Športno plezanje z razgledom na dolino
Na Creti so se srečali občani Nazarij in Vranskega
STRAN 9
STRAN 21
MASIVNA VHODNA IN NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM!
POKLIČITE NAS!
Novo!!!	(0)3 839 08 70
TROSLOJN1 DESKA
PARKET H _

bim^i i|pr<fi cfcujit» r#|jfd4*
■
Naložba v ikiajprihodnost
urf imjkimlj*) nw»(MUiw
cibit li«
PODJETNIKI IN OBRTNIKI SAVINJSKE REGIJE
Iz RASR, Razvojne agencije Savinjske regije vas obveščamo, da lahka za štipendiranje valih bodočih kadrov zagotovimo polovico ali vet sofinanciranja.
Projekt sofinancira Evropski socialni sklad in nekatere občine Savinjske regije.
V Regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije 2 a šolsko/Studijsko leto 201^13 se vključile tako, da se prijavite na JAVNI POZIV ZA DELODAJALCE.
Vse informacije in vloga so objavljene na spletni strani: wvjw.rasr.si.
Vet informacij na; 03 5S9 ¿10 94; GSM 041 237 146
[Barbara Kač Kudunc), ra2v0jna.afiencija@rasr.si in b3rbara.kac@rasr.si.
RA5R, Razvojni agencija Savinjske regije d,a.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje.
2
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
Tretja stran
Pokojnina je najdražja stvar, ki jo kadarkoli kupimo
Pred približno desetimi leti, ko sem se ukvarjal tudi s finančnimi storitvami (v agenciji Svit smo odkupovali certifikate, posredovali vplačila v vzajemne sklade in nudili storitve zavarovalnega zastopanja), je že bilo jasno, da bodo pokojnine Slovencev v prihodnosti realno bistveno nižje, kot so bile do tedaj. Ko smo na to dobronamerno opozarjali naše stranke, so mnoge med njimi samo nejeverno zamahnile z roko, češ, to je pretiravanje brez osnove.
Leta 2004 je pokojnina v Sloveniji v povprečju znašala 70 odstotkov neto plače posameznika, projekcija za leto 2025 pa spričo zelo neugodnih demografskih in zaposlitvenih trendov kaže, da bo takrat v povprečju pokojnina znašala le še dobro polovico neto plače, kar pomeni, da bo brez dodatnih virov prihodkov v tretjem življenjskem obdobju vsak soočen s 50-odstotno pokojninsko luknjo.
Večina ljudi, ko takole poslušam njihova razmišljanja, se še zmeraj zanaša na državo, ki da bo že nekako poskrbela za njihovo eksistenco na stara leta, toda resnica je bistveno manj prijazna, kot so nekateri pripravljeni priznati. Odgovornost za socialno pa tudi zdravstveno varstvo država namreč vse bolj prelaga na državljane.
V največji zagati so tisti, ki imajo do predvidene upokojitve le še desetletje ali manj, saj v tako krat-
kem času ni mogoče privarčevati omembe vrednega zneska za pokritje pokojninske luknje. Mladi, ki šele začenjajo svojo poslovno kariero, so glede tega v bistveno boljšem položaju, pod pogojem seveda, da začnejo takoj namensko varčevati za pokojnino, a žal pri večini ni tako. Ljudje dajejo prednost drugim stvarem, kot so pohištvo, avtomobili, stanovanje ..., ker se ne zavedajo, da bo najdražja stvar, ki jo bodo kadarkoli kupili, dodatna pokojnina. Popravnih izpitov pa pri tem ni, zamujenih let ni mogoče nikoli več nadoknaditi.
Naslednje, zelo aktualno vprašanje je, kako varčevati za pokojnino. Možnih variant je veliko in so povezane z različnimi stopnjami donosnosti, tveganja in obdavčitve, poleg tega naj bi se struktura varčevalnega portfelja skozi štiri desetletja delovne dobe spreminjala v smeri vse manj tveganih naložb pred upokojitvijo posameznika.
In še nekaj je pomembno: zaupanje v finančni in pravni sistem. Če bo zaupanje v ključne institucije še naprej padalo, bodo ljudje, tako kot so to počeli v Jugoslaviji, znova začeli varčevati v nogavicah ali pa bodo denar odnašali v tujino. To bi lahko bilo, glede na obseg bančnih vlog, za našo nacionalno ekonomijo zelo neugodno.

IZ VSEBINE: i9
^_J
Tema tedna:
Želimo visoke pokojnine, a zanje ne varčujemo...........................................4
Občina Ljubno:
Nastaja center za razvoj podeželja..................5
Občina Mozirje:
Aktivnih projektov
jim nikoli ne zmanjka............................................5
ZKZ Mozirje:
Lani poslovali pozitivno, a nekoliko slabše od leta 2010..........................6
Intervju:
Popotnik Matevž Lenarčič.................................10
Galerija Štekl:
Otvoritev razstave v ritmih
aboriginske glasbe in harmonike..................16
Mozirje, Gornji Grad:
Množična udeležba kresovanja na predvečer praznika dela.........
(SS)
.19
ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 19, 11. maj 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
ID
Tema tedna
VARČEVANJE ZA STAROST
Želimo visoke pokojnine, a zanje
ne varčujemo
Aktualne raziskave kažejo, da je odnos Slovencev do varčevanja za čas pokojnine precej brezbrižen. Le dobra polovica vseh mesečno nameni določeno vsoto varčevanju za starost, ki v povprečju dosega le od 60 do 90 evrov, ostali menijo, da so za varčevanje premladi ali prestari oziroma so prepričani, da bodo delali do smrti. Tako je pokazala v aprilu predstavljena raziskava, ki jo je po naročilu Raiffeisen Capital Management (RCM) opravila raziskovalna družba GfK Orange Slovenija med skoraj 800 delovno aktivnimi prebivalci v državi.
SE VEDNO NAJBOLJ ZAUPAMO BANKAM
Slovenci se povsem dobro zavedamo, da bodo pokojnine v prihodnje vedno manjše in ne bodo zadoščale za udobno preživljanje starosti. Kljub temu se zaskrbljujoče velik odstotek ljudi za varčevanje ne odloči oziroma ga prestavlja na kasnejši čas. Precejšnjo vlogo pri takšnem razmišljanju gotovo igrajo nizki osebni dohodki in službe za določen čas, kriza, v kateri se nahaja naša država, pa takšno stanje nikakor ne izboljšuje. Kljub temu si polovica delovno aktivnih Slovencev želi prejemati pokojnino, ki bi bila vsaj tako visoka, kot je njihov dohodek, a hkrati se jih večina zaveda, da takšnega stanja ne bodo dosegli.
Kot kaže raziskava družbe GfK, ki je bila opravljena na populaciji od 18 do 75 let, so s svojim varčevanjem najbolj zadovoljni tisti, ki denar hranijo na bančnem varčevalnem računu (64 odstotkov anketirancev), in tisti, ki so se odločili varčevati preko klasičnih življenjskih zavarovanj (58 odstotkov anketirancev). Po zadovoljstvu jim sledijo varčevalci preko prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.
NAKLONJENI TVEGANIM NALOŽBAM, A POSLEDIČNO NEZADOVOLJNI
Naročnik raziskave, podjetje RCM, je poleg odnosa Slovencev do varčevanja za starost želel preveriti tudi zanimanje za vlaganje v vzajemne sklade. Rezultati so presenetili, saj kažejo, da Slovenci ne
Sloveniji je za moške 81,8 leta, za ženske pa kar 86 let, kar pomeni, da nas po dopolnjenem 65 letu, ko bi se naj upokojili, čakata še dve desetletji življenja. Poleg tega Slovenci odhajamo v pokoj zelo zgodaj. Zakonsko določena upo-kojitvena starost v Sloveniji za moške je pri 63 letih, za ženske pa dve leti prej, v povprečju zaposle-
ni trg dela zapuščajo pri 60 letih. Statistični podatki za povrh vsega kažejo, da je v Sloveniji zaposlenih komaj 35 odstotkov starejših delavcev, torej starih med 54 in 64 let. Te številke nas uvrščajo povsem na rep evropske lestvice, saj imajo nižje stopnje samo tri evropske države.
Tatiana Golob
zaupamo (več) vzajemnim skladom. Med varčevalci je namreč le šest odstotkov takšnih, ki za starost vlaga v sklade. Strokovnjaki vzrok med drugim iščejo v visokih obrestnih merah, ki jih ponujajo banke za depozite. Varčevalci v tujini si namreč lahko obetajo le okoli dva odstotka donosa, obresti pri nas pa so tudi štiri- in večodstotne.
Vzrok za nezadovoljstvo so tudi vrste naložb, ki smo jih Slovenci do sedaj izbirali. V povprečju so bile to naložbe v tvegane delniške sklade, saj smo Slovenci vanje vložili skoraj 80 odstotkov vseh v sklade naloženih sredstev, kar nas uvršča med najbolj tveganju naklonjene vlagatelje. Posledično je dogajanje na kapitalskih trgih Slovence še toliko bolj prizadelo. Tako s svojim produktom po rezultatih raziskave ni zadovoljnih kar 30 odstotkov anketirancev, 20 odstotkov pa jih ni zadovoljnih z naložbenim življenjskim zavarovanjem.
BOMO RES DELALI DO SMRTI?
Skoraj 30 odstotkov anketirancev meni, da varčevanje za starost ni pomembno, medtem ko si petina izmed njih varčevanja v ta namen ne more privoščiti. Enak odstotek anketirancev pravi, da so za razmišljanje o pokojnini premladi, sedem odstotkov jih celo meni, da bodo delali do smrti in zato pokojnine ne bodo potrebovali.
O času upokojitve bo treba vseeno resneje razmišljati. To povsem razumljivo kažejo številke. Pričakovana življenjska doba v
Miha Slatinšek, Agencija MS, zavarovalniško zastopanje:
»V naši agencijo sklenemo okoli 150 življenjskih polic na leto in kljub temu, da v zadnjem času trendi kažejo željo ljudi po prekinjanju takšnih zavarovanj, pri nas nimamo takšne izkušnje. Pravzaprav ni bilo niti pet odstotkov zahtev po prekinitvi ali zamrznitvi zavarovanja. Res pa je, da k nam prihajajo ljudje, ki so takšna zavarovanja sklepali preko agentov, ki sklepajo le življenjska zavarovanja.
Izkušnje kažejo, da se med temi zastopniki vedno najde nekaj takšnih, ki obljubljajo več, kot lahko nato izpolnijo in, ki stranko prepričujejo k vplačevanju čim višjega obroka. S tem takšen zastopnik dobi lepo provizijo, stranka pa čez čas ugotovi, da ni sklenila kvalitetnega zavarovanja in ga razočarana želi prekiniti. S tem žal izgubi precej denarja, lahko tudi vsega, odvisno od tega, po kolikšnem času želi odstopiti. V naši agenciji sklepamo različna zavarovanja in ne smemo si privoščiti stranko prepričevati v sklenitev slabega življenjskega zavarovanja, nato pa jo, ker je razočarana, izgubiti tudi pri vseh drugih zavarovanjih.
Ljudem je veliko lažje prodati življenjsko polico, kot jih prepričati v varčevanje preko drugega stebra. Sam menim, da je prav, če že mlad začneš varčevati v drugem stebru, četudi z nižjimi zneski, kot čakati na to, kaj bo prinesel čas. Pokojnine bodo v prihodnje gotovo precej manjše od dohodka, ki ga prejemamo, dokler smo zaposleni, zato bi morali pričeti resno razmišljati tudi o varčevanju preko drugega stebra.
Za pokojnino je po mojem mnenju najboljše varčevanje v drugem stebru, saj takšno varčevanje omogoča davčno olajšavo, obrestna mera je fiksna, res pa je, da denarja varčevalec ne more predčasno uporabiti. To je lahko pravzaprav tudi pozitivno, saj se s tem res varčuje za starost. Zelo težko je v dolgoročno varčevanje prepričati starejše ljudi, za takšno varčevanje se redko odločajo, mlajši pa odvisno od njihovega pogleda na prihodnost. Tisti, ki gledajo naprej in jih zanima njihova dolgoročna prihodnost, k varčevanju pristopijo, veliko pa jih enostavno ne razmišlja o tem, kaj bo čez 30 let.«
Gl
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
Aktualno
OBČINA LJUBNO
Nastaja center za razvoj podeželja
V Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji nastaja center za razvoj podeželja, ki bo namenjen številnim dejavnostim. V zgornjem nadstropju gospodarskega poslopja, nad učno kuhinjo, se že dobra dva tedna vrstijo mojstri. Ureditev toplotne izolacije podstrehe, elektroinštalacij in strojnih inštalacij je v polnem teku. Dela opravlja podjetje Remont, dokončana naj bi bila do konca meseca.
Prostor v zgornjem nadstropju bodo lahko koristila društva za pripravo raznih dogodkov, namenjen bo izobraževalnim in društvenim srečanjem ter razstavnim in promocijskim aktivnostim. Zavod Savinja, ki ima sedež v hiši, bo bogatejši za arhivske prostore, v zgornjem nadstropju bodo urejene sanitarije, ki jih doslej ni bilo. Otvoritev je predvidena v času Flosarskega bala.
»V občini se je pokazala potreba po nekih skupnih prostorih, ki bi jih lahko koristila društva ali za razna srečanja in predavanja, ki se odvijajo pri nas,« je povedal župan Franjo Naraločnik. »Veliko interesa so pokazali upokojenci, ki bi se srečevali v dopoldanskem času, planinsko dru-
štvo nima svojih prostorov in je že do sedaj po potrebi gostovalo v Fašunovi hiši. Prav tako bo prostor koristen za predavanja, ki jih organizira Ljudska univerza Velenje. Z adaptacijo Fašu-nove hiše bomo v muzejski objekt doprinesli no-
ve, sveže vsebine,« je dodal Naraločnik. Projekt bo delno financiran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - Leader v vrednosti do 61 odstotkov upravičenih stroškov.
Štefka Sem
Prostor v Fašunovi hiši bo namenjen različnim oblikam druženja. (Foto: Štefka Sem)
OBČINA MOZIRJE
Aktivnih projektov jim nikoli ne zmanjka
V	mozirski občini so v zadnjem letu zaključili številne projekte, veliko jih čaka pripravljenih na izvajanje. Kako hitro bo prišlo do realizacije le-teh, je odvisno tudi od tega, koliko sredstev se bo našlo v državnem mošnjičku ali na raznih razpisih, na katerih občina sodeluje. V času praznovanja občinskega praznika ni bilo slavnostnega rezanja trakov, je pa župan Ivan Suhoveršnik povzel številne aktivnosti v teku in zaključene projekte.
Veliko aktivnosti je bilo v zadnjem obdobju namenjenih protipoplavni varnosti. Na območju Mozirnice in Trnave je celjsko podjetje Nivo zgradilo nekaj manjših zadrževalnikov vode. Večji zadrževalnik je narejen pred Mozirjem na Krahl-novem. Poskrbeli so za sanacijo desetih plazov v okolici Mozirja. Izvajalca del sta bila CM Celje in Nivo. Občina je izdelala projekte, sedaj pa čakajo na povračilo sredstev s strani države.
Med večje projekte štejejo tudi ureditev Hofba-uerjeve ulice, Novih Trat in Trat. Obnovljena je bila infrastruktura, postavljeno kužno znamenje in kapelica na trgu. V teku je urejanje nove cestne povezave do čistilne naprave v Lokah, v načrtu je obnova čistilne naprave. Izvajajo se dela na dvokilometrskem cestnem odseku v Šmihelu. Ta odsek bodo v letošnjem letu pripravili do asfaltiranja, le-to bo prišlo na vrsto v prihodnjem letu.
V	dveh projektih mozirska občina sodeluje skupaj z nekaterimi drugimi občinami. To je projekt GOŠO, s katerim bodo omogočili dostop do interneta na območjih belih lis. Aktivnosti za vseh enajst sodelujočih občin vodi mozirska ob-
činska uprava. Skupni projekt izgradnje novega vodovodnega sistema Letošč teče po predvidevanjih. Pred zimo naj bi pridobili gradbeno dovoljenje. Največ dela bo potrebno za pridobivanje soglasij za služnostne poti. Le-teh bo potrebno pridobiti okrog 400 samo v mozirski občini in Suhoveršnik upa, da bo sodelovanje z lastniki zemljišč dobro. Šest sodelujočih občin računa na kohezijska sredstva, tudi ta projekt vodijo v mozirski občini.
Občina ima pripravljene tudi projekte ureditve krožišča pri avtobusni postaji, Šmihelske ceste in križišča ali krožišča pri navezavi na gorenjski
klanec. Za slednjega vodita projekt skupaj občina in Direkcija RS za ceste, ki šteje ureditev tega križišča med prioritete. Tudi gradnja nove policijske postaje je v planu. Občina je zagotovila komunalno urejeno parcelo, država je zagotovila, da bo do gradnje prišlo, verjetno v prihodnjem letu. Glede selitve knjižnice in tožbe občine proti državi ni še nič novega, je povedal Suhoveršnik, si pa zaradi prostorske stiske knjižnice želijo, da bi čim prej prišlo do kakšnega premika. Po selitvi knjižnice bodo v te prostore preselili Muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani.
Štefka Sem
SREČANJE SLS SAVINJSKO-SALESKE REGIJE
Spregovorili o volitvah in aktualnih temah
V Mozirju so se nedavno srečali člani regijskega odbora Slovenske ljudske stranke za sa-vinjsko-šaleško območje. Pogovarjali so se o temah s področja energetike in tretje razvojne osi, še posebej pa o volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, ki bodo v maju.
Andrej Presečnik, član izvršilnega odbora SLS, je spregovoril o volitvah v Zadružno zvezo Slovenije, ki so potekale konec marca. Podal je tudi informacijo o volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico, za katere so volilna opravila pričela teči konec marca. Volitve bo-
do potekale po pošti konec maja.
Osrednja tema srečanja je bila posvečena slovenski energetiki in v luči tega izgradnji šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Da bi se s problematiko podrobno seznanili, so kot gosta povabili dr. Uroša Rotnika, nekdanjega dolgoletnega direktorja Termoelektrarne Šoštanj. Ta je prisotnim predstavil podrobnosti projekta. Glede tretje razvojne osi so si bili edini, da je nujna, umestitev pa je treba prepustiti stroki.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012 5
Gospodarstvo, Oglasi
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA (ZKZ) MOZIRJE
Lani poslovali pozitivno, a nekoliko slabše
od leta 2010
Nedavno so se člani zgornjesavinjske kmetijske zadruge zbrali na Rečici ob Savinji in se seznanili s poslovanjem v letu 2011. Direktor Andrej Presečnik je postregel s pozitivnimi številkami, take pa v zadrugi pričakujejo tudi letos. Spregovoril je predsednik upravnega odbora Stanko Zagožen, kot gost se je zbora udeležil direktor Zadružne zveze Slovenije Bogdan Štepec, za katerega so imeli prisotni kar nekaj vprašanj.
UGODEN DOGOVOR ZNLB
Presečnik je kot dosežek ocenil to, da je upravi uspelo del kratkoročnega kredita Nove Ljubljanske banke spremeniti v dolgoročnega. Denar bo seveda treba vrniti, vendar dinamika ne bo tako neizprosna. Pri kratkoročnih kreditih lahko namreč namesto podaljšanja banka ob zapadlosti zahteva takojšnje odplačilo, kar bi utegnilo zadrugo spraviti v težaven položaj.
V letu 2011 so veliko pozornost posvečali optimalnemu stanju zalog in pozitivnemu denarnemu toku. Tekoče terjatve so uspeli poravnavati bolj sprotno kot leto poprej, odplačali so velik del kredita. Stroški zamudnih obresti in obresti za kredite so bili znatno nižji od predhodnega leta, vendar so slednji še vedno zelo visoki, kar je posledica zadolženosti zadruge iz preteklosti.
DOBIČEK NIŽJI OD PREJŠNJEGA LETA
Kljub neugodnim gospodarskim trendom in izpadu proizvodnje jajc so bili čisti prihodki iz prodaje višji od leta 2010 za štiri odstotke in so
znašali 878.330 evrov. »Še posebej je bila rast ugodna na področju odkupa kmetijskih in gozdnih proizvodov in v trgovinski dejavnosti,« je ob tem dejal Presečnik. Na drugi strani so bili poslovni odhodki od tistih iz leta poprej višji le za 2,5 odstotka, skupaj jih je bilo 537.711 evrov. Pri tem je direktor izpostavil še dva pomembna podatka: »V primerjavi s prejšnjim letom smo znižali tako stroške materiala kot stroške storitev, stroški dela pa so ostali na isti ravni. Povprečna plača na zaposlenega je bila višja za 3,2 odstot-
ka, število zaposlenih pa se je zaradi upokojevanja znižalo. Zaradi sprotnega plačevanja dobaviteljem in nižjih obresti bankam so se stroški finančnih in poslovnih obveznosti zmanjšali za več kot sedem odstotkov. Dobiček je nižji od tistega za poslovno leto 2010 za 13 odstotkov in znaša 20.523 evrov.«
RAZPRAVA IN SPREJEM NOVIH PRAVIL
Direktor Presečnik je naštel poslovanje po posameznih dejavnostih, kot je trgovina, odkup

mleka in ostala področja, ter omenil letošnjo pridobitev - nove poslovne prostore v Lučah. Poročal je tudi predsednik upravnega odbora Stanko Zagožen in izrazil zadovoljstvo odbora s poslovanjem zadružne uprave. Tudi predsednik nadzornega odbora Jože Bitenc je poročal o opravljenem delu, sicer pa je računovodske izkaze pregledala tudi pooblaščena revizorka.
Direktor zadružne zveze Bogdan Štepec je spregovoril o delu te organizacije. Iz vrst prisotnih je bilo kar nekaj vprašanj glede dela zveze. Tako je nekdo vprašal, zakaj kmet pred upokojitvijo ne more na čakanje. Štepec je odgovoril, da bi bilo treba veliko večino teh vprašanj nasloviti na kmetijsko gozdarsko zbornico oziroma na vladne organe, saj zadružna zveza zanje ni pristojna niti odgovorna.
Prisotni so sprejeli sklep, da potrjujejo letno poročilo, potrdili so tudi spremenjena zadružna pravila. Spremembe so bile potrebne, ker so dosedanja pravila že stara in jih je bilo treba prilagoditi aktualni zakonodaji.
Marija Lebar
Predsednik upravnega odbora Stanko Zagožen (desno) je izrazil zadovoljstvo s poslovanjem ZKZ.
(Foto: Marija Lebar)
Poslanska pisarna
Občanke in občane obveščam, da imam poslansko pisarno odprto po naslednjem razporedu;
-	vsak prvi ponedeljek v mesecu
□ d 14.00 do 17.00 v prostorih Občine Mozirje teh 339 33 02
-	vsako prvo sredo v mesecu
od IS.00 do 17.00 v prostorih Občine Gornji Grad tek 339 13 50
-	vsak drugi ponedeljek v mesecu
od 15.00 do 17.00 v prostorih kulturnega doma Nazarje tel: 339 16 00 (občinska uprava Občine Nazarje)
-	vsako drugo sredo v mesecu
od 15.00 do 17.00 v prostorih Občine Ljubno ob Savinji tel: 339 17 70
Predhodni klic na navedeno telefonsko številko (tajništva občin) je zaželen zaradi morebitne zadržanosti zaradi drugih neodložljivih obveznosti.
Dosegljiv pa sem tudi na tel, 01/478 94 43 ali 041 628 047, pobude ali vprašanja pa mi lahko
pošljete tudi na elektronski naslov: jakab.presecnik@dz-rs.si-
Jakob Presečnik Podpredsednik DZ RS
6 Savinjske novice št. 18, 4. maj 2012
Iz občin, Organizacije
PROJEKTNA IDEJA SAVINJA PRI ŠENTJANŽU
Naravno bogastvo neokrnjene reke je treba
zavarovati
Na območju med grušoveljskim in Špendeto-vim jezom je okoli šest kilometrov Savinje, ki teče po neokrnjenem naravnem območju. Ker so pritiski na spreminjanje tega okolja veliki, so na celjski območni enoti Zavoda RS za varstvo narave pripravili projektno idejo o zavarovanju tega dela porečja. Ideja je bila predstavljena na nedavnem rečiškem občinskem svetu. Prisotni so jo z navdušenjem podprli.
Dokument imenovan Projektna ideja Savinja pri Šentjanžu je predstavila sodelavka celjske enote zavoda Mojca Tomažič, prisoten je bil tudi eden od soavtorjev Gregor Kalan. Tomaži-čeva je pojasnila, da se Savinja, ki je do Ljubne-ga razglašena za naravni spomenik, iz izrazito hudourniške spremeni v ravninsko reko. V delu, ki bi ga bilo potrebno zavarovati, teče po neokrnjenih prodiščih, njen tok se po vsakem deževju spreminja, menja strugo in ustvarja meandre. Sočasno z odlaganjem proda je tu nastajal sistem lok in poplavnih logov ter prodišč z značilnimi rastlinskimi in živalskimi združbami.
V skladu z Naturo 2000 je tukajšnje območje
Projektno idejo je predstavila Mojca Tomažič.
(Foto: Marija Lebar)
določeno kot varstveno območje za sivo vrbo, hrastovo-belogabrove gozdove, za metulja črtastega medvedka in ribi sulca ter pohro. Celotno omenjeno območje ponuja številne možnosti za
tako imenovane mehke dejavnosti turizma, kolesarjenja, opazovanja narave, tudi šolskih naravoslovnih dnevov, zato bi bilo smiselno, da se ga zavaruje in da se uskladijo vsi interesi prebivalcev, lastnikov, ribičev, gozdarjev, lokalne skupnosti in še koga.
Pri tem je Štefan Farkaš opozoril na težave tamkajšnjih občanov s poplavnimi vodami, ki bi jih bilo treba urediti. Svetnik in podžupan Milan Cajner je menil: »Premalo se zavedamo bogastva, ki ga imamo tik pred vrati. Že večkrat se je zgodilo, da so bili nezaželeni posegi na tem območju od odlaganja odpadkov do izkopa proda. Če sprejmemo tokratno pobudo in slvari uredimo pravno formalno, bomo območje, za katerega se bojimo, lahko varovali.
Tako župan Vinko Jeraj kot svetniki so projektno idejo pozdravili z navdušenjem. Menili so, da je z aktivnostmi potrebno nadaljevati, poiskati potrebne finančne vire. Projekt je dolgoročen in se mora izvajati premišljeno in postopoma, so še dejali.
Marija Lebar
STROKOVNA SODELAVKA ZAVODA PELIKAN KARITAS BARBARA RAKUN
Pomaga ljudem, ki so zašli v svet drog in
zasvojenosti
»Ljudje, ki se srečujejo z najrazličnejšimi zasvojenostmi, pridejo do točke, ko ne vedo več kam. Vse so poskusili, a še vedno niso našli sreče, zadovoljslva in notranjega miru. Ubrali so bližnjico, ki pa jim ni prinesla veselja do življenja,« pravi Barbara Rakun iz Šentjanža, ki si delovne izkušnje nabira v Zavodu Pelikan Karitas v naši prestolnici. Kot njihova strokovna sodelavka spremlja ljudi, ki so se v določenem obdobju življenja izgubili in zašli v svet drog ter odvisnosti, zdaj pa bi radi spet našli pot nazaj v življenje.
Zaposleni delavci pri Zavodu Pelikan Karitas pomagajo najprej s prvimi informativnimi razgovori vzpostaviti stik z zasvojeno osebo in njegovimi starši oziroma skrbniki. Skupaj z njimi nato poskušajo prepoznati težave zasvojene osebe in družine, jih motivirati za prenehanje uživanja droge in spremembo načina življenja. S pogovori in terapijami pomagajo zgraditi odnos zaupanja, da zasvojena oseba spet najde svoj prostor pod soncem.
»Le tako lahko oseba najde čas zase in za druge, da ne ponavlja več preteklih vzorcev vedenja, obnašanja, čutenja, mišljenja, ki so rušili, kar je bilo v otrošlvu in mladosti zgrajenega,« se o delu razgovori Zgornjesavinjčanka in pove, da se v
Barbara Rakun spremlja ljudi, ki so se v življenja izgubili in zašli v svet drog ter odvisnosti, zdaj pa bi radi spet našli pot nazaj v življenje.
(Foto: Marija Sukalo)
program zavoda lahko zasvojena oseba vključi z možnostjo detoksikacije v Bertokih, pot pa nadaljuje v celodnevnem pripravljalnem centru v Ljubljani. Terapevtska skupnost je namenjena pred-
vsem zdravljenju in rehabilitaciji uživalcev različnih strupenih in škodljivih snovi. Po zaključku programa je Zavod Pelikan Karitas na voljo tudi ob ponovnem vključevanju v družbo. Pri tem so v veliko pomoč njihovi prostovoljci.
»Strokovni delavci želimo, da se starši oziroma skrbniki aktivno vključujejo v reševanje problematike. Zavod Pelikan Karitas lahko v slovenski družbi prispeva k boljšemu razumevanju problematike zasvojenosti, lahko prispeva k večji strokovnosti na področju dela z osebami, ki imajo težave z zasvojenostjo ter lahko prispeva k preventivnemu delovanju vsakega posameznika,« je med drugim izpostavila Rakunova.
Marija Šukalo
UKINEK	
Edina človeška lastnost, ki nam vliva upa-	
nje in daje tolažbo, je vztrajnost, saj po pri-	
zadevnem delu vztrajnost vedno rodi svoje	
sadove.	
Charles Dickens	
	
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012 7
Iz občin, Organizacije
ZUPAN VINKO JERAJ SPREJEL NOVOROJENČKE IN STARSE
Najmlajši med svojimi »kolegi« v vrtcu
Rečiški vrtec so konec aprila obiskali prav posebni gostje. Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj je v sodelovanju s tamkajšnjim vrtcem in osnovno šolo pripravil sprejem za novorojenčke in njihove starše. Čestital je mladim staršem, po vrtcu pa jih je na ogled popeljala direktorica Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtec Mozirje Ana Rebernik. Za prijazen sprejem so poskrbeli otroci in vzgojiteljica Jožica Jeraj. Najmlajšim so zapeli in zaplesali v pozdrav.
Direktorica Rebernikova je menila, da je na starših zahtevna naloga, saj so njihovi otroci sedaj v najnežnejši dobi in hkrati v taki, ko se postavljajo temelji za celotno vzgojo v človeka, da bo nekoč uspešen član družbe. »Kajti starost nas vseh je odvisna tudi od uspešnosti teh malčkov v življenju,« je med drugim dejala.
Župan Jeraj je čestital staršem, ki so se odločili povečati število članov svojih družin in hkrati tudi občanov ter jih spodbudil k nadaljnjemu dvigu natalitete v občini. »Otroci so božji dar in bodo nekoč nadaljevali naše de-
lo,« je povedal župan.
Od prejšnjega sprejema se je v občini rodilo 18 otrok. Večina jih je s starši prišla na sprejem. Občina staršem ob rojstvu otroka nameni 150
evrov. Ena družina, ki se je opravičila in se sprejema ni udeležila, je znesek namenila v dobrodelne namene.
Marija Lebar
Rečiški novorojenčki v družbi staršev na županovem sprejemu (Foto: Marija Lebar)
PREDAVANJE V FAŠUNOVI HlSl
Predstavitev ekološke kmetije v okviru
projekta Most
Ekološka kmetija je kraj, kjer ljudje živijo v sožitju z rastlinami, živalmi in vso naravo, ob tem pa pridelujejo okusno, zdravo hrano in pijačo, je na predavanju o ekološkem kmetovanju in predstavitvi Baronove ekološke kmetije povedal njen lastnik Boris Uranjek. Predavanje je 25. aprila v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji pripravila Ljudska univerza Velenje v okviru projekta Most. Poslušalce je v imenu univerze pozdravila Biser-ka Plahuta.
Uranjek je predstavil začetek ekološkega kmetovanja na njihovi 200 let stari kmetiji v Planici pri Framu. Spregovoril je o številnih pridelkih, ki zrastejo na njihovih njivah, kljub temu da je kmetija na 700 metrih nadmorske višine. Na kmetiji imajo registriranih preko 20 dopolnilnih dejavnosti, med njimi predelavo hrane (vložena zelenjava, kompoti), izdelavo pijač (različni likerji, sirupi, jabolčni sok, kis), prodajo mlade govedine Pohorje Beef, prodajo zeliščnih čajev, svežega sadja in zelenjave.
S še šestimi ekološkimi kmetijami izvajajo partnersko kmetovanje. To pomeni, da s strankami za obdobje od maja do oktobra sklenejo pogodbo in jim potem tedensko dostavljajo zelenjavo v določeni vrednosti. Kmetije med samo dopolnjujejo ponudbo, saj so iz različnih krajev in tako je tedenski zabojček vedno poln različne sezonske zelenjave.
Na sami kmetiji obiskovalcem nudijo številne dogodivščine in programe. Otroci in odrasli lahko na zeliščnem vrtu pomagajo pri pripravi čajnih mešanic, pečejo kruh, obirajo sadje, ustvarjajo aranžmaje iz naravnih materialov. Lahko se družijo z živalmi ali se igrajo na igralnih površinah. Gostom nudijo degustacijo domačih pijač, ogled kmetije ali njene okolice. V njihovi kuhinji vedno diši po domači hrani, vse kar nudijo gostom, je pridelano doma.
Boris Uranjek je predstavil bogato izbiro ekoloških izdelkov. (Foto: Štefka Sem)
Izdelke trži pod blagovno znamko Pri Baronu.
(Foto: Štefka Sem)
Ekološko kmetovanje zahteva dobro poznavanje vseh pravil za pridelavo, je dejal Uranjek. Že deset let je, od kar so pridobili ekološki certifikat, ki dokazuje, da upoštevajo vse standarde. Kljub temu je promocija njihovih izdelkov potrebna, ampak, kot že dolgo velja, dober glas seže v deveto vas in Pri Baronu so po Uranjekovih besedah najbolj zadovoljni, kadar jih pohvalijo gostje in pohvalo posredujejo novim potencialnim gostom.
Štefka Sem
8 Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
Organizacije
PRVOMAJSKI POHOD NA CRETO
Na slovesnosti so se srečali občani Nazarij in
Vranskega
Letošnje sončno vreme na prvomajske praznike je bilo več kot primerno za številna praznična srečanja in pohode v naravo. Tudi v Krajevni skupnosti Kokarje, ki je skupaj z domačimi društvi in Planinskim društvom Nazarje ter ob podpori Občine Nazarje, organizirala tradicionalni prvomajski pohod na Čreto, je toplo vreme pripomoglo k izredni udeležbi prireditve.
Pohoda se je udeležilo preko sto ljubiteljev narave, ki so se na pot proti Čreti podali iz Laz nad Kokarjah. Njihov cilj je bil vrh Črete, kjer je ob spomeniku padlim v NOB potekala slovesnost v počastitev 27. aprila, dneva upora proti okupatorju. Kot vsako leto se na tem prostoru ob cerkvici Matere Božje srečajo pohodniki in predstavniki občin Nazarje in Vransko. Tako sta se
Nazarska županja Majda Podkrižnik je izrazila upanje, da bo praznovanje praznika dela kmalu spet postalo polno optimizma in napovedi boljših časov za delavce. (Foto: Tatiana Golob)
slovesnosti udeležila tudi županja Nazarij Majda Podkrižnik in župan Vranskega Franc Sušnik.
Zbrane na slovesnosti je pozdravila predsednica krajevnega odbora Kokarje Andreja Zupanc, sledila sta nagovora županje in župana. Oba sta se po pozdravu dotaknila kriznega obdobja, ki ga preživlja Slovenija in njeni državljani, ter izrazila upanje, da praznovanje praznika dela kmalu spet postane polno optimizma in napovedi boljših časov za delavce. Slovesnost je popestril nastop šolarjev OŠ Nazarje, ki so pod mentorstvom učiteljice Manice Hudales pripravili več recitacij, pesmi in instrumentalnih nastopov.
Po končani slovesnosti so se pohodniki razkropili v različne smeri. Nekaj se jih je podalo na krepčilno malico v bližnji planinski dom PD Vransko, tisti, ki so se na pot podali iz Laz, pa so se vrnili nazaj na izhodiščno točko pohoda, kjer jih je prav tako čakala krepka malica. Da je bilo za udeležence pohoda dobro poskrbljeno, so poleg predstavnikov KS Kokarje in občine Nazarje poskrbeli člani PD Nazarje, PGD Gorica ob Dreti, ŠD Dreta Kokarje in taborniki Roda Sotočje Nazarje.
Tatiana Golob
KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Največ aktivnosti namenili gledališki in galerijski
dejavnosti
V	gornjegrajskem kulturnem društvu imajo že leta močno gledališko in galerijsko dejavnost. V preteklem in začetku letošnjega leta so predstavo Oblast pod režisersko taktirko Klemna Petka odigrali kar 23-krat. V galeriji Štekl so gostili sedem umetnikov z različnih področij. Galerijsko dejavnost vodi Jožica Tiršek Drčar, ki ob otvoritvah razstav poskrbi tudi za kulturni program.
V	okviru občinskega praznika so pripravili dobro obiskan folklorni večer, pred novim letom je bil gost pogovornega večera Bert Savodnik. Med uspešne dogodke lahko prištejejo koncert velenjskih gimnazijcev in njihovih gostov z Nemčije v gornjegrajski katedrali. Tekom leta člani društva sodelujejo na številnih prireditvah v kraju, ob koncu leta so pripravili igrico za otroke vseh treh šol v občini. Pri njih rade gostujejo gledališke skupine, s katerimi so vzpostavili prijateljske odnose.
Nekateri člani gornjegrajske gledališke skupine so se izobraževali na dveh tečajih. V lanskem letu so se lotili urejanja kulturnega doma. Za začetek so izolirali strop dvorane in uredili ogrevanje. Poleg investicijskih vlaganj so za potrebe društva namenili sredstva za nakup računalnika in multifunkcijske naprave. Med pomembnej-
Predsednica Tatjana Bezovšek je povedala, da bodo letos na odru ponovno uprizorili Zadrečke zdrahe. (Foto: Štefka Sem)
šo pridobitev štejejo tudi ureditev spletne strani, na kateri sproti objavljajo dogodke.
Plan dela so smelo zastavili predvsem na področju galerijske dejavnosti, saj so dogajanje preko zime preselili v avlo kulturnega doma in bodo tako v letošnjem letu pripravili kar enajst razstav. Večji projekt bo tudi letošnja predstava Zadrečke zdrahe. Predstavo ponavljajo vsakih deset let in je železni repertoar gornjegraj-skih gledališčnikov. Vika Venišnik je predlagala, da bi kar največ igralcev našli med tistimi, ki so v predstavi že zaigrali, za režiserja je predlagala Franca Urlepa. Tudi ureditev kulturnega doma bi radi dokončali, a brez pomoči občine ne bo šlo.
Pozdravne besede so spregovorili predstavniki več društev v občini. Pohvalo za dobro delo društva in zahvalo za sodelovanje na številnih prireditvah je izrazil župan Stanko Ogradi. Hkrati je izrazil nestrinjanje z zaračunavanjem najemnine za najem dvorane občini, saj le-ta financira redno dejavnost društva in sofinancira investicije. V občini se osrednja proslava ob občinskem prazniku vsako leto odvija v drugi krajevni skupnosti in letos je na vrsti Gornji Grad.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012 9
Intervju
Matevž Lenarčič (Foto: Marija Šukalo)
V svetovni javnosti odmeva uspeh Zgornjesavinjčana Matevža Lenarčiča, ki je z ultralahkim Pipistrelovim letalom Virus SW 941 v treh mesecih uspešno opravil svojo pot okoli sveta in sredi aprila končno pristal na letališču Jožeta Pučnika. Pilot z Rečice ob Savinji je med svojim podvigom preletel preko 90 tisoč kilometrov ter šestkrat prečkal ekvator. Letel je nad več kot petdesetimi državami, z višine opazoval kakih sto dvajset narodnih parkov, njegov sanjski polet pa je vseboval tudi zelo zahtevne preizkušnje, kot so prelet oceanov, Mount Everesta, Antartike, številnih puščav ... Diplomirani biolog, ki se poleg letalstva navdušuje tudi nad alpinizmom in padalstvom, je zelo izkušen pri pilotiranju lahkih letal na velike razdalje.
POPOTNIK MATEVŽ LENARČIČ Z RECICE OB SAVINJI
Pot okrog sveta mu je prinesla ogromno sprememb
- Pri svojem letenju ste podrli kar nekaj rekordov, a sami pravite, da v ospredju niso rekordi.
Nisem preizkušal svoje vzdržljivosti. To je zame pač način življenja. Bilo mi je praktično vseeno, kako se zadeva zaključi. Je pa zelo dobra izkušnja, ki mi je v življenje prinesla ogromno sprememb. Postal sem modrejši in lažje prenašam poraze. Zame res ni bil rekord, temveč poseben osebni izziv, ki smo ga morali zapakirati v eno vsebino - letenje z lahkim letalom oziroma letalom, ki najmanj onesnažuje. To je seveda doseženo, saj je bila onesnaženost skoraj 30 odstotkov manjša kot s katerim koli drugim tovrstnim letalom. Na letalu je bila tudi naprava, ki je merila koncentracijo črnega ogljika. To je pomemben faktor pri povzročanju segrevanja Zemlje, ki se lažje kontrolira kot CO2. Doktor Griša Močnik je bdel nad tem projektom in sedaj obdeluje podatke. Ti so dostopni na internetu, za podrobne analize pa bo potrebno kar nekaj časa.
- Ob preletu sveta ste lepoto narave beležili s svojim fotografskim aparatom. Ste mogoče odkrili kak košček, kjer bi živeli z osebo, ki vam je blizu?
Fotografij je res izredno veliko. Nekatere so objavljene na internetu, veliko pa jih ne bo nikoli moč videti v javnosti. Krajev, kjer bi lahko živel, je neskončno veliko. Sicer pa je lepota stvar per-cepcije in odvisna od milijon faktorjev. Takrat, ko je človek v določenem okolju, vpliva milijon faktorjev v odnos do tistega okolja in se z dnevom
»Za prelet Mount Everesta so mi pomagali pridobiti dovoljenje člani avio kluba Nepal blizu Katmanduja, a ni vse šlo gladko. Da smo sploh dobili dovoljenje, so na večerjo povabili najvišjega predstavnika njihovega letalstva in ga tudi opili. Tako nam je obljubil dovoljenje. To je sicer res naslednji dan prišlo, a drugačno, kot smo bili dogovorjeni.«
-	Kako je v letalu, kjer je bore malo prostora, prebiti več ur letenja?
To je bil le manjši problem. Večji je bil ponavljanje vsakodnevnih stvari. Poleg letanja je bilo še veliko birokracije, iskanje goriva, problemi z letalom, problemi z ljudmi. A sam tega ne bi zmogel. Pomagala mi je odlična ekipa, ki je bila v ozadju, naloge je izpeljala vrhunsko. Vsekakor mi ne bi uspelo brez Vojka Strahovnika, ki je skrbel za organizacijo, za internet je skrbela Andreja, tu sta tudi oblikovalka Nataša Vreča in Petra Draškovič, ki je prevajala ter skrbela za komunikacijo. Nepogrešljivi Domen Grauf je nadomeščal instrument za merjenje neviht. Slednji se mi je pokvaril že na začetku poti. Brez ekipe Pi-pistrela bi mi trda predla, ko sem imel probleme z letalom.
-	Po takem potovanju ste polni novih vtisom. Sami pravite: »Svet je lep, le pogledati ga je treba s prave strani.« Kaj vse ste doživljali?
Svet je res lep in velik. Ljudi pa ni tako veliko. Za Indijo pravijo, da je prenaseljena, sam pa sem opazil, da je popolnoma prazna. Tako da je prostora veliko. Problem je le distribucija tega, kar je na planetu. Žal smo ljudje grabežljivi in vse, kar moremo, spravljamo v žep, čeprav tega ne potrebujemo. Velik del sveta pa je v veliki revščini. Tudi vode je še vedno dovolj.
spreminja. Kak dan je zadeva perfektna, naslednji pa je lahko »skozlana«. Vse povsod je enako kot na Rečici. Politika je vsepovsod, onesnaženost ozračja je povsod. Razlika je mogoče v tem, da nekje pač manj občutiš vpliv politike.
-	Omenili ste, da ste imeli težave z motorjem letala, tako da ste v Avstraliji imeli tudi prisilne počitnice?
Človek je zelo fokusiran na odpravo težav in ni bilo prostora za turizem. Saj sem si ogledal nekaj stvari, a moje misli so bile usmerjene prav v to, kako čim prej odpraviti napako, skoordinirati vse potrebno in dobiti nova dovoljenja.
-	Sami pravite, da se vse zgodi z razlogom. Tudi te težave z letalom, ki so vam omogočile, da se malo spočijete?
Ne vem, če so se zgodile ravno zato, ampak jasno je, da se vse zgodi z razlogom. Če pa ni z razlogom, ga je potrebno poiskati oziroma verjeti, da razlog obstaja. Verjamem v to, saj če gledam na zadnji problem z motorjem v Namibiji, ko je motor odpovedal ravno v bližini letališča. Če bi se mi to zgodilo samo par minut prej ali par minut pozneje, bi se projekt končal, ker bi pristal v puščavi. Verjamem, da obstaja točno določena pot, po kateri se zadeve odvijajo.
10 Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
Intervju, Oglasi
- Kljub temu da se vam je letalo kvarilo, še vedno verjamete v Pipistrel?
To lahko primerjamo z življenjem, ki ga živimo zelo zdravo. Jemo zdravo hrano, telovadimo, pa klub temu zbolimo. To se pač zgodi. Tako je tudi
»Zame res ni bil rekord, temveč poseben osebni izziv, ki smo ga morali zapakirati v eno vsebino - letenje z lahkim letalom oziroma letalom, ki najmanj onesnažuje. To je seveda doseženo, saj je bila onesnaženost skoraj 30 odstotkov manjša kot s katerim koli drugim tovrstnim letalom.«
z letalom. Vse, kar na svetu človek naredi, se lahko pokvari. O tem nima smisla debatirati. To je filozofsko vprašanje in samo vprašanje časa je, kdaj se bo pokvarilo. In z ozirom, da je bila pot dolga več kot 90 tisoč kilometrov, 369 ur letenja v neugodnih vremenskih razmerah, včasih hude turbulence, ekstremne temperature, velike višine ..., je letalo dobro zdržalo.
verjetne številke. Ko sem bral zapise, sem bil vesel spodbude.
- Ko ste bili v Nepalu in se pripravljali na prelet najvišje gore sveta, so obiskovalci vaše spletne strani doživeli informacijsko blokado. Kaj se je tedaj dogajalo?
Za prelet Mount Everesta so mi pomagali pridobiti dovoljenje člani avio kluba Nepal blizu Kat-manduja, a ni vse šlo gladko. Da smo sploh dobili dovoljenje, so na večerjo povabili najvišjega predstavnika njihovega letalstva in ga tudi opili. Tako nam je obljubil dovoljenje. To je sicer res naslednji dan prišlo, a drugačno, kot smo bili dogovorjeni. Dobil sem dovoljenje le za prelet bližine letališča na višini štiri tisoč metrov. Zato smo se odločili, da sledilno napravo izklopimo. Lahko bi Nepalcem, ki so mi pomagali, nakopal velike te-
»Vse povsod je enako kot na Rečici. Politika je vsepovsod, onesnaženost ozračja je povsod. Razlika je mogoče v tem, da nekje pač manj občutiš vpliv politike.«
katera vrata. Lahko rečem le, da so okrog mene bili le pozitivni ljudje in na poti imam same pozitivne izkušnje. Nudili so mi pomoč, nikoli nisem bil okraden ali ogoljufan. A teh ljudi je zelo veliko in razdalje so prevelike, zato dvomim, da bom ostal z vsemi v kontaktu tudi sedaj. Vsekakor pa mi bodo ta poznanstva verjetno kdaj prav prišla v daljni prihodnosti.
-	Na prvem poletu, ko ste se podali okrog sveta, so vam v kabini delale družbo tri plišaste igrače. So bile tudi sedaj z vami?
Seveda, za srečo nič ne škodi, pa še osebni stik z domačimi so. Tudi sicer so mi bili domači v veliko oporo. Žena me je celo presenetila z obiskom v Nepalu.
-	Dvakrat ste se podali okrog sveta. Ali bi lahko potegnili vzporednice med projektoma in jih primerjali?
To nikakor ni mogoče primerjati. Tako kot ni mogoče primerjati včerajšnjega dne z današnjim ali vsakodnevno vožnjo z Rečice v Celje. Vsak trenutek je namreč drugačen, kar je v življenju zelo dobro.
-	Ste pri vseh teh problemih prišli do trenutka, ko ste se vprašali, ali je to sploh potrebno?
Seveda. Pogosto človek podvomi, ali se bo zadeva končala. A korak za korakom, kot celo življenje.
-	Letos je vaš podvig preko interneta spremljalo veliko ljudi. Je bilo to za vas obremenjujoče?
Na letalu sem imel napravo, ki je vsake dve minuti sporočala točno lokacijo. Z vidika varnosti je bilo to super. Pa smo za šalo vse skupaj dali na
žave, v težavah pa bi ostal tudi sam. Zaradi kršenja bi me namreč lahko tudi zaprli. Zato nisem bil viden vse do pristanka v Indiji.
- Pridobivanje dovoljenj, točenje goriva ... Marsikaj je poseglo v vaš urnik. Ste morali zaradi tega spremeniti pot?
Zaradi spremembe poti je bilo potrebno pridobiti nova dovoljenja. Ta namreč veljajo le dan ali dva. In če to zamudiš, je potrebno celo verigo spremeniti. To je zame delala nemška firma, ker je za enega človeka to nemogoče.
T, -- f ¿p
Prelet preko Himalaje (Foto: Matevž Lenarčič)
internet. Odziv je bil presenetljiv. Spremljalo me je več kot 90 tisoč ljudi, stran je imela preko milijon obiskov. Ljudje so pisali na forumu, teh zapisov je več kot pet tisoč. Za en letalski projekt so to ne-
- Kaj sedaj, ko je projekt zaključen?
Sedaj je potrebno vse urediti, tako organizacijsko kot finančno. V štirih mesecih tako intenzivnega trošenja denarja je nastala kar velika luknja v proračunu. Številke še niso znane. Stroški so bistveno večji, kot smo pričakovali, in to predvsem zaradi zamud. Že s samim štartom se mi je projekt podražil, saj sem moral dobiti nova dovoljenja. Tu so bile tudi težave z avionom v Avstraliji, težave z motorjem na Tahitiju in Namibiji. Vse skupaj je za sabo potegnilo veliko logistiko, da je prispela ekipa, ki je uredila zadeve.
Marija Šukalo
- Pri vsem tem vam je bilo v pomoč veliko ljudi. Boste z njimi zadržali stike?
Mnogo je tistih, ki so mi požrtvovalno pomagali prebroditi marsikatero težavo, odprti prene-
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
Ljudje in dogodki, Organizacije
TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE
Ročno postavljanje mlaja nadomestil stroj
Gasilci do mlaja s pomočjo občinskih financ
V Gornjem Gradu za postavitev mlaja ob prvomajskih praznikih skrbijo člani turističnega društva. Medse povabijo »stare mačke«, ki imajo veliko izkušenj s tem opravilom. Predvsem je to generacija, ki se je s postavitvijo mlaja trudila še na roke, zadnji dve leti pa nadzira strojno postavitev. Priprava podlage, okrasitev mlaja z zelenjem in zastavo na vrhu
ter postavitev je delo, ki so ga opravili hitro. Je pa zato toliko bolj pomembno ohranjanje običaja in druženje različnih generacij, ki se zberejo ob tej priložnosti. V starih časih so ob zaključku dela nazdravili s tolkcem, v sedanjih modernejših časih pa so se fotografirali v spomin za naslednje rodove.
Štefka Sem
Člani nazarskega gasilskega društva, ki so pomagali postaviti mlaj.
(Fotodokumentacija PGD Nazarje)
Po letu dni premora so nazarski gasilci ponovno postavili tradicionalno lep mlaj s pomočjo domače občine, ki ga je odkupila. Z nemalo delov-
ne vneme so 30-metrskega velikana postavili pokonci, da je v ponos društvu, občini in delavskemu prazniku.
NN
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA
Postavili šest mlajev
Pri postavljanju mlaja sodelujejo vse generacije. (Foto: Iztok Kolenc)
POSTAVITEV MLAJA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Za delo poprijeli vsi iz soseske
Tradicionalnemu postavljanju mlaja pred praznikom dela so se pridružili tudi bočki gasilci. S pomočjo moderne tehnologije je danes to opravilo mnogo lažje, kot je bilo včasih, simbolnost dogodka pa kljub temu ostaja. Po vseh zaselkih v krajevni skupnosti Bočna so 27. aprila postavili visoke in lepo okrašene mlaje, vrh katerih je za-vihrala slovenska zastava. Sodelovalo je preko deset gasilcev. Zahvala za obujanje običaja gre tako postavljavcem, dvema strojnikoma in darovalcem šestih mlajev.
Štefka Sem
Postavljanje mlaja pred Bočno
(Fotodokumen-tacija PGD Bočna)
mm
Za postavitev mlaja so poskrbeli moški.
Ker v občini Ljubno ob Savinji že dve leti ob prazniku dela nihče ni postavil mlaja, so se so-krajani odločili, da ga postavijo kar sredi ulice. Združeni so zavihali rokave in mlaj je bil posta-
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
vljen kot bi trenil. Za tem so se vsi skupaj zabavali in poveselili. Dogovorili so se, da prihodnje leto postavijo še višji in še lepši mlaj.
Milan Cerar
Zgodovina in narodopisje
Izročilo naših prednikov (2)
Piše: Aleksander Videčnik UROKI
Večkrat se je zgodilo, da je katera izmed copr-nic komu uročila svinje ali krave. Uročena žival je potem bolehala, seveda se ni redila in je dajala manj mleka. V Primožu je bila posebno na slabem glasu coprnica Kropušca, ki se je rada znašala nad ljudmi, ki ji niso bili naklonjeni. Tako je nekoč Goršetu uročila svinjo.
Možakar pa ni bil neiznajdljiv, predvsem je vedel, kdo mu je povzročil težave in kako lahko co-prnico osmodi. Doma je na ognjišču močno naložil, nastala je velika vročina. V ta namen niso bila primerna navadna drva - morala so biti narezana iz lesa, ki je štiri kvatre tičal v zemlji, le tak les je nevaren coprnici. Na ogenj je postavil lonec vode, vanj vrgel mehur jalovke, da se je kuhal. Ko je voda močno vrela, je zapustil hišo in skrit čakal, kdo bo prišel k hiši, ker ga bo peklo. Kmalu je pridrvel Kropušek, vdrl v hišo in odnesel iz lope smetano, da je z njo lahko namazal ženo, ki jo je doma hudo smodilo in peklo po vsem telesu. Smetana je morala biti iz hiše, v kateri se je kuhal mehur jalovke - le taka je pomagala pri omenjenih opeklinah. Rekli so, da je imela copr-nica srečo, da Gorše ni kuhal mehurja do kraja, ker bi to lahko bilo za hudobno žensko usodno.
TRATARJEV TONČ
V Radmirju je Vorhova pripovedovala, da je v vsem Zadretju znano, da se coprnice rade zbirajo v Doršekih pri Bočni. Tam blizu sta prebivala Tratarjev Tonč in njegova mati. Tonča so poznali v vasi kot duhoviteža, ki je rad pripovedoval srhljive zgodbe, če so mu plačali za pijačo. Neke noči se je pozno in dobre volje vračal s kožuha-nja proti domu. Zavedal se je, da se lahko sreča s coprnicami, zato je pri sebi nosil rožni venec. In res, tisto noč so ga obkolile coprnice in slabo bi se mu godilo, če jih ne bi odgnal od sebe z rožnim vencem. Nekako je torej ušel iz kroga hudih žena in na vso moč tekel proti domu. Tako se mu je mudilo, da ni odklenil vhodnih vrat v domačo kočo, kar z njimi vred je padel v lopo, čeprav je že od daleč klical mater, da mu odpre vrata. Mati pa ga ni slišala, ker je trdno spala.
HITRO Z RAJŽE DOMOV
Zgornjesavinjčani so bili zaradi splavarstva večkrat na rajži, kot so temu rekli, kadar so krenili proti jugu, največkrat do Beograda. Vračanje domov je bilo seveda naporno in dolgotrajno, saj so se vozili z vlaki, ki so bili neudobni, še manj pa hitri. Tako je bilo že kar običajno, da so bili z doma po tri tedne. S Pa-ške vasi so morali do svojih domov kar peš.
Če je kateri prehitro prišel z rajže, so ljudje šepetali, da mu je pomagala coprnica in mu omogočila »brzo« pot. Nekoč so se Šmarčani iz Ze-muna odpravljali domov. V Šmartnem so imeli žegnanje, kar jih je sililo na hitro vrnitev. Bili so v neki gostilni in natakarica je poslušala njihovo tarnanje, da bodo zamudili veliko praznovanje v domači fari. Kelnarica je poklicala enega iz med njih v sosednjo sobo in ga vprašala, koliko da plača, če ga spravi takoj domov. Govorilo se je, da ta ženska sploh ni bila v resnici natakarica, ampak coprnica. Zapretila mu je, da o tem pogovoru ne sme črhniti besede. Vprašala ga je, če ima kaj »svetega« pri sebi, to naj odvrže. Malo za tem je privlekla kozla v sobo, na katerega je moral Šmarčan sesti, naenkrat je začutil, da je v zraku. Komaj se je dobro zavedel, je bil v dolini pri domačem kraju (Lizavnica). Baje je marsikateri flosar na ta način prišel zelo hitro domov, le plačati je moral dobro.
RDEČE MLEKO Če je krava dajala rdeče mleko, so ljudje vedeli, da jo molze coprnica. Proti temu so se kmetje borili z železnim drogom, ki so ga razbeljenega zasadili pod kap domače hiše, kjer so domnevali, da so hude žene na delu. V luknjo, ki so jo naredili z drogom, so vlili mleko krave, ki je bila žrtev coprnice. To je povzročilo, da je hudodelko zelo peklo. Bila je, kot so pravili ljudje, vsa opečena.
ŽLEHT ŽENSKE V Primožu so ljudje opisovali coprnice kot zelo žleht ženske. Večinoma so bile to starejše ko-čarke in osamljene, navadno čudaške ženske. V kraju so se zelo bali babe na Reberniji. Na splošno so ljudje vedeli za nočne polete teh žensk. Če se jim je kdo zameril, so ga krepko osmodile, da je trpel hude bolečine. Krave so molzle predvsem tistim, ki so se jim zamerili. Edino sredstvo proti tem hudobam je bil žareč železni drog, kot
smo že opisali. V Primožu so ljudje verjeli, da po opravljenem obredu z drogom pridrvi coprnica, ki je molzla kravo, ker jo hudo peče po vsem telesu. Če so jo ljudje ogovorili, je bila rešena, če pa so jo molče gledali, jo je pač hudo peklo naprej.
LUČI NA KOŽELJEVEM BREGU
Nad Lučami so na praznične dni, okoli božiča, plesali pozno v jutro. Ko se je skupina mladih vračala domov proti Metulju, so se spotoma oglasili še pri Škomnu. Malo pred domačijo so na Koželjevem hribu zagledali 22 luči, ki so postajale vse svetlejše. Vedeli so, da so tam le strnjeni gozdovi in da ni v tisto smer nobene domačije. Vseh 15 navzočih je štelo luči in torej ni mogel biti privid, so pozneje pripovedovali. Rekli so, da so opazovali ples coprnic.
TUJKA MED HLAPCI
V	Podvolovljeku so imeli hlapci na neki kmetiji ležišča nad hlevom. Ko so nekoč prišli vsi utrujeni z dela, so na enem od ležišč zagledali neznano žensko. Tudi drugi na kmetiji je niso poznali. Starejši hlapec jo je vprašal, od kod je in kaj bi hotela. Odgovarjala je zelo zmedeno in trdila, da je njena ura mimo, zato se ne spominja ničesar. Nekdo jo je prijel za roko, da bi ji pomagal z ležišča, pa jo je takoj izpustil, saj je bila ledeno hladna. Hlapci so jo pustili, da je prespala. Že zarana so jo slišali odhajati. Brez besed je zlezla po lestvi in se namenila proti gozdu. Hlapci so nenadoma namesto njene postave zagledali v zraku meglico. Tako so vedeli, da je med njimi prespala coprnica.
TRI COPRNICE
V	Lučah so nižje Strug večkrat opazovali tri co-prnice. Vedno je bilo videti, kot bi gorele tri bakle. Taki prizori ljudi niso presenečali, saj so jih bili navajeni. Te tri coprnice so imeli kar za domače, saj so vedeli, da te že niso »tiste ta hudobne«.
Nadaljevanje prihodnjič.
Iščemo stare fotografije
Družina Rženičnik se je okoli leta 1927 fotografirala v Šmihelu ob priliki odhoda Janeza Atelška k vojakom (stoji desno). Fotografijo hrani Jože Atelšek iz Šmihela (spodaj desno).
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
I«)
Nasveti, Oglasi
je lastnikov gozd<
MARIJAN DENSA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2012 razglasila za mednarodno leto zadrug (International Year of Cooperatives), saj ima zadružništvo velik pomen za ustvarjanje boljšega sveta za svoje člane. Združeni so močnejši in lažje uresničujejo svoje interese. V zadruge se ljudje združujejo na vseh kontinentih in v različnih dejavnostih. Pri nas je najbolj znano kmečko zadružništvo, drugod je zadružništvo močno tudi v bančništvu, energetiki, gozdarstvu, ribištvu, stanovanjski gradnji, trgovini, zdravstvu itd.. Letos smo v Sloveniji obhajali 140 let zadružništva, ki se je začelo z ustanovitvijo prve kreditne zadruge v Ljutomeru. Zadružništvo na Slovenskem je bilo zelo pomemben dejavnik gospodarskega in tudi narodnega obstoja ter razvoja.
Združevanje in povezovanje v različne oblike združevanja, ki temeljijo na principu zadrug, to so poleg zadrug tudi strojni krožki, strojne skupnosti in društva, je zelo pomembno tudi za lastnike gozdov. Osnovna značilnost zasebne gozdne posesti v Sloveniji je velika razdrobljenost. Povprečna zasebna gozdna posest v Sloveniji meri 2,9 ha. Ob upoštevanju, da ima manj kot polovica gozdne posesti (parcela) le enega lastnika, je dejanska razdrobljenost še večja. Kako težko je na mahni posesti racionalno in dolgoročno gospodariti, ni treba posebej poudarjati. Po drugi strani pa predstavlja zasebna gozdna posest v Sloveniji kar tri četrtine vseh gozdnih površin. To pomeni, da so zasebni gozdovi zelo pomemben vir lesa in drugih dobrin iz gozda. Na nazarskem območju je slika glede velikosti posesti mnogo boljša, gozdna posest meri v
Lesena gradnja v Solčavi (Foto: MD)
povprečju 7,6 ha, še večja je v gorskem svetu.
Pred letom 1990 so bili lastniki gozdov povezani v temeljne organizacije kooperantov v okviru gozdnih gospodarstev. Ko je sistem razpadel, so se pojavile nove oblike povezovanja: zadruge, strojni krožki, študijski krožki, društva idr.. Za pomemben mejnik aktivnega povezovanja štejemo leto 2001, ko je bilo ustanovljeno prvo društvo, Društvo lastnikov gozdov Miren-ske doline. Temu društvu so sledila druga, leta 2006 so se povezala v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije. Spekter dejavnosti društev in zveze je zelo širok, ena v javnosti najodmevnejših aktivnosti je vsekakor vsakoletna licitacija vrednega lesa v Slovenj Gradcu.
Na nazarskem gozdnogospodarskem območju delujejo tri tovrstna društva. Društvo lastnikov gozdov Tisa Logarska dolina izvaja obsežen projekt Solčavski gorski les. Sodelujejo s številnimi kom-petentnimi ustanovami in posamezniki. Naročili so posebno študijo, ki je prikazala lastnosti in prednosti gorskega lesa. Kaj vse in kako se da narediti iz lesa, lahko vidimo na vzorčnih objektih povsod po Solčavskem. V zadnjem tednu meseca maja bo v Solčavi prireditev Festival gorskega lesa.
Društvo lastnikov gozdov Gornji Grad organizira odmevno gozdarsko tekmovanje in skrbi za gozdarsko izobraževanje svojih članov. Izkazali so se tudi pri sanaciji ujme na Črnivcu, kjer so morali izvajalci del od drugod vzeti v zakup, da ima-
jo opraviti z organiziranimi lastniki gozdov. Ravno v primeru ujm v gozdovih lahko gozdarska društva odigrajo pomembno pozitivno vlogo.
Trenutno najmlajše je Društvo lastnikov gozdov Šaleške doline. So zelo aktivni in njihovo članstvo nenehno raste. Skrbijo za strokovno izobraževanje svojih članov in za uveljavitev društva v svojem okolju. V letošnjem tednu gozdov, vsakoletni prireditvi v zadnjem tednu meseca maja, ki je namenjena promociji gozdov in gozdarstva, so prevzeli soorganizacijo osrednje prireditve v območju.
Tokrat se teden gozdov navezuje na mednarodno leto zadrug in ima naslov Povezovanje v gozdu in lesu. Gozdarstvo je pomemben dejavnik v Zgornji Savinjski dolini in povezovanje bo za lastnike gozdov vse pomembnejše. Omenjena društva so dober temelj tovrstnega delovanja, članstvo v društvu bo prinašalo vedno večje prednosti.
ZDRUZENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA
Reč i ca ob Savinji 55, 3332 Reč i ca GSM: 031 471 126; e-mail; td.recica@volja.net
VABILO izddovalccm želodca
Če vas zanima strokovna ocena kvalitete vašega letošnjega želodca, vas vabimo, da sodelujete na 22. ocenjevanju, ki ga organiziramo v okviru Združenja.
Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 19. maja 3012, na Rečici ob Savinji 55 (stavba Občine).
Svoje izdelke boste lahko oddali v petek, 18, maja, na naslednjih zbirnih mestih;
-	MOZIRJE, Upravni center, sedež Kmetijske svetovalne službe, od 11. do 13. ure
-	GORNJI GRAD, v prostorih gostilne Men in a, od i. do 10. ure
-	LUČE, kmetijski obrat, od 10.30 do 12. ure
-	LJUBNO, kmetijski obrat, od 12.30 do 13.30 ure
-	RECICA, v prostorih občne, od 1&. do 21. ure.
Izdelki, ki jih nadzoruje pooblaščena certifikatna organizacija, tekmujejo za naziv "Zgornjesavinjski želodec 2013 i geografsko omačbo", vsi ostali pa za naziv "Kvalitetni domači želodec 2013".
Raiglasitev rt lu I tat o u ocenjevanja želodca bo na dan ocenjevanja
ob 13. uri v prostorih občine, kjer bo tudi takojšnja podelitev ocenjevalnih zapisnikov in potrdil o kvaliteti za osvojenih 16 ali več točk od 20 možnih. Po končani podelitvi potrdil bo tradicionalna pokušina letošnjega želodca in domačega tolkca.
Podelitev certifikatov la Zgornjesavinjski želodec z geografsko omačbo bo v okviru praznovanja »Od lipe do prangerja« v soboto, 7. julija, ob 22, uri na trgu Rečica
14 Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
Ljudje in dogodki, Organizacije
POGOVOR S FILIPOM VRABIČEM, OSKRBNIKOM MOZIRSKE KOČE
Gostoljubje domuje na planini
Veselo in glasno je odmevalo od pozdravov in odzdravov pred Mo-zirsko kočo in v njej v prazničnih prvomajskih dneh. Zvesti obiskovalci gora ali naključni turisti so tako rekoč na vsakem koraku pričali o tem, da se je koča po še ne enem letu od otvoritve udomačila. Nedvomno ima zasluge pri tem tudi njen oskrbnik Filip Vrabič.
-	Ob otvoritvi ste si zaželeli, da bi koča postala oaza vrednot.
Po nekaj mesecih vpetosti v gorski svet še kako spoznavam in čutim, da gore ne nagrajujejo, ne kaznujejo, temveč povezujejo. Kar nekaj praznikov je bilo, ko sem še posebej čutil odmaknjenost od občestva v naseljenih območjih, obenem pa gradil krono povezanosti, ki jo lahko začutimo v gorskem svetu. Potrditev sem dobil ob praznovanju praznika dela, ko je bila planina objeta od navdušenih po-hodnikov, ki v pričakovanju izmenjave besed kalijo prijateljske odnose. Prepričan sem, da v popkovini razcveta planine lahko s skupnimi močmi pričakujemo harmonično obarvan aranžma, ki nam bo vsem v ponos.
-	Na steni ob točilnici visi oprava: kožnati klobuk, brezrokavnik in bisaga, volnen pulover, ob njej je prislonjena zakrivljena palica. Je
pripravljena za kakšno posebno priložnost?
Tole je bilo za oddajo Na zdravje! Sicer pa se je pri nas marsikaj zgodilo v minulem letu. Gledalce
oddaje Pesem zime je privabila tudi Mozirska koča. Gostili smo šolo v naravi. Skrbne učiteljice so ob zakurjeni krušni peči gradile domačnost, otroci so pekli kruh, zvečer pa s prižganimi baklami odkrivali skrivnosti zimskih radosti. Zahvala gre turistični agenciji Aktiva za obiskovalce, ki se niso nadejali toliko nepričakovanega na planini: pomanjkanja vode zara-
di zmrzali, ostrega tuljenja severnega vetra, čez noč zapadle debele snežne odeje. A po obilnem zajtrku so lahko smučali po urejenih smučinah Golt.
Rad se spominjam novinarjev smučarjev in snemanja videospo-ta za zmagovalno pesem zime Toneta Rusa.
- Kaj je na planini vabeče v tem pomladnem času?
Prebujajoča pomlad je v gore privabila lovce, ki opazujejo prebujanje divjega petelina. Tisti pa, ki radi spremljajo vegetacijo alpske flo-
re, lahko z nekaj truda in drznih korakov na skalnatih policah opazujejo Primulo auriculo.
-	Filipov čaj je za utrujene popotnike. Katere jedi pa jim teknejo?
Jani Orel, Odovnikov pob, s svojo domačo kulinariko poteši lakoto pohodnikov, ko jim pripravi vampe, joto, golaž, domačo pašteto, zavitek. Navdušen (po meni) se je lotil še peke kruha. Zdaj je že sezona kislega mleka. Kratka lanska sezona nam je preprečila oskrbeti se z dovolj domačega čaja, a letos bo zelišč dovolj.
-	Zamisli imate nedvomno še veliko.
Ker obišče kočo veliko družin, imamo namen narediti otroška igrala - like iz pravljičnega sveta. Dobro že sodelujemo s skavti, z drugimi društvi manj. Veliko je še načrtov.
Andreja Gumzej
Dopolnilo
V 18. številki Savinjskih novic v prispevku Mozirje izpod čopiča različnih avtorjev ni naveden organizator likovne razstave. Razstavo Mozirske podobe je pripravila Osrednja knjižnica Mozirje.
Marija Šukalo
Pod skalnim obokom je prijetno zadišalo po avrikljih, gorskih rožah z rumenimi cveti. (Foto: Andreja Gumzej)
ZEGNANJE KONJ V MOZIRJU
Na konjskem hrbtu do Farbance
Ob dnevu upora proti okupatorju so se na mozirskem sejmišču zbrali člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline. Druženje je bilo namenjeno blagoslovu njihovih štirinožnih prijateljev. Tega je opravil mozirski župnik San-di Koren.
Po blagoslovu so konjeniki izkoristili sončno vreme in se podali še na pohod. Tega sta vodila Ferdinand Weiss in Ivan Rakun. S konjskega hrbta so si udeleženci ogledali naravo ob Savinji do Na-zarij, nato ob Dreti skozi Žlabor. Za cilj so si izbrali kočo na Far-banci. Tam jih je pričakala župa-
nja občine Nazarje Majda Podkri-žnik, ki jim je zaželela prijetno in sproščeno bivanje v nazarski občini. Ob golažu, ki ga je pripravil kuhar Zoran, so se tako konjeniki kot »furmani« okrepčali in po premoru poskrbeli tudi za hrano ter dobro počutje svojih konj. Po besedah predsednika društva Janka Prislana je to tradicionalni pohod, le da so ga letos obogatili še z blagoslovom.
Marija Šukalo
Konjeniki so izkoristili sončno vreme in se podali na pohod.
(Foto: Klemen Hren)
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
115)
Kultura, Organizacije
GALERIJA ŠTEKL
Otvoritev razstave v ritmih aboriginske glasbe in
harmonike
Likovnik Vladimir Koželj (desno) se je izkazal tudi kot glasbenik. (Foto: Štefka Sem)
V četrtek, 26. aprila, je v gornjegrajski galeriji Štekl svoja dela razstavil Vladimir Koželj. Na prvi samostojni razstavi je razstavil reliefe v bakru, katere ustvarja zadnjih osem let.
»Leta 2000 je Koželj doživel hudo nesrečo pri padcu s strehe. Kazalo je, da je njegova kariera krovca in kleparja zaključena. Preživel je štiri težka leta, v katerih je iskal različne poti, kako naj si pomaga. Večkrat ni spal in je premišljeval, kaj naj stori z življenjem, ki mu je bilo podarjeno. Samo ljudje, ki res ljubijo življenje ali pa življenje ljubi njih, lahko uspejo in iz svojega životarjenja naredijo uspešnico. To se je vsekakor zgodilo tudi Koželju in pred nami je cela paleta njegovega dela, ki mu je dalo nov smisel življenja in na katerega je upravičeno ponosen,« je uvodoma povedala Jožica Tiršek Drčar.
Koželj je obiskovalcem razstave povedal, da lahko traja izdelava bakrenih reliefov od enega tedna do enega meseca. Vse je odvisno od motiva in od tega, kdaj je z izdelkom zadovoljen. Svoje delo obožuje, saj ga sprošča. Za obiskovalce Štekla je pripravil tudi presenečenje. S prijateljem Simonom sta sama poskrbela za eno
izmed glasbenih točk. Zaigrala sta na instrument avstralskih domorodcev didgeridoo. Simon je igral na originalni instrument iz bambusa, medtem ko je Koželj glasbilo izdelal sam iz bakra. Skupaj sta pričarala zvoke, ki so misli ponesli v daljno deželo. Za preostale glasbene točke je poskrbel uspešen harmonikar Robi Weiss iz Okonine. Zmagovalec mnogih tekmovanj je zaigral številne uspešnice.
V imenu organizatorja razstav v Šteklu, Kulturnega društva Gornji Grad, je umetnika pozdravila in obdarila predsednica društva Tatjana Bezovšek. Župan Stanko Ogradi je Koželju podaril knjigo o gornjegrajskem Leonardu, Antonu Jamniku. Omenil je, da mogoče ustvarjalec tudi med Jamnikovimi deli najde kakšen motiv za svoje umetnine.
Štefka Sem
STAREJŠI ZA STAREJŠE
Skoraj petina starejših živi sama
Društvo upokojencev Gornji Grad že peto leto izvaja projekt Starejši za starejše. V okviru projekta prostovoljke obiskujejo osebe stare nad 69 let, ki živijo doma. Koordinatorka projekta Karlina Mermal je povedala, da letno v gornjegrajski občini obiščejo okrog 300 ljudi. Ob prvem obisku izpolnijo anketni list, seveda, če obiskana oseba to želi. Namen obiskovanja starejših je, da njihove želje ali potrebe sporočajo ustreznim ustanovam, pozorni so tudi na nasilje v družini, ki pa ga po besedah Mermalove na podeželju ni veliko.
V Gornjem Gradu in Novi Štifti za potrebe projekta deluje 13 prostovoljk. Ugotovitve, ki so jih zbrale na terenu, je Mermalova predstavila občinskim svetnikom na zadnji seji. Omenila je, da kar 18 odstotkov obiskanih živi samih, 20 odstotkov se težko preživlja s sredstvi, ki jih imajo. Pomenljiv je tudi podatek, da se več kot polovica teh oseb počuti osamljene, kar sedem odstotkov jih nima stikov s sorodniki. Med obiskanimi so zabeležili dve osebi, ki v hiši nimata tekoče vode, šest oseb v hiši nima kopalnice in stranišča, dvanajst jih je brez tople vode. Dodatno
pomoč bi potrebovala četrtina vprašanih. Tretjina starejših je izrazila željo po tem, da bi imeli dnevni center za ljudi s spominskimi motnjami, želijo si taksi službo, sprehajalne poti, bazen in še kaj. Projekt je financiran s strani Zveze društev upokojencev Slovenije. Prostovoljke porabijo za obiske mesečno okrog 16 ur, koordinator pa potrebuje za vnos vseh podatkov v evidence blizu 50 ur mesečno. Delo vseh je prostovoljno, sredstva, ki jih dobijo, so namenjena povračilu potnih stroškov.
Štefka Sem
SLOVENSKO PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE
Tekmovalci se bodo preizkušali v okolici Mozirja
V soboto in nedeljo, 12. in 13. maja, bo na območju Mozirja potekalo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT), ki ga organizirajo planinska društva (PD) Mozirje, Rečica ob Savinji, Nazarje, Velenje, Šoštanj in Vinska Gora, ki tudi sicer sodelujejo pri pripravi tekmovanj v področni ligi Smrekovec. Slednja se je za sezono 2011-2012 zaključila s tekmovanjem v Gornjem Gradu, ki ga je organiziralo domače planinsko društvo.
SPOT je za tekmovalce v orientaciji vrhunec
@
njihovega celoletnega udejstvovanja na področnih tekmovanjih. Kot vsako leto naj bi se tudi letošnjega SPOT-a udeležilo od 65 do 80 najboljših ekip oziroma okoli 200 tekmovalcev. Med njimi bodo tudi ekipe planinskih društev Zgornje Savinjske doline, ki sicer tekmujejo v ligi Smrekovec. PD Gornji Grad se bo SPOT-a udeležila z eno ekipo, PD Rečica ob Savinji z dvema, PD Ljubno ob Savinji s tremi, PD Nazarje pa kar s petimi ekipami. Slednje društvo je tudi v ligi Smrekovec dosegalo najboljše rezultate.
Planinska orientacija poteka po hribovitem terenu, njen namen pa je usposabljanje tekmovalcev za varno gibanje v gorskem svetu. V sklopu tekmovanja se pri udeležencih preverja tudi planinsko znanje in veščine, kot so izdelava vozlov, poznavanje gorstev, rastlinstva in živalstva. Letošnje dodatno gradivo bo povezano z varovanjem gozda in gorske narave, za kar je eden najlepših zgledov prav območje v okolici Mozirje, na katerem bo tekmovanje potekalo.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
Ljudje in dogodki, Oglasi
ZLATA POROKA ZAKONCEV BORSNAK
Ob jubileju lepe želje in številne čestitke
V soboto, 28. aprila, sta si ponovno obljubila zvestobo zakonca Barbara in Franc Boršnak iz Žlabra pri Nazarjah. Točno na ta datum pred petdesetimi leti sta dahnila odločilni da in besedo držala vse do tega trenutka, ko sta zakonske obljube ponovila pred civilnim in pred cerkvenim občestvom ter številnimi sorodniki in prijatelji.
Slovesnost je potekala v atriju frančiškanskega samostana in v cerkvi Marije Nazaret v Nazarjah. Načelnica mo-zirske upravne enote Milena Cigale in matičarka Katica Je-laš sta opravili prvi del obreda. Načelnica se je v ganljivem in dogodku primernem nagovoru obrnila na zlatoporočen-ca. »Danes mineva 50 let, odkar sta se odločila, da bosta v življenju delila dobro in slabo, žalost in veselje, skrb in srečo ... Postala sta čudovit par, zavedajoč se, da si dva človeka v življenju delita vse, kar imata.«
Potem je opisala glavne dogodke na več kot pol stoletja trajajoči skupni poti, ki se je začela tisti dan, ko se je leta 1955 Franc Boršnak s kolesom peljal skozi Bočno in ko ga je s praga domače hiše opazila mlada Barbara. Iskrica se je razgorela v topel plamen, ki je grel domače ognji-
šče njima, ki sta se leta 1962 poročila, kot sinovoma, kasneje še njunima družinama in vnukom. To toploto in dobroto sta razdajala tudi drugim. Ob zvokih citer, na katere je igrala Urška Bider, sta si zlatoporočenca spet izmenjala prstana in se podpisala v tako imenovano zlato knjigo. V imenu lokalne skupnosti, kateri sta veliko prispevala, je zlatoporočenca nagovorila in obdarila nazarska županja Majda Podkrižnik.
Sledila je maša s cerkvenim obredom zlate poroke. Kot je povedal župnik Franc Kovše, je cerkvena poroka zakrament, ki je sklenjen za vedno, zato si ob jubileju zlatoporočenca le izrečeta ponovne obljube večne zvestobe in si na-deneta prstana. Župnik je v nagovoru naštel številna dobra dela obeh zakoncev. Barbara Boršnak že dolga leta sodeluje v cerkvenem pevskem zboru, ki ga je nekaj časa tudi vodila. Zakoncema so voščili pevci kot tudi člani cerkvenega sveta, kjer je Barbara članica. V celoten obred so njuni najbližji, ki so sodelovali pri maši, vpletli številne besede zahvale in ponosa, da so lahko del tako lepe zgodbe.
Marija Lebar
Zlatoporočencema so se pri praznovanju poleg družine in sorodnikov pridružili številni prijatelji.
(Foto: Marija Lebar)
VRTEC LJUBNO
Ob dnevu Zemlje posadili oreh
Palčki in sovice iz ljubenskega vrtca ter njihove vzgojiteljice so se 24. aprila v družbi Lojzeta Gluka, vodje krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, lotili sajenja oreha. Ob poti ob reki Zaljubnici je posajenih že veliko sadik, ki bodo nekoč dajale senco sprehajalcem. Občina Ljubno želi tam urediti sprehajalno pot in je projekt urejanja sprehajalne poti prijavila na razpis LAS.
Tokrat so otroci z Glukom družno posadili oreh. S sabo so prinesli lopatke in pomagali pri delu. Gluk jim je spregovoril o dnevu Zemlje, o tem, kako posadimo drevo in kaj vse lahko naredimo za zdravo okolje. Nadebudneži so imeli veliko vprašanj, na katera jim je z veseljem odgovarjal. Otroci iz ljubenskega vrtca z gozdarji ter Savinjskim gozdarskim društvom ob podobnih dogodkih večkrat sodelujejo, med drugim so že posadili lipo na otroškem igrišču in jablane v Radmirju.
Štefka Sem
Opremljeni z lopatkami so se palčki in sovice lotili zasipanja novo posajenega oreha. (Foto: Štefka Sem)
O
C	:
tj	:=,
o	> "5
*	S
:	(O
_ cd
,<s 'c n
a5 > > "co £ 2 E D)
__o	j) c
% °	C (O
o -=	£5 >n
>	p	> (O
o .b	S C
TJ C	O) o
O (D	> r
>	O	CO C
0£L ££ OZ £0
co i
Q) .CO^ (D
lo^l
t CO -- O — CD
O £ -- E
-o — cd iS "O > ~
co co £= £
s- CO CO O) > -Q C/)
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
Organizacije, Čestitke, Oglasi
FESTIVAL SAJSPAH
Kraljica zaigrala na svojem lastnem kronanju
Na prostoru pred nekdanjo papirnico v Mozirju je v organizaciji Kulturno prosvetnega društva Jurij Mozirje v sodelovanju z občino potekal tretji festival Šajspah. Poleg ostalega dogajanja so pripravili salamijado in izbrali kraljico salam. Letos je to postala Ana Hrastnik iz Slatin nad Šmartnim ob Paki.
Po izboru obiskovalcev, ki so salame poskusili, so bile najboljše tiste, ki so jih izdelali Hrastnikovi, po domače kmetija Ilovšek. Zmaga je bila tesna, saj so drugouvrščeno kmetijo Čretnik prehiteli le za eno točko. Redno se festivala udeležuje in se uvršča na najvišja mesta kmetija Hudej iz Lepe Njive, po domače Počinik. Letos so osvojili tretje mesto.
Dogajanje je povezoval Jani Šu-ligoj, ki je predstavil stojnice in razstavljavce, kronanje kraljice salamijade pa je prepustil predsedniku društva Juriju Repenšku. Ob tem je povedal, da se najbrž še ni-
Salamijada kot del dogajanja na Sajspahu je pritegnila pokuševalce različnih generacij. (Foto: Marija Lebar)
koli ni zgodilo, da bi kraljica zaigrala na svojem lastnem kronanju, kot to velja za Ano Hrastnik. Potem, ko je sprejela krono, je sedla za bobne in skupaj s prijateljicami iz ansambla Škrlatno rdeče zaigrala en »težek rokovski komad«. Dekleta, večinoma doma-
činke, so ansambel sestavile pred nedavnim in so se javnosti tokrat predstavile prvič.
Jure Repenšek je ob tem povedal: »Zadovoljni smo z odzivom ponudnikov, nekoliko manj pa s povpraševanjem. Mislim, da bi kupci morali spoznati, kako kakovostno in pristno hrano in izdelke ponujajo naše kmetije. Želim si, da bi kraj sam bolj zaživel s prireditvijo.« Morda pa bo skupaj s prireditvijo več pozornosti v bodoče deležen tudi potok Šajspah, ki teče skozi Mozirje, in je festival po njem povzel ime.
Kraljico za bobni in druge slike si lahko ogledate na www.savinj-ske.com (geslo: sa3mo).
Marija Lebar
slovenski II Divo	y
*
Športna dvorana Mozirje, 2. junij 2012 ob 20,30
i
Cena vstopnic v predprodaji: IS, JO EUflr na dan koncerta 25,(10 EUR Prodajna mesta: turistična agencija Mecea turizem -G rabnerjeva hiša MOiirje, pooblaščena prodajna mcit3 hentima fPetnol, Koimsai, ban£, PoŠta Slovenije ) in na evencim.s-Into: 05 925 15 3i a i medea.turizein^t-l.si Medijski ipentor: Savinjske- novice
Prage bralke In bratci, vsak teden bomo iimed pravilno rtlenlh kuponov, ki bodo prispeli na naje uredništvo, izžrebali B sref nefev, ki vi bodo koncert Eruike ogledali breiplačno
i!
Kotikoilanovsestavlje tercet Eroiks? a) 3 b) 4 c) 6
Moje ime in priimek:
Moj naslov:
Veterina Mozirje d.o.o.
tiiljr,j|jtEw\inif tO, Mtmrri rcl Hjj^OtiU
Tudi letos bomo izvajali preventivno cepljenje proti rdečici- Cepili bomo po predhodnem naročilu.
Tel,/GSM:
izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico m ya pošl.ile na naslov Savinjske novce, Savinjska cesta 4. 3331 Nazals
\jmol:i sprejemiimo vs;ik delavni <kI 700 do 8.30 ure, n.i tdclcfbnsfco šiuvBEko 03 a.v; (J2 20, do 30. milja 2012
18 Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
Kultura, Ljudje in dogodki
PRVOMAJSKA BUDNICA PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Počitnice zamenjali za igranje in razveseljevanje ljudi
Ze vrsto let zgornjesavinjski godbeniki s koračnicami in drugimi melodijami razveseljujejo prebivalce naše doline na praznik dela. Tudi letos budnice niso izostale.
Turnejo so glasbeniki pričeli v zgodnjih jutranjih urah v Mozirju, ko so številni še spali. Nato so s prijetnim kulturnim programom razveseljevali na Rečici ob Savinji, v Solčavi in Lučah. Na
Člani Godbe Zgornje Savinjske doline so najprej zbudili Mozirjane in jim ob zaključku turneje še enkrat zaigrali. (Foto: Ciril M. Sem)
Ljubnem ob Savinji so si malo oddahnili ob slaščičarskih dobrotah ene od godbenic.
Pot po Zadrečki dolini so začeli v Gornjem Gradu, nato so s poskočnimi ritmi dodobra ogreli stanovalce centra starejših krajanov. Razveseljevali so tudi po krajih ob Dreti vse do Na-zarij in delovno dopoldne zaključili s promenado skozi Mozirje vse do Mozirskega gaja.
Po besedah predstavnika zgornjesavinjskih godbenikov Mateja Kranjca je opaziti, da duh prvomajsko delavskega utripa še vedno živi. Veliko občanov jih namreč pričaka na tradicionalnih mestih ter s pogostitvijo izkaže priznanje ohranjanju tradicije budnic. »Ob tem velja zahvala godbenicam in godbenikom, ki svoj čas kljub prazniku in počitnicam namenijo za izvedbo tako plemenitega poslanstva, kot je prvomajska budnica,« je povedal Krajnc in hkrati poudaril, da brez podpore zgornjesavinjskih občin projekta ne bi uspeli tako kvalitetno izpeljati.
Marija Šukalo
KRES ZAGOREL TUDI V MOZIRJU
Tradicionalno dobra udeležba
Kot je temu že dolgoletni običaj, so se Mozir-jani na predvečer praznika dela množično udeležili kresovanja ob športnih igriščih. Kljub malce hladnejšemu vremenu dobre volje ni manjkalo, za okrepčilo pa so poskrbeli člani domačega športnega društva.
Navzoče na kresovanju sta pozdravila predsednik društva Robert Klemenak in župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Slednji je izpostavil
pomen praznika delavstva, ki je zavoljo kriznih časov v velikih težavah. Kljub temu je bilo in bo delo vedno vrlina vsakega Slovenca.
Prisotni so se ob zakurjenem kresu dodobra pogreli, ob skuhanem golažu pa okrepčali, da je beseda lažje stekla. Druženje je potekalo še dolgo v noč, ob tleči žerjavici, dobri volji in prijateljskem medsosedskem duhu.
Benjamin Kanjir
Mozirjani so se na predvečer praznika dela množično udeležili kresovanja ob in na športnih igriščih.
(Foto: Ciril M. Sem)
KRESOVANJE V GORNJEM GRADU
Pripravili velik in lep kres
Kresovanje je na igrišče privabilo veliko ljudi.
(Foto: Nada Trogar)
Tudi letos je na predvečer prvega maja na travnatem igrišču v Gornjem Gradu zagorel kres. Ze nekaj dni prej so ga postavili člani turističnega društva in člani Športnega društva Veterani. Lepo vreme je v večernih urah ob kres privabilo veliko število ljudi. Med njimi je bilo precej mladih družin, saj so imeli otroci dovolj prostora za zabavo in igro. Za varnost so poskrbeli domači gasilci, ki so na kresovanje prišli kar s cisterno. Za lačne so veterani pripravili dober golaž, obiskovalci pa so se lahko zavrteli ob glasbi. Tradicija kresovanja v Gornjem Gradu v tandemu dveh društev se je prijela in vsako leto privabi več obiskovalcev.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012 19
Organizacije, Šport
ŠTUDENTJE ŠPORTNIKI KZSS USPESNI NA STUDENTSKIH TEKMOVANJIH
Tretji v malem nogometu in košarki
Tudi v letošnjem študijskem letu 2011/2012 so se študenti športniki, člani Kluba zgornjesa-vinjskih študentov (KZSŠ), udeležili študentskega tekmovanja Škis gol (mali nogomet) ter Škis koš (košarka). Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. Na predtekmovanje, ki je potekalo v obliki regijskih turnirjev, in finalni turnir, na katerega se je uvrstilo osem najboljših ekip iz posameznih regij. Te so se nato med sabo pomerila za naslov Škis gola ter Škis koša.
Na letošnjih drugih regijskih turnirjih, v košarki na Ljubnem ob Savinji in nogometu v Mozirju, kasneje pa še v Celju ter Velenju, sta ekipi KZSŠ v obeh tekmovanjih osvojili prvi mesti in si tako
Pokal za športnike študente KZSŠ sta Mitja Matjaž (levo) in Boštjan Oblak ponosno dvignila v pozdrav udeležencem športne »olimpijade« v Varpoljah. (Foto: Jože Miklavc)
ROD SOTOČJE NAZARJE
Taborniki 22. april proslavili delovno
Poleg dneva Zemlje obeležujemo vsako leto 22. aprila tudi dan tabornikov. Tega so letos člani Rodu Sotočje Nazarje proslavili z dvodnevno delovno akcijo, ki so se je udeležili vodniki in starejši člani, in s programom, ki je bil namenjen mlajšim članom.
V sklopu delovne akcije so očistili taborni prostor in hišico ter pripravili kres. Mlajši taborniki so se naučili postaviti taborni ogenj, na delavnicah so izdelali kljukice za svoje taborniške rutice, na koncu pa so ob prijetnem druženju pekli na palico navit taborniški kruh, imenovan twist, in hrenovke.
izborili nastop med najboljšimi študentskimi klubi v Sloveniji. Zadnjo aprilsko soboto pa je v Črnomlju potekal finalni turnir, na katerem so tako nogometaši kot košarkarji osvojili tretji mesti, za kaj več pa je zmanjkalo športne sreče. Z uspehom so zadovoljni tako v ekipah kot tudi predsednik KZSŠ Radenko Tešanovic.
Jože Miklavc
RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI
Trofejna potočna postrv iz Savinje
V programu je bilo sicer načrtovanih še več aktivnosti, ki pa zaradi močnega dežja niso bile izvedene, vendar so jih zamenjali z dejavnostmi pod streho. Ena izmed slednjih je bila proga preživetja, ki so jo postavljali gozdovniki in gozdovnice, stari od 12 do 15 let. Mlajši je zaradi slabega vremena niso uporabili, ampak jo bodo na taborjenju, ki je v letošnjem letu načrtovano od 22. do 26. junija. Na taborjenje vabijo vse otroke in mladino, ki bi radi skupaj z njimi, namesto pred računalnikom ali televizijo, preživeli nekaj dni pod šotorom v objemu narave na Lazah pod Čreto.
Nastasja Kotnik
Taborniki so v sklopu delovne akcije očistili taborni prostor in hišico ter pripravili kres. (Foto: ZZ)
@ Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
Da je bila 82 cm dolga postrv, ki jo je ujel Franc Vodušek, res trofeja brez primere, pove podatek, da se za omenjeno vrsto kot trofeja smatra že riba pri 55 cm dolžine. (Foto: Franjo Atelšek)
Ribiška sezona se je letos v okolišu, s katerim gospodari Ribiška družina Ljubno ob Savinji, pričela 1. aprila. Med številnimi navdušenimi ljubenskimi ribiči, ki so jim bregovi Savinje njihov drugi dom, je tudi domačin Franc Vodušek. Konec aprila mu je uspel sanjski ulov kapitalne potočne postrvi.
Riba, ki je merila v dolžino kar 82 cm, težka pa je bila celih 7 kg, je bila res spoštovanja vreden plen, saj doslej iz tega dela Savinje po trditvah predsednika ribiške družine Janeza Podkrižnika takšne ribje »mrcine« v podobi potočne postrvi, ki je nedvomno med najbolj zaželenimi sladkovodnimi ribami, ni uspelo potegniti še nikomur. Dimenzije uplenjene postrvi kar precej presegajo centimetre, ki jih tej vrsti rib pripisuje strokovna literatura, kjer je omenjeno, da lahko zraste do 70 cm. Da je bila Voduškova postrv res trofeja brez primere, pove tudi podatek, da se za omenjeno vrsto kot trofeja smatra že riba pri 55 cm dolžine, zato bo omenjena preparirana lepotica iz Savinje zagotovo našla primerno mesto za ogled in spomin na trenutke, ki so sanje vsakega ribiča.
Franjo Atelšek
Kultura, Ljudje in dogodki
GOLTE
Športno plezanje z razgledom na dolino
Ob zaključku zimske sezone na Golteh, ko je toplo vreme pospešeno pospravilo snežno odejo, so v okviru »team building« športnih dogodkov plezalno steno preizkušali udeleženci dvodnevnega seminarja, v okviru šole plezanja ter v organizaciji družbe Life Events iz Kranja.
Ob tem so opravili organizirano preizkušnjo James Bond, ki je poleg ostalih športnih manevrov vključevala preizkušnjo v športnem plezanju. Izvedli so tudi programa Preživeli in Poslovno pleme. Živa Grgič iz kranjske družbe nam je ob tem povedala: »Golte so odlična lokacija za organizacijo najrazličnejših športnih in poslovnih dogodkov. Idilično naravno okolje ponuja nešteto možnosti za team building programe. Prepričana sem, da ima odlič-
Na steni se lahko hkrati vzpenja več plezalcev, ki jih nadzorujejo partnerji z
varovalnimi vrvmi. (Foto: Jože Miklavc) ne možnosti, da se razvije v edin- je predvsem za skupine, ki išče-stveno lokacijo tudi za organiza- jo nekaj drugačnega, stik z nara-cijo tovrstnih dogodkov. Zanimivo vo, daleč stran od množic, a vse-
eno z namestitvijo in ponudbo na odličnem nivoju. Za to lokacijo se vse pogosteje odločajo podjetja in klubi iz Ljubljane, Maribora in drugod. Golte so nekaj novega, drugačnega, zelo je privlačna možnost vožnje z nihalko.«
Jože Miklavc
Stena Golte je visoka kot jugovzhodna stena objekta nihal-ke, ima pet nizov oprimkov različnih težavnostnih stopenj in konfiguracij, izvedenih v barvnih različicah. Na steni se lahko hkrati vzpenja več plezalcev, ki jih nadzorujejo partnerji z varovalnimi vrvmi. Plezališče ne sodi med najvišje in zahtevnejše, primerno je za začetnike in mlajše plezalce.
ŠALJIVE ČETRTE ŠTUDENTSKE IGRE V VARPOLJAH
Aktivno, športno in zabavno ob prazniku dela
Klub zgornjesavinjskih študentov je zadnjega aprilskega dne na igriščih ŠD Gmajna v Varpoljah izvedel študentsko »olimpijado«, na kateri so nastopile štiri ekipe v šestih športno rekreativnih tekmovanjih. Tokratne igre so bile številčno skromnejše, zato pa nič manj atraktivne. Za čim boljše rezultate so se potegovale ekipe Čaplja team, Čende nist mov, Kamp Menina in Winer team s po pet člani.
Tekmovali so v šestih »olimpijskih« zvrsteh, vožnjo žive samo-kolnice, podajanju kurjih (nekuha-
nih!) jajc, lovljenju vode na slepo, ustnem »tauhanju« debelih jabolk iz škafa, v paralelnem »kenguru« tandemu med vratci (poskoki v ža-klju) ter vlečenju vrvi. Še dobro, da se bo »anti-doping« žirija sestala šele po izidu Savinjskih novic, kajti izmerjeni rezultati, ne glede na njene ugotovitve, veljajo vse do naslednjega leta.
Selektor je uspel sestaviti ekipe še pred večernim kresom, za od-žejanje je bilo poskrbljeno v škafu, polnem vode in rdečih jabolk, vročino so sproti odganjali s poliva-
njem vode iz vedra, do izraza je prišla lepota študentk in izkušenost zaposlenih na študentskem servisu, »kibici« vsem znanega »luftar-ja«, natančne meritve s kronome-tri in centimetri, fotofiniš gmajn-skega paparaca ter natančno »br-lizganje« osrednjega sodnika Vas-je Fužirja.
Predsednik nadarjenih študentov Zgornje Savinjske doline Ra-denko Tešanovic je prireditev ocenil z odlično, športno, humorno:
»Če pogledamo dogodek z drugega vidika in mojega zornega kota, lahko rečemo, da so bile igre brez smrtnih žrtev, uspele so v vsej svoji veličini.« Uradna razglasitev ekip je bila za brezalkoholnim šankom: 1. Čaplja team, 2. Čende nist mov, 3. Kamp Menina, 4. Winer team.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: kz4va).
Jože Miklavc
Vročino so sproti odganjali z vodo iz vedra. (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012 21
Organizacije, Črna kronika, Zahvale
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Zmagovalec 2. hitrostnega vzpona na Farbanci
v 14 minutah
Nazarski planinci so 2. maja znova organizirali hitrostni vzpon na Farbanco, v katerem so se kondicijsko dobro pripravljeni člani društva pomerili v višinskem teku po markirani planinski poti. Cilj je bila društvena koča, kjer so tekače pričakali navdušeni navijači.
Skupinski start je bil v Potoku, sicer pa so se tekmovalci pomerili po starostnih kategorijah. Med moškimi starimi nad 50 let je s časom 19:42 slavil Toni Planovšek, v kategoriji moški od 30 do 50 let je prvo mesto dosegel Matej Špeh, ki je za vzpon porabil 17 minut, med moškimi v starosti 14 do 30 let pa je zmagal Jože Polčnik, ki je bil z doseženim časom 14:17 tudi absolutni zmagovalec teka. Ženske so se pomerile samo v kategoriji 30 do 50 let. Najboljši čas (20:35) je dosegla Katja Bric. Hitrostnega vzpona na Farbanco so se udeležili tudi otroci, med njimi je najboljši čas (17 minut) dosegel Matevž Špeh.
C R N A K R O N I K A
Jože Polčnik (stoji tretji z leve) je bil z doseženim časom 14:17 absolutni zmagovalec teka.
(Fotodokumentacija PD Nazarje)
•	TATIC BO UREJAL OKOLICO
Primož pri Ljubnem: 1. maja popoldan so bili policisti PP Mozirje obveščeni o tatvini kosilnice in drugih kmetijskih pripomočkov izpod kozolca na območju Primoža pri Ljubnem. Neznani storilec je z dejanjem lastnika oškodoval za okoli 3.000 evrov.
•	KRŠITELJU IZREČENA PREPOVED PRIBLIŽEVANJA
Logarska dolina: 2. maja v jutranjih urah je prišlo do kršitve javnega reda in miru v Logarski dolini. Izvenzakonski partner je fizično napadel svojo izvenzakonsko partnerko in ji poškodoval tudi njen osebni avtomobil. Kršitelju so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja oško-dovanki, zoper njega so podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini in kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
•	KOLESAR SE JE HUDO POŠKODOVAL
Ljubno ob Savinji: 2. maja v popoldanskih urah so policisti na relaciji Ljubno-Planina opravili ogled kraja prometne nesreče, v kateri je bil udeležen kolesar. Ugotovili so, da je kolesar vozil z neprilagojeno hitrostjo, zaradi česar je padel po vozišču in se hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. Izdan mu bo plačilni nalog.
•	NEZNANEC POKRADEL ORODJE
Spodnja Rečica: 3. maja je občan iz Spodnje Rečice ugotovil, da mu je neznani storilec iz garaže stanovanjske hiše ukradel več kosov različnega električnega orodja. S tem je oškodovan za približno 1.500 evrov.
•	SOSED NAD SOSEDA
Volog: 6. maja sta na PP Mozirje prišla zakonca in prijavila, da so v fasado njune stanovanjske hiše v Vologu sosedovi otroci metali kamenje, nekaj dni nazaj pa naj bi z možem sosed tudi fizično obračunal in ga telesno poškodoval. O poškodovanju fasade bo s poročilom obveščeno pristojno državno tožilstvo, zaradi povzročitve lahkih telesnih poškodb pa bo zoper storilca podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Vsi tekmovalci so bili na cilju deležni številnih pohval in seveda krep-čilne malice, sledilo je še prijetno
druženje z razmišljanji o naslednjih podvigih planincev športnikov.
TG
www.fotoknjiga.net
Ni te na pragu več, ni te v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer ti rože cvetijo in sveče gorijo.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto dni, odkar nas je v najlepšem Marijinem mesecu maju zapustil naš dragi in skrben mož, ata in dedi
Franc HREN
30.11.1929 - 8.5.2011
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi domači
22 Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
C
Zahvale, Oglasi
Gospod,
hvala ti za čas,
ki si ga izprosil zame.
Utrujena sem legla
med večne trave.
S ponižnostjo prosim
milosti in božje sprave...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage
Marije JAMNIK
13.5.1923 - 13.4.2012
se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin! Za vse prinesene dobrote, za vse stiske rok, izrečena sožalja, molitve, darovano cvetje, sveče in za svete maše iskrena hvala.
Hvala tudi govornici, pevcem, pogrebcem in gospodu dekanu za opravljen obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Mnogo prekmalu si nas zapustil in brez slovesa, dragi mož in oče
Alojz NAGLIČ
Andrejevčev Lojz iz Juvanja 2.4.1950 - 24.4.2012
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju za hitro pomoč, vsem gasilcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter moškemu in ženskemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi.
Zahvala župniku, gospodu Vratanarju za lepo opravljen obred, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče.
Še posebno hvala sosedom Černivškovim za neizmerno pomoč.
Še enkrat hvala vsem.
Žaluj'oči: žena, sin Jani z Barbaro in hčerka Sonj'a
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta, brata in botra
^	v
Rajka SUHOVRŠNIKA
20.8.1967 - 26.4.2012
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poti v prerani grob, mu darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z našo bolečino, nam kakorkoli pomagali ter namenili besede tolažbe in sožalja. Hvala tudi Župniji in OŠ Nazarje, krajanom Ljubnega, Prihove in Luč, sodelavcem in pogrebnima službama Anubis in Morana.
Vsi nj'egovi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je le sled tvojih pridnih rok. Čeprav že leto dni v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, koder vodi nas življenja pot.
V SPOMIN
Minilo je že leto dni, od kar nas je zapustil
Franc POTOČNIK
Šimnov Brane
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi nj'egovi
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
1233
Za razvedrilo
PRISTAJALISCE VABI Rudi Krstnik, član sprejemnega odbora za Matevža Lenarčiča in član Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca: »Čas bi že bil, da se naš svetovni popotnik malo »ukoži«. Računam, da bo Matevž po preletu sveta za par trenutkov pristal na tejle pisti domačega želodca. Glede na to, da bolj malo poje, lahko zraven pripelje še Boscarola, ki je prav tak zobotrebec, in še bo ostalo želodca za kakega padalca.«
NASMEJANA TUDI V SLABEM Ciril Rosc, župan občine Luče: »Eni tarnajo, kadar pada dež.« Stanko Ogradi, župan občine Gornji Grad: »Eni jamrajo, kadar sije sonce.«
Rosc: »Nama pa vse glih prav pride, da le imava vate v ušesih, da ne slišiva tistih, ki jamrajo, in tistih, ki tarnajo.«
	S) Sf^lB^	
	Hc ■■ 1HB mk . &lm ■;;	Hv^Cj
•'V '«r-V		
OB 35-LETNICI OBUJAMO SPOMINE
Sebastjan Žvipelj, priložnostni igralec (levo): »Takole so se včasih v nazarskem vrtcu kregali za igrače.«
Saša Bastl, priložnostna igralka: »Nekaterim so bile bolj všeč vzgojiteljice.«
Matej Nedeljkovic, priložnostni igralec: »Drugim pa njihove hčerke. Na koncu so zaradi krega ostali brez vseh teh igrač.«
[24J
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
Križanka, Informacije
								SESTAVIL: PETER UDIR	MEKD. CESKI ATLET (ZATOPEK)	ZLATO JABOLKO	HROSt GOVNAC	PRALNA OBLAČILA ZA GOSPODINJSTVO	OSEBNI DOHODEK	SKRAJNI ZUNANJI DEL ČESA	RANJZA SEKANJE DRV	ČRPAVA NA SZ JUŽNE AMERIKE	RAHLA RODOVITNA PRST
			Ki 1 b", \ "					KDOR IZVAŽA, IZVOZNIK									
								PREBIVALKA MAKECO-NI JE									
								GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC. DEDALOV SIN					BELKAST VOLlnar.) PRIPADNIK KATOLIŠKE VERE				
								URŠKI PESNIK						IND. POLITIK (B. SASTRI) ŽEPNA RUTA ZA BRISANJE NOSU			
								MESTO V ■v.;:| , ¿A HODNO OD LONDONA	ITALIJANSKI SKLADATELJ [ANTONIO. 1&78-174I)	SK IME ZA PREDI NDO-EVROPSKA PLEMENA LETOPIS							
															ORFF. CARL RADIKAL OCETNE KISLINE		
s»?	MOÍWfl. MOi	PRIZORIŠČE. BORlSCE		V GR MIT. VZGOJITELJ MLADEGA DIONIZA		PRI STARIH GRKIH GLAVNI TRG MESTA	SL. LITERARNI ZGODOVINAR, PESNIK (BEBELJlAKt					REDKAJED iz MESA IN ZELENJAVE TEKSTILNA SUROVINA					
BREZOBLIČNA GMOTA							OVADUH najvišji v20r, IDEAL									KONJ MAJHNE RASTI	UMETNO USNJE
PRVOTNI IZVOD, IZVIRNIK											DVOGLAVA MIŠICA ALPSKA KOPASTA VIŠAVA						
PLOD HRASTA								KDOR DELA LlCjE IVAN CANKAR						ETun RAJKO GERIC			
KOVINSKA PRIPRAVA ZA MERJENJE ZRAČNEGA PRITISKA										LONfiENA PlSCAL jajCaste OBLIKE							
PREBIVALCI KANALA										ŽIVČNI VOZEL							
KNJIŽNICA MOZIRJE PRIPOROČA KNJIGO ZA VSO DRUŽINO
Urban Golob, Franci Novak: Poti za vse dni
Družinski pohodniški vodnik je namenjen najširši skupini poho-dnikov, predvsem družinam z otroki. V knjigi je najti 70 lahkih do srednje zahtevnih poti po vsej Sloveniji, tako po gričevjih kot sredogorju. Predstavljene poti so naravoslovno in kulturno tematsko obarvane in potekajo tudi znotraj zavarovanih območij. Pohodniki in družine z otroki lahko izbirajo poti različnih dolžin, na voljo so jim tako eno-urni kot celodnevni izleti. Bralec poleg vsake opisane ture najde koristne informacije; izhodišče, trajanje, dolžino in zahtevnost poti, možnost vodenega ogleda, orientacijo, zemljevid in priporočen letni čas za obisk.
Slovarček:
ABAKA - tekstilna surovina: ALARODI - skupno ime za pred-indoevropska plemena; SILEN - vzgojitelj mladega Dioniza;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
KLOBASAH, ROGOVILA, ARA. TRAK, LJUBNO OB, SU, TAO, MAT, ETAN, ANSA, SLAMA, KENTAVER, SLIKAR, SRD, RIKECIJA, KAR DAN, BELASICA, UTOR, JORDAN, NIT, ROGOVILAR, JEKLO, ZMAGA, ERA, EMAJL
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek,	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Mala poredna vila
11. maj	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Odplešimo svoje sanje
	ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir: Nazarje Input, Zlatorog Laško B, Keleja (pionirji U-12)
Sobota, 12. maj	ob 9.00. Laze pri Kokarjah 2. košarkarski maraton
	ob 11.00. Dom kulture Nazarje Pikapolonček - 4. območno srečanje predšolskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline
Torek,	ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Petelin Pepin
15. maj	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Žabje počitnice
Sreda, 16. maj	ob 16.30. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Žabje počitnice
Četrtek,	ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert strunskih instrumentov
17. maj	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Večer z Aleksandrom Videčnikom
ŽIVALI - PRODAM
03/584-41-18.
Prodam bikca simentalca, težkega 130 kg; kupim bikca, starega 10 dni; gsm 031/855-186. Prodam bika čb, težak 120 kg; gsm 051/806-053.
Telico rj - lim., težko 135 kg, prodam; tel. 583-23-60. Prodam visoko brejo telico simen-talko; gsm 041/556-746. Prodam kravo simentalko, brejo 7 mes. ter prikolico 3 t, enoosno ali menjam za teleta; gsm 041/466720.
Prodam telico simentalko, brejo; gsm 041/881-409. Prodam prašiče odlične mesnate pasme za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372.
Prodam prašiče 100-120 kg, lastne reje - možna dostava; gsm 041 /561-893.
Prodam več konjev pasme lipicanec; info. gsm 031/716-036. Prodam ovna za nadaljnjo rejo; tel.
Prodam pave in srebrne fazane; gsm 031/393-476.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim vse vrste krav in telic za zakol; gsm 041/544-270. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533745.
ŽIVALI - ODDAM
DRUGO - PRODAM
Prodam kvaliteten krmni krompir za večje količine, možna dostava; gsm 041/238-345. Prodam bukova, cepljena drva, dolžine 1 m; gsm 051/358-408.
WHITE RABBIT
C& 0UT&O0R
<-->	www.be1izajec.si
SOW ŠPomA TIWM
M zQomesfimsia WLWI
tel.: 05 925 11 46 mail; belizajec.center@gmail.conn
MORDA STE ISKALI PRAV TO
KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE
edina športna trgovina v Zgornjesavinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com.
Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV
za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
Oddam psičko, majhne rasti, me-šanko, vajeno stanovanja; gsm 070/557-739.
Prodam otroški voziček - globok + športni; gsm 041/627-205. Prodam klavir, dunajske izvedbe, rjave barve; gsm 031/591-011. Prodam nov kopalniški blok gorenje, š. 70 cm, 295 eur; gsm 041/265-511.
Prodam elektro motorje, različne moči do 18 kw; gsm 031/821-129. Prodam nakladalko sio 19 m3; gsm 041/649-539. Prodam trosilec hlevskega gnoja -gorski; gsm 041/793-656.
gsm 031/436-104.
Prodam golf III, l. 1996, moder, bencinski motor, ohranjen, ugodno, (+ 4 zimske gume na platiščih); gsm 070/550-759. VW polo 1,6 TDI/90kW, l. 4/2010, ugodno prodam; gsm 051/660900.
NEPREMIČNINE
VOZILA - PRODAM
Prodam renault megane, cc, l. 2005, km 75.000, z vso opremo, odlično ohranjen; gsm 041/941892.
Ugodno prodam hyundai accent 1.5, l. 1996, registriran do 4/2013;
Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 2; gsm 041/444-769.
Oddam poslovni prostor v Gornjem Gradu, 17 - 60 m2 (nekdanja pošta); gsm 041/535-569. Na Ljubnem prodam hišo ali jo dam v najem; gsm 051/731-265. Mlad urejen par najame 1,5 - 2-sobno stanovanje; gsm 040/220643 - Robert.
www.fotoknjiga.net
(26]
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012
ßi fi L ïï
I B
I amS.
3 ó .	. ■ r,
** L
. .
; ~ ' tu "
* c ' a -ÊÎ '

- 3f|P
j-. ■ N r- o -T
g. 5 ^Jjjl-
. -i!. H
• S q- ■■ g
' îf3E -f ETA
Jl.t • J
Um

% 0Í Q T i § K ^

S? I
m j
■ ■ ^ Vj 4 ^ ■ i" ■
■ f ' ■■ X- ■
r ¿J
r
° o ^
U ®
i m
Jo £
K, S
1 o ®
O»
m * g;
< fs
(D i
!
s «?
—< 5
ï O
S W-
CD
fr S 3- ¿
N Z» * C
p O
ö O N
ü n
1- S O
it Q>
DA ilúiCtúii ■ ¿ .^Uiiik SOviiljski
novics Ni]rcC"inu Jürr paravnaltera osncvui 'a^.r.i.
Narcyjilu ve cu il FJSIIL: udpiJvtUi.
iavhjska (esta 4
Poilu i Itovika

rn
rn
5
i—

r:
mm
■ -
m O % c:
m —j
TRGOVINA Z OBLAČILI
V	tokratni stilski preobrazbi vam predsta vljamo Suzano Uzar Hrovat, mamico dveh otrok, iz Varpolj. Suzana je prišla na preo brazbo sproščena, nasmejana in pripravljena, da se prepusti našim mojstricam.
Frizerki Urški Zorin je bila Suza- i na res izziv, saj je imela veliko de- , la z ustvarjanjem nove frizure. Lase ji je močno skrajšala, jih pobarvala z močnimi odtenki bakreno oranžne barve ter oblikovala modno, igrivo frizuro, zelo primerno za prihajajoče poletje.
Pri ličenju se je tokrat vizažistka Natalija Plankl poigravala z mineralnimi senčili za oči, šminko pa kombinirala z barvo las.
V	trgovini z modnimi oblačili za vse -postave BazarR je Nina Felicijan za Suzano izbrala športno elegantna oblačila in dodatke, v katerih se je naša izzival-ka odlično počutila. K popolni celoti spadajo tudi primerni čevlji, za katere so poskrbeli v trgovini Jurček.
Celoten potek je za vas, drage bralke in bralci Savinjskih novic, zabeležila fotogra-finja Lucija Rosc.
28
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2012