TE D N I K
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XXV. št. 41	Ptuj, 26. oktobra 1972	Cena 1 din
Pismo - kamen,
ki je sprožil plaz
v torek, 24. oktobra 1972,
popoldne je bila razšiijena seja
komiteja občinske konference ZKS
ftuj, ki so ji prisostvovali tudi člani
komisije 'za idejna vprašanja in
predstavniki vseh družbeno-poiitiC-
nih organizacij ter skupščine občine
Ptuj. Dnevni red je obsegal 5 točk,
seja je trajala celih 7 ur in je bila
končana le malo pred polnočjo,
kljub temu so končali le dve točki
dnevnega reda, ostale pa so preložili
na naslednjo sejo, ki bo v
ponedeljek 30. oktobra.
Sekretar komiteja Franc TETlC-
KOVlC je v uvodnem poročilu dal
temeljit pregled sklepov sej komiteja
v sedanji mandatni dobi in ocenil
njihovo izvajanje. Iz poročila je
razvidno, da so v glavnem vsi sklepi
bili izvršeni, vendar nekateri pre-
malo dosledno ali napol. Za tem je
dal pregled in oceno dosedanjih
razprav v organizacijah ZKS o pismu
tovariša Tita in izvršnega biroja
predsedstva ZKJ, z navedbo števil-
nih kritičnih pripomb, ki so jih
izrekli člani v organizacijah tudi na
račun razmer v občini in medseboj-
nih odnosov.
Po uvodnem poročilu se je razvila
živahna in zelo kritična razprava. V
njej je bila na številnih primerih
poudarjena osebna odgovornost in
lik komunista, ki mora biti drugim
občanom za vzgled. Prav zato je
treba najprej urediti razmere na
občinskem nivoju. Naša neučinko-
vitost je prav v tem, da ne
kontrohramo izvrševanja sklepov in
dogovorov. Koliko je bilo izrečenih
besed samo v zvezi s kadrovsko in
štipendijsko politiko v občini,
napravilo pa se še ni nič
konkretnega. Politika ZK se na tem
področju ni izvajala, nasprotno.
Cesto smo puščali prazen prostor, ki
so ga zapolnjevah klerikalno usmer-
jeni ljudje. Kljub kritičnosti je iz
besed vseh razpravljal cev vel optimi-
zem - moramo in bomo stvari
uredili, vsak komunist najprej pri
sebi, v svoji delovni organizaciji,
interesni skupnosti in v občini; ne
smemo dopustiti, da bi zopet šlo vse
po starem.
Enako pričakujejo tudi od vseh
vodilnih komunistov, začenši pri
federaciji navzdol, saj mnoge ano-
malije v naši družbi izvirajo prav iz
neustreznih sistemskih rešitev.
Po več kot štiriurni razpravi so
bili sprejeti naslednji sklepi:
-	Komite pripravi temeljito
analizo razprav o Pismu v vseh
delovnih organizacijah ZKS in z njo
seznani vse člane občinske konfe-
rence ZKS.
-	O Pismu morajo razpravljati
tudi komunisti v občinski konferen-
ci SZDL, ZMS in v občinski
skupščini, ZZB NOV in Zveza
sindikatov je to nalogo že izvršila.
-	V -dogovoru s sindikati bo
komite sklical posvet svet direktor-
jev in predsednikov delavskih svetov
in z njimi obravnaval naloge, ki
izhajajo iz pisma predsednika ZKJ.
Prav tako bo o tem razpravljal novo
ustanovaljen aktiv komunistov -
neposrednih proizvajalcev.
-	Glede na dejstvo, daje v ptujski
občini izredno boleč stanovanjski
problem, bo komite na osnovi že
znanih stališč ponovno razpravljal o
stanovanjski Saditvi v naslednjem
petletnem obdobju.
Do sem je šlo s sklepi gladko;
zataknilo pa se je pri predlog
sklepa, da naj častno razsodišče
preveri materialni položaj in moral-
no-pohtične kvalitete vseh članov
komiteja in vodilnih komunistov v
dru^h družbeno-političnih organi-
zacijah ter v občinski skupščini,
ftrevladalo je stališče, da če smo
komunisti, potem moramo biti
sposobni tudi drug drugemu pogle-
dati pošteno v oči, samokritično
povedati svoje slabosti in tudi brez
zamere prenesti tovariško kritiko.
Sledila je več kot 3-urna izpoved,
v kateri je vsak od 23 prisotnih
komunistov na seji samokritično
ocenil sebe in svoje delo. Sproti so
tudi navzoči dajali kritične pripom-
be na ravnanje posameznikov, saj se
drug drugega v občini poznamo in
ni moč ničesar prikriti. Take
samokritične izpovedi v komiteju
prav gotovo ni bilo vsaj že 20 let.
Sklenil jo je najstarejši med
navzočimi, predsednik častnega
razsodišča - Janko VCXJR1NEC, ki
je komunist že 31 let in je med
drugim dejal:
„MisUm, da po vseh teh samokri-
tičnih izpovedih med nami ni takih
velikih grešnikov, ki bi se morali
pred javnostjo sramovati. Lahko
pošteno pogledamo vsakemu v oči
in enako poštenost zahtevamo tudi
od drugih. Prav je, da smo stvari
(Nadaljevanje na 3. strani)
31. oktober - svetovni
dan varčevanja
Ta dan je prav gotovo vreden, da
mu damo poudarek, ne v praznič-
nem vzdušju, pač pa kot čas, ko bi
se naj sleherni človek, kot subjekt in
kot član samoupravljalske družbe
zamislil, ali je bil dober gospodar
samemu sebi in ali je kot odgovorni
član v verigi naše družbe ukrepal in
se na svojem mestu boril za zares
dobro go^odarjenje z družbenimi
sredstvi. Ce bi vsak sam pri sebi
napravil bilanco svojih odločitev, bi
prav gotovo večkrat naletel na
dejstva, ki niso bila v prid ideji
varčevanja pač pa nasprotno, često
so imela znak lahkomiselnega
odločanja in slabo premišljene
potrošnje.
Kljub temu pa misel na varčevanje
vedno bolj prodira in vedno več je
tistih, ki varčujejo, natančneje,
tistih, ki varčujejo s svojim
denarnim premoženjem, s svojim
zaslužkom. Razumljivo je, da
marsikateri želi varčevati in varčuje
s skromnimi zneski, ker mu več ne
dopuščajo življenjske potrebe. Ta-
kih je mnogo in zato, ker jih je
mnogo, tudi njihovi prihranki
predstavljajo skupaj lep znesek. Ce
je med takimi mnogo mladih ljudi,
je to še posebej razveseljivo, ker ti
bodo prav gotovo ostali varčevalci
tudi v poznejših letih.
Kako varčujejo občani v ptujski
občini?
Po podatkih ptujske kreditne
banke bo pri njej kmalu 30 tisoč
varčevalcev, če pri tem upoštevamo
tudi devizne varčevalce - zdomce.
Letos je že bila presežena vsota 80
milijonov novih dinarjev, od česar
odpade dobra tretjina na devizne
vloge. Ker pa ima lahko vsak občan
hranilno knjižico pri katerikoli
banki in se tega verjetno nekateri
poslužujejo, je gornja številka
naložb naših občanov morda še
večja. Dejstvo, da je skoraj vsak
drugi občan varčevalec pri ptujski
banki, dokazuje, da je denarno
varčevanje razširjeno kot malo kje,
vendar je povprečna vloga na
varčevalca občutno manjša kot je v
republiškem merilu. Kljub razmero-
ma vehkemu številu varčevalcev pa
ugotavljamo, da so še sredstva, ki ne
najdejo poti v banko, niti niso
potrošena, torej taka, ki dalj časa
leže doma ali v žepih.
Občanom, ki še se niso odločili za
varčevanje in raje nosijo denar v
žepu ali ga skrivajo kje doma, bi naj
bil dan varčevanja trenutek za
boljšo odločitev, saj se sicer
odpovedujejo obrestim, ki marsi-
komu pomenijo lepo novoletno
darilo.
Gospodarske, komunalne in druge
potrebe so z leta v leto večje. Kot
nežadostno razvito področje ptujske
^in 'nekaterih sosednjih občin je
toliko bolj željno predvsem finanč-
nih sredstev, da bi moglo hitreje
slediti razvoju vseh oblik družbene-
ga življenja. Zato je vsaka vloga
dragocena in vsak vloženi dinar na
hranilni knjižici prispeva h gradnji
objektov, cest, šol in drugega.
KoUko tega še potrebujemo in kake
so želje občanov, je znano. Zato so
napori ptujske kreditne banke po
večanju hranilnih vlog razumljivi,
ker ta vir daje banki možnost
odobravanja kreditov za naše
domače potrebe. Ni si mogoče
zamisliti položaja, kakšen bi bil, če
banka ne bi razpolagala z gornjim
zneskom vlog 80 rr.ilijonov. Prav
tako bi pa bil položaj povsem
drugačen, če bi bilo vlog znatno
več.
V	tem letu je ptujska banka
pričela z akcijo izplačevanja osebnih
dohodkov na hranilne knjižice.
Nekatere organizacije so k temu že
pristopile in delavci teh organizacij
so že povsem navajeni na novi način
prejemanja dohodkov.
K aktivnim delavcem se je že
priključilo lepo število upokojencev,
ki tudi žele prejemati pokojnino na
hranilno knjižico. Ker bo akcija za
prenos osebnih dohodkov sčasoma
razširjena na vse delavce, je z
zanesljivostjo računati s povečanjem
sredstev na hranilnih vlogah, kar pa
predstavlja dodatne možnosti za
nove kredite, oziroma za nove
naložbe v gospodarstvu in drugod.
V	pogledu gospodarjenja z dinar-
jem smo šele na pol poti, če ga
primerjamo z gospodarsko visoko
razvitimi državami, kjer je gotovin-
ski promet omejen le na najnujnejše.
Pot do tega bo pri nas še dolga in
premagati bo treba mnogo ovir, da
bodo naši občani obračali dinar
tako, da bo njim samim v večjo
korist kot doslej.
Svetovni dan varčevanja sovpada s
časom, ko smo začeli z vso
resnostjo odpravljati napake v
gospodarstvu in razne negativne
pojave v naši družbi. Misel na
varčevanje in novo gledanje na
obračanje in gospodarjenje z dinar-
jem je tudi prispevek k odpravljanju
vsega, kar ni dobro, prav tako pa
tudi prispevek k stabilizaciji našega
gospodarskega življenja, kajti ne
samo sredstva občanov, ampak tudi
sredstva družbenih in drugih organi-
zacij so često potrebna misli o
varčevanju in bolj premišljene
porabe.
J. BELŠAK
VREME
do nedelje, 5. novembra 1972
Zadnji krajec bo v nedeljo, 29.
okt. ob 5.41.
Napoved: Do 31. oktobra bo
lepo in vetrovno vreme. Pihali
bodo zapadni vetrovi.
Za prvi in drugi november se
predvideva slabo, neugodno vre-
me. Od 3. novembra dalje bo
nekaj dni lepo vreme in za ta
letni čas še dovolj toplo.
Alojz Cestnik
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. oktobra 197^
Za boljše zdravje - zdravje je naSa moč
GLASOVALI BOMO ZA
Klic časa in v naši družbi dolgo
zapostavljenega kmeta zahtevata, da
se na volitve za združitev delavskega
in kmečkega zavarovanja temeljito
pripravljamo. V Ormožu se je
številnim sestankom in posvetom
pridružil še širok zbor odbornikov
občinske skupščine, predstavnikov
družbenopolitičnih organizacij, tako
občinskih kot krajevnih, predstavni-
kov delovnih organizacij in drugih.
Razgovora, ki je bil minuli petek, se
je udeležil > tudi Adi Šarman,
poslanec socialno zdravstvenega
zbora republiške skupščine.
Priprave na združitev, vohtve
bodo 19. novembra za kmete iji
upokojence ter 20. novembra za
delavce, so v Ormožu že tako daleč,
da prehajajo v drugo fazo, to je v
krajevne centre. Doslej so bile
razprave samo na občinski ravni,
sedaj pa bodo tudi na terenu.
Na petkovem sestanku, ki ga je
vodil predsednik občinske konferen-
ce SZDL Vlado Ožbolt je najprej
Adi Šarman podal nekaj misli o
pomenu združevanja obeh zavaro-
vanj. Med drugim je poudaril, da je
dosedanji sistem ločenih skladov
eden izmed elementov socialnega
razlikovanja. Izenačitev bi morala
biti že zdavnaj izvedena, zato je
potrebno iti po daljši in mnogo težji
poti: izvesti j-.: treba referendum.
Izrazil je prepričanje, da bodo
volitve za združitev uspele toda
kljub temu še kmetje zdaleč ne
bodo izenačeni z delavci. Enaki si
bodo, pri zdravniku, v bolnišnici in
pri nakupu zdravil, medtem ko
kmetje, ne bodo dobih nadomestil za
izgubljen delovni čas itd. Ob koncu
je še povedal, da delavci v naši regiji
ne bodo prispevali 0,62 odstotkov,
kot je bilo prvotno predvideno
ampak le 0,51 odstotkov. Pri tem je
še potrebno omeniti, da ta
obremenitev ne zadeva delavčevega
osebnega dohodka neposredno, am-
pak bodo sredstva vzeta iz skladov
gospodarstva. Osebni dohodek za-
poslenih je samo osnova za izračun
višine prispevka v posameznih
organizacijah in zavodih.
V nadaljevanju posveta je predsed-
nik SO Ormož Franc Novak
prisotne seznanil z „voznim redom"
priprav ter o posameznih zadolži-
tvah pri izvajanju nalog v naslednjih
dneh.
Najprej je predstavil koordinajcij-
ski odbor, nato pa naštel naloge.
Najprej bodo v delovnih organizaci-
jah ustanovih akcijske odbore,
organizirale sestanek z direktorji ter
se pomenih, kaj je treba storiti v
delovnih organizacijah, zvrstili se
bodo razgovori članov ZK in drugih
družbenopohtičnih organizacij v
podjetjih, sklicah bodo tudi zbore
delavcev in na terenu zbore kmetoV.
Vzporedno bodo tekle tehnične
priprave.
Volitve bodo tehnično izvedle
državne volilne komisije, kar bo
mnogo enostavneje kot če bi morali
formirati posebne odbore. V Ormo-
'žu bo to delo opravila občinska
volilna komisija. Volilni imeniki so
že izdelani po sistemu krajevnih
skupnostii. Volilni imeniki za delov-
ne organizacije so tudi že na
občinskem sindikalnem svetu. Vohh
bodo samo nosilci zavarovanj. V
ormoški občini je približno 2200
volivcev delavcev, 1600 kmetov in
1380 upokojencev.
Iz povedanega sledi, da bo
prihodnji mesec vse do 20. zelo
živo. Tako prihaja do uresničevanja
tistih zamisli, ki so vzklila med
našimi kmeti in delavci. S predlaga^
no rešitvijo ne bodo rešili vseh
načrtov (nacionalno zavarovanje!)
vendar je tudi ta korak velikega
socialnega, političnega, gospodar-
skega in splošno humanega pomena.
Prepričani smo lahko, da ne bo niti
kmeta niti delavca, ki bi glasoval
proti. Ce pa bi se to vseeno zgodilo
bo gotovo iz neznanja, neobvešče-
nosti kot iz prepričanja, da to 'ni
dobro. Vemo, da so bremena naših
kmetov, glede na njihov nacionalni
dohodek, izredno visoka. Redki so
naši delavci, ki niso bili nekoč v
kmečkem gnezdu in zato ne bi
poznali zdravstvenega položaja naše-
ga kmeta, ki gre k zdravniku takrat,
ko je največkrat že prepozno.
Znano je mnogo primerov, ko so
človeka komaj rešili v bolnišnici ali
pa se je zgodilo še kaj hujšega. Zato
smo lahko prepričani, da bomo
resnično vsi glasovali ZA.	jr
KOORDINACIJSKI ODBOR V PTUJU
Skupščina občine Ptuj je na svoji
seji, 17. oktobra 1972 imenovala
13-članski koordinacijski odbor za
izvedbo referenduma o združitvi
skupnosti zdravstvenega zavarovanja
delavcev in kmetov. V odboru so
vodilni predstavniki občinske skup-
ščine, družbeno-političnih organiza-
cij in kmetovalcev. Za predsednika
odbora je bil imenovan Franc
TETICKOVIC, sekretar komiteja
občinske konference ZKS Ptuj.
V petek 20. oktobra 1972 je bila
prva seja koordinacijskega odbora,
na kateri se je odbor podrobneje
konstituiral. Za namestnika predsed-
nika je bil imenovan Zdravko
TURNSEK, predsednik občinske
konference SZDL, za tajnika pa Adi
ŠARMAN, direktor KZSZ - po-
družnica Ptuj.
Nadalje so se na seji podrobneje
po^vorili o pripravi programa
političnih akcij za pripravo in
izvedbo glasovanja o združitvi pravic
zdravstvenega zavarovanja delavcev
in kmetov. Gre predvsem za čimbolj
uskl^eno in enotno delo vseh
družbenopolitičnih organizacij iz
drugih organov v občini. Delo
odbora v občini bo tudi usklajeno z
akcijskim programom in delom
osrednjega odbora za izvedbo
referenduma, ki ima svoj sedež pri
Komunalnem zavodu za socialno
zavarovanje v Mariboru, predsednik
odbora pa je Slavko SORŠAK,
sekretar medobčinskega sveta ZKS
območja Maribor.
Na seji odbora je bilo dogovorje-
no, da oblikujejo akcijske odbore:
-	Občinska konferenca SZDL za
pripravo referenduma v krajevnih
skupnostih, ki bo v nedeljo 19.
novembra 1972 (o tem smo
obširneje poročali v zadnji številki).
-	Občinski svet Zveze sindikatov
za vse priprave v delovnih organiza-
cijah (o tem objavljamo poseben
sestavek).
Akcijski program obsega tudi
nalogo sklica sestanka z direktorji in
predsedniki delavskih svetov delov-
nih organizacij, jim predočiti naloge
in pomen solidarnostne akcije.
Temu morajo slediti: sestanki
organizacij ZKS, skupaj z vodstvi
drugih družbeno-političnih organi-
zacij.
V času med 13. in 17.
novembrom, bodo poleg zborov
delovnih ljudi v delovnih organizaci-
jah, tudi po krajevnih skupnostih
zbori kmetov in upokojencev, na
katerih bo dano podrobno tolmače-
nje te pomembne solidarnostne
akcije delavcev in kmetov.
F. Fideršek
Sindikati so prevzeli svoj delež
v skladu s sklepom koordinacij-
skega odbora je bila v soboto 21.
oktobra 1972 seja predsedstva
občinskega sveta ZSS Ptuj, na kateri
so se dogovorih o izvedbi nalog pri
združitvi skupnosti zdravstvenega
zavarovanja delavcev in kmetov. Vse
priprave v delovnih organizacijah
bodo vodih sindikati. Osrednji
pohtični aktiv bo sestavljalo pred-
sedstvo, dopolnjeno s predsedniki
posameznih komisij pri občinskem
svetu ZSS.
Na seji so sprejeli akcijski program
nalog, v katerem je določeno, da
bodo najprej seznanih predsednike
osnovnih organizacij sindikata z
nalogami, saj bodo vse priprave do
zborov delovnih ljudi morali voditi
prav ti. Ta naloga je že opravljena,
ko je bilo v sredo 25. oktobra
skupno posvetovanje predsednikov
osnovnih organizacij sindikatov vseh
šestih dejavnosti. Podrobno so se
dogovorili o vseh konkretnih poli-
tičnih, organizacijskih in tehničnih
nalogah sindikatov v pripravah na
glasovanje o združitvi, ki bo v vseh
delovnih organizacijah v ponedeljek
20. oktobra.
Še v tem mesecu bodo v vseh
delovnih organizacijah imenovali
odbore, ki se morajo sestati do 4.
novembra in sprejeti svoje progra-
me. V času med 13. in 17.
novembrom bodo po vseh delovnih
organizacijah zbori delovnih ljudi, ki
jih vodijo predsedniki delavskih
svetov.
V sindikatih so prepričani, da se
bodo vsi delavci enotno izrekli za
enake pravice iz zdravstvenega
zavarovanja, saj večina naših delav-
cev izhaja iz kmečkih družin. S tem
se moramo tudi oddolžiti kmečke-
mu prebivalstvu za prenekatere
napore v zvezi z igradnjo industrije v
povojnih letih, ko je rnlado kmečko
prebivalstvo odhajalo v tovarne in še
odhaja, kar se zlasti odraža v
starostni sestavi kmečkega prebival-
stva.
F. Fideršek
ADALBERT SLEKOVEC OD-
HAJA V POKOJ
Danes, v četrtek, 26. oktobra
1972 ob desetih bo v Posebni
osnovni šoli v Ptuju manjša
svečanost, na kateri se bodo mnogi
prosvetni delavci in kolektiv šole
poslovili od svojega nekdanjega
ravnatelja, ki odhaja v pokoj.
Adalbert Slekovec je bil pobudnik
ustanovitve- Posebne šole v Ptuju,
učil pa je še na drugih srednjih
šolah. Učenci mu bodo pripravih v
slovo krajši kulturni spored.
„Očka, ah bi jedel torto? "
„Ne, ljubček moj."
„Očka, zdaj pa ti mene vprašaj!"
Prekhc
„No, kako vam ugaja moja
sUka? " vpraša slikar na razstavi
kritika.
„Hm, lahko bi bila še slabša!"
»Prekleto ste nevljudni. Takoj
prekličite!"
,,Prav," odgovori kritik: „Slabša
sploh ne bi mogla biti!"
Za združitev
kmečkega
in delavskega
zavarovanja
Člani občinskega sindikalnega
sveta, predstavniki osnovnih sindi-
kalnih organizacij in družbeno-poli-
tičnih organizacij občine Slov,
Bistrica so v petek, 20. oktobra
1972 razpravljah o združitvi delav-
skega in kmečkega zavarovanja.
V ta namen je bil že pred tem
dogovorom imenovan posebni ob-
činski koordinacijski odbor, ki ga
vodi predsednik občine Slovenska
Bistrica Mirko Kolenko. Odbor bo
vodil vse priprave in tudi razprave
na področju združevanja delavsjcega
in kmečkega zavarovanja.
Medtem, ko so nekatere osnovne
sindikalne organizacije bistriške ob-
čine o takšni združitvi že razprav-
ljale in se zanj tudi ugodno izrekle
pa bodo o tem glasovali na
posebnem referendumu 19. novem-
bra kmetje. Referendum, na kate-
rem naj bi o takšni združitvi prinesli
končno odločitev tudi delavci pa bo
dan pozneje (20. 11. 1972).
Viktor Horvat
Posebno
obvestilo
Občanom, ki so v letošnjih
poplavah utrpeli škodo, nudi
KREDITNA BANKA PTUJ
kredit za omilitev (odpravo)
posledic po 6 % obrestni meri
in 5-letno odplačilno dobo.
Višina kredita je odvisna od
kreditne sposobnosti prosilca in
višine ocenjene škode, vendar
lahko znaša največ 30.000,00
din na gospodinjstvo.
Kredit se lahko uporabi za
nakup gradbenega materiala,
plačilo gradbenih del in popra-
vilo poškodovanih stanovanj-
skih hiš in gospodarskih poslo-
pij, nakup gospodinjske in
gospodarske opreme ter obnovo
po^odovanih kmetijskih nasa-
dov.
Vabimo oškodovance, ki na-
meravajo izkoristiti nudeni kre-
dit, da ožijo prošnje pri
Kreditni banki Ptuj najkasneje
do 30. novembra 1972. Prošnji
morate priložiti potrdilo občin-
ske komisije o vrsti in višini
škode,
KREDITNA BANKA
PTUJ
jEDNIK — četrtek, 26. oktobra 1972
stran 3
V Ptuju je potreben
srednješolski center
Pri občinski konferenci SZDL
Ptuj je bil prejšnji četrtek sestanek
ožjega ptujskega političnega aktiva z
osrednjo točko dnevnega reda -
potreba in pristop k gradnji novega
srednješolskega centra v Ptuju.
Zamisel o gradnji novega srednje-
šolskega centra ni nova, vendar je v
zadnjih letih, ko beležimo in tudi v
prihodnje pričakujemo še večji vpis
mladine iz ptujske in sosednjih
občin v ptujske srednje in poklicne
šole - ta zamisel toliko bolj
potrebna uresničitve. Zaenkrat je
predvideno in v dosedanjih razpra-
vah povedano, da bodo dobile v
predvideni zgradbi novega srednje-
šolskega centra svoje mesto gimna-
zija Dušana Kvedra, srednje in
poklicne šole, ki jih združuje šolski
center za gospodarstvo in upravo
Jožeta Lacka in po vsej verjetnosti
tudi poklicna poljedelsko-živinorej-
ska šola Turnišče, ki domuje sedaj v
starem turniškem gradu.
V dosedanjih razpravah je bilo
večkrat poudarjeno, daje najprimer-
nejša lokacija za nov srednješolski
center severno od ptujskega poko-
pališča in je gradbeno zemljišče v ta
namen že tudi rezervirano. Nova
gradnja bo stala po dosedanjih še ne
povsem natančnih izračunih okoh
20 milijonov din (dve stari mili-
jardi), kar je nedvomno velika vsota
in na drugi strani vsekakor koristna
naložba, če upoštevamo, da naše
delovne organizacije iz leta v leto
„bolujejo" na pomanjkanju ustrez-
nih strokovno izobraženih kadrih.
Ker je ptujska občina v seznamu
manj razvitih občin, obstajajo realne
možnosti, da bi okoli 60 odstotkov
potrebnih sredstev prispevala repub-
lika, 40 odstotkov pa bi odpadlo na
lokalna sredstva.
Sočasno z gradnjo novega srednje-
šolskega centra bi se sprostili sedanji
prostori gimnazije in šolskega centra
za gospodarstvo in upravo Jožeta
Lacka. Na četrtkovi seji so menili,
da bi bili gimnazijski prostori
najustreznejši za razširitev zmoglji-
vosti dijaškega doma, šolski center
Jožeta Lacka pa bi bil ob že
obstoječih funkcionalnih prostorih
najustreznejši za katero izmed
ptujskih osnovnih šol.
Razpravljavci, na četrtkovi seji so
enoglasno podprli takojšen pristop k
gradnji tega izredno pomembnega
ptujskega objekta in sklenili, da
bodo v prihodnjih dneh sklicali v
občini o tem vprašanju več razprav
in lazgovorov. Gre namreč zato, da
bi pristopili k tej akciji enotno vsi
ptujski dejavniki vključno z gospo-
darstvom. Ta enotnost je izredno
pomembna, saj bo v nasprotnem
primeru koristna in potrebna zami-
sel - padla v vodo, kot se je to v
občini že dogajalo. Naložba v znanje
je, če smemo tako reči, osnova za
hitrejši razvoj občine in kapital, ki
se nam bo v nekaj letih bogato
obrestoval.
2000 mariborskih pionirjev v ptuju
Občinski zvezi prijateljev mladine
iz Maribora in Ptuja sta organizirah
izlet mariborskih pionirjev v Ptuj.
Dijaki so prispeli v Ptuj v soboto
dopoldne, kjer so jih sprejeli
predstavniki osnovnih šol „Tone
Znidarič", „Franc Osojnik" in
»Ivan Spolenjak".
Sprevod pionirjev je s kolodvora
krenil v Lackovo uhco, kjer so
položili venec ob Lackovi spominski
plošči, nakar so krenili na grad. Na
gradu so si ogledali muzej NOB in
sam grajski muzej. Po ogledu muzeja
so krenili proti osnovni šoli ,,Tone
Znidarič", kjer so jim pripraviU
malico. V programu so bile tudi
športne prireditve, ki pa so zaradi
slabega vremena odpadle. V popol-
danskih urah so se dijaki vrnili
domov.
V programu je, da bi v naslednjem
letu ptujski pionirji obiskali Maribor
in da bi ta srečanja postala
tradicionalna.
Foto: Kosi
Prof. Slavko Kleindienst
Novi sekretar občinske konference ZKJ
Slovenska Bistrica
Preteklo sredo, 18. oktobra 1972
je bila v Slov. Bistrici tretja re4na
seja zveze komunistov občine Slov.
Bistrica, ki so jo posvetili predvsem
nekaterim kadrovskim spremembam
in sprejetju delovnih nalog.
Da bi dejavnost dosegla kar
najuspešnejši razmah in dosegla
vsakega posameznega člana in
osnovno organizacijo, so namenili
večji del razprav stanju in predlogu
sprememb organiziranosti ZK v
občini in republiki. Zadnja reorgani-
zacija je močno spremenila oblike
organiziranosti na vseh nivojih, kar
je še posebno pomembno za
dejavnosti v občinah in osnovnih
organizacijah. Kljub temu, da
dosedanje oblike organiziranosti
komunistov na območju občine
omogočajo precejšnjo aktivnost in
učinkovitost v delovanju pa se
pojavlja potreba zagotovitve še večje
učinkovitosti komunistov, znova je
treba proučiti dosedanje izkušnje in
na osnovi le-teh poiskati nove
možnosti za še širšo aktivnost. S
tem se zavzemajo predvsem za
dograjevanje obstoječega sistema.
Sedaj deluje v občini 9 organizacij
ZK, od teh 5 v krajevnih skupnostih
in 4 v delovnih organizacijah.
Zraven teh deluje v delovnih
organizacijah še osem aktivov.
Mnogi od aktivov niso v popolno-
sti opravičili obstoja. Vzroke za to
pa je v velikem številu članov, ki so
vključeni v posamezne organizacije
po združitvi manjših aktivov. To pa
je bil vzrok, da so ostali komunisti v
večji meri bih vezani na dejavnosti v
krajevnih skupnostih, manj pa v
delovnih organizacijah. Niso redki
primeri, da so posamezni člani
zaradi nepoznavanja krajevne politi-
ke odstopali od nadaljnje aktivnosti.
Zaradi premalega števila komunistov
v oddelkih Sp. Polskava in Makole
se dejavnost ni odvijala po pričako-
vanju.
To je bil tudi osnovni vzrok, da je
ta konferenca zavzela stališče, naj bi
bil vsak komunist najtesneje pove-
zan predvsem z delovno organizacijo
kjer dela, če je glede na število
komunistov takšno organizacijo
možno ustanoviti.
Ker je v občini več delovnih
organizacij, kjer deluje manj kot 20
komunistov, kar je v republiškem
okviru po^j za ustanovitev osnovne
organizacije ZK, je občinsko vod-
stvo prilagodilo pogoje za njihovo
ustanovitev tudi v tistih delovnih
organizacijah, kjer število komuni-
stov ne dosega tega statutarnega
pogoja. Tako bodo ustanovili
osnovne organizacije v tistih delov-
nih kolektivih, kjer je vsaj 10
komunistov, ali obstojajo možnosti,
da to število dosežejo v času enega
leta. Tretja konferenca OK ZKS
Slov. Bistrica je potrdila predlog, da
se iz dosedanjih 9 organizacij ZK
ustanovi 8 v delovnih organizacijah.
Novo ustanovljene organizacije so
PLANIKA, Osnovna šola, občinska
uprava in postaja ljudske milice.
Organiziranost komunistov v kra-
jevnih skupnostih bo ostala enaka
kot do-sedaj. Na novo se ustanovi
aktiv komunistov v podjetju EMI
Poljčane. Na pobudo sklepa 2.
konference ZKJ pa bodo v tej
občini ustanovili tudi aktiv delavcev
komunistov, ki bo obravnaval vsa
važnejša vprašanja,'o katerih naj bi
nato določeni organi ZK tudi
sklepah.
Volilni del 3. seje komunistov
bistriške občine so posvetili izvolitvi
novega sekretarja in volitvi delega-
tov za 3. konferenco ZKJ. Ker
predstavlja območje Pomurja, Koro-
ške in mariborsko območje eno
voUlno telo, bodo le ti volih za
konferenco 3 člane nestalnega dela
konference. Tako je kadrovska
komisija v povezavi z drugimi organi
teh konferenc predlagala za člane
nestalnega dela III. konference ZKJ
Slavka Gerliča iz Maribora, Ivana
Repiča iz Murske Sobote in
Stanislava Žajna iz Maribora.
Po želji dosedanjega sekretarja
Pranja Ledineka so izvolili za
novega sekretarja OK ZKS Slov.
Bistrica profesorja Slavka Kleindien-
sta. Dosedanji sekretar bo še nadalje
ostal član občinskega komiteja ZKS
Slov. Bistrica.
Tretja konferenca ZKS občine
Slov. Bistrica je ob zaključku z
ogorčenjem obsodila dogodke na
avstrijskem Koroškem.
■ Viktor Horvat
PISMO - KAMEN,
KI JE SPROŽIL PLAZ
(Nadaljevanje s 1. strani)
med sabo razčistili, povedali drug
drugemu, kar mu gre in da bomo v
bodoče delali res kot pravi
komunisti. Le tako bomo lahko
pred javnostjo nastopali in enako
doslednost zahtevali tudi od drugih.
Odločno moramo nastopati proti
kritizerstvu in razrednemu sovražni-
ku, ki skuša podtikati neresnične
stvari poštenim in delavnim ljudem,
kritizirati vse, kar se pri nas ustvarja.
Vse to je v interesu sovražnikov
našega samoupravnega sociahzma,
da bi z raznimi podtikanji in
neresnicanrii ustvarjal nezadovoljstvo
med delovnimi ljudmi."
Ob koncu seje je bil sprejet sklep,
da morajo v vseh osnovnih
organizacijah ZKS enako odgovorno
in samokritično obravnavati vsakega
člana ZK. Z enako moralno pravico
komite zahteva, da tudi v vseh
vodstvih Zveze komunistov Sloveni-
je prav tako kritično ocenijo svoje
delo.
F. Fideršek
VODSTVOM OSNOVNIH ŠOL!
Pred nami je 31. oktober svetovni dan varčevanja. Prav gotovo
boste svoje učence spomnili na ta dan in na plemenito idejo
varčevanja.
Da bi dali temu dnevu več poudarka, smo pripravili lepo knjižno
nagrado za šole, ki nam bodo do 10. novembra 1972 poslale 5
(pet) najboljših nalog učencev, ki obravnavajo pomen in koristi
varčevanja.
Pričakujemo, da se boste našemu vabilu odzvali.
Ob svetovnem dnevu varčevanja vas pozdravljamo^ in želimo
veliko uspeha pri širjenju ideje varčevanja med mladino.
KREDITNA BANKA PTUJ
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. oktobra 197^
Dr. EMIL VENGUŠT
- 50 let
V soboto, 28. oktobra, bo dr.
Emil Vengušt, zdravnik v bolnišnici
dr. Jožeta Potrča Ptuj, oddelek za
nevropsihiatrijo Ormož praznoval
svoj 50-letni življenjski jubUej.
Dr. Emil Vengušt se je rodil v
Mariboru in 1955. leta diplomiral na
medicinski fakulteti v Ljubljani.
Najprej je služboval v splošni
bolniinici v Mariboru. Po dveh letih
Dr. Emil Vengušt
pa ga srečamo že v bolnišnici za
TBC v Ormožu. Nekaj časa je delal
tudi v zdravstvenem domu Ormož in
se pozneje spet lotil dela v
bolnišnici. Poleg svojega rednega
dela je tu vodil dispanzer in
pripravljal strokovna predavanja, ki
jih je imel v zdravniškem društvu.
Potem, ko se je bolnišnica za TBC v
Ormožu razformirala in se priklju-
čila splošni bolnišnici dr. Jožeta
Potrča v Ptuju so v Ormožu
ustanovili oddelek nevropsihiatrije.
Naš jubilant je s tem pričel s
specializacijo in leta 1969 opravil
specialistični izpit za naziv zdrav-
nika speciahsta nevropsihiatrije. Da-
nes kot zdravnik speciaUst prinaša
ljudem mnogo dobrega. Poleg tega
je vodja ženskega oddelka in
namestnik predstojnika.
V svojih mladih letih je sodeloval
v NOV. Kot prostovoljec se je boril
in bil kulturni referent v 2. četi 3.
bataljona Kozjanskega odreda. De-
cembra 1944 je bil zajet in odpeljan
v Dachau, odkoder se je vrnU junija
1945.
Dr. Emil Ve ngušt je znan kot zelo
požrtvovalen zdravnik, ki je povsem
predan delu. Ima svojstven pristop
do pacientov, zato ga ljudje imajo
zelo radi. Vse sile in ves svoj čas
posveča človeku in njegovemu
zdravju. Svoje zdravniško poslanstvo ,
tako opravlja že vrsto let in
prepričani smo lahko, da bo še
mnogo let tako ostalo. Čestitamo!
Družbena samozaščita
počasi napreduje
v našem samoupravnem družbe-
nem sistemu predstavlja pojem druž-
bene samozaščite novo kv^iteto va-
rovanja temeljnih družbenih vred-
not. Naloge varovanja premoženja,
življenja, osebne varnosti ljudi in
ustavnega reda z njo preraščajo stro-
kovne službe: organe javne varnosti,
pravosodne in upravne organe ter
tako postajajo sestavni del pravic in
dolžnosti vseh obstoječih družbenih
institucij. Bistveno vlogo pri tem pa
ima občan kot nosilec celotnega
družbenega dogajanja. Na tak način
bomo lahko v našem sistemu zago-
tovili učinkovito zaščito dosedanjih
revolucionarnih pridobitev in se za-
varovali pred vsem sovražnim delo-
vanjem.
V občini Ormož delajo načrtno
sedaj prve korake. Bile so izvedene
mnoge aktivnosti, katerih vsebina je
delno ah popolnoma identična (ena-
ka) ciljem družbene samozaščite.
Spočetka so bile to le enkratne
akcije, ki so imele svoje specifične
smotre, sedaj pa je v tem delu vedno
več načrtnosti. O problemih in delu
na področju samozaščite so razprav-
ljali tudi odborniki ormoške občin-
ske skupščine na svoji zadnji seji.
Organizacija priprav na splošni
ljudski odpor, ki je del družbene
samozaščite, poteka dobro. Formi-
rana je partizanska enota.
Ustanovljena je bila na osnovi samo-
upravnih dogovorov med delovnimi
organizacijami, skladom za financi-
ranje potreb teritorialne obrambe.
Sedaj so v teku priprave na ustanav-
ljanje (tam kjer še jih ni!) odborov
splošnega ljudskega odpora v krajev-
nih skupnostih. Reših so tudi vpra-
šanje vodje obrambnih priprav. Par-
tizanska enota, ki so jo v večji meri
uspeh z lastnimi sredstvi skoraj po-
vsem sodobno oborožiti in opremiti,
ima redne vojaške vaje. Poleg stro-
kovnega pouka so člani te enote na
vsaki svoji-vaji deležni tudi aktual-
nih predavanj s področja ekonom-
skih in pohtičnih dogajanj doma in
v svetu.
Pred dvema letoma^sta oddelek za
narodno obrambo pri SO Ormož in
delavska univerza organizirala preda-
vanja s področja obrambne vzgoje.
Ta predavanja je poslušalo pribhžno
95 odstotkov vseh prebivalcev obči-
ne. Poleg tega so tudi družbenopoh-
tične organizacije v vseh krajevnih
središčih seznanile širok krog obča-
nov z mednarodnimi odnosi, notra-
njimi nasprotji in obhkami zaščite
pred morebitnimi diverzijami. Ob-
činska skupščina je na eni svojih sej
obravnavala pojave kriminalitete,
delovne organizacije so posvetile
večjo pozornost čuvajski službi ipd.
Kadar govorimo o delu in proble-
mih družbene samozaščite v Ormo-
žu, nikakor ne moremo mimo dela
občinske organizacije Zveze rezerv-
nih vojaških starešin, ki je s svojo
aktivnostjo že daleč prerasla obseg
strokovnega vojaškega programa.
Članstvo te organizacije je lahko
resnično ponosno na svoje uspehe.
Poleg tega pa je s svojim visokim
morSnim hkom in strokovno spo-
sobnostjo močna opora skupnemu
prizadevanju organizirati čvrsto
družbeno samozaščito.
Ne nazadnje je potrebno omeniti
močno razvejano in množično ob-
činsko gasilsko zvezo. Le-ta s svoji-
mi 21 društvi in 843 člani uspešno
varuje družbeno in osebno lastnino
pred požari in drugimi elementarni-
mi nesrečami Organizacija je že
precej posodobljena z gasilsko opre-
mo in mehanizacijo. Tu so novi
avtomobih, gasilske brizgalne,
alarmne naprave in drugo.
Štabi civilne zaščite so organizira-
ni v vseh krajevnih središčih. Imajo
svoje redne vaje in se tako priprav-
ljajo na posredovanje v vseh prime-
rih morebitne nesreče.
Tudi strokovne službe, postaja mi-
hce, sodišče in upravni organi so
kadrovsko in tehnično precej napre-
dovale v primerjavi s preteklimi leti.
Za potrebe milice je bila kupljena
moderna oprema (UKW). Tako je
(Nadaljevanje na 11. strani)
PRIZNANJA ZA DESETLETNO
SLUŽBOVANJE
Kmetijski kombinat Ptuj je
pripravil 18. oktobra ti. v Narodnem
domu v Pt uju slovesnost in srečanje
66 zaposlenih iz 22 obratov, ki jim,
je minilo pri kombinatu desetletno
službovanje. Udeležila sta se ju Jože
Stropnik in Feliks Bagar v imenu
pohtičnih organizacij.
Uvodno besedo sta povedala v
imenu samoupravnih organov in v
imenu uprave Maruša Grabrijan in
^vni direktor Cvetko Dophhar,
med drugim v naslednjem:
„Vi, ki danes praznujete 10 let
nepretrganega dela v kombinatu in
tisti, ki so dopolniU lani 10 let in
več dela v KK, predstavljate skupno
več kot 50 % vseh zaposlenih di v
številu letos 66 in lani 548 delavcev
in delavk, kar predstavlja skupno
614 zaposlenih. To je osnova, ob
kateri lahko mlajši vzljubijo podje-
tje, se marsičesa naučijo in lažje
prebrodijo težave, katerih v naši
kmetijski dejavnosti ne manjka."
Glede financ pa je glavni direktor
Cvetko Dophhar še podčrtal: „Rad
bi pa opomnil, da moramo posebno
pri financah biti zelo previdni.
Obratna sredstva, ki jih imamo na
razpolago, so ostala v isti višini, kot
so bila pred leti, ko smo imeli 10 in
nato 1 o milijard skupnega dohodka.
Letos bo ta znašal 30 mihjard. Tak
velik napredek pri skupnem dohod-
ku in rezultatu nam je omogočil
dosedanji režim dela s financami, ko
smo maksimalno koristih in obračaU
razpoložljiva sredstva."
V slavnostnem delu srečanja je
zapel pevski zbor Društva upokojen-
cev iz Ptuja, ki ga vodi Rudolf
Kr ajc. Spominske ure „Darvil" so
delili predstavniki delovnih enot.
Posebna pozornost pa je veljala ob
tej slovesnosti Jožetu Muhiču, ki je
upokojen in je bil kot vodja obrata
Mizarstvo in kot poUtičen aktivist
zelo spoštovan in upoštevan v
kombinatu.
Na slovesnost sta prišla član sveta
federacije Miha Marinko in član
predsedstva repubhške konference
SZDL Tone Fajfar, ki sta se mudila
tokrat v Ptuju v zvezi s spomenikom
Borisu Kidriču. Os nutek zanj dela
akademski kipar Viktor Gojkovič iz
Ptuja, kip pa bo stal v parku v
Kidričevem. Član sveta federacije
Miha Marinko je imel krajši nagovor
s čestitakmi kolektivu kombinata
Ptuj za dosežene uspehe in s
priznanjem, da je vedno rad prihajal
v Ptuj in bo še prišel, ko bo nanesla
pnložnost.
Slovesnost je končala s petjem
pevskega zbora. Vodil jo je dan
kolektiva kombinata Franc Gunžar.
Vsi udeleženci slovesnosti in
srečanja, so bih dobro razpoloženi
in veseh, da so se našh v Narodnem
domu v lepem jesenskem dnevii po
letošnjem napornem in uspešnem
delu. Zato so še nekaj časa po
zakuski posedeh v prijetni družbi.
Miha Marinko, član sveta federacije med Zdravkom Tumškom in glavnim
direktorjem Cvetkom Dopliharjem v Narodnem domu.
/O
ljubljanska banka
pravi naslov
za denarni zadeve
jEDNIK — četrtek, 26. oktobra 1972
stran 5
Komunisti v sindiliotih
realni in kritični
Prejšnji torek, 17. oktob'-a 1972,
je bila razširjena seja predsedstva
občinskega sveta ZSS Ptuj, na
katero so povabili tudi vse komu-
niste, ki delujejo v organih občin-
skega sveta ZSS Ptuj. Na dnevnem
redu so imeli razpravo o pismu
tovariša Tita in izvršnega biroja
predsedstva ZKJ ter uresničevanje
sklepov I. občinske konference
Zveze sindikatov občine Ptuj.
Predsednik občinskega sveta, Si-
mon Pešec je uvodoma poudaril, da
so bili v organih zveze sindikatov
večinoma sprejeti dobri sklepi,
vendar so bili komunisti premalo
energični, da bi jih tudi dosledno
uresničevali. V razpravi o vsebini
pisma moramo ugotoviti, kje so naše
vrzeli. Pri tem poskušajmo biti
čimbolj samokritični, povejmo tiste
napake, ki smo jih delali, jih
ocenimo, da bo na osnovi tega vsak
komunist našel samega sebe in pot,
kako zastaviti delo, da bo v bodoče
uspešnejše.
V skladu s takimi uvodnimi
besedami se je po čitanju pisma
razvila tudi razprava. V njej so
posamezni razpravljavci opozoriU
predvsem na naslednje slabosti:
-	Družbene sile v občini so
preveč razcepljene. Večkrat na
različnih forumih, večinoma eni in
isti ljudje, razpravljajo o istih
problemih, zbirajo podatke vsak po
svoji liniji, sprejemajo sklepe, pri
uresničevanju sklepov pa vlada
liberalnost. Zato moramo bolj
enotno, odgovorno in racionalno
stvari pripravljati in jih reševati.
-	Zbor delovnih skupnosti občin
ske skupščine je preveč pasiven. To
je potrdila tudi seja občinske
skupščine, ki je bila prav tisti dan,
na njej je bila prebrana analiza
polletnih gospodarskih gibanj in
problemov ptujskega gospodarstva,
pa o tem nihče ni razpravljal. Na
pobudo sindikatov je bila že tudi
skupna seja plenuma OS ZSS in
zbora delovnih skupnosti SO Ptuj.
Tudi tam so odborniki malo
razpravljali, pozneje so se slišali celo
očitki, da so bili predstavniki
sindikatov preglasni. Odbornike so
kadrovale organizacije sindikata,
vendar se z njimi ne pogovorijo,
zakaj bolj ne opravičujejo zaupanja
volivcev. Podobna pasivnost je tudi
pri nekaterih poslancih.
-	Analiza uveljavljanja ustavnih
dopolnil, ki smo jo v občini
napravili skupno z Zvezo komuni-
stov je pokazala, da se je na tem
področju naredilo še zelo malo.
Nekaterim članom sindikata in
komunistom na vodilnih položajih
očitno ne gre v račun, da bi prenesh
več pravic neposrednega odločanja
na delavce, na kolektiv kot celoto. S
tehnokratsko in birokratsko misel-
nostjo pri posameznikih še nismo
obračunali. Odklonilen odnos so
nekateri vodilni pokazali tudi do
soUdarnostne akcije vseh slovenskih
delavcev za pomoč prizadetim po
poplavah. Prav zato moramo vodilne
kadre tehtati tudi po njihovih
moralno-političnih kvalitetah, ne pa
samo po strokovni usposobljenosti.
-	Opozorili so tudi na vrsto
konkretnih pomanjkljivosti v posa-
meznih delovnih organizacijah. Ce
jih hočemo odpraviti, ni dovolj, da
se angažira samo sindikat, ampak vsi
družbeni dejavniki v občini.
Poleg številnih slabosti v dose-
danjem delu, so bili v razpravi
prisotni številni uspehi, ki smo jih v
občini dosegli na vseh področjih,
vendar bi ti uspehi lahko bili še
mnogo večji, če bi vsak komunist,
vsak član sindikata in vsak nosilec
javne funkcije dosledneje uresniče-
val naloge in izvajal demokratično
sprejete sklepe.
Po razpravi so sklenili, da se bodo
pogovorili s komunisti in drugimi na
vodilnih mestih o vseh problemih, ki
so bili nakazani v razpravi. Pismo
predsednika Tita pa je sestavni del
akcijskega programa delovanja ptuj-
skih sindikatov.
V nadaljevanju razširjene seje je
predsedstvo sprejelo tudi prečiščeno
besedilo sklepov prve občinske
konference Zveze sindikatov občine
Ptuj. Z njimi bodo seznanih vse
člane sindikata in javnost ter jih
tako mobilizirali za dosledno uresni-
čevanje. Izvajanje teh sklepov
pomeni tudi izvajanje nalog, ki jih
pred komuniste postavlja pismo
predsednika ZKJ in izvršnega biroja
predsedstva ZKJ.
F. Fideršek
„Ali imate še zmeraj tisto ljubko
tajnico, ki ste ji vedno narekovali? "
„pa, toda sedaj ona narekuje
meni; sva se namreč poročila."
„Cuj, fantek, ali mi lahko poveš,
kako pridem najhitreje na kolo-
dvor? "
„Tecite!"
Člana rk zms v ormožu^
Prejšnji teden sta v okviru rednih
obiskov vodstev občinskih organiza-
cij ZMS obiskala občino Ormož
člana predsedstva republiške konfe-
rence ZM Slovenije Igor Žitnik in
Boris Kralj. Obisk je trajal dva dni.
Najprej sta v spremstvu predsedni-
ce predsedstva občinske konference
ZMS Ormož Gordane Ožbolt-Korba-
nove obiskala mladino tovarne Jože
Kerenčič, kjer je edini aktiv ZMS v
delovni organizaciji na področju ob-
čine. Sledil je obisk vodstvu osnov-
ne šole Ormož, kjer so se pogovarjali
o možnostih ustanovitve mladinske-
ga aktiva na tej šoh. Popoldne je bil
sestanek s člani predsedstva občin-
ske konfernce ZMS Ormož.
Tu so mladi razčlenili svoje dose-
danje uspehe in neuspehe in pouda-
rili, da je glede na dane pogoje bilo
delo predsedstva relativno dobro,
premalo pozornosti pa je bilo posve-
čene vaškim aktivom na terenu.
Le-ti več ali manj životarijo in iščejo
svoje oblike dela. v zvezi s tem je
bilo sklenjeno, da se bo predsedstvo
ponovno sestdo še ta teden ter v
zvezi z sprejetimi sklepi skupnega
sestanka komiteja občinske konfe-
rence ZK in predsedstva ZMS izdela-
lo konkreten program dela, ki bo
tudi osnova za delo mladinskih akti-
vov na vasi. Tako je pričakovati, da
bo mladinsko delo tudi na terenu v
popolnosti zaživelo. Pri vsem tem pa
je prišlo močno do izraza pomanjka-
nje časa, saj vsak izmed članov
predsestva dela na svojem delovnem
mestu ali obiskuje eno izmed šol ter
tako vsem skupaj primanjkuje časa
za redno in vestnejšo delo.	jr
Kup problemov na cesti Ptuj - Zagreb
Na tretji seji Sveta za varstvo
prometa pri SO - Ptuj z dne 10.
oktobra je bilo največ govora o
vprašanju prometnega režima ob
novi cesti, ko bo ta v kratkem
odprta za javno uporabo. Največji
problem bodo prav gotovo pešci in
vozila, ki se bodo vključevala v
promet s stranskih cest.
V preteku četrtek si je komisija
ogledala cesto in je ugotovila še
mnogo pomanjkljivosti, ki jih bo
potrebno odpraviti, če se bo želel
promet odvijati normalno. Večina
priključkov k novi cesti ni predpisa-
no urejena, predvsem krajevne ceste.
Mnogo dela bo potrebno tudi s
postavitvijo ustreznih prometnih
obvestil in znakov.
Načelnik oddelka za promet
Drago Klobučar pa nam je povedal
naslednje: ,.Kerse obstoječe situaci-
je ne da spremeniti, temveč se njej
lahko le prilagodimo, je naša
dolžnost, da bomo z ustreznimi
predpisi pa tudi še z dodatnim
delom ob sami cesti zagotovili
varnost vsem udeležencem v prome-
tu. Veijetno bo najteže privaditi
pešce, da bodo prečkah cestišče
tam, kjer je za to označen prostor.
K osnovni šoh Hajdina bo potrebno
napraviti novo dohodno pot z
zadnje strani zgradbe, prav t^o bo
potrebno v isti šoli zapreti sprednji
izhod iz poslopja, da otroci ne bodo
uhajali na cestišče. SkleniU smo, da
bomo v šolah vzdolž nove ceste
organizirali vzgojna predavanja za
pionirje in jih poučih o osnovah
prometne vzgoje. Do sedaj, čeravno
še cesta ni bila predana namenu, je
bilo na njej že sedemanjst promet-
nih nesreč. Kakšna bo najvišja
dovoljena hitrost še ni znano,
vendar sem mnenja, da hitrost večja
od 80 km na uro ni primerna. Cesta
bo res imela več ravnih odsekov,
imela pa bo tudi nekaj še vedno
nevarnih predelov in to v Hajdošah,
Skorbi in Zlatohčju. Morda pa
bomo glavne pomanjkljivosti spo-
znali komaj takrat, ko bo cesta
predana prometu."
Z načelnikom oddelka za promet
smo se dogovorih, da nam bo v
naslednji številki podal kratek opis
najbolj kritičnih mest na novi cesti
in na kaj bodo morah vozniki paziti,
ko se bodo vključevali v promet s
stranskih cest.
Zahvala
prijateljev iz
Arandjelovca
Dragi tovariši!
Gostoljuben sprejem, ki ste ga
pripravih učencem našega šolskega
centra, spremljan na vsakem koraku
s tophno vaših src, nam bo ostal
nepozaben. Vsi smo se pri vas
resnično počutih kot doma, med
rodnimi brati. Takšen sprejem in
takšno gostoljubje lahko pokaže
samo pobrateno mesto Ptuj. O
vsem, kar smo doživeh v Ptuju, smo
obvestih občane Arandjelovca po
naši radijski postaji „Šumadija".
Prepričani smo, da je bilo
najdragocenejše to, da ste vašo
pozornost in prisrčnost pokazali
mladim učencem naše šole; to pa je
tudi pravi temelj za razvijanje
bratstva in enotnosti med našima
narodoma, zlasti med pobratenima
mestoma Arandjelovca in Ptuja.
Nikoh ne bomo pozabili solze
tovariša Fehksa Baga^a, ki mu je
spolzela po hcu, ko je pozdravljal
rnladino bratskega Arandjelovca.
Vsak korak po vašem čudovitem
mestu in vaših prijateljskih krajih je
bil kronan z enako toplino, ki jo
lahko pokažejo le tovariši iz Ptuja,
iskreni prijatelji, ki jim je bratstvo z
Arandjelovcem postalo življenjsko
pravilo.
Ne vemo, kako se vam naj za vse
to oddolžimo; ostaja nam le to, da
stalno mishmo na vas in da željno
pričakujemo dan, ko boste prišli
med nas, ko vam bomo znovič
odprli naša srca in vas bratsko
objeh.
Zahvaljujemo se vam za vse - z
željo, da vas dnevno spremljajo
uspehi pri delu, ki so - bodite
prepričani, del našega življenja.
ftisrčne pozdrave in bratski
objem sporočamo predstavnikom
občinskega sveta Zveze sindikatov,
skupščini občine, mladini in vsem
občanom bratskega Ptuja.
Za šolski center - direktoj
Vlastimir Milovanovič 1. r
Sredstva dotekajo, vendar počasneje
Akcija zbiranja finančne pomoči
poplavljenim v Pomurju in nekaterih
drugih krajih Slovenije, ki se je
pričela pred nekaj meseci, se v
posameznih občinah razvija zelo
različno. Medtem ko so nekatere v
precejšnji meri že presegle predvi-
deno vsoto zbranih sredstev pa so v
drugih komaj na začetku.
Med občinami, ki so občutile
posledice poplav je tudi Slov.
Bistrica, zato ni bilo čudno, da so
prav tukaj med prvimi pričeli z
zbiranjem sredstev za pomoč po-
plavljenim med Poljčanami in
Makolami, kjer je Dravinja tudi
večkrat v kratkem razdobju presto-
pila bregove.
Začetni rezultati so kazah, da
bodo sredstva delovnih in ostalih
organizacij kmalu prispevala k
hitremu reševanju problematike,
vendar nadaljevanje tega ni potrdilo.
Solidarnostni sklad, ki so ga v ta
namen ustanovili pri občinski
skupščini Slov. Bistrica, je postajal
iz meseca v mesec bolj pozabljen.
Do 16. oktobra 1972 se je v
občinskem soUdarnostnem skladu
za pomoč poplavljencem v Pomurju
in tudi v občini zbralo komaj 67,7
odstotka od planiranih sredstev.
Zakaj takšen odnos do oškodovanih
krajev je nejasno, še posebno, ker so
bile precejšnje škode povzročene ob
času poplav tudi na območju
bistriške občine in je bil del sredstev
namenjen prav tem krajem.
Med delovnimi organizacijami, ki
so do 16. oktobra 1972 že vplačale
svoj predvideni znesek so: LIO Slov.
Bistrica, LIO Oplotnica, LIO Sp.
Polskava, EMMI Slov. Bistrica, OŠ
Polskava, OŠ Poljčane, Planinka
Slovenska Bistrica, Občinsko sodi-
šče, KB podružnica Slov. Bistrica,
OOS družbeno pohtičnih organiza-
cij, VP 4227 Slov. Bistrica, Tovarna
olja Slov. Bistrica, KUD „Gaj" Zg.
Polskava, Poklicna šola Slov. Bistri-
ca, Dom dr. J. Potrča Poljčane,
Steklarna „Boris Kidrič" obrat Slov.
Bistrica, IMPOL Slov; Bistrica in
samo eden od obrtnikov.
Ve liko delovnih organizacij pa se
tej sohdarnostni akciji še do sedaj ni
odzvalo iz nepojasnjenih vzrokov.
Iz sredstev tega sklada se je za
občino Slov. Bistrica do sedaj
regresiralo 70 ton pšenice, 4 tone
koruze in 265 ton semenskega
krompirja.
Viktor Horvat
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. oktobra 197^
JOŽE MAR:
Formin in Forminci
(3. nadaljevanje)
Gotovo je bila takrat, za časa
Rimljanov, tudi okolica precej nase-
ljena in so bili v nji že zametki za še
nove vasi. Prebivalci so se takrat
povečini pečali najbrž z živinorejo,
lovom in s čim podobnim. Ali so že
sejali pšenico in sadili koruzo, ne
vem. Na vsak način so bili reveži, če
niso imeli kruha in so morali iesti
meso brez njega. Gotovo je takrat
na Forminu rastlo tudi nekaj takega,
kar se je lahko prodajalo, sicer bi
Rimljani naseda ne bili poimenovah
Forum minus, manjši trg.
In ta trg je ostal tako trden, važen
in slaven, da je to slavo obdržal še
dvatisoč let po propadu Rimljanov,
preseljevanju narodov skozi Dravsko
dolino in prek vseh prekucij s Huni,
Turki, Longobardi, Kruci, Madžari,
s staro Avstrijo in najnovejšim
nemškim fašističnim rajhom. Zani-
mivo je dejstvo, da ga Avstrija s
svojim ponemčevalnim aparatom v
sedemsto letih ni mogla predrugačiti
in preimenovati. Sosedne vasi so
preimenovali naf ta način, da so jim
pritikali svoj „cen" - Cvetkovcen,
Oslušovcen, Gajovcen, Gorišnicen,
Tibolcen itd., Formin pa je ostal
Formin, četudi so stari umiraU,
mladi pa se porajali.
Rimljani so kot vojaki mnogo
potovali in so kot vojne trume imeli
tudi mnogo prateža. Niso hodili
samo peš, temveč so imeli tudi
vozove, oficirske, bojne in trans-
portne. Da bi ne hodih'po temnih
gozdovih in .močvirjih, so delah
trpežne ceste, že zato, ker so morali
imeti dobre zveze s svojimi posto-
jankami! in zaledjem.
Pri delu cest, poti in mostov je
najbrž moralo pomagati tudi okoli-
ško prebivalstvo, ker ne veijamem,
da bi bili vodili s seboj sužnje iz
Afrike, ki na našo hrano — luk in
krompir - niso bili vajeni. Zato so si
delavce pač nalovili pri nas, ker
ljudje v naših krajih še danes radi
delajo,, posebno če jUi kdo k temu
še sili in priganja. Pri tem so se na
delo tako navadili, da še danes, če
ga ne najdejo doma, iščejo v tujih
krajih, v daljnih deželah, v Avstriji,
Nemčiji, celo v Avstraliji. Omenim
pri tem še, da je šlo iz Formina
okoh 1905. leta v Ameriko kar šest
Formincev, da so lahko od tam
pošiljali na Formin amerikanske
„pakete".
Tako so Rimljani napravili tudi
,,v^iko cesto" iz Ptuja do Ormoža
in se naprej do Sirmija. Pa tudi cesto
iz Ptuja prek Borla čez most v
Haloze naprej na Hrvatsko. Da so
napravili v Muretincih most prek
Drave, izpričuje, da je Drava bila že
takrat tako široka, da je niso mogli
preskočiti.
Nadaljevanje prihodnjič
Za primer brezposelnosti
v Ormožu bo danes v organizaciji
občinskega sindikalnega sveta javna
razprava o osnutku zakona o zapo-
slovanju in socialni varnosti za pri-
mer brezposelnosti. Prišel bo tudi
direktor komunalnega zavoda za so-
cialno zavarovanje Maribor Tone
Firm, ki bo podal uvod v razpravo
osnutka zakona.
Osnutek predloženega zakona je
zasnovan na zveznih in repubhških
ustavnih amandmajih ter vrsti med-
narodnih hstin, paktov konvencij in
resolucij, ki so bila sprejeta v Orga-
nizaciji združenih narodov in ki se
nanašajo na politiko zaposlovanja.
Takšna izhodišča terjajo seveda'dru-
gačno vsebmsko in pravno strukturo
-zakona, kot jo ima sedanji zakon o'
organizaciji in financiranju zaposlo-
vanja.
Osnutek je že v naslovu oprede-
ljen kot zakon o zaposlovanju in
socialni varnosti za primer brezpo-
selnosti in torej strerhi predvsem za
tem, da ljudem zagotovi pravice do
dela, pravice do polne in produktiv-
ne zaposUtve, pravice do proste
izbire pokhca in do priprave na
zaposhtev ter pravice do socialne
varnosti za primer osebno nezakriv-
ljene brezposelnosti. Pri tem naj
posebej omenimo obveznost organi-
zacij združenega dela, da morajo po
načelih vzajemnosti in sohdarnosti
skrbeti za pravočasno prekvalifika-
cijo in zaposhtev tistih svojih
delavcev, katerih delo bi zaradi
tehnoloških in ekonomskih razlogov
ne bilo več potrebno v organizaciji
združenega dela.
Tretji del osnutka je namenjen de-
javnostim, ki naj zagotavljajo in va-
rujejo zaposlitev. Ta del zato nekoh-
ko podrobneje ureja anahtično
spremljanje potreb po kadrih, da bi
S£ laiiko /ugotavljala uresničitev
sprejete pohtike zaposlovanja. Po
razčlenitvi funkcije posredovanja
dela je v osnutku zakona obdelana
relativna novost, poglavje o pokhc-
nem usmerjanju. Zavzema se za
takšno urejenost tega področja, ki
bi zagotavljala stalno strokovno po-
moč mladini in odrashm, organizaci-
jam združenega dela, šolam in izo-
braževalnim zavodom ter zavodom,
specializiranim za rehabilitacijo in
zaposlovanje invalidnih oseb, kakrš-
na je potrebna pri izbiri poklica, pri
izpopolnjevanju in usmerjanju delav-
cev v njihovi poklicni izobrazbi v
skladu s potrebami in zahtevami
družbenega razvoja.
Osnutek postavlja organizacijo za-
I^oslovanja na nove osnove. Opušča
»skupnosti za zaposlovanje", ki v
praksi niso nikoli zaživele in uvaja
službe za zaposlovanje. To je pose-
bej usposobljena organizacija zdru-
ženega dela, katere dejavnost je po-
sebnega družbenega pomena. Za
predlagani sistem je značilno, da
svet zavoda in svete temeljnih orga-
nizacij združenega dela sestavljajo
poleg izvoljenih članov delovnih
skupnosti zavoda tudi že delegati
neposredno zainteresiranih zborov
samoupravnih skupncvsti občinskih
skupščin, sindikalnih svetov, izobra-
ževanih skupnosti, konference zve-
ze mladine Slovenije, konference za
rehabilitacijo invalidov Slovenije in
gospodarstva. Osnutek zakona si-
stem upravljanja torej že postavlja
na delegatski sistem: v zadevah
skupnega pomena ne sodelujejo več
formalni predstavniki javnosti, am-
pak pooblaščeni delegati neposred-
no zainteresiranih organov in organi-
zacij.
Osnutek zakona vsebuje tudi ne-
katere originalne določbe, ki zade-
vaio zaposlovanje invalidnih, priza-
detih in težje zaposljivih oseb. S tem
poskušamo v Sloveniji prvič kom-
pleksneje zadovoljiti določilu ustave
SR Slovenije, ki določa, da družbe-
na skupnost ustvarja pogoje za uspo-
sobitev ter ustrezno zaposhtev obča-
nov, ki niso popolnoma zmožni za
delo. Določbe tega poglavja niso
prezrle dejstva, da gre pri zaposlova-
nju invalidov tudi za določene vidi-
ke humanosti, socialne varnosti, šir-
še družbene solidarnosti.
V poglavju o kazenskih določbah
se v osnutku zakona predvidevajo
denarne kazni za prekrške, ki jih
store civilno pravne osebe, če posre-
dujejo pri zaposlovanju delavca,
organizacije združenega dela ah dru-
ge organizacije, če zaposlijo delavca
s posredovanjem civilno-pravne ose-
be ah posameznika in končno posa-
meznik, če se pokhcno ukvarja s
posedovanjem dela ali na kakršen-
koli način javno objavi ponudbo za
zaposhtev v tujini.
jr
OSEBNI AVTO V AVTOBUS
Ko je peljal šofer Komunalnega
podjetja Ptuj Franc Jerenko
21. 10. 1972 pred 7. uro avtobus iz
Kidričevega v Ptuj že iz ovinka pri
trgovini IZBIRE Ptuj na Mariborski
cesti, je nepričakovano trčil v
avtobusov levi bok osebni avto z
nemško registracijo (Aachen-ZN), ki
ga je šofiral Ihja Mitrovič iz
Obudovca pri Bosanskem Samcu.
Ob močnem udarcu se je razbil levi
prednji del osebnega avta, pri tem
pa je močno poškodovalo po glavi
šoferja, njegovo ženo Ružo (25) pa
po glavi in levem kolenu.
Oba poškodovana je odpeljal
rešilni avto Z D Ptuj v nezavesti v
ptujsko bolnišnico, kjer jima je
prevezal rane dežurni zdravnik dr.
Ivo Gaberšek in storil vse potrebno
za njuno zdravljenje.
Ihja Mitrovič, Id dela že 2 in pol
leti v Aachenu, je bil čez teden dni
doma na obisku. Z ženo sta se
odpeljala 20. 10. 1972 popoldne
okrog 17. ure in sta tudi ponoči
potovala in se v Varaždinu malo
zadržala.	J. V.
Marica Hrdalo
v Središču
Nela Eržišnik - Marica Hrdak) v
„ekstazi" na središkem odru
Foto: J. Rakuša
Minulo soboto se je prebivalcem
Središča ob Dravi in okohce
nasmehnila edinstvena priložnost v
postavi znane humoristke, nepozab-
ne znanke iz malih zaslonov Nele
Eržišnik z „umetniškim" imenom
Marica Hrdalo. V turneji po
Medžimurju je „skoknula med
Središčance, da se malo pospomina-
mo" kot je sama dejala. Kljub visoki
vstopnini - 17 in 15 dinarjev - je
bila dvorana TVD Partizan nabito
polna. Originalnost te nedvomno
ene najboljših humoristk našega
časa je znova navdušila obiskovalce.
Njeno izvirno „bbiranje" naših
napak, lastnosti in posebnosti
združeno značilno barvo kajkav-
skega dialekta je vzbujalo plazove
smeha. Najboljši „vic" večera je bila
pripoved o tatvinah. Med drugim se
je nekemu človeku pripetilo, da so
mu, medtem ko še je v cerkvi
spovedoval, ukradh iz zadnjega
Mačnega žepa partijsko izkaznico.
Poleg Nele Eržišnik je nastopil
tudi ansambel zabavne glasbe „Ron-
do" iz Varaždina s pevcema.
Požar v Dabrini
v noči od 11. na 12. oktober je
izbruhnil požar na stanovanjski hiši
Antona in Terezije Stopnišek v
Dobrini št. 28.
Poslopje je zgorelo do tal, gasilci,
vaščani, še posebej sosedje so lahko
preprečih samo, da ogenj ni prodrl
tudi v kletne prostore. Pri gašenju
požara se je najbolj izkazal sosed
Janko Polajžar pa tudi gasilci iz
Žetal, ki pa jim je malce nagajala
črpalka. Sicer pa ognja ni bilo
mogoče zadušiti.
Gospodinja Terezija nam je
povedala, da je ona prva shšala, da
nekaj gori. Goreti je začelo na dveh
krajih hkrati. Vzroka požara še ne
poznajo. To je stvar preiskave.
Stopniškovi si sicer gradijo novo
hišo, žal pa še ni gotova, kar je zanje
še tohko težavnejše, ker je zima
pred vrati. Hiša je bila zavarovana.
Na sliki: Družina Antona Stopniška
pred požgano domačijo.
Tekst in foto: F. H.
jEDNIK — ČETRTEK, 26. oktobra 1972
STRAN 11
OB RETROSPEKTIVNI RAZSTAVI GRA-
FIKA BOJANA GOLIJE
Kot vsaKa retrospektivna razstava
pomeni tudi Golijeva umetnikov
pbračun z gotovim obdobjem ali
fazo njegovega razvoja. To je
priložnost, ko se najlaže seznanimo
[ umetnikom in njegovim delom, z
[ijegovimi umetniškimi izhodišči in
gorenj ei^ z njegovimi značaj ni mi
dispozicijami in hotenji ter končno
z njegovo kreativno zmogljivos^o in
dosežki pri osvajanju zastavljenih
umetniških^ciljev.
Razstavljena dela iz obdobja
dvajsetih let nam omogočajo dober
pregled dosedanjih razvojnih stopenj
na Gohjevi poti, saj nam ga
predstavljajo kot mno^stranskega
iskalca v različnih stilnih smereh in
obiskovalca svojih zamish v razhč-
nih grafičnih tehnikah. Po konča-
nem študiju na akademiji za likovno
umetnost in grafični specialki v
Ljubljani (1950-1956) ter po
enoletnem študijskem bivanju na
Japonskem (1957), se je za stalno
naselil v rodnem Mariboru, kjer
trenutno vodi hkovni oddelek na
pedagoški akademiji.
Kot vsak mlad umetnik, je bil tudi
Golija v prvih letih pod vplivom
svojih akademskih učiteljev, a se je
že prav kmalu začel osamosvajati in
odkrivati svoj lastni svet. Pri tem mu
je mnogo pomagalo študijsko
bivanje na Japonskem, klasični
dežeh risbe in grafike. Prvotne
(k)lijeve več ah manj konstruktivne
kompozicije so nenadoma zamenjale
: drzno ploskovno komponirane,
I barvno prepričljive, skoraj dekora-
I tivno u^ašene grafike, ki pa so se
kmalu začele umikati geometričnim
in kristalasto čistim grafičnim
zapisom S skupino samosvoje
zasnovanih barvnih lesorezov s
kmečko motiviko je uspel Golija s
preprostimi sredstvi ustvariti dojem
arhaične monumentalnosti. Tej tež-
nji po monumentalnosti je Golija
zadostil tudi v ciklu barvnih
lesorezov z motiviko preurejenih
opečnih vzorcev iz oken naših
domačih hiš, prekomponiranih v
oblike trajnejših vrednot, ki naj bi
preseke domačnostno dekorativno
vzduge in prodrle do smiselnosti
detajla kot osnovnega elementa v
sintezi celote. Tu se je umetnikova
razvojna pot določneje uravnala v
smer neoplasticizma in neokon-
struktivizma, saj se je Gohja začel
vedno bolj oddaljevati od predmet-
nosti kot pobudnika asociacijskih
predstav in s tem pogojnika za
oresničenje gotovih vsebin ter se s
tem približevati oblikovnosti sami
brez želje ali potrebe po shčnosti z
realno danostjo funkcijskea sveta.
Sledovi prvotne predstavne resnič-
nosti se ohranjajo samo še v splošni
Zakonitosti kompozicije, ki s svojo
vegetabilnp kristalizacijo išče od-
inevnosti v človekovem miselnem
svetu, ki je prek svojih čutil povezan
z logiko organskega, čeprav trans-
poniranega v več .ali manj čisto
abstraktnost ah simbohko.
Ta dvojnost inspirativnega napaja-
nja avtorjeve kreativnosti je za
Golijo slejkoprej značilna. Po eni
strani gre za zajemanje iz optičnih
Zaznav predmetnega sveta, po dru^
Pa za črpanje iz simboličnih
Zakonitosti geometričnih teles. Ob
Vsem tem pa je stalno prisotna želja
po izpovedi racionalno doumljenega
sveta oblik, ki iz simetričnosti
Vedno bolj prehajajo v splet
sestavov, ki jih najlaže primerjamo s
Kristaliničnimi strukturami mikro-
skopskih podob anorganskih snovi,
niikroorganizmov, molekularnih de-
lov živih organizmov, ali pa
osnovnih sestavov. Likovno govori-
co za svoja snovanja najde Golija v
bizarnih grafičnih tehnikah barv-
nega lesoreza, linoreza in htografije
ter pogostih kombinacijah le-teh. S
tem ustvarja barvitosti, ki ožarjajo
pogosto skrajno geometrično modu-
Urane formulacije, pri čemer v
sožitju barvitega in obhkovnega išče
in uresničuje svojo ustvarjalno
težnjo, da bi stvoril lasten svet
strukturalnih in barvnih prvin ter v
njem izrazil svoj življenjski in
umetniški nazor ter v obeh poiskal
in našel zakonitosti, ki naj mu
vladajo. Pri tem Gohja premaguje
polarnost obeh izhodišč ter se
približuje zaključenosti, ki jo mora
vsako umetnostno delo imeti če naj
umetnik v njem najde svojo
ustvarjalno sprostitev in potrditev
ter jo tako dvigne do svoje izpovedi.
Torej tu ne gre več samo za estetsko
učinkujoče dosežke, ampak za
uresničevanje avtorjeve zavesti, raz-
plete med svet realnosti in svet
umetnosti, ki ju skuša po racionalni
poti združiti, spojiti in ju po lastno
zamišljenih zakonitostih fiksirati ter
na ta način obvladati kaos slučajno-
sti z determinantami , večnosti".
Vse, kar je Gohja pokazal na svoji
razstavi, nas prepričuje, da imamo
opraviti z zelo delovnim in
filozofskpoglobljenim iskalcem, ki
nenehno odkriva »globlji pomen"
umetnostnega pričevanja. Pri tem
polagoma spreminja svoja spoznanja
ter vedno avtonomneje gradi svoje
lastne vrednote, ki jih prek grafičnih
hstov ponuja kot „čarobna ogle-
dala", da bi v njih sporedno zaznali
svoja lastna čustveno fundirana in
instinktivno pogojena doživetja,
katerim je GoUja odvzel nadih
bežnega ter jih kot simbole
prabitnega vkomponiral v svojo
umetnostno izpoved. Razstava je
odprta med 20. in 30. oktobrom
vsak dan od 9. do 12. in od 14. do
17. ure v razstavnem paviljonu
Pokrajinskega muzeja v Ptuju.
Jože Curk
NESREČA NE POČIVA
Pretekli teden so se zdravih ali se
še zdravijo v ptujski bolnišnici
naslednji ponesrečenci:
LAŽJE POŠKODOVANI: Kari
Pignar, Lancova vas 89; Marjan Lah,
Pongerce 15; Franc Vtič, Sitež 27;
Marjeta Petek, Prerad 44; Drago
Jurinjak, Radoboj 286; Branko
Kukovec, Krčevina 44; Stanko
Medved, Lovrenc 16; Vilibald Jus,
Kidričevo 63; Marija Vršič, Polenci
28; Zdenko Vajda, Stojnci 36;
Franc Moravec, Drakšl 21; Anton
Vičar, Sakušak 21; Franc Esih, Med
vrti 5, Ptuj; Slavko Brglez, Mihovci
^7; Branko Spolenak, Ptuj, Mejna
C. 2; llija Mitrovič, Obudovac; Ruža
Krstič, Koprivna.
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
POČASI NAPREDUJE
(Nadaljevanje s 4. strani)
organom pregona omogočeno hitro
odkrivanje storilcev kaznivih dejanj
in njih kaznovanje.
Učinkovitost družbene samozašči-
te je odvisna predvsem od stabilno-
sti družbene ureditve, družbenega in
ekonomskega razvoja ter delovanje
organiziranih pohtičnih sil. Družbe-
na samozaščita ni torej nekaj for-
mali)ega ampak zavestna odločitev
vsakega, našemu družbenopoUtične-
mu sistemu naklonjenega občana:
braniti, kar imamo in ustvarjamo, jr
Primerna lokacija
za kulturne in zgodovinske spomenike
Ptuj že več stoletij slovi po svojih
kulturno zgodovinskih dediščinah,
ki segajo v obdobje začetka našega
štetja in se končajo v našem
stoletju. Večina teh ostankov-
preteklosti je pravilno zaščitena in
postavljena na ustrezna mesta,
nekateri spomeniki in to ravno ti iz
novejših časov pa so lokalizirani in
postavljeni na nepravih mestih in
izgubljajo svoj pomen, hkrati pa
kvarijo estetski videz okolice.
Morda je najbolj problematičen
kip narodnega heroja Jožeta Lacka,
ki stoji pred ptujskim gledališčem že
vrsto let in je ob njegovi postavitvi
bilo rečeno, da je ta lokacija samo
začasna. Slovenski trg, kjer ta kip
stoji, je grajen v starem slogu in je
gradbeno zaščiten. V neposredni
bUžini je tudi Orfejev spomenik in
stolna cerkev z zvonikom, kar se z
Lackovim spomenikom ne ujema.
Sedaj, ko je več ali manj urejena
Lackova uhca in predel ob kreditni
banki, bi bil že čas, da se ta kip
prestavi v okolje, kamor sodi. Heroj
Jože Lacko je bil na tem mestu
mučen in izpostavljen zasmehovanju
gestapa, zato bi tudi njegov
spomenik sodil na to mesto.
Spomenik bi olepšal okohco in bi se
z njim tudi ujemal, ker okohca
kakor spomenik spadata v isto
stilsko obdobje. Morda bi bilo
najprimernejše mesto postavitve pod
tremi topoli nasproti banke.
Mnogo prigovorov glede lokacije
je tudi v zvezi z novim spomenikom
v mestnem parku, ki ga je
Ptujčanom podarila pobratena obči-
na Arandželovac. Kraj postavitve
spomenika je lep, vendar ni
primeren iz več razlogov, na katere
pred postavitvijo ni nihče niti
pomislil. Ko so kip postavili, so
imeli v msilih le to, da bi ga videlo
čim več ljudi, vendar so se tudi pri
tem zelo ušteli. Nova cesta in
železniški prelaz sta res najbolj
prometna dela mesta Ptuja, toda to
v glavnem velja za vozila, manj za
pešce. Beh marmor je tudi zelo
občutljiv na zunanje okoliščine. V
nekaj letih bo postal črn, če ne bo
na primernejšem mestu. Zraven tega
bo tudi hitro podvržen koroziji
zaradi žveplenih avtomobilskih
izpuhov. Spomenik je postavljen pet
metrov od ceste in petindvajset
metrov od proge in to v delu parka,
ki je najmanj obiskan. Mnogi občani
so mnenja, da bi ga bilo potrebno
postaviti na mesto nelcdanjega
paviljona za godbo, ki je bil v centru
parka in je bil pred leti odstranjen,
sedaj pa je tam cvethčna greda. Ta
del parka je tudi najbolj obiskan.
Drugo, kar moti naše občane je to,
da zraven spomenika niso postavih
slovenskega napisa, temveč je samo
v cirihci, ki je pisana z umetniškim
črkopisom starocerkvene slovanšči-
ne. Pravilno bi bilo, da se zraven
tega napisa postavi tudi slovenski,
kajti spomenik je namenjen našim
oWanom.
Mnogo bolj urejeno je s spomeniki
iz naše davne preteklosti, vendar se
premnogi manjši kipi in statue
nahajajo zaprašeni v hodnikih in
skladiščnih prostorih muzejev, ker
za njih ni prostora med razstavlje-
nimi primerki. Za naše občane in
turiste, kakor za samo spomeniško
varstvo bi bilo bolje, če bi te
kulturno zgodovinske predmete -
spomenike dali v čuvanje šolam,
podjetjem, gostincem in dru^m, ker
bi tako bili dostopni javnosti. Lahko
bi bih razstavljeni v šolskih ali
hotelskih prostorih in opremljeni s
pripadajočimi podatki. S tem bi
Ptuj pokazal kaj ima, med nami,
predvsem med mladino pa bi se
ponovno vzbudilo zanimanje za
našo kulturno in zgodovinsko
dediščino.
Kupec: „Prosim, dajte mi toaletni
papir."
Prodajalec: „Ga trenutno nima-
mo, dobimo ga šele prihodnji
teden."
Kupec: „Tako dolgo pa ne more m
čakati."
- Tak si, kot oče: seja brez konca, rezultata pa nikjer.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. oktobra 197^
dr. fran brumen:
Srčni infarkt
Zadnja desetletja je število bolni-
kov, ki so bolehali na organih krvne-
ga obtoka, stalno naraščalo. Statisti-
ke so tudi v svetovnem merilu poka-
zale, da je odstotek smrtnega izzida
teh bolezni največji. V NAJNQI/EJ-
šem Času je opaziti tenden-
co naraščanja rakastih
obolenj, tako da zaznava-
mo ze neke vrste vzpored-
nost med tema skupinama
obolenj. Ker imata obe skupmi
bolezni skupnega delnega vzročnika
v napredovartju tehnične civilizacije
in v tempu življenja, je verjetno, da
bo število obeh bolezni še dalje na-
raščalo. ONECiSCEVANJE in za-
strupljanje Človekovega
okolja je zavzelo tolik-
šen razmah, da ni le eksi-
stenca Človeka, temveC
vseg"a živega na zemlji če-
dalje bolj ogrožena. Ce bo
tempo škodljivega spreminjanja oko-
lja neovirano napredoval, je pričako-
vati pospešek predvsem v napredo-
vanju rakastih obolenj, ker je v vseh,
za življenje važnih medijih opažati
čedalje več kancerogenih snovi. Med
obolenji krvnih obtočil so srčne bo-
lezni z najpogostejšim smrtnim izzi-
dom. Med srčnimi obolenji pa naj-
bolj napreduje srčni infarkt, po do-
mače srčna kap.
Najizrazitejša klinična značilnost
srčnega infarkta je trenutni nasta-
nek. Včasih pa pride do infarktnih
sprememb na srčni mišici po dalje
časa trajajočem napadu prsne angi-
ne. Glavni simpton je neznosna bo-
lečina pod prsno kostjo z nepremag-
ljivim, uničujočim smrtnim občut-
kom, ki ga ni mogoče kupirati z obi-
čajnimi antianginoznimi zdravili, ni-
ti ne z najefektnejšim nitroglice-
rinom. Poskus z nitroglicerinom lah-
ko Služi zdravniku kot prvi diferen-
cialnodiagnostični pripomoček. Na-
pad traja lahko le nekaj minut, vča-
sih pa tudi nekaj dni. Najbolj značil-
ne so. bolečine, ki izžarevajo v levo
ramo in na notranjo stran cele leve
roke; redkeje v desno roko, včasih
samo v komolčni predel, v predele
obeh spodnjih čeljustnic, v vrat in
hrbet, neredko je največja bolečina
lokalizirana v zgornji del trebuha.
Pri težnjih, razsežnejših infarktih
se pojavijo znaki onesveščenja. Izra-
zita bledica obraza. Značilno otež-
kočeno dihanje z nihanji pospešene-
ga in poglobljenega, oziroma popu-
ščajočega dihanja. Bolnik se izogiba
vsakemu aktivnemu gibanju. Poseb-
no značilen je spust krvnega tlaka
izpod 90 mm. Žilni utrip je bolezen-
sko spremenjen in žila utripalnica je
slabo polnjena s krvjo. Srčni toni
postanejo tišji, včasih komaj slišni.
V mnogih primerih nastane 2.-4.
dne nad srčnim predelom slišno pra-
sketanje, ki ga povzročajo bolezen-
ske spremembe na osrčniku. Skoraj
vselej nastopi zvišana telsena toplo-
ta, ki včasih doseže tudi do 40 stop.
C. 'Zgodaj se pojavijo bolj ah manj
značilne spremembe v krvni sliki z
ostalimi krvnimi reakcijami, kakor
zvišana sedimentacija in še posebno
značilno takoimenovane fermentne
spremembe v krvni sokrvici, ki so
poleg sprememlse v Ekg. najvažnejši
diferencialnodiagnostični objektivni
znaki.
Povsod v naravi so izjeme. Nekako
5 % srčnih infarktov poteka, kot
pravimo tiho. Brez značilnih bole-
čin, z bolj ah manj očitno izraženim
otežkočenim dihanjem. Pri težjih in-
farktih se včasih pokažejo močnejše
omotice, ah ev. onesveščanje, kar
nas kljub pomanjkanju najznačilnej-
ših znakov povede na pravo pot.
(Nadaljevanje prihodnjič)
OSEBNA KRONIKA
RdDILE SO:
Ana Brec, Mali Okič 10 - SUvo;
Terezija Kokot, Selce 4/a - Jagodo;
Rozalija Grušovnik, G^rečja vas 58
-	Jerneja; Marija Malek, Gomila 8 -
Zdravka; Marija Kuston, Potrčeva
44 - deklico; Jerica Petrovič,
Budina 66 - Dušana; Dragica Plohi,
Markovci 35 - Marka; Alojzija
Vogrinec, Pršetinci 15 - Marijo;
Jožica Kosi, Ivanjkovci 6 - deklico;
Terezija Dolenc, Sikole n. h. -
dečka; Terezija Potočnik, Jiršovci
47 - Darinko; Ana Klajdarič,
Brezovec 51 - Metko; Marija
Lešnik, Gerečja vas 84/a - dekhco;
Marija Horvat, Cvetlična 14, Ormož
-	dečka; Avgusta Janežič, Mali
Brebrovnik 1 - Ivana; Matilda
Lovrenčič, Kajuhova 3 - dekhco;
Nada Cestar, Drenovec 9 - Rajka;
Breda Leder, Ciril-Metodov dr. -
dečka; Mihca Junger, Jurovci 3 -
dekhco; Marija Medved, Dragonja
vas 37 - deklico; Katarina Plohi,
Gabernik 23 - dečka; Antonija
Stožer, Pavlovci 24 - Natalijo;
Štefka Petrovič, Nova vas 8 -
dečka; Marija Preac, Prešernova 25
-	deklico; Majda Janežič, Vinski
vrh 4 - Ireno; Angela Mulec,
Zagrebška 44 - deklico; Alojzija
Meglič, Ciril-Metodov dr. 7 -
Dušanko; Eva Rihtarič, Vrtnarska 5.
Ormož - dečka.
POROKE:
Milan Mešl, Žeijav 30 in Miijana
Zaspan, Kajuhova 3; Zvohko Leš-
nik, Gotovlje 71/a in Irena Hojnik,
Gregorčičev dr. 3; Ivan Sestan, Na
hribu 1 in Rozalija Možina, Na
hribu 1; Janez Tomasino, Belšakova
69 in Viktorija Galun, Prešernova
16, Evald Krajnc, Zg. Hajdina 7 in
Majda Kolmanič, Apače 134; Jožef
Krivec, Podlože 37 in Štefka Rajh,
Apače 35; Stanislav Vojsk, Mestni
vrh 3 in Marija Ciglar, Kicar 47;
Stanislav Vindiš, Pobrege 47 in
Marija Merkuš, Sela 3.
UMRU SO:
Jožefa Kunst, Rabelčja vas 13/b,
roj. 1907, umrla 15. 10. 1972;
Darinka Hanžel, Drakovci 38, roj.
1. 5. 1972, umrla 14. 10. 1972;
Matevž Žnidar, Plajnsko 17, roj.
1891, umrl 16! 10. 1972; Marija
Hameršak, Bukovci 17, roj. 1901,
umrla 17. 10. 1972; Terezija Kla-
sinc. Ob Studenčnici 4, roj. 1889,
umrla 22. 10. 1972.
Ce bi bila mati
Mnogokrat premišljujem, kakšna
bi b»la ia/, če bi bila mati. Mislim,
da je biti mati zelo težko in o(W
vonio.
Če bi bila mati, mislim da bi bj,
takale: Bila bi stroga in gravičnj
Včasih bi otroke kregala, ce bi n
napravili kaj takšnega, kar je p^
graje vredno. Nikoli jih ne bi tept
Saj tudi moja mama mene ne tep(
ampak mi vedno z lepo ali včajj
tudi s strogo besedo pove, kaj i
prav in kaj ni.
Že ko bi bili otroci čisto majhni
bi jih navadila na delo. Delati moti]
mo vsL Predvsem pa bi otroke n
učila, da bi mi pomagali pri taki
delih, ki jih otroci zmorejo, a matei
vseeno lahko precej razbremenijo
Učila bi otroke, da bi bili do ljui
ljubeznivi, da bi pomagali starim jjn.
dem. Kot mati bi jih navajala, da Is
se lepo obnašali in da bi vsakogt
lepo pozdravili.
UčUa bi jih čistoče. Vedno bimo
rali biti lepo umiti in oprani. Ko b
že obiskovali šolo, bi jih gledala, či
so čisti in če imajo ciste knjige j
zvezke, kako pišejo v šoli in dorai
Vedno bi imela skrb, če imajo vj
potrebne učne pripomočke. Zanj
mala bi se, kako se v šoli obnašajo i
kako napredujejo. Posebno bi pazi
la, da ne bi bili nikoli lačni, da b
imeli dovolj kruha, vendar bi ba
huda, če bi videla, da kruha ne spo
štujejo. Učila bi jih, kako težko m
kmet pridela kruh in kako morami
kruh spoštovati.
Najbolj od vsega pa bi skrbela:
to, da bi moji otroci ostali na dom«
či zemlji, da bi cenili in spoštovji
svojo domovino in da nikoli ne b
odhajali iskat kruha v tujino, kaka
odhaja toliko naših ljudi.
Dragica Sakelšek
7. a r., OŠ PodlehnS
po desetih letih
spet doma
Sosed je odšel iz domovine pn
desetimi leti. Prišel je na obisk sp(
v svoj rojstni kraj. Starši so ga že v!
leta pričakovali. Dobili so pismo,d
pride naslednji mesec domov. Resj
prišel. Z veseljem so ga jjričakal
Mama in oče sta od sreče jokai
Kari je vedno prihajal k nam. Imelj
magnetofon in nas je snemal. Ji
sem mu prebrala spis Na Mešk«
domačiji. Teta, sestra in soseda Joži
ca Majcen pa so mu zapele pesmici
slovo. Stric pa mu je povedal neki
o nekdanjem lovu, ker sta Kari i
stric hodila skupaj na lov. Sosed <
je temu veselo nasmejal. To mu bo
do spomini na domače. V nedeljo*
prišli njegovi bratje in sestre. Njego
va mama je rodila štirinajst otrol
To je bilo menda zadnje srečanjei
starsi. Na tem srečanju jih je slik«!
Veselili so se vso nedeljsko popot
dne.
Moral se je spet vrniti nazaj'
Avstralijo, v kateri že živi deset W
Slovo je bilo res težko. Rekel je, 4
ne ve, kdaj bo spet prišel in ali»
bodo starši živeli.
Tak dogodek je zelo redek in v«
sel. Tudi mene je stiskalo pri srcu
ko sem vse to opazovala. Tako f
bilo, ko je prišel naš izseljenec do
mov po desetih letih.
Lidija Stuhec, 7. b r.;
OŠ Tone Žnidarič, Pt«
ZA DOBRO VOLJO
„Ce prideš še danes tako pozn«
domov, si zapomni, da ne spregovo'
rim s teboj ves teden!"
„Sprejeto!"
,,Ce mislite, da vam verjamem
potem si morate poiskati neumnej"
šega od mene. In takega boste težk"
našU!"
^nik — Četrtek, 26. oktobra 1972
stran 13
iaroslav in ZVONKO VNUČEC
po sedaj smo objavljali prijavljene
i^ojčke samo iz območja ptujske
i^jne, danes pa vam medstavljamo
Ljčke iz Ormoža. Prva se nam
l^ta predstavila Jaroslav in Zvonko
VflUČCC.
Rojena sta bila 14. aprila 1953 v
Onnožu v obrtniški družini. Zvonko
je nekaj minut starejši, bratov in
sester nimata. Po osemletki sta se
vpisala' na srednjo gradbeno šolo v
Mariboru. Sedaj obiskujeta četrti
letnik in sta po tem takem
maturanta.
Obiskali smo ju na njunem
rojstnem domu v Ptujski 14. Bila je
sobota, to je vsekakor pomembno,
saj ju drugače ne bi našU doma, ker
sta ves teden v Mariboru. Dnevna
' soba in kozarček „rdečega" na mizi
je bil nedvomno prijetno okolje za
I naš razgovor.
Jardo in Zvonko sta vedno živela
skupaj. V šoli sta se enako učila in
tako je še vedno.,Značilno zanju je,
da uporabljata osebni zaimek
dvojine „midva". Oba sta navdušena
športnika in nekaj časa sta igrala
rokomet v rokometnem klubu
„TJK" Ormož. Razgovor je postal
najbolj živahen pri zamenjavah.
Njuna podobnost niti ni tako očitna
a ju vseeno ljudje često zamenjava-
jo. Zanimiv je bil primer, ko je
Zvonko ob neki zadevi moral
pokazati svojo sliko, ki pa je ni imel.
Pokazal je bratovo, pa je bila stvar
urejena.
Poleg študija se naša fanta
ukvarjata tudi vsak s svojim
konjičkom. Jaroslav zbira značke in
znamke, Zvonko pa slike avtomobi-
lov formule ena in filmskih igralcev.
Še vedno se aktivno ukvarjata s
športorri in to z orodno telovadbo.
Jardo je v osnovni šoh dosegel na
področju športa vidne uspehe. Bilje
prvak šole v teku na 100 metrov in
skoku v višino. Zvonko se sedaj že
dve leti ukvaija s sestavljanjem
križank.
Njun sedanji cilj je opraviti
maturo, sicer pa o bodočnosti še
nista razmišljala.	jr
Jaroslav in Zvonko Vnučec	Foto J. RAKUSA
JOŽICA IN ŠTEFKA PETEK - 4 KYU
Na Hardeku pri Ormožu sta se
Petkovi družini 5. marca 1956 rodih
dve punčki, ki so jima dali ime
Jožica in Štefka. Njuna podobnost
je bila že takrat očitna in se ni
zmanjšala vse do danes. Otroštvo sta
preživele v prijetnem okolju svojih
staršev in starejšega brata. V
osnovno šolo sta hodih v Ormož.
Vzporedno sta obiskovah tudi
glasbeno šolo. Jožica se je učila
igranja na klavir, Štefka pa je tako
spoznala čar glasbe ob klarinetu.
Poleg skupnih nastopov v šoh sedaj
že šesto leto sodelujeta v ormoški
godbi.
Sedaj Petkovi dekleti obiskujeta
dru^ letnik pedagoške ^mnazije v
Mariboru in prvi letnik srednje
glasbene šole, torej kar dve šoh
obenem. Odkar sta odšle v Maribor
domov prihajata samo ob sobotah,
igrata v znanem orkestru glasbene
mladine Maribor, ki je pred tremi
leti v Kerkradu na Nizozemskem
zasedel vidno mesto na tekmovanju
pihalnih ansamblov vsega sveta.
Imata tudi skupnega konjička. V
karateju sta dosege stopnjo 4 KYU
in nosita oranžne pasove. Bih sta že
na repubhškem tekmovanju v Izoh.
Nastopih sta obe, diplomo pa je
dobila samo Štefka.
Tako smo v skopih podatkih naši
dvojčici najprej predstavih. Njuna
podobnost je nesporna tako po
zunanjem videzu kot tudi po
obnašanju, odnosih in reagiranju v
Posameznih primerih. Celo mishta
skupaj tako da npr. Štefka prične
stavek, Jožica pa ga konča. Učita se
skupaj in imata popolnoma enake
Ocene, zato jima v šoh ni treba
Soljufati tako ,da bi recimo ena
odgovarjala za obe. To, da ju ljudje
^rnenjujejo, je že njuna vsak-
danjost. Nekateri so se navadili
tako, da ju najprej vprašajo, kako ji
je ime, saj drugače ne bi vedeli, ali
se pogovarjajmo s Štefko ah z Jožico.
»Nevarni" zapleti nastajajo prav
sedaj, ko postajata „starejši". Zgodi
se, da ju tudi fantje ne ločijo in
včasih Jožičin fant domov iz šole
spremlja Štefko in narobe. Na
koncu se seveda stvar pojasni pa je
spet vse v redu. Tu pa tiči tudi
njuna, verjetno edina razhka,
namreč v tem, da imata vsaka
svojega fanta,, ki nista dvojčka.
Priznati je treba, da so med njima
tudi druge razhke, ki pa se ne
skrivajo v njunem duševnem svetu,
ampak so fizične narave. Tako je, na
primer, Štefka za tri kilograme težja
in za spoznanje ve^a od Jožice, jr
Štefka in Jožica Petek Foto: J. Rakuša
Fotoamaterji pri delu
Foto: Janez MUHiC:
,TUDI MIDVA SVA ZAJCA'
Iz Bukovec 63 se nam je oglasil Janez Muhič s svojo fotografijo, na
kateri sta dva zajčka (živa, kakor vidite na sliki), ki sta brez ušes, brez repov
in obema manjka prva desna šapa. Oba je povrgla ista samica. Obstoja sum,
da je manjkajoče dele pojedla ah samica ah podgana, vendar ker deli manjka-
jo simetrično in so normalno zaraščeni je tudi možnost, da sta takšna prišla
na svet. Ce bi te organe izgubila kasneje, bi po vsej verjetnosti izkrvavela in
poginila, če že ne drugače pa zaradi zastrupitve in vnetja.
Rowbottemski trg je prikupna melodija, ki je zaslovela z izdajo LP
Slošče in kasete Engelberta Humperdincka. Melod^a opeva znameniti lon-
onski trg, kjer se zbirajo ljudje, ki nimajo kaj početi, turisti in mladina.
Pesem pravi: „Ce si sam, če ne veš, kam bi se podal in če ti je dolgčas,
pokliči kočijo, ki te naj zapelje na Rowbottem Square in vse boš pozabil,
ker je tam doma veselje.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. oktobra 197^
Trdnjava AMD Moste zrušena
PRVIČ v ZGODOVINI KARTING ŠPORTA V JUGOSLAVIJI SO
PTUJČANI ODVZELI PRIMAT 7-KRATNEMU DRŽAVNEMU
PRVAKU
V nedeljo, 22. oktobra so v Kopru
še zadnjič v tej sezoni startali
tekmovalci karting klubov iz Slove-
nije, Hrvatske in Srbije, ki so se
potegovali za naslov državnega
prvaka v tej športni panogi, ki si
pridobiva vedno več pristašev med
mladimi in starimi.
Ker je bila to poslednja dirka v
letošnjem letu, je vzbudila precej
zanimanja tudi med tistimi Ptujčani,
ki se sicer ža šport ne zanimajo
preveč. Vzrok pa je bil ta, da so se
letos za najvišji naslov potegovali
prav naši predstavniki, ki so si v
dirkah doslej priborih za nekaj točk
prednosti pred ostahmi klubi.
Možnost, da se poseže po najvišjem
naslovu pa so pripisovah tudi
mlademu Vikiju Cvetku, ki je imel
za osvojitev vse pogoje. Vendar kolo
sreče se neprenehoma vrti m ... Pa
o tem pozneje.
Ko smo v soboto prispeli v Koper
in se pri večerji pgovarjaU o tem,
kakšne možnosti imajo Ptujčani, so
bili vsi enotnega mnenja, kajti
naslov ekipnega državnega prvaka so
imeh tako že skoraj v rokah, za
mnogo obetajočega Vikija pa smo
vsi vneto navijah.
V nedeljo zjutraj so naši tekmo-
valci: Viki Cvetko, Franc Krajnc,
Uroš Langerholc, Dušan Korošec in
Milan Slana najprej opravih tehnični
pregled, nato je bil na sporedu
prosti trening in merjenje časa, ob
14. uri pa se je začel najresnejši del.
Vsi smo bih nestrpni in smo stiskah
pesti, ob pogledu na naše tekmo-
valce pa smo poštah kar optimisti,
saj je bilo stanje vedno boljše. Nihče
ni razočaral, še prej, vsi smo bih
prijetno presenečeni nad njihovo
vožnjo. Pa je prišla tudi tista najbolj
odločilna tekma, boj in vožnja za
najvišji naslov, ki smo ga tako
privoščili našemu Vikiju. Priboril si
je dobro startno pozicijo, prav
gotovo se je tudi psihično pripravil
na boj za vse ah nič in že je starter
zamahnil z zastavico. Tedaj pa se je
zgodilo nekaj nezaslišanega. Zgodilo
se je nekaj, česar smo se vsi bah.
Zatajil je motor in naš Viki je v
trenutku ostal brez vseh možnosti,
ki smo mu jih pripisovah. Vendar
kot pravi športnik ni klonil in je z
dirko nadaljeval in zvozil vse kroge.
Končni rezultat dirke v Kopru je
naslednji: V kategoriji 100 ccm 1.
Toni Božič (Koper - 50 točk), 2.
Alojz Prek (Vrhnika - 46 točk), 3.
Uroš Langerholc (Ptuj - 42 točk).
Na 9. mesto se je uvrstil Milan Slana
s 35 točkami, Dušan Korošec pa je s
33 točkami 11.
V	kategoriji 125 ccm pa je stanje
sledeče: Anton Lavrenčič (Ilirska
Bistrica - 50 točk), 2. Bernard
Oblak (Ihrska Bistrica - 46 točk),
3.	Tone Lavrič (Ljublj.-Moste - 42
točk). Ptujčani so pristah na 5
mestu, Franc Krajnc z 39. točkami
in Viki Cvetko na 6. mestu z 38.
točk.
Končna uvrstitev v sezoni 1972:
100 ccm:
1. Alojz Prek - Vrhnika, 2.
Robert Knez - Koper, 3. Ludvik
Turk - Vrhnika, 4. Uroš Langerholc
- Ptuj, 5. Ljubo Smerdelj - Ljublj.
Moste.
125 ccm
1. Anton Lavrenčič - Ihrska
Bistrica, 2. Tone Lavrič - Ljublj.
Moste, 3. Viki Cvetko - Ptuj, 4.
Anton Urbančič - Ihrska Bistrica in
5. Franc Krajnc - Ptuj.
V	skupini juniorjev je državni
prvak Miran Novak iz Vrhnike.
Končna ekipna uvrstitev pa je
naslednja:
L AMD Ptuj s 1.235 točkami, 2.
AMD Ljubljana-Moste s 1.213
točkami, 3. Vrhnika - L195 točk,
4.	Koper - 1.078 točk, 5. Ihrska
Bistrica - 1.022 točk.
Vsi smo bih oprčeni, ko je takoj
po dirki pristopU k našemu moštvu
direktor dirke Silvo Golja in
zahteval, da Viki Cvetko odpre
pokrov svojega motorja, češ da je
eno od društev vložilo protest, z
utemeljitvijo, da ima premočan
motor za to kategorijo. No, po
njihovem »strokovnem pregledu" sc
z dolgimi nosovi odšh, a s svojim
početjem so moralno še bolj potrb
našega Vikija.
Žal se zadnje čase lepe športne
navade vedno bolj umikajo nefair
odnosom na kartinških tekmova-
njih. Vsi samo še stremijo, kako bi
močnejšega in bolje pripravljenega
sotekmovalca onemogočih. Na ža-
k)st jim to premnogokrat tudi uspe.
Marsikomu ne gre v račun, da se je
tekmovalcem iz malega mesteca kot
je Ptuj, posrečilo zmešati štrene
starim asom, ki delajo pod mnogo
boljšimi pogoji in večjo moralno
podporo kot naši Ptujčani.
Čeprav se naša pričakovanja niso
v celoti uresničila, smo veseh, in
ponosni na ekipno uvrstitev Ptu}
canov, saj so kljub temu dokazali,
da so bili v tej sezoni najboljši. Ne
smemo pozabiti, da je imel za uspeh
moštva precej zaslug tudi Rene
Glavnik, ki v tej dirki ni sodeloval
zaradi zdravstvenega stanja. Izjavil
pa je, da se svojemu gocartu še ne
mish odpovedati in lahko torej v
naslednji sezoni spet pričakujemo,
da bo na dirkah zastopal barve
našega mes.ta.
Tekst in foto: S. S.
Tekmovanje
štirih dolin
(Ptujčani zmagovalci)
V nedeljo, dne 22. X. 1972 je bilo
v Murski Soboti tradicionalno
atletsko tekmovanje štirih dolin in
to Koroške (Raven); Šaleške (Vele-
nje); Pomurja (Murska Sobota) in
Ptujskega polja (Ptuj). Tekmovale so
moške in ženske ekipe v klasičnih
atletskih disciplinah. V vsaki discj,
phni sta tekmovala po dva predstav,
nika. Atleti iz ptujskega področja sj
dosegh enega svojih največjih uspe,
hov v tem letu, saj so postali skup^
zmagovalci. Pa tudi pri moških so
bili prvi. Ženske pa so osvojiij
drugo mesto za Velenjem. Tudi,
posameznih disciphnah so pobrali
Ptujčani precej zmag. Tako je v teku
na 100 in 400 m zmagal Tonček
Stajnk(v Miki Prstec pa je bil drugj
Ljubo Čuček je dosegel prvo mesto
v skoku v višino in ddjino. Skočiljj
175 cm, kar je njegov osebni rekord,
V daljino pa je poletel 601 cm. Tudi
Drago Skok ni imel konkurence*
suvanju krogle in je zmagal j
precejšnjo prednostjo. V teku na
1500 m je bil Milan Žohar drugj,
Janez Mežnarič pa tretji. Preseneti
je tudi novinec Matjašič iz GoriS-
niče, ki je zasedel v teku na 3000 m
zelo dobro četrto mesto. V tej
disciplini je bil drugi Stanko
Habjanič s časom 9,11,1.
Med dekleti je osvojila dvojno
zmago Tatjana Butolen v teku na
60 m in skoku v daljino. Nevenka
Habjanič pa je bila v daljini tre^a,
Nežika Vrabl je bila v teku na
100 m in 400 m tretja, sestra Anka
pa v teku na 800 m tretja. Tretja j«
bila tudi Ivanka Kukovec v suvanju
krogle z metom 9,03 m.
V štafeti 4 x 100 m so bii
Ptujčani prvi, dekleta pa tretja. V
skupnem seštevku točk med mo-
škimi so premočno zmagali Ptujča-
ni, saj so zbrali 105 točk, pred
Velenjem, ki je osvojilo 81,5 točk,
Dekleta so bila druga za Velenjem in
pred Ravnami ter Mursko Soboto.
Absolutni zmagovalci pa so postali
Ptujčani, zahvdjujoč močnemu na-
skoku moške ekipe. To tekmovanje
je bilo razen jesenskega krosa za
ptujske atlete zadnje in je dokazalo,
da trening pod prizadevnim vod-
stvom prof. Milana Cimermana ni
bil zaman in se je Ptuj tudi v tej
športni zvrsti pospel na vidno mesto
v Sloveniji.	OP
AMD Ptuj
MOTOKROSISTI
V	Brežicah je bila v nedeljo, 22.
oktobra zadnja dirka za ekipno
državno prvenstvo, ki so .se je
udeležili tudi motokrosisti iz Ptuja
Ekipo so sestavljah: Milko Ve^nj^.
Peter Segula, Boris Fras, Franc
Štfher in Radivoj Trs.
Milko Vesenjak je imel v tekmfr
vanju največ smole, saj mu je
odpovedal motor in seje zaradi tega
uvrstil komaj na 12. mesto, kar je v
letošnji sezoni njegova najslabša
uvrstitev. Več sreče sta imela &guia
in Fras, ki sta zasedla 4. oz. 5.
mesto.
V	ekipnem delu je zmagalo
moštvo iz Zaboka pred Tržičem if
Ptujem.
Ekipe iz Orehove vasi, Karlova
Kutine in vseučilišča iz Zagreba, ^
v času tekmovanja razpadle, ker niti
trije tekmovalci niso zvozih vseh
dirk.
Ekipni državni prvak je torej
moštvo iz Zaboka, drugo mesto je
zasedla ekipa iz Tržiča, Ptujčani p^
so odhčni tretji. Končna uvrstitev
posameznikov: 1. Zupin, 2. Šoštaric
in 3. Milko Vesenjak iz Ptuja-
Organizacija tekmovanja je bila
izredno dobra, proga je bila težka^
saj je bila izredno blatna, dolga pajf
bUa 1750 m. S tako progo so s'
Brežice pridobile pogoje, da organi-
zirajo v prihodnjem letu medna-
rodno tekmovanje v motokrosu.
Viki Cvetko je dal vse od sebe, a je imel smolo.
V sklad za pomoč
PRIZADETIM PO POPLAVAH
oktobra 1972 prispevali na
PODRUŽNICI SDK PTUJ:
A) s področja gospodarstva:
79.	Kmetijski kombinat Ptuj
36.101,00 din
80.	Tovarna avt 00 preme Ptuj
23.856,80 din
81.	Mesokombinat ^Perutnina"
Ptuj 14.652,25 din
82.	„ Delta" - tovarna perila Ptuj
8.538,00 din
83.	Obrt. podjetje „Dravnija" Ki-
dričevo 1.594,30 din
84.	Krojaško-šiviljska delavnica Ptuj
205,00 din
85.	Gostin. podj. „Haloški biser"
Ptuj 6.522,00 din .
86.	Elektro Maribor - obrat Ptuj
3.295,45 din
87.	KZ Lovrenc na Drav. polju
726,80 din
88.	Podjetje „SIGMA" Ptuj
15.259,75 din
SO OD 10. do vključno 23:
žiro račun 524-789-26 pri
B) s področja negospodarstva:
89.	Zdravstveni dom Ptuj
10.325,00 din
Q zasebniki:
90.	Slavko Ivanovič iz Ptuja 107,60
din	,
91.	Franc Kozoderc iz Stuttgarta
ZR Nemčija 100,00 din
92.	Martin Kokol iz Ptuja, Cesta O.
Meghč 100,00 din
SKUPNO DOSLEJ NAKAZANO:
263.566,55 din
V ptujski občini je tako zbrano v
skladu is. 63 odstotkov predvidenih
sredstev; pri tem pa niso upoštevane
tiste delovne enote in ^slocirani
obrati, ki so svoje prispevke
nakazde prek matičnih podjetij s
sedežem zunaj občine.
jEDNIK — ČETRTEK, 26. oktobra 1972
STRAN 15
Dober den fsen vkup!
Dr ogi brolci no brolke, gnes bi vas
rtd najpret opozora, da se bliža den
teh mrtvih no da je zodji cajt, da
gtte malo na britofe no zrihtate
^be, ki so skos celo leto žalostna
Jodoba naše malomarnosti. Če že
{flo leto rose na britofih trova
namesto rož, te je fsaj zaj enkrat na
leto cajt, da popravimo svojo
malomarnost. Saj neso potrebni
Itokšni drogi marmornati spomeniki
2 zlotimi črkami no še s sliko
pokojnika, zadosti je, če je grob fsaj
lepo zrihtani no z nekaj rožami
posajeni. V marsikeri vesi mate tudi
spomenike žrtvan prve no druge
svetovne vojske. Če že svojci
pokojnikof več ne živijo, naj se za
[ota spominska obeležja pobrigajo
odgovorne'krajevne organizacije no
društva. Lepi šopek rož pa še eno
por svečk pa si vena toti lidje ja
zaslužijo, če so mogli vmreti zato,
da se nan gnes malo bojše godi na
toten puklasten sveti. Že v naprej pa
opozorjan fse tiste, ki fsoko leto
krodnejo rože no sveče doj s tujih
grobof,, da je to skrajno nesramno
delo. Če dobin kerega pri toten
taiinsken' deli mu na pokopališi
glavo odškrnen. To pa narete tudi
fsi dru^i, če te kerega tokšnega
uzmovica dobli.
Če te šli tote dni na njive večnega
počitka te te vidli, da je tudi med
mrtvimi socialno ražlikovoje.^ Eni
majo na svoji gomili od črvov
razjedeni no sprhneti leseni križ,
drugi pa marmornate spomenike, ki
so kostali tudi več kak en milijun
štorih dinarof. Osebno ne man nič
prta tokšnemi posmrtnemi ,,razkoš-
[i", rad bi van poveda le to, da lehko
ze od daleč prepoznamo, v keren
grobi je pokopani revež no v keren
počivle smrtnik, ki si je že v
testamenti zgovora lepi spomenik ali
pa ma tak dobre svojce, da so mu ga
vzahvolo postavli.
No, pa pustimo mrtve pri miri no
rajši poglednimo, kaj je novega med
živimi. V naši vesi smo ustanovli
komisijo, ki je ugotovlala neupravi-
čeno premoženje. Mene so izvolili
za predsednika tote komisije, ki je
mela joko nehvaležno delo. Na prvo
težovo smo naleteli pri mojen sosidi
Juži, ki s svojimi dohodki neje moga
dokozati, ge je doba peneze, da sije
lehko kupa sajtrge, saj vete tokšne
železne z gumijastin kolon, s kerimi
odvaža gnoj vun s krovje štale.
Garačkova Tr eza, ki živi soma v
svoji podrti bajti, je prišla v naš
seznam ,,neupravičeno" bogatih
občonov zavolo malega tranzistora,
ki ji fsoki den pove kakšno de
vremen no če de jo zavolo slabega
vremena revmatizen trp po nogah.
Še vejkšo smolo je meja Zmontrani
Pepa, ki si je letos v svoji vinski kleti
da elektriko inštalirati, z rdečin
svinčnikon pa smo zapisali v naš
seznam Pridničovega Stefa, ki se
fsoki den 12 kilometrof v Ptuj s
peciklon v službo vozi no si je letos
televizijo kupa (jas niti teleta več
neman, un pa ma pomislite tele pa
še vizijo poleg). Težove z dokozo-
vajon premožeja smo meli tudi pri
Krompirčkovi Fefi, ki je letos
ilovnati pod v svoji bajti zamenjala
— pomislite' s smrekovimi blajami,
prafzaprav s švarkli. Za kravatlc smo
zgrabli tudi Grozdičovega Jaka, kije
kupa svoji hčeri, ki se seden
kilometrof v osnovno šolo vozi poni
pecikl. No še pa še bi van lehko
našteva kak so v naši vesi lidje
»neupravičeno" obogateli v zodjih
letah.
Zaj pa van naj še neka tak na vuho
poven. Tiste ta resnično žmetne no
problematične ,,ribe" smo fse v
komisijo spravli, da ne bi kaj črnega
no svetlo prišlo. Saj vete, kak sen
van že zodnjič napisa, da vrana vrani
ne izkluvle oči. Kaj mo naredli z
zgoraj opisanimi grešniki še ne vemo
čista zagvišno pac pa mislin, da mo
Juži zaplenli sajtrge, Trezi tranzi-
stor, Pepi mo elektriko odklopli,
Stefi televizijo zaplenli, Fefi pod gor
strgali, Jakovi hčeri pa pecikl na
jovni dražbi odali. Tokšnega boga-
stva pa v naši vesi ja nemo prenošali.
Tejko van naj bo za gnes no vas
fse fkup lepo pozdrovlan. Predsed-
nik komisije za ugotovlaje neupravi-
čenega premožeja Lujs iz Prlekije.
NEDELJA, ?.9. oktobra:
6.00-8.00 Dobro ju-tro - vmes ob
6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas;
7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za
kmetijske proizvajalce; 7.50 EP;
8.00 Poročila - Radijski in TV
spored; 8.05 Veseh tobogan; 9.00
Poročila; 9.05 Srečanje v studiu 14;
9.55 EP; 10.00 PorocUa; 10.05 Še
pomnite tovariši; 10.25 Pesmi borbe
in dela; 10.45-13.00 Poslušalci
čestitajo — vmes ob 11.00—11.15
Poročila; 11.50-12.00 Pogovor s
poslušalci; 12.00-12.10 Poročila;
13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in
zabavna glasba; 13.30 Reportaža;
13.50 Domači ansambU; 14.00
Poročila; 14.05 Operne melodije;
14.25 Humoreska; 14.45-16.45
Športno popoldne - 15.00 Poro-
čila; 16.45 Glasbena medigra; 16.50
EP; 17.00 Poročila; 17.05 Radijski
radar; 18.00 Radijska igra; 18.53
Glasbena medigra; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V
nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Zaplešite z nami; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila.
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4:30-8.00 Do-
bro jutro; Poročila - vmes ob 5.00
Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00
Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Rekreacija; 7.00 Poročila; 7.15 EP;
7.25 Radijski in TV spored; 7.45
EP; 8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 30. oktobra:
13.15 Zabavna glasba; 13.30 Pripo-
ročajo vam; 14.00 Poročila; 14.10
Amaterski.zbori pojo; 14.30 Poslu-
šalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Lahka glasba;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Do-
menico Savino; 17.00 Poročila;
17.10 Glasbeno popoldne; 18.00
Poročila; 18.15 Zabavni zvoki;
18.35 Interna 469; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Janeza Jeršinovca s Plan-
šarji; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Operni koncert;
21,30 Tipke in godala; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.05 Lherar-
ni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00
Poročila.
Jladifekl »rcaram
TOREK, 31. oktobra: 14.00 Po-
ročila; 14.10 Kaj pripoveduje glas-
ba; 14.30 Ansambel Vladimira Vita-
sa; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Od
melodije do melodije; 16.00 Vrti-
ljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00
Poročila; 17.10 Dirigira Herbert von
Karajan; 18.00 Poročila; 18.15 V
torek nasvidenje; 18.45 Družba in
čas; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Valterja
Skoka; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij;
20.30 Radijska igra; 21.30 Lahka
ilasba; 22.00 Poročila; 22.15 Popev-
ke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jež: Nomos in
druge skladbe; 24.00 Poročila.
SREDA, 1. novembra: 14.00
Poročila; 14.05 Ra^oloženja, vtisi
in spomini; 15.00 Poročila; 15.05
Komemoracija za dan mrtvih; 15.25
Iz opernega sveta; 16.00 Majhen
koncert; 17.00 Poročila; 17.05 Dve
klavirski sonati; 17.35 Poje Sloven-
ski oktet; 18.00 Radijska igra; 18.40
Tipke in godala; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Glas-
bene razglednice; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Simfonični orkester
RTV Ljubljana; 22.00 Poročila;
22.15 Lahka glasba; 23.00 PoročUa;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Godala; 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 2. novembra: 14.00
Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30
Sestanek instrumentov; 14.40 Med
šolo, družino in delom; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Uvertu-
ra in concertino; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Naš podlistek; 17.00 Poroči-
la; 17.10 Po željah poslušalcev;
18.00 Poročila; 18.15 Zabavni orke-
ster; 18.30 Iz kasetne produkcije;
18.45 Naši znanstveniki pred mikro-
fonom; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 ObvestUa; 19.15 Ansambel
Mojmira Šepeta; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Domače
pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40
Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila;
22.15 Popevke; 23.00 Poročila;
23^05 Literarni nokturno; 23.15
Vokalno-instrumenialna glasba;
24.00 Poročila.
PETEK, 3. novembra: 14.00 Po-
ročila; 14.10 Otroške pesmi; 14.30
Poslusalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki
za turiste; 15.35 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Recital Toneta Grčama;
16,00 Vrtiljak; 16.40 Simfonični
orkester; 17.00 Poročila; 17.10
Operni koncert; 17.50 Človek in
zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 Sig-
nah; 18.50 Ogledalo časa; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Glasbene razglednice; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Srečko Kumer in pevski zbor
učiteljske zveze Julijske Krajine;
20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15
Iz logov domačih; 23.00 Poročila^,
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
SOBOTA, 4. novembra: 14.00
Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Pojo operni pevci; 16.00 Vrtiljak;
16.40 S knjižnega trga; 16.55 Kitara
v ritmu; 17.00 Poročila; 17.10
Ansambel Arthur Lyman: 17.20
Gremo v kino; 18.00 Poročila;
18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45
Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Minute z
Dobrimi znanci; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Gostje
»Slovenske popevke 72"; 21.00
Zabavni zvoki; 21.28 Radijska igra;
22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za
izseljence; 23.00 S pesmijo in
plesom v novi teden; 24.00 Poroči-
la; 01.00 Poročila.
Svetovni dan varčevanja
— 31. oktober —
z denarnim varčevanjem pomagamo odpravljati svoje lastne težave in
doprinašamo k stabilizaciji gospodarstva
ZATO VSE DENARNE PRIHRANKE NA HRANILNO KNJIŽICO PTUJ-
SKE KREDITNE BANKE!
Samo do 31. oktobra je še čas, da vežete ali povečate svojo vezano
vlogo, ker bo s tem večja verjetnost, da boste prejeli denarno nagrado pri
žrebanju, ki bo v novembru 1972.
OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA POZDRAVLJA
VSE SVOJE VLAGATELJE
I^Pfcl KREDITNA BANKA PTUJ
— Mestna hranilnica
PTUJ — Kidričevo
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 26. oktobra 197^