Političen list n ;i iiroi Po posti prejeman velia: /.a celo leto , . 10 jfl. — kr. i* pol ieta . b ,, — ,, ta četrt ieta 'i 50 V administrsciii velia: Za eeiu leto S £1. 40 kr, ta poi leta 4 „ 20 ,, ta četrt leta . . 'J „ 10 „ V Ljobijani na dom pošiijan velja 60 kr. več na ieto. Vredništvo je ua Kregu hišna itev. 190. Izhaja potrikrat ua teden in «ieer v tare K , četrtak in moolo. mnogo razširjeni, dobro uredovani listi od veče koristi za pisatelje kakor za občinstvo, in za narodno stvar sploh. Naša nezgoda in nesreča je ravno to, da smo v toliko dežel raztrgani; zato moramo zedinjenje vseh Slovencev v eno deželo vedno kot prvo točko našega narodnega programa povdarjati, in vse storiti, da to dosežemo. Kar se tiče zedinjenja „Slovenca" in „S1. Naroda", se je o njem že dosti pisalo. Mi vsakako pogrešamo velikega političnega lista, kteri hi zastopal celi narodni program, podpiran od cele inteligencije, kakor Jje to pri Hrvatih „Obzor", katerega nam njegov dopisnik predstavlja v zgled za naš novi list, ki bi se imel vstanoviti po zedinjenju „Naroda" in „Sloveuca." Z „Obzorom," pravi, so vsi hrvatski rodoljubi zadovoljni. Pri verskih vprašanjih se je obnašal koretkno, pa nikdar vere ni stavljal nad narodnost. Na enaki podlagi, kakor „Obzor", bil je nekdaj vstanovljen tudi „Slovenski Narod." Glavni namen njegov ni bil, braniti iu zugovarjati cerkve, ampak gojiti pošteno domačo politiko. Vsi rodoljubi brez razločka stanu so ga tedaj podpirali, prav kakor Hrvatje podpirajo „Obzor", in bi mu nikdar ne bili obrnili hrbta, če bi bil ostal pri svoji prvi nalogi. Ko se je pa iz glasila | za ves slovouski narod preustrojil v list eue stranke, ki se ne more ponašati, da bi imela dejansko večino na svoji strani, bil je potreben drug list, čigar namen je bil nadaljevati prvotni namen ,,Slov. Naroda." Če bi se hrvatski „Obzor" tako premenil, kakor se je bil tedaj premenil „Slov. Narod", bi več ne imel dosedanje veljave, in rodoljubi hrvatski bi gotovo storili to, kar so storili rodoljubi slovenski, t. j. vstanovili bi nov list, da bi zagovarjal to , kar bi „Obzor" začel opuščati. Lahko bi bil tedaj pri nas „Narod" še dandanes list za celi narod slovenski, ko bi se ne bil enkrat dal zapeljati k nezasluženim napadom na duhovščino, kar mu je zaupanje spodkopalo tako, da ga še sedaj mnogi kot strankarski organ smatrajo in jih pretresa že samo ime njegovo, čaravno sedaj zmerno piše, in se gotovo tudi noben duhoven čez njega ne pritožuje. Pa kedar je enkrat zaupanje zgubljeno, ga je težko zopet nazaj pridobiti. Vsak , kdor naše razmere količkaj pozna, bo moral priznati, da se pri nas narodna politika brez duhovnikov ali zoper duhovnike uganjati ne more, kajti oni so v mnogih krajih po deželi edini izobraženi zastopniki narodne stranke. Koliko pa da se smemo na učitelje zanašati, to vidimo vsi z žalostnimi očmi. Pri zadnjih volitvah si učitelji in profesorji, ki se štejejo za velike narodnjake, veči-del še niso upali se volitve vdeležiti, da bi ne imeli kakih sitnosti. Tu se pač vidi, da se nanje ne moremo opirati, in to tembolj ne, ker so večidel oženjeni, da so jim že iz tega uzroka roke zvezane. Duhoven pa je n e o d-visen, in mu ne morejo tako lahko do živega, in če ga prav skušajo pestiti, kaj se lltMralise »prejemajoin velji triatopna vrsta: j kr., če se tiska Ikrat, 15 ,, „ „ • ,, 16 n n n n -i Pri večkratnem tiskanji ne tena primerno imanjša. Rokopisi ■e ne vračajo, nefrankovan* pisma ae ne sprejemajo Naročnino prejema opravniStvo administracija i in ekstiedieija na Starem trgu h. št. 16 JRSf * Zarad praznika rojstva Marije Device izide prihodn[a številka ,.Slovenca' v torek II. t. m. O zjedinjenji slovanskih pašnikov. (Dopis.) Ko bi imeli zedinjeno Slovenijo z glavnim mestom Ljubljano, potem bi v kratkem vsi drugi listi veljavo zgubili, in ljubljanski listi bili bi merodajni v celi domovini. Dokler pa nismo v eni politični celoti, dokler smo raztrgani po raznih deželah , tako dolgo je tudi v vsaki deželici potreben poseben slovenski listič. Štajerski deželni zbor druge sklepe dela, štajerski namestnik druge ukaze daje, nego naš kranjski zbor in naš kranjski predsednik; razlika sicer ni zelo velika, ker smo v eni državi, vendar obstoji. Ljubljanski listi se pečajo navadno bolj s kranjskimi zadevami, tedaj je naravno, da Štajerci „Slov. Gospodarja" rajši bero, ki se peča bolj s štajerskimi rečmi. Trst in Gorica imata sicer enega namestnika, pa Trst ne spada pod goriški deželni zbor, in tržaški magistrat ima take pravice , da so slovenski Tržačani bolj na njega navezani, nego na c. k. namestništvo. Nasprotno pa Goričani niso od tržaškega magistrata prav nič odvisni, in njih tedaj ne zanima, če se ,,Edinost" z magistratom prepira, i Mi tedaj vidimo, da so lokalni listi tako v Mariboru, kakor v Trstu in Gorici potrebni; čeravno mora vsak priznati, da bi bili veči in Nektera vodila pri napravljanji novih zvonov. (Dalje.) (Po A. G. Stcinu posnel P. C.) 4. Kar smo govorili v trizvočnih zvonov ravno kar v duru, to velja od takega zvonenja tudi v molu (A, c, e — h, fis — e, es g — d, f, a — d, g, h itd.) Dasiravno se včasi tako dobro vlito zvonenje še dosti pošteno glasi, vendar nima viže ali melodije in potem tudi ne more nas ganiti ali nam dopasti. Vse druge sostave glasov za tri zvonove, kakor smo jih tu omenjali, so za zvonenje za-vržljive. Tu je bilo že od začetka govorjenje le od zvonenja stremi zvonovi, čitatelj bi pa znal prašati: Kaj pa, če more ali hoče srenja napraviti le dva zvona? — Zvouciije z dvema zvonovama je vedno pomanjkljivo. Če pa ni drugače, voli naj se vselej ut. re. (1. in 2. stopnja kakor: c, d -de — e, fis — g, a itd.) ker tako si ustrezata zvonova nar prijetnimi in se potem tudi zmirom še lahko napravi en zvon za en ton višji ali za en ton nižji, kar bi bila prva in nar boljši sostava, ki smo tu od nje govorili. Za bolj popolnoma zvonenje imamo zvonilo s Sterilni zvonovi in sicer tudi po diato-nični vrsti glasov ubranimi. Ut. lic. Mi. Fa (== 1., 2., 3., 4. stopnja). Tu se vrste inične melodije, harmonije, disonance, konsonance, veličast in milota čudovito; zavoljo tega priporočamo za večji cerkve tako zvonenje nar bolj. Samo po sebi se razume, da se naroče lahko večji ali manjši zvonovi tako ubrani; (tedaj pa imajo vedno druge tone; kakor jih pišemo na note, n.pr.: c, d, e, f — d, e, lis, g — e, fis, gis, a — f, g, a, b itd.; kakor je razvidno, imajo tu trije manjši zvonovi sostavo 2. re. mi. fa., ki je bila zgoraj manj priporo-čana, in le vsi štirje ali trije mali zvonovi vkup bi se dali dobro rabiti, mala dva vkup pa ne, pač pa drugi in četrti ali mali vkup. Pis.) Navedemo naj v izgled nekoliko takega večjega zvonenja na nemškem. Pred vsem v veliki stolnici v Koln-u: G, A, 11, G. Potem zvonenje v minstru v Ilonnu. II, Gis, D is, e. Zvonenje sv. Gereona v Koln-u kakor prejšnje, samo, da je privzet še peti zvon lis. Zvonenje nove farne cerkve v Miilhajn-u na lfeni: C, d, e, f. Zvonenje sv. Severina in aposteljnov v Koln-u: Gis, dis, eis, fis itd. Za čvetero-glasno zvonenje bi se tudi lahko vzelo Re, Mi, Fa, Sol (2., 3., 4., D st. n. pr.: d, e, f, g — a, h, c, d ; dasiravno to v lepoti in čutlji-vosti prejšnjemu zvonenju nikakor ni primerjati. Ako bi hoteli iz trizvočnega zvonenja ut mi sol 1, 3, 5 napraviti čveteroglasno zvonenje, bi bilo nar boljši četrtemu zvonu dati glas la = 0. st. to bi bilo (n. pr, c, e, g, a.) Tako dob i zvonenje lepo vižo, kar dobro povzdiguje vse zvonenje. Tako zvonenje je v stolnici v Ahen-u (As, c, es, f.) Zvonovom z mehkim trizvokom (Re. fa. la — 2., 4., G. st., n. pr.: d, f, a) primernega četrtega ubrati ne da se lahko, razun ako bi hoteli velikega Ut na novo pridjati (Ut. Re. fa. la = l„ 2., 4., G. st. n. pr.: C, d, f, a), kar bi se dobro glasilo, vendar pa ne tako lepo kakor prejšnje. Če se napravlja zvonenje za kako večjo cerkev (n. pr. stolnice itd.), priporočamo nar višji in nar lepši sostavo iz šestih zvonov. Pri tem pa ni treba se držati samo diatonične vrste, ampak dintonilca vrsti naj se s harmonijo. Ako bi zvonili s šestimi zvonovi, ki so ubrani vseskozi po diatonični vrsti, bi bilo slišati več disonanc (glasov ki se ne ujemajo prijetno) kot konsonanc (glasi, ki se ujemajo prijetno), in zatopile bi se lepe. melodije zvonov. Ako pa ubiramo četeri po dijatoniki in druge s to v trizvočji, tedaj imamo lepo melodijo spremljano s harmonijo iu potem smo dosegli nar višji in nar lepši, kar se po naših mislih pri zvonovih da doseči. Preden preidemo i k drugemu poglavju, zmeni za to, saj je samec. Tudi narodni (?) uradniki so se slabo obnesli: boljši niso šli volit, mnogi pa so celo nemškutarje volili. Iz tega se vidi, da ui še zadosti, ako se kdo med narodno „inteligencijo" šteje, in ako je na „Narod" naročen; ampak treba je, da je neodvisen , in pa da se ob pravem času pokaže moža. Jaz nisem zoper to, da se ,,Slovenec" in „Narod" spojita v en glaven organ narodne stranke, pa ta list naj pusti potem strankarske iu stanovske ozire na stran, naj goji pa politiko, ki slovenskemu narodu naj bolje ugaja, naj piše za katoliško cerkev simpatično, ker je celi narod katolišk, naj pa tudi drugače mislečih ne žali, ako so sicer zmerni in pošteni narodnjaki. Pod temi pogoji, mislim, da bo tudi č. duhovščina naš prihodnji, razširjeni dnevnik rada podpirala. To zedinjenje bilo bi tudi v materijalnem oziru potrebno, ker ,.Slo-veuec" in „Narod" vsak zase težko izhajata, kajti naš narod je premajhen, da bi mogel vzdrževati dva veča časnika. Slednjič naj spregovorim še o lepoznau-skih listih. Tu pa ne najdem nobenega ugovora proti, ampak vse le za zedinjenje. Mi imamo tri lepoznanske liste: „Zvon", „Zora", in ,.Besednik"; pa vsi trije nam ne zadostujejo, ker nam je vsak posebej prepičel. Mi bi želeli, da bi izhajal namesto treh en sam lepoznansk list v Ljubljani, vsak mesec po dvakrat, v oblik' morda kakor „Alte und neue \Velt", z lepimi ilustracijami. To bi bilo pravo veselje za vse Slovence, posebno za gospodične in gospe, katere za politično berilo ne marajo! Če bi bil prav drag, verjemite mi, da za tak list se nobenemu ne bi denar smilil! Spreje mali pa naj bi se spisi vseli slovenskih pi sateljev brez razlike na stan ali na prijatelj stvo. Za risanje pa naj bi se pridobil kak dober domač risar, kajti da bi se nam pošiljale podobe iz tujega, tega ne maramo; mi bomo hoteli videti enkrat narisan Bled, drugokrat Grintovec, ali Triglav, tretjekrat Ljubljano, sploh lepe in historično znamenite kraje po Slovenskem, poleg tega pa tudi podobe in životopise naših odličnih mož, mrtvih in živih. List bi se oziral tudi na druge, slovanske de žele, in soznanil nas z našimi brati, kakšne so postave, kako se nosijo in kako prepevajo, z eno besedo, slovensk lepoznansk list, pisan v slovanskem duhu. Gradiva bi se mu ne manjkalo, ako ga bomo dobro podpirali, da bo za-mogel obilne stroške pokriti. Morda bi se „Slov. Matica" lotila tega dela iu ga izdajala namesto znanstvenega časnika. Če se o zedinjenji slov. časnikov govori, zdi se mi to zedinjenje lepoznauskih najbolj vspešno za naš narodni razvitek. Sicer pa bi bilo koristno, ko bi se tudi „Narod" in „Slo-venec' zamogla zediniti. Manjši lokalni listi ostanejo, ker oni so vsak v svojem kraji potrebni, in bi glavnemu organu, ki bi se naredil iz „Slovenca" in „Naroda", tudi ne mogli škodovati. Premislimo si vse to, rodoljubi, in delajmo naprej za srečno prihodnost, našega naroda; enkrat nam bo naše delo vendar sad doneslo, in če ga mi ne bomo vživali, ga bodo pa vživali naši potomci. Poguben mir. v. Mi Slovenci smo ustavovernim potegonom na Dunaji iu drugod lepuntarji - rogovileži, s kterimi se mora ravnati z vso ostrostjo. In tako se tudi ravna. Po vseh deželnih zborih so slovenski poslanci le glasovi upijočih v puščavi, želje njihovih volilcev se ne uslišijo — posebno ne, če se tičejo njihove narodnosti Kdini deželni zbor kranjski je bil vsaj po večini glas slovenskega naroda in je storil mar-sikak koristen sklep. Ali kaj je pomagalo ! Najboljši sklepi, kakor šolska postava in več družili, ki so merili na domačega jezika (gojenje in stavili jezi ponemčevanju, niso obveljali, ministerstvo jih ni priporočilo cesarskemu po-trjenju, in tako deželni zbor kranjski ni mogel, nič, bil je telo z dobro voljo, a slabimi močmi. To ravnanje s Slovenci je imelo tudi slab vspeli, demoralizacija je po vseh krogih jela razsajati. Značajnih ljudi je čedalje manj, zlasti po mestih. Če bi ta sistema še dolgo trajala, se nam je bati, da poštenost in domoljublje sčasoma popolnoma ne bi zginila. Sedanja sistema gre na roko vsemu, kar zatira slovensko narodnost. Tako se mesta polnijo z neznačajnimi in breznravnimi ljudmi iz vseh krajev sveta, ki v svoji domovini večidel niso mogli priti do poštenega kruha. Če pride gnjilo jabelko med zdrave, ne bo ono ozdravelo, ampak okužilo vse druge. Po tej naravni postavi se spriduje pri nas mesčanstvo po tujih elementih posebno glede značajnosti in domoljubja; domač duh gine, ker ga spodriva kramarski duh, ki večidel tujce goni k nam. Sedanja sistema, kteri se zde Slovani izdajalci ali vsaj Avstriji nevarni, pa podpira tuji element zato, ker vidi, da se ž njim najbolje zatira „nevarni" slovanski duh. Da to početje ni brez vspeha, marveč rodi obilen sad, so pokazale zadnje volitve; meščani so bili najbolj podkupljivi, značajnega kmeta se pa ni prijela ne sladka beseda, ne denar; volil je po svojem prepričanji, kakor mu veleva nepopačena vest, ljubezen in hvaležnost do svoje zemlje, naroda svojega. Da nam to ne more biti po volji, je pač lahko vsakemu dopovedati. Drugače mora biti, a drugače ne bo, če se ne prevrne sistema. Toda če traja sedanja gnjiloba, se ta razmera ne bo prevrnila, tega smo po dosedanjih skušnjah dovolj prepričani. Pre meniti se pa mora, ker nam ni pravična, tedaj nenaravna. Zato mora priti od zunaj kod kak sunek, po kterem se bo razrušilo to poslopje, kaka ploha, ki bo razprala usmradeno stoječo vodo. Od kod moremo pa kaj tacega pričakovati? Od Nemčije ne, ker ta nima uma za naše potrebe, nc pozna naših posebnosti ; tedaj le od slovanske moči. Kaj je toraj naravneje, ko to, da mi želimo, Avstrija naj stopi odločno na rusko stran proti zakletemu sovražniku ne le Slovanov, ampak vsakega naroda, vsake kulture sploh, proti ljutemu Turku! Mi, kterih pra-dedi so zadosti skusili turški meč, turški ogenj, vemo, kaj je Turek, bolj, ko tisti, ki ga poznajo le po knjigah , v kterih so brali o njegovih haremih, ali pa po turških obligacijah iu srečkah. Kar so naši pradedi trpeli pred njim, se da tako malo popisati, kakor to, kar imajo še zdaj nesrečni naši bratje pod turškim jarmom trpeti. Da bi bili ti trpini kaj druzega, ko Slovani, n. pr. Nemci, ali judje kak krik bi bil po vsi Nemčiji, Avstriji in še drugje! Kar križarske vojske bi zbirali in brate celo iz povemo naj o melodičnem in harmoničnem zvonenju še to. Dvoje je namreč mogoče- Ali so ubrani veliki trije zvonovi trizvočno (harmonično) drugi od teh višji pa diatonično melodično, ali so pa veliki zvoni ubrani diatonično melodično, na ktere se naslanja z manjšimi zvonovi trizvok ali harmonija. Razmere pri zvoneh bi bile te le: Ut. mi. sol. Ia. silit (= 1., 3., b., 7., 8. st., n. pr.: C, e, g, a, h, e), ali pa: Ut. re. mi. fa. Ia, ut (= 1., 2., 3., 4., G., 8. st., n. pr.: G, d, e, f, a, c). Katera teh dveh sostav bi bila boljša, je težko določiti. Opomnimo le toliko, da bi morali biti pri drugi sostavi drugi, tretji in četrti zvon večji in težji in tedaj bi tudi dražje prišlo zvonenje kakor pri prvi sostavi (kjer bi bil drugi zvon za en cel ton, tretji za en in pol tona in četrti za dva cela tona višji, tedaj tudi primerno lažji in tako tudi vse zvonenje dosti cenejši. Pis.) Po prvi sostavi bi se dalo zvonenje v stolnici v Ahenu z dvema (malima) zvonovoma (g, as) dopolniti; potem bi se zvonenje glasilo: As, c, es, (, g, as. Po drugi sostavi pa bi se dalo zvonenje v stolnici v Koln-u dopolniti z dvema malima zvonovoma e, g; zvonilo bi potem bilo: G. A. II. C. c. g in te/bo bi ga kako drugo zvonenje v moči, lepoti in veličasti presegalo. V Kranji napravili so zvonove II, d, fis, h, d; ako bi prišel med d in fis še e, imeli bi nar lepši zvonenje, ki se da misliti. Mnogo cerkva imelo je od začetka lepo zvonenje, a zgubilo je sčasoma ta kinč. Zna-biti imajo še toliko zvonov kakor prej, a ti niso v lepem razmerju ubrani. Malokedaj je zvonenje že od začetka slabo napravljeno. Večidel se vidi, da so zvonovi bili v raznih dobah ubiti in zdrugimi znabiti s prvimi slabo ubranimi nadomeščeni. Gotovo se večkrat primeri, da pri cerkvah k prejšnjim enemu ali dvema zvonovoma na-pravljajo na novo enega, dva ali več zvonov. To pa je zvonarju dosti težji posel, kakor če bi imel vse zvonove ob enem vlivati. Treba je toraj, da cerkvena predstojništva ravnajo previdno, kadar določujejo glasove novih zvonov in se zavoljo teh pogajajo z zvonarjem. Ako je bilo od začetka zvonenje pravilno, bodi si diatonično ali trizvočno (hamonično) in en zvon se ubije, tedaj se mora na to gledati, da dobi novi zvon natanjko ravno tisti glas, kterega je imel prejšnji. Kako se je z zvonarjem pogajati, bomo poznejši povedali. Ako pa je bilo zvonenje dozdaj nepravilno ali slabo, gledati je treba, da se pri taki priložnosti, kolikor le moč, popravi. Novemu zvonu je treba dati tak glas, da pride z drugimi kolikor le moč v pravilno sostavo Ni se ustrašiti stroškov, ko bi bilo treba morda preliti tudi še en zvon, ki znabiti ni še ubit, da se le dobi kolikor moč pravilno in lepo zvonenje, ker priložnost za to je redka, včasih tudi ne vselej ugodna; zvonenje pa je kinč za srenjo, ki bode razveseljevalo še pozne unuke. Navediino tukaj nekoliko primerljejev ali zgledov. Gerkev ima na pr. tri zvonove: F. as. b (re. fa. sol.) To ti je pomanjkljivo, vendar ne nar slabši, kakor se nahaja. Primeroma, ko bi se eden teh zvonov ubil in bi imel nadomeščen biti z drugim, se praŠa, kakšen glas bi moral imeti novi zvon, da bi bilo zvonenje dobro ubrano? a) Če bi se ubil veliki zvon (F), tako bi se zvonenje popravilo, ako bi se napravil novi zvon pa nc F, ampak pol tona višji Ges. Tako bi se naredila diatonična vrsta: Ges. As. Ii. = Ut. re. mi. b) če bi se ubil drugi zvou (As), potem kaže s tem še mali zvon B preliti pa ne v prejšnji As, B, ainpak v G, A; tako bi dobili zopet diatonično vrsto, ki smo jo že od začetka za nar boljo spoznali. c) Če bi se pa ubil mali zvon (B), potem naj se napravi na mesto tega, ako sta druga dva še dobra, zvon z glasom G, ker tako postane druga diatonična vrsta: F, G. as — Amerike k nji klicali, dunajski ustavovcrci in judje pa bi na veliki zvon sv. Štefana bili, kakor da bi svet na vseh voglih gorel. Ali more tedaj kdo zameriti nam, če nam tak ,,uiir" preseda, če smo za vojsko? Nam li more kdo zameriti, če želimo, da bi se Avstrija vdeležila tega boja v svoj in naš prid na strani Rusije? Če jo pa diplomati vendar-le ženo proti Rusiji — no! — nam se take vojske ni bati. Če bi Avstrija zmagala, potem bi se nam ne godilo drugači, kakor se je zdaj začelo; če bi pa bila premagana — nas Rusi ne bi snedli, ker le države ginejo, narodi ne. Tega, se ve, da ne želimo ne sebi ne Avstriji, zgoditi bi se pa vendar-le utegnilo, če ostane Avstrija v dosedanjem kolovozu. Ivdor jo žene proti Rusiji, ni njen prijatelj. t Thiers, Iz Pariza je včeraj došla telegrafična novica, da je bivši francoski prezident Louis Adolphe Thiers 3. t. m. za mrtudom umrl. Rojen 1. 1797 v Marseilleu kot sin ključarske rodbine študiral je pravdništvo v Aixu, ter se po dovršenih študijah tam naselil kot odvetnik. Ker pa ni imel dovolj posla, podal se je v Pariz, da bi tam deloval kot časnikar. Leta 1824 postal je z Laffitteom sovrednik in solastnik najimenitnejšega opozicijonalnega lista „Gonstitutiounel." V tem času je tudi spisal zgodovino francoske prekucije, ki mu je pridobila ime slavnega zgodovinarja. Ko je kralj Kari X. Polignaca poklical v ministerstvo , ki pa liberalcem ni bil po volji, vstanovila je 1. 1830 liberalna stranka pod vodstvom Thiersa in Carrela nov list „National", ki je zarad svoje ojstre pisave kmalo postal eden najve-Ijavnejših listov. Ko se je meseca julija v Parizu vnel vstanek, pobeguil je Thiers v Mont-morency, pa se je že 29. julija vrnil v Pariz in je sostavil oklic, kteri narod francoski opo-zoruje na vojvoda Orleanskega Ludvika Filipa, kteremu je ob enem v spomenici razodel vzroke, zakaj da mora sprejeti krono francosko. Ludvik Filip postal je res kralj francoski ter je 11. avgusta Thiersa imenoval za državnega svetnika in glavnega tajnika, meseca novembra pa ga je minister Lafiitte imenoval kot pod-tajnika v denarnem ministerstvu. V tistem času bil je tudi od mesta Aix izvoljen za poslanca narodne skupščine, v kteri si je kot izvrsten govornik kmalo pridobil velik vpliv. Po smrti Kasimira Periera, ki je bil naslednik Laftit-teov, postal je Thiers 1. 1832 minister notranjih zadev, ter je potem opravljal razna ministerstva do 1. 183G, ko je postal celo ministerski predsednik. Ko je moral meseca avgusta odstopiti, ker kralj ni hotel pritrditi, da bi bil na Španjskem podpiral liberalizem, stopil je na čelo opozicije. L. 1840 zopet izvoljen za ministerskega predsednika, prizadeval si je, da bi Egipt postal neodvisen od Turčije, iu da bi se mesto Pariz vtrdilo. Kralj je vtrjenje Pariza dovolil, tega pa ni hotel privoliti, da bi se zarad Egipta delale priprave za vojsko, zato je Thiers že čez tri mesece zopet odstopil in je hotel javnemu življenju dati slovo in spisovati zgodovino Napoleona I. V ta ua-men obiskal je vsa bojišča na Italijanskem in Nemškem. Vrnivši se domu, vstopil se je zopet opoziciji ua čelo, pa vendar ni mogel vseh nasprotnikov vlade zediuiti. Ko se je 1. 1818 pričel vstanek, hotel je kralj Tiersa zopet poklicati v ministerstvo, da bi bil potolažil ljudstvo; ker je bilo pa vse prizadevanje zastonj, pregovoril je Thiers z nekterimi prijatelji kralja, da se je odpovedal kraljestvu. Ko se je okli-cala republika, umaknil se je Thiers iz Pariza, ter se je še le povrnil, ko je bil v 4 krajih izvoljen za poslanca. V obeh zbornicah bil je Thiers voditelj večine in se je krepko ustavljal radikalnim levičnikom kakor tudi bonapartovcem ter je najbrže nameraval rodbino Orleansko zopet spraviti na prestol francoski. Kot hud nasprotnik Napoleona 111. bil je zaprt, ko se j Napoleon 1. 1851 polastil prestola cesarskega, potem pa iz Francoske izgnan ter je prihodnje leto živel na Angleškem, v Švici in Italiji, dokler mu ni bilo dovoljeno vrniti se na Francosko. Odsihmal pečal se je samo znanstveno do 1. 18G3, ko je bil v Parizu izvoljen v na- Rc. mi. fa; če bi pa nehoteli ali ne mogli težjega in dražjega zvona, napravil naj se bi c iu imeli bi trizvočno zvonenje: F, as, c. Če bi pa bila druga ostala zvonova neubvaua ali že zlo obtolčena, potem kaže tudi tukaj vse tri preliti in napraviti zvonenje ubrano po diatonični vrsti Ut. re. mi., kakor je po prostoru po denarnih in drugih okolišinah mogoče. Postavimo, zvonovi bi v neki cerkvi peli: e, g, b (si. re. fa), kar bi bilo jako slabo; ubil bi se en zvon in moral bi se preliti, a po nobeni ceni se mu ne sme dati ravno tisti glas, kakoršnega je imel pred, ampak zvonenje se mora zboljšati namreč tako le: a) če se ubije večji zvon e, kaže napraviti za pol tona nižjega z glasom es, tako dobimo trizvok es, g, b. (ut. mi. sol). b) če se ubije mali zvon b, tedaj kaže napraviti novi zvon z glasom h, tako dobimo trizvok e, g, h; — ali pa vlil naj bi se iis in postavil za druzega, prejšnji drugi pa za tretjega in imeli bi diatoniČno vrsto, e, ('h, g, ktera je bila od začetka sicer manj priporočana, pa je vendar dosto bolj i, kakor gori omenjeno zvonenje. c) če se ubije zvon g, potem ni druzega, kakor ob enem preliti še enega onih zvouov in le boljši zvon prihraniti. Se ima veliki zvon e preliti, imata naj nova ges, as, da se napravi z b diatonična vrsta ges, as, b; se pa ima mali zvon b preliti, potem naj imata zvonova glas fis, gis, kar stori zopet diatoniČno vrsto fis, gis, »is, cis, b. Tako se da vsako zvonenje popraviti, če se prelije eden ali pa dva zvonova, k ostalim pa se napravljajo novi, kakor zahtevajo glasovi, da so ubrani, če je blago tako, da je vredno ga popravljati; če pa ni, popravi se naj boljši z betom ali s kladvom. Kdo bi bil vstani vse mogoče kombinacije tukaj navesti! Poglavitna reč je to, da dobro ali lepo zvonenje sloni na principu melodije in ta na diatoniki; kdor pozna glasove zvonov in je količkaj glasboveden, pomagal si bo iu sostavljal sam. Sicer pa je to tudi zvonarjev posel, on mora umeti ubirati zvonove kakor godec gosli. Čudno je, da je na Kranjskem, kar se spominjam, in znabiti tudi po drugih avstrijanskih deželah, (kar bomo pozvedali in naznanjali poznejše, kako imajo avstrijanske, večji cerkve ubrane zvonove —) samo trizvočno ali harmonično zvonenje, dasiravno mi je enkrat ranjki gosp. Gr. Rihar z začudenjem pravil, da je slišal svoje dni (če se ne motim, na sv. Gori) zvonenje ubrano po diatonični glasbeni vrsti, ki je bilo, kakor je sam rekel, veličastno. (Konec sledi.) rodno skupščino, kjer je stopil na stran opozicije. Pred vojsko, ktero je cesar, Napoleon III, 1. 1870 napovedal Prusiji in ki je bila tako osodopolna ne samo za Napoleona, ki je pri tej priliki zgubil prestol, ampak tudi za deželo francosko, je Thiers svaril, in je šel, ko je bil Napoleon odstavljen, celo v Petrograd k caru, da bi pomagal nesrečni Franciji. Pa ker je bil car v zvezi z Nemčijo, bila je pot njegova brez uspeha. Tudi do drugih vlad se je bil obrnil, pa nič ni opravil. Ko je bil sklenjen mir, izvoljen je bil za prezidenta, in je svojo posebno skrb obračal na to, da je kakor hitro mogoče Prusom plačal vojno odškodnino iu jih spravil iz dežele. Ker se je pa začel nagibati k radikalcem, bil je od zedinjenih konservativcev prisiljen, da se je umaknil Mak Mi.honu. Njegova stranka se. je bila jako skrčila, in 1'hiers je bil zgubil svoje prejšnje zaupanje. Da bi svojo nekdanjo veljavo iu svoj vpliv zopet pridobil, pobratil in sprijaznil se je s svojim najhujšim nasprotnikom Gambet-toui, kteremu je zveza s Thiersom jako dobro došla, ker je sprevidel, da bode na ta način najbolj vtrdil svojo lastno stranko. Združeni stranki začele ste rovati zoper Mak Mahona, ki je nekoliko časa mirno gledal in voljno prenašal vse to, potem pa, ko mu je bilo že odveč , ne le odslovil liberalnega ministerstva, ampak razpustil celo narodno skupščino. Pri novih volitvah, za ktere se Gambettovei pripravljajo na vso moč, nadejajo se sijajno zmagati, in v tem primerljeju je Gambetta že napovedal , kaj da se bode zgodilo: „Mak-Ma-honu, je rekel, ne bode ostalo druzega, kakor vdati se (Gambettovcem namreč) ali pa odstopiti." V tem slučaju nameravali so Thiersa zopet posaditi na predsednikov prestol, ker je Gambetta v preslabem glasu, da bi to čast zase zahteval, vendar pa je bi! prepričan, da bi bil dejansko vladal on , če bi bil 80 letni Thiers prišel na krmilo. Smrt Thiersova je Gambettu in njegovi stranki zmedla štreno , in marsikaj se bo za-uknilo drugač, kakor če bi bil živel Thiers. Zlasti je pričakovati, da se bodo tisti inožjo konservativne republikanske stranke , ki so bili samo iz stare prijaznosti do Thiersa ž njim pobegnili v Gambettov tabor, zopet oklenili zmerne stranke, kteri načeluje sedanji prezident Mak Mahom Ker ga nimajo moža, ki bi se bil toliko trudil za Francosko, in pri narodu toliko veljal, kakor ranjki Thiers, bo tedaj tudi ponehalo tisto rovanje, ki se je bilo pričelo zoper prezidenta Mak Mahona, in ki je žugalo lepo deželo francosko spraviti v novo nevarnost. Razne stranke bodo razno sodile umrlega moža, v tem pa bodo gotovo vse edine, da je bil Thiers eden naj večjih in najbolj zaslužnih mož, kterega se bode slavno spominjala zgo-lovina francoska! Z bojišča. Turki začeli so Ruse prijemati od vseh strani. Menda bi jih radi potolkli, preden jim lojdejo garde na pomoč, ki dan za dnem odhajajo na bojišče. Rusi se sedaj le branijo in junaško odbijajo napade turške. Ko pa pridejo sredi tega meseca vse pomožne čete na bojišče, in se Srbi povzdignejo na noge, začeli bodo tudi oni prijemati Turke in pričeli se bodo boji, ki bodo odločili osodo naših jugoslovanskih bratov. Upajmo, da bodo Rusi pri teh bojih srečnejši, kakor so bili dozdaj. Zmaga se ve, da ne bo lahka, ker se Turki branijo na vso moč, kakor obupen človek, ki mu gre za življenje iu smrt. Vso pozornost obrnili so sedaj na bulgarsko bojišče, kamor pošiljajo vse vojake, ki jih še kje imajo. Tudi Črnogoro mislijo Turki zopet hujše •napasti in kakor poroča neki telegram iz Ko-tora, stoji že 7 do 8.000 Turkov pri Nevesinji. Črnogorci so vsled tega pomnožili vojno v Dugi soteski. Drugih poročil pa ni, razun da je turška vojua zapustila Suhumkale in da so Turki vsled zmage (?) pri Karahasaukivin zasedli Popkivi. Iz Petrograda se pa naznanja, da so Rusi 3. t. m. vzeli Lovač, 1. t. m. pa Suhumkale. Poveljuištvo rumunske armade pod knezom Karolom prevzame general Cernat. Sulejman paša v soboto poroča, da so Turki šli na ogled proti Gabrovi in Baltiču. Rusi so v Ješilogaču. Pri Sipki še vedno grome topovi, pa klanec je neki tako vtrjen, da ga turki na noben način ne bodo mogli vzeti. Politični pregled. V Ljubljani, 5. septembra. Avstrijske dežele. Osar so 2. t. m. sprejeli častnike, ki so jih vnanje vlade poslale k vojaškim vajam, 3. t. m. pa so odšli v vojaški tabor v Bruku pri Litavi. Cosarjevič llmlolf' je 2. t. m. v Splitu obiskal in ogledal stolnico in muzej, potem pa se je odpeljal v Solin ; 3. t. m. je ob treh zjutraj odjadral proti Visu, kjer je došel okoli šestih. Okrajui glavar in mestni župan sta ga pričakovala na obrežji, da se mu poklonita. Cesarjevič je ogledal pokopališče, ter revežem podaril 200 gld., potem pa je odrinil v Šebenik. 4. t. m. zjutraj je došel v Zader, zvečer pa v Reko. Državnemu zboru , ki se je včeraj na Dunaju sošcl, predložili so se načrti o zemljišnem, hišnem, pridobitnem in osebnem prihodninskem davku, kakor tudi o drugih davkih, ki jih delniška in druga društva plačujejo. Denarni minister bode tudi osnoval načrt o zastaranji davkov po preteklih 5 letih. Davkarski odsek je bil o svojem času nasve-toval, da bi davki zastarali že čez 3 leta. — Glede pogodbe z Ogersko bode vlada zboru priporočila, da naj najpoprej reši razne predloge v tej zadevi, in da bi se še le potem zopet sošla kvotna deputacija. Vnanje države. Xiirši4i poročnik v Parizu je postal Aarifi paša, čigar imenovanje se vradno razglaša , novi poročnik za Dunaj pa ni vradno razglašen. — Avstrijskemu poročniku grofu Zicbyu je minister vnanjih zadev, Server paša, odgovoril, da mn o grosovitostih ni nič znano, ki bi jih bili turški vojaki počenjali nad vjetimi in ranjenimi vojaki ruskimi. Če se je kje kaj takega zgodilo, delali so to k večjim izvanredni vojaki, pa načelniki so dobili povelje, da je vladi to silno zoperno, in da morajo take dogodke zabranjevati. Tako nesramno zamorejo le Turki lagati. Iz Btiiiia poroča Gazeta Narodova, da so papež zvedivši zmago Turkov pri Karsu rekli: Vselej sem neizmerno vesel, kadar slišim, da so bili Rusi premagani, in v Bogu upam, da bodo tudi konečno potolčeni. Iskreno molim, da bi se to zgodilo. Ta bedarija je ravno tako izmišljena, kakor je bilo izmišljeno obrekovanje, da so papež 1. 1848 blagoslovili laške vstajnike, ki so šli v boj zoper Avstrijo, ali da so nedavno blagoslovili orožje turško, nad Ruse pa klicali srd božji. Nekterim časnikarjem neizrečeno dobro de če morejo očrniti papeža. Komaj ovržemo eno laž, že drugo spravijo na dan. Izvirni dopisi. Ik l)ofirc|toU, 31- avgusta. Po veliki nesreči imeli smo danes prvi veseli dan; bila je namreč razdelitev od Njih Veličanstva poslanih 1500 gld. med pogorelce v Kompoijah. Ob I). uri bila je sv. maša z blagoslovom. Po sv. maši je c. kr. deželne vlade tajnik gospod Fr. Pfeiferer v farovžu vpričo domače duhovščine in zastopništva županije Kompoljske razdelitev pričel. Marsiktera solzica hvaležnosti se je vtrnila lepo obdarovanim iz oči, ko sta gospod Fr. PfefVerer in domači gospod župnik opomnila, da so bili premilostljivi cesar prvi, ki so kakor dober oče svojim otrokom v sili z lepim darom na pomoč prihiteli. Spisalo se je pismo, v kterem domača duhovščina in županstvo Kompoljsko Njih Veličanstvu vimenu obdarovanih za poslani dar izrekajo najtoplejšo zahvalo. Naj se očitna zahvala izreče tudi c. kr. okrajnemu glavarju v Kočevji vis. čast. gosp. Dolhofu, ki si veliko prizadeva pogorelcem pomoči sprositi, in c. kr. deželnemu predsedniku vis. č. gosp. Widmanu, ki je Njih Veličanstvu nesrečo tako hitro naznanil, ter revežem pomoč naklonil. Po razdelitvi cesarskega daru se je razdelilo še 307 gld.; 200 gld. je daroval gospod Martin Hočevar iz Kerškega, 30 gld. gospod c. kr. okrajni glavar v Kočevji, ostali znesek pa c. kr. vradniki okrajnega glavarstva v Kočevji, in drugi c. kr. sodnijski vradniki Kočevski, Ribniški in Veliko Laški. Bog živi in ohrani Njih Veličanstvo! Bog stotero povrni vsim dobrotnikom 1 Domače novice. V Ljubljani ro 104 50. — Ces. kr, cekini 5.68 — 20 frankov 9 65,