popelje tudi na hrbtu, če si to želijo. Ko se bodo zaceli spreminjati v lepe bele ptice, tegs ne bo veČ počela. Tal<rat Jih bo spustila v življenje, ki ga bodo morali aveti sami Ja, tudi pri tem bi se morali ljudje veliko bolj zgledovati po živaiih	M bs
S|telt«kll.giedo v xgodovino

'^xmiw

Veleiye - Festival Dncvj mladih in kulture seje pû drugem, gbsbeao izredno bogalem vikendu, prevesil v zadnjo tretjino.
Škodu je ic, dasi odličnega scv hotnega koncerta skupin The Slroj in Laibach ni ogledalo već ljudi. So bili pa zalo tisti, ki so priAli, veC kot zadovoljni,..
bi
Skupina The Stroj je tokrat presenetf/a ne le glasbeno, ampak tudi scensito, Ocena za umetniški vtis - odlično!
Šoštanjska šoia že dobiva podobo. Gradbeni del bo končan oktobra.
Peter Lendero v Grčijo
Petru Lenderu» dijaku 2. Icinika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje seje uresničila velika :^elja, Uvrslii seje namrcťí v sedemčlansko ekipo, ki bo zastopala Slovenijo na maicmaiični olimpijadi v (rrčiji. Kol je povedal ravnatelj omenjene gimnazije Andrej Kuz-man. je Peirova uvrstitev na olimpijado največji uspeli, ki so ga v vsej zgodovini dosegli dijaki velenjske ipmnazijc. Peter je leios na državnem tekmovanju iz matematike asvojil zlato priznanje, leste pa je rcSil brez napake.
■ ep
v znamenju Herbersteinsko -Líterínega srečanja
Velenje - Danes se neuradno, z novinarsko konferenco v ljubljanskem Jar/ klubu Gajo, prii^enjajo let<x^nji dnevi slovenskili književnikov, od letos imenovani I lerbcrsteinsko - Literino srečanje slovenskih književnika (lILSSK Ob predstavitvi bogatega progiama JsfcČAiiJa, ki sc bo pričel v unck otï 18. uii v paiku velenjske vile I lerberslein, bodo razglasili ludi nominirance za Pretnarjevo nagrado. Prihodnji petek/večer, ob zaključkusrečanja.jo bo izbranemu ambasadorju slovenske kulture podelila ministrica Andreja Rihter.
Ob ireh pomembnih jezikovnih omizjih so organizatorji poskrbeli za nekaj vrhunskih kulturnih dogodkov, ki jih bomo lahko Salečani užili prav na račun tega odličnega, sedaj že tradicionalnega druženja slovenskiii literatov v Velenju. Več o tretjem srečanju preberite na fi. strani.
bš
Opravilo, ki ni nilioli liončano
5. jurti] jc za svetovni dan xxtrstva okolja ob konferenci o okolju v Stockholmu in usionoviivi Pmi^rarria združenih nortnlov za okolje (Un/fed Naiions /^nivrmmental JVo-^^ramme) /efa 1972 razglasila Gtmeralna ykiijxsčina Or^^ani-zacijc združenih narodov. Svetovni dan varstva okolja pri nas in po uvel u praznujemo oziroma zaznamujemo na raztičm načine, vsem pa je seveda skupno opozarjanje na okoljske ptvblcme in spodbujanje dejavnosti, ki íahko jxnna^ajo k njihovemu reievanju. VNiii^ vsako leto izl)ejt drugo problematiko, kaieri naj seposx-eiijo aktivnosti ob svetovnem dnevu varstva okolja. Letos naj hi bil ta dan namenjoi predvsem varstvu voda. y naši občini in v SaleSki dolini nasploh temu pomembnemu delu okolja posvečamo veliko pozornost. Ukrepi zu zmanjševanje človekovih vplivov na okolje so opravilo. Id ni nikoli končano, ljudje oh svojih dni^h dejavnostih nikoli veČ ne hi .smelipozabiti na ."ikrb za okolje. Tega se, upamo, dovolj dobrcj zavedamo ravno v naši dolini, /m nami so res že velikJ okoljevarstveni uspehi, saj je bila Siale!ika dolina pred dobrim desetletjem se med najbolj ohremetyjenimi oiimoČji v Sloveniji izboljšanje stanja in rešitev največjih, najbolj perečih in najnevarr]ejŠih problemov pa ne pomeni, da smo lahko dokončno zadovoljni. Zato je zelo spoilbudno. da se na različnih ptxlročjih varsi-w okiAja pri nas v.sahi kto dogaja več.
■ mž
J^^ PRIZMA
ÈMmommmmÈBwmjMiB
PRÍDCTXVNIŠnra Va£NJ€ - llari trt 36, 3821 Volsnj«, tal.: 09/ 887 fiO 16
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

3. junija 2004

lokalne novice
Priprave na referendum
Mo/irjc-Na moxirski občinski upravi in p<xscbcj v krajevni skup-ntTslj Mozirje jc v teh dnchzck^živsdinc^. 'lecejt> namreč zadnje priprave na referendum, m katerem se krajani prihotlnjr) nedeljo. 1?. junija, izrekali ouvedbi krajevnega samoprispevka, ki bo za rn'^o] kraja in krajevne skupn<w>li v marsiCem us(xinega pomena. To posobej velja /a osncîvno SoLstvo, saj tamkajšnja osnovna Šola šc vedno ne izpolnjuje pt^gojcv za uvcdb<'> deveilenega nja.Tako nameravajo v naslednjih ireh ieiih dogradili manjkajt^če ucilniec, obnovili sedanjo šolo in zgradili Sporino dvorano, saj ik'>la nima lekwadnicc. Del rcfcrendumskili sredstev bi namenili ludi koníni in več kol nujni urediivj starega irikega jedra.
Naložba krepko presega 80(1 milijonov Tolarjev, ki jih sami ne zmorejo. Za šoLski del sicer imajo zagotovljeno soudeležbo šolskega minisustva, vendar je za uresničitev cekune naložbe, posebej ureditev irskega jedra. i*^lisovan samoprispevek.
Poškodovan izvozni trak v
premogovniku
Velenje, 27. maja - V četrtek, ob koncu prve izmene, je v Pre-mogt^vniku Velenje kososlrega predmeta pi'^Skodwal gumo na glavnem Izvoznem Iraku. Zaradi tega sodo ponedeljkii,kolje pc^-vedal tehnični direktor mag. Marjan Kolene, v jami izvajali samo lista de!a» ki niso bila neposredno vezana na odvoz premoga. Neviečnosl pa so (jdpravili že v soboto.
Skoda m lako velika, izpad proizvodnje pa ludi ni ptwzročil kakšnih posebnili te^av, saj je bilo zaproizv<xlnjo električne energije na deponiji dcA'olj premoga. Izpad, ki jc nastal, ker rudarji v pelek niso delali, pa bodo najverjetneje nadomestili že to soboto, 5. junija.
■ rnkp
Linija za novo i^orivo
Nči/^rjť - V nazarski tovarni Glin 'i'lP Bresi bodo danes uradno odprli pt'jme m bno nakJŽbo, ki so jo cerkniški lastniki ure.snIći 11 skupaj z druiSxî Istrabenz Energetski sistemi. Slednja namreč v svojih načrtih poslavlja v t>spredje irajnostno oskrbo 2 energijo in v sklopu lelt prizadevanj so v Nazarjah postavili sodobno linijo za proizvodnjo oplemenitenih bloma-snih Izdelkov. Na začetku bo to linija za proizvodnjo peletov, novega goriva, ki pa v Sloveniji za zdaj Že ni na^Io svojega mesta, zato bodo polete izvažali predvsem v Italijo in delno v Avstrijo.
Priložnostno slovesnost bodo začeli ob 11.00» linijo pa bosta svečano odprla predsednik upravo holdinSke družbe Istrabenz Igor Bavčar in nazarski župan Ivan Purnai.
Dve zlati priznanji za kakovost
Celje - /druženje živilske industrije, sekcija za pekarstvo pri Go-spt>darski zbt^mici Slovenije pripravi konec maja vsako letoocenje-vanje kruhwin pekarskega pceiva pekarn v Skwcnijt. Komisija je v ocenjevanje pre jela 47 vzorcev kruha iz 17 slovenskih pekarn.
('eljsk(> Klasje je oa lem tekmovanju tokrat «>delovak) Ircljič in že tretjič prejelo dve zlati priznanji za odlično kakovost, Prejelo ga je za k<^ruzni mešani kruli s semeni, s katerim je na tekmovanju sodelovala prvič in že tretjič za črni domaČi kruh. Koi poudarjajo v Klasju, je priznanje velika čast in obveza do potrošnikov. Klasje je sicer eden največjih proizvajalcev kruha v Sloveniji, saj speče na leto blizu 37i)() ton kruha. 2400 ton ostalih pekovskih izdelkov ter [9 lisoč ton mok In mlevskih izdelkov.
■ t p
Kolesarski izpiti doma
Velenje - O.snovnoŠolci. učenci 4. razredov, so laliko po dolgih letih kolesarske Izpite spet opravljali doma, na kotalkall.^ču. kjer so posebej za ta namen poslavili poligon. Zadnja lela s<> potekali Izpili na poligonih v sosednjih krajih» kar je bilo povezano ludi z večjimi stroški. Kolesarski l^ili so pc^teknli prejšnji teden.
■ mkp
Srečanje krvodajalcev
Kavne - Pri Rdečem križu zatrjujejo, da krvodajalcev ne morejo nagraditi za darovane decilitre krvi, za njihovo pripravljenost pomagati sočloveku vsiiski drugače koi s priznanji. Pri obm<>íčnem združenju RK Velenje pa so jih poleglega že pred dvanajstimi leti nagradili še s srečanjem darovalcev krvi iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Letošnjega bodo organizirali v soboto. 5. junija ob 17. uri, na športnem igrišču pri gostišču Pod klancem Kotnik v Ravnah pri Šiištanja Običajno se ga udeleži več kol 701) krvodajalcev izomenjenih občin.
■ tP
Ob svetovnem dnevu varstva okolja
Kiia od vodno (<ili vodno lîolj) aktualnih okoljskiij Lom so odpadki - So prol)lom vseh nas, saj v sodobnem svetu res lu več nikogar, ki iio bi povzročal naslajanja odpadkov
Slovenci smo pri tem Še pi^sebej uspešni. Vsako leto namreč ustvarimo kar okoli 4ÍX) kilogramov odpadkov na prebivalca, lako pri nas kot tudi v drugih državah postajajo odpadki iz leUi v leto večji pnv biem. Dobro pri reševanju problemov. ki jih imamo zaradi velikih količin odpadkw, pa je predvsem Ui, da lahko (lako kol jih vsi pov-zr<^amo j vsi pi>magamoprinjilKv vem zmanjševanju.
V	Velenju ravnanju z odpadki posvečamo veliko pozornosti. Ločeno zbiranje ctdpadkov smo v nekaicrih predelih občine začeli uvajati že lela 1992. v začetku letošnjega leta pa smo storili velik korak naprej. Dobili smo kar 43 niA'ih zbiralnic, ki so zdaj pi'isiav-Ijene ludI v mesinem središču In v drugih blokovskih na.seljih,kjerdo sedaj prcbivaki mo&ii«ti za ločeno oddajanje odpadkcjv v bližini doma niso imeh. Poleg lega od januarja letos na odlagali.šču komunalnih odpadkov nad Skalskim jezerom obratuje zbirni center, kamor lahko vsi prebivalci občin Velenje. Š(3štanj in Šmartno ob PakI kadar koli v dekwnem času (od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro. v sredo od 7. do 17. ure in ob sobotah od 7. ÚO12.) pripeljejo in brezplačno tKldajo različne vn>îe sekundarnih surovin.
V	prvi polovici letošnjega lela je Meslna občina Velenje organizirala več akcij ozirom<i dejavnosti, namenjenih urejanju prostora in okolja. Pri lepšanju našega mesta so se jim pridružili Turistično drušlvc» Velenje, Ribiška družina Velenje, krajevne skupnosti Šmartno, Konovo, Gorica. Staro Velenje, mestne čelrll. smučarski skakalni klub, laborniki in Mladinski svet Velenje, ki zdruihjje sedem mladinskih organizacij, pc^dmlad-
kov različnih političnih strank, pri organizaciji pa so .sc»delovala tudi velenjska podjetja PUP. PUP-Sa-ubermacher in Komunalno podjetje Velenje.
Očiščevalne akcije so potekale v krajevnih skupnostih Šmartno, Koňovo. Gorica In Staro Velenje, v mestni četrti Desni breg (Rakov gozd), taborniki so čistih trim sle-
TITjoIíiQiitiuwi
Spom)Ml4n»to iiiUN* v oMInl '04
Znak »MoJe Velenje« naj združuje in spodbuja prizadevanja vseh prebivaicev Ve-lenja, ki si želijo živeti v pri' jaznem, urejenem mestu, na katerega bomo iahko upravičeno ponosni.
zo in pešpiUi dt>vile Ilerberslein terdo Šaleškega gradu, počistili so tudi okxiliai tega gradu pa Stwčni park 1er park pri gimnaziji, kjer sti odpadke pobrali tudi iz Pake.
V	aprilu so člani Turističnega društva Velenje in Smučarskega skakalnega kluba Velenje ter prebivalci krajevne skupnŒtl Staro Velenje skupaj s taborniki in z Univerzo za tretje življenjsko obdobje očistili okolicx^ Velenjskega gradu in skakalnic. Mladinski svei Mnenje pa je ob pi-)močl ribičev vodil čiščenje Pake od mostu v Šaleku do mitótu pri Gorenju.
V	pomladnili mesecih so za okolico pc«krbcll Se učenci velenjskih osnovnih šol, krajani in delavci podjetja PUP-Saubermachcr so t>dslrimili divje odlagališče prigra-
Esotech na Kitajskem
Konkreliii dogovori skionjoni v Shan^jliaju predslavijajo prvi korak pri prodoi u družbe na kitajski ir^
Velenje, 31.maja - Družba Eso-teeh in GIZ Slovenski ekološki grozd sla se pretekli teden predstavila na mednarodnem sejmu okoljskih tehnologij, CPTEC 2004, v Shangliaju. Cilj družbe in grozda je prenos bazičnih in aplikativnih inženirskih znanj v industrijsko okolje ob vključitvi nosilcev znanja iz Slovenije ter angažiranju zainteresiranih podjetij iz Kitajske. Sejma se je udeležilo 400 raz-siavljalcev, med katerimi so prevladovali ponudniki tehnologij za zaščito okolja. Kitajska v zadnjih letih daje velik poudarek razvoju in implementaciji tovrstnih tehnologij, kar je bilo poleg velikega in hi-lxo rastočega Uga šc dodaten motiv za lovrsuio promocijo. Na sejmu so predstavili tehnologije razžveplanja dimnih plinov, čiščenja industrijskih in komu-nabiih vc»d. priprave vode ter termično procesiranje odpadkov.
Pomemben poudarek je bil namenjen predstavitvi go.spodar-skega Interesnega združenja, katerega vodilni partnerje družba Esotech-
Predstavniki družbe sose srečali z vsemi pomembnejšimi in.stilucija-mi in predstavniki lokalne vlade, ki imajo interes zii poslovno sodelovanje. Na osnovi razgovorov so postavili konkretne temelje za nadaljnje sodelovanje. Skupna ocena predstavnikov obeli veleposlaništev in drui^be Es<«echje. daje bila predsiavltev uspešna. Kon-krelni dogovori, do katerih je prL^lo» pa pomenijo prvi korak pri pmdoru na kitajski irg. Naslednjo priložnost bo Esotech izkoristil že septembra, ko se bo na povabilo lokalne vladczlastnim referatom predstavil na forumu » City Construction and Environment Protection Shanghai International Ri-rum2(XWin »flie^lh Shajighai International Environmental Industry Exhibition«.	■
Prizadevanja MO Velenje za zdravo in urejeno okolje btHt<^ jutri, v petek 4. junija, ob 10. uri. predstavili tudi v kulturnem domu v Velenju na priretlilvi. ki jo ob svetovnem dnevu varstva okolja v sodelovanju z Mestno občino Velenje pripravljata Inštitut za ekološke rasskave ORICo Velenje In Medobčinska zvezdi prijateljev mladine Velenje. S lo prireditvijo bodo ot>eležill ludi desetletnico okoljevarstvenega izobraževalnega v prcijekiu za osnovnošolce Šaleške doline z naslovom Vkrujrao in ohranimo Šale.šk<^ dolino. .S prcdslavitvijo Izdelkov učencev, ki so bili v projekl vključeni letos. Ix^do»Varujmo in ohranimo Šaleí5kt> dolino« za to ŠoLskt^ leto Ludi zaključili.
V kulturnem domu bodo jutri razglasili še rezultate akcije zbiranja odpadnega papirja in tistim učencem cenovnih Šol, ki so bili pri tem najuspešnejši» pt")delili nagrade» z gledališkem predsîavt» z okoljsko lematiko pa se l>odo predstavili učenci osnovne šole Bibe Roceka iz Šošianja.
Tudi letošnjo pomlad sov naši občini na wč lokacij, o katerih smo bili prebivalci obveščeni na različne načine (mediji, letaki...) postavili kontejnerje (kar 161 jih je bib), v katere smo kihk<.> odložili odpadke, ki nastajajo pri spc>m la danskem čiščenju. Tako smo zbrali 24 ra3 kosovnih odpadkov, 16 m.'î ksa. 122 m.^ odpadkov iz parkov in vrtov. 4 m3 mešanih gradbenih odpadkov, 13S ni3 mei»anih komunalnih odpadkov. 21 izrabljenih izdelkov bele tehnike ler 43tli) kilogramov starih avtomobilskih gum. la akcija je Me.stno občino Velenje stala več kol dva milijona in pol tolarjev.
du v Šentilju. 20. aprila pa smo imeli na parkirišču pred Inierspa-rom možnost oddali starca jedilno olje in izrabljene akumulatorje.
Vse aktivnosti za urejanje pros»-tora in varovanje okolja so v mestni občini letos prvič povezali, lako da bodo ludi v prihodnje vedno potekale pod skupnim nazivom
»Moje Velenje«. V ta namen so oblikovali poseben zjiak. ki so ga že uporabili pri delovni akciji Mladinskega svela, ko so obnavljali irim stezo ter v zgibanki CK-*zd v mojem mestu, ki sta jo ob lednu gtwdov izdala MO Velenje in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enoia Nazarje. ■
R£KLI SO

Zihnka Bcrlot. dircklorica Hubila: »Moja osebna filozofija pri delu je strokovnost, preudarnost in premišljenosl. To b<'»m zahtevala ludi od mojih sodelavcev. Seveda pa želim z novimi idejami in novimi programi sk'upaj s sodelavci zagcv toviti razvoj in rast podjetja. Izdelane imamo tako kratkoročne kol di^lgoročne cilje.«
VABILO
na predstavitev skupne liste za evropski parlament pod naslovom
»Sedem dobrih razlogov za nove slovenske zmage«
petek, 4. junij 2004 ob 19.45, Velika dvorana Mestne občine Velenje, Titov trg 1
DeSUS
območna organizacija Velenje
LDS
Mestni odbor Velenje
Obvestilo za javnost
Mir
Javni razpis za dodeljevanje sredstev za ohranjanje in razvoj Icmetijstva v letu 2004
Mestna občina Velenje objavlja javni razpis za dodeljevanje sredstev za oňranjanje in razvoj kmetijstva v MO Velenje v letu 2004. Besedilo javnega ravisa, kl bo objavljen v petek, 4. junija 2004, v št. 61 Uradnega lista RS, In razpisna dokumentacija sta od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka dosegljiva na spleti s^nl Mestne občine Velenje íTt^y/www.velenje.si/ (razpisi). Zainteresirani pa jih lahkovtem roku dvignejo tudi vsak delovni dan v Sprejemni pisarni Mestne občine Velenje, Titov trg 1 (kle^i prostori, soba $110).
SAKĆASBdaia:časopi&n3-zafo&)ilkalnRTV ■ÉÉLCL^ družba,0j).Q.Velenie lzha|a ob četrikih. Cene posameznega izvcKla Ja 300 StT. mesečna rtaročnins 1.200 srr. tnmes«£na narc^nlra 3.450 srr, poletna raroCninae.SSO SíT. letna raroCnina 12.600 SIT
Uredništvo: Sons Zakošek (direktor). Stane Vovk (odgovorni u^dnik). Milena KrsfiC*Pbninc (Dorr^oinlca uredrtlica), Janez Resnih. Tabana Podç)orâ«k, S^ans Špegel (novinarji), Mira Zakoéek (urednica radija). Janja KoSiJta-^pegel (tehnična urednica). TomaîûerSak (oC^lIkovaiec). Propaganda: N(na Jug (vodja propagancfe), Sašo Konečník. Jure
Senčnik (propagandista^
Sedet urednUtva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a< p. p. ZtíZ. lofet«) (03) 89817 50. telefax (03) 897 46 43.
TRR • Nova L6. Velenje: 02426-0020133854 Email: pr&5$@nasca&^l
Oblikovanje In graf. priprava: čas d.o.o.
Tisk: Tisl^ma SET d.d.. Kaliada: 5.400 izvodov
Kenaročenih folografij In rokoplwv ne vračamo!
Po zaKonu o ODV ječas' i;vr$čer; med proizvode Inîormativnega
značaja za ksiere se plačuje davek po 6,S% znižam sto^p.
3. junija 2004
n^HlàS
Inovacije so gonilo razvoja
V (ioronjii so že drufíič razgliîsili najuspešnejšo inovalorio posnine/nih [)í ()ř>ianH)V in eelolne skupino (JoiiMija -l\)sel)n() priznanje dr. Kinilii Rojcui
Mira Zakošek
Rii/vojni in inovativni dtjai nu* s(i n:inic*njHjo v (»uriinju že dolgo veliko pi>M»nii»s(i, lani pa ao sv prvić odločili in njijuspcsncjši* in(iv;)cijc tudi nH|>r»dili. Na po-hudo Kranca Košcď, člnn» upni-ve, pH so ob tvm tudi sklenili, í\h l>i> 10 odslej redna vsakrilotna dejavnost.
Pred leJnom dni so n;i Velenjskem gradu pripravili prisrčno slovc.snosl, na kalcri so razglasili in ludi nagradili naju^pci^ncj^e iiKwacIjbkc diiscžke zudnjcgii leta. Podelila sla jih iTanc KoScc in vodja inovacijskega cenira Cîo-renja Boi»o Jcralx'k. Oba sla izrazila veliko /iidovoljsrvo. saj se število iisiih,ki razmišljajo, kako bi cim bolj posodobili in poccniíi delovni prtKes, iz leia v leic po-većujc. »Pred dvema letoma smo oblikovali nov pravilnik o inovacijski dejavnosti in 7 njim omogočili podeljevanje nagrad, ki pa niso Zgolj simbolične, saj jih ino-vaiorji »Čuiijo« ludi v žepu. Ta-ktî prejme inovalor programa iri piwpmCne plavV, inovator na ravni p^'îslovnega sistema pa dvaimjst plač. 'lo je ludi prav, saj ludi tako pokažemo imwatorjem, kako cenimo njihovo delo.» je poudaril Frane Kosec.
Najiispešnejši inovator programa Investicije in vzdrževanje je Viljem Drolc ( Izboljšave ogrevanja na maskah in paiernoslra 2). Področje njegovega dela je zelo Široko, v zadnjem desetletju pa 9.C je specializiral za vzdrževanje naprav za i/oliranje Iiladilno-za-mrzovalnih aparatov s polivre-tansko peno. Na teh napravah je izvedel mnogo IzlxUj^av. Njegovo reJilve so pc^t^to presenetile tudi proizvajalca omenjenih naprav.
Inovator programa Kuhalni aparati je Andrej Holčina (Pečica s hlajenjem njenih delov ter odvo-dt>m pečnif>kih par in plinov). Kot vodja elektrotormičncga labi^a-torija je aktivnoso^leloval pri iz-delčni prenovi Pn^grama kulial-ni aparati. Kot Clan razvojnega
tima je delal na projektih novih generacij samostojnih Štedilnikov, nove generacije kuhaliŠč ter ludi na projektu nove generacije vgradnih pečic. Ravno pri tem projektu, ki so ga zaključili lani, jc s svojo inovativnoitjo veliko pripomt>gcl k temu. da se večina vgradnih pečiciivi^a v A-energij-ski razred porabe električne energije. Inovativna rešitev hlajenja aparata in iz\'edba sesanja zunanjega hladilnega zraka je patentno zaSčitena v .Sloveniji in je tudi v p{>stopku pridobitve evrop-skcga patenta.
Inovator programa Hladilno-za-mrzovalni programi je Damjan Golčman (Konstrukcijske re.iit-ve aparatov Oourmet in outdoor). S svojimi inovaiivnimi konstrukcijskimi reSilvami je zadovoljil in v nekaterih primerih celo presegel zelo strogo tehnično specifikacijo po sistemu 6 sigma» ki natančno določa funkcionalne lasinosli in pričakovanja kupca. Inovatorki programa I P.C. sla Ana Marija Kodrin in Tina Cesi« nik (Prenova celostne podobe navodil za blagovno znamko Gore-
prijazna navodila, ki vsebujejo elemente celostne grafične podobe Gorenja. Nova navodila so enojezična, manjšega formata (A5K ka?c se racionalna izraba pnwtora za besedilo in ozadja in pomenijo znižanje stroskov na aparat. Nova enojezična navodila bodo t novim skladiščnim pO' štovanjem Navis omogočala odpremo aparatov z izbranimi navodili v tíKno določeno državo, kar bo pri naša U Ï nepc^sredno g<'»spt'>-d a rs ko korist.
[niwatorji Gorenja Orodjarna so Igor Breznikar (vodja tima). De-jnn Kokol, Safcl Hodžlé, Marko Kline. J»nez Upla/.nik. Boris Je-senićnik (Optimizacija orodij za stiroporno cmbala?*^). Izdelava orodij je bib za On^djarno novost in korak na ne povsem poznano področje. Kljub dolg^^let-nim izkuinjam pri izdelavi orodij za plastiko in pločevino ni bilo mogoče takoj preiti na novo vrsto orodij. '/. optimizacijo se je zmanjšala poraba aluminija, s tem ludi obremenitev okolja. Vsi odpadki iz p^wtopka izdelave se ltX)-*>dstotno reciklirajo. Manjše Steviloobdelovalnih urna stroju pomeni manjšo porabo emulzije in električne energije. Nova orodja so zc preizkušena in podjetje je sedaj že izdelalo več orodij izdelavo stiaipi>rnc embalaže.
I ncwa tor program a Pralno-pomi-valni aparati je 1'Vanc I*ečnik (Za-
bita to, kar je. Uporabljajo mnogo njegovih priprav, naprav in raznih pripomočkov. Skonstruiral in izdelal je ludi bolj zahtevne naprave, ko\ je npr. naprava za posnemanje robov l>lokirnih palic.
Inovalor programa Mekom -Cialvana jc Robert Roser (Dvig tehnološke ravni maloserijske proizvodnje). Ves čas je inovali-ven. vodil pa je ludi vse tehno-lo.^ke lime na področju oddelka Maloserijske proizvodnje, kar jc bistveno vplivalo na razvoj komponent, ki jih vgrajujejo v apara-le, Rezultat dobre organiziranosti tima jc tudi prenos proizvodnje nalepktw izprebijalnih sistemov na laserski razrez, s čimer so zmanjšali stra<ke orodij in bistveno povečali produktivnost izdelave omenjenih nalepkov. Inovatorprí^gramaPDÍNT je Bogomir Romili (Razvoj novih optimalnejših rešiievv implementaciji mikroračunalnlskega krmiljenja aparature opreme). Je ludi dobitnik nagrade Kidričevega sklada 73 in(wacije sp^»dročja razvojnega dela na računalni.^ki terminalni opremi v Gorenju. Pri razvoju nove generacije hladil-no-zamrzovalnih aparatov zelo uspešno vodi razvcïj cele družine novih in inovativnih elektronskih sklopov, ki bodi^ tej novi generaciji aparatov prinesli veliko izboljšav in novosti. Inovator programa Biterm je
Franc Kosec, Član uprave izroča posebno priznanje za izjemno ustvarjalnost ćr. Emitu Rojcu
nje). Inovatorki stas svojimi idejami in oblikovalskimi rešitvami pripravili uporabna in kupcu bolj
snova in izboljšanje priprav, orodij in šablon). Proizvodnji je dal svoj pečat, saj brez njega nc bi
inovatorji Skupine Gorenje
.Srečko Braluša (Nadgradnja naprave za pakiranje servisnih k<in-taktov termostata). Povsem ročen
slK^j za pakiranje drc^bnega materiala je s pomočjo sodelavcev predelal v polavtomatski stroj. Dograjene so bile funkcijc avtomatskega pomikťi vrečke, predelan sistem izdelave vara. avtomatizirano je bilo zapiranje čeljusti, cikel varjenja in izmet. / realizacij(^ omenjene inovacije je podjetje privarčevalo pri porabi folije, izboljšala seje kvaliteta zvarw,produktivnost pase je povečala m 32%. Inovatorji skupine Gorenje so .lo/e Žličko. Evgen Vrsnak, Vinko Mikek, Ervin Sehič, Hor» ťahjan, Dušan Krivec. Anton S* mere, Gregor Dolinsek, Benjamin O^tir in Andrej Rri^nlk (Deklropogcmi^ki viseči transporter vzdrževanja). Projektna skupina Vzdrževanja ga je razvila pod vodstvom Jožeta Žučka za pi^trebe odvoza gotovih izdelkov v skladišče NavLs. Z mwim transportnim sistemom se je povečala kapaciteta odvoza iz 3200 ko-s(W/84() minul na4700 kosov/ňOO minut. Z izvedbo mehkih zagonov in mehkega ustavljanja se jc zm an J šil la nevarnost poškodb izdelkov, sistem pa je tudi veliko tišji.
Dobitnik posebnega priznanja z^ izjemni ustvarjalni pristop je dr l£mil Roje. Priznanje je dobil za prizadevanja, da inovativnost v korporacijski kulturi Ciorenja razširijo tudi na netehnična po-dročja poslovnega procesa, pred-
vsem pa zaradi izjemnega ustvarjalnega pristopa, ki ga je prispeval v zakladnico zgc^dovine Gorenja s svojimi deli: Gorenje v ogledalu petih desetletij. Mejniki na naši poti. Priročnik za neposredne vodje delovnih skupin in poslovnih proccs<w v Gorenju 1er Krizni menedžment v izku.s-njah Gorenja. Kot izredni profesorje predaval sociologijo na Pedagoški fakulteti v Mariboru 20 let, napisal učbenik za sociolog-jo izobraževanja, izdal sedem .sa-masiojnih knjigterobjavilpreko 120 člankov v domačih in tujih revijah. Bil je predsednik sveta Univerze v Ljubljani ter vodil Družbeni svet za v>^ojo in iz.ob-raževanje Republike Slovenije. Pomagal je pri organizaciji in ustima vijanju Mednarodne pí>di-plomske Šole .ložefa Stefana sedaj pa usklajuje sodeli>vanje Gorenja s to nedavno ustanovljeno ugledno podiplomsko izobraževalnih ustanovo. Posebej s svojo zadnjo knjigo: Kri/ni mened/ment v i/kušnjah (iorcnja je dr. Roje ustvaril unikatno delo v slovenskem prostoru. ki z malo teorije in prcd\^m zveliko drag5X'enih in bogatili iz-ku-Šenj v operativnem ravnanju v kriznih situacijah, ki nastopajov življenju velikega industrijskega sistema, dokazuje, da je s pravil-nim ukrepanjem mogoče takšne situacije vedno obvladati.
Kamnolom omejuje prostorski razvoj kraja
Volciijski Vííftiad filnli z<i prizadevam j a Občine Sniartiio ol) l\iki o ureditvi kamnoloma tula v (jorí^ííjii - Bojijo se, da l)i potencialni inve»sLilor prem^sel dciiar in ideje dniijam -Odlajjališce odsluženih avlomohilov predstavlja n^sno nevaniosl za okolje in podUilnieo
Tatjana Podgoršek
Med odprtimi vprašanji, s katerimi se ukvarjajo v Občini Šmartno ob Paki. je tudi kamnolom tufa v kraju Gorenje. Večletna prizadevanja vodstva občine po ureditvi obmcxja Še vedno niso obrodila želenih sadov. »Res ne,« je zatrdi! v pogovoru Šmar.^ki župan Alojz Pod* ^o^šťk in nadaljeval: »O tem se je z velenjskim Vcgradom, ki je lastnik kamnoloma inje dolga leta koristil njegova rudna bogastva, dogovarjalo že prejšnje občinsko vodstvo, pa zadeva ne gre in ne gre. Za zdaj ludi ni pomagala zadolžitev člana najožjega vod.slvcnega organa podjetja, ki naj bi reševal zadeve v sodebvanju z občino. Jukajšnji kra-
jani so z nami vred nejevoljni in razočarani. Vedeli jc namreClreba.da je 4,5 hektarjev zemljišča v kamnolomu primernih za ureditev obrlno-industrij-ske cone. Hkrati pa sedaj tudi omejuje prostorski ram>j lega kraja. Zaradi kon-cc.sije o izkoriščanju rudnega bogastva jc namreč gradnja objeklov v njegovi bliŽJni onemogočena.«
Ohťína DH) hi ukrepala oclloťiiťje
Po besedah Podgorška v kamnolomu že obratuje lesarska delavnica in po sprejetem prwtorskem načrtu naj bi se tu odvijale podobne, okolju prijazne obrtne dejavnosti, kamor pa zanesljivo
ne sodi črno odlagališče odsluženih osebnih avtomobilov, kije kamen spotike že od samega nastanka dalje. »Od Vegrada in pristojnih inšpekcijskih služb smo žc zahtevali, naj uredijo zadevo, a za zdaj avtomobili še vedno resno pretijo podtalnici In onesnažujejo okolje.« Na vprašanje, ali obstaja zanimanje za ureditev obrtnih delavnic v kamnolomu pri investitorjih, je Podgoršek odgovoril pritrdilno. »Imamo investitorja. vendar se bojim, da bo zaradi zavlačevanja svoje ideje in seveda tudi denar prenesel tja, kjer bo lažje pridobil zemljišče za izgradnjo obratovalnice.« Po mnenju Alojza Podgorška sc zadeva ne premakne z mrtve točke zalo, ker
sosc na Vegradu ustrašili sanacije kamnoloma in ureditve površine v taksno stanje, kot to zahtevajo pristojni zakoni. Sam je prepričan, da zalogaj ni tako zahteven, kot menijo na Vegradu, Še posebej so ga o tem prepričali pogovori z rudarsko inšpekcijo in okoljevarsko pisarno v Celju. Oboji so pripravili konkretne predloge o ustrezni sanaciji in zaščiti kamnoloma in z njimi seznanili tudi Vegrad. »Naj Še povem, da je občina predlagala, da bi oh morebitnem dogovoru 7, Vegradom urejala zadeve sama.«
Ker se vprašanje »kamnoloma tufa« v kraju Gorenje vleče nenormalno dolgo. nameravajo v občini sprejeli odločnejše ukrepe. To vpraŠ<mje naj bi uvrstili tudi na dnevni red seje občinskega sveta. »Odlaganje zadeve v nedogled ne zdrži iz žc omenjenih razlogov. Z-elim si. da bi dogovori z ustreznimi republiškimi službami in Vegradom čim prej dali rezultate, ki bodo zadovoljili vse vpletene,« je Ife podčrtal šmaršlci ž-upan Alojz Podgoršek.
2>Pripravljamo potreben i n vcsl k i jski prohra m «
Milan Pokorný, član Vcgradove uprave, ziitloižen za rešitev tega vprašanja» nam je povedal, da Vegrad ne izkorišča rudnega bogastva kamiioloma že nekaj let. kt>ncesijsko pogodbo za izkt^riščanje pa ima do leta 2(X)íí. Ne glede na to naj hi žc pristopili k izdelavi potrebnega investicijskega program. »Zadeve se t^d-vijajo. Smo v navezi z rudarskim inšpektorjem in se vključujemo v prostorski načrt občine.« V kamnolomu nameravajo uredili Industrijsko cono z objekti za malo gospodarstvo ter dejavm^st-ml. ki nc bodo obremenjevale okolja. Za zdaj imajo evidentirani dve ponudbi za uredile%' obratovalnic.vendar menijo. da nibta aktualni. »Rešili se seveda moramo še črnih najemnikov. Lasi-nik avtoodpada naj bi žc dobil odločbo w^diŠča. zadevo pa naj bi uredili tudi z lastnikom žage,« jc Se dodal Milan Pokorný.
UTRIP

OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T IM DOMOMIMA

Sreda. 20. maja
Da se jo nasa država žo drugič /naSla v poročilu Anine-Sly International o kršitvah človekovih pravic (prvič 2CKn) golovo ni dobra popt^lnica na poli v bolj urejeno Evr<^pt>. To je ie posebej slabo ker se večina íípažanj te ustanove nanaša na dekï policije in na ne/mo/nosi obiasii, da bi hitro in nepristransko preiskale sume grdega ravnanja.
Sicer pa je Amnesty International okrcal tudi velike ZDA. Boj ZDA proti terorizmu nima prave vizije, človekove pravice pa so žrtvovane v slepem iskanju varnosli, med drugim ugotavlja v poročilu.
Čťlrlek, 27. maja
Vlada in sindikati so na pogajanjih uspeli doseči dogovor. da se s 1. julijem osnovna plača v javnem sektorju po veča za 2,5 odstotka. Sicer pa predlog novele zakona o davku na plače dok)ča razbremenitev plačevanja tega davka s 130.000 na 165.000 SI'i; kar bo posledično dodatno obremenilo državni proračun. Seveda bo potem davke država pi^brala drugje.
Sedaj je do.slop do zemljiške knjige mogoč tudi po elek-tnmski poti prek upiirabniSke-ga predala. hUp://píTiaJ.sodis-ce. siA^K >gl ed i/ zk. pi>rla 1.
I Irvaška seje <.Klločno lotila rušenja na črno zgrajenih vikendov ob njihovi obali. OkoJjska ministrica Marina Dropulič Matukîvié pa je na negodiTvanje slovenskih črno-gradileljev izjavila, da I Iivaška ne dela razlike med sUwenski-mi in drugimi lastniki črnih gradenj.
Bush je spoznal, da mu Iraška avanlura resno spodjeda glastïve na bližajočih se volil vab. Zato so konzervativci že začeli umirjali besedno v(>j-uo, s katero so doslej napadali nasprotnike in dvomljivce.
posebej še OZN, ki mu sedaj ostaja kot rešilna bilka, da se kiiliki)r toliko ponosno izvleče iz precej zavoženega položaja.
28. maja
Premiera Ropa je sprejel papež Janez Pavel II., ki je po srečanju dejal, da sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem priča o tem, da Slovenija razume p<wen nadaljevanja dobrih odnosov s Svetim sedežem. Papež je Še dodal, da se zaveda želje Skwe-nije po uspešnem delovanju v Evropi, pri čemer naj se država njegtwih besedah navdihuje iz krščanskih vrednot, ki sc^ del njene kulture in zgtxlovine. Rop je papežu podaril pozlačen Plečnikov ke-lih. Papež pa je ludi sprejel Ropov o povabilo naj znova obišče (tretjič) Slovenijo. Papež je Ropu podaril 21 zlatnikov izdanih ob 25 letnici papeževega poni ifi kala.
Revozu je uspel »veliki met«. Renaull mu je namreč zaupal izdelavo enega od novih modelov. Naložba bo prinesla kar 7tK) novih delovnih mest.
Sohola. 29. maja
Na slovenskih srednjih š-olah in drugih izobraževalnih organizacijah so dijaki zaključnih letnikov opravljali osrednji del letošnje splošne in poklicne mature. Letos se je k spomladanskemu roku mature prijavilo 98H1 kandidatov. Pri poklicni maturi pa je na spomladanski rok prijavljenih 13.946 kandidatov. Splošna matura se bo še z zadnjimi ustnimi izpiti zaključila 26. junija, uspeh pa bo znan 15. julija. Poklicna matura se l^o prav tako z ustnimi izpiti zaključila 24. junija, kandidati pa bodo z uspehom seznanjeni 8. julija.
Ajdovsko podjetje Pipistrel je izdelalo prvo dvosedežno ultralahko jadralno letak) na
svetu, imenovano Ta ur U.S. Serijsko ga bodo začeli proizvajali jeseni,
!\cdelja. 30. maja
z vstopom Sloveni je v Ev-n"ipsko unijo je med drugim začel veljati ludi evropski nalog za prijetje in predajo, ki naj bi bistveno spremenil dosedanjo prakso izročanja državljanov. Slovenija bo lako laliko drugi evrv^pski drž-avi izročila Slovenca, kije lam krivil hujše kaznivo dejanje. Zaenkrat je sicer pri tem postopku še precej nejasnosti, ki pa bodo gotovo kmalu pojasnjene. Nalog velja le za dejanja, ki so bila storjena po 7. avgustu 2002.
Slovenj Gradec se je odel v srednjeveško podobo- Turistični delavci so se namreč .spomnili srednjeveških zgo-díwinskih korenin. S piTOOčjo strokovnjakov, etnologov in zgodovinarjev so obudili iz pozabe podobo mesta, kakršna je bilo pred več kot 700 leti. Na splošno zadovoljstvo sodelujočih in obiskovalcev je prireditev prijetno pcv pestri la konec ledna.
Ponedeljek, [il. maja
Izredna seja DZ o domnevni korupciji inklienteiizmuv vrhovih slovenske oblasti, ki jo je zahtevalo 23 opt>zicij-skih poslancev je prinesla veliko besed, a malo otipljivih podatkov. Je pa DZ od vlade zahteval, da v roku štirih mesecev pripravi poročila o stečajnih postopkih, predka-zen.skih postopkih, uvedenih v stečajih ter sumih pranja denarja.
Državni statistiki pa so nam začetek delovnega ledna popestrili s p()dalki o majski inflaciji. Ta je bila visoka, višja od napovedi državnih ekonomistov, dosegla je 0,9%. Cene življenjskih potrebščin so se tako v povprečju od začetka leta zvišale že za poltretji odstotek. Ib je sicer za pet-
ino manj kot lani, a ta stopnja napoveduje, da letošnjega inflacijskega cilja pri 3,3 odstotka vlada najverjetneje ne bo več mogla doseči- Slovenska leina inflacija bo tako verjetno okoli 3,5 odstotka.
V Duplici pri Kamniku pa domačim izvajajo državljansko nept^korščino in skušajo preprečiti začetek graditve cenira Jehovovili prič, ker bodo zaradi te gradnje izgubili parkirišča. Vročica borcev za parkirni prostor je Kamnik razdelila na dva talx">ra, župana Smolnikarja pa najbolj zagreti pozivajo naj odsu^pi.
Torek. I. junija
Afera Petek dobiva nove razsežnosti, Državna tožilka je zahtevala, i.Li cJd vet nika pr-voobloženega za napad na novinarja Petka sodišče zasliši kot pričo. Odvetniku očita, daje zaščiteni priči prinesel kíwček s podkupnino
Poletne razprodaje tekstila in obutve se bodo kljub vsakoletnim opozorilom nekaterih trgovcev, da se le začenjajo prepozno, ludi letos začele tretji ponedeljek v juliju. V Avstriji in Italiji pa kot običajno v začetku julija. Mnogi naši kupci lx>do zalo denar odnesli spet na tuje.
Slovenci bomo sedaj lahko med začasnim bivanjem v kateri od držav članic Evropske unije in Evropskega gospo« darskega prostora uveljavljali pravico do nujnega zdravljenja in medicinske pomoči z evrcïpsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Kartico zdravstvenega zavarovanja lahko zavarovane osebe v Sloveniji brezplačno naročijo na samopostrežnih termina-lih in na spletnih straneh ZZZS ter na deselih območnih enotah in 45 izpc^sla-vah zavoda. Kartica je izJa-na brezplačno, velja pa tri mesece.
žabicr
perspektiva
Tudi omejeni večla^at ne poznajo meja
Kako dohro je, če faliko oh dobrih .s{\'areh rečemo, da nimajo meja; zaskrbljujoče je, če enako trdimo, ko ^ za kaj slabega. Kol na primer za droge, na kar so mnogi zadnji Čus opozarjali na območju Saše, ali za kajenje, na kar smo se spomnili ob "dnevu brez figa rele". Ali za alki>holiient Slednje je tem Í)olj zaskrbljujoče med mladimi. Podatki kažejo, da se siarosina meja '^idh'alcev raz\'ad" i^e bolj niza, láe več je njladih, ki segajo po mzličniJi prepo\'edaniJi d roga h, vse veČ mladih sega po alkoholnih pijačah, Wť mlajši so tudi ljudje, ki segajo po eigaretali, Predvsem pri slednjem velja, da se starejU kajenja odvajajo, mladi se v dim o\'ijujo vse mlajši Neka-teripntvijo, da je za vse take razs'ade med mladimi "zlati Čas" ob koncv Šolskega leta, Kljiib uradni prepovedi prodaje ali ločenja alkoholnih pijač mladim, ti najdejo poti in načine, da pridejo do njih. Še posebno, če jim pomagajo prodajalci^ ki v boju za zaslužkom zamizijo na eno oko. Ces, saj konec šolskega leta je le enkrat na leto, pa se nuj mladi malo ranvseiijo. Tak "zlati čas" prihaja prav zdaj, zato večja pozomosi staršev (in vseh dmgih sei'e-da) morda ne l)o od\'eč.
Neki/teripn/vijo. da so brez ustreznih meja iudi različne razjmive odraslih; tudi v parlamentu, o čemer smo se zadnji Čas lahko prepričah tudi na dnevno-nočni seji o (že spet!) izbrisanih, pa ko-nt/x iji in klienlelizmu. Kot že lolikokrat doslej so hiJa tudi ob lem mnenja razdeljena: eni so jxmdarjali, da so take razjiravepotrebne, dmgi, da brez pomena, ker le mlatijo prazno slamo. Resnii:a je, kot običajno, nekje vmes. Razprava je potrebna, zmerna in argti-
men tira na, je pa hrezj>omena, če resna oiTOZorila ne dobijo epiloga. Če st\'an ne raziščejo in ustrezni organi primerno ukrepajo. Gotovo pa imajo prav tisti, ki pravijo, da ta razjmmi ne poteka v pmvem času. Smo namreč domala lik pred volitvami, v tem času pa razprave izz\>enijo pre\<ečpolitično, pogosto so tudi voHSno naravnane. Rezfduui pa...
Nobene prave meje tudi ne poznamo^ ko govorimo o iv^ianavijanju pokrajin, oziroma o pobudi za .spremembo luUave, da hi lahko pokrajine res usta noviji. Zdaj se je spremenilo vsaj to, da je se nekaj možnosti, da bi ustavne podlage za ustanovitev pokrajin dobili vsaj še pred potekom mandata. A/ čef^rav se še vedno zatika o tem, s kako veČino sprejemati ustanovitev [wkn/jin, kakšno težko naj imajo mnenja občinskih svetov pri tem inpodobno^ Pa Uidi, katere prviiojnosti vse prenesli z državo na pokrajine. In koliko denarja.
/m denar gre ludi pri pri pridelovalcih mleka. Zadnje dni prt nas si<ervrvme ni vroče, pa vendar mleko nekako kar preki/xn'a. Zaradi cene! Kmetje želijo, da ostane enaka, ker sicer ne hi preživeli, mlekarne želijo, da je nižja, ker sicer one ne bi prežt\'ele. Dokončne reŠiM še ni in s pomočjo novega ministra za kmeiijsciv so našli neke vr?{ie prehodno rešite}^, ki se bo potegnila v naslednje leto. Polem bodo pa videli, kako bo.
Ko so nas preprič«\'ah za vstop v Evrojxj, so nam mnog^ obljubljali brezmejne možnosti; zdaj se pred nas v brezmejni evropski zvezi postavija vse več majal	■ k
Demokratiia dolgih nosov
Ana Hladnik
Ldel
Pred šesrindvajseiimi leti je v Zagrebu jxnekal jesíival rewhi-dona mi h pesmi. Na njem je bučen aplavz požel zvezda leda-nje jugoslovanske estrade /.dmvh) Colič s pesmijo p Druže Tito mi IÍ se hinemo«.
Koliko je bil to političen song, s kíueňm so partijski vrhovi dihali ZKVzd niku za oxTtunik in propagirali že iztekajoče se ure »bratstva i jedinstva«, je se^vda špi'kiUacija. Je pa maršal pesem še enkrat (zadnjič) v živo slišal na Brionih, potem i^i... Ujdy poiem pa so se v «najbolj napredni dnižlwni u red ti vi^ pisale neke dru^ pesmi. Junija 1980je v Trbovljah plakat s črnim križem mijavil .skupino ÎAiibach. Zaradi preroštva, opozicije, prowkctcije, rušenja, samosvoje upfrnhe jezika, hntpa kot estetske vrednoie. dvojnosti sj?0' ročil, politične angažiranrjsti njihove gjasbe, so jim od leta J9S3do 19H7 v.Sloveniji prepovedali nastopanje (.'^cprejso v Novi reviji objavili svojo Zavezo v deselih točkah in vwí'.í' incognito nastopili v J.jubljani).
Se vedno so bih svinčeni Časi, ko so bih dnigače misleči prepovedani. Loilxich se je moral najprej dokazati »zimaj«^ da je sploh lahko uradno delo^-ai v Sloveniji. Letošnji maj bi *'naš Tito«, kakor še vedno opominja kame-njast ru/pis na Sabolinu, ali pa le »Tito«, kcikorso pred kratkim .sestavili nad Dekani (ah kakor je \'časih takšen napis pozdravljal na vinskogorskem h ribu) y praznoval svoj 112 rojstni dan. Diktatorjev kulí iz leta v leto raste.
V	nekdanjem Titovem mestu Študentje na svoj festival (ki sc je začel kot nekiiksno nadaljevanje ukinjenega Dn(va mladosti). privabijo skupino Laibach.
Zdravko ČoUč na j)olnih Murahmah aUpa v Križankah ne poje več »revolucionarnih /K.smi'<, temveč »srccparjuče tuguje«, da je to zbog lošeg vina«, í^vsem lem kolo.su peslro.sti in različnosti pred.sednik Drnovšek vabi na /rumi.slek in pof^nor o prihodnosti .Slovenije - tokrat o razwju demokracije.
ldel
fotognrfije, ki so obšle s\'et o grozodejsíxih, ki so jih zagrešili ameriški wjaki in wjakinjenad iraškimi zajxmiiki, htxloza vedno ostale v albumu ameriškega na?nda kol spričevalo neopravičljivega barlxírstva Pri tem zveni patetično in cinično trditev ameriškega predsednika, njegove .svetovalke za drevno varnost in ministra za obrambo, češ »žal nam je. da se je kaj (akega zgodilo, taki^no početje je povsem neameriško.« Vtem zitgoUivljanju tiči dvojrui laž: omenjenim osebam v resnici ni žal zaradi mučenja in kršenja najosnovnejših Človeških pravic, do katerega je prišlo v zaporu Abu Graib {in verjetno tudi marsikje drugje). Če kaj obžalujejo, je dejst\x)y da so se foiograjije pojavile v medijih nekaj mesecev pred predsedniškimi voliivami in da na ta način ogrožajo izvolitev G.WBusha.
Prav tako je iz trte z^ita njihova uf^tovitev, da ^ijre za dejanja, tuja ameriški miselnosti Ce je družba, v kateri je na.silje dom tako kot jabolčna pita, je to ameriška dndba. Dovolj je pomislili na orožje, ki ga ljudje ZDA lahko neovirano kupujejo kol znak sivje državljanske pravice, da hranijo la.sine družine in imetje.
Toda to, kar je bilo mziimlji\o in opraviči ji \v v 18. stoletju, ko se je pisala ameriška usiuvti, zaradi primitivnih razmer časOy se je w 20. in 21. stoletju iznjdilo v ogromen »business« vojaške industrije. Vborhi dobrega prvtr zlu - »kdor ni z nami je prr)ii - je mučenje pač opravičljivo stx'dstvo za do.sego visokih ciljev ameriške '»mw of life<
V	kolikšni meri se je sedanja washinglon.ska atlminisiracija otliujila \rednoiam, ki izi'irajo iz zakladnice razsvetljenstva in celo iz srednjeveške cmglosaške tradicije, ne govori samo Guanianamo. Se najbolj zgovorno nam o tem priča otlloč-itev Btishačiconsones, da ne priznajo mednarodnega sodišča za Vijjne zločine in da izsilijo od »prijateljskih« (beri vazalnih) držav potrdilo, s katerim pristajajo na to sramotno zahtevo p(j mednarodni imuniteti. Ce bi mučenje in z njim /x)-vezano krčenje človeških pravic bilo tako tuje ameriški misSel-nosli, kakor (rdi predsednik Bush, ni razumeti, zakaj lolikŠen strah pred zgoraj omenjenim .sodiščem.	■
3. junija 2004

Na gradbišču nove šole
Pouk v Novi osnovni šoli Šoštanj, kot se bo imenovala, se bo pričel 1. septembra 2005 - Največja naložba na področju šolstva v Sloveniji, v Šoštanju pa še posebej - Na tribunah športne dvorane bo prostora za 500 ljudi
Milena Krstić - Planine Fotografije: Stane Vovk
Šuštanj, 28. maja - Gradnja nove šole sodi v okvir razvojnega programa za zagotovitev ustreznih materialnih pogojev za izvajanje osnovnošolskega izobra-
prišli popoldne.
Gradnja šole, graditi so jo začeli 3. januarja letos, potem ko so podrli objekte Lesne, vsaj doslej poteka brez zapletov in skladno s terminskimi načrti. Realno je pričakovati, pravijo v Šoštanju,
Župan Milan Kopušar: »Gradbeno dovoljenje za izgradnjo
športne dvorane že imamo.«
Gradnja je razdeljena v dve fazi. Zdaj poteka 1. faza, to je gradnja same šole, 2. faza, gradnja športne dvorane s tribunami za 500 ljudi, se bo začela v kratkem. Povezana bo s šolskim objektom, imela pa bo ločen vhod za zunanje uporabnike. »Šola bo učencem in učiteljem zagotavljala vso udobje. Imela bo prostornejše in svetlejše hodnike, v katerih bodo izdelki Likovnega sveta otrok prišli še bolj do izraza. Športna dvorana pa bo omogočala tudi mednarodne prenose športnih prireditev,« je na predstavitvi gradnje povedal župan Milan Kopušar. Z dnevom odrtih vrat na gradbišču so v Šoštanju tako, kot so napovedali, potešili radovednost. Ko bo napravljen še kakšen velik korak naprej, pa ga bodo pripravili znova, so obljubili. Sicer pa do L septembra leta 2005, ko se bo v njej začel pouk, ni tako daleč, kot se sliši.
Vodja gradbišča Edvard Kodrin Je osnovnošolcem vse podrobno predstavil.
Nove storitve KRS
Družba KRS Velenje namerava med drugim skupaj s strateškim partnerjem Telemachom ponuditi naročnikom možnost trženja oglasnega prostora v tujih TV programih
Tatjana Podgoršek
Velenje, 26. maja - »Družba KRS Velenje je lansko poslovno leto sklenila z 272 milijoni SIT prihodkov in 7, 2 milijona tolarjev čistega dobička. Večino aktivnosti v tem letu bomo še vedno namenili osnovni dejavnosti podjetja - kabelski televiziji in kabelskemu internetu. Poslovnim uporabnikom bomo v prihodnosti ponudili rešitve na ključ,« je po seji skupščine družbe povedal njen direktor Slavko Korenič. v sodelovanju s strateškim partnerjem, družbo Telemach iz Ljubljane, ki je tudi večinski lastnik delnic družbe KRS Velenje, naj bi KRS letos postal telekomunikacijski operater s popolno ponudbo (video, data, voice). Med pomembnejšimi nalogami je tudi vključevanje v skupni projekt digitalizacije, s katerim želita obe družbi svojim naročnikom ponuditi nove storitve in vsebine, ki jih omogočajo digitalna in plačljiva televizija, video na zahtevo, interaktivnost.
Po besedah Slavka Koreniča KRS Velenje oblikuje svojo programsko in cenovno politiko na osnovi mnenj uporabnikov oziroma rezultatov ankete. Letos so jo izvedh na spletu v obdobju december 2003 - februar 2004, vanjo pa so vključili 30 tisoč uporabnikov. Taje pokazala, da njihovi uporabniki najpogosteje gledajo podnaslovljene programe (Discovery, National Geographic, Animal Planet, Reality TV) ter programe, namenjene določeni skupini gledalcev (MTV, Eurosport, Cartoon Network). Najbolj gledani so filmi in nadaljevanke, sledijo novice, dokumentarci in š-port. Cene, ki so jih nazadnje
uskladili pred več kot letom dni, so letos višje za višino inflacije (4,8 %).
»Programsko ponudbo smo že lani obogatili s tremi, sedaj lahko gledalci spremljajo že šest tujih programov, podnaslovlje-nih v slovenskem jeziku. Letos smo v programsko shemo že vključili v Bosni in Hercegovini najbolj gledan komercialni program Hayat TV, v kratkem pa bodo temu dodali še slovenski komercialni program Net TV.« V pogovoru je Slavko Korenič podčrtal novost v skupni ponudbi s Telemachom - trženje oglasnega prostora v tujih TV programih. To naj bi bila novost ne samo na Slovenskem, ampak tudi na evropskem trgu. Slovenski ponudniki bodo lahko oglaševali svoje izdelke in storitve v reklamnih blokih tujih TV programov CNN, Cartoon Network, TMC, MTV, Discovery Channel, National Geographic, Animal Planet, Travel Channel, Hallmark Channel in Roman-tica. K skupni ponudbi sodi tudi ponudba plačljivega televizijskega programa HBO. »Telemach in z njim tudi KRS Velenje je prvi kabelski operater v Sloveniji, kije podpisal pogodbo z omenjenim svetovno uspešnim programom, ki je pri nas poznan predvsem po
uspešnicah Sopranovi, Sex v mestu, Prijatelji, Pod rušo ... HBO je prisoten v večini držav srednje in vzhodne Evrope, s podpisom pogodbe pa bodo naročniki lahko naročili kakovostne programe, filme, nadaljevanke, prenos ekskluzivnih športnih dogodkov, program za otroke, ki prihajajo sedaj na naš trg z zamikom nekaj sezon, sploh filmi in nadaljevanke. Ta program bo povsem podnaslovljen v slovenskem jeziku in bo v omrežju Telemacha od letošnje jeseni naprej.«
Spremembe se obetajo še pri medomrežnem povezovanju, v katerem med drugim načrtujejo povezavo omrežij Telemacha in kabelske TV Šoštanj. Že od lani pa je v 100-odstotni lasti družbe Telemach kabelski operater Signal iz Ljutomera (po novem Signal Rading), katerega kabelsko ponudbo spremljajo uporabniki na območju nekaterih občin Spodnje in Zgornje Savinjske doline, v občini Šmartno ob Paki ter v Lokovi-ci in Zavodnjah. Po zagotovilih Koreniča se lahko letos tudi ti nadejajo novosti v programski shemi, v ponudbi spletnih storitev in možnosti oglaševanja znotraj oglaševalskih blokov tujih TV programov.
ra Market na Koroški ulici 46 v Velenju
g Velikost lokala 230 m" Prevzem 3112.2004 Informativna cena 20 mio SIT Ponudbe pošljite na naslov: Nama d.d. Ljubljana, Tomšičeva 1,1000 Ljubljana, s pripisom »za Velenje« Ta oglas nI obveza, da Nama d.d.Ljubljana odprodá lokal pod navedenimi pogoji.
ževalnega programa v občini Šoštanj. Nadomestila bo sedanji dve, obe častitljivih let, Kajuhovo, ki je stara 101 leto, in Roeckovo, ki šteje že 115 let.
Ker gre za združitev dveh osnovnih šol, kar je edinstven primer v Sloveniji, bo ta šola precej velika, največja v državi. Predstavlja pa tudi daleč najdražjo naložbo, ki so se je v Šoštanju lotili. Novo šolo gradi Vegrad. Brez opreme bo stala 1.368.000.000 tolarjev. Projektno dokumentacijo zanjo so izdelali v Esotechu, nadzor opravlja mariborsko podjetje Proplus, varnostni načrt pa je v rokah ljubljanskega podjetja CEE, Inženiring za energetiko in ekologijo. »Gradbeni del mora biti končan do konca oktobra, potem pride na vrsto montaža opreme. Med poletnimi počitnicami prihodnje leto, se bo začela velika selitev in podiranje šole Karla Destovnika Kajuha. Na mestu, kjer ta šola stoji danes, bo park s klopmi. Šola bo lepa, moderna, klimatizirana in pri pisanju težkih nalog iz matematike ali angleščine vam ne bo prav nič vroče.« Vodja gradbišča Edvard Kodrin je s takimi besedami navdušil še eno skupino učencev iz obeh šoštanjskih osnovnih šol, ki so jih po gradbišču popeljali v petek dopoldne. V tej skupini smo bili tudi mi. Vsi drugi, ki jih gradnja zanima, pa so na ogled
da se bo pouk v njej pričel 1. januarja leta 2005. Ekonomsko upravičenost gradnje, je pojasnil župan Milan Kopušar, pa potrjuje dejstvo, da sta obe stari šoli
V Novi osnovni šoli Šoštanj, tako se bo na željo učencev, ki so z anketo poiskali ime zanjo, bo na 6.188 kvadratnih metrih razporejenih 30 učilnic. V njej bo prostora za 840 učencev.
v takem stanju, da bi bila njuna obnova izjemno draga kratkoročna rešitev, ponekod pa bi bila zaradi posedanja tal celo neizvedljiva.
Šola je zasnovana v obliki črke V z enim daljšim krakom. Imela bo ločen vhod za učence prve triade, ločene pa bodo tudi tako imenovane »hrupne učilnice«. Oba kraka se bosta srečala v osrednjem delu, ki bo tvoril večnamenski prostor. Ta se bo lahko z odprtjem jedilnice še povečal. Maruša Vrtačnik, učenka 5. b Osnovne šole Biba Roeck, se skupaj s sošolci nove šole nadvse veseli. »Še več otrok bo v njej in še več prijateljev bom lahko spoznala. Šola bo nova in prostorna. Joj, koliko je je že zgrajene. Komaj čakam, da bo gotova,« seje čudila.
Z veseljem vam sporočamo, da odpiramo nove prostore Glavne podružnice in poslovalnice Abanke v Celju, v poslovnem centru Celeia park, na Aškerčevi 10. Pričakujemo vas vsak delavnik med 8. in 17. uro, ob sobotah pa med 8. in 11. uro.
Prisrčno vabljeni!
Abanka, Aškerčeva 10, 3000 Celje, tel.: 03 425 81 40
V SREDlSCU

Gledališče ni šport
V Soslanju so /ačcnjii 43. sreoanjo fíhulalíških skupin Slovi^iije, /lunio 1)0(1 iinciioiii Linlićirlovo srocanjc - Hnajsl pnMislav iia ihvU (Mirili brvz vstopnin - S(^l(^klor sn^anja Kajnian Cop hi rad mostu pribli/al (tudi)
Mitena KrstiČ • Ptaninc
Pisali smo že o iem> daje Soš-!anj gostitelj 43. Liiiharîovcga srcčynja, ki bo nći Uvch odrih, v kulluniem domu v muslu in gasilskem domu v Gaberkah. potekal od danes do 5. junija. Eden od dveh državnih selektorjev, ki sla odbrala predstave /a lokraîno srečanje, je bil direktor Zavoda /a kulluro tanj, Kajetan Oop, ki je izl>ral odraUe i^edališkc skupuic, Kim KomUanec pa jc izbirala srednješolske gledališke skupine. Kajetana smo povabili ua klepet.
/akaj ste med vsemi predstavami, ki ste jih videti, izbrali prav U'h enajxí skupin, kijih ho videti na srečanju'^
»Zalo, ker so tc predstave po najmih merilih - merila sva zapisala - najboljše. Sam sem gledal predvsem celovitost predstav, od režije, seenografjje do igre.«
OgU'daû sije bilo treba precej predstav. Kotiko? «Sam sem jih videl 39, oJ tega 6 na vidcokaseti. Dru gaće žal ni slo. Ni bilo mogoče. VCasih sta bili dve predstavi, ki bi si ju moral ogledali, ob isieni Času.« Zaključki? V besedi selektorja omenjate, da je veliko društev, skupin, ki se z aledalisvem ukvarjajo zaradi druženja in spoznavanja skrivnosti ifdrske čorovnije. Je s tem kaj na robe? «Ib je po mojem mnenju tudi primarno. In ne 1o, da sc uvr-stis na srečanje, pa naj gre /a Linharttwo ali katerokoli drugo. Srečanje ne bi smelo /veneti kot lekmovanje. GledaEŠČe nI Šport! Je prostor, kjer se ljudje družijo, kjer se prenašajo dobre in slabe misli ... Pa je bilo vseeno nekaj gledaliških skupin, ki so bile kar malo razočarane, ker jim kot selektor nisem govoril o lem, ali so bili dobri ali slabi. Rekel sem samo, da sem prišel pogledat, izbral bom pa po svoji presoji. Dostikrat jim je šlo za to, da bi šli naprej, kar je po eni strani tudi logično, ampak zame je prijnarno, lovedno trdim, srečanje, spoznavanje eden drugega, gledanje, kaj jc kdo ustvaril ...«<
À' te, ampak najbrdj^ predstave so tudi nagrajene. »Na žalosi je res tako. Najboljša prejme celo denarno nagrado. Jaz se s tem iz globine srca ne strinjam in to pripovedujem povsod. Bom še enkrat ponovil: gledališče ni šport.«
Kajhipfftem vi... «Idealno bi se mi zdelo srečanje amaterskih skupin v Čim večjem številu. vSpoznavanje in vedenje eden o drugem jc po moje bistvenega pomena z<i nadaljnji ra/voj amaterskega gledališča na Skwenskem. Seveda bi to pomenilo velik denarni zalogaj.
predstavami je le ena re.sna drama v izvedbi Prosvetnega društva Slandrež z naslovom Stara garda, (ire za zgodbo o treh starejših, ki se pogovarjajo o problemu staranja ... Večina pa so komedije, v katerih so ludi prisotni življenjski principi, nauki.«
PtHneni, da amaterska fdetlalixa
Kajetan Čop je kot selektor odrasUh odrov odbral predstave.
ki Jih boste lahko videli v Šoštanju in Oaberkah.
Resnici na ljubo moram povedati šc nekaj. To, da ta dru-štva za velike državne medije sploh niso več zanimiva. Bden največjih tiskanih medijev v državi nima nobenega interesa, da hi podrobno poročal o srečanju. Zgolj informativno. Ogledi predstav in pisanje o njih odpadejo. Zelo žalostno, saj je na Slovenskem profesi oji a Ino gledališče nastalo iz amaterskega. 1/ društev so zrasli veliki profesionalci. Spon m i te se denimo velikega Slanela Sevcrja ... Skoda, da smo tako hitro pozabili na svoje korenine.« Zdaj pa še nekaj povsem »tehničnih« reči. Kfli s<H?rf:anizííior srečanja si najhrt žjsliie polnih dvoran.
»^Seveda, zato na tokratnem srečanju izjemoma ne brez vstopnine. Naj bodo predstave darilo Zavoda za kulturo Soš-lanj širši okolici. Naj ljudje pridejo in vidijo na kakšni ravni so lahko gledali-ške igre! Naj spoznajo, da to, čc si član amaterskega gledališča ali društva, ne pomeni, da ne moreš napravili dobre predstave.« Žanr?
»Za srednješolske predstave ne morem govoriti, ker jih nisem videl. Pri odraslih pa gre večinoma za komedije. Med
igrajo le komedije? »Nc, ne. Videl sem tudi nekaj resnih dram, ampak njihov problem je v tem, da le zahtevajo malo več discipline. Disciplina pa zna pobrati ve.selje na odru. Komedija je smešna sama po sebi, s čimer veča tudi veselje pri igralcu na odru. Će pa igraš kaj resnega, znaš tudi sam pasti v lako slanje, lak na odru ne zgledaš najbolje.« (iledali^-u v Šoštanju v zadnjem času pos\'ečate kar veliko pozflr* m^sti. Zdaj Unhartavo srečanje, potem načrtujete Festival Ana Destenica. Ta lut? «Do, prvi teden vjuhju. Dogovarjamo se še, ali bi vzeli večjo predstavo iz Brazilije ali več manjših, tudi iz tujine. Gledališče morda zalo, ker sem sam i/iega»foha« in ker je bila priložnost. Ne bomo pa delali razlik. Ce bomo imeli možnost v Šoštanj pripeljati mednarodni glasbeni festival, ga bomo z veseljem pripeljali. Ali pa likovni ali katerikoli drugi.« Urez denarja ne ^re, če se povrnemo h i.inhartu. KoHko je občina pripravljena prispevati? «Koliko je občina ...? E.... Bom odgovoril politično; z občino zelo dobro sodelujemo.«
Programsko bogato srečanje slovenskih književnikov
II(M'b(Msl(Mnsko - litxTino srcM^aíijo so l)o v paiku viU^ llrobcTsloin pric'oio v lorok - Na p<Mk()vom zakljui'ku bo iniiiislii(^a Andii^ja Rihlev podi^lila l^rotnarjt^vo na^raik) - Vsak vočci^ zanimiv řJl^slxMii ali fílodaliski dofíodc^k
Velenje - Večina dogodkov, kijih bodo prinesli doslej program.sko najbolj bogati dnevi slovenskih književnikov, od Iclosimenovanih I îerber-steinsko - L iter i no srečanje, se bo tudi letos odvijala v parku vile I îerbersiein. Tokrat pa bo štiridnevni festival - irajaj bo od torka do pelka -razgilial tudi druge predele Velenja: od Cankarjeve ulice do mc.sincga otroškega igrišča in sta-rotrškega jedra v Saleku. Eno največjih literaturi posvečenih prirediievv Sloveniji pripravljala ustanova Velenjska knjižna fundacija ia mariborska Studentska založba Litera, od letos združena programsko-organizacijska izvajalca srečanja slovenskih književnikov. O letošnji prireditvi smo se pogovarjali s predstavnikom organizatorjev, velenjskim literatom Ivom Stropniki »m.
V uvodu nam je povedal: "Od lela 2002 vsako leto organizirano poznopomladno književniŠko srečanje v Velenju nadaljuje tradicijo nekdanjih StalenberŠkih srečanj 1er se z aktualno izbranimi in konstruktivnimi simpozijskimi refleksijami utrjuje kol smiselno in potrebno. Zato si ga združena izvajalca v sodelovanju s strokovnimi in umetniškimi posamezniki in združenji prizadevata razvijali v svojevrstno pomoč glasu in pomenu sodobne slovenske književne astvarjalno-.sii 1er njenih temeljnih in spremljevalnih znanosti, še posebej z novo vlogo v evropski družbi. Zato bomo pripravili tri strokovna omizja, Vsa bodo odprla /a javnost, namenjamo pa jih aktualni književno-družbeni problematiki." Le-lošjija omizja - dogajala se bodo v sredo, čeir-tek in petek, se bodo lotila tem z nazivi Razumevanje novih tokov v slovenski književnosti, Narodna (za)vest v sodobni slovenski književnosti (simbolično bo omizje, posvečeno Edvardu Kocbeku ob 100. obletnici rojstva) in Uveljavljanje slovenske književnosti v slovenski in ev« ropski družbi (simbolično posvečeno nacional-jii zbirki slovenskih klasikov - Zbrana dela slo-ven-skih pesnikov m pisateljev). Ker v Velenju pričakujejo vsaj 100 slovenskih li-leraiov, na posam*?znjh omii^jih pa bodo koi gostje sodelovali ludi znani slovenski akademiki, pričakujejo dobre razprave. Salcčanom pa bo zagotovo zanimiv tudi spremljevalni program letošnjega srečanja.
stni|io/Jjskemu in umetniškemu programu letošnjega srečanja smo povabili ugledne slovenske književne ustvarjalce, teoretike, kritike, urednike in prevajalce: literarne zgodovinarje, predstiivnike osrednjih slovenskih književnih revij in založb: .sredješolskc profesorje dodaja Ivo Stropnik. In nadaljuje: "Res .smo pripravili izbran strokovni, edukaiivni. umetniški in družabni program: z aktualnimi simpozijskimi omizji, literarnimi pogovori, gledališkimi predstavami, koncerti, književnimi branji, priložnostnimi razstavami. Naj omenim, da bo vsiik večer v parku vile izbran večerni kulturni dogodek. Na otvoritvenem torkovem večeru bomo predstavili tudi novo številko Hotenj, ki bo iziel oh 2.^-letnici Šaleškega literarnega kroga, pozornost pa bo posvečena tudi 25-lelnici revije Mentor. Večer bo zaključil jazz koncert kombo Šole odličnega tolkalisla Zlatka Kaučiča. Vsak večer bodo literarna branja, v sredo zvečer pa naj iz-
postavim še kubaret Piaf Edit Piaf. Ijira in poje Vesna PernaKić - Žutiíč, pri klavirju pa Ik) Velenjčan Joži Saleji V četrtek zvečer, ko bo že dan posvečen Prekmurju - vse dneve smo na-n'ireč tudi pokrajinsko obarvali, ludi kulinarično - bodo nastopili člani etno eii^iinske skupine Lan}>a, ki Jim piše i>ese(lila FerI Lainšček. V petek bodo udeleženec peljali na starortški sprejem v Salek, kjer bo v cerkvici sv. Andreja postavljena priložnostna knjižna razstava, na trgu pa jitn pripravljajo vrsto zanimivosti. Na Šaleškem gradu bodo deležni tudi gledališke predstavo. Zvečer, na zaključku v vrtu vile >ler-bcrstein, pa bo ministric«« za kulturo RS Andre-
' 'ni
Ivo Stropnik
ja Rihter podelilu 1.1 Pretnarjevo nn^rado um-busadorjti sloven.«;ke književnosti. Večer bo začinjen s koncertom Šansonov Světlaně Maka-rovič v izvedbi .lanje Maj/elj ob klavirski spremljavi .ložya i^aleja.
Program letošnjih literarnih dncvov (HLSSK IH) je tako bogat, da ga vccloii ne moremo predstaviti. Najdete ga na iniernetni strani MO Velenje www.velenje.si. Naj vam zaupamo še lo, da si vstopnico za večerne dogodke priskrbile brezplačno z obiskom vile I lerberstein in da bodo celoten program v primeru slabega vretiiena izvajali v veliki dvorani Hotela Paka v Velenju.
■ bi
m ft*

Karti PVt 250 d. 91 kom NipMIUta

PiphnM ItrtdUU
1712fi, 2S Ibmv v avltti. cm a avtWi

lii^A

iaaarioAit^a^
AMLLMm

Aka^pcnudtavdjavNidi pTodajdRabda^meMocztDr. Mcuuwjcwih &w&iiih prodajalnah og v prodajAab žívži Kanj od2,6, d(>13.6.2004oaroniâaDpR)da|e2ak^^BiesovSlT. ENidovuasiBsMcfoiDr,	107» 10001 jijjjana
Brez dvoma
^Mereati
reator
3. junija 2004
n^HlàS
»Hotenja so bila kar pogumna, a tudi nujna!«
Kciiijskili sluclijskih snxlišr k' wúuo ni v nolK^K^in (Ir/avnciii zakonu, čeprav jo z njihovo uslanovilA ijo soylasfila (liýava -(îk^dc na razvoj tlo^iodkoN' pesiînizdii naj uv [)i bil polivbcn. bolj [«rvidnosl in aklJvnosl
Tatjana Podgoršek
/aradi poircb po Jvi^u izobrazbene ravni prebivalstva in s icm večjih možnosti učlnkovjiejšegci uresničevanja ce losi nega razvoja okolja je pred dobrima t^vma Icionia 32 ob^^in nu ob-m(>Cju Savinjske (Maiisiiine) regije ter obe območni gospodarski zbornici Crc-Ij^ in Velenje podprlti (ludi finančno) u.slanovilcv Regijskega študijskega središča (RSS}sscdei^em v Celju. A kH^c, da zudevc ne gredo po začrianl poli. Prejšnji teden sose namreč sesli na izredno sejo člani svela javnega zavoJa. Osrednjo pozomosi w» na njej namenili ležavam pri razvoju terciarnega, lo je višjega in visokega i^>Lslva na ol>močju regije. V zvezi s tem smo predsedniku Svela javnega zavoda RSS dr Francu Žerdinu zast»wli nekaj vprašanj. Nanje pa je takole odgovoril: /mkaj iz/rd/ta. razširjena in JaviKi \eja srela	iff ítato h uHimo sporočili)
za javnost? "V ustanovnem aktu naíegít RSS so njegovu ustanovi le Ij i ce jasno Izrazile namen usianoviive: oblikovanje novih izobraževalnih zaví^dcw. novih ali dojx^I-
njenih obstoječih vISje- in vIsok^ířoLskih Izobral^cvalnlh pn^gramov, k lemu pa so pripisale Sc. cla se za te namene zagotovijo vsa potrebna infrastruktura, materialni In tudi drugi pogoji za nemoteno delovanje. Hotenja so bila k«ir p^>gumna, a tudi nujna. lzobrazl>ena raven prebivalcev, ki živijo In delajo v regiji, je dokaj nizka. Dve leti smo v RSS delali velikt> in trdo, da smo ga najprej konstliuiralt, nato registrirali, zagotovili vire financiranja. Imenovali njegove organe, nenazadnje v/pcsiavili siik z državo. Minislr.Mvo zašoLsivo,znanost In Sport je prav tako med astancîvitelji središča. Kje se je zataknilo? Pri tem, da bi RŠS kol izobraževalna institucija moralo biti zapisano v dri^avni zakonodaji. pa ni. NI ga ne v nedavno sprejetem zakonu o visokem Šolstvu, o viSjem, ki je v obravnavi, niti v zakonu o regionalizaciji. ki je pri koncu. Mi smo dogajanja v zvezi & lem spremljali in na Vlado RS naslovili vrsto pobud, a se t:i na nobent^ ni odzvala oziroma je ni upoštevala. Zato smo želeli ustanoviteljice in javnost seznaniti s težavami, kijih ima RSS. Menim, da daslej Jržiiva nI prispevala se nič pomembnega k raz-
voju v{st>kega SoLstva v regijah, kjer Rí5S delujejo.« Ocenfnjde. da Je r !efih delovanja K^S, tie [^etií.- na pavetlana^ upraviřil svoj ohsioj? »Prepričan sem, da ga je. Oddali smo že elaborat za ustanovitev visoke gospodarske šole, imamo izdelan elaborat za ustanovitev visoke 5ole za eko-tclimUogijo, ZJÍ pí^droíje meliatronike in fakultete za glasbeno pedagogiko, ki bi imela sedež v Velenju. Res pa je, da lem elaboratom manjkajo imena ljudi, ki bodo izvajali izobraževan je.Tu pa smo trčili na ncwe težiwe. Večina predavateljev, ki so IzjazJIi pripravijentist za stxJc-íovanje, je namreč vključenih v Izobraževalne procese še kje drugje. Zara-tli velike ljub<^sumnv>sli univerz, sploh obeh največjih • ljubljanske In marilv-^r-ske, ti ljudje sedaj ne dobijo soglasja za predavanja tudi v programih na.^ega RÍS. Ce Imajo soglasje, pa niso habilitirani v skladu s pogoji, ki jih nareku-jej<^ slovenske univerze, ali so ovire ie kakAne druge. V elaborate jih zato ne smemo vpisati, sicer nam bi jih pristojne republiške kt^mlsijc zavrnile. Tu se vrtimo v začaranem krogu.» Kakšni bodo naslednji koraki s\'€ta za» voda'^
»V javnem zitvodu je zaposlenih pel visoko usposctbijenih ljudi, ki delajo na področju razvoja terciarnega izobraževanja. Prepričan sem, da bo RŠ.S delovalo nc^rmalnc^ naprej ne glede na to. kaj se je zgodilo. Menim, da bomo z v^topt>m Skivenije v EU nekatere ctvj-
Dr. Franc Žerdin, predsednik sveta Javnega zavoda HegJJsko študijsko središte: >'Šo/e smo ustanoviti, RŠS ni v nobeni državni zakonoda» Ji, težave so tudi s kadri«
rc lažje premagati. S pi^močjo ministrstva za iîolstvo, znanost In 5port bomo sedaj znova poskušali organizirati sestanke s predstavniki univerz. Smo že bili skupaj, popili kavo, a je pri lem tudi ostalo. Ne pričakujemo, da bomo za ustanovitev ene od načrtwanih .íol po-irebtwall veliko časa. Naša ambicija jc, da bi v naslednjih dveh. treh letih začeli izvajati p<iuk na Akademiji za glaj^bo -Falwlteij za glasbeno pedagogiko v Ve-
lenju. Prav Uko bomo ustanovitelje zavoda tn javnost sproti seznanjali s težavami, ki se bodo pojavile, si poskušali zag(Hoviii pomoč pri p<>litlčnih strankah, poslancih iz naše regije. Na ministrstvu z.{i šc>lsivo, znanost in šport pravijo, da lx»do zakon o visokem šolstvu ustrezno dopolnili, prav tako zakon o regk'>nalizaclji. in da bomo uspeli pridobiti nekaj denarja iz proračuna, v katerem je predvidenih 50 milijonov Sri", ter iz mednaa"idnih skladov, kjer je za terciarno izobraževanje na voljo kar nekaj denarja. Po moji oceni ni treba gledali pesimistično na razvoj dogodkov. Je pa treba biii zelo zelo previden in aktiven.'< Ocenjujete, da soprof^ramiRÍSprm'i? Je zanje elovotj zanimanja? »J tlej, koliko prt>gramov In katere, je bi-U> zelo veliki). Pt>bude za nove pn^gra-me smo dobili iz regije. Poslala so jih p^idjetja, šole. pt^samezniki. Strokovni svet je potem izbral štiri programe. Bil je v dvomih, ali naj bi uresničili vse Štiri hkrati ali bo mogiHSi zadevo lažje speljati 7. enim oziroma dvema prt>gramo» ma. Analiza potreb po kadrih v regiji In izven nje je nedvoumno pc>kazala. da so vsi programi zelo dobri in da je interes mladih z^je zelo velik- Ce bi letos uspc-II z vpLst>m v glasbeno pedagogike^ v Velenju, bi imeli najmanj 1(K) prijavljenih. Odziv je torej velik, potrebe prav tako. je pa žal, veliko zakon.skih omejitev, ki ovirajo uresničile%' p roje k Kw.«
Droge ne poznajo meja
l)(^l()vni sieraiije o [iroblemaliki zasvojenosli v lokaliioni okolju odgovor iia naraščajočo porabo dro^; mod mladimi
Tatjana Podgoršek
Me^kíbčlnska k>kitlna akcijska skupina (LAS) Zit preprečevanje zasvojenosti z drogami v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je v sejni dvorani Mestne občine Velenje prejšnji teden pripravita delovno srečanje o problematiki in preprečevanju z-asvojenosli v lokalnem okolju. Udeležilo .se ga je blizu y() predstavnikov družbenih ite javnosti, zdravstva, sociale. Šolstva, zaposlovanja, nevladnih or^-ntzacij, p(^liclje, staršev zasvojencev,trije župani tz UobčinSavinj-sko'šaleške 1er Koroške regije. V pozdravnem nagovoru udeležencem je velenjski župan Srečk« Meh med drugim podčrtal. da občani obtožujejo mladt>-stnike. poz*ii>ljajo pa. da so to naši otroci, ki so jim v mnogih okoljih vzeli mladinske sobe in jih prepu-.slili ulici. »Starši bi se morali bolj zavedati, kiiko ptwembno je otroke čim prej vključiti v različna društva in prostovoljne dejavnosti, ki jih organizirajo vse velenjske Šole.«
Po besedah Mateja Koširja, koordinatori« LAS-ov pri Uradu za droge RS. delujejo lokalne akcijske skupine za preprečevanje za-svojenc«ti le v 32 od nekaj več kot 1Q{) občin v Sloveniji. Nedavno sprejel nacionalni program 7.a področje drog opredeljuje slednje kol ilokaj pomembne nosilce aktivnosti, zato naj bi do leta 2009 te ustancMlo \?>aj dve tretjini libčin. »Droge ne pi>znaj(i meja, ne izbirajo med mestom in podeželjem. Problematika kliče po st^delova-n}U in povezovanju, razvijanju lo-
kalnih mrež in partnerstva.« je predstavila cilje In namen delovnega ssrečanja Vilma Kutnjak, predsednica LAS-a Velenje, edine tovrstne medolKlnske lokalne akcijskeskupinev državi. In nada-Ijcvalai-la naš posvet je odgiwor na naraščajočih porabo drog med mladimi, ludi ostale regije moramo spodbuditi k ustanavljanju takih akcijskih skupin. Naša skupna nakiga je, dazačnemo delati še na drugih vrednotah. Mlade moramo naučiti reči ne, ne le pri dr(v gahl Prepričana sem. da lahko skupaj več storimi^ na lem p^idri^ju."
S heroinom /e pri 15. lotili
v tukajšnjem okolju so droge mi>čno prisot ne. Po mnenju nekaterih /afc% ker tod vodi pi>l iz Avstrije v notranjost Slovenije in tako ni težko dobiti različne prepovedane droge. O tem zgovorno pričajo podalki ankete, ki jo je LAS V.'lenje izvedel v letošnjih šli-rih mesecih v občinah Velenje, Ši^tanj in Šmarijio ob Paki, Dragica Kauzar. koordinalorka LAS Velenje, je povedala, da sci anketirali 8l)7 mladih in ugotovili, da je od 79 do 88 odstotkov anketiranih pilo pivo, vino ali žgan je. več kol tretjina jih je poskusila hašiš ali marihuano, približno Šest odstotkov kokain ali crack, slabi trije odstoiki heroin In blizu Štiri odstotke LSD. Povprečna starost pri prvem uživanju marihuane je 14Ô lct,priï^eedu 16, pri heroinu 14.8 in pri LSD l.S,41el.
V ccnlrii več kol 200

VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 2500
RABUENA VOZILA
FORD ESCORT 1.616V CLX, let 93	490.000,00 SIT
MERCEDES BENZ A140 classic FUN, I. 00 2.749.000,00 SIT MERCEDES BENZ A140, let. 99	2.100.000,00 SIT
JEEP GRAND CHEROKEE 5.9, L 98. vsa opr. 2.500.000.00 SíT HONDA ACCORD Coupe 2.0ÍE, 1.98, 2.450.000,00 SIT
UBODHB MOŽNOSTI FIHANCIRAMJA, STAJtO ZA STARO...
POOBLASŮENA prodaja MOTOCiKLÛVAPmUA
Vsesiovensiia prireditev Veter v laseh • s športom proti drogi Je te ena od preventivnih akcij, s katero poskušajo športne In tudi druge organizacije, društva in fundacije spodljuditi mlade k zdravemu načinu življenja. V Velenju Je blia v torek, zanjo pa se Je prijavilo več kot 100 tekmovalcev In tekmovali^, (vos)
oseb
v centru za zdravljenje In preprečevanje odvisnih od drc^ Velenje je v zadnjih 10 letih poiskalo pomoč 222 i>seb. od tega največ iz Velenja in kc^roskih občin. Večina, 76 odstotkov, jih }e poiskala pi^-moč. koso že bili odvisni od drog. Trenutno jc na metadonu 149i:«eb, 12 je taksnih, za katere vedo. da so iLspeSno končali metadiniski program, 15 pa jih je na metadonu že več let. V različne terapevtske skupniisli st) poslali 47 ^>seb, za slabo pok^vico pa nimajo podatkov o uspesm^sti zdravljenja.
LAS v občine
Po skupnem uvx^dncm delu so uik,'-leženci srečanja nadaljevali dek^v šiirih skupinah, ugouwitve pa strnili v zaključke, ki jih bodo med drugim sedaj prejeli tudi župani vabljenih občin. Širili javmistl so jih pretislaviii na n(winar>kJ konferenci. Zavzeli so se zalo, da bi v vseh občinah ustanovili lokalne akcijsko skupine za preprečevanje za-svc»jent>sti z drog-aml. za ustanovitev svetovalnega centra, za večji prel(^k informacij in zit v/cpostavi-tev lx>ljsega sodekwanja med raz-
ličnimi ustanovami. Nekateri so predlagali astancivitev posebnega javnega zavj^da za omenjeno ob-nK^čje. v katerem bi se prolesiona-hziralo delo L^-a. za zdravljene odvisnike pa naj bi zagotovili možnost vključevanja v javna dela. Poprepričanju Darka Lihtinckcr-ja. predstojnika urada za negospodarske javne slu?:he pri Mestni občini Velenje.se v tukajšnjem okolju problematike dob rt» zavedajo. Od lani na IciLts so Število to-vrstnih prt>jekuw povečali zapokv vlco. financiranje LAS-a pa sistemsko rešili Í7 proračuna. Več htx 2 milijonaSrrje-p(W>csedali Dragice Kauzar-glede na razširjenost pr<iblematike sicer premalo, a jim pri izvedbi načrtovanih aktivnosti priskc^ijo na pomoč dc>natorjl. Razumevanje pa najdejcï tudi na Uradu lil droge Rb.
Na delwnem srečanju naj bi župani vabljenih občin podpisali pismo o sodelovanju, a sta se p<>leg gostitelja Srečka Meha srečanja udcle?ila le župana Luč in Ravne na Kortxškem. Pismo o sodelovanju bíxlo sedaj poslali tudi ostalim in pričakujejo^ da ga bodo podpisali vsi.	■
Va andragoški zavod
i iLJUDSKA I
/A^Avelenje
LJUDSKA UNIVERZA
V mesecu juniju 2004 Vas vabimo v:
-	RAČUNALNIŠKE TEČAJE ( Windows. Word, Excel, Internet)
-	TEČAJ ZA VOĎrrELJA ČOLNOV in vodnih SKUTERJEV
-	usposabljanje strojnikov 6raďbene mehanizahje. voznikov viličarjev 1í4 avt0dvi6alist0v
-	^obraževanje za zaposlene v
živilski dejavnosti (higienski minimum)
PREDSTAVITiV ŠTUDIJA PREK INTERNETA V VIŠJEŠOLSKIH PROGRAMIH POSLOVNI SEKRETAR in KOMERCIALIST (DOBA, Maribor)
V četrtek. 10. luniia 2004. ob 16. uri
judska univerza Velenje, THov irg 2,3320 Velenje, Tel,: 03/898 54 50 wvw.lu-veienie,sl, e-poita; lnfo@lu-veIenie.sl
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Zaključek leta in bližina počitnic
Na Modol^rinski zvc/i prijateljev mladine Velenje ol) koncu šolsicc^sa lela V(^Iil<() akdj - Za ielovaiije ob inoj ju še prostor
Bo/d na Speget
Velenje - V leh Jncli smo ludi v vcCintgospoJinjskvvSaleškj iini prcjdi r*>lo?nÍcc s pn^Snjo za pi^moč v leiťwnjj nkcíjl Pcîtnczik soncu. / njo RcpuhliSka zveza prijateljev mladine, skupiij z območnim j zvezami, poskusa omogočili otrokom iz socialno Jibkiii druJ.in hrvzplačne (aii delno wv financirano) poCilnice ob morju, /akaj so položnice nn.slovljene na republiško zvezo, pa nam jc pojasnila sckrciarka M/PM Velenje Tincjj KovflC; "PrcUvs^m Z2i-radi logisliOnib Z4idcv.kcr je lažje in ceneje, Ce ^'do sredsiva na cn Iransakcijski račun, /branasredstva bodo po îem po kljuCu razdeljena po vsej Sli^venjji. pri lom pa bo upt^Sievano Slevilo oirok. Zaio apeliram na ljudi iz Šaleške doline,da ludi leiossodelujejov tej humanitarni akciji." Na medobčinski zvc^i prijateljev mladine pa bodo nekaj sredstev v ta namen dobili tudi direktno, na svoj račun. "To so ^^cdstva iz posebnih akcij, kijih pripravljajo organizacije v Šaleški dolini prav za la namen," doda Kovačeva. Prav včeraj so v sejni sebi MO Velenje člani Mladega
forumu /dru/enc p^>deUli ček v znesku 101 lisočSITza to akcijo. Denar so zbrali v maju, ko so pripravili dc^brodelni kon-
cert, katerega glavna zvezda je bila skupina Mi2. Poleg lega dobijo sredstva, ki so jili zbrali s prodajo Šopkov na letošnjem cvetličnem sejmu, tam jih je izdeloval vodilni slovenski florist Primož Gril. To akcijo jc predlagala županova žena Viklorijsi Meh, zbrali pa so okoli 130 lističa kov.
Prijave za letovanje v letos razpi-
"Kdor bere, se veliko nauči" smo slišali na priložnostni slovesnosti v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki, kjer so podelili bralne značke že 44. generaciji pridnih bralcev na tamkajšnji osnovni šoli.
sanib treh kolonijah ob morju na M/PM Velenje ie zbirajo. Vvseb Ireh izmenah jc sc proi;lor, največje zanimanje pa je za letovanje v Savudriji,
Šlcvild hrdli o\ ne
v torek popoldne so na dveli prireditvah v velenjskem kulturnem domu podelili letošnje predŠc>l-ske bralne značke, imenovane OstrŽek. Danesob 18. uri jih bodo razdelili Se v Šoštanju, v tamkajšnjem kulturnem domu. *"Ut.le-ležba mladih bralcev je bila ielos zelo razveseljiva. Olede na to, da je sedaj vvrtcu zara<li devetletke ena generacija otrok manj, .smo predvidevali, da bo bralcev manj. Z veseljem ugotavljamo, da bo letos t)stržk:t prejelo več kot 400 predšolskih oLrok iz Šaleške doline, kar je lept> število," nam je povedala Tinca Kovač. Bralna značka pa se zaključuje ludi na osnovnih šolah. Vsaka ioki je pripravila posebno prireditev, na kateri so pt^delili značke vsem bralcem. Za osmo^^lce. ki so značko osvajali vsa leta Šola^ nja, pa bo skupna prireditev 7. junija v velenjskem dorau kuliurc. Bralcev, ki so osvojili vse bralne znaiike v osemletki, je leta^ kar 310. 'Ib ni majhno število, akcija branja d<'»brih knjig pa je še vedno zelo tlobro umeščena v osnovnošolsko populacijo.
Hotel na Venišah znova vabi
Manj l<ol ieto dni je minilo od višl<a zapletov med lastniki in najemniki pi iljuhljene^a hole-la na Venišah, ki so privedli do nenadneř>a zaprlja hotela
Zadeva seveda šc zdaleč ni razčiščena in sklenjena, vseeno pa so vzeli vajeti v svoje roke lastniki, kol sc (tudi) za konjeniški center spodobi. Tako so v soboto na ranču Burger pripravili prisrčno slavje, / njim znova odprlivrala v celoti prenovljenega hotela, čez kakšen nicsee ali največ dva pa bodo namenu izročili nekaj novih pridobitev. Z njimi bodo (za-enkratj zaokrožili ponudbo tega turističnega, konjeniškega in teniškega središča. To je bilo res družinsko slavje, hkrati pa velik dogodek m bližnjo in daljno okolico, vso dolino pravzaprav. Primesi ptiliiičnega »pompa« zato ni bilo, »bolj bomo na Vcni.Šah veseli »pompa« od ponedeljka naprej,« so poudarili gostitelji.
Hotel je torej v celoti prenovljen in v teh dneh žc vabi goste, »lemeljita obnova kuhinjskega, gostinskega in hotelskega dela bo veljala preko 25 milijonov tolarjev, v.çoteza i/gradnjo novih zmogljivosti pa še ne morem »izdali,« saj bo Ircba prišteli še opremo in nato scšlc-ti raCune,« je povedal Franc Burger, ki je skupaj z ženo CVclko lastnik ranča in vsega, kar sodi zraven . Kaj pomenijo dodatne zmoglji» vosti? »To pomeni wellnes center s finsko, tur.ško In zeliščno savno, whirpool. masažo, šolanj. fitnes in kozmetični salon. Temu je treba dodali še nove apartmaje, konferenčne in sejne sobe za različne namene in gostinsko ponudbo. Kot rečeno, ta del 5e opremljamo
in ga bomo gostom ponudili najkasneje čez dva meseca, hitreje ob vseh nujnih delih pač ni šlo,« je še dodal Franc Burger.
Na bolj neprijetno vprašanje, kaj je novega v zvezi s sporom s prejšnjim najemnikom, je Franc Burger dejal: »Nažalost
sodišče, mi pa gremo naprej,« Kako bo naprej, je povedala direktorica hotela Slavica Mula-vec: »Vsekakor pri svojem delu želim združiti bogate f>odjct-niSkc izkušnje družine Burger, pridobljene predvsem v razvitem zahodnem svetu, in svoje, ki sem sijih nabrala / dolgolet-
ponudbe. Vsak. ki bo prišel k nam. od vnuka do dedka ali vnukinje in babice, bo zares imel kaj početi. Tudi Če ne bo počel nič. bo prav v niču užival, se v lepi naravi in miru spočil, sprostil.« Desna roka direktorice bo Burgcrjeva hči Nata.sc-ha. ki bo skrbela za turizem in
ne morem povedati nič dobrega. Zadeva je na sodisču, je pa res, da se nekdanji najemnik doslej že pclkrat ni	va-
bilu sodišča. Upam, da se bo odzval naslednjič in povedal svoje, .saj se je doslej nabralo že veliko zaostalih obveznosti. Nobenih zamer nimam do nekdanjega najemnika, tudi lakšne ali drugačne obložbe ne bi pomagale, torej naj zadevo uredi
nim delom v zunanji trgovini, turizmu in hotelirstvu. Naša ponudbo jc že in bo še bolj zelo raznolika in celovita, seveda pa se ne zapiramo za svoje plotove, ampak sc želimo vključevati v siccršnjo ponudbti obeh dolin, kjer sc v zadnjem času žc kažejo obetavni premiki. Lc zakaj se ne bi povezovali s središčem na Golteh, z Logarsko dolino in vključevali vse vrste
rekreaci jo.
O želeni in nujni navezi s celotno dolino priča ludi namera, ki so jo vsi skupaj pojasnili in opredelili kot vizijo, da bodo namreč kadre in vse potrebne dobavitelje iskali prav v domačem okolju. Nemara je to edina prava pot za trdnost tega središča v prihodnjih desetletjih.
MJp
Ko življenje reče »še«
Pred petde.setimi leti sla si dala poročno zaobljubo Angela Medved in Ivan Kumer. V li.sti majski st^boti, ko sta pi>stala mož in Žena, sta si obljubila, da se bosla imela rada, da se bosla spoštovala in bila drug drugemu v pomoč. Zato jima zdaj po petdesetih letih ni bilo težko znova pogledati si v oči in obnoviti dano prisego izpred davnih lei, Kako
skrbeli za številna vesela presenečenja. Ni jim bilo težko, saj ao se okrog z-akoncev Kumer vedno sukali ljudje, ki so znali ptv>kfbe-li za dobro voljo. Ali pa je zanjo poskrbel kar Ivan sam. Ivan Kumer je pred upokojitvijo delal v TEŠ, najprej kol strojni mehanik, nalo pa kol izmeno-vodja transporta. Se bolj kot pridnega delavca ga ljudje poznajo,
ludi. Zakoncema Kumer iz Raven pri Šoštanju je uspelo listo, kar le malokomu. V petdesetih letih stasi uredila lepdom, v katerem sta vzgojila tri hčere, in naj je bilo lepega in gorja v enakem številu..še vedno znata drug drugega spravljali v dol>ro voljo. Dobre volje bili v soboto, 22. maja. ludi vsi prisotni na njuni zlati poroki. Kol se spodobi, ju je k obljubi zavezal župan občine Sošianj Milan Kopušar. zaprisego pasta potrdili tudi portuni priči Ludvik Kumer in Dejan Obšlelcr. Ludvik se je Še posebej resno držal, saj je bil Ivanova priča žc prvič,
»Ohcet« je bila v znanem gostišču v Ravnah, svalje pa so po-
kol muzikanta, cigar skupina Ravenskih godcev spravlja v dc^bro voljo ljudi vscpovstîd, kamor jih povabijo.
Angela je bila predana mama trem hčeram Veri, Vidi in Majdi. Med tem ko s(» odrašCale, je skrbna mama in gospodinja postala tudi dobra delavka v TCŠ, kjer je tudi dočakala upokojitev. V Ravnah pri Šo,šlanju sla si z možem postavila lep dom. v katerem uživata .sadcwe svojega življenja.
In recepi za lepc^ in dolgo skupno Življenje: dobra volja je bila vedno obiskovalka njunega doma, poštenje in pridnost pa stalni sopotnici.
■ Miiojka Homprej
Na snidenje ob diamantnem jubileju
Pri Voduškovih v Skalah pri Velenju je bilo v soboto, 22. maja, nadvse vewlo. Natanko po petdesetih lelih skupnega življenja sla namreč še enkrat stopiia pred oltar Ivanka in Franc Koren. Tako
casštevilni svati veselo proslavljala do ranih jutranjih ur, Osemde-setleini Franc in Šest let mlajša Ivanka sta v dnižbi sw>jili najbližjih in Številnih drugih svatov še cnkrai p<>d(^življala svečane trenutke iz-
kot pred pc^l sl<.>letja ju je tudi ob njuni zlati pon'>ki do cerkve sv, Jožefa v Skalah pripeljala ktKijas konjsko vpregiî, in če kajvelja pregovor. da deževen portvni dan prinaša srečo, jo bosta zJaiopon^čcn-ca iz Skal imela še zelo dolgix Veselega razpoloženja pa na tako svečan tlaji nist^mt^gle pregnati niti dežne kaplje in svoj pomemben življenj.^ki jubilej sla zJaiop<irCen-
Ivanka in Franc Koren (foto AV)
pred peldeselih kt. a tokrat morda Še bolj sprijeno in brez skrbi, saj sta na pravo pot spravila vse svoje otroke in viiuke in lahko jesen .mojega življenja v miru preživljata na Ûïdu.^kovi domačiji vSka-lah. Ob slovesu so si svaije in zla-toporočcnca obljubili, da se spel snidejo ob njunem diamantnem življenjskem jubileju.
■ DK
3. junija 2004
n^HlàS
KULTURA
Pet let akademskega zbora Grad bogateiši za zbirko Gorenja
Mrl julrisnjoin ('(^i<)voč<Tiiom koncertu bodo iz\(Klli ludi iri krsliie izv(Mll)e iîi podelili (Jallusova |)r i/naiiia
Bojana Spegel
Vcltnjc - Ljubitelji zborovskega pcija vedo kaj je kviiliieia. In \o jc ircbťi nesporno priznali po letih delovanja mlademu pevskemu zhorj, ki na jutrišnjem koneer-lu vveliki tJvorani velenjske gJas-Iwne Sole otuřležil peio obietnieo
Velenje podvodslvom Danice VU rećnik so se prvič zbrali na pevskih vajah januaija J lileja o akademskem zboru je slara, pravzaprav so bili resnejSi cilji pelja na itkadeniski ravni vkrogih Šaleškega Š!udenti«kcga kluba /C v preteklosti. Sredi devetdeselili let je
dijakov, ki so peli v tem zlx^ruje želek> tudi po končani srednji Šoli z njo pousivarjati Še naprej. In prav študenti in diplomanti, ki so prepevali v mešanem mladinskem zhtïru Šolskega centra Velenje ter se pri Danici kalili v srednji «>11. danes tvorijo jedro zbora.
ŠAPZ z zborovodkjnjo Danico Pirečnik pripravtja pester program ob peti obtetnicf delovanja
delovanja- Koncert Saleškcgaaka-demskcga pevskega zbora (ŠAPZ) se bo prieelob uri, nanj pa so povabili nekdanje pevce, pokrovitelje in vse, ki so ka-k(irk(îli živeli zzbt>rom v ich petih letih. Seveda nanj vabijo tudi vse ljubitelje zborovske glasbe. Obudimo spomine. Pevci SaPZ
sliiba iri leia deloval Šaleški študentski k<^morni zbor» ki ga je vodil i^uident gla'šbe Joži ŠaluJ. Kar nekaj pevcev tega sestava poje v SAPZ-u še danes. Ideja o i^Tvrstnem zlH>ru pa je do-zt>rela z uspešnim delom velenjskega srednješolskega zbora, ki ga še danes vodi Danica. Veliko
/Imrovodkinjii l)ani<*a PircM^iiik, o i/boru jiilrišiiícni koiu crlu:
"Prvi del koncertnega programa ob obletnici zbora je zastavljen nekoliko drugače. Poleg klasičnega zborovskega stavka predstavljajo osrednji dclprt^grama delašliriii skwenskili avtorjev glasf>e-nikov, ki so vsak posvoje vplivati na poustvarjalnost našega zbora. Jaa^busirallusje naš stalni spremljevalec in sixiblikwalec našega zlxmivskega sveta. Prav lako to pivstaja tudi Afnbn»?.Copi. ki nam je s svojo tenkočutno muzikalno izpeljano zborovsko strukturo zle« zel piKl ko}.o. P<vsebm» mesloje namenjeno dvema domačinonta. MX Šrticj in Mrtlej Juvnišeksia mi izročila partituri Z/^eljo,ttajih zapojemo in predstavimo,
ZaCetck drugega dela ki>ncertnega programa je oblikovan s pt>-mocjo strokovnjakinje za Ibiklomo dejavnost, gospe Neve Tram« puš. ki VT&lo let pt>maga pri izl^iri in predstavitvi ljudskih pesmi in plesov - tokrat belokranjsklli. Sledi k>gièno nadaljevanje zzahtev-no obdelavo dveh prav tako IkíIokranjskih napevcw, Ornt^maljsko kolo - Most, naslednje iri.skladlie so izbor najMjpriljubljenih slo-ven.skih ljudskih |x:smi. V nadaljevanju sem na željo pcsTev izbrala skladlK' različnilí. Zii nas nekoliko ekstničnih In barvitih kultur (Latinska Amerika, Kitajska, Avstralija), od katerih nam je največ ustvarjalno umetniškega uřiika In navdiha dala zadnja skladba, ki zahteva od vsakega pevca ogromno energije ob iTvedbi in ki sposobno tehniko vzpodbuja slulno zaznavanje oziroma pelje alik^oi-nih tonov.
Težko je Izbirati med mnogimi umetniškimi željami in ambicijami zaradi strukture pcvcev. njihovi J:elja in narave naiega dda. Upam, ila sem ubrala pravo pot sebi in pevcem v veselje, ki bo prepričala ludi obiskovalce koncerta. "
gorenje
Klimatske naprave
mpj. tvoj. do<n.
m



ííá
lel.; 03 19 44 ww w.gc > re n i c coîh
Po končani srednji šoli k ŠAPZ leto pride nekaj niwih mladih pevcev, seveda pa zaidejo k zboru mnogi drugi, ki enostavno ljubijo glasbo ter pelje in imajo "glas". Zlv>r združuje zborox'ske izkašnje in mladost pevccv, Pevske ambicije se tnlražajo tudi v načinu dela in pevskem izpopolnjevanju 1er zorenju vseh pevcev, ki to pi>čno ob lastnih študijskih, poklicnih in strokovnih interesih. Posebno veljavo pa s(a zboru dali tudi obe tekmovanji, s katerih sla se tako zbor kot njegova dirigentka vrnila s priznanji za umetniške dosežke in njihovo kakovostno delo. Leta jezÍ3or dosegel zlato priznanje na mednarodnem zlvrcsvskem tekmovanju Isola ckl Sol v Italijanskem Gra-de?u. tako v kategoriji sakralnega programa kot v kategoriji komornih zasedb. Za nameček je bil zbor prc'^^ašen za najboljši komorni sestav, Danica pa je prejela priznanje za najboljšega zborovskega dirigenta tega iGkmo\'anja. V letu 20D3 je zi>or prvič nastopil na državnem tekmovanju pevskih zborov Naša pesem v Mariboru in tudi na tem zahtevnem domačem tekmovanju že kar ob prvem na.siopu prejel zlato plaketo mesta Maribim
"Šaleški akademski pevski zbor ni le skupina ljudi, ki jih združuje glasba", pravi Matjaž Šalej. ki skrbi zii promt>cijo zbora. In dodaja; "V mislih Imam skupimo ljudi, ki so zbrani, da skupaj ob glasbi doživljajo veselje in prijetne družabne trenutke, ki jim ga skupina ponuja. Intenzivne priprave, gostovanja, koncerti, nastopi in tekmovanja so presežek glasbenega ustvarjanja pevccv, ki jih druži več kol glasba, druži jih način življenja "
Pr^^gram na jutrišnjem koncertu bo povezoval dramski igralcc Marko Mandk^. ki jehilkolsrcd-nje-šolec tudi sam pevec. Med drugim bodo pt^delili tudi O bronastih in ? srebrne galustwe značke za 5' (in večletno) ter za 15-Ietno petje v odraslih zborovskih sk-u-pinah. Po koncertu pa pripravljajo tudi družabno srečanje vseh nekdanjih pevcev in gostcw.
V tivh ([(^solleljili je v (ioronju nabralo [)i'avo l)0ř»aslvo unielniškili del - Del /hirke so pokloiiili moslu Velenju iu ie na oiik^d na Veleniskein gradu
Mira Za^ošek
V Ciorenju Že oti nekdaj (Ohranjajo slovensko kulturo med drugim z nakupom in zbiranjem umetniških del. V dobrih petih desetletjih se jim je nabralo več kot 7W) del. Del te zbirke so podarili Mestni (fbčini Velenje. Pomagali sti urediti ra»tavnl prostor na Velenjskem gradu in tako omogočili, da bodo dela na ogled tudi širši javnosti.
Ma^. Fninji) Hobinac pravi, da je bil pobudnik za oblikovanje sa-mosKijne likc^vne zbirke (îorenja Ivan Aleišek. nekdanji direktor Ciorenja, ki se je že pred pottret-jim desetletjem zavedal pomena likiwne umetntsti kot nepogrešljive usmerjevalke v astvarjanju ob-likt^vno funkcionalnih in eslet.sko dovršenih malih in velikih gospodinjskih aparatov. Šlo pa je seveda tudi nacionalni interes, da se biseri klasikov sk^venskega likovnega ustvarjanja ustrezno zaičilijo. V zbirki (îorenja so tako tudi najbolj zveneča imena slovenskega impresionizma, moder-nlstcw, pa tudi sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev. »Prav znamenom, da bi bila zbrana umetniška dela dostopna širšemu kroguoWudovakevJoje Ctoren je koncem klevet desetih izročilo mestu Velenje, skrb za njeno
upravljanje pa je bila zaupana kulturnemu centru. la je liktwno zbirko preselil na Velenjski gratl, kjer je zaokrožala. skupaj z nekdanjim muzejem rudaisiva in RmIíwo zbirko afriške umetmsii. bc^ato razstavno vsebino te historične lokacije,« pravi Pranjih Bobinac in d(xJa-ja. da bodo prenovljen razstavni pri^stor le zbirke z veseljem pokazali svojim poslewnim partnerjem. Dr Zoran Kr/i.^nik pa dodaja: »Zbirka prikazuje duha nekega naroda, ki se je iz spon najrazličnejših tujih priliskov razvijal v svojo smer, ne da bi Zii met aval tuja dognanja In vplive, temveč jih jc
vsrkaval, prilagajal svojim poUc-bam In jih bogatil s spoznanji, ki jih je črpal iz sw')jih spotom in krvjo oplemenitenih tal. svx>je ustvarjalne sposobnosti in svojih izvirnih, novatorskih idej. Poklonil nam je dragoceno dediščino, ki jo velja ohranili in predati prihodnjim rodovom. Z veseljem lahko ugotovimo, da nam pri tem pomaga sptïznanje nujm«ti in go-sptxJarska moč Ck^renja. I ivaležni smo mu za to iniciativo, sptxlbu-den zgled in dosežek.« Bogata zbirka likovnih delG<>re-nja je U^rej zdaj na ogled na Velenjskem gradu.	■
Med svečano otvoritvijo dr. EmH Roje, dr Zoran Kržiinik in
mag. Drago Bahun
Muzej Velenje še vedno dobro obiskan
Bojana Spegel
Velenje - Mescc maj je bil, kar se tlogodkov tiče, 7ii Muzej Velenje izjemno bogat in pomemen. Ne le, da .so i>dprh dve novi zbirki: v nekdanji gostilni na gradu je sell aj na ogled zbirka, ki prikazuje Šaleško dolino med drugo svetovno vojno, prejšnji teden pa je ikI-pria vrata ludi prenovljena zbirka sckdobne slovenske umetn(")sti Gorenje. V maju so kar dvakrat na stežaj odprli vrata svtv jih zbirk na gradu in na Kavčnikovi domačiji in ogled ponudili brezplačno. Obakrat je bil obisk zelo lep.
Damijan Kljajič, v. d. direktorja Muzeja Velenje, nam je pwedal, da je bil letošnji mednarodni dun muzeje pusvečcn neoprijemljivi kulturi in dediščini» listi, ki se večinoma prenaša ustno. Tudi .s takšno se ukvarjajo v velenjskem Muzeju-
Muzej Velenje je bil ustanovljen n^ivembra 1957. torej se bliža poLslolctni jubilej. " Ibje bil najprej muzej. ki je bil Muzej slovenskih premogovnikov in to je bila tudi prva zbirka, ki je nastala pri nas. P<itemje muzej širilsvojode-j3vn^'«sl,danespa je tipičen lokalni zgodovinski muzej, ki pt^kriva področje Velenja, Šoštanja In Smart nega ol> Paki,ssvojimi zbirkami pa segamo tudi širše v slovenski pr£«lor. Naša prva zbirka je sedaj pi">stavljena v avtentično okolje, v Muzej Premogovništva Slovenije. Stn">kovno za to zbirko še vedno skrbimo mi." Na kratko s-va se s s< »govornikom sprehodila skozi muzejske zbirke. '^Zelo zanimiva obiskovalcem je afriška zbirak TratiŠka Foila, ki je
edina tovrstna v Sloveniji. Obiskovalci se radi ustavijo tudi v rekonstruirani gostilni in trgovini iz tridesetih let dvajsetega î^toietja. Tudi to j C edinstvena zbirka v Skv vcniji. Naslednja zbirka ima naslov Ko je Velenje postajalo mesto, ki prikazuje povojne^ zgtxlo-vino mesia. Zbirka Od romanike do baroka predstavlja.Šaleško do-linovčasovnem obdobju, ki zajema obdobje do konac srednjega
V d. direktorja Muzeja Velenje prof. Damijan HIjaJič
veka. Zbirka cerkvene baročne umeînsoti Šaleške doline prikazuje pretřvsem predmete iz potopljene cerkve sv. Jurija v Skalah. Imamo ludi palconl<^loŠko zbirko Mastodont in zbirko slik Lojzeta Perka. V maju pa smo odprli Še dve žc omenjeni zbirki." nam jc povedal Kljajič. Čeprav je grad velik, muzealcem prostora že malo primanjkuje. spk5h ker je arhitektura gradu prilagojena življenju v času nastanka in je zato vanje prostorsko težje umestiti nove zbirke. Pa kljub temu se laliko v Muzeju Velenje pohvalijo, da se jim zadnja leta obisk
stalno povečuje. Kljajič pravi: ''Trend je že nekaj časa obrnjen navzgc^r, tudi vlelu 2004 je tako. Ker .spremljamo tudi strukturo nai;lh obiskovalcev, lahko rečem, da je ta zelo ugotina. Ker se poskušamo v kulturnih ustanovah obnašati trž^no in vsako leto pridobiti več sredstev z lastno dejavnostjo. se lahko pohvalimo, da smo tudi pri tem uspešni. Ni nam vseeno, kdo prihaja knam. pa tudi ne, kako zatlovoljni obiskovalci odhajajo od nas, Zatovziidnjih letih pripravljamo ludi delavnice za otroke in starejše, posebej vivdene izlete po Šaleški dtv lini in še mariskaj. Ne smemo pozabili, da k našemu muzA)ju sodijo tudi iri depandanse: Kćivčnikova dci-mačija v Zavodjah, spominska soba, posvcčoia delni kapitulaciji vTopi>IŠici, In spominska soba, posvečena Ivîjem IV divizije na Graški gori. Vse tri st^ zanimive, še posebej pa najstarejša evropska dimnica - Kavčni-kova domačija. Tudi tam pripravljamo različne animacije za obiskos'aice," smo izvedeli. V zadnjih dveh letih na Velenjskem gradu zabeležijo po okoli 20 tisoč obiskovalcev muzeja, Letos pa je število obiskovalcev že preseglo Števiki 7 tisoč. V enem samem tednu v mesecu maju je Muzej obiskalo neverjetnih I l(Xl obiskovalcev.
UUDJE

Premalo in preveč
l)niř>i vikend 14. lesUv^ila DMK jc iiiiino - Koîicorli odlirni. udck^/ba pa eiikral pí'í^.v(ílika, dî uyk^ proskïonina
Bo/ana Spegei
14. dnevi mlaOih in kulture v organizaciji Šakskcga ^ludcnt-.skcga kluba so ludi letos poskrbeli 2aU), da sc je koncc ledna i/ toplih stanovanj na prircJlivcnc prcstorc odpravilo vci SaleCaniw kol sicer, lokral pa tudi mladih iz vscii koncev države. Drugi vikend festivala jc hil kljub slabemu vremenu zagot(Wo v{fU.'k prireditve. Sploh, kar se tiCe glasbenih do-godkw. ki so jim Studenti letos dali največjo ležo. Ker jc bil v pelek zveCer airij Velenjskega gradu /aradi dc?:ia neprimeren, »I ?jiani ti'ubaêi Elvísii .Ajdini»vićH. 7.Tr\-d^o-válci festivala v Cíuči. nastopili v Mladinskem ccniru- Ta je bil mnogo premaj-lien za vse, ki so si Želeli prisluhniti temu etno koncertu, ki so ga zaCeli afriški rilmi bobnarske skupine. i^.urje hil pravi, zrak v prostoru pa obupen. ?.al patuleležba na spekl akular-nera koncerlu skupin The Stroj in l^ihach ni izpolnila pri(i^ako-vanj. le kriva matura in i/pitni
skovalcev se je zbralo v Rdeči dvi>rani, kar je organizatorje verjetno nemalo razočaralo. A od lislih, ki so prii>Ii. nad koncertom zagotovo ni bil razt>čaran nihče! Uvodne lakte harmonik orke-.sira RnherUi (»oliCniK» je sicer večina zamudila, saj seje na.slop
velja ludi za kuhne Laibach. Ne le moinejJi spol tudi nežene><l je priznal, da sla mični dekleti (sicer Članici skupine Make up 2) krepko p<^pestrili odrsko dogajanje med konccrlom. Ohe skupini sla oh presenetljivo dobrem zvoku (za to dvorano) zagotovo

• \ \ .

A ' ^ >
Prvíi v Velenju, firvić skupaj s skupino The Stroj in sploh pn/ič s harmonikarji Roberta Gotičnika - kultni Laibach so predstavili ie album Wat,
Híki ali pa je bilo lo preveC
. ali pa je za Sale čí
ter" zaSalečane? Okoli 600 obi-
skupine The Slroj začel dobro uro za njim. Ni kaj,lanlje in dekle napredujejo iz nastopa v nastop, lolčejo koî je treba, z rilmi nabito glasbo pa so lokral krepko popestrili s kamerami in gra-likami. Skupna wena za scenski in glasbeni vtis - odlično. Kar
upravičili v glasbenih krogih visoko ccnjena imena. Ob kt^ncu ledna se bo lorej začela še zadnja tretjina lcU\5njega DMK-ja. Najmočneji^i dogodki so mim<5, a tudi zadnji vikend ne bo zanemarljiv.
»Naloge nisva izdelala zaradi nagrade!«
Mlada raziskovali a Maljaž Dušic iii Malej Kladiiik sla z iialogo izdelava mol)iliio riKHoorolosko postaje želela potrdili osnov no izliodišee, da je v Šaleški dolini înojjoee iciîieljilo izkoristili vsaj en alU^rnalivni erieifielski vir
Tatjana Podgoršek
Dijaka 4. letnika Poklicne in elek-iro 1er račitnalniSke Sole S<.>lskega centra Velenje Maicj Kl«dnik in Maljaž Dui^iC' sla se vključila v letošnje gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Soleške doline z nalogo Izdelava mobilne meteorološke poslajc. Dve leti sta se trudila skupaj zmenlorjema l\'in>m Vrčkov-nikom in Zvonelom Conctnom, a sta na medobčinskem srečanju ostala praznih rok. Na nedavnem 38. srečanje mladih raziskcwalccv* Slovenije, ki je bilo v Mariboru pod okriljem Zveze za tehnično kulluro Skwenije, pa sta med tehničnimi nak>gami zanjo prejela prvo nagrado.
»Naloge se nisva lolila zaradi priznanj, ampak zaradi potrebe po Širilvi lastnega znanja, izkušenj, ki jih dobiS pri lakem delu. Seveda pa je nagrada priznanje za vložen trud. Meniva, daje razli>gza različna mnenja drugačen način ocenjevanja,« sla menila Maljaž in Matej.
Fanta sta povedala» da sla si v začetku zasiavila nekoliko drugačne cilje, koise je vse skupaj po-kazaUi na koncu, želela sta izxác-kili nalogo iz naravi^slovja. sedaj pa se uvršča med lehnične. Zmlela sta raziskati, ali je Šaleška doli-
Miada raaskovalca Matej in MatJaž'.uMeniva. da Je raziog za drugačno mnenje drugačen način ocenjevanja.t
na primerna za izicoriščanje alternai ivn i h virov energije. »Idejo smo kasneje nadgrajevali in vsakcxJ sodelujočih je unel svojo zamisel, kaj bi bilo šc dobro dodati, /a nameček se je izkazalo sc, da bi predstavljala precejšnjo ležavo tudi sama izdelava. Zaradi pomanjkanja časa sva vse skupaj nekoliko preusmerila.« Merilni sislem sta za-smwahkot klasično meieorološko piisiaj(\ s katero lahkt^ pcwamez-nikkomuniciraprcko kratkih SMS sporočil. Če pozna še geslo, bo imel podatke o vi.íini temperatu-
re, vlí^i.hitrtwii 1er smeri vetra in Se kaj na dosegu roke. (^c bi bila ludi prihtxlnje leiosre^l-nje^olca, hi se v gibanje zanesljivo vključik-t.a bi nalogo zasuivila drugače, ko Sla jo. C) lem. kaj bi, če bi. ne razmiSljatii več. Bolj o ma-luriieinih olweziu^îih, ki pred njima. Verjamemo, da bosla prihodnje Studijsko leto u.spelna .študenta programa telekomunikacij oziroma elektronike na unlverci v Mariboru, kjer bosla s pridom uporabila pridobljene izkušnje.
"Želim si biti fotograf"
[Na vpi^ašaiije, kaj ž(Hi poreli v živijenjiu odgovarja še ík^ 18-lelni Alja/ Veiieki, ki je v p(^U^k odprl pi^o samostojno toloííraťsko ra/slavo v MC Velenje
Bojana Speget
Velenje - Redkokdaj se zgodi, da ima mladi umetnik mořjiosi predstaviti svoja dela. preden di^polni IX lei. Aljařu Veličkemu. dijakoi letnika velenjske umetniške gimnazije, je lo aspcio, Pravi, da ludi zalo. ker je bil "pcnrucan", saj je idejo za razstavo dal Urošu Po-locniku. vodju galcrye MC-ja, kar sam. ?!clclsije, da ludi širši javnosti pokaže svoje umetniške fotografije. ki jih ludi njegov menlor .lurij Viiiiniin tKvnjuje kol dobre, vedno boljše.
Pcikcjva otvtvitev razstave je t>ila simpatična. Pri.ílo je zelo veliko Aljaževih sa^lcev in vrstnikxw. pa tudi kcilcgi iz lolokluba /mo, katerega član jc žc nekaj let. feprav si je Aljaž v pn^gramu ob olvi.>rit-vi poleg svojega kratkega govora, v katerem je poudari), da to, kar počne, rad počne» zaželel še igranje kitarista Primoža, gimnazijskega stiŠolca, je dtiživel nepozabno presenečenje. Isli večer so namreč v MC-ju nasít^pilí trubači Elvisa Ajdínovíói. ki so kol pravo presenečenje organizatorjev na otvoritvi razstave zaigrali dve udarni. Aljažje lakoj vzel v roke Ibic^apa-rat in jih poslikal, to mu je namreč pravi izyjv. "'Ib je bilo nepi>zabno, segio mi je do srca. Tega nikoli nc bom pt^zabil, Ft>tografjral sem z.a-10, ker me je kar zagrabilo, v lem pač uživam. Slik šc nisem razvil, najprej mi^ram končati letnik." Fant pravi, da sc je za fotc^ralijo
navdušil pri 12 letih, ko je doma uredil tudi zasilno lemnico. Oče mu je post>dil 211 let starega Zenita, z njim je Ziičel improvizirali. Polem je .spoznal .lurija, ki gn je začel usmerjali in učiti, starSi pa so mu kupili novega Nikona. Aparat jc pač pomemben in Aljaž je pokazali tolikošno mivdušcnje nad to-
kar se mi dogajii kol najstnik'u. kar ćulim." pravi Aljaž- In prizna, da ni pričak<iv?il prve nagrade na natečaju Evropa v i^îli. "Nisem imel namena, da se prijavim na la natečaj. Pt^kU sem fotografije, ki so nastale slučajno, ko se n't prijateljico na terenu učil fotografije. Dcv bil sem uro in leden dni bivanja v
Prav vsakemu na ovtoritvi razstave res ne zaigrajo znani "trubači", tn redki so, tO imajo samostojno razstavo pri 17
ietih. Aijažu Je uspe/o.
lografij<s dasia starša podprla, .le član fotoklul^a Zrno. saj ima v njem dobre pogoje za delo. pa ludi druženje z ljudmi, ki imajo íslo ljubezen - lologralljo. ''Najbt^lj z.a-nimiv mi je poriel; studijsko delo. koncerti, kot jc Rock oiočec. življenje ... Ib, kar pravzaprav živim In
Franciji. Poln .sem pričakovanj, vem pa ne, kaj mc čaka/' AIjaîvvo razstavo àw-lvl i h umetniških foiogralij, ki nesporno kiižejo. di ima fant obálek in talent, si lahko vsak dan ih 24. junija ogledatev galeriji MC Velenje.
Ustvarjamo otrokom prijazno okolje.
Otroštvo Je Sds. v kslerem je vsdk Tienutek izpolnjen 2 novimi skušnjami. Ko navidezno sproščena icjre prinaša v ivijenje sveža spozi'kdnja Ko prešereii $in$h po neprevidnem koreku čez pozabljen avtomobilček v hipu zamenja jok. Ko spoznamo, da nI nlC tako prljetnegři kot lopls) skrb ljucfl. ki znsijo Ir^ieti rsdi. Taidlmo se. dfr bi rezigran smeh zapolnil otroška stoa. Da bi jih IzkiŠnje naile brez bolečih pddcev. Da bi vsak otrok lahko bi) otrok v prf;aznem okolju.
Mercator
ZvezaPrijateljev MladineS
ineSlovenije
3. junija 2004
«fl^CiiSj
R/í\DOJQK[] IDO i/JlS^POsDGl
Glasbene novičke
Karmen Petek: »Moraš vložiti del sebe, če hočeš... !«
Po poklicu jc dipjt)mirana medicínská scsira, zaposlena na Referatu za zdravstveno vzgojo /zdravstvenega doma Velenje. Rada ima delo, ki ga opravlja, skoraj tako rada pa prijateljuje ludi z Radijem Velenje. Sedem o/iroma cxscm lel so na valovni dolični 107,8 MHz njeni Oelrlkovi popoldnevi. »Res mc žc dolgo časa veseli 10 delo. Ko §e nisem vedela, kaj bi. sem razmišljala o poklicu novinarke. Avdicija za nove radijske moderalorjc je bila priložnost za potešitev ene od mojih želja. Izkoristila sem jo in ...«svazaecli pogwor $ Kannen Petek, od nedavnega tudi Zakoick.
Delo na radiu jo sprt)Sča. Obcetrikih dežura predvsem zaradi rubrike zdravniški nasveti. Z radijskim tehnikom Marjiinom Slapnikoni delata skupaj žc toliko časa, da poznala drug drugega in vesta, kako je treba stvarem streči, da ima radijska urednica Mira Zakošek ùïm manj pripomb. »Nekaj malega mi že reče kdaj pa kdaj, a ni prehudo«, pove Karmen o svoji lašči. O Maijanu pa: »Ta vc, katera glasba u-streza mojim uše.som.«
Njena dva nadobudneža - dvojčka Neje in Jaka, ki bosta kmalu prvič prestopila šolski prag- mamico seveda poslui^ata. In kaj komentirata? »Z navdušenjem: to jc pa mami.«<
Oddaje, pravi, poskuša popestriti z raznimi lakSnimi in drugačnimi zanimivostmi, predvsem pa: »Moraš vložiti
vanjo del sebe, če hočeš, da ima la du-Šo.» Zaradi tega jo toliko bolj žalosti včasih slab odziv poslušalcev. Sploh pri zdravniških nasvetih, kjer te raje poslušajo kot sodelujejo z vprašanji-
Radio Velenje jo obvezno spremlja tudi takrat, kadar ni dežurna. «Iz navade in potrebe,« še dodaja.
Karmen Petek • ZakoŠek: »Če imam še kaj treme? Včasih, na začetku oddaje, ampak tisto
zdravo.»

žiáfo no krotko •••
MAGNinCO
Uspel mujeposcl*/ivljenja S S<^ny Music Italija je podpisal pogodbo o prodaji založniških pravic za .singl Hir aj kajn,hirajgozavcssvetz izjemo Balkana in Poljske. MULIIBALL
Celjski punk rock band Multiball bo 5. junija dočakal izid svoje prve plašče, na kateri bo enajst avtorskih komadov. Se isti dan bodo vročo ploščo promovirali v celjskcm Kljuba
ZABLUJENA GENERACIJA
Po začel nih sporih z režiserjem zaradi spota za skladbo Pobegli vlak so le-tega končno dokončali, tako da je svojo premiero že dočakal prav na zadnji dan minulega meseca.
ALYA
Slovensko občinstvo nc pre-pričuje le s svojim glasom ampak ludi s snii.slom za oblačenje. Modna Jana ji je na iradicionalnem izboru najbiv Ije oblečenega S]ovenca(ko) podelila kipec za »naj glasbeni stil«.
UNIQUE
Skupine Unique ni več. Njihova kariera naj bi se končala, potem ko naj bi se na založbi Menart odločili» da dekletom ne bodo izdali drugega albuma.
liiui I l\iťa Šcrfczl
Minulo soboto, 29. maja, je po kratki in hudi bolezni v fí9. letu starosti v Zagrebu umrl legendarni pevec hrvaške zabavne glasbe Ivica Serťew. (rlasbenik, ki so ga imenovali tudi zlati deček hrvaške estrade Je v dol-goleini karieri posnel kakšnih 50 singlov, 19 plo.šč ter nekaj zgoščenk, znan pa je bil tudi po duetih z Ljupko Dimilrovsko.
Ivica Serfezi se je rodil 1, de-ccmbra 1935 v Zagrebu. Sprva
je prepeval v plesnih dvoranah, prvi večji uspeh pa je ob Dome-nicu Modugnu doživel med nastopom na stadionu NK Dinamo. Sodeloval je s skladateljem Nikico Kalogjero in pogosto nastopal po nekdanji Sovjetski zvezi. Nemčiji. ZDA in nekdanji Češkoslovaški. Samo v nekdanji Sovjetski zvezi je izvedel prek lO.ÍM)!) koncertov in bil tam najbolj priljubljen tujipevec.
Bc|)0|) kdiiiiij nikajo
Skupina Bepop, združba srečnih zmagovalcev prve serije oddaj Popstars pri nas»je tik pred poletjem pripravila nove skladbe, ki bodo kmalu izŠlc na njihovem novem, že tretjem albumu. Prvo med njimi, skladbo z naslovom Komaj čakam, je že mogoče slišati na radijskih valovih. Besedilo zanjo je napisal član skupine Simon, kije tudi avtor be.sedil vseh o.stalih skladb na albumu, glasbo in aranžma prvega singJa pa je naredil Raay.
INalalija z novhn spolom
Natalija Verboten se že kakšen teden lahko hvali z novim videospolom. Tokrat je v očem prijazno obliko prelevila skladbo Zale na Triglav, za katere spot so prve kadre posneli pred več kol mesecem dni v Izoli in na Krasu. Zgodba .spola je hudomušno nadaljevanje Rdečega ferrarija, v kateri ponovno nastopa Jernej Kuntner, ťerrarija pa je zamenjal nekoliko manj športen, a kljub temu atraktiven avto.
K(H'ka je padla
Kocka je ime novega domačega rapcrskega benda, ki prihaja iz Kranjske Ciore. Sest gorenjskih mladcev napada domačo rapersko sceno s skladbo Od mraka do zore, ki hkrati napoveduje tudi njihov prvi album. Njegov naslov je Alca iacia esi (Kocka jc padla), na njem pa je petnajst skladb. Album je izšel pri založbi White Nigga, pri njegovem nastanku pa so sodelovala tudi .Številna znana raperska imena, kol so
(6
O

DMK: finale!
Takole, h koncu, se bližajo 14. dnevi mladih in kulture. In človek se tu in tam iiprašiije ; kaj je narobe? Kje so vsi listi nergači, ki so zgroženi zaradi velenjskega ne-dogajanja? Očitno izbirčni so ostali doma zaradi zanje nezanimive ponudbe na sobotnem koncertu skupin 'llie Stroj in Laibach, pred katerima so se predstavili še odlični harmonikaši iz orkestra irajtonarjev Goličnik. Kaj je torej bolj brezzvezno, koncert v Rdeči dvorani ali šaleška publika, če izv/,amemo okrog 1200 razgretih obiskovalcev? Včasih se mi zdi, da v Velenju živi kakih petsto ljudi, ki se nenehno srečujejo. In kdo mije že omenil, da naj bi naše mcsio imelo 30.000 prebivalcev?
V petek, 4. junija, se bomo srečali ponovno,
v MC-ju, na koncertu Srečne mladine in Miss.Be, ki se ho pričel oh devetih zvečer. Redni člani ŠŠK-ja bodo imeli vstop prost, pristopni člani bodo morali odšteti 300 SIT, vsi astali paSUO SIT
V soboto, 5. junija, ob 12. uri se bomo v AMTK Velenje, pri stadionu, vozili z gokarti (1 IX)0 SIT). Več informacij dobite pri Gašper-ju(031 327 105).
Prav tako v soboto, ob 21. uri,bo v atriju Velenjskega gradu zaključek DMK-ja 2004. Ob lej priložnosti bo otvoritev razstave, ki je nastala v okviru fotografske delavnice na festivalu. Za tem bo irska ctno skupina iz Dublina, Coelinn, s koncertom zaključila večer in 14. dneve mladih in kulture. V primeru dežja bo prireditev v prostorih MC-ja. (Info: www.dmkult.net in www.ssk-klub.si.)
■ ko
General Woo, Kosla, Edo Ma-ajka in drugi. Slovensko občinstvo je še posebej navdušeno nad njihovim spolom za pesem Od mraka do zore, ki ga je režira) Milja Okorn (Kosta, Backstage, Select, ElvisJackson, Los Ventilos,...). V njem se poleg članov skupine pojavljajo tudi specialna enota Slovenske policije in Tačke - državne in vice evropske prvakinje v hip-hopu.
Klvis je živ_
Na police glasbenih prodajaln je pri.spel dolgo pričakovani album skupine Rok'n'band z naslovom Elvis je živ. Ce ne štejemo plošče z njihovimi največjimi uspešnicami, je to Že peti album skupine Rokn'band in prvi, ki so ga izdali pri založbi Dallas. Večino pesmi so fantje ob pomoči Ncna Belana in Ve-drana Križana ter sodelavcev posneli v reškem studiu Garage. Po prvem, zelo uspešnem singlu Meni je bila vŠeČ, za katerega je glasbo in be.sedil o prispeval Adi Smolař, so fanlje v Piranu píwneli videospot za trenutno aktualno skladbo Afrika Rusija. Režiral gaje izkušeni Izidor FariČ, ki je z Rok'n'bandom že sodeloval pri spotu Jagode in čokolada.
/alJiiirek PHK 20Q4_
po uspešnem če t rt k o vm nastopu jaz^ovskega okteta Roberta Jukiča v klubu Max in več kot uspešnem petkovem nastopu Elvisa Ajdinoviča in njegovega orke.slra, ki pa je zaradi dežja namesto v atriju Velenjskega gradu moral nastopiti v (pre)majhnem Mladinskem centru, je letošnji DMK svoj vrhunec dosegel y nastopoma skupin The Stroj in Laibach v soboto v Rdeči dvorani. Impresivni dogodek, ki že zaradi scenskega nastopa, koreografije in svetlobnih ter pirotehničnih efektov obiskovalcev gotovo ni piistil ravnodušnih, si je nesporno zaslužil naziv »vrhunec«, žal pa je v Rdečo dvorano pritegnil manj ljudi, kot je bilo pričakovati.
Ta vikend se Dnevi mladih in kulture zaključujejo z jutrišnjim koncertom skupin Srečna mladina in Miss Bee v Mladinskem centru ter sobolnim nastopom irskega etno bcnda Coelin iz Dublina v atriju Velenjskega gradu (v primeru slabega vremena v Mladinskem centru).
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko silšrte v programu Radia Velenje dvakrat dnevno; po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.DEEN-ln	The Disco
2.JUUOI1jLesiAS-EI	Bacalano
3.	AEROSMITH'Baby Please Doni Go
Letošnla evrovlájski izbor v vas očitno vedno pušča sledove. Tokrat ste mediremi predlogi za pesem tedna na Radi j Velenja spet i2brail evrovizijsko predstavnico. Tokrat je to sktadba In The Disco, s katero je pevec De-en v Istanbulu zastopal barve Bosne in Hercegovine. Mnogim je nastop ostal v spominu predvsem zaradi brhkih plesalk.
r ■ ~
■ LESTVICA
miE (Emmu
Vsako nedeljo ob 17,30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 aH 897.50-04 aH SMS 031/ 26-26-26
Takole ste glasovali v nedeljo, 30.05.2004:
1.	ANS. BRANETA KLAVŽARJA: Ena majčkena ljubezen
2.	ANS, VAGABUNDI: Pískrovez
3.	FANTJE Z GRAŠKE GORE: Kosec
4.	ANS. TONI SOTOŠEK: Če čebula ne bi če imela
5.	ANS. PETRIĆ: Še en liter
Predlogi za nedeljo, 21.07.2002;
1.	BENEŠKI FANTJE: Zvezde žarijo
2.	ČUKI: Šmentano dekle
3.	MIHA DOVŽAN: Ujemi me
4.J.-fF.	PIRŠ: Poijčanski utrinki
5.	ŠENTJURSKI MUZIKANTJE: Marička iz šentruperta
■ VUlGrdbner
SPORT IN REKREACIJA

Najlepše so letos vrtnice
N()\()i>()i1rHiii [)rekiiiili marihoivski niz - I)ra\ ()i>i'Hti Í/{)H(1('
E
S privlačno srhljivimi ircmi tekmami sc jc v nedeljo z zadnjim kriv gom konialo letošnje slovensko nogometno državno prvenstvo. Pred zadnjim krogom so imela tiik^ne nli druguine mo^nosii /a nasKw pmkii kar tri tnoSiva. detle na razplet pa so prvo lueslo v ligi Si.mobil Vodafone in naslov drJ^avncga prvaka drugič v ivoji zgodovini 'm prvić po letu 199^ osvojili nogometaši iîorice in tako prekinili sedemletno vladavino Marihi^nianov, Nwogoriskc »vii-niee« so se v stisko pred zadnjim krogom potisnile same. saj so No-vogorićani velik del prvenstva vodili na lesiviei, prednost pa zapravili s Šestimi zap^^rednimi tekmami brez zmage. Slavili pa ?o na koncu v zadnjem krogu, ko so premagali Koper s 3 : 0. kar pa zii naslov ne bi zadostovalo. Ce bt Mari-bovCani vgosteh premagali Muro. Vendar so Sobi'viani na svojem igrišču 7, zmago 2 : 1 postavili na laž vsa namigovanja pred zadnjim krogom o domneviu> »tiogiworje-nem« izidu, ki bi «vijolicam« omiv p'^il iismi zaporedni naslov. 01 im-pijajc prav takole lahko upala na prvo meslo in jc svtije z zuîago nad Primorjem s 3 : ti tudi storila, /-i naslov je bilo lo premalo, po přírazu Maribí>ra pa so Ljubljančani osvojili dnjgo mcsio pred Man-borCani. ki st> »samo« na tretjen^.«
Končni vriitni rwl: 1. Gorica 5f>. 2. Olimpija 55, Maribor 54, 4 Koper5t1.5, Mura 49.6, Primorje 48.
Publikum v pok;ilM Interlotii
Namigovanja o iuorebilnih tlo-govoijenih izidih pasti bila vbt>ju za uvrstitev v evropska tekntova-nja odveć, saj jc za ptîsetïcn »razplet« poskrbela Nogometna zveza Slovenije. Po kon^ii uvrstitvi sodeč hi nanircO morala v pokalu UEFA Slovenijo predKiavljati Olimpija in Koper, ki pa zaradi neizpolnjevanja finančnih krilc rije v nista dobila licence, prav lakojc brez nje i>stalu Mura. V evmpskih tekmovanjih bodo tako imeli pravico nastopali Gorica kot prvak v kvalifikacijah za ligo prvakih, Maribor Piv<warna LaSko kot pokalni zmagovalcc ter lesto Primorje v pokalu UEFA, največ pa so pridobili Celjani, ki f^) siccr osvojili šele 10, mejilo, vendar b«.>do zara-
Tako so Igrali
Li^ii Si.mobil \(Kl<ironc. 32.
Šmarino- LJuh^nna 3 : M3 : 0)
StreJcitl:0-Ristič(28,llm). 2:0-Ni5andžič Ni^-xiKlzié(:^9).3: 1-Marič(74).
Šmartno : Sraga. Miljatovć. Kraljevič. (»a.^parič.BivčkoiBa-baj), Omiadic (Rintek), Zinko
di izpolttjcvanja vseh pogtijcv nastopili v p<ikain Iniertoio.
INajboIjšo^a /e/rij in IVkii
Najboljima Igralca letošnjega prvenstva jc izbiral sindikat profesionalnih igralcev nogometa v Sloveniji. ki je po 21 točk namenil Draženu i^-cáju iz Primorja in Da-mirju Pekiëu iz Maribora.
Dnivu sc ii|)a
v skupini za obstanek se ni zgtv dilo nič prclxeNljivcga, čeprav je Zhdnji krog odločal o obstanku. Koroška jc po Korolanii ostala 5c brez drugega prvoligaša, saj bodo Dravi^grajčani vsaj eno .sezono igrali v drugi ligi. V zadnjem krogu jih je v Celju premagal Publikum kar s 5 \ 1. Drava pa jc na Ptuju s
: J slavila z Domžalami in si zagotovila kvalifikacije za obstanek, v njih pa K> njihov na-sprolnik dru-gouvričcna ekipa druge lige, to bo ali Bela krajina ali Zagorje. Pivo mesto v tej skupini in sedmo skupno je osvojila Ljubljana, DomÂile so osme, Šmartno deveto in 5clc deveti Publikum.
I/Jdi zadnjcgii kroga: Šmartno-Ljubljana ^A (3:0), Kuního Drava - Domžale (2:1), CMC Publikum - Dravograd 5:1 (3:0); vrstni rod: 1. Ljubljana 42, 2, Domžale 41. X Šmartno 40,4. Publikum .>9, 5. Drava 6. DravN^grad 25.
/liuig«! /a slovo
v zatltyo tekmi letošnjega prvenstva si^Smarúíni na svojem igri.^ču zasluženo premagali Ljubljano s ^ : 1, Tekma sicer praktično ni odločala o ničemer, oba tekmeca pa ireniitno^nc vesla, kje bosta nastopala v naslednji tekmovalni sezoni. Kljub lemu so igralci obeh mostov prikazali d<->hn> in odprto igro. Zjnagc za slovo od svojih navijačev so .si bolj želeli domači in na koncu zasliiženo slavili. Zlasii v prvem polčasu soSmarčani igrali zelo dopadljivo. Kljub začetni polnuH in zapravljenih najmanj štirih prilikah so povedli šele v 28. minuti, koje bil z cnajsimetrovke uspesen Risiič. nato pa je v 33. in minuti dvakrat zapored zadel NiSandžič.
ludi v drugem polčasu so imeli pobudo in prilike dom%ači. ki so nadzorovali igro, vseeno pa so gostje v 74. minuti dosegli zadetek
(Kolene), Ristič, Spasojevič. ll«^d/ar. Ni§andžič,
ih uan Si\L. 31. Pred/adnji kiojj:
Bela kis^hm - Rudar I :0{1:0)
Střelte: 1 :0-ŠUbae(l5). Ruflar: .Tozič. Romih. Mcniik. 5oftič,.lc.scničnik. AL Mujakovič. Babič (StankoviČ). Smon. Sprečakovič (Kijanovič). Am. Mujakiwič ((íalijascvič). Ok-
za končnih 3:1. Trener Borut Jare je v lem delu dal priložnost ludi mladim igraleent. ki so prikazali vscčen nogomet.
Trener Smarincga Borut Jare: •/alu'aljujcm sc igralccm. stroškovnemu vodstvu in upravi kluba za pomi")č in sodcliTvanje v tcj sezoni. To ickmo smo odigrali, koi smo si Žclcli.«
V pclek občni zimr
Nogometni klub Šmartno ob Pa-ki bo jutri. V pciek. s prićeikom ob ly.OO, V dviIrani tamkajšnjega kul-lurnega domo pripravi! redni letni občni zbor kluba. Po uvodnih poročilih btjgolovo najbolj pomembna točka 0 delovanju NK Šmartno v naslednjih tekmovalnih sezonah, izvolili pa bodo ludt nove člane predsedstva kluba.
Fora/ v Črnomljii. > nedeljo /a^orje
Nogk>metaŠi Rudarja očitno niso več polno motivirafii za igro, saj so že dva kri">ga pred koncem ^^svo-j il i pivo mesto v drugi državni ligi in M zagotovili vrnilev v prvo. V ncdeljskein predzadnje ni krogu so gostovali v (f>nonîlju in z domačo Belo krajino izgubili zO : 1. kar je njihov .Çele četrti poraz v vsej sezoni.
S tremi novim: točkamijc Bela krajina zadržala drugo mesto z enakim Mevilont ločk kot Zagorje, vendar imajo řrnomaljci boljšo razliko v zadetkih, Tagoijant pa so v tem kri)gu s4 : i prcmagitU KrSko Posavje.
V	kvalifikacijskih ickinali z Dravo za uvrstitev v prvo ligo bo verjetno igralo prav mosivo Bclc krajine, saj ima za končno drugo mesto več možni>sti od /agoijanov. Žoga bo okrogla seveda tudi v zadnjem krogu, vendar bťi Zagorje gi>sKTValo pri prvaku Rudarju v Velenju. Î'momaljci pa pri slabi fziv li.
Vrstni red pred zadnjitn krogom: L Rudar 69.2. Bela krajina 62, 3. Zagorje62.4. Dravinja5l,.^, Aluminij 50 itd.
Na.slov prvaka druge lige bodo nogometaši Rudarja proslavili v zadnjem kr^^gu. njihov nasprotnik pa bo torej Zagorje- Tekmo na igriiču ob ,iczcru bodo v nedeljo začeli ob 16.3(1.
Bodo Soštanjcani zdr/alt?
Kdo bo prvak v severni skupini tretje državne lige, bo znano ^le po zad nje ní krogu. Prednost imajo vsekakor SoSlanjčani. ki -so v predzadnjem krogu aa gostovanju premagali Ko^e s kar 6 : 0. Pred zadnjim krogt^m imajo takv^ ie naprej točko več <xl druge Palomc, ki je v tem kr<igi) doma z 1:0 premagala Pesnico,
V	zadnjem krogu bo S<íStanj doma gostil sedmo Bistrico, nogometaši Palnme pa bixlo gostovali pri petem Šmarju.
MiP
Taborniški l( o t i i e k
(ircmo v Kokarjo!
Ciotovo zdaj že vsi veste, da taboniiki tekmujemo, ^slo zi<rcsl Poleg orientacijskih, šaljivih, športnih itivseh ostalih tekmovanj imanH> ttidi taboiTii^ki ninogoht^j. Sestavljen je izvcčdisciplin oziroma znanj, ki so odvisne od starostne skupine. Najprej je tu orientacija. Za tabornike od prvega do tretjega razreda popotnihznakih.zastarejše pa s pomi')<^o bolj ali manj zahlevnili kart. Na poti so kontrolne ločkc, na katerih tckmovalci odgovarjajo na vprai^ija iz labomištva. Postavljanje bivaka lahko piinieni postavljanje šotora iz dveh, treh. šiirih ali |5etih ^ilorskilt kril ali pa pojavljanje Šotora tipii »>savica«. Tudi športna ip'aje del mnogoboja. Za najmlajSe boj med dvema ognjema, za nekoliko starejše pi\ lokostrelstvo. Premagovanje ovir je Sc ena ve^činit ki jo nicv
ra na tovrstnem tckmiwanju ob\ia-dati tabornik, ('c pa je nekoliko slai'ejši, sc preizkusi sc v poznavanju signalizacije in prestavljanju signalnega stolpa. Za mlajise (metive<i-ke inčebelic« nz,'!iihoniike od prvega do četrtega razjcda) pa je tu .se postiwljanje ognjev.
Vse skupaj 5e »lalcč ni enostavno in zahteva preccj dela in predvsem vaje. Ekipa jc sestavljena iz petih čhnu^v Njiliov»>duhiwniv{xlja« je v veliki veČini primerov kar vixlnik. In poLem sc lahko mnogoboj začne zares?
V sobtiH^ smo povsem resno tekmoval i na igrišču za osnvwno Gorica. Območni mnogoboj je p^'imcnil kvalifikacije zadi'žavni mnogoboj. ki bo junija v Kokarjah. ekip iz Slovenj (iiratlca. Mule. Mis-linje. Pesja, Polzele, Šoštanja in Velenja je :«kupaj z organizatoiji pomenilo več kot dvesto tabornikov iz
balete in Savinjske doline ter Ko^ roskc. NaSc druženje je trajalo sest ur.
Dodajmo 5e uirinck iz Šentilja. Taborniška četa na tamkajšnji pcv družničiii osnovno soli deluje od začetka lcti'«i>njega i^^skcg;» leta. Zad-nji majski petek v lelu 2(K14 pa snîo namenili podelitvi ruUc novim lalx^nnltom, 59 jih je prejelo rumene, rdeče oz, zelene rutice. Bilo je powícm tabomi.^o. Dom kríxjanw pa je Zii listo urico dt>l>il pridih Rib-na. Kiaja, kjer vsako leto taborimo, In ni odveč, če sc vsem - tako staršem kiU otrokom - v Šentilju iskrente zalwaiimo. ker so nas tako izjemno sprejeli. Pravpt-jsebna zahvala pa nasi mentorici Mileni Vcr-boten. Ja, zdaj že vsi vedo, da so taborniki '»najl^ilj^. kar se ti lahko Zi^odiv žJvljenjus^,
■ Hugo
NAKRATKO
In(^sl()
Igralci velenjskega namiznote-niskcga kluba Vegrad 'lemp<^ st^ leta^nje tekmovanje v 1. državni namiznoteni^ki ligi končali na ^ cstem mesiu prvenstvene razpredelnice, Cilcdc na vse težiive (zlasti s poškodbami igralccv}. ki so jih spremljale celo sc7A>no. jc to lep uspeh Vegrada. V zadnji tekmi kiMiČnice so bili igralci ekipe Krke iz Novega mesta boljši od Vcicnjčanov in zmagali s fi : 2. Pred igralci prve ekipe jc /daj krajši premor, nato pa se bodo kmalu začele priprave na novo zono-
ÁH mlajk* kategorije NIK Tempo Velenje pa sezona se ni konč<ma,saj jiii č<ikaše nekaj na-stop<iv na različnih turniijih doma in v tujini- V nedeljo. 30. maja, so tako uspcSno nastopili na turnirju Alpe Adria v Logatcu. Najbolje sta sc odrezala Patrik Rosc,kisejevkategorijido 15 let uvrstil med Ifi najbi)jjših, in Miha KljajiČ, ki je v kategoriji do let izpadelSeie včetrfinalu (izobilje tesno /2:3) in na koncu Zasedel mesta od 4 do S>.
MlćuJinske igro Iroti (k^žol
V	soboto so bile v Bressani'^ne-ju v Italiji mladinske igre treh dežel, na katerih je nastopilo 16 pokrajinskih rcprczcnlanc. Nastopili .so tudi trije atleti AK Velenje, in sicer Kaja Rudnik. Nina KoktM in Nastja Kramer, lako je Nina Kokot nastopila pri mlajših mladinkah v skoku v <laljino in z rezultatom 5,16 osvojila tretje mesto. V teku na 800 m je pri sia-rejsih mlad in k ali lOija Rudnik zasedla peto mesto z rezultatom 2:16.02. pri mlajših mladinkah pa je bila Nastja Kramer pra\' tako petasča.'iOm2: 17.72.
Vil)arje\a na Nonu^ija OJKMI
V	predmestju Stuttgarla je večkratna državna prvakinjav squashu Petra Vihar po prekinitvi, v katero jo jc prisilila poškodba. znova zaignila na turnirju za svetovno lestvico,
V	1. kri>gu sc jc srcG»la z odlično ncmsk<3 igralko Vitmikiwo in po teži:cm boju zmagala s 3 :2. V 2. kTOff^ •/. Angle ;^injo KiiNty McPhcc zaradi stare poškodbe ni mogia igrali na polno in je srečanje iz-gi;bilaz 0:3. .
OlK iriska l(Miiska lifia
Na tcniSklli igrlščili IRC .Iczcro poteka spomladanski del občinske teniške lige
Izidi petega kroga: TEŠI-Prcntogovnik 1:2. Mclavc -Mazda Ai> Velenje 3 : O, Sova -OoivnjcOnuljnnia 2:1. TCS U - Gorenje rekreacija 1 : 2.
ŠCVelenje - Csoiech 3:0
Popelem krogu sta v vixistvu ekipi SOVE iji MELAVC. ki sta sc edinibrez poraza.
Lepa /l)irka odlicij
Pi-etcklo soboto so se mladinci in člani Taekwondo kluba Skala udeležiliie z«dnjega lekmovanja v leioinjem Šolskem letu. V Šentjurju pri Celju je bilo 7. i>dprto tekmovanje za pokal Ahac. Tudi stega teknuwanja so se velenjski leknîovaici vrnfli z lepo á^irko otl-ličij. Prva mesta so dosegli Klemen Vači^vnik (člani, forme, zeleni pas), Tomaž Lednik (člani, forme, rdeči pas), Sabina Javorník (članico, forme, rdeči pas) in la-nja Verbotcn (članicc» ťomie. zeleni pas). Drugi so bili Drejc Pcčcčnik (mladinci, ťormc. rumeni p;is), Daija Skrt (mladinke, fiir-nîc. runteni pas) in Sabina .lavor-nik (članice, borbe, do 58 kg). Tretji mesti pa sta dosegla Sabina Javornik (mladinke, forme, rdeči pas in mladinke, borbe, do 60 kg) ler lbmaž Lednik (člani, borbe, do 71 kg).
I^)inla(l KornioraiHHii
Društvo íport in rckrcacijii Klub 81 iz Smarincga ob Paki je
tudi letos lirganizator letne lige v malent nogometu -Šmartno 2(K)4.- Nogometaši devetih moštev so že sklenili pomladanski del tcknKwanja, v katerem so skupno dosegli 193 ziidetkov. kar je 21 na piïsanKzni kn>g in 5 na tekmo.
Najboljši strelci UroŠ Vajn-gert 13, Branko Risonič 12. Marjan Rizmal 11, (îrega Jcžovnik 8. Dejan Bastelj. Janko Kopui>žaT in Drago Luknar po 7 itd.
Vrstni redptiprvemdcln: Kor-iiîorani 19. G. H, CTommcrcc 16, Ultra 16, Klub R1 16, Roje 13. Sandotech 8, Cirafika 8, KÍub 81 oldv 7. AM MiklavcO.
.lesenski del lige bodo predvi-donu začeli avgusta.
Kluhi in (Inišh a sc^ príHlslavijo
Šp*")rlna /sc/z Velenje bo s pixl-poro Mestne občine Velenje ter Fundacij C za financiranje športnih organizacij oh zaključku Šolskega leta v soboto pripravila predstaviievvseh <portnili klubw in društev. Za taksno zanimivo prireditev so sc ixlločili zaradi ž-elje športnih klubov po večji pre-pi^zjiavnost i in p<wezanosii med seboj in samim mestnim okoljem. Prireditev bo na Titovem trgu v S5>boio potekala med 9. in 13. uro. seveda pa pripnivljajo l.udi zanimiv kulturni in razvedrilni spored.
Klubi in društva sc bixlo pred-si.Tvili z brošurami, letaki in plakati in v živo svojo dejavnostjo» organizatori pa pričakujejo tudi predstavitve Športnih pmgramcw za otroke in miatlino meti poletnimi pi^itnic<tmi. kar n.ij bi tudi pripi>moglo k večjemu vključevanju mladih v klube in društva.
Če bo vreme slabo, bixlo prireditev prestavili.
Znova okíofí svela
Popotnik, alpinist, profesionalni fotograf, pilot ter predvsem velik ljubitelj narave Matevž Lenarčič se je v svojem avanturističnem duhu i>dU'>čil, da poizkusi meje do.sežcnega potisniti Ic k<v rak naprej. Tako bti prvi v zgtxlo-vini.kibo skušal z ultra lahkim letalom brez sopotnika ali drugega spremstva oblclcti svci v smeri vzh<.xl.
Na pot '>pixMi soncu« se bo podal v nedeljo. 6, junija. Vzletel ob 12.011 v Ajdwíčini in dve uri kasneje pristal na PLnju. ixi k^Kler bo odletcl na dvomesečno pot okoli sveta.
Načrtovani p^xivig in letalo btv di> predstavili v soboto ob 14.1)11 na létalii^ču Brnik.
Za\zcle> [)ïi[)ravo na re\ ijo skokov
člani organizacijskega komiteja »Revije smučarskih skokov Velenje 21X14« sc zavzeto pripravljajo na lekmovanje za celinski pokal v skokih za ptikala Premogovnika Velenje in C?orenja. Leto^je tekmovatije ho 9. in 10. julija na skakalnici K 85 m v skakaíncm centru ob Velenjskem gradu.
Organizacijski komite deluje z novimi močmi, saj jc predsedstvo prevzel Franc Di'^lar. direktor prireditve pajc Bogdan Plaznik. Za tekmovanje se Žc zanimajo mno-
ge repiczcnlancc. ki si hodo s tem pridobile pravico do nastopa v svetovnem pokalu.
Na prihajajočo sczt'^no sc zavzeto pripravljajo tudi skakalci SSK Velenje podvixlslvom trenerjev Jgoija.Iclcna. Milana Pepelnika. Milana /^.ižcka in Luke Ogra-jcnška, ki jih že v jun iju čaka vrsto p<'>membnih domačih in mcdna-rtHlnih tckiiKTvanj.
SSK Velenje vabi v,«.e ml:»j5c dečke in dckiicc, da se jim priključijo na treningih, ki potekajo vsaki pv>poldanv skakalnem centru ob gradu,
01) Jezeru bo privla('iio
DruiiVi> nit^dclarjev «-Modelar« iz Velenja bo tudi v tem letu izvedlo tradicionalno mednarodno tekmiwanje daljinski>vixînih nnv delov v rSR kategorijah, katerega pokroviicljjc Mestna občsi-na Velenje. Tekmovanje, ki bo od petka do nedelje, iceje /a drž:;ivno prvenstvo, je v koledarju .Svet<v vne zveze za nunlclarstvo in modelarski sport NAVKtA, upt>Šte-va pa sc ludi v li'«lkwanju za uvrstitev v evropskem pokalu FSR.
Lanskegii tekmovanja seje ude-Iežih>43 tekmovalcev iz Avstrije. ^Icikc. Italije. Nemčije. Madžitr-skc. Poljske. Slovaške in Srbije in Ćrne gore. Organizatorji koncc tc<.ina pričakujemo sc večjo udeležbo tudi iz ostalih držav NAVl-CiE. skupno jih je vanjo vključenih 37. saj ho Velenje letos gostitelj svetovnega prvenstva. Zanj so prijave žc sklenjene, prijavilo [r<\ sc je .352 tekmovalcev iz 2^ držav ixl 36, ki so članice Navi-ge. Zanimiv je tudi pi^datck, da so Velenje in Slovenijo obiskali tekmovalci iz številnih držav z vseh celin: Kitajske, 1 longkonga. ZDA, Argentine. Avstralije. Niv ve Zelandije. Južne Alrike in i/ vseh evropskih tlržav,
LetoiNnji lulelcženci bodo prvi treningopravili vpetekmed Ifi.iMJ in 18.00, drugega v soboto med R.lK>in l(MH),ob n.tX)pabodona sporedu predicki. Najbolj z^-unmi-vo bo gotovo v nedeljo, ko bodo k)d9.0n naprej navrsiipreiltcki in finalne vožnje, slovesna razglasitev rezultatov pa bo ob 15.0(1.
Novinarji so izvrsini kesjinei
Celjski aktiv Drasiva novinarjev Slovenije je v tobolo v Slovenskih Konicah pripravil tradicionalno kegljaško srečanje ncwi-narjcv .severovzlKHlne regije. Po pričevanjih tistih, ki sc ga udeležujejo že dolgo, sc to dogaja Žc vsaj 30 let. Na It^kratncm sr^àmju, kije (ludi) tekmovalnega značaja, jc med itovinaikami zlato i^dli^c osvojila Glorija Marinovič (Večer) pred Simono Solinič in Matejo Podjed (Novi 'lednik. Radio Celje); pri niwinaijih je slavil Zmago Cromzi (svobodni novinar) pred "večcrovcema- Nikolo Šo^taričem in Alešem Ledn ikoni. Alisolutni zmagiwalec srečanja, nastopil je izven konkurence, pajc bil Ivo Mlakar, občani dopisnik Koroškega Radia,
Kjer Je Stane Vovk, ostane vse ovekoveieno: najboljše novinarke in novinarji SV Stovenije v kegijanju.
3. junija 2004
n^HlàS
Adventure race - tekma vzdržljivosti telesa in uma
\\) uspošiii lailski U^kini bo Ix^kinovaîije, íínctioVíino AKS, sjkîI |)()lťk<íl() v Voleiijii ill okolici - 'ral)oi niki rodu ile/<M'ski ziiićij |)r1pí avlioíiÍ na priluKl ver kol 35 oki|) iz vse Mvropc^
Velenje- Adventure racc Slovenia (ARS^ je edino mednarodno avanturistično idanwanjc v Skivciiiji, ki Ickwpcvcka že drugje. In že dru-pi bo potekalo v Velenju in okolici. /a to Jk^ "krivi" tatK>rnikj rv du Jezerski zmaj, ki so l:mi pripravili lako odlično tekmovanje, da sojili livsilili c>?lo profesionalni lek-mo va Ici. vajeni tovr.sinih avantur. Zmaji letos praznujejo ludi 3.^-icl-nicodeltwanja in dobro izvcdcnno tekmovanje bo Ic pika na i. Prav /dto jim organizacije^ lekmtwa-n^a ponudili ludi letos. ARSjc /^gotovo tekmoval nje, ki gu ni mog{>ce pripraviti čg/. noć. lalxtmiki seveda |H>lruhujejo tudi pom<ic druuih orji^mi/acij. s)t| gre tekmo, ki (raj;) tridni in tri noi^i. O vsem tein smo se pi^i^ovar" jali s tremi fnnli, ki so vor^ani^i-cijskem iKJImru tekmovjinja in si) tudi /jidulžvni /a organizacijo ARS>ii. Vsi trije so tudi dol^olet* ni zelo i/.kušeni taborniki. Toma/. Hudomalj nam je v uvodu razločil, kakšno tekmovanje je ARS: "To je pustok>vsko leknio-vanje, gre pa predv.sem za preizkus vzdrzJjN'ost j. lahko rečemo lU' d( moči. Gre za to, kdo zna bolje
razporediti svoje mt>Či \n zdržali ilo konca, saj je to tekmovanje, ki teče neprekinjeno dan in noć. Fizična kondicija tekmovalcev mora bili ťaniaslična. nil koncu pa je zagotovo ( odloči lneji>tt pi>ihtîli>î>ka priprav Ijcntist/'
NaS drugi sogovornik Snndi (ilinšťk je uvi.>doma make obudil .<;pominc cta Innskt^ tekmo: "Tekmovanje se je pričelo v Velenju, zbirno mesto je bilo v TRC Jezero. Polekalo je v lepotah Šaleške, Zgornje Savinjske in vlel Spodnje Savinj.^^kc doline, štiričlanske ekipe so se pi^mcrilo v plavanju, irc-kingu, gorskem kolc.^arjcnju. jamarstvu. spuščanju po vrvi, kaja-kjiStvu in splavaijenju. 'lekmnva-nje je zelo uspelo. Lahko rečemo, da so bili tekmovalci zelo zadovoljni. Ne le to. tekmovalci ki so bili že na več pv)dobnih mednarodnih tekmovanjih pt) Evropi,so nam rekli, d;» takšne organizacije, kol smo jo izvedli lani v Velenju.^ niso doživeli.'ib pa je lep kompliment."
Matjaž Ravnjak je bil tretji so-gov(»rnik. ki je k že poved.memu dwtaii "Lani smo imeli prijavljenih ?4 ekip, na lekmo pa jih je
prišlo 2y- Letos pričakujemo nekaj več kot ekip, bo pa več tujih ekip hi več ekip skwenske vo\' >»ke. n^Ieg večine domačih ekip bodo lelos na.slopile tudi ekipe iz Danske. Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske, Francije, Latvije, Belgije. Poljske. Češke. Srbije in Črne gore ter llrva-^ke. Vsvetuje praksa, da se taksne tekme delajo tudi pn^fesionalno. torej za denar. Pri nas pa smo vsi prostovoljci. Od tekmovalcev večina ni profesionalcev; lorej hodijo v službo, Adventure raœ pa jim pomeni način življenja. Nekaleri luji udeleženci hodijo na lekme ludi večkrat tedensko, za slovenske ekipe pa je na.^ tekmovanje vi^k celcga leta."
Na vprašanje, kako to, da bo tekma Še enkrat v Velenju, nam je odgovarjal 'Ibmaž: "Mislim, da i>mo edini nxlvSkweniji, ki lahko organizira tako zahtevno lekmtwanje. In to je ;lovolj." Jezerski zmaji so namreč iiajvečji taborniški rt>d v državi-lomaž Iludomalj doda: ''Mislim, da smo brez samohvale edini v Skweniji, kt smo sp^'kscibni le lekmo oiganizirati natanko zato, da nam na koncu rečejo ] IVA-
Sandl Glinšek • Logistika, transport in zveze
LA. dobimo pa Se sendvič in sok. Predvsem po predanosti smo v Šaleški dolini labt>rniki zagolov(^ edinslvcni. Ker smo organizatorji, svoje ekipe nimamo, bodo pa zagolovtî sodelovali laborniki fz drugih taborniških r<-xJov/*
Oh pro^i ludi jilo^lakl
Zanimalo nas je Še, kako bo lelos s progt>, bodo presenečenja velika, saj se bodo nekateri lanski lek-movalci zagotovo vrnili in lerenže malce pozjiajo. Sandi (rlin^k razkriva: "Ce bi pn^ bila enaka kot lani, ne bi bila zanimiva z^ lekmn. valce, pa tudi za gledalce ne. Zalo letos pripravljamo n(5va presenečenja na progi. Trasa bo znana le leden dni pred tekmovanjem, Z2iio da se tekmovalci ne bod<3 mtv
Matjaž Ravnjak • Stiki z javnostjo
gli hi prej pripravljati na lekmo. Lahko pa rečem, da bo proga zajemala del Šale.^ke doline. Koroško in Pohorje. Cela proga bo dolga 240 kilometrov, Pri organizaciji je potrebno pi>udarill. da brez logistične pcxiporc Slovenske vojske (20. MOVB Celje) le lekme ne bi mt>gli izvesti. Imamo .še en kup organiz^icij. ki nam pt^ma-gajc5 pri pripravi lelcšnjega ARS-a: tako Zdravstveni <lom Velenje, re}*ijsk2) centra za <ibvc^nje (Ce* Ijc in SI. (iradec), gorski rc^'val-ci, potapljači, januirji, gasilci tn še kdo. [\>misliti moramo namreč ludi na to, da bi se ialiko kdo od tekmovalcev ponesrečil." V leh dneh se tekmovalne ekipe najlx^lj pripravljajo na leti^nje lek-
Tomaž Hudomaij • S^kř z Javnostjo
movanje. Organizaioiji pravijo, da je večina stvari že pripravljenih, čakajo jih le se delajli. Nek:ij dni pred začetkom bo z-agolovo zelo pestro v okcilici kampa ob Velenjskem jezeru.
ARS bo potekal od 25. do 27. junija, ekipe pa b<'>do prispele v kamp že dan prej. Takral b(KJo seveda seznanjenje tudi spn^^x Trasa l>o že kmalu znana, takral pa bodo Tjiane tudi ziinimive točke, ki bodo zanimive ludi za gledalce, lekincwalce bodo lahk<^ opaawa-li predvsem pri spuščanju z vrvjo, plezanjupt^ vrvi, plavanju in .še nekaj disciplinah. Več o edini avanturi pri nas lahko najikjle na uradni strani tekmovanja ars.ruika.nel.
■ Bojana Špegef
Novice iz SAO

Trkmo> <11110 v iKilviinskrin plmniii
Minulo sobolo je bilo na ploščadi pri restavraciji Jezerci 2.c»dprto tekmovanje vbalvan-skem plez-anju in je predstavljalo del programa festivala Dnevi mladih in kulture. Organizator tekmovanja je bil !?aieški Štuckntski klub skupaj s pomočjo člaiKw Šaleškega alpinističnega odseka, ki so svoje delo kljub muhiistemu vremenu dobro opravili. Na dopoldanskih kvalilTkacijali se je pcîmerilo 7 deklet in 3.5 fant^TV, med njimi ludi Gregor Šeliga in Pe-
Urh na tretjem problemu
ter Bračič (oba SaO Velenje). Smeri, ki jih je postavil Crorazd 1 Iren s pomočjo Mitje Konica, nekaterim tekmovalkam in tekmovalcem nLso predstavljale velikih težav, nekaterim pa so le bile pretežke. Pnni koncu moških k-valiJlkacij je z^ kratek čai> tekmovanje prekinil dež, ki pa na srečo ni preveč ohladil tekmovalcev.
Za dcîbro vzdu.šje med lekmiwalci in gledalci sta skrbela Boštjan Gomboc in pc^bni gosi 6pack fukojr. Rtpoldnc je bila na vrsti llnalna serija z v.semi 7 dekleti, ki so se íxllično odrezale v kvalifikacijah, in 10 najboljšimi fanti. Dekletaso se pi^meriia na štirih bal-vanskih problemih, fantje pa na petih. Vendar je bil zmagovalec pri fantih Šele v superfinalu. Pri dekletih je po ilnalnem dejanju slavila Patricija Levstek (Tr^č), druga je bila Asja Ck^sa^ (Ljubljana), tretja pa lanska zmagovalka Mateja Fîohkraut (Laško).
V	moški konkurenci je bil zmagovalec znan šele pc> superfinalu v »ročkanju«. V finalu sta bila namreč Urh řehovin (Ljubljana) in Jure (îolob (Ljubljana) izenačena. Za superllnalesia tekmovalca sama predlagala »ročkanje«, kar pomeni, da se pleziî sami> z rokami, brez stopanja na oprimke, iu seje pokazala f'ehovinova moč v rt>kah. saj je zmogel smer v drugem posk'usu in tako osvojil naslov zmagovalca pred Juretom Ciolobom, kije ptHrebova) za smer Iri poskuse. Tretji je bil, prav tako iz Ljubljane, Miha Skof.
V	$*or»h sv vimIdo /Jinskc ra/.nici'c
Kljub visc>kim temperaturam so člajii .?A0 v minulem lednu opravih v gorah kar nekaj wponw in lurnih smuk. Serijo turnih smuk so začeli ptxJ Triglavom. Simona Pogač je .sicer v de/ju. ampak v odličnih snežnih razmerah, smučala z Bloškega gamsovca skozi Luknjo v Vrata. naslednji dan so Rok Preložnik, Sergej Jamnikar in Simona Pogač smučidi nad Okrc.š-Ijem. Smuko s Savinjskega sedla jim je pt^pestrilf) 40
SAO na turni smuki
cm novega snega, zato pa so bili to neileljo nagrajeni z lepo smuko z Male Rinke skozJ Turski žleb. Z Male Rinke pa jc z njimi bordai tudi mladi Tomaž Jelenko. Simona in Sergej .sta smučala še s Kredarice v Krmiv
V severni steni Stori^iča je pleziila Simona Pogač, kjer so jo v Kramarjev! smeri prijetno presenetile izredne snežne razmere. Siccr malo manj ugodne razmere pa omogočile še vzpt^n Rt^ka Preložnika in Simone Pogač po 'Iscbadovi smeri v Turski gori. Snežne razjnere so, glede nalétni čas, vvišjih preckrlih Šc vedno dobre. Obenem pasvetujemo, da vgorc še vedno nc>sitc zimsko opremo in da ste pri gibanju previdni.
■ 5. S. R
Dobri puščajo sledi
Olvorilev novo aslalliraiK^ija rokonuMiK^j^a igrišča v znaiiipnju lîoijoniela - V ickiiil o(ll)()jkariov In košarkarjev boljši shninji
Tjaia Ret}ar Foto: Dejan TonMt
V lorek. 25. maja, je bik'» na štfšlanjskem rokometnem igrišču živaiino, kot že dolgcî ne. Občina Šoštanj je igrišče preplasiila z novim asfaltom, na dan mladosti pa pripravila pn-srčnc^ otvoritev in pri-reditcvz naslovom "Dobri puščajo sled;'*. Ves popoldan so se na igrišču vrstile .Špc^rtne igre. Dekleta so igrala rokomet in s plesnimi točkami pope&irila čas med od-mori.fanlje ol^eh Sol pa so se med seboj pomerili v nc^ometu. Olav-ni namen tovrstnih srečanj je predvsem druženje, zabava in preživljanje pn\stega časa na zdrav in zabaven način. Temu primerno.so bila vsa srečanja izjemno športna, pravično pa so se poraz^delile tudi zmage. Pri učencih petih in š-eslih razredov so slavili nogometaši osntTvne šole Karla Deslovni-ka Kajuha, med sedmimi in (wmi-mi razredi pa so bili uspešnejši učenci z Bibe Rtx;ka.
Ob 18. uri pa je sledil vrhunec, ko so najprej svečano otvorili nanovo asfaltirano igrišče. Intk so prerezali župan Milan Ki^pušar 1er dva. ki se odlično .spoznata na rokomet: kapetan Cîorenja, siccr RavenČan Scbastjan Siwič in maser evropskih Rîkonwtnih klubskih prvakov Miran Maksimovič. sicer dcîma iz'Iô-p<ílšicc- Druženju župana s Športniki seje pridružil še i>dljčen mladi atlet izLokovice Cîorazd KrKa-nek- Seveda pa niso manjkali niti dr/iivniodbiîjksrski prvaki in kt^-karji Elektre. Ti so se med seboj pomerili v zanimivi m^gc^metni tekmi, ki jo je sodil kar šošlanjski ž-upan. Svoje delo je vzelzelo re»sno, zato na sojenje tokrat, kar je zelo zanimivo, ni bilo pripomb. Čeprav so se odbojkarji à'^tanja'lôpoLsice zelo pripravljali na to srečanje, so morali ob koncu priznati premoč košarkarjem, ki so imeli v.«woj i h vrstah odlično razpoloženega Miho Čmcra. Novopečeni i^ka se odlično znajde ludi z nogometno ži>go- Podobnem kot pri košarki je
tudi z nogo izvrstno preigraval, <Lsi-stiral in tudi z-adcvaL Ob koncu so slavili košarkaiji karz^J :2, kar pa ni aïk^ïgar spravilo v slabo voljíx Športnikom je bilo tokrat nakkf-njeno tudi vrcn«, zato se je tudi na tribuni zbralo precejšnjo Število ljudi. Mnogisc^se z nostalgijo spcîmi-njali dni, ko je bik) vsako nedeljo na mkomel nem igrišču tako živahno. Da bi le bilo čim večkrat tako, saj je torkovo srečanje pokaz^k>, da si mladi in mUidi po srcu želijo iwrstnc zabave in vlružcnja. V minulih dneh igrišče praktično noben popoldan (Še méinj dopt^ldan. ko ga uporabljata obe šc^li) ni samevalo. na njem so razJične generacije igrale mali nogomet, rokomet, metale na koš... Prijetno torkovo popoldne se je zavlekl<5 v večer s skupino ,Skwen,skiejq>re.s.s. V!5oŠta-nju so se zbrali doturi, ki paščajt^ sledi. 'Ti)krat .športniki, IcptJ pa bi bilo, da bi na čim več področjih živ» ljenja sledi puščali predvsem tlo-bri. Ne samo v Šoštanju ...
VRTILJAK

Novega pomočnika komandirja na velenj- ^ ski policijski postaji Petra Tkalca smo v objektiv ujeli na sobotni preventivni akciji na Titovem trgu, kjer sta njegova sodelavca delila številne zloženke, ki imajo preventivno vlogo. V službo se bo vozil iz Celja, siccrpa menda teren dobro pozna že od prej. Cvek ve le še to, da je promet področje, ki mu je od nekdaj blizu. In da je v Velenje prišel zato, ker je odšel Zoran Gradišnik • na novo delovno mesto pred* stavnika za stike z javnostjo na Policijski upravi Celje.
Še malo, pa bo na svet privekal prvorojenec ilu-stratorke Urške Stropnik. Tako lepo nosečnico pravzaprav redko srečamo, Urška pa bo čisto do konca tudi delovna. V teh dneh jo čaka otvoritev samostojne razstave v Ljubljani, redno pa spremlja tudi svojega partnerja Saša Sonca na njegovih glasbenih nastopih in nastopih njunih prijateljev. Da bo dojenček dal nov navdih tudi njenemu delu, pa nihče, ki jo pozna« ne dvomi.
Včasih je bil Janez Močilnik znan po tem. da je rad lajnal. Pred dnevi je odprl svojo gostilno v Starem Velenju, ki jo je dolgo in skrbno urejal in poimenoval Lajna. Tudi zato, ker je polna starin - med njimi je tudi prava lajna - in zato, ker si želi, da bi k njemu zahajali tudi tisti, ki prisegajo na dobro glasbo, ki jo bo ponujal na tematskih večerih, in nostalgično ureditev prostora.
l\1oskini s hitrimi avtoniobili ni /aupali
/'.cnskc, nikoli ne zaupajic ma^kim s hiirimi avtomobili.
Študija, ki so jo i/vedli rozh-kovalci nemške revije "Mens Car", je pokíízala. da so najmanj zvesii vozniki aviomohilske znamke Porsche. Kar skoraj 50 odsioikov i/med njih je vsaj enkrat v^ivljenju prevaralo svojo pumnerko. S 46 odsloikijim sledijo vozniki BMW-ja.
Po drugi strani najmanj tvusIc ženske v<.)zijo avtomobile znamke Audi, kar 41 odslolkovjih jc priznalo nezvestobo.
V najbolj zveslo skupino moSkih se uvr^^čajo lastniki Oplíw, saj priznava nezvešlobo 31 odstotkov markih in 28 od-stoikovžensk-
Raziskovalci so v namen Studije izprašali 2.253 voznikov in vo/nie, starih med 20 do 50.
Rezuiiaii stî nekakšna dopolnitev nedavne Studije, ki je pokazala, da so ma^ki. ki vt«ijc avtomobile znamke BMW. dele^Jii največ seksa.
Itli/a sv i/.nnirl|o kilov in (icirinov
Nekatere vrste kitov, delfinov in pliskavic so v tem trenutku tako ogrožene, da hi íaiikii v obdobju naslednjih desetih letih popolnoma izginile. TakSna opozorila prihajajo od mednarodne skupine strokovnjakov za zabito kitov pri IU<'N.
Pri tem pa so poudarili, da vrste. kot je baiji (rečni delim v reki .iangce), najverjetneje ne bodo vzdržale niti naslednjih U) lel. Drugi majhni delfini in nekaj velikih vrst pa se prav tako Že skoraj Štejejo za ogrožene vrste.
Na seznamu znanih vrst se nahaja 8fi vrst kitov iz vehkih in malih morij in redko videnih sladkovodnih vrst v južni Aziji in Laiiaski Ameriki.
Eden izmed raziskovaleev je dr. Randall Reeves in pravi: "Nekatere izmed velikih vrst kitov, kot so sinji kit, grbavee, kil glavač ali polarni kit.so po-gt>sto deležni velike pozornosti, To so dejansko čudovite živali. Vendar se je nujno po-Irebno I'fircdotoCili tudi na nekatere druiie vrste, ki so na
pragu izumrtja.'
Najbolj ogrožena vrsta je baiji, sladkovodni delfin, ki je danes omejen le i5e na ^wredtiji kanal reke .langee na Kitajskem. Raziskave med letoma 1985 in 1986 so pokazale, da celotna populaeija vrste obsega okoli 3000 delfinov. V raziskavah med letoma 1997 in 1999pase je la i5ievilka zmanjšala na 21 do 23 delfinov.
Druga vrsla delfinov, katerih ogroženost jc zelo visoko ocenjena. živi v kalifornijskem zalivu. Na rdečo lisio kritično ogroženih vrst pri 1UC"N je uvršcenili tudi nekaj lokalnih populacij kitov in delfinov. Nadalje med ogrožene vrste spadajo polarni kit in .sinji kit, I lector-jev delfin in rečni delfin reke Gange.s. Nekatere izmed naštetih vrst 5e čakajo, da jih označijo kol kritično ogrožene vrste.
Nekaj napredka pri zabiti teh vrst je že bilo narejenega, vendar vse premalo. Pravzaprav se stanje v nekaierih pogledih še slabih, zato je v zaščito teh vrst potrebno vk^.iti šc dodatne napore.
Vzroki za takSnoslanjest^ povsem čkweške narave, predvsem zaradi namernega ubijanja nekaterih vrsi za hrano. Veliko živali pr^gine, ko se zapletejo v ribiške mreže ali pa jih ranijo motorji ladij. Nekatere živali imajo več sreče in se znajdejo v akvarij ill, vendar potem Živijo v ujetništvu. Ribarjenje zmanjšuje zaloge hrane, razvoj, poškoduje obalna domovanja živali itd.
Skriviiosl »krvHVOj^H« polu podvodnih konjev _
RiiziskiwaJci z Univerze Kyoto so razkrili skrivnost nenavadnega potu podvodnih konjev.
Lepljiva rdeča .snov, ki jo izločajo podvodni konji in deluje kot nekakšna krema za sončenje, je dolgo čiLSH begtila znanstvenike. Stari Grki so celo menili, da povodni konji p<iiijo kri.
Sedaj je skupina r a/is kova l-cevzjaponske univerze ugotovila. da ncnavadn(5 snov sestavljata dva nestabilna pigmenta, eden rdeč In drugi oranžen. Rdeči pigment med drugim deluje tudi kot antibakterično sredstvo. Podvodni konji, ki v glavnem iščejo hrano ponoči, morajo včasiii zaradi pomanjkanja hrane in lakote to početi tudi čez dan. la dva pigmenta pa podvodne konje Ščitita pred določenimi patogeni in pospešujeta zdravljenje miirebit-nih ran.
Znanstveniki so poudarili, da je prav element zaščite pred soncem glavni dejavnik preživetja.
Cr na snul le počiva
Kuga ali tako imenovana črna smrt, kije samo v srednjem veku zahtevala življenje okoli 23 milijonov ljudi, v zadnjih 1.5(J0 letih pa je zahtevala življenje več kot 200 milijonov ljudi povsem svetu, po mnenju raziskovalcev le počiva in bi lahko v prihodnje ponovno udarila.
Svoje trditve so utemeljili s teorijo, da pandemije ne povzri^ía bubonska kuga, ampak nek drugi virus, zato so prepričani, da virus danes ^ vedno obstaja.
«Prepričani smo, da virus le čaka inje pripravljen, da ponovno udari,« sta prepričana profesor Christopher Duncan in dr. Susan Scott i univer/e v Liverpoolu, Poleg tega menita, da bi se bolezen spremenila v resnično smrtonosno morilko, če bi ponovno izbruhnila.
C j lobalno gledano bolezen letno hc vedno prizadene med l.(K)0 in 3.iX)l) ljudi. Vendar pa jo je, seveda če je diagn^iza postavljena pravočasno, danes mogoče zdraviti z antibiotiki.
I
fiteiite
&
Pregovor
Kar jc dcwoljent^ ob preventivnih akcijah in kolesarskih izpitih, ni za vsak dan, Pa nc mislimo na /nanje, na lokacijo.
Po domaČe
'ludi V pripravah na vtv litve v evropski parlament .se nekateri (^bna^yo prav po domače.
Sodnik
Šostanjski župan Milan Kopitarje bil ^avni arbiter na nedavni |K)mcmbni tekmi Soštanjčanov. Ć-eprav Si> se yn imenli pri-stasi dveh povsem različnih šp>rt<iv (košarkarji in odlK>jkarji), jih je veliko la^jc ukrotil kol svetnike M.
Kratek rok
Tudi nekateri strokovnjaki so nas ob lanski vaîèini in sa^ prepričevali, da prehajan\o v dobo vročine insuse. Letos njihove napovedi o suši utonile v vodi.
En, dvo, tri
Pravij(V da je ples zelo zdrav in koristen. Zit mno-ge je koristen predvsem, če plešejo, kot nekateri drugi igrajo.
Las-je
Pri preprečevanju zasvojenosti z drogami so se uspešne i/.kiizaie skupine Las. Kjer so aklivne, siahkim ne sk'^jijo lako piv gosto lasje pokonci, ko zvedo. Liko »aktivna« je njihov^} mladina.
Težave
v Velenju so velike težave / novo cerkvijo. Zdaj Ixido pa še škofa iz-gubili-
Pravic
Velenjski nogometni knapi st> z lahkoto izpolnili svojo obljubo in si z (wvojenim pivim mestom priborili pravico nastopanja v prvi nogometni ligi. Uprava h » imela težje delo, da bo to njihovo uvrstitev potrdila.
Umetnost
llidi v Velenju je vse več unuMnikov. ki se ukvarjajo z novo tehniko risanja. Z OSÎ rim kovinskim predmetom p<") laku avtomo-bila-
Udarniki
Vča.sih so bili udarniki zelo čislani. Zdaj nekateri ljudi, ki se odločajo /a kakšno udarniško delo, pogosto imenujejo, da so udarjeni.
3. junija 2004
»»^JIS
^11
SèntHs d.Q.o.
CestB žBisktga tdbora 1
33102aieD
seiičiLP
d.
O-O-
Iz našega programa Vam nudimo:
*	plisB senčila
*	lamelne zavese
*	alu žaluzlje
*	screen senčila
*	rolo|e
*	markize
*	projekcijska platna
/nformadje na telefon: 03 / 710-13-40, 041 / 686-150 e-mai/: $enc!la.gri2e®S'0l.net
MEM
PREDNOSTI HlSinOKBI:
- izRlia ZVBÍII II toRlotia Izilacila -virtflostprliDr^l mn\\t •Dliinisl aaatioslerslenllve 'CvmutakllBllB oÉiiDnil materiali -rarasioeitteije 'Vseio{ie olllkela »lllKistl -VBiivrstiBillacIj lay 'loial speioer barv
ZI VIS »REDIMO 1UDI:
•ziisUvn •velnilev
•DKBielaela laiaraaisliasteie •zasieUllavialkaiav in teras ' rolete. 2alQ7i|e.nailia 'otensiieioilce »Warzallt** -garatna vrata Hamaa
^ eaimai
Wltt)[liLKnieU/a.a2ta KOZJE FlLl)3/lll-14-9í.tfww.«IUií

Praprotnllcova 38 3330 MOZIRJE TftI.S 03/830 03 eO Faxi 03/e99>03*ei
TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE
Prodaja, montaža in servis
•	Instalacije za ogrevanje
•	vo tf ovodne 1 nstaiaci j b
Ugodni plačilni pogoji možnost obročnega odplačevanja
tpllnske lnstalacl|e «oljna instalacije •sanitarna keramika • klimatske naprava •talno ogrevanje •toplotne črpalke •kclektorji sončne energije •montaža In servisiranje Instalacij In gorilnikov
SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO, ZMONTIRAMO
Ptioirt čas:
poa. • pel otf 71l•17^ sok. 7li-12li
L imA
Dejavnosti:
•	višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih In drugih objektiti
-	d ličenje s paro, peskan|e fsaad In druga dela vzvezl z zunanjostjo zgradb
-	8tro|no čl&čenje kovin-peskanje in brušenje
-	kronsko vrtanje betona
•	sobotiIcarska in steklarska dela
•	da|anje gredbenib slrojev In opreme v najem
VIŠINSKA VZDRŽEVALNA DELA Marko Lihteneker s. p. Topolilca 215.3325 ŠOŠTANJ ToL: Q3/89Me-20, fax: 03/89M6'21, gsm; 031/646-344. 050/646-344. 041/648-344, E-mail: lima@sioi.net www.llma-sp.sl
^POŠTAJNER do.o.
i^Oevtio I QtddbaAim moeaMOiom
Ravne 21,3325 ŠaStonJ, releton: 89 70 990, www.postajner.com
Odlično založena trgovina z GRADBENIM MATERIALOM -od temeljev do strehe.
U topdom	TJ topdom
Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE daleč naokoli!
Ne prezrite prodajne akcije,kjer dobite izdelke po super ugodnih cenah do 5.6.2004!

ODUKE STREŠNE OUTJNE POLAK:
•	isdeUtva pouka po na}sodobngjSi t^dsH t^trn^opji ^vodoiesnosi
%sodoben w Up videzstKhe
•	tkonomično pokrije rtnfu ^ moinofi àiwt barve
•	bûjva v ceiolni moštvi
•	mosiavno poknvûnje
Podstreho POLAK se bosU HVALA ZA ZAUPANJE !
Im barvne kfUineU I674SrTzDDV
' vûmo in zanesfjiyo.
Nasveti
Ol>noviino stene in lia
UgoUwili ste, da so lalnc obloge v vai^cm sîanovanju liolra-janc in da jc skrajni Cas, da jih obnovile. Hkrati sle sc odločili, da bi bilo ob lakem obnovitvenem posegu smoirno prenoviti oz. prebciili ludi slenc. Ponudba malcrialov /a slcnskc in laine obloge je na na.^em irtLŠiu velika in pesira, cene pa so zelo različne. Verjclno ste se /našli pred dilemo, kakšne ma-leriale izbrati, da bodo za vaie prostore najprimernejši in da zanje na boste porabili vseh svojih prihrankov. Da bo odločitev pri izbiri cim lažja, navajamo nekaj osnovnoh poda-ikov.
Prevscm se odločite za naravne. ekološko neoporečne ma-leriale,saj imajo v primerjavi s slneliOnimi pomembno dobro lasinosi - mo clckirostatićno nabili. Umelnc snovi pa sc / elekirostalično napetostjo, ki nasiane s trenjem malcrialov,
nabijejo in lo energijo zadržujejo v sebi - Divanjc v prastorih, ki so opremljeni s takimi maleri-ali. je neprijetno. Postajamo nemirni in ra/dra/ljivi ter imamo težave pri spanju,
^liiliTiall talne
Pri izbiranju materialov /a oblaganje tal smo pozorni predvsem na naslednje Uislnnsli : dobra toplotna izolacija, odp<-)r-nosi proti vlagi (predvsem za kuhinje in kopalnice), lep videz^ enastavno ćii^enje in vzdrževanje. Naravni materiali, ki te lastnosti imajo,so: les. pluta, lino-lej, keramiiSne pložčice, opečni ilakovei in kamen.
Les
Najpogostejša naravna talna obioga v stanovanjih je àe vedno les (ladijski pod, parketi). Primeren je predvsem za dnevne sobe, spalnice in oiroSkc sobe. Ladijski pod postaja zaradi prijeinega, naravnega izgleda vse hoi} priljubljen. 1_et\'eso izdelane iz mehkejšega, največ-
krat smrekovega lesa. Zalo je razmeroma občutljiv in manj trpežen.
Bolj vzdržljivi so parketi. Polog klasičnega, lamelnega in mozaičnega parketa v z,iidnjem času izdelujejo tudi panelni parket. ki je sestavljen iz Širših in daljših masivnih letev. Po videzu je podoben ladijskemu podu, vendar je narejen iz tršega in bolj kakovostnega lesa (javora, bukve, hrasta ali oreha), Lamelni parket dobimo že pre-lakiran, zato ga pu polaganju ni Ireba brusiti in lakirati tako kot druge vrste parkelov.
I>liila
Ta naravni material se zaradi svojih dobrih lastnosti spet uveljavlja- Dolga leta je bila zapostavljena, saj sojo nadome.^ali modni in cenejši sintei ični materiali. Plula jc skorja hrasta plutovca, ki uspeva v južni Evropi in v severni Afriki- Za pridobivanje surovine drevesa ni treba posekali; olupijo mu le skorjo, ki se v nekaj letih obnovi. Plu t ovin asi i h talnih oblog je
QARANT d,d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30» 703 71 31
Delovni čas prodajalna: pon-pet od B. -18. ure, sob od 6. • 12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 13Î E«niail: info@garant.si, spletna stran: www.gafant.si

Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
\'eč vrst, vse pa imajo osncwo iz aglomerata plule (sprijele plute), ki ga dobijo s stiskanjem zmesi granul in veziva. Piwršin-skaobdělávaje različna; lahko so strojno peskane, lakirane, vc«kanc ali plast ificirane. Plasti-ficirane plošče so vzdržljive in primerne za oblaganje tal v vseh stanovanjskih prostorih, predvsem pa v kuhinjah, otroških
sobah in predstibah.
LmkiIOÎ
Osnovna sestavina za izdelavo linoleja so drobci plute, ki ostajajo pri proizvodnji drugih plutovinastih izdelkov, ali pa žagovina. Ta talna oblogfs ima podobne lastnosti kot plutovi-nasta. /aradi večje količine veziva je nekoliko trša in bolj tr-
pežna. Priporočljiva je predvsem za kuhinje in predsolK.
knamiťnc |)loš< iťc
Osnovna sestavina je glina. S keramičnimi ploísčieami najpogosteje oblagamo tla v kopalnicah, saj so dovolj odporne proti vlagi in jih zlahka Čistimo brez uporabe deterge nt ov.
PRODAJA KUHINJ SVETOVNEGA PROIZVAJALCA NEWFORM
HIT V EVROPI
AMERIŠKA PRECIZNOST ITALU ANSKl DIZAJN


bela tehnika:	BLANCO
&X V SLDVENUl:
I4ubl|ânâ. Topniška S, t«l. 014S0 H 30 Domžale. Antona Skoka 2. tel. 01729 27 20 Kranl. Vodcy)^čevd 16. tel. 04 236 47 70 Koper. Sp. Skoflje 64. tel. 06 6S4 0116 Maribor. Partizanska c. 44, tel. 02 2S016 73
www.Lííz-Karantanía.si
STANOVANJSKA PRILOGA
gorenje
mo]. tvoj. dom.
Drzni
smo tudi doma radi izvirni
Kuhinja Sigma grufu
Nenavadna nioČ Ijarvc usn'arja vtis privlačnega I''uniriy4iia. Oblikovalski pouclorki tlajcjci pravi inačaj vrhumkim kuhiniam r. bogarim izborom clcmentíív. Blažílci za mcbko in tilio zapiranje vrat in preJaiov so nova prednost njihove odlične up4)rabnosti-
www.goi cn;c.cx)iTi
Gorenje Nocranj^i opicn« <l,tL • Teh 03 S98 51 10
niov ključ
do vaše nepremičnine
v Novi Ljubljanski banki raziifjamo ponudbo fwsojil za nepremičnine, odslej lahko v NLB najamete posojilo za nepremičnine tudi v evrih.
Ponujamo vam Evro kredit:
•	po ugodni obrestni meri. sestavljeni iz dvanajst mesečnega EURIBOR*-ja in nespremenljivega pribitka, ki je odvisen od obsega poslovanja z banko, ročnosti posojila, predhodnega varčevanja in oblike zavarovanja posojila,
•	s časom odplačevanja za mlade tudi do 30 let,
•	z vrsto možnosti zavarovanja posojila in
•	možnostjo življenjskega zavarovanja posojilojemalca
Vse podrobnosti so vam na voljo pri bančnih svetovalcih v vseh poslovalnicah NLB in na spletnem naslovu banke www.njb.si
•	IIUKIBOR jeolwf^lM.» Twt.i. VJ v< oblikuj'« r».» pr-llocji rrwijUirK'ttf»	nu-»©. po	b-irifc^ 7nolM| d^rhvrx» Nnijr peipravltofif drtti dcfxwiM drufii pivovr$tni UrrAi Zà dolo^pn (n.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Savinjsko-Šaleška
NAKUP s petimi zvezdicami
v Adutu Velenje
★ ★★★★
Vse za dom in gospodinjstvo. Na enem mestu!


t


Strokovno svetovanje
Dostava na dom in odvoz starih gospodinjskih aparatov
izposoja profesionalnega orodja in strojev
Zavijanje daril
Knjiga poročnih želja
Pomoč mojstra v prodajalni in doma
Strol<ovno svetovanje: V Adutu Velenje vam bodo naši strokovno usposobljeni prodajalci z veseljem svetovali ter pomagali do najboljše rešitve za vaš dom. Vsak petek vam svetuje agronom, ki vam bo pomagal do najboljše rešitve za vaš vrt in notranjost. Ponujamo tudi možnost izdelave načrtov za ureditev hišnih vrtov ter tudi samo Izvedbo.
Dostava blaga in odvoz starih gospodinjskih aparatov: pn nas kupljeno btago kupcem po želji v 48-urah od nakupa dostavimo na dom. Aparate, ki ]lh od nas dostavljeni novi aparati nadomestijo, po želji kupca odpeljemo na odlagališče. Cena odvoza aparata je že vključena v cenik prevoza. Pri nakupih nad 100.000 SIT se prevoz do 15 km ne obračunava. Imetnikom Erlne kartice Zrno na zrno nudimo brezplačno dostavo/odvoz aparata pri nakupu nad 50.000 SIT.
Izposoja t za domaČe mojstre v našem centru nudimo možnost izposoje električnega ročnega orodja, avtomobilske prikolice in iestve. Nudimo vam: Škarje za obrezovanje žive meje, Elektropnevmatsko kladivo DeWalt, kotno brusilko, diamantno rezalko, krožno žago, aluminijasto lestev ter avtomobilsko prikolico.
Aranžiranje daril in ikeban: naše prodajalke so usposobljene za svetovanje pri izbiri in zavijanju daril v skladu z modnimi trendi. Prav tako vam v našem vrtnem centru pripravimo najrazličnejše Ikebane za ureditev grobov.
Knjiga želja poročnih daril: Zakaj knjiga želja mladoporočencev?
Za lažjo odločitev: mladoporočencem pri oblikovanju želja ter svatom pri izbiri daril; Nudimo: bogato po* nudbo lepih In praktičnih daril, prijazno in strokovno svetovanje pri izbirir brezpiačno obveščanje svatov o vpisu v Knjigo želja mladoporočencev v naši prodajalni ADUT, aranžiranje daril, mladoporočenca bomo obdarili z vrednostnim bonom v višini 5% od vrednosti kupljenih daril
Pomoč mojstra v prodajalni in doma: v prodajalni vam lahko razrežemo kuhinj*
ske pulte in kovinske profile, doma vam lahko obrežemo ali zasadimo sadno drevje, uredimo vrt In izdelamo načrte za ureditev okolice.
3. junija 2004
»»^JIS
\i
Zvezdna ponudba ogrevalnih sistemov
Iščete čisto toploto za vas dom po prijazni ceni? Pripravili smo posebno ugodno ponudbo sodobnih in okolju prijaznih ogrevalnih sistemov. Kakovosten paket ogrevalnega sistema vam je na voljo že od 310.990,00 SITI Izbirate lahko med štirimi paketi:
^ic^aujj.ifj-m
2. Meteor
3. Komet
4. Supernova
Naj bo naš ugodni paket ogrevalnega sistema zvezda vašega doma*
v Mne Nvt^uten un/.
4 xzelo ugodno
Vsak paket zajema plinsko peč vrhunskega proizvajalca po vaši izbiri, zunanji hišni priključek od rezervoarja do vašega doma ter strokovno svetovanje. Ob nakupu vam podarimo še plinski žar.
Ponudba je omejena, zato pohitite!
O PLINARNA MARIBOR
telefon; (02) 226 43 00 internet: wsvw.pllnâma-mariborsi
ASjiSTENCA DOMA
08028i
y
I
ITRE REŠITVE HIŠNIH PROBLEMOV
Potrebujete pravega mojstra za nujna popravila v vasem domu, na elelctrični ali vodovodni napeljavi, na ogrevalnem sistemu, mojstra, ki bo zan>en]al razbfto steklo, popravil streho, okno al) klimatsko napravo? Ste ostali zaklenjen) zunaj stanovanja? Morda potrebujete začasno namestitev ali varovanje va lega doma?
Sklence zavarovanje za asistenco na domu, pokličite brezplačno številko AsistenČnega centra Zavarovalnice Triglav 080 2864, ostalo prepustite nam. S pomočjo pooblaifenih Izvajalcev, z nasvet in Informacijami vam bomo pomagali 24 ur rta dan In vse dni v letu
triglav
ZAVAROVALNICA TKICLAV. o.D.
www.zav'triglav.sl
Stanovanjski krediti
OBNOVA STANOVANJ

V	življenju se nemalokrat znajdemo pred hudimi finančnimi zagatami, predvsem ko gre za velike in zahtevne projekte, kot je nakup stanovanja ali gradnja hiŠe.
V	Banki Celje sledimo željam in potrebam svojih komitentov, zato vam po ugodni obrestni meri ponujamo:
• redne stanovanjske kredite z odplačilno dobo vse do 20 lec in možnostjo delnega gotovinskega koriščenja.
Nudimo vam tudi strokovno svetovanje pri kreditiranju.
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka«
u
banka cqI je
B.cel je
^KJ et
Bankâ Celle dcL, Vbdnikova 2. dOOO Ce^. id.: 03 42210 00, íox. Qi 4231100, cnull ^oQbanka-e<>lje.9>, hiip://ww.baAka-cclje.^
UREDITEV OKOLICE
HITRO
TEKOČE
ZANESLJIVO
I.R, CI.O.O.
HTZ velenje ip., d.o.o.. partizanska cesta 78.3320 velenje T^efbn: 03 898 40 00. fax: 03 898 40 40 e-mail: hb^
►
na vaša vprašanja so na vol}o sodelavci:
GRADBENA iN OBRTNA DELA-slobodan mrkonjió, tel.: 03 899 6213, GSM 041 822148 ELEKTROINSTALACUE'dragonovak. tel.: 03 899 6194. GSM 031455229 STROJNE INSTALACIJE • davtd koren, GSM: 051 301 634
KOMUNALNA in VRTNARSKA DELA • slobodan mrkonjić. tél.: 03 899 6213, gsm 041 822 148
lUffl
DRAME
Telefon: 03 428 41 02 Telefax: 03 426 41 03
PROIZVODNJA IN TRGOVINA d.o.o. Cesta na Ostrožno 2, Celje
www.alum-drame.sí
PRIDOBUENI CERTIFIKATI • Jamstvo kvalilete
PVC in ALU OKNA, VRATA In ZIMSKI VRTOVI
TUS KABINE
po izmerah in naročilih
AlU ZAŠČITNE LETVE, KARNISE...
2ê kfse n9še fzđefkB fsmćlmo gêrêncîfo /i? serwitimfíjů
SIA
ZAVAl DOM
PVC okna s 5 komorním profilom
ZAVARUJTE SVOJ DOMI MOIITAŽA NA DOMU!
• Varnostne kljuke -KobnI Mluei In
k}|a6«¥nlce • Prečna zapora
Trgovina AlUM DRAME Bosposla 23, 3000 CEUE
STANOVANJSKA PRILOGA

Nasveti
INrpni^t' i/. k<>kos<nih \lakcn
NajpogtKtcjc si k(>kt»c5va vlakna prcdslavljamo kol malerial za izdelavo predpraînikiw ali talnih oblog v vetrolovih. Vendar pa izleh vlaken v Indiji izdelujejo sijajne preproge in talne obloge, kijih liihko kupite ludi pri nas. Kokosova palma uspeva v vseh tropskih krajih, vendar so pogoji za pridobivanje vi aken za preproge najprimernejiii v Indiji. Orehe za pridobivanjcviaken
lahko prvič oborejt), koje drevo slaro pel let. Na na vsakem deblu je okoli sto oreiiov, na leto pa jih drevo obrodi do J2011. Obirajoče zelene. Najprej jih razko-Ijejo in odsiranijo sredico, ki ^e v predelavo v živilsko industrijo (kokosovo olje, moka). Prihli/jio tri centimetre debelo lupino sestavljajo vlakna. Razklane lupine namakajo v vodi ali blatu. 7j\ namakanje je naj prime moj Sa kombinacija rečne in motîikc vi> de in pogoj, da la voda priteka in odteka (plima in oseka). Taki naravni pogojisovjuzni Indijiv plitvinah oh izlivih rek v morje.
RJniki Mth f76, Ícnp«i«r Tal.: 700-I5-10
GRADITELJI, po ugodnih esnah Vam nudimo vet gradbeni material:
ISOVER, ftmmi^ les Sftdolin, barv» In \Ar,
€«vl; kotfllkftr pohlifvaflo leluo;
-	br«milfla fMlltz,
-	Mflitirno karamlko,
-	"iip"
- Síparax, • ttfftifie krWňů
Novo: Veliká izbira betonskih izdelkov (robniki, tUkovei, ploiSe«.»)
KII^IJim h« lilib dtriififli na tfoni MIIH oakap M I ékM
Po desetih mesecih puhasto p^il-nilo med vlakni scgnije in se odplavi. Ostanejo približno 30cen-(imelrov dolga vlakna, ki jih z ročnim ali strojnim tolčenjem zravnajo. Ročno ravnanje jc boljše, ker se vlakna pri tem ne zlomijo, vendar je delo dolgotrajnem in zelo lei^ko. t/ zravna-nih vlaken predejo kokoscwe niti ozimma dvodelne ali tridelne vrvice, ki jih zbirajo, sortirajo in vo2lajo do dolžine di5 511 metrov. Nalo jih navijejo na kolute. Popelji jih lahko tudi barvajte ali belijo. Najpogosteji^^ barve so živo rdeča, modra, več od-lenkov zelene. Preproge iz kokosovih niti tkejo na le&onih ročnih statvah ali na strojnili statvah. Ročno tkane so na pogled mnogo lepše. Najbolj poznani vzon:i so ribja ktvt, boucle, panama ter jumbo boucle in jumbo panama, ki sta debelejša. Preprogo so široke od 60 do 4(K) ccntimeirov. .Spodnja stran preproge je lahko prevlečena ? lateksom (naravna guma), ki preprečuje. da bi preproga na gladki površini tal drsela. Obenem zadržuje prah. da se ne nabira pod preprogo in ga s scsaleem zlahka odstranimo. Kokosove preproge imajo mnoge dobre lastnosti: so ekoloSko neoporečne, anlLstatičnc, ;xlpomc pro-
ti moljem, plesni in trohnenju, so težko gorljive, nudijo dobro toplotno in zvočno izolacijo. Primerne so Zii vse vrste prost or<3v, tudi za taJno ogrevane.
Orloiitalskc proprnjic
Preproge so izdelane iz naravnega N olnenega sukanca ali iz čiste iivile. Najkvalitetnej.ii sukanec izdelujejo iz volne mladičkov gorskih ovc, ki morajo biti střiženi spomladi. Preproge ročno vozlajo v obrtnih delavnicah na pokončnih statvah, nomadska plemena (Kurdi, Alsari) pa uporabljajo ležeče statve. Slevilo vozltwje različno. Kvalitetne volnene preproge imajo približno 40(1.000 vozlov na m2, manj kvalitetne, iz delíclejšc volne, od 60.nt]0 do loo.nno vozlov na m2, najfinejše svilene preproge pa imajo tudi po milijon vozlov na m2. Izdelava takih preprog je zelo zamudna, /a primerjavo samo tale podatek; preprogo velikosti 2 X m vc^zla delavec približno ^ mesecev. V.^-ka preproga je unikatni izdelek ssvojim, neponovljivim vzorcem. Vzorci in barvne kombinacije so večinoma tradicionalni, S4ij temeljijo na dolgoletni tradiciji ljudske umetnosti in obrti. Izjema so preproge iz Tibeta in Nepala 7 modernejšimi, likovno za-
nimivimi kompozicijami. Orientalske preproge so izredno tr-pcžjie in zdržijo več gcneracij. Častimo jih s scsalcem za prah. vendar ncivih preprog ne smemo preveč sesat i, predvsem ne s se.salciza^obinskočl^nja Do-kler ni preprogîi dobro u hojena, je bolje, da smeti pometamo z metlico. Madežev ne odstranj uj-te sami, raje jih prepustite sinv kíwnjaku v kemični Čistilnici.
iVlatťiiali '/ÁÍ (lokonrno <H)d(*luvo sien
Les, plula, keramične ploSČice opečni tlakovci in kamen so lepi naravni materiali, ki .so primerni tudi za oblaganje sten. Pogosto uporabljana steaska obloga so tapete. Seveda mijrajo bili iz zdravju neoporečnega materiala (npr. iz papirja), lepilo za tapete pa ne sme imeti škodljivih primesi. Tapete uporabljamo predvsem za oblaganje sien v prosiorih,v katerih je malo vlage; za kuhinje in kv>palnicc so manj primerne.
Največkrat za dokončno obdelavo stropov in sten uporabljamo barve. Pri izbiranju barv pa moramo bili pozorni na njihovo kemično sestavo. Mnoge med njimi so zdravju škodljive, predvsem lake, ki se hitreje suSijo. Vedno pazljivo preglejmo pri-
loženo navodilo za uporabi), na katerem morajo biti navedene tudi sestavine. Manj nevarne so barvc,kisotopljivcvvixli. Razna druga (umetna) topila imajo neprijeten viinj in .škodljive hlape oddajajo v prostor še dolgo Časa po uporabi-
Kamen
Kamen je k"valiictna talna oblo-gii, primerna predvsem kopalnice» predsobe in terase. Kamnitih oblog je več vr.st. od zelo trpežnih granitov do bolj občutljivih apnencev. Tlak iz bru.kinegii kamna je lahko izredno lep, v večjih prostorih dekorativno učinkuje v kombinaciji z lesom ali opečnimi llakovci. /.al pajc ta material razmeroma drag.
Proprogc
'ležko si zamišljamo, da v svoji prijetno in udobno opremljeni dnevni sobi ne bi imeli preproge. Posebno v zadnjem času, ko smo spoznali slabe lastnosti iglanih talnih oblog iz umetnih materialov (tapi.soni ipd.) in si raje spet izbiramo parkttle, ladijski pod ali kakSno drugo naravno talno oblogo. Seveda pa so prostori s taksnimi talnimi oblogami videti neprijazni, če jih ne piipestrimo s preprogami.

KOMUNALNO
PODJETJE
VELENJE d.0.0.
KoroSka cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA
Tel.: 03/89612 56
PE VODOVOD
IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/8891420,03/8891400
POGREBNO POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
Tel.: Oa^ 891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138.031375 041
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za Individualne hlSe;_
03/89811 50 aH 89611 52 Za blokDvno gradnjo: 03/896 11 46 ali 89611 48 Za industrijo:
ni/ fiOR 11 áA
T top om
sam
Trgovina z gradbenim materialom SAM d.o.o. Lesarska 26. PE Nazarje Tel.: 839-47-71 www.sam.si www.topdom.si
SUPER Izbira in IZJEMNE cene gradbenega materiala
* gradbeni miterid * laU in pramazi za las * stavbno poiiiitvo * * keramika * kopalniška oprema * * železnina... *
Možnosi dosatave z avio-dvigalom! Ugodni bančni kredhil
Ker ljubite svoj dom - Sam Nazarje
A Elektro Krašovec
^ TRGOVINA Z ELEKTROMATERiALOM
Ffojektifonje, nadzof, montažo in trgovino rf.o.o.
šlandrov trg 2Û/a. ŽALEC, tel.: 03/ 710-2a'26. lax: 03/ 571-57-17
www.rr-vel.sl/iVkTâsovec. e-mail: elektrokrasovecdoo@sloí.net
PONUDBA:
*	popolna ponuúba ELEKTRO MATERIALA
*	SVETILA za vsakogar
*	vsi tipi 2ARNtC iz zaioge In naročil
*	elementi AVTOMATKE vseh prolzvalalcev
*	STIKALA domačih In tujih proizvaialcev
*	NASVETI in celotna IZDELAVA EIB INSTALACIJ za stan. in pasi. objekte
V poletnem času vas postrežemo žeod 6.30h do19.0ghl
UGODNOST:
*	Stalni popusti za nakup večjih količin blaga!
•	BREZPLAČNI NASVETI tudi pri vdS na OBJEKTU
PRI NAS DOBfTE SKORAJ VSE ***
IZI
O

ts

podjatla za projektiranje In gradbeni Inženiring
Aškerčeva 2B. MOZIRJE
Tel-r 03^-a31-727, GSM! 041/764.315
Izdelamo In prldot)lmo Vam celolno projektno dokumentacl|o:
•	Idejni prolekti (IP)
-	pro|ektl za gradbeno dovoljenje (PGD)
-	projekti za Izvedbo (P2I)
-	projekl Izvedbenih del (PID)
•	projekti za adaptacijo In rekonstrukcijo
•	projekti zunanje ureditve
-	načrti za legalizacijo oblektov
-	tipski načrt
Vso dokumentacijo Vam izdelamo v najicrajšem možnem času in po konkurenCnili cenali!
Skozi
Kovinotehna les d.o.o. Partizanslta 1Q0 2317 Oplotnica
Tel.! 02 m 08 20 FdK.:02 845 08 44
wwiw.k-les.si, infoi^k-les.ti

lUiJ
•JJJLj^
Vabljeni v salon|p z ugodno ponud|Q
^^nSTnlh sob F^redsob
-	računalniških miz
-	komod
•	pisarniškega pohištvaj
-	garderobnih omar
•	otroških sob ^spainic
§r
Siřlfft
Obiščite nos v našem salonu vsok dan od 9. • 16. ure In v soboto od 8. • 12. ure.
Popotna razprodaja ostankov kuMnj^ elemanbn. KiÉh^a 270 ca brei aparatov h za S4 900,00 sit • vetja de raz^ffodaje 2alt|l
Gorenle Glin d^^ Lesarsko c«5ta 10,3331 Nanir|e * www.gorefi|e-gllnjj * e-mall: nMloprMhi[a@9oren|e-9llnjî ' tel.: 03 83 93138 * fab: 03 56 32 341
vaših^sanj ŘÍhIer

Doiieiai irodfljt
MONTAŽNE
' ^lÍK 'N LESENE HIŠE
TEB OSTREŠJA.
3. junija 2004
"»Hias
Kako se lotiti prenove stanovanja
Prvo vprašanje pri prenovi stanovanja jc, kako sploh prenovili. Prvi odgovor, ki ga sveiujcmo, jc zagouwo - ne prenovili ga. Zakaj? Kiiko to? Cemu? Odgovor je nizmcroma preprost. Dcj.sivo je. da većina /Jvi v stanovanjih. ki imajo neprimerno kvadraturo glede na vcliko.^l družine ali standard, ki bi si ga želeli slanovalci imeli, /aio jc premnogokrai prenova stanovanja i^elja po ureditvi enega od leli dveh elementov» ki vplivaia na ugod-n<^ poCuljc oziroma bivanje. Potrebno se je (orej vpraAati, do kam sledijo na.^' želje finančnim /mo?iii"wiim. Velikokral je lahko ta pol polo'^na, Čeprav se nam zdi na začetku izjemno strma. Zalo začnemo že kar na začetku gasili požar. Ker ohiêajno p^nrehujemo 5e eno sobo, na hitro nekaj pregradimo, zapremo. razdvojimo, po ma/nosli zastcklimo še biiikon, nekaj podremo in že imamo vsa dela izvedena. Ilm. Kaj pa sedaj ? Nič. Pom)j^ ni nad svojim .samogradileljstvoni sc uscde-mo na kavč in živimo v tem stanovanju naprej. Z redkimi izjemami, v kaierih prviuni sianovanjskitlorU ob veliki î^retnosli.Mano-valcev omogoCa dobro prenovo, so vse o.sta-le reSitve "tako tako". Saj poznate tisti rek, ko sem bolan, grem k zdravniku, ko se pokvari avto, imam pri roki mehanika, ko pa kaj zidam ali prenavljam, to storim sam. Saj znami?!).
.Skratka. Prava pren(wa slanwanja potrebuje vpogled v finančno smotrni^st niožite zamenjave sianovanja z večjim in pomoč siro-kovnjakii, ki bo s svojim znanjem omogočil v
novem večjem ali starem manjf^m stanovanju dobre bivalne pogoje za vse želje ali potrebe stanovalcev. Tako imamiw Velenju in okoliei kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s Ir-gom stimovanj- 'Ilim vam bodo pred«itavili prvo oceno vredna-^ti va^ga stanovanja in ptv nudbo na t rgu. Seveda pa vam bo ključm'i vkv go pri vaših <xlk>čitvah in pogledih "odigral" arhitekt, ki zaradi naravo svojega poklica in ptrznavanja obravnavane problematike {X>me-ni najbolji>o pcwtw. Pri olx)jih ol">ičajno prva informacija ne stane nič.
Ko pa se že (xJločite za samo spreminjanje vsebine novega ali starega stanovanja, je po-trebno biti pozoren na kar precej elementov in povezav. Vsako idcjt>, ki se vam p<^rodi, je potrebno podoživeti vnaprej. R>trebno je videti, ali bo soba lam res v redu, ali bomo pogrešali jedilnico, ali je zaprtje balkona za na primer kadilca res ugi'idno, ali nas spalnica v dnevni sobi ne bo molila, ali sta dve mini otročki sobi res boljši kot ena pro.»»tomejša7a dva, ali je mci>anje nočnega in dnevnega dela staniwanja v redu in podobno. 1 Ikrati se moramo vprašati o motečih vplivih med stanovanjskim enotami. Lahko smo izvor nepredvidenega hrupa mi ali niČ hudega sluteči sc> sedje, Prav kmalu se nam zgodi, da postavimo na^o spalnico pod sosedwo otroško sobo in obratnih ali podobna Ker zvočna izolativnc«t večine stanovanj preieklega obdobja ni odlična, so lahko prve težave in nepřijettiosti tu.
Posebna cvelka pa je povečevanje kvadrature staniwanj na račun zasteklitve balkonov
in teras. Arhitekturno gledano gre v večini primerov takšnega početja za samovoljno nasilje nad arhitekturo jji prostorom. V veČini primerov niti kol strokovnjaki niti kol meščani tie nuvemo biti ponosni na tako degradacijo. Večina leli posegov je izvedenih preveč egoistično. oziraje se samo na individualni interni učinek. In če vemo, da je v na4em mesiu po hitri oceni vsaj šest tisoč stanovanj in s tem vsaj Šest tisoč posameznih inieres^w, potem ho lahko končni videz taksne preobrazbe katastrofalen.
Takšnih in podol^nih težav nas pri predelavi stanovanja čaka nič koliko, Zato sc pred vsakim posegom poskusite soočiti vsaj z naslednjimi koraki in vpra.šiinjl:
-	potrebnost prenove oziroma preselitve,
-	pomoč arhitekta,
-	ohranitev primernosti tlorisa,
-	notranja soi">dvisnosi medsi^dnjlmi stamv Vanji,
-	vpliv prenove navzven,
-	i/bor izvajalca.
Odiu naprej se začne lepSi del dela pri prenovi stanovanja. Iz izkušenj vemo, daje način gnidnje ozin>ma prt'kstomost stanovanj, v katerih živimo, dovolj dobro izhi)dLŠče za pripravo sodohrîcga stanovanja, primernega času, v katerem živimo. In ker se svet nepreklicno vr^ ti naprej in mi z njim, bi morali tudi naša staniwanja pomladili, piisodobill. Zalo le pogumno naprej tudi vi.
■ VEGA4D, projektivni biro, d. o. o., Rad tvoj MohoriČ, univ, dipt. inž. arh.
PARhETI
Na zalogigtolno več l(of 90Slfebrketov
TRGOJovonMIhoel s.p. ArjQvas59,3301 Petrov» GSM: 041/637208
STEKLARS1V0 ŠOŠTANJ
TEKAVfEVA I, ŠOŠTANJ TEL:03/5882 20llSM:Û41/é34 343
• VSE VKSrilÂSÏÎKLmi VSEMI VRSTAMI STEKEL 'OGLEDAiA 'OKVIRJIIASUKE 'SÎEKIAZAMIIiVmNE...
rO&UlVIMnRKEriBDIPOlO&MD! ■ MONTAŽA TUDI PRI VAS DOMA
	-MOCM
^ REMOPLAST	• mOttAVMTA 'fnmfm^iKt -lláUIUEVSHWT
Samostanska ullea %	
1 1 Radlje ob Dravi	•oDmraua
1 1 Tal.- 02 888 0443,02 888 0444	^mmêik
■ ■ Paju02a871750	.«omžá
1 1 www.pemoplast3i	• OMZSnMHOKBI
ObUJm^mo prosi(»r	
Nudimo Vam strotovno svetovar^, mentve» i2Xielavo in montažo.
• OttfM M VHODNA VRATA
■	SENàU
■	POUCE
■	6AAAŽW1N NOTAANJA VRATA
OURAL tfAa
SUT^GfVDeC TEL;02SSI-2240
reuUBlMIM
IB.:0l«66>tl38
PEMARSBOn
PEBREŽKC'
TEL-OT/dg^-aSS
Po konkurenčnih cenah Vam nudimo:
h Strojno pometsinje cest, pločnikov, parkirišč, hal in drugih površin, ter čiščenje kanalizacij, 2, Zasaditve in obnove zelenic in gred, obrezovanje grmovnicin drevja,
3. Odstranjevanje kosovnih odpadkov in sanacije divjih odlagališč, 4. Obnove krajevnih cest, trgov, pločnikov in zunanjih ureditev ob objekúh,
5.	Sanacije asfaltnih površin vključno z obnovo cestno
prometne signalizacije,
6.	Storitve z raznimi vrstami gradbenih in komunalnih strojev (izkopi, planiranje. Nakladanje, odvozi, ipd.)
IJtDSÎliiinCIlSÊElDQSMB '^IUSJIHJ,
STANOVANJSKA PRILOGA

Dileme in nasveti pri opremljaniu in urejevanju novih in starih domov
Kjo /aroli in s cm /ardi, da bo konnia podoba	doniovanja dol)ra? - MaUM iali, bar ve, razporodilvn oprotiu^ in kako wwiWii
naravno lev nniolno svellobo - Vsak l)ivaniski prostor je zaokrožena relola in mora bili kol taksen ludi ol)ravna\ an
Pnilo^
Vsi bivamo, Vsi imamo nad glavo streho in vsaj nekaj sien i^koli sebe. Ponavadi so lo nase hiše, naša siancjvanja, vikendi, pt^ilniske prikolice, Soiori, ule .., Vsaj v iwnovi so lo prostori, med s^o popolnomn enaki, imajo svoj vlu>d, xkozi kalercga se pride v zaprt prosK^r, ki ga pre-badajo svetlobne odprtine -okna. Seveda jc današnji način življenja in razvoj tehnike pew-zročil, da so se naši bivanjski prostori dilercnclralj In razvili v smeri, ki so bile pred časom nepře dsiavlj ive. 1 lilrost, s katero se gibljemo sktr/l /ivljcnjc danes, je pripomoiJa k lemu, da seje bivanjski prostor po kvadraturi /manjkal. Obenem pa se je tehnologija gradnje in opremljanja prostorov zelo razvila in omo-g(x5a na nianjsiU bivalnih ptArš-inah veě ugodja. Sodobna era je ssab(^ prine.sla povečanje Števila informacij tudi s podrc'îCja arhitekture In oblik^ivanja. To omogoča modernemu človeku bolj i^ami^lojno odUičanje in sodelovanje pri oblikovanju stanovanjske stavbe in njene notranje opreme. Vendar pa se v lej modemi družbi v kateri se pretakajo velike količine podiitkov, skriva pa.st za vse, ki « i^lijo izbt>ljiaii svoje bivanjske pogoje. Kako med to množico podaïkw izločiti dobre in i/ njih polegniti sintezo? Pričujoče besedilo v obliki
kvalitetnih bivanjskih pcw7%in. ki so potrebne za njihov normalen ra/voj. Pt)magati ?elita tudi sebi, saj jima stari stanovanjski pri\s-tori ne odgiwarjajo več in so postali premajhni Verjameta, da imala dovolj izkušenj in /nanja,
bodi^čih stanovalecv v teh pr<is-lorih so okna obrnjena lako, kol morajo hiti, lorcj proti jugu uli pa vsaj proti jugozahodu. Vendar hliTo ugouwijo prvo tcî^avo, velikost okenskih odprtin. Nekaj okenskih (nlprlin na severu je na-
da bi lahko novi dom opremila sama, a se vseeno íxlločiia za po-moi strokiwnjaka - arhitekta.
Pi'va Ta/a - o^lcd hi Hiialixu
Prvi ogíedi povedo, kakáno je novo domovanje in křikšni s<i posamezni prostori. Ogled poleká v navzočnosti arlútekla, ki jim tudi ra7loži prednosti in slabosti p<xsanieznega prostora Sinnja-
arhitekturnega seen arij a je poskus odgovora na nekatera vprašanja, ki se pcvstavljajo pri opremljanju prostora.
/a potrebe našega seenarlja si zamislimo mlad par stremi otroki. Selijo se v novo veliko stanovanje oziroma v novo večje slano-vanje. Kol skrbna siarSa želita svojim otrokom omogočiti dosti
jo se, da je najpomembneje, da gledajo vsi bivalni prostori na jug in imajo lako zagi>lovIjen<i kvalitetno svetlobo z juga. Zadostuje ludi. Če v prostor prihaja svetloba z jugozahoda o/iroma da so dnevni prostori obrnjcju proti jugozahodu.To je prvi In dosego kvalitetnega bivanjskega prastora tudi najpomembnejši korak Na srečo naše dra/inc In
mreč velikih, mogoče celo prevelikih, in tukaj bo loploia uhajala v okolico. Prav tako u-spejo najti okensko odprtino na jugu, ki pa jc precej majhna in kot laki»na odveč. Po temeljitem pív govoru z arhitektom se txliočijo (Se pravočasno) pravilno prila-gtxJiii okenske (xlpriinc. V tej j azi so si to še lahko privt^Sčili saj je stavba fc precej nedokončana, ter si tako prihranili znaten kupček dcmirja in časa, kot pače bi to počeli po vselitvi (okenske ptivriine morajo bili praviloma na severni strani manjše, saj le redko, če sploh, vidijo sončno svetlobo, ki pomaga greti prostor).
Po opravljenem prvem pregledu naredijo analizoler ugotavljajo napake in prcdnmli prostorov novega doma. Da pa bi se lahko odločili (kaj bi bilo di^bro poudarili, kaj dobro prikriti), morajo najprej doli>čÍti vsebino, ki bo napolnjevala posamezen prostor. Kje bo dnevnasoba, kje kopalnica, kje kuhinja, kje spalnicc, kje kopalnice in kje jedilnica. Skratka. potrebujejo dober In preccj natančen načrt ?.elja in zahtev znotraj obstoječih prostonw. Šele sedaj lahko postime/en prostor tudi napolnijo, osmislijo.
Druga íúJÁi " preiHi/nćivanje lewn
Pri kombiniranju med posameznimi željami in prosiori se pojavijo tudi prve resne težave z organizacijo prehodov med
pasa mezními prostori. Posebni> pi)Zornost mu^a družina nameni prehladom ined kuhinj(\ jedilnico in dnevno sobo, ki so Čimbolj odprli in je prehod skozi njih v bistvu en sam velik prostor. V lem velikem prostoru pa vseeno poskušajo poudarili njegove kvalitete in ustvariti tako dober splošni ambient kol ludi intimne količke. Posebej je Uxcn prehod med stopniščem in bivalnimi prostori. Posvetijo se tudi prehodom med spalnicami in kopalnicami, ki naj bi bili sicer čimbolj ločeni med sabo, po drugi sirani pa bi omogočali hiter dostop iz enega prostora v drugega, /elijo doseči tudi minimalno šievilo kvadratnih metrov, porabljenih za hodnik, ki je mrtev prostor in ga uporabljajo le ob prehodu skozenj. Potrebno je določiti primerne talne obloge za posame/en prostor. Izbira je za naîkt družino danes ogromna, a jc vseeno dobro, Če se držijo nasveta arhitekta. Manj občutljive tedne obloge na h<'Hlnik m stopnišče, lakšne, ki so na videz tople in mehke, v dnevni prostor in jedilnico, materiale, ki se lahko Člslijo, v kuhinjo In tiste, ki dušijo zvoke in vibracije, v spalnice.
Tivlja la/^ - izhira prislopa
Prva faza opremljanja oziroma priprave na urejanje stanovanja je za našo družino končana. Sedaj prihaja lista bolj prijetna ali pa mogoče bolj zanimiva faza. Namreč dejansko i^premljanje. Starši in otr<x:l sedaj po/najovse slabosti in prednosti novega domovanja, kar jim omogt>či izdelavo rdeče niti opreme stanovanja. Možnosti Imajoveliko in veliko jih je zanimiviii, a na koncu seje treba odločiti za eno samo. Prvi nasvet arhitekta je v bistvu vprašanje. Ali si želijo opremili stanovanje po svojem lastnem okusu, ali prepuščajo opremo v celoti arhitektu, ali pa si želijo opremili stanovanje v kakšnem posebnem siilu? Nemogcxesejc odloČiti samo za samo opcijo, a pri opremljanju prt'isiora je potrebno imeti določene smernice, želje. Cc se i^dh^čijoza možnost, da opremijo stanovanje po svojem okusu, se pred njiini skrK'a ena sama. a velika past. V tem primeru je namreč izjemno ležko opremili stanovanje lako, da bi imelo vodilno rdečo nit. Večja kot je družina, več je želja in težko jih je uredili v ccloto. Će prepustijo (^premo stanovanja ar-
STANOVANJSKI KRBDITI
Začnite s stanovanjskim kreditom Abanke
Oglasite se v AbankI in se seznanite z ugodnimi pogoji, pod katerimi lahko najamete stanovanjski kredit. Presenečeni boste, kako blizu je vaš novi domi Ponudbo stanovanjskih kreditov smo prilagodili vašim potrebam. Kredit lahko odplačujete do 20 let, izbirate pa lahko med različnimi vrstami lu'edltov: s klavzulo TOM ali z valuto klavzulo, pri kateri se fahko odločite ^ fiksno obrestno mero, lahko pa izberete spremenljivo obrestno mero, vezano na Euribor in različnimi načini zavarovanja: z zastavo nepremičnine, s plačitom zavarovalne premije ali plačilno sposoixiimi solidarnimi poroki. Glede na namen kredita in vrsto zavarovanja pa vam lahko de) kredita i^ačamo tudi v gotovini. Za dodatne Infomiaolje poklk^ite v enoto Abanke v Velenju na telefonski številih (03) 89 68 2S0 In (03) 69 88 280. Z veseljem bomo odgovorili na vsa vaša
vprašanja.
abanka
www.aC>ankfi,6i
h i teki u, ni popt^lnoma nolKne-ga zagotovila, da jim bo izbrana oprema všeč, kljub temu da bo oblikovana in izdelana vrhunsko. Cc pa se zgledujejo po že znanih tipih stanovanj, kol so recimo mediteranski, francoski, alpski, baročni, minimalist ični ali pa recimo ameriški tip, ni nujno, da je to pravi odgovor na posameznikov način življenja. Obstaja seveda f^ nešieio možnosti, kako se lotiti opremljanja stanovanja, verjetno prav lolikojcoi je stanovalcev in Uisinikov stanovanj. Dobrega odgovora tukaj nikoli ni, saj je treba vsak p<xsamezni bivanjski prcvsior obravnavati kot zaključeno celoto s svojimi posebni xstmi.
Po dolgih pogajanjih in pogo-
vorih se le odločijo za nekakšno mešanico vseh tehpristopov. Poskusili bodo oblikovali mediteranski tip stanovanja, ki bo upošteval njihove želje in nasvete arhitekta Odločitev je (^bliko vanje stanovanja, ki bo imeltwe-liko naravne svellol>c, lep razgled in nevsiljivo, ialikotno pohištvo z dodanimi Izvirnimi rešitvami arhitekta, ki bodo povečale upiv rabne površine v stanovanju.
Čelrla la/a - iskanje idej
v tem kadru na^a družina liče nenavadne in dr/ne rei^lrve v oblikovanju prostora in opreme. Želi unikatno opremo za svoj dom. Poleg vgradnih omar dodajo še vgradne predale, zaio da povečajo uporabno površino sta-
novanja Vsak kot, ki je ponavadi neizkoriščen prostor, izkori-siijoin ga zapolnijo. Jedilna miza v sebi skriva predale za pribor, barska mizica ni le barska mizica, je tudi svetlobno telo in Še šahovskii mizica, omara za knjige je pi^mična in skrivïi omaro za arhiv in Še in Še ... Nobenega praznega in neizkoriščenega prostora ni. vse služi svojemu namenu in je po zaslugi arhitekta dobilo tudi videz, ki sledi rdeči nili sianiwanja.
Pota faza -ra/iporedilcv opreme
Vrisovanje in bisneje postavljanje opreme v prostore zahteva velikoenergije in nekaj temeljitega premisleka naše družine. Pomembna je postavitev omar, ki načeloma .sicer sumijo ob stenah, a ne vedno. Omare laliko prav tako uspešno nadomestijo predelne siene in oljčnem služijo kot okras ali pa dopt^lnilt^ prostora Omare, ki si-) izdelane lako, da selijo do stropa, imajo neprijeten vizualni učinek približevanja stropa k iloiTi. Tako se prostor zapre namesto odpre. Večji kolje razmak med stropom In omaro, večji je o}>čuiekveliki»ti proslora. Prav tako ni dcîbn^ imeli ene same ogromne (^mare, ki zlahka zasede vsaj polovico pnxs-tora. Omare in police so lahko estelsko obIiko%'ani kosi opreme, ki pn^stor potejišajo. Vendar je potrebno pri njili paziti, da jih ne poslavljamo preveč ob okna. Takšna p^wtaviiev ovira dotok naravne svetlobe v proslor. Tukaj so Se nizko omarice In mizice, ki ne smejo bili v napoto pri gibanju sko/.i prostor, ter sedežne garniture in stoli. Vsa sedala, še posebej lista ki $o težje pomična, je potrebno pazJjIvo razporedili, saj na njih sedimo in sc pogovarja-gledamo 'IV in beremo, /«i-to Imajo prav pi^sebne zahteve glede sv-eilobe. S stoli ni težav, saj jih z lahkoto premikamo po
3. junija 2004

proslc^ru. Mcdiem pa je Ircbazo-fe in f<itcljc piTStavili tako, Ja nanje paJa dnevna svetloba oJ sirani ali cd /aJaj. Obenem je treba pa/ili, da nam umclna svetloba ne sveli v oCi ali pa ustvarja medice svetlobe / naravno svetlobo. Hodnik mcjra bili dovolj velik in nikakor ne sme postali shramba zn vie oJvećnc sivari. Hodnik je icžko zračili,?^ icžje pa konstantne čistili. Kopalnica ima vsaj eno pamcino vodilo, po katerem se velja ravnali. Cc je v kopalnici tudi stranišče, pelem gaje smiselno postaviti za vrala, ki vtxlijcvkophInk:o. lakose naj-lai^c preprečijo direktni pogledi ob neprimernih trenutkih.
Nobene poîiehe ni pa pretiravanju s j>lcvilom različnih kasov opreme. Hitro namreč píwianc vsega preveč in prvotna ideja se i/gubi.
Si'sUï Iži/a-
mKTlinanjo
ra/Moilimc
Po uspeSnt^ zaključenem prvem delu načrtovanja opreme stanovanja se slarža odločita tudi za natančno Studijo razsvetljave v stanovanju. Študija, ali pa Že bolje, kar načrt zajema položaj vsakega svetlobnega telesa in lipa svetlobe, kijo ta seva. vnaprej seje dobrt^ odločili, kje potrebujemo umetno b kje naravno sve-
tlobo. Za vsak prostor je dobro imeti več visi svetlobe. Razlikujemo pa dve twnovni vrsti umetne svetlol>e, rumeno in belo. Rumena svetloba nastopa kot lopla svetloba in je primerna za zasebne in splošne asvetJilve. Bela svetloba je hladna in čLsia 1er jo upt)-rabljamo predvsem za osvetiitev na primer delovnih prostorov in proslorov, kjer je potrebna močna svetla luč, ki nc utruja oči.
Najprej osnovno oziroma spUî^no razsvetljavi) ene ali dveh žarnic, ki sevata rumeno svetlobo: čc je prostor velik, je dobro razdelili prižiganje in uga'^anje svetil na dva konca. Taksna svetloba zadi">sti osnovni potrebi po svetlosti in zadostuje za našo orientacijo v prcïiloru. Nato .želeji dodajamo manjiUt svetila z rumeno svetlobo, ki ustvarijo intim-nejSe ozračje, kamor se lahko umaknemo. ManjSa svetila se lahko prižigajo ob vstopu v prcs-tor in slutijo kol pomoč pri orientaciji v prostoru. Temu pa lahko sledi Se tretja faza i>svellitvc, ki jo načrtujemo in pozjicje uporabljamo ob posebnih priložnostih (npr. zabave, večerje...). sebej jc treba bili pozoren pri načrtovanju osvetlitve v obm^i^u. kjer Redamo tclcvi/ijo ali lx:rc-mo časopis. Pazimo, da v televi-Tljskem ekranu ni prevelikih odsevov od oken, da ne gledamo
TV v temi, ampak da imamo po motnosti ob strani ali pa kar za televizijo .^ibkejSii svetlobno telo, ki omogočil očem normalno gledanje televizije, /a branje in ludi za delo za mizo jc najbolje ustvarhi ločeno razsvetljavo namiznih in samosioječih svetilk, ki ra/svetljujejo samo bralno ali delovno področje. Pri načrtovanju razporeditve svetil sla arhitektu starša povedala, da želita večkrat uporabili sveče kol glavnt) razsvetljavo, saj Imata večkrat obiske, večerje ali pa zabave. Arhitekt jima jc dal zamisel za več raziičnih vrst polic za odlaganje, kamor lahko ob določenih priložnostih postavijo sveče.
Svetlobna telesa lahkci montiramo na steno ali strop 1er prav tako tudi v Ha. Bili jc Ireba previden, da jihne postavimo tako (Že posebej to velja za tista, ki so monl irana v tleh), da bi nas ovirala pri gibanju skozi prostore. Neprimerno ptwtavljeno svetilo nas z lalikoto zaslepi, tej zaslepljenosti pa sledi negotov korak.
Sedma Ta/a - inalcriali in l)ar\o
Divanjski prostori na^ dru>Hne st") skoraj popolnoma opremljeni, manjkajo le Jelajli in nekaj k<v sov pohištva, ki ga želijo izdelati l>o meri. Če je celotno stanovanje opremljeno 7 opremo, ki je bila kupljena v salonili in trgovinah s pohištvom, bo potrebna pazljivost pri izdelavi po meri narejenega pohištva, Nekaj kasov opreme bo p(^siavljenili v dnevnih in nličnih prostorih, nekaj pa v kuhinji in kopalnicah. Izbrati
je Ireba bolj trpežne materiale za opremo v kopalnicah in lepše materiale za opremo v dnevnih sobah in spalnicah. Po meri narejeno pohištvo je ireba pazljivo oblikovali in prilagodili obstoječim razmeram v prostoru. Po svoji obliki,vciik(^sii in barvi naj se sklada z izbrano opremo. V dogovoru zarhitcktom se kakšen kos opreme oblikuje tudi kot samostojna enoîa, ki pa §e vedno dopoinj uje videz txňolnega pros-lora. Pomembjia je pravilna izbira barv. Tukaj najpogosteje pridejo do izraza želje vseh članov družine. Kljub temu je dobro vedet i nekaj osncwnih pravil obar-vah. S pomočjo barv lahko v prostoru ustvarimo posebno vzdu.^je. popravim<i napake, stene podaljî^mo ali skraj^mo. /. uporabo temne in močne barve na stn^pu prostor zmanjSamo. (^e slrop pobarvamovsvetloin lahko baiv(5, prostor p<ivcàimo. Danes se barve uporabljajo tudi pri izdelovanju okrasnJivzA^rcevna stene, ki so zanimiv dodatek v prostoru. Barve ne služijo vcČ zgolj pleskanju sien, z njimi se da igrati in ustvariti unikatne ptvili-kave. Pomembna je pravilna uporaba barvnega spektra, saj v^aka barva učinkuje na Ijadi. Oranžjia barva je primerna za uporabo v jedilnici, zelena v předělili, kjer se dela in uči, modra v spalnici in tako naprej.
Ilpilog
Naša družina je razmeroma Varno prijadrala sko^ pasli in čeri opremljanja svojega doma, tako da se lahko veseli novih proslo-
rov in bivanja v njih. Za uspeSen Ziiključek zgi->dbc je treba poudariti, da sije na^i družina vA;la veliko časa in ludi precej llnančnih sredstev Zit ureditev svojih bivalnih prostonw. Konec koncev se jim niti ni s^elo mudili, saj se bodo v noNv prtstore preselili kar za nekaj časa.
Seveda se la zgodba nikoli ne konča, saj je v,^kpnvitor, v katerem bivamo, vseskozi spreminjajoči jse organizem. Ko smo mlajši, je dovolj sobica, potrebe narastejo, ko pridejo otroci, v je.seni življenja pa jc lahko prevelik bivanjski prostor ludi prc-cejSnje breme. Da bomo z njim zadovoljni inbomovnjem uživali, potrebuje veliko nase energije in časa.
Ker je vsak proslor bivanja tako speci-ličen, jc težko dati splakn nasvet o opremi prostora. Še težje je, kaj je moderno in kaj ne. Veliki proizva-in trgtwine z no-
tranjo opremo nam sicer poskušajo narekovali, kaj je v danem lrenutk"u m("ïdemo in kaj ne, a ponavadi čas hiiro povozi te umetno izdelane trende v opremljanju prostora, i^e najbližje uspeáiii opremi stanovanja je klasična za^ova opreme, ki s častem pridobiva sveŽe in nove dodatke. Najkvalitetnejša oprema stanovanja je tista, ki ima določen estetski videz, vodilno oblikovalsko linijo in ob kateri uporabnik nenazadnje uživa
■ Urban Novak, arhitekt
STANOVANJSKA PRILOGA

Habit je dober izbor
HabU d.o.o., le hčerinsko podletle Premogovnika Velenje, vnlegovi 100 odstotni lasti. Zaposleni, osemnajsl jih fc, se ukvarjalo z upravilanlem s stanovanji In prometom z nepremičninami. So največji ponudnik tovrstnih storitev v Šaleški dolini, postati pa nameravajo tudi nafvečjl In najboljši v širšem okolju, v celotni Savinjski In Koroški reglll.
Njihovo poslovanje lemetji na poštenosti, vestnosti, strokovnosti in spoštovanju dobnh poslovnih običajev. Vse to potrjujejo s certifikatom kakovosti ISO 9001:2000 IR licenco IBN za promet z nepremičninami. Sedež podjetja Je na Kersnikovi 11 v Velenju, njihova nepremičninska agencija pa ima prostore na oalešú IS d v Velenju.
Upravljanje S Stanovanji
Ljudje se vedno bolj zavedajo, kaj pomeni lastnina. Z nakupom stanovanj so prevzeli nase veliko odgovornosti in tudi obveznosti. V HabiUj jim kot upravnild pomagajo gospodariti s stanovanji ter skupnimi prostori in napravami v stanovanjskih objektih. Skupaj z lastniki načrtujejo, spremljajo in uresničujejo želje )n potrebe. Drugače povedano: strokovno jim pomagajo izpeljati tisto, za kar so se sami odločili» jih prí tem skušalo razumeti in jim pomagatí prtti do zadovoljstva. Nov stanovanjski zakon pa je upravnikom naložil tudi veliko novih nalog, od v^ostavitve rezervnih skladov, kjer lastniki zbirajo sredstva namenjena za financiranje vzdrževalnih del na stanovanjskih objektih pa vse do pisanja In poročanja otem, kaj kot upravniki delajo.
Gospodarjenje s poslovnimi objekti
Poleg upravljanja s stanovanjskimi stavbami, so načrti Habita vse bolj usmerjeni tudi v upravljanje in gospodarjenje s poslovnimi objekti, »lastniki že spoznavajo, kako dobro je. če nekdo skrbi za načr^o vzdrževanje teti objektov. M jim treba izgubljati energije še zato, ampak se lahko osredotočijo zgolj na poslovanje. V
vsakem trenu^ pa se lahko zanesejo, da bo objekt obratov^ in dabostavbaurejena.« pravijo v Habitu.
Nepremičninska družba
Habitova nepremičninska družba ima prostore na Šaleški 18 d. V njej vam strokovno usposobljeni strokovnjaki z licenco za posredovanje v prometu z nepremičninami, svetujejo in posredujejo bodisi pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu... Z obiskom agencije tudi to je zelo pomembno « se boste izognili neresnih telefonskih Idicev, nepotrebnih ogledov neresnih kupcev, pa tudi morebitnih zapletov s financiranjem. »Naša agencijska ponudba obsega vse od A do Ž.. Pri nepremičninskih posrednikih boste dobili vse potrebne podatke o nepremičnini In si jo skupaj z agentom ogledali, če boste želeli, vam bodo svetovali pri sestavi finančne konstrukcije, da o tem. da vam pripravijo tudi pogodbo, ne govorimo posebej. Posredujemo pa tudi pri cenitvati in vpm lastnine v zemljiško knjigo,«so povedali v Habitu.
Nepremičnine (tudi) na internetu
Na posebni internetni strani Habitove nepremičninske agencije, na naslovu www.r1v.si/habil/promet, najdete o njej vse potrebne podatke. Skupaj s premogovnikom paže pnpravljajo prenovljene internetne s^ni. na kateriti bodo s svojimi strankami neposredno sodelovali, jim sporočali novice, ponudbo in povpraševanje.
Moto pove vse
Mnogi nam zaupajo že vrsto let. zaupajte nam še vi. pa je motos kateiim gre Habitnovim Izzivom naproti.
Junij doma.
Da se boste doma počutili še prijetneje» bomo poskrbeli pri Marosu. Ves junij si boste namreč pri nas lahko izbrali prikazane jedilnico Calligaris in dodatke kar do 25 odstotkov ceneje.
ClaUiffa)U9
Miza Avenue CS/02. stol l-âtina CS/260. ogledalo/omarica Flag CS/526, stojalo Hyppo CS/514. mizica Navlgli CSM57-V
MAROS Ljubljana. BTC dvorana 2. Tel.: Oi 586 24 80. MAROS Celje. CelGiapark. Aškerčeva 14, Tel.: 03 491 82 70. MAROS TPC Slovenska vas. pri Brežicah, Tel.: 07 457 40 72. Salon IL AMBIENTI. Murska Sobota. Tef: 02 521 38 30, Salon DOLCE VITA. Manbor. Tel: 02 25 25 735
'	skrbno izbrano'
3. junija 2004
if^HlAS
V SOLO Z MLADINSKO KNJIGO
POPOLNA PONUDBA učbenikov in deiovniii zvezicov SPREJEMAMO PREDNAROČIU^
ODLIČNA PONUDBA
šolskih potrebščin
UGODNA PAKETNA PRODAJA
po šolah
PRAKnČNO DARILO
pri nakupu nad 5.000 sit - v času od 21. junija do 15. sebtembra 2004
KOLEKCIJE
ANICA, MAČEK MURI, POPSTARS zvezid, mape, beiežke, risalni bloki,...
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
- strajnikom
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
21. 9. 2004
učbeniki
Oglejte a ponudbo potrebščin na www.ucbeniid.com
Miaúintía knjiga 'fí^iu, 6.Ů., Stovcnsia 29, ICOO LJtAlJana
CENEJŠI NAKUPI Z ERINO KARTICO
Ponudba v$lja od 14. maja do 17. Junija 2004.
Gorčica Good SOOq
Breskov kompot Good ô&OQ

redne ceW
rednđ	^v/j
zmo tna zrno
v »motoristični« nesreči poškodovani trije otroci
Pomkul zval)i iia ( osle šLcvilne niotoriste - Ne»srecc niso rodko -V l'iorjanu Urili owovi
v •
Vulenju, ÎS. iiiHja - V5^)promciniíi nesrečah» ki so se konec tedna pripciile na obmoCju Policijske uprave se je poškodovalo 12 oseb, 8 lařje in 4 huje. Med huje poškodovanimi so bili kar3 motoristi ozÍa>ma vozniki kolesz raciorjem. V promelni nesreči, k; se je /pídila v pclek zveíer oh 20.40 na lokalni cesli v naselju Florjan, pa so se poškodovali irije otroci. 12-lelni otrok iz okolice Velenja jc vozil neregistrirano kolo z motorjem. Na njem je prevažal 14-lctnega sopotnika, /.a njim je v jsii smeri vozil 15-letni voznik neregistriranega motornega kolesa doma iz okolice Mozirja. Na ravnem delu cesto je voznik kolesa z motorjem zavijal levo k dovozu Jo slantwanjskelûSe, voznik mc^torne-ga kolesa pa ga je pričel prehitevati. V irCenju, ki jesledik^stasc Vi")Znikmot^>rnega koJcsa in so-
potnik na k<^iesu z molorjem iiudo p^^Skodova-la, vozjiik kolesa z molorjem pa je uirpel lahke lelesne poikodbe.
Se en voznik moiornega kolesa pa se je huje poškodoval v prometni nesreii v soboto, malo po 23. uri, na glavni eesU Arja vas-Velenje pri Crnovi.
Med vožnjo proli Velenju je 2y-leini moiorisi iz Velenja izven naselja Crnova z moiornim kt>lc-som zapeljal preko srcdin.ske crle in oplazil nasproti vozeć osehni avto, ki ga je vozil 2/>-lelni voznik iz okolice Kolelj. Po nezgodi je voznik motornega kolesa nadaljeval vi')/:njo proti Velenju, kjer je ob zatistaviivi vozila zaradi pcwkod-be noge padel povozili. PoŠkodovar^ega so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
V	čelnem trčenju umrl voznik
Iraška vas. 27. majii-V četrtek oh 21.45 seje na re-gbnalni cesti pri naselju Pai^ka vas pripetila prometna nesreCa,vka1eri je umrl 3l-L*lniN. B. izSmarlne-ga ob Paki. Dve osebi sia se v nesreći poškodovali. Na udeleženih vozilih je nasiak^ za okoli l.SOtJJXlO tolarjev gmotne Škode.
31-lelni voznik ^•'sebnega avtomobila je vozil iz smeri S m art nega oh Paki pn'îli naselju Cîorenje. Pri Pitiíki vasi je v desnem oKlrem ovinku zapeljal na levo smerno V(«ilCe»po katerem je jzsmeri Gorenja pripeljala 42-letna voznica osebnega avtomobila. Med vozili je prišlo do silovitega trienja, v katerem se je voznik lako hudo poíkodtwal, daje na kraju nesreCe umrl. Veznica in njen IT-lelni.sc^polnikpastautrpe-lala^je lelesne piíškodbe.
Po material v gradbene kontejnerje
Žalec. 28. maja - V noči na peiek Si^ bili œk^ dejavni vlomilci v gradbene kontejnerje. Vlomilec, ki je vlomil v kovinski ki>nlejner na delovi^uob jezeruv Vrbju,je ukradel za 350.000 tolarjev raznega orodja.
V	lem Časuje bilovlomljenoše v dva kontejnerja in manjši kovinski uii na gradbišču v Aroovskem gozdu, Lastniki pogxcšajo različno električno in zidarsko orodje 1er plinsko jeklenko. O.skodovani so za okoli 500.(H)0 mlarjev.
Nepridiprav obiskal šolo
Velenje, 25. maja - V torek pi>poldan je neznanec v osnovni šoli Gustava Šiliha vlomil v dve pisarni in zbornico. Iz avtomata za lopk napitke je pobral denar, iz pisarn pa odnesel dva LC*D monitorja. Liisi-nika je oškodwal za okoli 21 K),000 tolarjev.
27. maja - V nt^i na četrtek pa je nezna-
nec oblsbil vrtec, ki je v y^adhi šole v Preboldu. Iz skladi^a prehrambenih izdelktw je odnesel za 25.0(X) tolarjev >»rt>be«.
Vlomilci pri ribičih
Velenje, 30. maja - V n(KÍ na nedeljo je neznanec vlomil v ribiški dom tih Skalskem jezeru- Odnesel je večjo količino cigaret, alkoholnih pijač, mc&a in menjalnega denarja, v.se .skupaj vredno prekt"» 2iK).tXlO tolarjev.
Je bil ogenj podtaknjen?
\r[a va.s, maja - V nedeljo zjutraj, okoli 5. ure, je zagorelo v enem izmed stantwanj v bivii graščini v Arji vasi. V požaru, ki so ga pogasili okoli.^ki gasilci, je nastalo za okoli 31X).000 tolarjev SkcîUc. Prve ugtv Kwitve kažejo, da je bil ogenj podtaknjen-
Kave ne bo zmanjkalo
Mozirje. 25. maja-V.sredo pomoči je neznanec vkv mil v kovinski kontejner (skladišče) na dvorišču pnv dajalnc TašvNazatjah. Odnesel je večjo količino kave in brezalkoholnih napitkov. Tuiv je oškodoval za 113.000 tolarjev.
Kaj barve, gotovina!
Velenje, 27. ntaja - V noći na čel r tek je bilo vlomljeno v prc^&tore trgovine Barve - bki na Pivšerntwí. Neznanec je iz trgovine odnesel 380.00Í) goKwine.
Namesto metadona policisti
Velcnjc,31.mrtja-Vlomilcu, ki je vlomil v mctadon-sko ambulanto, se je grdo zalomilo. Ob pol drugi uri s^utraj SIÎ ga na kraju prijeli policisti in mu odvzeli prostost	■
Varna vožnja na Titovem trgu
Velenje, 29. maja - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo v okviru dnevov preventive izvedel vrsto aktivnosti. Ena od njih, z naslovom Varna vožnja, je v -sodelovanju Policijske postaje Velenje, motorističnega kluba Netopir Šoštanj in Zvezcî Šoferjev in avttimehanikov Velenje, potekala
v soboto doptildne na Titovem trgu. Organizatorji so poskrbeli 7â pogovore z motoristi, ki so obiskovalcem [xvkaz^li motorje in zaščitno opremo, videli so lahko demonstracije vame vožnje. Tilm o posledicah nepravilnih ravnanj v prometu, izvedli pa so tudi mini k'viz med obiskovalci.	■ mkp
^ £ R A
Motoristi so po Titovem trgu, kamor sicer ne smejo, v soboto dopoldne izjemoma lahko
vozili (foto: B. Špegel)
TV SPORED

ČETRTEK, 3, Junija
SLOVENIJA 1
06.00	Teletekst
06.30	Odmevi
07,00	Dobfo jutro
09.00	Poročila
09.05	Male sive cefice.kviz
09.S5	Risanka
10.05	Zgodbe Izikoljke
10,40	Terske doline In gore.
doku m oddajd
11.30	Svet divjih živali, V10
12.00	Ljubljanica, t. del
13,00	Poročila, šport vreme
13.15	Speictoma
15.05	Menin^ilis, dokum. oddaja
15,55	Mostovi
16.30	Porofi lia, tport vreme
16.50	Enajsta iola
17.25	Štafeta mladost!
18.05	Sa vodi narave
18,40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Osmi dan
21.30	Knjiga mene briga
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.S0	G iâ stření večer
00,05	Dnevnik, šport
00.55	Dnevnik zamejske tv 01.15	Jasno In glasno
01.Ô5	Sadovi narave 02.25	Tednik 03.20	Osmi dan 03.50	Spet doma 05,35	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.15	Teletekst
06.30	Infokanal
09.05	Evropski magazin
09.35	Mostovi
10.05	DickvanDvke.94/t53
10.30	Infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Infokanal
13.25	Tv prodaja
13.a5	Tenis, Roland Garros
16.20	Potovanje na konec sveta
17.15	VkJeospotnfce
17.50	Skozi čas
18.05	Dick van Dyke, 95/156
18.30	Príjatellíci za vse življenje
20.00	Erolca. ang, glds,]ilm
21,25	Jonas in in UlaJranc, film
23.20	Videospotnice
23.50	Oz, 1/8
00,45	Iniokanal
PETEKt 4. Junija
SOBOTA, 5. junija
07.55 RickiLake
08.45 Ma^evanle ljubezni, nad,
09,40 Klon, nad.
10.30 Tv prodaja
11.00 Moja Sofija, nad,
11.50 Družinske vezi, nad.
12.45 Na kraju Zločina, nan.
13.40 Tv prodaja
14.10 RíckíLake
15.00 Družinske vea, nad.
15.55 Moja Sofija, nad.
16.55 Klon, nad
17,55 24 ur-vreme
18.00 Maščevanje ljubezni, nad.
19.00 24 ur
20.00 Trenja
21,30 Prijatelji, nan.
22.00 f^a kraju zk)Čína, nan.
22.55 XXL premiere
23.00 Mafijski morilec in
psitiiater, dokum. oddaja 00.30 24 ur 01.30 f^očna panorama
(52)
kmU
27 M &2
09.00 POPCORN.predstavitev pn^jekta 63: (Robert Fripp, Joe Satrianiin Steve Vai 10,15 Vabimo k ogledu 10.20 Odprta tema. ponovitev 11.20 Naj spot dneva 14,00 Vkleostrani, obvestHa 17.55 Vabimo k ogledu 18,00 Mladi upi, otroška oddaja 18,40 Regionalne novice 18.45 Iz olimpijskih i(n>gov,
špoitna oddaja 18.50 Z slavo na zabavo 19.05 Najspotdneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 f^a obisku.. [Hi Branku
Osetu iz Šenčurja 21,00 Regionalne novice 21,05 Alpska in predalpska
Slovenija 21.30 Naj vrža, kontaktna oddaja z narudnozabavno glasbo, 3. TV mreža Gost ansambel Svetlin 22.45 Najspotdneva 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Vkieo strani, ot)vestlia
SLOVENIJA 1
06.00	Teletekst
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Škrattuk3*tam in njegove
težave, lutkovna igrfca
09.40	Anica v čudežn deželi,
plesna predstava
10.10	Enajsta šola
10.45	Štafeta mladosti
11.25	Revija otroških in
mladinskih pevskih zborov
11.55	Sadovinarave
12.25	Fraiser, 13/24
13.00	Poročila, šport, vreme
13.35	Osmi dan
14.05	Dež v Piranu, Iv igra
15.00	Vsakdanjih in praznik
15,55	Mosbvi
16,30	Poročila, šport, vreme
16.45	Pleme, 22/26
17,10	Iz popotne torbe
17.35	National geograptiic. 10/18
18.30	2reban}e deteljce
18,40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Najšibkejši člen, kviz
20.55	Slačenje, 7/20
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.50	Polnočni Wub
00.00	Dnevnik, šport
00,50	Dnevnikramejske Slovenije
01.15	National geographic. 10/18
02,10	Hitra hrana, hi^ ženske
03,40	Polnočni Uub
04.50	Infernal
SLOVENIJA 2
06.15	Teletekst
06.30	Infokanal
09.00	Osebno, pogovorna oddaja
09,35	Mostovi
10,05	Dick van D^e, 95/158
10,25	Infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Iniokanal
12,55	Tenis Roland Garros
16,00	TvpnDdaja
16.35	Videospotnice
17.05	Tv prodaja
17.15	Osebno, pogovorna oddaja
17.50	Skozi čas
18,05	Dick van Dyke, 96/158
18,35	Jackie, amer, film
20.00	Dan D, 1/2
20.55	Nove zvezde Evrope. 7/8
21.25	South park. 13/17
21.50	Nekaj divjega, amer, film
23.40	Stovenka jazz scena
00,25	Oz, a/8
01.20 Iniokanal

07.25	RickiLake
08.15	Maščevanje ljubezni, nad.
09,10	Klon, nad.
10.00	TvpnDdaja
10.30	Moja Sofija, nad,
11.20	Družinske vezj, nad.
12.15	Trenja
13.40	Tv prodaja
14.10	RickiLake
15.00	Družinske ves, nad.
15.55	Moja Sofija, nad.
16.55	Kton, nad.
17.55	24uf-vrçme
18,00	Maščevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
20.00	Morilci, tatovi in dve nabiti
šibrovki, ang. film
22.00	Pazi, kamera!
22,30	Teksaški mož postave
23.25	XXL premiere
23.30	Tekmovanjev k2)rateju,iilm
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
luntll 27 46 «2
09,00 Dobro jutro. Informativno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10,05 Naj viža, kontaktna oddajd
Gost: ansambel Svetlin 11.20 Najspotdneva 14.00 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18,45 Iz olimpijskih krogov 18.50 Nai spot dneva 18.55 Alpska in predalpska
Slovenija 19,25 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 Predstavitev EVRO
poslancev LOS 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Vabimo k ogledu 22,55 Najspotdneva 23,00 Videostrani, obvestila
SLOVENIJA 1
06.00 Teletekst 06.20 Kultura 06,30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.40 Male sive celice, kviz 08.35 Obuti maček, ns. film 09.55 Najšibkejši člen 10.45 Poinočnikiub 12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport vreme 13,30 Čokoladne sanje. 7/10 14.00 Tornado, amer, film 15.25 O zivaiili in ljudeh 15.55 Slovenci v Itaiiii 16,30 Poročila, šport, vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare
17.20 Divji svet prihodnosti, 9/13 17.50 Siovensld magazin 18.15 Coh<o Cof, 13/26 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Čokoladne sanje, 8/10 20.35 Čezplanke 21.35 Prviindřugi 22.00 Poročila, šport vreme 22.30 Okuspovinu.lO/IO 23.05 Pod rašo, 13/13 00,05 Dnevnik, šport 00.45 Dnevnik zamejske tv 01.05 Na vrty, tv Maribor 01.30 Divji svet prihodnjosti 01.55 Slovenski magazin 02.20 Obesite jih brez milosti,
amer, film 04.10 Prviindrugi 04.30 Okus po vinu, 10/10 05,05 Infokanal
SLOVENIJA 2
06,15 Teletekst
06.30 Infokanal
09.00 Glasbeno jutro
09.35 Mostovi
10.05 Infokanal
11.00 Tv prodaja
11.30 Infokanal
12,45 Tv prodaja
14.55 Tenis Roland Garros, finale
(Ž), prenos 17.15 EP v ritmični gimnastiki 19,45 Skozi čas 20.00 Maja Pliseckaja assoluta,
fianc. film 21.00 Rumeni šal, poljska drama 22,05 FaloL franc, film 00.00 Sobotna noč 02.30 Oz, 3/8 03.25 Infokanal
07.30	Tv predaja
08.00	Mata Kitty, ris. serija
08.10	Zelenjavčki, ris. serija
08.45	Moj prijatelj Roki. ris. serija
08.55	Super punce, ris. serija
09,00	Katka in Orbi, ns. serija
09.30	Mja v, mjav, ris. serija
09.40	Moja draga Magdalenca
11.00	Beyblade, ris. serija
11.30	Zenki, ris. serija
11.55	Lepoje bib milijonar
13.00	Umorvzakulisju, fi^
14.50	Dingo, dokum. oddaja
16.00	Izginjajoči raji na Zemlji
17,10	24 yr-vreme
17.15	Znajd življenja, amer, nim
19,00	24 ur
20.00	Klub vražjih babnic, film
21.50	Poslednja bitka, amer, film
00,15	24 ur. ponovitev
01.15	Nočna panorama
anali 27 4«
B2
09,00 Z glavo na zabavo,
reportaža s prireditve 09.20 Vabimo k ogledu 09,25 Mladi upi, otroška oddaja 10,05 Najspotdneva 14.00 ^deostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjajmo skupaj.
otroška oddaja, ponovitev 18,40 Naispotdneva 18.45 V harmoniji z naravo,
kmetijska oddaja 19,15 Poikn roll, glasbena oddaja 19.45 Vid eostnni, obvestila 19,55 Vabimo k ogledu 20,00 1280. VTV magazin 20.25 Kultura, into, oddaja 20.30 Glasbenmx let Milana
Kamnika 22.00 Prava stvar, kulinarična oddaja
22,30 Avtošok: GMD Sevnica in
GHDfiogla 23.00 Vabimo k ogledu 23,05 Najspotdneva 23.10 Videostrani, obvestila
NEDEUA, 6. junija
SLOVENIJA 1
07.05 Teletekst 07.30 Živžav 09.40 O živalih in ljudeh 10.00 Evangeličanska
podpornica 10.55 Svet divjih živali, 2/10 11.25 Ozare 11.30 Obzoriaduha 12.00 Ljudje In zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 13.20 Človek in pol 13.30 Čtoveški faktor 13.35 Nedeljsko oko 13.40 Glas ljudstva 13.45 Hak),Leon 13.55 Petminutslave 14.00 V 80. nedeljah okoli sveta 14.05 Planetv 15.05 Sport na današnji dan 15.15 Vabilozadva 15.30 Poldnevnik 15.35 Trikotnik 15.55 Totai 16.10 Gla^enl dvoboj 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tistega lepega popoldneva 16.45 Fenomeni 16.50 Lorella 17.05 Predmet poželenja 17.20 Družabna kronika 17.35 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Zrcalo tedna 20.00 Spet doma 21.50 Intervju 22.45 Poročila, šport vreme 23.20 Ljudje mačke, čb film 00.35 DnevntKšpcil 01.15 Dnevnik zamejske tv 01.40 Tistega lepega popoldneva 05.40 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.15 Teletekst 09.00 Tv prodaja 09.30 Infokanal 11.55 Tvprodaja 12.25 Revija otroških pevskih zborov
13.05 55 let France Marolt 14.55 Tenis Roland Garros. Tnale
(M), prenos 18.25 Kvalif. za EP v rokometu
(t), Slovenija • Turčija 20.00 Potovanja na konec sveta 20.55 f^še skrivno Svijenje 21.45 Iz baletnega arhiva 23.15 Soum park. nan. 23.40 Oz, 4/8 00.35 Infokanal
XT'
07.30	Tvprodaja
08.00	Mala Kily, ris. serija
08.10	Zelenjavčki, ris. seri{a
08.50	Moj prijatelj Roki, ris. serija
09.00	Super punce, ris. serija
09.25	Katka in Orbi, ris, seriia
09.35	Mjav! Mjav!, ris. senja
09.45	JunaškiZorro, ris. serija
11.35	Zenki, ris. serija
12.05	Lepo je biti milijonar
13.30	Zadnji pozdrav, amer, film
15.15	Oh,^osemdeseta,nan.
15.45	^deželi je lepo, nan.
16,45	MestBcezav^no,film
17.45	24 ur-vreme
17.50	Triki Jamieja Ollveria
19.00	24 ur
20.00	Razpoke v jezu, amer, film
21.50	Športna scena
22.50	Pojoče srce, kanad, NIm
00.30	24 ur, ponovitev
01.30	hk>čna panorama
kanali
87 46 52
I PONOVITEV ODDAJ TtOENSKEGA
:	SPOREDA
: 09.00	Miš maš, otroška oddaja
: 09.40	Iz pon. oddaje Dobro jutro
i 10.30	1279. VTV magazin
[ 10.50	Kulture, Info, oddaja
t 10.55	Športni torek, športna
:	informativna oddaja
I 11.20	z olimpijskiti krogov
• 11.25	Športnigost pogovor
: 12.05	Vabimokogledu
I 12.10	Naj via
I	Gost: ansambel Svetlin
i 13,25	Jesen življenja
[ 14.00	Î2 sredine odd. Dobro jutro
[ 14.50	Videostrani, obvestila
: 17.55	Vabimokogledu
: 18.00	1 280. VTV magazin
I 18.25	Kultura, Info, oddaja
I 18.30	(z petkove odd. Dobro jutro
\ 19.20	POPCORN
^ 20.35	Predstavitev EVRO
[	poslancev LDS
: 21.50	Vkleoslrani, obvestila
PONEDEUEK, 7. junija
SLOVENIJA 1
06.25	Teletekst
06.45	Zrcalo tedna
07.00	Dobro jutm
09.00	Poročila
09.05	Iz popotne torte
09.25	Oddaja za otroke
09.45	Pleme, 22/26
10.10	Potepanja. 65/7
10.45	Spet doma
12.30	Prviindrugi
13.00	Poročila, šport vreme
13.35	Obzorja duha
14.05	Ljudje m zemlja
15.00	Vsakdanjik in praznik
15.55	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16,50	Radovedni Taček
17.05	AfnaFrikI, 10/12
17.35	Desetsmrtonosnih, 1/2
18.23	ŽrebanjeAstra
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Volitve v evropski
paria ment 2004
20.30	Hujšajmo!, 7/7
21.25	Umelniraj
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Zakon Gustava lil,, 2/2
00.25	Čokoladne sanje. 6/10
00.55	Dnevnik, šport
01.45	Dnevnik zamejske N
02.10	Desetsmrtonosniti. 1/2
03,00	Umetni raj
03.25	Vsi predsednikovi možje,
amer, film
05.40	Infonal
SLOVENIJA 2
06.15	Teletekst
06.30	Infokanal
09.05	Primorksl mozal(, tv Koper
09.35	Slovenci v Italiji
10,05	DickvanDyke,96/158
10.55	Infokanal
11.20	Tvprodaja
11.55	EP v ritmični gimnastiki
12.55	Tisteka lepega popokineva
16.55	Skozi čas
17.10	DickvanDyk0,97/158
17.35	Maprejf, amer, film
20.00	Končnica
21.00	Studiocity
22.00	ŠbJdentste
22.30	Videospotnfce
23.00	8rane Rončel izza odra
00.25	02,5/8
01.15	Infokanal
TOREK, S. junija
SREDA, 9. junija
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 00.45
Rk:ki Lake
Maščevanje liubezni, nad, Kfôn. nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vezi, nad. Športna scena Tv prodaja Ricki Lake Družinske vezi, nad. Moia Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur • vreme Maščevanje ljubezni, nad, 24 ur
Pod eno streho, nad. Sedma nebesa, nan. Naša sodnica, nan. XXL premiere Tre^a izmena, nan. 24 ur, ponovitev ^na panorama
É&
TjggT
kan^
27 4«
52
09.00 Dobrojutro, informativno
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1280, VTV magazin 10.30 Kultura, informativna
oddaja 10.35 Maj spot dneva 10.40 Glasbenih 30 let Milana
Kamnika • 1 14.00 Vkieo stran i, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Vharmonfii z naravo,
kmetijska oddaja 18.30 Regionalne now€ 18.35 Prava stvar, kulinarična
oddaja 19.05 Maj spol dneva 19,10 Videostrani, obvestila 19.55 Vablrrio kogledu 20.00 Župan z vami; gost
MARTIN BRECL (Dobrna) 21.00 Regionalne no^cd 21.05 50 let nasambla ŠTIRJE KOVAČI, posnetek! dela slavnostnega koncerti iz Slovenj Gradca 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vabimokogledu 23.25 Majspotdneva 23.30 Vkleostran i, obvestila
SLOVENIJA 1
06.00	Teletekst
06,20	Kultura
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09,00	Poročila
09,05	Radovedni Taček
09,20	MarsupilamL 19/26
09.45	Afnafriki, 10/12
10.10	Sprehodi v naravo
10.30	Deset smrtonosnih, 1/2
11.20	Čezplanke
12.25	Stovenskt magazin
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	UmeUiiraj
13.40	Nalovuzaistfskim
zakladom, dokum. feljton
14.10	Intervju
15,05	Hujšaimo!, 7/7
15.55	Mostovi
16,30	Poročila, šport, vreme
16.50	Sončnica na rami
1710	Knjiga mene briga
1735	Kako živijo stovenstó
gradovi
18.10	Prisluhnimo tišini
18,40	Risani
19,00	Dnevnik, vreme, šport
20,00	Volitve v evropski
paria ment 2004
20.35	NangaParbat-gola gora,
21.30	Polni
22.00	Odmevi, šport vreme
22 50	Homeopatija na
preizkušnji, dokum. oddaja
23.40	Setn, danska drama
00.30	Ptice selivke, drama
01.15	Dnevnik, šport
02.05	Dnevnik zameiske tv
02,25	Kako âvip skivenski
gradovi, dokum. oddaja
02,55	Prisluhnimo tišini
03.25	Seth, danska drema
04.20	Ptice selivke
04.55	Gola gore. dokum. oddaja
05.55	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.15	Teletekst
06.30	Infokanal
09,05	Glasnik, tv Maribor
09,35	Dober dan. Koroška
10,05	DickvanDyke,97/158
10,30	Volitve v evropsid pariament 2004
11.00	Tvprodaja
11.30	Iniokanal
15.00	Tvprodaja
15,35	Študentska
15.05	Studiocity
17.10	Eura 2004
18.20	Skozi čas
18.35	Dk:kvanDyke.98/158
19.00	Vnovič v Brklesheadu
20.00	Samo en cvet
21,00	George Dandm, drama
22.15	Vulkan, nemški film
23,55	Videospotnice
00.25	Oz. 6/8
01.15	Infokanal
Č2)
kanali 27 4«
i 09.00	Zupan z varn
i 10,00	Vabimokogledu
i 10.05	50 let nasambla Štirje
	Kovači-1 del
i 11.90	Naj spot dneva
i 14.00	Videostrani, obvestila
! 17,55	Vabimokogledu
: 18,00	PolknToll, glasbena oddaja
i 18.30	Avtošok; GHD Sevnk^a in
	GHD Rogla
1 19,00	Naj spol dneva
i 19.05	VkJeostrani, obvestila
i 19,55	Vabimo k ogledu
! 20.00	1281. VTV magazin
i 20.20	Kultura, info, oddaja
i 20,25	športni torek
i 20,45	Športni gost
i 21.30	čebelarjenje
i 22.00	Kmetijski razgledi
i 22,30	Na obisku , pri Branku
	Osetu iz Šentjurja
i 23,30	Maj spot dneva
• 23.35	Vabimokogledu
i 23,40	Vkleostrani, obvestila
SLOVENIJA 1
06,00	Teletekst
06,20	Kuitura
06,30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09,06	PIpsi, 17/26
09.25	Risanka 09,35Smer vesolje, 16/26
10.05	Sončnica na remi
10.20	Knjiga mene briga
10.45	Kako živijo slovenski
gradovi
11.15	Prisluhnimo Ušini
1145	Sveto in svet
12.30	Halo Leon
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Na vrtu
13,55	Divji svet pnhodrusti, 9^13
14.20	Gola gora, dokum. oddaja
15.20	Plezanje po Balvanih
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Pod klobukom
17.25	Volkovi, čarovnice in
velikani, 19/39
17,45	Gomiška pot od Planice do
Pokljuke, dokum. oddaja
18,40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20,00	Sedmi pečat
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.55	Sveto in svet
23,45	Dnevnik, šport
00,35	Dnevnik zamejske tv
00.55	Gomiška pot od Planice do
Pokljuke, dokum. oddaja
01.50	Prinesite mi glavo Alfreda
Garcie, amer, film
03.40	Sveto rn svet
04.25	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.15	Teletekst
06.30	Infokanal
09.05	Nove zvezde Evrope, 7/8
09,35	Mostovi
10.05	DKkvanDyke, 98/158
10.30	Volitve v evropski
pariament 2004
11.00	Tvprodaja
11.30	Infokanal
15,50	Tvprodaja
16.25	Dan D, 1/2
17.15	Euro 2004
17.45	VideospotnKe
18.15	Skozi čas
18,30	Dick van Dyke, 99/158
19,00	Končnica
20.05	Nogomet Euro 2000
22.00	Kandidat, amer, film
23,45	Videospotnice
00.15	Infokanal
—		1 13.40
07.55	Ricki Lake	i 14.10
08.45	Maščevanje ljubezni, nad.	1 15,00
09.40	Klon, nad.	1 15,55
10,30	Tv proda)a	i 16.55
11.00	Moja Sofija, nad.	! 17.55
11.50	Družinske vezi, nad.	: 18.00
12.45	Sedma nebesa, nan.	f 19.00
13.40	Tv prodaja	i 20.00
14.10	Rk^ki Lake	i 21.40
15.00	Družinske vezi, nad.	ř 22.35
15.55	Moja Sofija, nad.	1 22.40
16.55	Kton, nad.	! 23,35
17.55	24 ur • vreme	i 00,35
18.00	Maščevanje ljubezni, nad.	
19.00	24 ur	
20.00	Preverjeno	
21,00	Zdravilo, amer, film	
22.50	XXL premiere	[ 09.00
22,55	Urgenca, nan.	
23.50	24 ur, ponovitev	i 10.00
00.50	Nočna panorama	i 10.05

; -TV--J 07.55 RutàLake 08,45 Maščevanje ljubezni, nad. 09,40 Klon, nad, 10.30 Tvprodaia 11.00 Moia Sofija, nad. 11.50 Družinske vezi, nad, 12.45 Preverjeno Tv prodaia RicKi Lake Družinske vezi, nad. Moia Sofija, nad. Kk^n. nad. 24 ur, vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur
Uradno mrtva, amer, film Na kraju zločina, nan. XXL premiere Urgenca, nan 24, ur
f^na panorama
kanali ZT 4S
es
Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaia Vabimo k ogledu 1281. VTV magazin, regionalni • informai v?ii prt^ram, ponovitev 10.25 Kultura, infonnativna
oddaja, ponovitev 10.35 Športni tot^. športna informativna oddaja, ponovitev 11.00 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestil 1755 Vabimokogledu 18.00 čas za nas, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18,40 Regionalne novice 18.45 Naj spot dneva 18.50 Mladi upi, ponovitev
otroške oddaje 19.30 Obvestila,vabimokogledu 19.55 Vabimokogledu 20,00 PopComORN 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21,25 Vabimokogledu 21,30 Odprta tema, 3, TV mreža 22,30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani, obvestila
3. junija 2004
«fl^CiiSj
• «,
g-.FToro.kon ^
Ov«n od 31.3.<lo21.4.	^
^^^^^^ SpelbûsleveÔvn3ravi,vefivdru2bjtisl(h,kjsle^ ^^
jihlenekâj^sâ pogrešali. Ugotovili bo^e. da sleopotr^)ova1i pre-^^^ J več časa a lo. da ste ugotovili, koga imaie res radi m koga ne, Za-lo sedaj pazile, kako se t>osle obnašali, ko se bosle n^ote snšii med Ifstimi, ki vam niso naiboij vSeć. Nekoga od njihtwsle rramrefi
Kdaj - kje - kaj
U zelo kmalu močno potrebovali. Zadeva bo posiovna, a ne bo povezana z vašim delom. 6ol] s kakovosljo živl|8n)3 in njegovim izboljšanjem. V nedeljo po|dite riâ iziel. lo se vam porHjja. Če bosle čspeli donu, vam bo kmalu žal.
Bik «d M.4. do
' N Ka| pa drugi vedo, kako vi živite, kaj čutite razmišljale? Ne pusti-le svojim soiodnikom. da se prevei vmešavajo v vaše življenje, ker C^ imajo občutek, da vam mo/ajo polagali. Še najmanj vam bodo, če ip vam bodo poskiéali urejati življenje po sv(^e. Ali pa celo skrbeti za ^^^^^ vašačush/a. Párejte jim, da ste pravzaprav srečni, in da si želite le svoj mir. Zamolčitepa. da vam že nekaj časa po glavi nodi osetia, ki vam je vsak dan bolj biizu, Ne ie fizično, predvsem čustveno. Neprehitevajie dogodkov.
Dvojčka od 91.S. do
' V Vsi ^li vas bodo tarnali, da so uirujeni in da mislijo le §e ra po-CÈ IB počitnice. Vi pa bosteuživali v vsakem dnevu posebej. Splet) ^B^Sf si ne boste želeli, da bi imeli več prostega časa kot ga rn^ie. saj si ^^^^ znate življenjeobt^iiioi deiazelo lepo organizirati inzaîosemkar \ ' ' / ne sekirajte, če vam ga bodo holeli naložili še več. Pokažite pa. da zr^te reči tudi ne. Ko bo vsega preveč, vam namreč ne bo več lako lepo kol vam je. V soboto zvečer imejte dobro odprte oči. Zakaj, boste vedeli že v rcfcu enega ledna
Rak od 22.6. do 23.7.
če si boste priznali ali ne, ste se v krizi. Vse kar se vam dogaja na osebnem nivoju, boste prenašali tudi na ljudi okoli sebe. ^rlnef bo razumel, da se ga rahlo ^ogibate A če bo stvar trajala in trajala, mu bo krepko prekipelo, In 23čel bo živeli po svoje, mimo vas Takrat pa vam ne bo več vseeno, saj se boste šele takrat zavedli, da to nilislo, kar si pravzaprav želite. Velikokrat se zgodi, da znamo cenili 5lvari,kijih irr«-mo, šete. kojih izgubimo. Zdi s9, da boste vi to že kmalu spoznali.
Lov od 33.7. de 33.3.
' 'V Neko veliko breme vam je odpadlo iz ramai. Sedaj se bcste začeli JIÊ^, predajati užitkom, ki ste jih dolgo morali zanemarjati, ker ni bilo časa. In res niso bili krivi le izgovori. Tok/at boste spel začeli na ve-^i^JF liko uživati. Ko boste začeli, boste šele ugotovili, kako močno sle pogrešali lagodno življenje. Vsekakor nebosle posDili na družino, ki ji boste v teh dneh pripravljali številne dobrote, ki so jitt že pogrešali. K^ se posla tiče. bo vse teklo tako. kot si latŘo le Želite. Zato bodite optimistični še naprej. ?/e?de so na vaši strani
DovI«« od 24.8. do 23.9.
Žalost in depresija bosta začela Izginjati z lepim vrema^om Tudi zalo. ker boste spet fizično bolj aktivni. Delo in sprehodi na svežem zraku ^m bodo letos zelo dobro deli. Na samotnih sprehodih ludi premislite, kam ste zapeljali svoje življenje. Takšno kot je trenutno, vam m čisto nič všeč. To da naredile premalo zase, tako veste, to, da vas (udi najbližji izkoriščajo, pa si bosie morali šele priznati. Ko si boste, boste tudi lažje vzeli živij^je vsvoje roke in začeli misliti s svojo glavo. Celo življenje ste skrbeli za
druge, čas je, da začnete skrbelr le zase.

TohtnUa od 24.9. do 23.10.
Od sreče vas bo kar razganjalo. Naredili bcsle vse in še več. da bodo dnevi še naprej tako lepi. kot so bili zadnji. tHitro bœte pozabili na uirujenosl, ki je bo nekaj več kot prej, saj boste vedeli, da morale uživati prav v vsakem dnevu. Čas res prehitro teče. da bi ga izgubljali v stikih zneznanci in tislimi. ki vam nočejo dobrega, ampak se želijo ; vašimi idejami in delom te okoristiti V teh dneh vam bo vseeno za njih. še sm^aii se jim boste in to naravnost v obraz.


ikorpijon od 24.10. do 22.11.
— —^ Saj ne boste hoteli, a nekdogodekvas bo krepko vrnil vpreteklost Spel boste sanjarili, kako bi bilo. če bi se pred leti odločili dru-^gp^ gače A stare ljubezni so mrtve, če ne iz vaše strant, pa iz nasoro-^^mfg Ine In vi to dobro veste Dejstv0je,dajevasasedanjazvez3vve-liki krizi In da s sanjarjenjem samobežite od problemov. Ti se bodo vseeno kopičili, vsak dan bolj. Če ne boste sami sebi priznali, dasočusNa mrtva, vam ne bo nihče. Poslovno je pred vami zelo miren teden, kar vam bo vtilo nov delovni elan. Pa tudi zase si boste vzeli več časa.
Stroloc od 23.11. do 21.12.
S Ne le. da boste vsak dan bolj napeti in da bo ljubezen vsak dan iz-gubila še kako iskro moči. vsesevambozdeloobmjenona glavo. ^ Kot da nihče ne dela več tako. da bi vam bilo v življenju l^o. Tokrat res niste sami kiivi, saj bo težav iz dneva v dan več in to se bo ^^^^ le še stopnjevalo. Imelo vas bo, da si poiščete druge poslovne partnerje. Na dobripoti ste. da lo tudi naredite, saj kaže. da so vam zvezde na poslovnem področju zelo naklonjene. Le izkwistiti jih bo treba
Kosere9 od 22.12. do 20.1.
"N ftičasi se boste uspeli otresti temačnih misli, ki so vas morile kar ^^ nekaj zadnjih tednov. Prvi znaki, da je slabo obdobje za vami. bo-^^m do tu že jutri in potem cel vikend. Vsak dan se boste počutili bo-V ^j^' vsak dan boste naredili več od stvari, s katerimi ste v zaostaň-^^^^ ^lo boste tudi bolj mirni. Počasi boste spel opazili nasprotni spol, kar se vam že dolgo m več dogajalo In opazili boste osebo, ki vam bo zapolnjevala misli še dolgo, vsaj neka| tednov, če ne kar celopolelje. Kot kaže. bo reč prehodne narave, a bo vseeno lusno.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Počasi se vam bo. s koncem deževnega obodbja. vrnil nekdanji optimizem in tudi elan V življenje bosle zrli z na^ejanim obrazem, nihče vas nebo mogel kar tako užalili. Vs^akor pa seboste laidi-li tudi sami. Sploh, ker stese letos precej zanemarili, poletjepa je pred vrati. Če r^e bosle imeli prave volje za vadbo, raje poiščite še koga. ki vam bo delala družbo, če jepri rekreaciji več ljudi, je vedno lepše, pa še volja je močnejša. Ljubezen bo spet vzcvetela in to i Islo osebo.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Spet boste polni novih moči In energije. To pa bo pomenilo tudi to. dâ vam bo deta kar naenkrat hodilo premalo. In to krepko premalo. Zato si boste nalagali in nalagali, dokler si ne boste prizna-da sie spet pretiravali. Bolje bi bilo, če bi poskrbeli za svoje duševno počutje Sami veste, da vas preteklost vse preposto preganja. vi pa jo private v podzavest To pa bo le naprej bdj na psu. Dokler boste ljubezen isk^h. je ne boste našli. Ko ne bcste slutili, pa vas bc zadela amorjeva puščica.
Cclrlck, [i. junija
13.00 Galerija VegradVeler^je Odprlje rastave ob dnevu gradbincev (razstavljajo člani likovnega krožka Univerae za III. živllenjsko obdobje Velenje)
iVick. 4. junija
iÇ.gg Dom kulture Velenje
Zaključek osnovnošolskega izobraževalnega programa Varujmo In ohranimo Šaleško dolino, ki letos praznuje 10-letnico
JS^ Galerija Velenje
Odprtje razstave Sanele Jahič
21.00 Mladinski center Velenje 14. dnevi mladih in kullure - Koncert: Srečna mladina in Miss.Be
9.QO-13.QO
Titov trg Velenje Predstavitev športnih klubov in društev - Športna zveza Velenje
11.00 TRC Jezero Velenje
Mednarodno tekmovanje z vodenimi vodnimi modeli motornih čolnov (FSR - V) za Pokal Mestne občine Velenje - predteki v kategorijah FSR
12 00.15 00
Pri AMTK Velenje (Škalsko jezero) 14. dnevi mladih in kulture - Vožnja z gokadi
17.00 Športno IgnSče pri Gostišču Pod Klancem
Srečanje krvodajalcev treh občin (Velenje, Ravne pri Šoštanju, Šoštanj in Šmartno ob Paki)
21.00 Atrij Velenjskega gradu 14. dnevi mladih in kullure • zaključek festivala -Koncert: skupina Coelinn
IXcdcIja. 6. junija
9.00-15.00
TRC Jezero Velenje Mednarodno tekmovanje z vodenimi vodnimi modeli motornih čolnov (FSR-V) za Pokal Mestne občine Velenje - predteki in finale v kategorijah FSR
j 6_gQ Mestni stadion Velenje Nogometna tekma NK Rudar :NK Zagorje
i^>n<*(leljck. 7. junija
strelišče Strelske družine Mrož (Kopališka 3) Teden upokojencev Velenje.
balinišče ŠOBS (Velenje), kegljišče Tekmovanja v streljanju z zračno puško, TEŠ (Šoštanj), Dom upokojencev Velenje balinanju» šahu, keglanju... Športna tekmovanja upokojencev bodo potekala oG7. do 11. junija.
Ibrek, B. junija_
7.00-13.00
Titov Irg Velenje Javno opazovanje prehoda Venere preko Sončeve ploskvice 11.00-17.00
Ljudska univerza Velenje Telefonska predstavitev programov Viličarist, Strojnik gradbene mehanizacije in Skladiščnik 13.00 Knjižnica Velenje Razstava likovnih del nastalih v akciji SVP pod naslovom Varnost v cestnem prometu ni naključje lÊiO Dom kulture Šoštanj Zaključna prireditev in podelitev Ostržkov-
predšolska bralna značka
18.00-21.00
Vila Hertierstein Tretji slovenski književniški festival Herbersteinsko-Lilerlno srečanje slovenskih književnikov'04 (HLSSK Mentorjeva literarna promenada 11n predstavitev literarnega almanaha Hotenja 18.30 Dom kullure Šmartno ob Pakl	Zaključna
prireditev in podelitev Ostržkov ' predšolska bralna značka 19.00-21.00
Park Vile Herberslein HLSSK '04 - Mentorjeva literarna promenada 2 (književno branje, koncert Ex animo trio, podelitev festivalskega priznanja)
Park Vile Herbersteln HLSSK'04-Herbersteinsko-Literin večer (monodrama Vajenec v vnikem mestu, jazz koncert Kombo šole Zlatka Kauči ča)
Srcda^ 9; junjja
10.00-12.00
Mestno otroško Igrišče Velenje in druge lokacije v Velenju Izobraževalni literarni program
17.Q0	Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic; ^ga (M. Inkpen), Lisjak Luka (E. Dieti)
18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Gibanje skozi svetlobo -
letna produkcija oddelka za sodobni ples glasbene šole Velenje
18.QQ	Cimkarjeva ulica (pred knjigarno Kulturni ca] HLSSK'04 - Zbor In prejem udeležencev HLSSK'04
21.00-24.00
Park Vile Herbersteln HLSSK '04 < Herbersteinsko-Literin večer (kabaret Piaf, EdHh Pia I, književno branje)
(Iclrlťk. 10. junija
1Q 00-12 30
Park Vile Herbersteln HLSSK'04- Simpozij 1 Razumevanje novih toKov v slovenski književnosti 15,00-17,30
Park Vile Herbersteln HLSSK'04-Simpozij 2' Narodna (za)vest v sodobni slovenski književnosti • posvečeno 100. obletnici rojstva Edvarda Kocbeka 16.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan za študij na daljavo 18.30 Dom kulture Velenje Stopinje na odru 2004 -Zaključna produkcija Plesnega studia N 2Q.QQ Mladinski center Velenje
Filmski večer 20.00-21.00
Park Vile Heitierstein HLSSK'04-Družabni etno koncert Ansambla Adama Bi cs key a 21.00-24.00
Pari<Vlle Heiterstein HLSSK 04 -Herbersteinsko-Lfterin večer (književno-glasbena »pomuriana«, komedija absurda, etno koncert ciganske skupine Langa, erotičnoliterama promenada)
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-Informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
Linhartovo srečanje Šoštanj
Čctrlek, 3. junija
17.00 Kulturni dom Šoštanj
Otvoritev 43. Linhartovega srečanja 17.15 Kulturni dom Šoštanj Srednješolske skupine SATIRIČNO GLEDALIŠČE CERJAK; Pierre Barbier: Improvizacija o Sinjebradcu 19.00 Gasilski dom Gaberke Ljubiteljski odri; GLEDALIŠČE POO KOZOLCEM, ŠMARTNO OB PAKI; Nioola Manzari: Mrtvi ne plačujejo davkov 21.00 Kulami dom Šoštanj Ljubiteljski odri; DPD SVOBODA ŽIRI ' DRAMSKA SEKCIJA; Carlo Goldoni: Sluga dveh gospodarjev
Potek. 4. jnnij 2004
16.00 Kulturni dom Šoštanj Srednješolske skupine >^HAVE PUN CLUB«. Glf^NAZIJA CELJE • CENTER John Osborne: Look Back in Anger 18.00 Gasilslfl dom Gaberke Ljubiteljski odri; DRAMSKI ODSEK PROSVETNEGA DRUŠTVA ŠTANDRE2: Aldo Nicolai: STARA GARDA 20.00 Kulturni dom Šoštanj Ljubiteljski odri; SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO FRANCE
PREŠEREN, TRST:Dario Fo: Markolla 21.30 Gasilski dom Gaberke Ljubiteljski odri; SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »DANICA s ŠENTPRIMOŽ; Dušan J o vano Vič: Življenje podeželskih plej bojev
SQl>ola,.;î. junij
16.Q0 Kulturni dom Šoštanj Srednješolske skupine; TEATER POZITIV, PLESNO GLEDALIŠKA SKUPINA DD IVAN CANKAR UUBUANA; Borut Bučinel in Bara Kolene: ODISEJA 2.4 16.Q0 Kulturni dom Šoštanj Ljubiteljski odri; KUD GLEDALIŠČE STEPS IZOLA Čakajoč... 18.pQ Gasilski dom Gaberke Srednješolske skupine; TEATER DEVŽEJ ALI GLEDALIŠČE V ŽEPU MARIBOR. DRUGA SCENA PRVEGA ODRA: Branko Hofman - Zoran Petrovič: Moz brez obraza 19.00 Gasilski dom Gaberke Ljubiteljski odri; TEATER CIZAMO, KUD FRANC KOTAR TRZIN: Kafe EU ropa 21.Q0 Gasilski dom Gaberke GLEDALIŠKA PREDSTAVA IZ HVARA 22.30 Gasilski dom Gaberke RAZGLASITEV IN ZAPRTJE SREČANJA
Vstop na vse predstave je prost!
Zgodilo se je...
(£ 0(16. (io 12. fobruaiići
-	4. Junija let« 1983 so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treti letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu ja.^ka Prcbgc:
•	4. juniju 1993 so/ačdi prenavljali velenjski mestnisladion Ob jezeru:
•	4. Junija 1999 je Vclenjčanka Katarina Srebotnik skupaj z Južnoafričanom Pictom Noivaloin zmagala v llnalii mešanih dvojic Grand slam turnirja Roland Garos v Parizu. Katarina je prva Slovenka po Mimi Jaušovcc, ki ji je uspel lak podvig:
-5. Junija 1968 je bil v hotelu Ambasadorv Los Angelosu v aicntam smrino ranjen 42. Icmi ameriški senator Riiberi Kennedy, ki je imel zmagoslavni govor pred svojimi privrženci po uspehu na primarnih volitvah za predsedniškega kandidata na listi Demokratske stranke v Kali-řorniji;
-S. junija leta 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Prednckii v Zavixjnjah ustanovni zbor Šaleškega ekološkega driL^tva;
•	junija kta 1941 je šef civilnc upravo za Spodnjo Štajersko z odrcdlx> zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in eleklrarn in usJanovil delniško družbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so sc na Spodnjem Štajerskem ukvarjala s pridobivanjem in z distribucijo energije, torej ludi velenjski premogovnik s termoelektrarno:
-	6. junija 1944, imenovanem tudi dan D, seje začela zavezniška operacija Overlord, to je velika invazija z Britanskih otokov v Normandijo v Franciji:
•	leta 1961 je v začetku junija Rudnik lignita Velenje v Fic si dogradil nov počitniški dt>m z 62 ležL^či:
•	6. junija leta 1990 so v Gorenju ustanovili Neodvisni sindikat:
7. junija Î941 so Nemci iz Slovenske Bistrice odpeljali prvi i raasp^iri štajerskih Slovencev v iz,gnanslvo v Srbijo;
-	8. junija 1983 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Mi^ko Kranjec:
•	nogometaš i velenjskega Rudarja so juniju leta 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogomelno ligo:
-10. junija leta 1990 je Ibvamo gospodinjske opreme (ioren-je Velenje obiskal predsednik izvršnega sveta nekdanje Jugoslavije Ante Markovič.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
OBVESCEVALEC
KINO VELENJE v hotelu paka

l)\i\ IM)JliTRISI\Ji™
(ZF, dkct|ski speklakel} Rezija: Roland Emmerícti Vlogs: Dennis ûuâid, Jake Gyilenhaal, Emmy Rossum Dolžina: 125 minul ČetrlEk, 3. fi., ob 20.30 Petek, 4.6., ob 18.00 In ob 22.30 (glasno ;yedvaianie)
Sobola. 5.6., ob 17.00 in ob 19.30 Nećefja. 6.. ob 18.00 Ponedeljek. 7.6,. ob 20.30 Tor$k.8.6..cb 18.00 Sfeđš. 6.. ob 18.00
/ORA 7.1X111 MRTVK(;i;V
(grozljivka)
Režija: Zack Snyder
Vloge: Sarah Polley, Ving Rliames, Meklii
Phifôr
Dolžina: 97 minul
Četrtek fi., ab 18.00
Peiek. 4.6.. ob 20.30
Sobota. SJ.. ob 2Z00 (glasno pradva-
janíe)
Nedelja. 6.6.. ob 20.30 Ponećellek. 7.6.. ob 18.00 Sreća. 9.$., oti 20,30 Meslo Winsconsin preplavijo mrtvaci Ostane le peščica prežrvehh. ki skušajo najli zavetje y navidez zapušč^em Ir« govskem ot^ektu. ker pa se že skriva nekai lijd^ Glavno besedo irr^a varnost* nik CJ. kf je zek) nezaupljiv m ^upmioo preživelih ne spusti v zavetje saj ga skušajo zombi|i z v^mi zvijačami pretentati m priti v objekt. MekaterI preživeli so tudi okuženi z ranami, ki so jim jih zadali mrtveci Pred stavbo pa $e zbira iLKii horda Ixezdusnežev... Rim je remate filmov izleta 196S řn Ee-ta 19781
KURBA
(dokumentarna erotična drama) Režija: Maria Lidon Vloge: Dary! Hannah. Denise Richards Dolžina: 100 minut Sobota. 5.5., ob 24.00 Vse ostale predstave so v mali dvorani I Režiserka Mana Lidon je najstarej^ obrt prikazala skozi pripovedi treti oseb, da b^ poiskala rsztege kako in zakaj so mlada deUeta phpravijena prodajati svoja telesa.
Prvo dek)e le m^da igralka, druga je študentka. tretja pa je stranka, privlačni voay-er, ki si želi usluge igralke in hkrati potegniti v ta svet tudi študentko Povsem nov prtstop, ň gledalcu omogoči vpogled v skrivnostni in morbidni svet prostitucije.
Adrian hall, sln^kovnjakza spremir^janje vremenskih vzorcev v preteklosti odkrije, da je naravno ravnovesje pred popolnim sesutjem. Opozarja vladoa naled na gluha ušesa. Toda prvi učinki p^irane-ga sagrevar^a so že vidni v New Yorku, ki ga doletiprva večja katastrota v obliki ogromnih vak)v plime, čemur sledi mrzel vremenski val. ki napoveduje pnhod nove ledene dobe. Medlem, ko človeštvo potuje proti jugu se Adrian odpravi proti severu, da bi našel morebitno rešitev za Čoveštvo...
Opozorrk) človeštvu, da se do narave ne soismo obnašati tako vzvišeno saj je dan obračuna lahko bližje, kot si mislimo.
Kino nograiuje naročnike Našega casa
Izžrebali smo; Franc Oblak. Flonan 18/â. Šoštanj; Franc Navaršnili, Ravne 178. Šoštanj in Ludvík Kodrun. Kajuhova 7, Šoštanj.
ST\KSK\ li\ lllITCIl
(akcijska komedija)
Režija: Todd Phillips
Vloge;Ben Stiller. Owen Wilson, Sno(^
Dogg, Vince Vaughn
Dolžina: 101 minuta
Torek. 8. 6., ob 20.30 - premiera pred
slovenskim startom
Starski m Hutch sta policista, tako zek) različna, da je njuno sodelovanje skoraj r^mogoče toda ravno zaradi tega ju načelnik policije postal za par. Sta nezdružljiva policista, ki bi se najraie kar požrla, če ju ne bi čakalo nadvse pornem-biv dek> Ňa obali namreč naideta naplavi-leno tnjpfô in preiskava ju pripelje do pre-rTK>žnega posbvneta Reesa, ki pa mu ne
moreta ničesar dokazati. Zato se s svojimi nevsakdanjimi prijemi in nepogre^jivim rdečini avtom podata za pričami in informacijami. ludi vjećo...
mâh
S0IJI\0
(drama)
Režija: Fatih Akin
Vloge: Christian Tasche, Moiitz
Bleibtreu
Dolžina: 124 minut Petek. 4.6., ob 18.30 Sobota, 5.6., ob 19.00 Nedelja. 6.6., ob 18.45
KlIRHA
(dokumentarna erofična drama) Petek, 4.6., ob 21.00 fn ob 23.00
Sobota. S. 6.. ob 21.30 Nedelja. 6.6., ob 21.00 Ponedefjek, 7.6., ob 20.00 -Filmski ciklus POZDRAV EVROPI Torek. 8. 6., ob 20.00 - Rimski ciklus POZDRAV EVROPI
KOkOSKil I\!\ Bi:cui
(animirana komedija)
Nedelja, 6.ob 17.00 (Otroška
matineja)
Rezervacij vstopnic ne sprejemamo } Vstopnice lahko kupile v pred prodaji [
Info, o predstavah: 03 898 24 91
Nagradna križanka OMV ISTRABENZ
OMV ISTRABENZ
Bencinski servis Velenje - Selo
tel. 898-73-70 Oel, čas: 6.00-22.00, vsak dan
Beiïeinski servis Velenje • Gorenje
tel. 898-73-80 Del. čas: 5.30-22.30, vsak dan
Ponudba obeh bencinskih servisov OMV Istrabenz v Velenju: -gonva. naftni derivati, masva. gospodinjski plin; bogata izbira živilskega in neživiIskega blaga terčaso;»sov; bar
-	BS Gorenje ima dodatno mini pekarno in avtopralnico:
-	BS Selo pa ima dodatno a^o-delav-nico
Velika nagradna akcija 'Kdor se nam vraća< se mu splača" traja do 9. julija na obeti bencinskih servisih OMV v Velenju.
S 5 nakupi v vrednosti nad 5.000 SIT sodelujetevvelikinagrddniigri zizjem-no privlačnimi nagradami (izleti v Benetke s ka^maranom. digitalni fotoaparati r^ikon< paketi Hak) Simob^...) Žrebanje nagrajencev bo v petek. 9. jutija ob 15.h v BS OMV Istrabenz Velenje-Gorenje.
Pravilno rešeno križanko pošljite najkasneje do 14.6.2004 na naskiv Naš čas d.0.0.. Kidričeva 2;a, 3320 Velenje, s pripisom "OMVv
Izžrebali bomo 3 nagrade, vrednostni paket vfsoko kvglitetnili izdelkov blagovne znamke OMV (maziva in motorna olja) in Lesk (avto-kozmetika) v vred-nos« 10.QOO tolarjev, grajena bodo piejeG potrdilo po pošti, s katerim bodo lahko nagrado dvtgnili v BS Sek).
aUTEK.3. lumio:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije • poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.DOAktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 4. jurîijo.
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročiia; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
SOSOTA, 5. jumjo:
6-00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6 45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročiia; 8,00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30Poročiia;15.00Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje, kaj; 15.30 V imenu Sove: 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA. 6. junija:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročiia; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok česStk; 14.45 EPP:15,00 II. blokčestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONCOEUEK, 7. iuniis
I 6.00 Dobro jutro; 6 30 Poročila; 6<45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOR». 8. iumja:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročiia; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročiia; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila: 15.00 AWuaIno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdai.kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte naglas; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 9. \un\\Q
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7 .00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 19.00 Na svidenje.
onesnaženost zraka
V tednu od 24. msja 2004 do 30. maja 2004 niso povprečne dnevne koncentracije S02. Umrje ne v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakl, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 12S mikro-g $02/m3 zraka.
MESTNA OBCiNA VEHNJB URAD ZA OKOUE iN PROSTOR
■24. fraj ■25. ma] 126. maj 127. maj 128. maj 129. rna) >30. ma)
metna vrtfriosi- 350 mtjc^g	cdso^ame vIai 2D04:30 mfcrchg S02W 2ra)u
3. junija 2004

mali oglasi
SnSEEZZHH]
SIMPATIČNI 40-letPl Zdravnik želi spoznali urejeno ž^sko staro do 28 do 37 let, resna zveza. 6sm: 041/248-647, Ag. Alan. 1209RA2EN 45-lô»ii Celjan, Športne postave, si želi spoznati izobraženo príjateíiico staro do 45 let Gsm; 041/248-847, Ag.Aian,
MIH iiiiiM
KUPIM zaz dljivo parcelo v Velenju ali okolici 01 starejšo hišo zzem-Ijiščem za nadomestno gradnjo, Telefon: 5870-726 ali 041/827-356. 2-SOBNO stanovanje s kabinetom v Šoštanju prodam. Telefon: 04/2334-192 ali 040/831-217. TBISOBNO obnovljeno stanovanje na Foitovi v Velenju prodamo. 6$m: 031/R07-009.
NOVO stanovanje, 84 m2, na Gla-2ijl v Celju, prodamo. Gsm;
041/870-870.
NOV APARTMA na Mariborskem Pohorju • Bolfengu, prodamo. Gsm: 041/670-870.
PARCELO v okolici Šmartna ob Pa-ki, primerno za gradnjo vikenda ali hise, prodam. Gsm: 041/25M53 od 15. ure dalje.
OŽILA
MOTOR Tomos na 4 prestave, še v garanciji, 50 ccm, malo rabljen, prodam. Gsm: 041/815-874.
PRALNI stroj, štedilnik in 501 hladilnik podarim. Gsm: 041/213429, PROSIM, če mi lahko kdo podari računalnik (lahko zelo star in v okvari). Hvala. Telefon: 5865-935.
DVOVRETENSKI pajek kupim. Gsm: 031/524-736. KOMBINIRAN otroški voziček s
snemliivimi kolesi, iepo ohranjen, prodam, Gsm: 051/307-015. MALO rabljen skobelni stroj (univerzál Osijek), 6 operacij, ugodno prodam. Telefon: 5888-132 ali 031/809-120.
AVTO PRTUAŽNIK "Kapa" za bmw prodam. Gsm: 041/518-907. UNIVERZALNI avtoradio - Panasonic ugodno prodam. Gsm: 041/670-814.
80 BASNO harmoniko Hohner prodam, Cena po dogovoru. Telefon: 5893-680.
NOV kovček za diatonično harmoniko pmdam, Telefon: 5882-399 ali 031/824-292.
KOTNO stajico brevi in nahrbnik za nošenje, oboje malo rabljeno, prodam. Gsm: 041/286-036.
PRIDELKI
ŽREBIČKO staro 8 mesecev, domače slivovo žganje, jabolčnik iz
neškr(í3lienih jabolk in cviček prodam, Gsm: 041/344-883, MED, letošnji phdeld<, kupim. Telefon: 5875-124.
KOZJE ml^o prodam. Telefon: 5888-708.
IVALI
DVE d6set dni stari telički (navi) in bikca prodam, Telefon: 5892-102. JAHALNO koûiio lisjak z žrebetom prodam. Gsm: 031/667-923. PRODAJA petelinov in nesnic, ki že nesejo, v nedeljo, 6. junij, od 8. do 8.30 v Šieku. Telefon: 0^8761-202.
PRAŠIČA, težkega 140 kg In svinjsko mast z ocvirki prodam. Gsm: 041/203-069.
DVE kozi z mladiči ugodno prodam. Telefon: 588M06. PUJSKE, težke 30 kg, prodam. Gsm: 031/868-931.
( 1IUI«NWft
S Vedeževanje 24 ur
i 090 4417
^Herfs
i
CEUE
Gospodo i4>ca 7 03/490-03-M
www.znIders.cofn
i

'posoiiia divizfi ^tkfiwH
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GOBA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI
UREDITEV DOKUMENTACUE NABAVA CVETJA
MOŽNOST PUČILA NA VIĆ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
U
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE do.o.
SaâOVstor^
POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Teleton:
03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM:
031/041 390138.031 375041

d.d.
AVTO CELJE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
V Celju... Ipavčeva ulica 21 -Telefon (03) 426-11-78 in 42MM2
cenaO
FORD MONDH01.61 GIX klima, modra met	97/98 1.398.000.00	
FORD MONDE01.8 Kar. rBoMOS.. Klima, sreoma		1.241.000.00
FORD FOCUS 1.4 ambient 5/v. rsa. m 05. klima. mod. 03		2.548.000.00
FORD ESCORTAI CLterayanj^		699.000.00
F0RDnESTA1.33/vaDnLbtó	98/99	899.000.00
FIAT PUr^ 1.2 divnamic Dlus.reQ.ian.05. Mirra, sreb. 03/041 ,^9.000.00		
FIAT PUPIT01.2 SAr.rec.iulii. srebrna	n?	1.548.000.00
RATPUrir05áSS/v.ODeč. met.		798.000.00
RATTIP01.6IE. mod.met	95	399.000.00
FIAT UN01.0 íe 5/v. modra met.	39	599.000.00
FIAT UN01.0 5/v. zlata met.	98/99	578.000.00
RATUN01.0 5/v.mod.meL	%	499.000.00
F^tlGEOT 3071.6 PRESE. ô/v. Klima, srebrna	n3	2.M2.000.00
F^tlGEOT 2061.4 X line fiN. klima. mDd.met.	03	2.159.0ÍIO.OO
PÉtlfiB0T1D61.Ú3Ař.rdfiía met	ÍKI	1.099.00000
PEUGEOT 1061.li 3Af.Wa	98	998.000.00
*NA ZALÛ6I ti VEČ KOT 60 VOZIL RAZUČNIH ZNAMK! * 'KREDITI * LEASING * S\m ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* *06LED VOZIL OD 8. D017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST* Ponudba na interr^ rittpy/www.avt(Kelj5.si. e-mail: ral3l]8na@avto-C8l|e.4
ZAHVALA
Tiho nas jc zapaslij mož, oče, clcdi, bral in stric
FRANJO BURIČ
1935 - 2004
Iskreno se zahvaljujemo vsem soroUnikom in znancem za darovano
cvctjc in sveče ter izraze sožalja. Hvala govorniku za poslovilne beseJe, pevccm /a odpele žaloslinke, duhovniku za lepo opravljen obred in vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti.
žal
ujoci: VSI njegovi
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka,
do 16. ure. 8: 898 17 51
wwwjKtscasxom
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo lia (pri Veliki Pirešici)
Tbfefbn/tet: 03/ S72 80 80
Pmwo. tei. s 728 090 Pttfů, fj/. 8919140
www.t/go¥î/»'koiBricê-ifi.si »•mil: im99rtc3^volj9.nt
Oà^nsleplerfûS^npnskiS^ bosta
TRAJNO POMURSKO MUKO		0RAMŽA0AJIL2L6/1 1 L	Id 150.00
V KARTONU 12/1 U	(6135,00	8REZALKCM0LK0P1V0	
aJEDIAMANTI L	le 259.00	SCHIOSSGOLD 24/11 KOM	le 99,90
SLADKOfl 50 K6 1 K6	le 199,90	KRMNA KORUZA	51,90
PRAŠEK	10 2.369.00	KRMNI JEČMEN	46,90
KOPALNE BRISACE	od 990.00	MLEK0VrrMILSAN2S KG	]s s.moo
natikaCi za na morje	od 499.00		
cmjs.
C£NE VEU/UO DO RAZPRDDUE ZALDGI ZAVE&JE NAKUPE-3AEZPUČNA DOSTAVA NA DOM I
*KDOR VARČUJE V KOŠARICI V PERNOVEM IN V PESJU KUPUJE!*
NA&BAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE »UNISPORT«
oblavljene vtec^iKi Maá čas 20.5.,
1.	NAGRADA:kolesarska majica lIriSpcirt in kapa Scott srejme: JANEZ LEKSE, C^talcev 3 o, Šoštanj
2.	NAGRADA: kolesarske rc^avice In Kapa Scott pre] me :AN D REJA DRO-FELNIK, Ša]eška2 C,Velenje
3.	NAGRADA: kolesarske nogavice Scott In kapa Scott prej me: JERNEJ ŽIBRCT, Ponikva 441. Žalec
Nagra|ence čakajo nagrade v prodajalni UNIŠPORT na Šaleški ŽldvVe^ lenju. S sebol prinesite osebno izkaznico.
NUMERO UNO
Robert Kukoveod.p. Mlinska ulica 22 Maribor
KREDITI!!!
Do 6 l6t, za VS8 zaposlene in upokojence (01,09),
možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Slar kredit nI ovira.
Tel.: 02/ 252>48>26 041/ 750-560
dežurstva
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zêvarovânke. spoštovani zmrovanci. obveščamo vas. da le tet.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske oomoCi. Na to telefonsko številko ;)okfičlte SAMO V NUJNIH PRmm. ko je zaradi t)olezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč, Pogo)/ore na tej številki snemamo- Za informacije v zvezi z reševalno siužtjo kličite na telefonsko številko B995'478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zeboidravnild:
29. in 30. maja - Vesna Pupić-
GaberSek, dr stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12. ure).
Ukoma v Vetenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil în zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeijah In državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Veterinarsko po^oio ^«j:
Od 4. do 6. junija - Franc Blatnik, dr. vel. med., gsm: 041/618-117, Od 7. do 10. junija • Tiobr Stupar. dr. vet. med., gsm: 031/671-203.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enoto Velenje
Poroke
Snežana Samac, Zaiec, Lil. heroja Staneta 6 in Davorin Radusinovfc, Velenje, Kardeljev trg 3; Petronela Daniela Ostafî, lasi, Romunija in Ivan Obšteter Ravne 73. Šoštanj.
Smrti:
Ana Romih, roj. 1924, Rimske
Toplice, Trubarjevo naseJje 11 ; Jožef Naveršnik, roj. 1925, Gaberkešt. 223; llzaRožej, roj. 1916, Muta, Borisova ul. 2; Terezija Špes, roj. 1936, Radlje ob Dravi, Trîna ul, 2; Marija Potočnik, roj. 1949, Leše67; Franc JakSe, roj. 1934, Babno 24; Ida Vindar, roj. 1938, Gotovlje št. 202; Stanislav Breznik, roi. 1939, Vrbje 56,
ZAHVALA
v 80. letu siarosli nas jc zapustil dragi bral in slric
^.ivljenje œlo si gamJ,
/a (lom in donničljo vse si dal.
Sledi nsiala so f>0VS0d
od dolu tvojih pridnih mk
JOŽEF NA VERSNIK
'u Gaberk pri Ši^šlanju 75.4.1925 - 24.5. 2004
Iskreno sc zahvaljujemo soroJnikom, sosedom, znanccm in vsem,
ki sle bili z njim med njegovo boleznijo 1er vsem» ki ste nam v trenutkih slovesa stali ob strani, nam izrckJi soi^alje, darovali evcljc in sveče ter ga pospreminili na njegovi/adnji poli. Posebej se zahvaljujemo družini Goijup, Jožetu in Ivici Miklav/ina ter Andreji in Milanu Urbancu. Hvala govorniku g. Skarlovniku, g. duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem, Izvajalcu TLsinc in pogrebni slui^bi Usar.
Vsi njvgovi
/ N
k
i*razQn dom jc in dvorišče, zamon oko te našo išče. Ni več tvojega sn tel d jaja, le tnnl /;i dela tvojih pridnih rok ostaja. Dragi mož. ate. sfaii ate. ntii'no spi, za vse ^tohfit iivoln ti
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas jezapuslit dragi níoí, ate, stari ato in brat
STANISLAV MAGRIČ
iz M ale ca Vrha 20. 8.1934'. 23. 5. 2004
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih bolesne stali ob strani» nam pomagali, izrekli usinn in pisno so?aljc ter ga v tako velikem Številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za darovano cvetje, sveie, svete maše, za cerkvene potrebe in ostalo pomi)C. Iskrena hvala g. Sluparju, dr. med,, za nesebično pomoč v težkih trenutkih, POD Šmartno ob Paki za spremstvo in f asi no «ilrafr), Ke^miki i tore nje. Kiiibii Rj, NK Smarinn, VS Mali Vrh in Konjerejskemu društvu Šmartno ob Paki. Posebna zahvala g. dekanu Ivanu Naprctuza lepo opravljen obred, govorniku g. Arisiovnika, pevcem ter pogrebni službi Usar.
Žaluji
vce: VSI njegovi
Borci samozavestno o opravljenem delu
\)v\o. ki l)i ija laliko opravili v šliriti Iclili, so speljali v dvoh
MUena Krstfc * Planine_
Vclvnjf. 28. maja - Chnl Oh-moincga /druženja borccv in u Jc-ležencev NOB Velenje sc v petek/hrali na redni lelni skup.Îcini. Pregledali so ispravljenu delo in sprejeli prcigram za naprej. Na skupšiini RO //B NOB Skwe-nije jih bo kol delogal zaslopal Jow Povse, za predsednika iasU nega razsodifiêe zanj so prepričani, da ne ho imel nobenega dela — pa so izvolili Brank;« Va* iiâi.
Borci so bili, ko so ocenjevali opravljeno delo./ek^samozave^l-ni. OdliCno. zelo âohK\ so ga ^ve-nili. Vse, kar st> napovedovali za Šlirilelni mandaU so uresničili v piOlih dveh leiiii. )^Velikt')kr«ii smo v preieklosii poslusali kritične besede o lem, kako zanemarjen je spomenik Onemele puške v središču mesla in o tem. da nimamo muzejske zbirke, ki bi pričala o
obdobju NOĐ v Šaleški dolini, /daj imamo (îboje. Okolica menika Onemele puitke res ie ni dokončno urejena, a bo v kratkem. Pred Štirinajstimi dnevi pa smo odprli ludi stalno zbirko NOB v dolini. Zbirka je manjka, kol so želele nekatere borke in borci, saj je gradiva, ki pričao tem obdobju,.se veliko, a začeiek je»« pravi Uojan Kimlič. predsednik območnega /druženja. Na konferenci so bili deležni piv bval tudi župani vseh ireh oí>čin. Srečka Meh. Milan Knpušar in Alojz PířdfiorSuk. Z njimi, so rekli, se da dt>bro delali, sodelovanje je zaledno, saj imajo vsi irije za literce veliko pt^sluha. 'lo se ne kaže samo pri obni^vah spominskih obeležij, ampak tudi pri organizaciji prireditev, p<\sve-čenih dogcîdkom iz težkega vojnega časa. Najbolj množično je vsakoletno srečanje na Ciraški Cio-ri, dostojno so obudili spomin na
prihod XJV. divizije v nase kraje in okrtiglo oblelnia^ smrti narc^dne-ga heroja. šo.Uanjskega rojaka, pesnika Karla Destovnika - Ka-julia, organizirali so koncert Iržaikega partizanskega pevskega zbora in vnšio prireditev, ki jih pripravile krajevne organiza-eije.	■
V borčevske vrsle prihajajo mladi
v Območnem združenju borcev in ude leže new NOB Velenje je več kot tretjina mlajših, listih, ki niso doživeli strahol druge svetovne vojne. ŽelijOv da združenje deluje naprej. Vključijo se. ker nočejo, da se zgodovina poivarja. ampak da se spirit I Ij i vodni« do tega obdobja ohrani.
Novo gasilsko vozilo
Rečica <»b Savinji - (lasilci na rečici ob Savinji st*) ob lanski visit' ki obielnici delovanja svojega druitva izročili namenu si>dol>n(> gasilsko vozilo, svojo opremo pa di'^>lnili tudi lel<«. Vs;)U)lo S(> namreč na značilni gasilki slovesnosti pridobili áe kombiniranih gasilsko vozilo, ga krstili in blagoslovili.
Slavn«->stnt gcwmikje bil nekdanji ministerzapromet .lakob Pre-sečnik. ki je poudaril vlogo gasilstva v današnjem času in nujnost
poudarjene pomoči gasilski dejavnosti. ob lej priliki pa so seveda pi>delili yv^sebna priznanja bo-
ltom in gasilska priznanja najbolj zaslužnim članom.
mjp
Medobmočna revija otroških in mladinskili zborov
Viílťnjť - Javni sklad RS za kulturne dejavncttti - Območna iz-posiva Velenje, je bil letos organizator srečanja najboljSih olra^kih in mladinskih pevskih
ko ni nastopil noben zbor iz Žale.^ke doline, je bila dvorana slabo zasedena, v drugem delu pa povsem polna.
Ibkrat je pelje strokovno sprem-
ne: nastopili so pevci OPZ Osnovne Bratov Letonje iz Šmari-negaob Paki, OP/ Glasbene k)[c Frana Koruna Koželjskega Velenje. MP/. OS Bratov Letonje
Na odrv velike dvorane gtasbene šole so tokrat peli najboljši zbori iz širšega območja ceiJkO'
savinjske regije.
zborov iz §irše regije. Na ob-mwnih revijah jih je namreč izbral republiški selektor. Ker je bilo zborov veliko, so petkov kon-cerl razdelili v dva dela: v prvem.
Ijala Majda 1 lauptman. ki bo med nastopajočimi spet izbrala najboljše, ki se bodo udelžežili fe republiškega srečanja zborov. Naj omenimo zbore iz Šaleške doli-
Šmartno ob Paki, OP/ OŠ Gustava Šiliha Velenje in MPZ gtasbene Jole Frana Koruna Koželj-skega Velenje. Skupaj je nastopilo 16 zborov.	M bš
Šmarške gasilke druge na DP
V Kočevju je bilo pred nedavnim državno tekmovanje desetin starejših gasilcev in gasilk. Iz (rasilske zveze Velenje so na njem nastopili: pri starejših gasilcih ekipi POD Šmartno ob Paki in Škalc. Med 45 sodelujočimi sta se obe uvrstili v zlato sredino.
Pri slareji^ih gasilkah pa je nastopilo 27 desetin, h Šaleške dt>line so se ga udeležile desetine: POD Šmartno ob Paki, Gaberke in Bevče. Najbolje so se <Ure7iile Smarčanke, ki so osvojile drugo mesto, preostali dve pa sta se uvrstili od 10. mesta dalje.
mtp
Desetina starejšiii gasilk iz Šmartnega ob Paki z mentorjem Blažem Špehom
Kiparska delavnica
Šmartno oh Paki, od 2K. do 30. maja - Območna izpostava javnega sklada RS za kulturne delavnosti Velenje, Mladinski center Šmartno ob Paki ter Društvo šaleških Jiktwnikov so bili organizatorji druge medobmočne kiparske delavnice v lesu. Vodila
j<^je akademska kiparka Dragica ĆaUcž La|>ajnc.
V	delovnem okolju kozolca pri Mladinskem centru v SmarJnem ob Paki je ustvarjalo 10 udeležencev iz razJičnih slovenskih krajev.
V	dveh dneh so iz neobdelanih hlodov nastali krasni Í7delki. O
tem, da bi jili pi^siaviii na ogled, udeleženci skupaj z organizatorji Se razmišljajo. Izredn(5 razpt'>ložcnje. zelo ilobri delovni pogoji in gostoljubnost lastnikovzidanicv Malem Vrhu so najbrž pripomogli k enotnemu mnenju udeležencev: »Vidimo se čez leto dni na istem kraju in ob takšnem času«.
■ t p
Pri Knezovih cvetijo kaktusi
la ni, če odštejeta tistega, daje Ireba težke posode pozno jeseni spravili v hi,5o in jih v maju spet spraviti ven. Se zalivali jih ni treba celo zimo, ko si za cvetenje nabirajo moč. Marca, sla povedala, dobijo prvo vodo. Kako dolgo bodo cveteli? »Najmanj me.sec dni. če ne bo prevroče.«
Ni lepšega kolje pogled nascvetjem okraSen balkon ali stanovanjskii hiŠo. Kaktusi Marije in Konrada Kneza v Podkraju imajo v tem času toliko cvetov, da jih je nemogoče prešteti. Vsaj doslej tega še ni nihče poskusil. Obema so v veselje in pom>s že dobrih 25 let. / njimi kakšnega posebnega de-
mkp
Kaktusi $0 jima v veselje, (foto: vos)