Leto VII- štev. 271
Ljubljana, sobota 4. decembra 1926
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din

= <*t»aja ob 4. »jutrtj.
Stane mesečno Din a$-—; za inozemstvo Din 40"— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
UredniSivo s
Ljubljana, Jinaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. aa.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Opravnistvo: Ljubljana, Prešernova
ulica št. 54.. — Telefon št. 36
lnseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica št 4 — Telefon št 49»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica §t. 1. — Celic, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček. zavodu: Ljub-jana št 11.84* - Praha čislo »8.180 Wien. Nr io5.a4.J
Ljubljana, 3. decembra.
Ob vsakem letnem času se vrši po eno redno zasedanje Sveta Društva narodov. Zadnji tak letošnji sestanek se otvori v pondeljek.
Dnevni red decembrskega zasedanja ni nič kaj zanimiv. Pri tej priliki se bo bolj kot kdaj izkazalo, da ima ženevska mednarodna institucija poleg uradnih nalog tudi daleko pomembnejši izven-uradni delokrog. Prehuda črnoglednost glede dela Društva narodov, kakršna se je ugnezdila v krogih skrajne levice in skrajne desnice, ni upravičena. V Ženevi se opravljajo posli, ki niso brez pomena za svetovni mir in napredek človeštva. Še važnejša pa je Ženeva kot rendezvous odločujočih evropskih politikov. Do marsikaterega konflikta ne bi bilo prišlo v preteklih časih, če bi bila diplomatom dana priložnost, da se periiodično sestajajo in mnogotero kočljivo zadevo opravijo brez pismenih not.
Na decembrskem zasedanju bodo glavna vprašanja ona, ki se bodo obravnavala izven rednih sej. Včeraj smo razmotrivali serijo takih nroblemov. ki neposredno zadevajo tudi našo državo. Olavna zadeva, o kateri se je razpravljalo že mesece med diplomatskimi pisarnami, glede katere vlada v Berlinu največja pozornost in radi katere ie v Ženevo namenjeni Chamberlain posetil v Parizu Brianda in Poincareja. pa je še vedno neodpravljeno vprašanje nemške razorožitve in odprave medzavez-niške vojaške nadzorstvene komisije v Nemčiji, kateri načeluje general Wa!sh.
Nemški zunanji minister dr. Strese-mann je. kot znano, te dni izjavil v nemškem parlamentu, da smatra Nemčija svojo razorožitev za zaključeno, in zahteva, da se medzavezniška kontrolna komisija odpravi. Glede bodočnosti pa se sklicuje na člen 213. versajske pogodbe. ki pravi: <Dokler ostane sedanja pogodba v veljavi, se obvezuje Nemčija, da privoli v sleherno preiskavo, ki bi io Svet Društva narodov z večinskim sklepom smatral za potrebno.« Iz tega besedila zaključuje Nemčija, da ima sicer Ženeva pravico od slučaja do slučaja zahtevati preiskavo o tem aH onem točno preciziranem razorožitvenem vprašanju. odklanja pa z vso odločnostjo kakršnokoli stalno preiskovalno komisijo. Zlasti ne mara. da bi taka komisija imela svoi sedež v Nemčiji. Nemčija zahteva zase vse koristi svojega jesenskega vstopa v Društvo narodov, ki ga smatra za veliko žrtev v korist evropske konsolidacije in mednarodnega miru. Trdi,, da je njeno razoroženje končano in da prihaja zdaj vrsta na druge države. Insistira na čimprejšnjem sklicanju mednarodne razorožitvene konference. ki naj odvzame zdaj orožje tudi sosedom «razorožene» Nemčije.
Francoska teza se od nemške bistveno razlikuje. Thoirysko navdušenje ie minilo. Kar so tam Nemci nudili, ni realna ponudba. Dokler se Francozi ne uklonijo \vashingtonskemu diktatu glede dolgovnega vprašania, ne more priti do mobilizacije nemških železniških obligacij. Frank pa se popravlja z lastno francosko močjo. Zato smatra Pariz, da je z izpraznitvijo Poruhrja in znižanjem zasedbenih čet v Porenju pokazal dovolj dobre volje. Zdai mora Nemčija pokazati. da resno misli s sporazumom in zbližaniem. Dokler se to ne zgodi, nima Francija povoda izpuščatj iz rok zadnjih varnostnih garancij napram možni nemški osveti: zasedbe Porenja in vojaškega nadzorstva v Nemčiji. Zato bi Francija sicer pristala na ukinjenie med-zavezniške kontrole, če jo predloži general Walsh. čigar poročilo se šele pričakuje, vztraja pa na tem, da mora imeti tudi bodoče nadzorstvo Društva narodov nad nemškim orožjem značaj stalnosti.
Med tema dvema nasprotnima sta-liščima se zdaj išče kompromisna rešitev. Chamberlain skuša iznajti formulo, ki bi več ali mani zadovoljila obe strani. Možno pa je, da se rešitev sploh od-godi do pomladanskega zasedanja Sveta Društva narodov.
Glavno pa je in ostane, da ne sme niti nemška niti francoska politika demanti-rati od obeh zunanjih ministrov z vso svečanostjo izrečenega temeljnega načela: brez sporazuma med Francijo in Nemčijo se ne da zagotoviti mir v Evropi. Če se to pravilno spoznanje ne izgubi izpred oči. se ne bo v Ženevi zgodilo nič nepopravljivega.
Posledice albanskega pakta z Italijo
Italijanska fronta pomaknjena do Ohrida
Dr. Ninčič ponovno na dvoru. — Naš poslanik v Tirani nujno pozvan v Beograd. — Potreba tesnejše zveze s Francijo in približanja Rusiji. — Dr. Ninčič proti izvajanjem svojega glasila. Opozicija pripravlja interpelacijo. — Kako znajo biti Italijani
naivni.
čanje je bilo zelo značilno. Čutilo se je, da je vpostavlien neki stik, ki bi bil lahko fatalen za nas. Sedaj se je pokazalo, da je v resnici tako. Molčanje je prekinjeno in na dan našega narodnega
Beograd, 3. decembra, p. Sklenitev pakta med Italijo in Albanijo, ki se je v vseh naših listih smatral kot protektorat Italije nad Albanijo, je še vedno predmet najživahnejših komentarjev. Listi obsojajo nemarljivost našega ministrstva za zunanje stvari, ki o tej stvari ni ničesar vedelo, dokler ni «Agenzia Štefani« objavila tekst pogodbe. Zdi se. da je bila tokrat vlada sama v nevednosti, ako se sodi po izjavah, ki iih je dal doktor Ninčič novinarjem.
Zvečer je bil dr. Ninčič na dvoru. Na vprašanje vašega dopisnika, -ali hoče dati nekoliko bolj precizno obvestilo o stališču naše vlade, kakor je to sinoči izjavil, da bo dal obvestilo, čim dobi potrebne podatke, je dr. Ninčič odgovoril: Pri nas se stvar razpravlja zelo resno. Zato sem poklical v Beograd našega poslanika v Tirani g. J ftiča. ki bo najbrže prišel že jutri zvečer, pa vam bom na to podal potrebna obvestila.
Ker je današnje «Vreme» objavilo uvodni članek, v katerem pozdravlja pakt, (glavna izvajanja tega kurijoznega članka priobčujemo na drugem mestu. Ur.) je to izzvalo čudne komentarje z ozirom na zveze, ki obstojajo med ministrstvom za zunanje stvari in «Vreme-_ nom». Vaš dopisnik je vpraša! dr. Nin-' čiča, kaj misli o tem članku. Dr. Ninčič se ie jezil na «Vreme» ter je odgovoril: Najbolje vidite po njegovem pisanju, i da to ni moj organ. To se da tolmačiti • tako. da dr. Ninčič ta članek obsoja.
V našem ministrstvu za zunanje stvari, t. j. na najkompetentnejšem mestu, so izjavili vašemu dopisniku, da ie ta stvar zelo resna in da preti pokvariti prijateljske odnošaje. ki obstoje med našo državo in Italijo.
Današnja «Reč» priobčuje dokumentiran članek z naslovom: Posli našega poslaništva v Tirani, v katerem kon-statira novo penetracijo Italije na Balkanu. Ta pakt je kršitev neodvisnosti Albanije. Po.vsem tem se ne smemo več ' dati varati s prijateljstvom Italije. — Kakor se izve iz političnih krogov, pripravlja opozicija interpelacijo na predsednika vlade in na zunanjega ministra glede naše politike napram Italiji.
Politika« piše o tiranski pogodbi: Se pred nekoliko meseci je bilo naše in posebno inozemsko časopisje vznemirjeno radi vesti, da si ie skušala Italija s posebno pogodbo zasigurati stvarni protektorat nad Albanijo. London je zahteval potrebnih pojasnil od Rima. Mussolini se je opravičil, da v Tirani niso dobro razumeli predloga italijanskega poslanika barona Aloisia. Nato je vse utihnilo. Molčalo je angleško in molčalo je italijansko časopisje. To mol-
ujedinjenja je Rim objavil, da je imel uspeh.
Dunaj. 3. decembra d Dopisnik »Neue Freie Presse« je imel v .Beogradu razgovor z merodajno osebnostjo o italijansko -albanski pogodbi, ki mu je izjavila: Ako pomenja pogodba le povečanje varnosti in samostojnosti Albanije, ne more imeti Jugoslavija ničesar proti temu. Ako pa pomenja, kakor vse kaže, skrit protektorat Italije, bo morala pogodba kaliti jugoslo-vensko-italijanske odnošaje. Dogovor z Albanijo nasprotuje paktu prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo in razveljavlja vse dogovore, sklenjene med Jugoslavijo in Albanijo glede neodvisnosti te države.
List poroča na ialje iz Beograda: V političnih krogih nagiašajo, da stavlja člen 2. pogodbe z Albanijo, v katerem se obe državi obvezujeta, da ne bosta sklenili političnih ali vojaških dogovorov zoper interese druge pogodbenice, to državo pod italijansko kontrolo. Zakaj Italija lahko uveljavlja svoj veto pri vsaki albanski akciji. Pogodba je nov korak v politiki Italije, ki gre za tem, da se izolira Jugoslavija in nova etapa v italijanski politiki mirne penetraci-je na Balkanu. Posledica nove pogodbe bo, da se bo morala Jugoslavija še tesneje nasloniti na Francijo. Razmerje med Beogradom in Parizom se je. zadnje čase zaradi rimske občutljivosti nekoliko ohladilo. Ti oziri so se sedaj za Jugoslavijo nehali. Z novo pogodbo prihajajo bolj do veljave oni krogi, ki zahtevajo priznanje sovjetske Rusije.
Rim, 3. decembra, o. »cGiornale d' Ita« Iia» prinaša iz Pariza kratko vest, da vlada po poročilu «JournaIa» v Jugoslaviji pre» cejšnje razburjenje, ki ga je povzročila ob« java italijansko«a!banske pogodbe. Tej kratki vesti dodaja, list tale komentar: «Mi nikakor ne moremo razumeti <rrazbuT« jenja«, ki je po nekaterih francoskih listih baje nastalo v Beogradu po objavi prija« teljske in arbitražne pogodbe, sklenjene med Italijo in Albanijo. Morda je beograj« skim krogom in jugoslcvenskemu ' časopis« ju žal. da bodo bolje garantirane (zakaj to je tudi ena kardinalnih točk pogodbe) po« litična neodvisnost, teritorijalna nedotak« liivost in notranji mir v Albaniji? Kar se tiče komentarjev «Journala», jx> katerih zavzema Italija postojanke na Balkanu, se nam zdi, da prehaja pariški «Journal» v gorostasnosti. Postojanke v kaki državi se ne zavzemajo, kadar se podpisuje z njo pogodba, ki ji baš zajamčuje njeno po pol j no neodvisnost.
Nin&čevo glasilo o piranskem paktu"
Nadaljno preganjanje slovenskega učiteljstva v Italiji
Gorica, 3. decembra. 1. Odpuščanje slo« venskih učiteljev se še vedno nadaljuje. Vlada je očividno v velikih skrbeh za svo« jo asimilacijsko politiko. Prosvetni mini« ster postavlja vsakega učitelja in učitelji« co, ki si še upa povedati, da je slovanske« ga rodu, kratkomalo na cesto. Sedaj je bi« lo uvedeno odpustno postopanje tudi proti učiteljici Pavli Uršičevi, ki je poučevala na Slapu pri Idriji.
Famozen članek «Vremena», ki
Beograd, 3. decembra, p. Današnje «Vre« me» priobčuje o paktu med Albanijo in Italijo uvodnik, ki je izzval splošno ogor« čenje. Med drugim izvaja: «Z zaključitvijo pakta z Albanijo se Italija obvezuje, da bo ščitila nedotakljivost in suvereniteto Al« banije ne samo v primeru sile s strani dru« gih tujih držav. S tem paktom se obvezuje tudi sama, da bo spoštovala sedanje stanje v Albaniji in njene meje. Na ta način je Italija dokazala, da ne misli resno na ka« ko politično ekspanzijo v smeri in na Ta« čun Albanije, in da so bili vsi strahovi gotovih strani v tem oziru premalo ute« meljeni. Italija se vsekakor ne misli od« reči svoji politiki mirne in dovoljene eko« nomske peneiracije v Albaniji.
V paktu med Italijo in Albanijo je zna« čilno, da se v njem govori izključno o ga« rsntiranju varnosti za status quo v Alba« niji, dočim o kakih garancijah Italije ni nikjer govora. Dosedaj je bilo pravilo, da sta si obe sosedni državi garantirali nedo« takljivost in suvereniteto medsebojno. V tem primeru je zasigurana garancija samo z ene strani. To je vsekakor prišlo vsled tega, ker se smatra Italija za premočno, da bi potrebovala kakih garancij od Alba« nije. Poleg tega bi njeno dostojanstvo vele« sile ne dovolilo, da predvideva zase po«
ga je obsodil sam dr. Ninčič.
sebna jamstva od kake male države. Sma« tralo se je tudi, da je Albanija v neprijet« nem položaju in da je njena suvereniteto v nevarnosti.
Nas lahko ta sporazum veseli iz dveh razlogov. Veseli na. vsled tega, ker se vi« di, da sistem garancijskih paktov pridobiva vedno več terena. Poleg tega znači ta pakt z ozirom na arbitražno postopanje nov pri« mer uvidevnosti posameznih držav,
Posebno važno pa je pri tem paktu, da dokazuje, da se razmere v tem delu kon« tinenta stalno boljšajo in se albanska drža« va vedno bolj stabilizira. Kot prijatelje svobodne albanske države, njene stalnosti in napredka nas veselijo vsi oni politični dogodki, ki služijo njeni utrditvi, njenemu normalnemu in mirnemu' razvoju v varno« sti na zunaj. Trajen in uspešen mir je po« treben vsej Evropi, toda najbolj je potre« ben temu delu kontinenta. S prejšnjim na« šim paktom z Italijo o prijateljstvu in ga« rancijah in sedanjim italijansko«albanskim paktom, je mirovna stvar v tem delu Evro« pe mnogo pridobila.« (Ta članek je najbrže spravil v «Vreme« g. Stanislav Krakov, znan naši javnosti po svojem famoznem razgovoru z g. Mussolinijem, kateremu je po zadnjem atentatu poslal tudi brzojavno čestitko. Op. ur.)
Nepoboljšljivi Radič o Italiji
Nedavno je Radič proklel fašizem in Mussolinija kot morilca svobode, sedaj ju proglaša za spasitelja Italije. — Nettunske konvencije bodo odobrene še pred Božičem?
Rim, 3. decembra, (pr.) «Secolo» prinaša razgovor, ki ga je imel njegov dopisnik Zingarelli s Stj. Radičem. Radič je izjavil, da rešuje fašizem Italijo in da on priznava
upravičenost diktature, noče je pa posne« mati. V ostalem smatra Radič Italijane za tiče pevke v Evropi. Kar se tiče pripombe dopisnikove glede nesoglasja med Srbi in Hrvati, je dejal Radič, da bodo razlike iz« ginile, ako pride do konflikta. Združitev z Bolgarsko je gotova stvar, manjka le še formula, kako naj se to izrazi. Radič ljubi madžarski narod, ne pa budimpeštanskih
Židov in fevdalcev. Prej ali slej se bo z Madžarsko sklenila carinska zveza, morda celo velika kmetska konfederacija. Nettun« ske konvencije bodo ratificirane, čim bo imel parlament za to čas. Najprej pa mo« ramo, je dejal Radič nadalje, rešiti vpra« lahko rešimo nettunske konvencije še pred ne reforme. Če bo šlo delo hitro izpod rok Ihko rešimo nettunske konvencije še pred Božičem. Te konvencije res vsebujejo ne« kater fraze, ki kršijo našo suverenost. Očit« no pa gre tu za napako v stilizaciii.
Borba za odgoditev krize in novo poravnavo v RR
Včerajšne konference. — Uzunovič na dvoru in pri Pašiču. — Radikalski klub sklican za 7. december. — Klerikalci za «kon-centracijo» z radikali in radičevci.
Beograd. 3. decembra p. Danes dopoldne se je vršila v min. predsedništvu konferenca radikalskih prvakov, katere so se m. dr. udeležili Uzunovič, Trifkovič in Ilija Mi-hajlovič. Razpravljali so o delovanju anketnega odbora ter sc zedinili, da treba seje tega odbora zaenkrat odgoditi, dokler skupščina ne odloči ali se mu rok podaljša ali ne. O tej stvari so se vršili razgovori tudi s Pavlom Radičem.
G. Uzunovič je na vprašanje, ali bo vlada smatrala poročilo anketnega odbora za vprašanje zaupanja, odgovoril novinarjem: Saj ne vem. katera vlada bo takrat na krmilu ... To se ie interpretiralo na enr strani kot priznanje predstoječe krize, na drugi strani pa kot namigavanje, da zadeva anketnega odbora še dolgo ne bo rešena..
Glede Radičevih najnovejših izjav je g. Uzunovič dejal, da se mu ne zdijo tako nedolžne, kakor iih javnost razume.
Za danes dopoldne ob 9. je bila napovedana se.ia anketnega odbora, ki pa je pričela šele ob četrt na 12. Na protest sam. dem. dr. Sverislava Popoviča je predsednik odbora Ilija Mihajlovič opravičeval zakasnitev s tem, da sr. radikalski člani odbora prisostvovali konferenci v radikalskem klubu, na kateri se je razpravljalo o tem, ali anketni odbor sploh lahko razpravlja o aferi Radomirja Pašiča, ker je že potekel odborov 7-mesečni mandat. Dr. Svetislav Popovič (SDS), ki so ga podprli tudi drugi' opozici.ionalni poslanci, se n: zadovoljil s tem odgovorom, marveč povdaril stališče, da anketni odbor mora poslovati in zaključiti to afero. Medtem pa se je tudi Pavle Radič postavil na rad;kalsko stališče, da odbor o tem ne more več razpravljati. Dr. Popovič je nato zahteval, da anketni odbor
jutri ob 9. nadaljuje svoje delo, toda predsednik Mihajlovič je sejo kratkomalo od-godil z napovedbo, da bo prihodnjo sklica! pismeno.
Zvečer je dolgo časa bil Pavle Radič pri Uzunoviču. Potem je Uzunovič odšel na dvor, kjer je ostal od 19.30 do 20.30. Ko je. Uzunovič odhajal z dvora, je izjavil vašemu dopisniku, da je bii samo pri ministru dvora. Na vprašanje, kaj je imel s Pavlom Radičem, ie odgovoril Uzunovič, da sta razpravljala o delu anketnega odbora, ali naj svoje delo nadabuje in ali odbor svoje delo sploh more nadaljevati.
Zvečer sta bila Uzunovič in podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič dolgo časa pri Pašiču. Po tem svojem poseiu je Uzunovič izjavil vašemu dopisniku, da so definitivno določili sejo radikalnega kluba za 7. december. »Vi pa morate do tedaj vaše čitalelje napotiti k strpliivosti, potem pa se bo vedelo za vse.« Iz vladnih krogov se trdi, da bo vlada pred klubom zastopal;! stališče, da se Pašič ne more vrniti na oblast, da je vsa boiba v tej smeri zaman in ako radikali ne bodo podpirali vlade, da bo volilno vlado dobila druga straaka. Vprašanje koncentracijske vlade, o katerem se je toliko govorilo, je danes stopilo popolnoma v ozadje, akoravno ga je pričel dr. Korošec sedaj tudi javno propagirati. Dr. Korošec je rekel novinarjem, da bi ožji opozicijski blok hotel vstopiri v koncentracijsko vlado. Današnja vlada je zavzeta s političnimi vprašanji, odnosno z borbo za svoj obstanek. važna vprašanja pa je zanemarjala. Ako se išče rešitev iz te krize, smo pripravljeni, da vstopimo v tako vlado in ji dajemo pomoč.
Radič na popolnem umiku
Našel je novo formulo za svoj famozni boj proti korupciji. —-Kako originalno so radičevci in radikali odgodili anketni odbor, da pridobijo na času za novo mešetarenje. — Posledice zadnje Radičeve avdijence.
Beograd, 3. decembra, p. Radič je snoči zapustil Beograd z izjavo, ki mu odpira možnost za popolni stvarni urnik. Dočim je pričel svojo protiofenzivo proti Pašiču z■ napovedjo, da se anketni odbor ne more zadovoljiti z načelnimi sklepi, temveč da mora obtožiti Pašiča, dr. Jankoviča, dr. Stojadinoviča in dr. Kojiča korupcije, mladega Pašiča pa izročiti državnemu pravdni-štvu, predlaga sedaj naj anketni odbor zbere materijal (kar je že itak storil) ter sklene zakon proti korupciji, preganjanje korup-cijonašev pa naj prepusti vladi. Radičev preokret sicer ni prišel nepričakovano, a je vendar vzbudil mnogo pozornosti. Tolmači se tako, da je Radič uvidel opasnost, da HSS sfrči iz vlade in je zato na vso moč potegnil za zavoro. Še so sicer v njegovi najnovejši izjavi nekatere fraze", ki vzbujajo med radikali, odpor, toda to je smatrati pač le kot umikalni manever.
Kar je Stjepan snoči pričel je Pavle danes energično nadaljeval. Radikali so se namreč odločili, da za enkrat sploh ustavijo nadaljno razpravljanje v anketnem odboru ter so si v to svrho izmislili sledečo originalno formulo: Rok za anketni odbor je potekel 29. novembra. Anketni odbor je sicer sklenil zaprositi skupščino za podaljšanje, toda skupščina tega predloga še ni rešila. Anketni odbor torej sploh nima pravice nadaljevati svojega dela, kajti stara pravica mu je potekla, nove pa.še dobil ni!
Pavle Radič se je danes z vso vnemo zavzel za to pašičevsko »teorijo«: in seja anketnega odbora je bila navzlic vsem protestom opozicije odgodena na — nedoločen čas!
Ker radikali in radičevci istočasno z vnemo trdijo, da je težišče kritične situacije v anketnem odboru, ie jasno kaj zasleduje najnovejša njihova taktika: čim najbolj odgoditi izbruh krize in pridobiti časa za na-daljno mešetarenje.
V radikalskem klubu so sedaj vse sile na delu, da se najde kompromisna formula. G. Uzunovič je bil danes precej bolj optimističen glede svojega položaja. Pašičevci so še vedno borbeni a gotovi znaki kažejo, da seja radikalskega kluba, ki .ie sedaj sklicana za 7. december, ne bo prinesla napovedanega definitivnega razčiščenja.
Mnogo se komentira dejstvo, da je Radič pričel svoj umikalni pokret po svoji včerajšnji avdijenci, ki mu očividno ni prinesla sigurnosti, da se bi nova vlada sestavljala po njegovem odnosno s sigurno udeležbo njegove stranke.
O moralični kvaliteti politike, ki danes Proglaša voditelje zavezniške stranke za lopove ter iih pošilja na robijo, jutri pa z isto vnemo išče formulo, ki , bi omogočila nadaljno sodelovanje z ravno temi ljudmi, si je seveda vsa javnost na čistem Radičevci so predmet splošnega prezira pri zaveznikih in nasprotnikih.
Avdijeece političnih voditeljev
Beograd. 3. decembra, n. Ker so bili doslej v. avdijenci šefi političnih strank Pašič, dr. Korošec. Davidovič in Radič, se je zanimal vaš dopisnik za to, ali so tudi ostali šefi strank prijavili svojo avdijenco. Ker dr. Spaha ni v Bogradu. se je vaš dopisnik obrnil na Svetczarja Pribičeviča z vprašanjem, ali bo šel tudi on v avdijenco. Pribi-čevič je odgovoril: Jaz nisem prosil za avdijenco. Oni, ki so smatrali za potrebno prositi za avdijenco, so to storili in dobili poziv, kakor ga v takem slučaju dobi vsak političen voditelj, zlasti ako je bil minister. Avdijence nisem zaprosil zato, ker bi sedaj ne mogel svetovati ničesar drugega kakor volitve, situacija pa za volitve še ni dozorela.
Italijansko-rjimunska trgovinska pogodba
Rim, 3. decembra. 1. V zvezi s paktom prijateljstva, sklenjenem nedavno med Itali jo in Rumunijo. se v kratkem začno poga« janja za sklenitev pTave trgovinske pogod« be med obema državama. Prva faza poga« jan j bo v Bukarešti, kamor je odpotovala di-nes italijanska delegacija. Njena naloga je v prvi vrsti, da na licu mesta prouči možnost ustvaritve tesnejših trgovinskih stikov z Rumuni.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Informacije beograjske
„Poiitike"
Eeograd, 3. decembra, r. V svojem političnem beležniku zatrjuje današnja .»Politika«, da je vlada g. Uzunoviča v polni krizi — in ne samo to, nego je v polni krizi tudi sama radikalsko-radičevska koalicija. Niti eden izmed političnih faktorjev ne demanti-ra ne prvega ne drugega. Nasprotno, z vseh strani, in celo z najkompetentnejših tako v vladni večini, kakor opoziciji se odkrito zatrjuje, da je položaj izredno mučen, tako mučen, da naše politično življenje ne pomni bolj mučne in nezdrave situacije.
Glede Pašičeve akcije navaja »Politika«, da Pašič ne želi iavno nastopiti, preden ne bo ime! za seboj zaključka Narodne skupščine na interpelacijo o aferi s tvornico v Adamovu. Vsi politični krogi, pravi dalje »Politika«, pa so dobro opaziri, da pašičevci vodijo najodločnejšo borbo proti Uzunoviču. Svoja izvajanja zaključuje »Politika«:
Sedanja situacija se absolutno ne da vzdr žati. Neki bivši radikalni minister (pašiče-vec) je zatrdil, da so pašičevci odločno za prekinitev koalicije z radičevci, češ: Sedanja koalicija nam je s strankarskega stališča bila povoljna radi srečne delitve oblasti z radičevci. Sedaj pa ne gre več za interese stranke, marveč stopajo v osjjredje interesi države. Radi tega tudi zastopamo stališče da je treba prekiniti koalicijo z radičevci ter delovati za novo koalicijo, v katero bi vstopili Nikičeva skupina in Dero^"^1"" zajedtuca.
Važne diplomatske konference v Parizu
Briand in Chamberlain izjavljata, da sta se sporazumela v vseh
vprašanjih. — Negotovost sestanka z Mussolinijem.
Pariz, 3. decembra, (s-pa-lo.) Kot uvod za zasedanje Sveta Društva narodov v Ženevi je bilo danes več važ
nih konferenc med vodilnimi francoskimi državniki in angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom. ki se ie na potovanju v Švico ustavil tukaj s svojo soprogo. Jasno je. da se morata obe prijateljski in sosednji državi sporazumeti glede stvari, ki pridejo v Ženevi na razgovor in ki so tokrat izredno važne. Zakai septembrsko zasedanje je dovedlo do sprejema Nemčije v Svet Društva narodov Nemčija je sedai enakopravna članica, kot so Francija Anglija. Italija in druge velesile. To dejstvo je dosedanjo konstelacijo zelo spremenilo in zato so konference razumljive.
Po obedu, ki ga ie priredil Briand na čast Chamherlaina in ki so se ga udeležili tudi ladv Chamberlainova lord Cre-we, min. predsednik Poincare s soprogo in Herriot s soprogo, se je pričela v zunanjem ministrstvu konferenca o raznih mednarodnih vprašanjih z ozirom na zasedanje Društva narodov Tudi Poincare se je udeležil konference Chamberlain sprejme na angleškem poslaništvu Poincare.ia Brianda poljskega zunanjega ministra Zaleskega nemškega poslanika Hoscha italijanskega poslanika Avezzana ter kabinetnega šefa Berthelota.
Zunanji minister Briand je izjavil novinarjem. da je dosegel z angleškim zunanjim ministrom Chamberlainnni oo-poln sporazum v vseh problemih zunanje politike obeh držav. Obe vladi želita. da se razoroži Nemčija v smislu odločb kontrolne komisije velepos'aniške konference. Briand odreka Nemčiji in njenim ministrom pravico da razpravljajo o interpretaciji mirovne pogodbe. Francija je pred izvedbo locartiskega pakta dokazala svojo dobro voljo s tem da je okupacijske čete v Porenju znižala in amnestirala mnogo obsojencev
Končno ie izjavi! Briand da bo pariška vlada nastopila na Kitajskem v obrambi francoskih interesov zmerno in
previdno.
V slučaju potrebe bo storila korake za sklicanje konference zastopnikov
prizadetih držav katere bi se udeležili ministri Italije, Anglije, Nemčije in Francije,
Angleški zunatiji minister Chamberlain je po obedu pri Briandu izjavil novinarjem. da je imel kratek sestanek s francoskim ministrskim predsednikom Poincarejem in takoj nato dolgo konferenco z zunanjim ministrom Brian-dom. na kateri sta v glavnem razpravljala o zadevali ki so predmet razpravam sedanjega zasedanja Društva narodov v Ženevi in še o raznih drugih splošnih vprašanjih ki so se morala vzeti v pretres. Chamberlain je nato izjavil, da sta oba zunanja ministra sporazumno vodila politiko miru tekom zadnjih dveh let in da je bil on vedno v tesnili stikih z Briandom. «Soorazu-mela sva se.» je nadaljeval Chamberlain. «v vseh važnih vprašanjih, tičnčih se cp^anieea zasedanja Sveta Društva narodov. Ne bom ponavljal, kar sem vam izjavil povodom mojega zadnjega obiska Na ooti miru smo nanravili velik korak nanrej vendar pa ne smemo ori-cakov.nl' od ooPtike locarnskpira oakta prevelikih usnehov ali takojšnjih rezultatov. Naše delo naorednje sicer počasi ali sigurno akoravno ga drugi narodi ne cenijo tako kot bi ea morali. Mi stalno napredujemo vendar pa imamo nremaeati še razne težave Iščemo sredstva da te težave premagamo in menimo da je to najboljša not k po-mirienju in k ureditvi političnih razmer v Fvropi.»
Jutri zvečer se odpeljeta Chamberlain in Brinnd skuna.i v ženevo.
Pariz. 3 decembra s. K^kor poroča «Petit Par's;en». se razeovor štirih zunanjih ministrov ne bo vršil Sestanek meri VlussnIlnMem in Briandom se bo mogoče vršil šele po zasedaniu Sveta Društva narodov V ostntem menijo da bo prijel na sestanek fijd' Vandervelde. tako da se bo vršila konferenca petih ministrov
Značilni dogodki v RumunHf
Vlada prepovedala socijalističn' kongres. — Vandalski napad na Žide. — Krvav spopad med dijaki in vojaštvom,
Bukarešta, 3. decembra as. Sociialistične stranke, ki so se strnile v zvezo strank iz Bukovine, Banata, Erdelia in stare kraljevine, so sklicale za 6. in 7. t. m. kongres v prestolici, da bi sklepaie o še tesnejši strnit vi. Na dnevnem redu so tudi sestavitev novega strankinega progra.ma in druga orga-nizatorna vprašanja. Brez prave utemeljitve pa ie včerai vlada nenadoma prepovedala že sklicani kongres. Splošno domnevajo, daje ta korak vlade v zvezi s trenotnim položajem na Rumuiiskem.
V Kišenevu je prišlo včeraj do protižidov skih izgredov. Dvesto dijakov. k! s-1 orsr-
li kot gostje škofa v mesto je vdrlo v židovski del mesta, napadlo Zide in jih preteplo Nato so razbil' šipe na židovskih stanovanjih Armitski poveljnik ie poslal proti njim po en polk pehote in konjenice Po banketu ie orišlo do spopada med dijaki iti vojaštvom, uri čemer so bili štirie dijaki in ena dimkima ranieni Zvečer so zapustili dijak' Kišenev Na kolodvoru so zopet pretepali Zide Zasedli so nato lokomotivo ter prisilili stroievodio. da te moral na prihodnji postaj' Calarasu proti voznemu redu ustaviti vlak Tukaj so odšli v mestece ter pretepli vse Zide ki so iih dobili.
Zamotana notrana politika Po' ske
Akcija za enotno fronto desničarskih strank. — Možnost razpusta sejma.
na republikanski podlagi tn na temelju nadvlade Poljak \ na Poljskem Tu akcijo Je začel \Vitos on pogajanjih z nar- dno des-
Varšava, 3 decembra d. Vsa javnost se zanima za to, kaj se godi pri desničarskih strankah^ posebno pa za posvetovanja med temi strankami, ki se začno jutri v Poznanju in kjer prične Roman Dmowski pravzaprav svojo akcijo Tj politik skuša namreč organizirati desničarske elemente na Poljskem Obseg njegove akcije sicer še n-; znan, vendar splošno računajo, da hočt ustvariti skupno fronto vseli desničarskih strank Ta fronta naj bi obsegala narodni demokrate, obe skupini krščanskih socijal cev, Stronskega in Dubanowicza, in pa kr ščansko-narodno stranko, morda tudi ljudsko stranke- Pias: Baje namerava začeti Witos pogajanja z Dmowskim, da bi se ustanovil širši blok zmernih kmetskih strank
nico v Krakov« Odeovo' na svoje predloge pa dobi *e'p p. pogajanjih v Poznanju Vlada namerava kakor piše »Oazeta VVar-szaw*ka Poranna. azpustit sejm. ak<. b' zbornica idklonila dekret t: reformi tiskovnega zakona ki je priše pretekli teden pred parlament Pravico do razpusta ima nredsednik republike na temelju pooblastila, k: ga ie dobi' dns 2 avgusta t 1 List pravi, da bodo volit--e v treh mesecih na Dodlagi dosedanjega volilnega reda Vlada se bo definitivno odi' čila. ko se sejni sestane
Ricciotti Garibaldi pripravljal kom^M tudi v Juposlaviii?
Pariz, 3. decembra. 1. vPetit Journab prinaša nova odkriti« o dvolični ulogi. ki jo je igral Ricciotti Garibaldi. Tokrat se njegova afera nanaša kolikor toliko tudi na Jugoslavijo.
Pred nekako enim letom je organiziral Garibaldi zbiranje protifašistov v enem obmorskih mest v Jugoslaviji. Njegov smoter ie bil, da bi posnemal svojesra deda ia z vzhoda izsilil izkrcanje pristašev na italijanski obali Vsaj tako je iz;avil enemu svojih pristašev, ki je sedai povedal stvar <Pe-rit Journalm. Temu svojemu zaupniku ja dejal Ricciotti Garibaldi: - Storil bom kakor moj ded pred leii v Siciliji s svoiim tisočem pristašev. Kmalu iih bom imel 10.000 iu potem 100.000. Potem pa bomo vrfli f >šizem. Ali Garibaldi je istočasno sporočil Mussoli-niju, da pripravlja Jugoslavija tak koniplot rroti Italiji in da hoče Izkrcati čete na italijanski obali. Vendar pa iz Garibaldiievega načrta ni bilo ničesar, ker mu nekateri glavni pristaši niso zauoali. Informator lista je dodal, da je vpak čas pripravljen ponoviti to Garibaldiievo afer.i francoskim oblastvom.
Churchill v Parizu
Pariz, 3. decembra (pr.) Kakor pišejo listi, je dospel semkaj angleški zakiadni minister Churchill Njegov prihod je baje privaten, vendar sklepajo, da ie svrha nie« govega potovanja semkaj, da bi poglobil finančno politiko od Locarna in Thoirvja med obema državama
Kriza francoskega fašizma
Pariz, 3. decembra. 1. Francoski fašizem ie zabredel v hudo krizo, ki jo nekateri '-.pravljajo v zvezo do nedavne akcije Action Irancaise, ki ji je vzela nmogo simpatij.
Vodja trancoskih fašistov Valois piše v .-Nouveau Siecleus. da se bo. Se bo treba, list v kakih dveh tednih zmanjšal iz dnevnika v tednik Pravi ludi. da bodo vsi fondi določeni za gibanje Kadar bo politični položaj zopet zahteval, bo lisi znova izhajal kot dnevnik
Stresenannov sestanek z Mussolin'iem?
Berlin. 3. decembra s «Der Tag» izvee iz italijanskih političnih krogov, da se bo ob oriliki zasedanja Sveta Društv.. nard« dov vršil najbrže sestanek med Mussolini* jem in dr Strese.napnom ob Lagu Mag« giore Računati ie da bodo pogatania o razsod;ščni pogodbi med tem toliko na* predovala. da bo ob tej priliki podpisana pogodba
Novinarska visoka šola v Pragi
Prca 3 decembra d. 1 -vetni mini« ster dr Hodža jc izjavil na seji proračun« skega odbora, da so končane vse priprave za "*anovi*ev p"v;"it's''c vtsoke šole Po? javile se sicer nekatere razlik glede na« čr'- -"-edavanj, vo- 'ar ie načrt že izdelan in se bodo uvedla pogaiania z interesira« nimi kro'<i. Vlada bo ta načrt kolikor mo= goče podr>i-tla Dr Hodža se strinja tudi z mi«li.io, da bi se usta lovila novinarska zbonrca na oslova škem
Sredstva za tehnično izvedbo oblastnih volitev
Beograd. 3 decembra n Ministrski svet se že deli časa posvetuje odkod nai se do« bi denar za tehnično izvedbo oblastnih volitev Na koncu je h'lo določeno, d a onih 15 do 35 mili-onov ki so p<rtrebni za te volitve, da finančno ministrstvo iz raz« nih proračunskih postavk s tem. da te vso« te oblasti pozneje vrnejo finančnemu mi* n:stru (?).
Volitve na Danskem
-Na dan 2. decembra so se vrSHe na Danskem Volitve v državni zbor, v danskem folkething imenovan. Volitve so po svoji značilnosti sila interesantne. ker bodo odločile o nadaljni usodi danes edine socialistične vlade v Evropi.
Zadnje volitve na Danskem so se vršile v aprilu I. 1924. Absolutne večine Jliso prinesle nobeni -stranki, ali ipak so dobili v njih socijalisti relativno večino. Razmerje med strankami v danski zbornici po aprilu 1: 1924. je bilo naslednje: socijalni demokrati so dobili 55 mandatov, kmetska stranka 45. konservativci 28. radikali 20 in Nemci en mandat. Konservativci, ki tvorijo zastopstvo mestne buržoazije in kmetska stranka, ki zastopa ekonomsko močnejši del kmetskega prebivalstva, predstavljata desno stran danskega političnega zastopstva. Levico tvorijo poleg socijali-stov še radikali, ki so se odcepili od kmetske stranke ter združili v svojih vrstah manjše kmete in velik del mestnega prebivalstva, tvorečega srednji sloj. Socijalisti in radikali so vršili dolgo skupno borbo zoper desnico; posrečilo se jim je v aprilskih volitvah 1. 1924. iztrgati večino, dasi le prav neznatno. Stvorilo se je socijalistično ministrstvo pod vodstvom sociialnodemokratskega voditelja Stauninga in vodilo, državne posle s pomočjo radikalne stranke.
Ta zveza, ki pa je funkcijonirala brez formalne koalicije, se je dobro držala, dokler je bilo težišče njenega delo-i vanja več ali manj v vnanjepolitičnih j zadevali. Vsa Evropa je postala pozorna na njeno delo. ko je tekom I. 1925. in 1926 izvedla razorožiev države ria kopnem in na morju. Danska je bila prva država nove Evrope, ki je moderni pacifizem izvedla v praksi brez posebnih klavzul in brez vsakršnih omejitev. Danska se je proglasila formalno in dejansko za nevtralno, odpravila armado na suhem in na morju, razen kolikor je je treba za vršitev policijske službe in objavila, da hoče vse eventualne spore rešiti potom razsodišča^ V tej nevtrali-tetni politiki so si bili socijalisti in radikali edini in Stauningova vlada ie mogla svoj načrt izvesti s popolnim uspehom.
Toda socijalistično-radikalne zveze je bilo konec ko se je težišče vladnega dela obrnilo k notranji politiki. Tudi Danska ima akutno gospodarsko krizo: socijalisti so jo hoteli reševati n3 osnovi socijalističnih načel: hoteli so izvesti državno posojilo posameznim najbolj prizadetim industrijam, za kar naj da sredstvo premoženjski davek: dalje so hoteli podpreti brezposelne z večiimi podporami. Tu pa je nehala pomoč radikalov. ki venarle nočejo socialistične politike in so. da odvrnejo odgovornost od sebe. pričeli zahtevati koncentracijsko vlado vseh strank Tedai pa so socijalisti sklenili apelirati na narod; razmislili so zbornico in razpisali nove volitve.
Izid danskih volitev bo odločil o nadaljni notranji specijalno socijalni in ekonomski politiki v državi, odločil pa bo tudi o nada'jnem kurzu v vnanji politiki. Zato imajo danske volitve več
kot samo lokalni pomen.
•
Kodanj, 3. decembra, (pr.) Včerajšnje volltv« so orinesle socijalistično-demo-kratski večini, ki ie bila že dve leti na krmilil, nepričakovan noraz. Koalicija teh dveh strank je razbita in večino so dobile desničarske stranke. Konservativci in kmetska levica so dobili 2 mandata več. kar zadostuje za večino in Imajo sedai v zbornici 76 sedežev od 148. Sociialni demokrat;** so zgubili 2 mandata, demokratje pa 4.
Iz bodoče ..korporacijske" države
V Rimu napovedujejo Miissolinijer ekspozd — Novo cčišeenjes uradništva — Kakšen bo bodoči italijanski «parlament> — Zločinsko postopanje s koniiniranri in talci. — «Avanti» bo izlival » Parizu
aod Rim, 2. decembra.
Za prihodnjo sejo ministrskega svet.T, ki bo dne 6 t m., vlada že sedaj v političnih krojih veliko zanimanje Mussolini bo namreč pri tej priliki podal izčrpno poročilo o splošnem položaju ter o notranji in zunanji politiki Italije Skoraj gotovo bo ministrski svet na tej seji sklepal tudi o premestitvi mnogih prefektov Pričakuiejo tudi imenovanje novega rimskega guvernerja in pod-guvernerjev, ki so le dni nastopili 2e sedaj je gotovo, da bo na ta važna mesta zlasii kar se lice prefektov- imenovanih mnogo fašistov in bodo fako potrjene vesti, ki so se širile že prejšnji mesec. Mussolini bo na te] Reji poročal o važnih sprempmbah. ki so bile v policijski in :>olifirno poizvedovalni službi, kier igra sedaj tudi fašistovska milica veliko niogo.
Na prihodnji seji ministrskega sveta bodo sklepali tudi o odpustu raznih sodnikov, vendar pa se tudi v drugih panogah javne uprave pripravlja temeljito čiščenje uredništva. V to svrho je bila določena posebna komisija, ki ima sestaviti seznam vseh onih državnih uradnikov, ki niso preveč verni pristaši fašistovskega režima
Nekateri listi zatrjujejo, da bo ministrski svet drugi teden razpravljal tudi o obliki in bistvu rrove korporcijske države, kot jo hoče ustvarili fašizem. Predvsem gre za spremembo reprezentativnega sistema iz parlamenta v korporacije. Tako vsaj zatrjujejo glavni lašistovski voditelji in to je izjavil tudi sam Mussolini dopisniku <Chicago Tribune* Sedaj seveda še ni mogoče predvidevati, na kakšni podlagi se izvede ta reforma in kakšen bo novi parlament Nekateri mislijo, da glede senata ne bo velikih sprememb Senstorie bo na-lnlie imenoval kralj. Senat bo tudi v bodoče obranil svoj politični značaj in bo tako tvoril nekako vez med starim, torei narlomeptarnim in novim korporativno reprezentativnim sistemom V poslanski zbornici pa bodo odslej 6amo še zastopniki korporacij, torej delodajalcev in delojemalcev. Volilno nravici, ki jo bodo imeli državljani ne kot volilci.
ampak kot delavci, oziroma producenti, bo mogoče izvrševati le v korporacijah in potom njih. Korporacije pa so itak vse v faši-stovskih rokah.
Neugodni vtis, ki so ga napravile konfi-nacije na ves civilizirani svet, skuša sedaj Mussolini kolikor mogoče omiliti. Inozemskim novinarjem je izjavil, da gre pri kon-finacijab le tu varnostne ukrepe proti nasprotnikom fašizma. Seveda ni povedal, da se konfiniranci deportirajo na samotne in zelo nezdrave otoke in da jih uvrščajo med flajhujše navadne zločince. Tudi ni hotel povedati, kakšnim mukam so ti jesrečneži izpostavljeni in kako postopajo z njimi fa-šistovski ječarji, ki nimajo nad seboj prav nobene kontrole.
Razen tega skušajo fašisti opravičiti kon-
finacije z vsemi mogočimi izgovori. Tako dolže poslanca Beuedettija, zaupnika bivšega ministrskega predsednika Oiolittija. zločina, da se je takrat, ko je bil umorjen socialistični poslanec Matteotti. udeležil -eč shodov. Zato so ga sedaj konfinirali. Kogar ne morejo fašisti deoortirati, ga strogo ,iad-jorujejo in na vse načine šikanirajo. Obia-stva popolnoma odkrilo izjavljajo, da mora vsakdo, ki ni fa^if^, ostati -»..JJaliji kot talec. Kadar bo imel fašizem težave, se bo poslu-žil v svoje obrambo teh talcev. To so obla-stva izjavila raznim poslancem oflcijelno v imenu vlade.
fAvantij. glasilo italijanskih »ocija!i»!ov, ki so ga ustavili fašisti, bo odslej izhajal, kakor izjavlja vodstvo stranke, ki je sedaj v inozemstvu, v Parizu, zaenkrat kot tednik.
Radič že išče kompromisne formule
Anketni odbor naj se Omeji na načelno vprašanje in zakon c korupciji, preganjanje krivcev pa naj prepusti — vladi... — Radič meni, da krize sploh ni.
posledico, da se bo oddvojila skupina radikalov, ki bi glasovala proti ali pa se
r. Beograd, 3. decembra
Pred odhodom iz Beograda je St. Radič snoči podal nove izjave o političnem položaju.
Izjavil je, da se je na konferenci HSS ugotovilo, da je težišče položaja v anketnemu odboru. Klub HSS stoii na stališču, da se glede korupcije ne sme samo označiti teoretično, da obstoji, temveč da obstoje tudi krivci S tem se težišče prenaša na zakon o pobijanju korupcije.!!!)
Z zakonom o pobijanju korupcijo se anketni odbor ni bavil, naravno pa je, da se more njegovo gradivo za to uporabiti Med radikali obstojita dve tendenci. Po prvi krivcev sploh ni, temveč je kriva samo slaba uprav;} Drug. radikali smatrajo, naj bi se vladi prepustilo, da na podlagi poročila anketnega odbora ugotovi osebne krivce ter težišče prenese na zakon o pobijanju korupcije. G'benem naj bi se izrazilo zaupanje v|adi, v kateri ni korupcije To pojmovanje se pribl»žuje radičevskemu v tem, da jc mogoče, da se sestav) skupen predlog, ki bi ne bil napram korupciji niti najmanj popustljiv niti v načelu niti glede na osebe.
Ta stvar se bo prepustila rekonstruirani vladi, kjer se prijateljem korupcije ne bo dovolila nobena stilizacija To bo imelo za
vzdržala glasovanja Z ozirom na to, ako bi odpadlo 20 do 30 radikalov, bi postala potrebna v vladi zamenjava, ker bi izpadla dva ali trije ministri.
Ako se bo stvar normalno razvila od anketnega odbora dalje brez večjih pretresov, sc bo moglo nadaljevati parlamentarno delo ne samo ob načelni obsodbi korupcije, temveč tudi ob ugotovitvi osebnih krivcev. Zatem bi sledil sprejem zakona o korupciji z retroaktivno močjo, toda rok bi ne segal do 1. 191 S, temveč hI bil kratek tako, da bi segal pol leta ali leto dni nazaj. O tem se je istotako govorilo na konferenci.
Na ta naSn se je poiskala formula, kako bi se mogie sporazumeti ne samo stranke sedanje vladne večine, temveč tudi vse stranke opozicije. Stvar se mora tako izraziti, da se ne bo formalno izrekala vladi zaupnica, ker opozicija tega ne more storiti, pač pa da bo opozicija pristala na to, da bo vlada (!) postopala proti krivcem korupcije
St. Radič ie nato izjavil, da je čul. da ie tudi Pašič obljubil z vso silo podpirati parlamentarno delo Radič je mnenja, da vladne krize ssloli ni.
Navodila SLS za postavljanje kandidatov
Klerikalna stranka že od nekdaj slovi, da ne postavlja kaudidatov, ki bi biii sposobni spretno zagovarjati in uveljavljati interese ljudstva. V bivšem deželnem zboru je imela celo vrsto poslancev-statistov, ki so imeli vse druge lastnosti kot pa te, da bi mogli svojih volilcev želje ali pa svoje še tako zdrave in dobre misli spraviti do veljave. V javnih zastopstvih je pač po vsem svetu tako, da dosezajo uspehe samo najboljši med dobrimi, a da prihaja za zastopstvo v javnih korporacijah manj v poštev strokovnjaštvo, tembolj pa parlamentarna in politična rutina Najboljši finančnik SLS v bivšem deželnem zboru in odboru je bil dr. Lampe, ki je bil po poklicu duhovnik, a največji gospodarski organizator je bil dr. Krek, ki se v semenišču ni učil gospodarstva. Dr Susterš'. pa tudi u. bil najboljši politik SLS, k' je s svojimi uspehj spravi! klerikalno stranki- do največjega vpliva — zato, ker je bil slučajno odvetnik.
Po bridkih izkušnjah, ki jih imajo klerikalci s svojo parlamentarno, 20 poslancev broječo delegacijo v Beogradu, so začeli sedaj uvidevati. da z demagogijo pri izberi kandidatov nikamor ne pridejo. SLS je radi tega izdnia ra zbore svojih zaupnikov navodila, ki so predvsem naperjena proti kandidatom-statistom. Med drugim stoji v teh navodiiih: »Za delazmožnost (oblastnih skupščin) treba, da pridejo notri najsposobnejši možje vseh stanov. Zlasti mora nujno biti dovolj inteligence Opraviti bomo imeli z najboljšimi možmi svobodomiselnega tabora To bo treba parirati ne samo v skupščini, ampak tudi v odsekih. Brez zadostnega števila inteligence to ne bo mogoče Vsaj iz vsakega okraja en inteligent.«
V dopolni'o teh navodil je SLS izdala za najbolj zaupne svoje predstavitelje še in-strnkcijo, po ka»eri mora kandidirati v ljubljanski oblasti najmanj 10 politično verzi-ranih inteligentov iz Ljubljane, 10 pa z dežele Le 10 sigurnih kandidatskih mest prepušča SLS »Kmetski zveza«, »Krščansko -sociialni delavski organizaciji, in »Obrtniški politično strokovni zvezi«, da si kandidate razdele med seboj le po strokovnja-ških in stanovskih ozirih. Na ta način pričakuje SLS. da bn napravila oblastno skupščino delazmožno. da si bo ona »priborila vedno novih kompetenc, nove moči in bojevala vedno bo'j uspešen boj tudi s finančnim ministrom.«
Da iztrebi figurante in za javno delo nesposobne ljudi s kandidatskih list, pa je SLS dala podpisati vsakemu kandidatu še posebno izjdvo. v kateri se kandidat zavezuje, da po izvolitvi ne bo sedel. doma za pečkom, marveč da se bu kot politik tudi javno udejstvova' Tozadevna izjava ss glasi: »Vsako leto priredim — izven volilne borbe — vsaj 10 shodov v svojem volilnem okraju. Na tozadevne želje načel-stva SLS, oziroma njegovega izvršilnega odbora priredim dalje vsako leto vsaj en sestanek zaupnikov za vsak sodni okraj.*
S stališča splošne probuje in polltičae vzgoje naroda so navodila SLS za izbero kandidatov gotovo pametna, dvomimo pa, da bi tej stranki tudi tako strogi predpisi mogl' pomagati dc boljših zastopnikov v javnih korporacijah Javna tajnost je. da klerikalci v svojih vrstah samo še na politične sposobnosti dr Korošca nekaj dajo, o vseh drugih pa so mnenja, da «vse zahirajo®. Oblastna skupšSna br kmalu pokazala, kake luči in kapacitete Ima klerikalna »inteligenca«:
Darujte za dijaške kuhinje
Politične beležke
Kaj piše klerikalni Moric v «Slovencu»?
V času, ko barantajo klerikalci v Mariboru in Celju z radikali in Nemci za volilno kooperacijo, se je sanjalo katoliškemu Moricit v »Slovencu«, da je stavila SDS slovenskim radikalom ponudbo za skupen nastop pri volitvah v oblastne skupščine. Še več! SDS je začela — ker so slovenski radikali vabilo odbili — pritiskati na glavni odbor NRS v Beogradu in >^po svojih prijateljih celo pri samem g Nikolu Pašiču, da bi ta dal slovenskim radikalom nalogo, da gredo skupno z samostojnimi demokrati.« Klerikalni Moric ima. odkar se mu neprestano sanja o možnosti koalicije SLS s Pa-šičem, halucinacije, ki ga bodo spravile še v nesrečo.
Socijalisti in oblastne volitve
Glasilo levičarskih socijalistov »Enotnost« objavlja poziv za enoten nastop vseh socijalističnih strank in skupin pri oblastnih volitvah. List poz: .'a vse pristaše sociialistične stranke Jugoslavije, jugoslovensko soci-jalno demokratsko stranko ter skupine »Zc-dinjenje«, naj povsod osnujejo enotne volilne odbore Socijalislična stranka in zcd-i-njaii so nedavno ustanovil' sami »Združeni glavni volilni odbor* za občinske volitve v Ljubljaui, ki so ga ob razpisu oblastnih volitev pretvoril, v volilni odbor za oblastne volitve.
Razkol med radičevci v Dalmaciji
Nedavno so se dalmatinski pristaši HSS uprli Radičevi diktaturi kar jc imelo za posledico, da jih je Radič kar po vrst izključeval iz stranke Razpis oblastnih volitev pa je St Radiča nekoliko iztreznil m v spoznanju, da je izključevanje iz stranka pred volitvami zelo nevarno delo, ie v zadnjem »Domu« zapisal, da ni resnica, da bi bil kdo izključen in da so to pisali samo »gosposki« lis»i z tn menam, zanesti zmešnjavo v vrste HSS St Radič pošilia sedaj celo podpredsednika HSS Josipa Predavca in drž podtalnika Avgusta Košuliča v SpKt, da izprosita zaupnico vodstvu HSS
Dr. Nikičev list o volilni kooperaciji radičevcev z muslimani
Zagrebška »Domovina;, glasiio bivšega ministra dr Nikiča. Diše: »Radičevci se boje oblastnih volitev. z'asti v Bosni, kjer jih narod zapušča pa so zato razširili glas, da bodo muslimani šli z uiimi skupno v volitve. To ima namen, da se olirabrijo njihovi pristaši. Na stvari pa je samo toliko resnice, da so radičevci punudiii muslimanom skupen nastop pri volitvah, da pa muslimani na to še niso odgovori Vendar to Radiča ne ovira da poroča vsem in vsakomur, kako bo šel skupno z. bosanskimi muslimani v voI:,"e.«
Poostritev spora med Angino in Rusiio
London, -j. decembra s. «Dai!y Mail» piše, da je že nad 200 konservativnih po« slancev podpisalo vlogo na min pred« sednika, v kateri ga pozivljejo naj ne do« pusti nobenega ruskega poslanika k-^t na« siednika Krasina v Londonu, dokler se ietska vlada ne bo znova svečano obvezala da bo opustila sovražno propagando ;n do« kier se ne dokaže, ds bo te obljube rudi res držala Med konservativci sc zadnje čase zopet opaža naraščajoče nasprotstvo z Rus sijo zaradi vznemiriajočega položaja na Ki« tajskem.
*
V JU puguviu LIJUUIJBUV jt U uiu
»Carjev glasniki Mihael Strogov
Dnevni pogovor Ljubljane je o drugem delu in koncu monumentalnega ruskega velefUma: HHli
Film, kakršnega še ni videlo Vaše oko! Pri vseh predstavah sodeluje pristni ruski balalajka orkester, ruski pevski zbor in pomnoženi lastni orkester. Danes predstave ob 4., pol 6.. pol 8. in 9. Največja filmska senzaeija za Ljubljano! Oglejte si ta zanimivi film!
KINO JUOR"
Telefon 730
Naši
K odhodu g. inž. J. Kropača
Ljubljansko univerzo zapušča njen prvi profesor rudarstva in sedanji dekan tehniške fakultete, gospod mont. ing. Josip Kropač.
Rojen na klasičnih deh rudarstva, v okolici staroslavne Pribrami, prišel je pred 21. leti v naše kraje, in sicer po lastni želji, ko je bil naprosil za premestitev iz rudnika v Pribrami v rudnik za živo srebro v Idriji. Z mladeniško vnemo se je g. Kropač poglobil v študij geoloških in tehničnih posebnosti idrijskega rudnika ter je objavil rezultate svojih geoloških študijev v obsežni monografiji. V tehničnem oziru je temeljito reorganiziral obrat v revirju, ki mu je bil dodeljen, in vplival je s tem v znatni meri na zvišanje rentabilnosti idrijskega rudnika, kateremu se je takrat obetal novi razmah, ako bi ne bila svetovna vojna odločila drugače.
Po preobratu je ostal g. Kropač v Sloveniji, navzlic temu, da so mu že takrat ponujali razna vodilna mesta na Češkem. Ostal je tu pri centralni upravi državnih' rudarskih in fužtaarskih obratov ter je nekaj časa vodil državno cinkarno v Celju. Leta 1920 je bil imenovan na soglasni predlog strokovnih krogov in profesorskega kolegija profesorjem za rudarstvo na tehniški fakulteti naše univerze. V prvih letih je vodil ves pouk v omenjeni glavni stroki sam brez pomočnika, brez asistenta. Organiziral je rudarski oddelek navzlic primitivnim sredstvom tako, da so tu mogli že leta 1924 diplomirati prvi domači rudarski inženjerji. Rudarski oddelek na ljubljanski univerzi je edini v vsej kraljevin', in zbira v svojem okrilju mlade adepte rudarstva in vse države. Zasluga prof. Kropača in njegovih ožjih strokovnih kolegov, katere je Kropač zaporedoma pridobil za naše vseučilišče, je dejstvo, da zapušča domač rudarski naraščaj našo alma mater s prvovrstno, vseskozi moderno strokovno naobrazbo, tako v teoretičnem kakor v praktičnem oziru, in da se že danes zelo uspešno uveljavlja v tehniški praksi.
Delovanje prof. Krop&ča pa se ni omejevalo le na šolo. V številnih ekspertizah in anketah', h kojim je bil vabljen od državne uprave in od privatne industrije, je imel priliko, uveljaviti svoje globoko teoretično znanje, združeno z bogatimi praktičnimi izkustvi v korist javnega gospodarstva. Ravno rudarski obrata" spadajo med najbolj težavne tehnične probleme radi nejasnosti danega položaja materije, ki jo narava skrbno skriva v neskončnosti svojih globin. Več, kakor kjerkoli drugje, so ravno tu na stežaj odprta vrata bujnim fantazijam sa-njavih narav ali pa nečednim manipulacijam koristolovcev. Stroka zahteva trd značaj, ki se opira le na neoporečne poznatke ln odloča le na podlagi strogih zaključkov neizprosne logike. In ravno v tem oziru Kropač s svojimi vedno jasnimi tehnični i S referati mnogo koristil javnemu in prh.. .-nemu gospodarstvu.
Te dni je bil imenovan ravnateljem nat-tinih vrelcev v Gbelih na Slovaškem. Češkoslovaška vlada je določila za eksploata-ciio naftinih slojišč obsežen, dalekosegajoč program in je za realizacijo tega velikega projekta izbrala g. Kropača. Nastane vprašanje, zakaj se je tokrat g. inž. Kropač odzval pozivu svoje domovine, ko je vendar v bolj ugodnih časih ob prevratu navzlic preje omenjenim vabilom ostal zvest Sloveniji, ki mu je očitno s svojimi naravnimi in geološkimi posebnostmi prirastla k srcu? G. Kropač nam na to vprašanje ob svoji skromni in skrajno disttagvirani naravi ne bo dal odgovora. Kdor pa je pazljivo zasledoval vse, kar se je pisalo, govorilo in
godilo okrog ljubljanske univerze, okrog problema naših univerz in okrog vprašanja univerzitetnih profesorjev v Jugoslaviji obče, lahko odgovori sam na to vprašanje. Kdor hoče, tudi lahko presodi, ali je to ne samo za ljubljansko univerzo in ozko slovensko pokrajino, temveč tudi za Jugoslavijo koristno, da nam odhajajo ljudje, kakor naš Kropač. Dixi »naš« Kropač, kajti, kar je v naših krajih v svoji najboljši živ-ljenski dobi ustvaril, nam tu ostane, s tem ostane tudi inž. Kropač vedno naš. V tem občutku — pri vsej grenkobi trenotka, ko jemlje slovo — kličemo mu na iskreni rudarski: »Srečno!«
Celjski občinski svet
Združena opozicija celjskih klerikalcev, radikalov ln Nemcev onemogočila tudi včerajšnjo sejo — Veliko ogorčenje med celjskim narodnim in naprednim prebivalstvom.
Celje. 3 decembra
Nocoj ob iS. bi se moraia vršiti redna vsakomesečna plenarna občinska seja, ki bi imela rešiti še najnujnejše gospodarske zadeve mestne občine v tekočem poslovnem letu. V ta namen se je vršila še popoldne seja finančnega in gospodarskega odseka, katere so s? udeležili tudi člani opozicije ta so stvarno sodelovali pri reševanju posameznih zadev Kakor pa smo zvedeli, so se istočasno sestali v gostilni g. Rebeuschegga zastopniki koalirane opozicije, iri sicer za radikale g. Stermeeki, za klerikalce g. dr. Godnič, k' ni član občinskega sveta, in za Nemce g. Rebeuschegg sam Tu ,ie bilo sklenjeno, da opozicija onemogoči zvečer tudi redno plenarno sejo, ter s tem pokaže, kako malo ji ie mar za redno občinsko gospodarstvo tnesta Ceija.
V imenu koaliranih strank je nastopil nocoj na seji zopet lekarnar Posavec ter izjavil v imenu svojih že starih političnih prijateljev Nemcev ir; klerikalcev ter najnovejših političnih pristašev radikalov, da radi tega, ker se Klub delovne večine od zadnje nesklepčne proračunske seje z opozicijo ni hotel pogajati, sploh ne pripusti več, da bi celjski občinski zastop razpravljaj tudi o tekočih zadevah, nakar so se radikali in klerikalci ob burnih in prav umestnih medklicih Kluba delovne večine odstranili iz sejne dvorane. Nemca Rebeuschegg in Ko-schier sta pa vživala medtem na svojih stolčkih navdušeno veselje, da se vračajo v celjsko sejno dvorano zopet oni stari časi, ko iahko vsaj pri razdiralnem delu proti gospodarskemu, kulturnemu in socijalnemu napredku celjskega slovenstva sodelujejo zopet Nemci. Klub delovne večine je v zadnji proračunski seji po svojem govorniku g. dr. Božiču prav iskreno izjavil, da je delovna večina vedno pripravljena za skupno pametno gospodarsko delo z opozicijo. Sprejem nestvarnih zahtev kakor izmenjati j načelstvo in ravnateljstvo Mestne hrani I ni-i ce, na katero niti vpliva nima ter revidirati trezno premišljeni sklep, da v Celju tretja tiskarna ni potrebna, to pa bi bilo neresno in pod vsako častjo količkaj principijelne in dosledne politične stranke.
Zadnji dogodki v celjskem občinskem svetu so razgalili opozicijo celjskih radikalftv, klerikalcev in Nemcev do nagega Njim gre samo za politično moč. četudi propade pri tem vsa celjska občina. Velikansko ogorčenje vlada nad tem uečuvenim postopanjem med vsemi sloji, zlasti pa bo še bolela glava one celjske pridobitne kroge, ki si ne upajo o pravem času povedati resne ta svarilne besede. Motijo se ti gospodje, ako mislijo, da njihovo početje odobrava tudi vse v njihovih lastnih vrstah. Dvakrat je že na celjskem magistratu zaplapolala jugoslovenska in slovenska trobojnica, onečastili
VALENC1A
ZEMLJA KRASNA. ZEML/A JASNA, PESEM MOJEGA SRCA . . . A/iger Charleston	Španski plesi,
so jo nekateri, ki so še pred dvema letoma prisegali na čist nacijonalni napreden program, tok časa pa je pokazal, da bomo tudi tretjič proslavili zmago nad onimi ljudmi, ki jih je že sodna dvorana dovolj krepko ožigosala
MIKLAVŽEV VEČER
priredi
Ljubljanski Sokol
ob 3. pop. in ob 8. zvečer.
Godba Dravske divizije. - Ples.
a«HUHHHHM
ljud; so nato zapravili lahko prisiuženi denar po zabaviščih, večinoma izven naše države.
Popisana dejanja so seveda moraia povzročiti kazensko preganjanji, k; je it.telo za posledico velikanski porast kazniv h slučajev napram predvojnemu številu. Pri državnem pravdništvu v Mariboru je biio zaradi zločinov in pregreškov:
leta:	1914	1920	1922	1925
ovadb:	1658	7714	3474	3260
obtožnic:	493	1360	933	955
porot, razprav:	14	96	52	33
od teh radi				
a mora:	4	10	17	10
uboja:	■3	8	9	4
ropa:	3	4	4	3
Španska bikoborba
DANES ob 20. un „ NAROD. DOMU
Diiaki — vtsokoiolci — vstopnina brez vabila pioti legitimaciji 20 - Din
Povojna kriminalnost v mariborskem okraju
»Ljudska univerza« v Mariboru je arire-dila pred kratkim zelo zanimivo predavanje mariborskega državnega pravdtiika g. dr. Ivana Jančiča, katerega je obiskalo številno inteligentno občinstvo, predvsem iz pravniških krogov. Ugotovitve g. predavatelja, ki službuje pri mariborskem držuv-nem pravdništvu že od prevrata, so tako značilne za povojno dobo in zanimive tudi za širšo javnost, da jih v kratkem r^pro-duciramo
Predvsem je g dr. Jančič podai zgodovinski razvoj pojma »zločin« izza časov rimskih juristov, ko so se razvili pojmi za malomarnost (culpa) in slučaj (cisjs) ter pozneje za hudoben namen (dolu;) 'preko surovega germanskega prava s povračlnim načelom in preko recepcije rimskega in cerkvenega kanonskega prava, ki ie zopet spravilo subjektivno stran kaznjivega dejanja, to je voljo storilca v ospredje pri presoji kaznjivih dejanj.
Minula svetovna vojna ne ztiači samo popolnega prevrata v tvorbi držav (po narodnostih), ampak znači tudi pooon prevrat v človeškem mišljenju, zapustila je posledice skoraj v vsaki panogi, bodisi g.H.oodar-skega, bodisi umetniškega ustvarjata Tudi kriminalisti in etiki so si bili na jasnem, da bo svetovna vojna hudo zjJeia ' deloma že utrjene pojme etike.
Samoohranitev je temeljno načeio vsakega živega bitja. Nagon: biti sit, je izbruhnil v človeku po vojni z vso sile ua dan. Več let je ljudstvo stradalo m ni Mnelo dati duška svoji boli in gnevu. S silo je bil zadušen vsak, še tako nedolžen pojav. Ko je ljudstvo po prevratu vi iv:o, da ni več te sile, da ni več nadzorstva, je vdrlo v skladišča živil ter plenilo in uničevalo. Psihologija mas se je kazala v strašni iučt, mase niso mislile, se bo li godila s tem komu krivica ali nc.
Prva porazna vest, ki jo je prejel mariborski narodni svet, ko je prevzel v Mariboru vrhovno upravno oblast, .it bi'o tele-foničrto poročilo, da ljudstvo pleni. Položaj je bi! silno vznemirljiv, ker ni bilo zanesljivih stražnikov in ker je prj::'a nevarnost za preživež prebivalstva. Ker ni bilo zanesljivega vojaštva, so častniki s?mi morali stražiti, da rešijo, kar se res'ti Ja
Biskovito se 'e širilo po deželi revolu-cijonarno geslo o enakosti, ki si jo je tolmačilo ljudstvo tako, da sme vi* , če treba tudi s silo tistemu, ki kaj ima. Oplenje-na so bila skladišča na mariborskih kolodvorih, nato pa vojaška skladišča in cele trume ljudi so romale v večje ceutje, odkoder so odvažali vojaško blagi od konj ta voz do poslednje reči, ki so jo iTi g'i dobiti.
Sledile so plenitve trgovin in od Koroške do Medjimurja se je razlegal na en: strani bojni klic množic »Gleichheit«, na drugi strani pa večinoma brezuspešni klici prizadetih trgovcev na pomoč. D j-: .i še imamo živih prič tistih dni, Ko ilm is uničen desetletni trud in je mnogim ostalo same golo življenje. Ponekod se ie narodnim stražam posrečilo preprečiti p'emtve, Kakor v Ljutomeru, Sv. Mik'iv.-.u pri Ormcžu in drugod.
Pojavile so se tudi tatvine v vei.kem in verižniško navijanje cen, ki je bilo v. svojih posledicah po-azneiše za cele slois. nego delovanje očitnih kriminalnih tipov, javnih plenilcev in r:'pa'!Sv. Pi izkoriščevalci
Na podlagi teh številk je g. dr. Jančič opozarjal na velikanski porast kriminalnih slučajev takoj po končani vojni, ko še ni dovolj dobro funkcionirala naša nova uprava in ko so varnostne oblasti z največjo težavo obvladale položaj.
Važna je letnica 1922 s padcem hudodelstev, kar priča, da so od tega leta naprej upravne in varnostne oblasti na višku, ki povzročajo, da sledi vsakemu zločinu tudi zaslužena kazen. Najlepši vzgled za to trditev je Prekmurje. kjer so se prva leta po osvoboditvi godili strašni zločini, ki pa so zadnji dve leti skoraj popolnoma izostali, ker so oblastva in uradništvo na svojem mestu tako, da je sedaj Prekmurje najbolj zločinov čista pokrajina
Izgledi za bodočnost so po mnenju g. predavatelja dobri, ker se boljšajo gospodarske prilike, ker že ljudje spoznavajo vrednost dela in zaslužkov, ker se že kaže blagodejni vpliv šole, ker se skuša utesniti alkoholizem in ker so vsa naša oblastva na višku.
s 30.000 prebivalci, kot je Maribor, vendar ni mogoče prikriti dogodka nevarne bolezni, pri kateri je prizadetih 400 oseb ta kjer gre končno za zdravje vsega mesta. Prej bi bilo na mestu pomirjenje javnosti s strani mestnega fizikata, ki bi moral občinstvo o takih dogodkih pravočasno obveščati. To so že tudi mariborski listi ponovno povdariali.
Nasprotno pa je v splošni bolnici že od preteklega tedna brez potrebe kontumaci-ran ženski trakt kirurgičnega oddelka. Tam se je namreč pojavi! pri neki ženski, ki je kasneje umrla, sum škrlattake. Ko pa so ' umrlo obducirali, se je izkazalo, da jc bil sum neutemeljen. Čeprav pa so oddelek ta-kot temeljito desinficirali, je ostal ves trakt ženskega kirurgičnega oddelka še do danes kontumaciran tako, da nobena ženska ne sme zapustiti bolnice in ne sme biti odpuščena, novi bolniki — ženske pa se sprejemajo le v najnujnejših slučajih. Nihče tudi ne sme obiskati oddelka, ne da bi vodstvo to sedaj že absolutno nepotrebno odredbo javnosti razglasilo. Netaformiranemu občinstvu se napravlja s ♦em velika škoda.
Iz nižin življenja...
Te dni je zagreši! v Mariboru alkohol zločin, ki je kot nepopisna strahota pretrese! mesto.
V neki hiši je umirala preskrbna mati 2 nedoletnih otrok, žena nepoboljšljivega alkoholika. 2ena je slutila, da se ji bližajo zadnje minute in je na borni postelji blagoslavljala s solzami svoja otročiča. Medtem je prikolovratil v sobo pijani mož, sc vrgel na posteljo in zaspal. Otroka sta jokala, žena pa ie umrla. Kričanje nesrečnih sirot ni moglo zbuditi pijanca, spal je trdno naprej poleg mrtve žene. Ko sta preplašena otroka prihitela iz kletnega stanovanja v prvo nadstropje, je šele svet zvedel za p-t-tresljivo tragedijo, ki se je pravkar i d-igrala. Mrtvo ženo. ki je dolga leta marljivo opravljala dela svojega moža, so ločili od nehvaležne žrtve alkohola in jo odpeljali na Pobrežje, otroka pa v Dečji dom.
Nevarna epidemija legarja v mariborskem samostanu
Ležišče bolezni v semenišču? — Ena nuna že umrla. — Kontumac v splošni bolnici.
Maribor ima ta teden kar dva nenadna kontumaca, ki sta povzročila veliko razburjenje prebivalstva, in sicer v samostanu šolskih sester in v splošni bolnici. V samostanu je izbruhnil nevarni legar. na katerem je obolelo doslej osem sester, ki so jih prepeljali v izolirnico. Ena sestra pa je med tem že umrla.
V pomirjenje javnosti lahko sporočimo, da je mestni fizik g. dr. Novak takoj ukrenil vse potrebno, da onemogoči širjenje bolezni in zaščiti občinstvo. Ves samostan je doslej zaprt oa ostalega sv^ta, kar ni bilo baš lahko izvedljivo, kajti v samostanu ni nič manj negp 350 ljudi, ki iih ie bilo treba kontumacirati. Saj imajo šolske sestre v svojih dveh velikih poslopjih v Stross-mayerjevi in Samostanski ulici kar pet šol: otroški vrtec, osnovno, meščansko, gospodinjsko šolo ter žensko učiteljišče, poleg tega pa še internat za gojenke, ki obiskujejo zunanje šole. Za ves ta velik obrat imajo tudi mnogo uslužbenk, posebno v kuhinji in lastni pekarni. Sedaj ne sme nikdo Od teh 350 oseb devet dni iz zavoda in nihče ne sme v samostan. Ni pa izključeno, da bo treba dobo kontumaca podaljšati. V samostanski pekarni jt umrla ena sestra in bodo seda.i ugotovili, v koliko je prišlo oku ženje iz pekarne eventualno še potom kruha. Doslej se še ni ugotovilo, odkod ta ne- menda našel stražnik, ki ga je s pomočjo nadna epidemija legarja v samostanu in ko- | nekega pasanta prenesel v bližnji hlev, kjer
Starega fanta dogodivščine
Ljubljana, 2. decembra.
Miha je fant pri 79tih letih in ne da kaj prida na fantovsko solnce. Gre od doma tudi kadar je oblačno. Megla mu pa ven, dar nekoliko nagaja, vsled česar gleda, da pride čimprej do kake hiše. kjer nad vrat« mi grozdek binglja. Dim cigaret in cigar mu ne škodi in sedeč za mizo pri kozarc. ku se počuti kakor da jc v malih nebesih. Včasih se pripeti, da Miha prehitro naro* ča nove četrtinke. ki jih sproti prazni in zgodi se, da se mora potem meriti z alko« holom. Ce ga hoče potem kdo ob takih prilikah pokarati ali če se pripeti, da trd za vogalom v stražnika, se kar brzo opro* sti: «Ja veste ko sem pa tako zdrav!«
Včeraj je imel Miha zopet svoj dan. ozi« roma bolje svoj večer. Kolovratil je po cestah in ulicah ter obiskaval gostilne kar po vrsti. Bil je imenitno razpoložen in je klical v vsaki gostilni vsako natakarico za Metko. Neka Metka je bila baje v mladih letih njegova srčna bolezen. «Hej Metka, kar še enega gor!» Vino je res hodilo na mizo, Mihova glava pa je slednjič klonila. Bila je že pozna ura. ko se je Mihi za« zdelo najpoprej, da je na cesti, potem pa, da ni doma v mehki posteljci. Podpiral je na vogalu Domobranske ceste neko ograjo sprva stoje, pozneje sede in navsezadnje sa mo z glavo leže. Tamkaj ga je čez uro
liko oseb je pravzaprav že okuženih. Tekom kontumačne dobe bo domači zdravnik g. dr. Marinič vsem 350 osebam vcepil serum proti legarju. Domnevajo, da je izšlo okuže-nje iz mariborskega semenišča, kjer strežejo sestre iz samostana. Iz Ptuja pa je pravkar došlo poročilo, da je obolel v Ormožu na domu dijak Hanželič'na legar.iu. Ha-nželič je radi oslabelosti nedavno zapusti! mariborsko semenišče.
. Mestni fizik je kontumaciral tudi vse učenke, ki so od zunaj obiskovale samostan. Vse morajo ostati doma. Upati je torej, da epidemija ne zavzame širšega obsega. Ta nevarni slučaj epidemije pa je poučljiv za vse prizadete faktorje. Zlasti se nam ne zdi umestno take stvari prikrivati, ker se potem širijo po mestu nepotrebne strahotne govorice, ki samo še bolj vznemirjajo občinstvo. Zato obsojamo »Slovenčevo« vest, češ da je umrla nesrečna sestra le zadeta od kapi. Takšno potvorjenje resnice prav nič ne koristi, ampak stvari le še škoduje. V mestu
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Sobota, 4.: ob 16.: «Jov». Dijaška predsta«
va pri znižanih cenah. Izv Nedelja, ob 20.: «Skopuh». Ljudska pred«
stava pri znižanih cenah. Pondeljek, 6.: «Kovarstvo in ljubezen«. B.
Ljubljanska opera.
Sobota. 4.: «Figarova svatba». E. Nedelja, 5.: ob 15.: «Grofica Marica«. V
prid Udruženia gled. igralcev. Izv. Pondeljek, 6.: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 4.: »Grofica. Marica«. Gostuje ga.
Poličeva, članica ljubljanske opere. Nedelja, 5.: ob 15.: «Bajka o volku«. Zni« žane cene. Ob 20.: «Veseli kmetic«.
Danes popoldne ob 4. je v ljubljanski drami dijaška predstava. Uprizori se Gals-\vortyjeva igra -Joy>. Cene za to predstavo so izredno znižane. Začetek točno ob štirih. Konec ob šestih zvečer.
Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. V nedeljo dne 5. t. m. popoldne ob 3. se poje v operi Kalmanova opereta ' Grofica Marica*. Predstava se vrši v korist Udružemja gledaliških igralcev. Ceue običajne, Dramska predstava je zvečer ob 8.
lora se Molierejeva komedija Sl<opuh>, z g. Rogozom v naslovni ulegi. Dramska predstava je ljudska in veljajo za njo znižane cene.
Sprememba ljubljanskega opernega repertoarja. Vsled obolelosti nekaterih gledaliških članov se poje danes v soboto zvečer mesto naznanjene <:Nižave» Mozartova opera cFigarova svatba* za red E. Gracijozna klasična glasba enega največjih glasbenih klasikov in izvrstna zasedba tega dela jamčita za popoln umetniški uspeh.
Gostovanje ljubljanskih opernih znance?
v beograjskem gledališču. Te dni sta gostovala v beograjski operi bivša člana našega opernega gledališča ga. Zikova in gosp. Cve-iič. Pela sta v Verdijevi cAidi*. Imela sta lep uspeh, ki je šel pri baritonistu Cvejiču tako daleč, da zahteva kritika njegov a-n-gažnia v Beogradu Ga. Zikova nastopi še v Wagnerieveni «Lohengrinu».
Nedelja v mariborskem gledališču V nedeljo. 5. decembra se uprizorita v Mariboru ' zopet dve gledališki predstavi: Mol-narjeva cBajka o volku«, ki ie v igralskem oziru izredno uspela v režiji prof. gesta. Zvečer se ponovi priljubljena opereta <Ve-seli kmetič». Popoldne veljajo znižane ceno.
Otroška predstava v mariborskem gledališču. Kot prvo letošnjo otroško igro pripravlja mariborska drama prekrasno pravljico «Pepelka», ki je imela pred par leti
v Ljubljani tak uspeh, da so jo uprizorili "27 krat v sezoni.
Mariborski gledališki abonenti in ime-jitelji blokov se naprošajo, da plačajo četrti obrok najdalje do 5. decembra. Posebno se pozivajo tudi zamudniki, da poravnajo zaostanke. ker rabi gledališče denar za nujna plačila.
»Grofica Maricam v Mariboru. Nocoj uprizori mariborsko gledališče Kalmanovo opereto cGrofica Marica, z gostovanjem ge. Po-ličeve iz Ljubljane.
Basist Julij Betetto, član ljubljanske opere, gostuje prihodnji teden v Beogradu, in sicer v ulogah Pimena v c Borisu Godu-novu», Dona Basilija v «Se>viljskem brivcu*, v ulogi Figara v < Figarovi svatbi*. Najbrže ho pel iudi ulogo Kecala v «Prodani nevesti,,.
Simfonični koncert Glasbene Matice v Ljubljani. Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani, ki je s tako lepim uspehom sodelovalo na zadnjem novinarskem koncertu, priredi v pondeljek, dne 18. t. m. v Unionski dvorani svoj prvi redni koncert v letošnji sezoni. Na sporedu prireditve so znamenita orkestralna dela skladateljev Bo-rodina. Honeggerja in Stravinskega. Natančni spored javimo v prihodnjih dneh. Vstopnice bodo od torka dalje v predprodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
Dr. Josip Čerin predava na praznik, v sredo, 8. decembra t. L ob pol lt. dopoldne v Filharmonični dvorani o zgodovini vojaških godb. Koncem svojega predavanja za-
| igra s svojim celotnim godbenim zborom več skladb, ki spadajo v razne dobe. Najpr-vo zaigra Dravska muzika vojne fanfare in koračnico finskih jezdecev iz 301etne vojne, torej 2 glasbena komada iz prve polovice 17. stoletja. Naslednji dve skladbi nas postavita v dobo francoskih vojn koncem 18. in začetkom 19. stoletja. Izmed teh-dveh je posebno interesantn.a molitev za cesarstvo (Gardez la patrie). Naslednje točke pa nas prestavijo v današnii čas. Sledita dve koračnici, ena srbska, druga na slovenske narodne motive, za tem velika koračnica iz opere cProroks in končno rukovet srbskih narodnih pesmi ter odlomek iz opere <Ri-goletto,, in \Vagnerjeva predigra k operi ^Mojstri pevci Norimberški*-. Predavanje bo izredno zanimivo in instruktivno ter zasluži v polni meri zanimanje javnosti. Vstop k predavanjem ie prost, posetniki naj si omislijo le podrobne sporede, ki se dobivajo v Matični knjigarni za ceno 3 Din. Predavanje je namenjeno v prvi vrsti mladini ljubljanskih srednjih in strokovnih šol.
Desetletnica smrti Jarka Londona. Prek desetimi leti. dne 22. novembra 1916 je umrl veliki ameriški pisatelj Jack London, katerega nekatera dela 9mo dobili zadnje čase tudi v slovenskem prevodu. London je prišel iz zapadne Amerike, umrl je jedva 40 let star ter je zapustil 49 zvezkov pripovednih spisov. V našem jeziku imamo prevedena dela: Roman treh src. Morski vrag, Železna peta in Krištof Dimač.
jc Miha spal spanje pravičnega naprej do zgodnjega jutra.
Čim je odprl oči se je v Mihi že zbudila radovednost, ki pa je bila, čim je zvedel, kje je. kaj kmalu potolažena. Miha pa je bil tudi radoveden, koliko je ura; zato je posegel v žep. Na svoje veliko razočara« nje pa je začutil med prsti samo košček verižice, srebrna ura. njegov ponos, pa je izginila. Precej razburjen je hitel prešte« vati še denar, pa tudi listnice ni bilo ni» kjer. Mihi je brenčalo v glavi tisoč srše« r.ov, toda najhujši jc bil pik onega noč« nega sršena, ki je brenčal mimo njega p<» noči. predno ga je našel stražnik na tleh in ga preložil v hlev.
«Ali ti rogač, če je človek tako zdrav!« je tožil Miha danes dojjoldne, vsem, ki so ga hoteli poslušati.
Pred sodniki
Tone iz Senice je delavec in čvrst fant. Avgusta ga je klicala vojaška oblast. Moral je v Šiško k razporedni komisiji. Veselo >e priukal z zelenim šopkom rožmarina. Vendar ni minula zadeva brez pelina. Ko se je namreč vozil nazaj, je pristopil sprevodnik in zahteval vozni listek. Tonetu pa ni hotelo v glavo, da bi človek, ki se vozi po vojaških opravkih, moral kupovati še vozni listek; tudi pri drugih je opazil, da ga niso kupili in zato ga tudi on ni vzel. Dva druga sia listek sprevodniku plačala, a Tone mu je dejal, da je suh kot poper in da mu listka ni jMitreba. Sprevodnik ga je naznanil in moral se je zagovarjati Pred Ijubljan-sliim sodiščem. Dejal je. da je bil prepričan, da je v svojem pravu in da naj ga zato nikar ne kaznujejo. Ker se je sodnik prepričal, da fant res ni imel goljufivega namena, ga je oprostil.
Kmetica Neža iz Rudnika stoji pred ju-stično palačo in razlaga svoji prijateljici £peli: <Danes sem morala semkaj radi ple-ta. Zadnjič sem bila v Ljubljani, pa sem za vodo odložila svoje stvari blizu stojnice bra-njevke Reze. Ko sem jih hotela spet lepo zložiti na voz. je pristopila Reza in zahtevala plet. češ, da je njen. Prišel je stražnik, vzel plet in naju zapisal, a plet je odnesel s seboj. Vsega je bil kriv tisti sladoledar Frfra, ki je vpil nad menoj: -c.Mati. mati, kolo se vrti, pa voz postrani visi.s Bila sem res tako neumna, da sem svo;e stvari preložila. Sodnik je pa dejal, da so si pleti podobni in ga je vrnil branjevki. ki je povedala, da je na petih krajih natrgan, dočim sem jaz trdila, da samo na dveh. Zdaj naj j?a bre$ pleta hodim okoli !>.
»»sa.
Domače vesti
Draguiinov protokol
«N'ov: život« objavlja faksimilo proton kola. ki sta ga sestavilaia_BO<lpisala 4. stp« terabra zvečer pri <• Ruskem carju® v Bco= gradu v družbi več poslancev in novinar; jev posl. Dragutin. Dragorvič in posl. Dos dič. Posl. Dragovie se .ie takrat ravnokar vrnil Iz Moute Caria, k.ier je posctsl Paši--ča. ter je govoril svoj; družbi o političnih kombinacijah, ki naj bi nastale po Paši« če vem povratka v Beograd Posl. Dodič ni verjel v njejj-jva prerokovanja' in debata med njima se re zaključila s protokolom, ki se glasi: «Kroz clvadeset dana če njih oko dvades.t poslanika oko Bože Maksimo; vita noiuo božja kaena t. j. Ja im st! usta okrenu za vrat t. j. za babinu rupu 3 da če o r, i iei po božjem naiogu po na« rodu kao primer »ta /nalaei one, koji na P .-a diaa reku. — Beograd. septem; bra 1'Ooi ./raguti: Dragovie." naj.' posli; nik. — Ako -e obistin! ono;"sto je Drago; vič. izjavio 4. sejrtttnbra. ja ču se obesiti ra roka kneza Mihajla pred Upravam fon* dova. — Beograd. 4. septembra- 102&. Nar. poslanik Dodič. ■>
»Novi život» pristavlja svojemu faksirat« )u: »štiriindvajseti september je že davno minul in zdi sa. da je y. Dodiču prisojena T.aravnu smrt.»
To ic verjetno. Toda «N. 2." je pozabi! dodati, da ie Dragutinov protokol na las podoben St icpanovemu. Obečan.ia iz Stje= panevega »protokola sporazuma« so sko= raj šc važnejše, kakor pa obljubljena smrt tolikih zaslužnih radikaiskih poslancev, a tudi od njih ri bil niti eno izpolnjeno. Seveda je pa Stjcpan previdnejši nego gp; spod Dodič — on se ni obvezal ne /a roko kneza Mihajla. nc /a ono bana Jclaciča.
MAC
+ Izpremeinbc v državni službi. smislu razsodbe državnega sveta je Friderik Hau-icii. ta "nik nad/orništva parnih kotlov v Ljubljani, razvrščen v 6. skupino L kategorije s četrto s;.-;p;nio osnovne plače. Premeščen je revizor Siuta Pcpovič oa cari-iisrnice v Dravogradu kot tajnik v generalno dirckcijo c-ri:;. Vladal tajnik Vladimir Saša pr; vciikctis 2r.pa.su v Mariboru v i. skupino I. kategorije, okrajni komisar Jakob P&čkaj v Dolnji Lendavi pa.v S. skupino 1. k;..eg,-riie. A";i;; davčni upravitelj Anton Žva; v Višnji - ri 'e trajno upokojen.
*	Odlikovanje kulturnega delavca. Na
predice 1t;inis:ra ;;r. >vcte e ra . odlikoval z redem sv. Save i. razreda dr. Tihomira Gjorgjcviča, profesorja beo-arajske univerze ia predscJn" .a Glavnega prosvetnega savesa.
Polaganje izpitov čez S razredno osnovno šolo ustavljeno. V smisla ministrskega odloka z dne 16. oktobra 1925. je" ustavljeno polaganje izpitov čez esensrazredno osnovno še!j z.; reguliranje položaja po uradniškem . '•• t a.
' Spomenik Kralja Petra \ Novi Gradiški N e. . .. eeb jca.a ja bii v Novi Gradiški svečano odkrit spomenik blugopokojaemu kralju Petru. Svečanosti Je prisostvovala velika množica ljudstva iz vse okolice. Kralja ie zastopa! dfvizijski komandant iz Osje-ka general Nikoiič. Spomenik, ki jc postav-Ijca V ntesiuc.i? a-arba. je izdelal Ivo Kerdič profesor ::a i-nsetniškl akademija
*	Delov ni čas v državnih pisarnah. Z sso-vlm fiiia.sčukn zakonom za prihodnje proračunsko leto !tj točno določen idelovni čas v državnih pisarna!;. V pisarna«; administrativni:; uradov bo traja! najmanj sedem ur ;:a dan, v siučaju nepretrganega, poslovanja pa šest iu pel are. Ob. sobotah sc bo delalo šest ,:r. ob nedeljah' pa bo delalo potrebno število dežurnih uraunikov. Minister va oo vsako leto lahko za največ 00 dni podaljšal delovni čas za eno ali dve uri dnevno brez posebne nagrade.
*	Odbor Zveze trgovskih gremijev. Novo izvoljeni odbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug se je konstituira; tako-k: Vilko \Vcixl (Maribor) predsednik, Josip Kavčič (Ljubljana) prvi posiev&deči podpredsednik J. Stermercbj- (Celje) dragi podpred scdnrk. Ernest Hieng (Ljubiiana), tretji podpredsednik. Fran. Zcbal. (Ljubljana), tajnik in Jurij Vcrovšek (Ljubljana) blagajnik.
*	Odličen prijatelj našega naroda. V Beogradu se je na da.: narodnega praznika vršila pomembna svečanost, prirejena na čast Švicarja dr. Rcisn. ki je kot iskren prijatelj našega naroda priskočil in pomoč v težkih t&sili svetovne vojne. Krasi jc dr.-Reisa ime neval za častnega kapetana rKse vojske, zastopniki ministrstva vojske in mornarice rezervnih oficirje, iu dobrovoljcev pa so snu v znak priznanja poklonili dragoceno sabljo.
*	Prometna konicrenca. Po vesteh iz Bco grada sc dne j>\ decembra prično tamkaj konference ožjega odbora velike konference za določitev splošnega programa za grad njo žcleznie. Plemsn: konference sestane dne 16. decembra.
*	Francosko odlikovanje. Francoska vlada je odlikovala dr. Fedora Aranickega, šcia izseljcniškega komisar!jata in oficijel-nega delegata naše kraljevine na tjsednarod jsiji konferencah za emigracijo v Ženevi in Rimu, z vit*žkim križcem legije časti.
: Izprememba naziva železniške postaje. 2 odlokom prometnega ministrstva ie odrejeno, da se s 1. decembrom naslov- železniške postaje Plese «a progi Zagreb-Sušak izpremer.i v naslov >-Plase-Crkvehica.-. \ sc pošiljke, namenjene za to postajo se morajo na tovornem lista nasloviti odslej na: Plase -Crkvenica.
*	Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva bo promoviran d-anes na univerzi v Innsbrucku g. Br.au Fr. Pire. Čestitamo!
*	Avto-promet Karlovac-Plitvička iezera.
Poštna direkcija v Zagrebu javlja, da pa-eenši s 1. sii&V.~ dnevni "poštrio-potsiišk: avtomobil na 'liliji Karlovcc-Plitvička jezera vozi samo od Karlovtca do Siunja 4u obratno. Pri odhodu iz Karlovca Ima zvezo z brzoviakom štev. 304 Zagreb-Sušak, a pri povratku z brnovlakons štev... 301 S&Sak-Zagreb. .
- Slovenko planinsko društvo v Ljubljani opozarja vse turiste,- ki pesečajo planine v obnsejm co;ii, posebno pa ob laški meji, da morajo zanesljivo pri sebi nositi legitimacije SfD, da se izognejo nepriiikasn s strani naših obmejnih čet. Tc čete poznajo naše legitimacije.
Smrtna kosa. V Mariboru je umrl g. Aleksander Starke!, trgovec in hišni posestnik. ki je bil dolga leta predsednik trgovskega gTemija v Mariboru.
*	Cvetje v jeseni. Šopek cvetočih jagod in trobentic nam je poslala s prelepe Dolenjske učiteljica Slava Vidmar iz Leskova pri Krškem, g. J. Potočnik z Bleda pa lepega cvetja, katero Je nabral pod biejskiin gradom.
*	Najlepše .Miklavževo darilo za naše go-spodinje jc .-.Gospodinjski koledar-: Jugoslovenske Matice za leto 1927. Dobi se pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v vseh knjigarnah m v pisarnah Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Šelenbtrr gova ulica S-II. Cena Diu 20. za člane Din 15.
*	Zanimiva tiskovna pravda. Pred osje-
škim sodnim stolom se je predvčerajšnjim vršila obravnava proti odgovornemu uredniku virovitiškega tednika »Hrvatski glasnik-, odvetniku dr. Milanu Badoviucu. Dr. Badovinac je bil svoječasr.o v »Hrvatskem glasniku - napadel policijo v Virovitici z besedami; U Virovitici ima svakojakih reda-ra, koji leže na grbači virovitičkog grad jar.stva«. Obtoženec ie nastopil dokaz resnice za policijskega stražnika Horvatha. ki je poskušal nasproti neki ženski zlorabiti uradno oblast Dokaz resnice se ie posrečil vs!cd česar je bil dr. Badovinac oproščen
*	Morilec M. Lederer Izročen ljubljanske, mu sodišču. Delavec Matevž Lederer. ki ie svojedobno' na Gobici nad Jesenicami umoril nekega našega obmejnega inar.čnega stražnika, is bil te dni od avstrijskih oblasti izročen, našim varnostnim organom v .Mariboru in oddan v zapore deželnega sodišča v LjubliacL
*	Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu teku izborno deluje Kolaferrin (železna aro-nsatična tinktura z kolo) lzde'uje lekarna Mr. Bahovec. Ljubljana -Zvezda» Kongresni trg 12	1-153
Miklavž darila že kupuje, da pridsio deco obdaruje; da tudi Vam prinese kaj naročil naš ie KBudha» čaj! 1516
liOSPODOM
SUKNJE in RAGLANE
dobite nedvomno najtienganmej"£e tn na ceneje pri tvrdki Fran Lukič. Pred škofijo 19. Drž. uradnikom olajšana plačila.
Za Miklavža
modm ic >vni< usi p !
sviti rji. nogavi.e čq , roKavice tn drugt peuiMit
v naiveč > z b i r,	32
J lir ban čk, Mikio .iceva 20
Iz Liubijane
čeroru pohiteva na promenado, sc v gručah ustavlja pred pojamesnisni .gsfožpefjmi -ofctii
ki vabijo z okusnim araažmanonj, izobiljem in fistočo izložbenih stvar; ter z vsemi modernim-; hštHiiemmj pripomočki večerne ro* k:an;e. Ne samo v glavnih promenadrJb ulicah, tudi drugod .znotraj ;ijubljanskcg3 po-SsSiUa so ivrdke letos za Miklavževo vložile trud za okusno opremo svojih izložbenih oken ter aeloin^ c3tesa prospekta^ prodajnih iokalova ki .sa ponekod moderno preurejeni v pročelju in notranjosti. Ljubljana zašije zvečer, ko zažarijo številne žarnice v jZiOžbah in s- iz njih prelivajo vse mogoče nijans.e, v čisto druji sliki, kakor smo je bili navajeni, doslej. Prizadevanje ljubljanskih tvrdk za olepšanje lastnih podjetij in s tem tudi celega lica Ljubljane je tem bolj hvalevredno, ako upoštevamo težke gospodarske .j?riilke_ut vse -neugodnosti, .s katerimi se morajo boriti naši trgovski, obrtniški in industrijski krogi.
u— Film o potovanju švedskega princa Vitjema v Kcngo se predvaja danes 4. dc-cembra ob 14. in jutri dne 5. decembra ob 9.15 in 10.30 v kinu Matica. Vse vstopnice po 4 Din za vsak sedež je dobiti pri blagajni kina Matice. Opozarjamo občinstvo, da je za vse predstave nekaj vstopnic na razpolago; vsakdo, kdor hoče ta velezanimivi film ogledati, naj si zasigura vstopnico čimpreje, ker bo naval k piedstavam z ozirom na zanimivi film velik.
Danes v soboto
i— Članstvu Savezne sirefcačke družine v Ljubljani. Uprava streliačkt druž.ne v Ljubljan obvešča vse članstvo da r.ainera-a dne S decembra pričeti s streljanjem. Zato sklicuje za nedeljo 5 decembra ob 9 dopoldne v salonu restavracije pri »Levu* na Gosposvetski cesti strogo obvezen sestanek vsega članstva na katerem se bo pobirala članarina ki znaša mesečno 2 Dih. da Ije Izročile legitimacije in društveni znaki Društven' predsedn.k. orig general gosp. Zivkovrč bo očrtal s.nernice o nadaljnem delovanju in splošnem pomenu streljačke družine Na sestanku se bodo tudi napravili posmenski zapisnik; članstva po posameznih okrajih m razdelitev istih na posamezne vode. Vabijo se na t3 sestanek, kakor tudi na slavnostno otvoritev streljanja, ki se bo vršila na vojaškem strelišču na »Suhem ba-jerju- S. decembra, vsi delegat; že ustanovljenih ali pa ustanavljaj,očih se streljačkih družin izven Ljubljane, da se medseoojno lahko porazgovorimo o medsebojnih vezali in enotnem delovanju. Istočasno se obvešča vse zunanje streljačke družine, da pošljejo odborovc liste na naslov predsednika ljubil, savezne streljačke druž.ne gosp. bris. generala Mil osa va Živkoviča Vse. ki žele še pristopiti v streljačke družino, obveščamo,'" da se dobe prijavnice v Toarist-Off.ce. palača Ljubljanske kreditne banke, pr: predsedniku Siov. lovskega društva gosp. dr. Lovreneiča. Tavčarjeva ulica 12. m od 17.30 do 19.30 v pisarni Udruženja rez oficirjev. Kazino 11. nadstr. Vse one. ki so dvignili prijavnice, pa jih niso še vrnili, pa obveščamo, da jih lahko oddajo v nedeljo dne 5 t. m. na zbornem mestu >pri Levu . kjer se jim bodo izdale tudi legitimacije. Uprava streljačke družine želi pričeti z intenzivnim delom kar pričakuje tudi od svojega članstva. — Sekretar družine.
u— Starše in učiteljstvo opozarjamo na predavanje, ki bo v nedeljo, 5. t. m. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani naše univerze o .vprašanja, kako sc določujejo najprimernejši poklici za otroke s pomočjo eksperi-aseaiJcc psihologije. * Ženski Pokret« v Ljubljani je prepričan, ker se ie doslej o tem velevažnem predmeta pri nas le malo -govorilo in pisalo, da asireže s predavanjem zlasti staršem in učiteljstvu. Esperi-n; en t aha psihologija dobiva vedno večji potisen za življenje, ker kaže pota. po katerih sc prfde do pravilnih sklepov c tem. za katero delo ie vsak najbolj sposoben.
u— Ljubljanske izložbe so te dni za Miklavža v polni paradi. Šetajoče občinstvo, ki navzlic vlažnemu hladu in meglenim ve-
v kavarni „Evropa"
»" Začetek ob b uri rne^er 1
u— Življenje in umiranje v Ljubljani.
Glasom {Nravstvenega izkaza mestnega ii-zikata se je v dobi od 22 do 30. novembra rodilo \ Ljubljani 32 otrok (23 moškega, 9 ženskega spola), med -temi I mrtvorojenček umrlo p3 je 10 moških in 14 žensk, skupaj torej 24 oseb in sicer: 5 oseb za boleznijo tia srca 3 za piitsčnicc. 2 za jetiko. I za trebušnim iegarjem. '1 za rakom, 1 za osta-rciosijo.. 6 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 4 čsebe vsled smrtnih nezgod, 1 oseba pa je izvršila samomor Izmed umrlih so 3 osebe dosegle starost nad 70 let Na nalezljivih boleznih je obolelo 6 oseb: 2 na iegariu. 2 ua daviei. 1 na ošpicah in 1 na dušljivem kašlju.
u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okrai ponovno vabi vše svoje člane in prijatelje, da se udeleže Miklavževega večera dne 5. t. nt. od 16. qo IS ure v kazinsk; dvorani. Prijave sprejema dvorska knjižnda med poslovnimi urami do sobote.
u— Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnavo vabi na pre-davanje Zveze kultura h. društev, ki bo v šobntd dne 4. decembra ob 2 J uri v prostorih gostilne M. Sokllča, Pred Konjušnico, Predava g. proti. Dolžan -O stal šču človeka v naravi«. - Društvo priredi za svoje člar.e in niih druž ne Miklavžev večer dne 5 t. ns. ob 18. uri v gostilniških prostorih g. M. Šoki ea. Pred Konjušnico. Darila, namenjena svo.eesn, se sPrešemajo istotam :n st: dan od 14. do IS- ure
u- VII. Slovanski večer, k; g3 vsako leto pr.redi JNAP »Jadran?., se bo v letošnji z.msk sezon: vršil dne 12 februarja \ Soko!s»,en. domu ua Taboru Opozarjamo na to že danes, in pros.mo ostala društva, da ne prre.aio na ta dan svojih prireditev u- Kurz iz alkoholnega vprašanja se bo vršil v Akademskem kolegiju (Kolodvorska ulica) danes, dne 4. s m. ob ' Predaval bo br Cerkvenik Po predavania sesa »Mestnega sred'<ča T M«
^^^ v,
r>T? 'T» rn1
v'"

K JAnt?AN

NEDELJO OB
*\m\r

t«
u- Dobrote in nevarnosti Miklavževega sejtra Vzdolž Kongresnega trga stojita ie
par dn dve vrsti stojnic, na katerih je v^e polno dobrot, ki jih bo km%!u del Ji Miklavž vsem pridnim Med obem? vrstama se kre-čejo ves dan ljudje, k: -pridno nakupujejr in nosijo domov Zvečer se stvori tamkaj; gosta gneča, mikiaževke švigajo mimo ušes. pa tudi na hrbtu .ju začurš včasih, aku postaneš preveč nagajiv Čebljanja, smeha in veselja ne zmanjka dt' poznih ur, k;, prodajalke skrijejo parklje in Miklavžke \ zaboje, da jih razpostavijo zopc naslednjega dne Med to nedolžno vrvenje se včasih oti-hotapijo tudi tak elementi, ki imajo zle namene .n rad: posegajo v tuie žepe Doslej sta bra na Miklavževem ;rgu prijeta že dva žepasja Včerai dopoldie je stražnik ustavil zope' neki lOletnr deklica, k; si je nabrala nepoštenim potom na raza h stojnicah ceio paoirnato vrečico parkljev. Miklavžev. trompet in slaščic.
GROF MON f E K R t S T C
'ui do gospodova nad cvetom o 'Olnoma novo1 -"o-Kil^otia novo
Pr de Pride Pr d^
^LfTNl KINO MATIC/
Marko Marko
drzno slavi
Velika imeresantna pustolovščina
Predstave ob i. pol h, pol 9	Kino Ideal
Velika prodaja
za Miklavža
<3»nes tJaiie do 5- decembra
^ ~ Cene po-etn j ^ znižane!!
u— Vlak jo ie fogra&i. .<o je šsa gostil-ničark-s Zofija Mlkličeva iz MavrarjeVe ulice št 4 v čerr;ek okrtfg !3 ure po cesti mimo železniškega skladišča pri državnem kolodvoru in httela prekoračiti železniški tir. je v ustem tsenotku privezi! mimo pre-mikalni stroj, ra katerega je bilo priklop-jenlh več tagr-ntv Mikličevo je zadnji vagon p. grabil za. obleko ter jo vlekel kakih S kc rakov s seboj Na njen krik je stroje vodi: Adoli Verdier stroj takoj ustavi! iu skoči, pi ne.srečenki na pomoč O nesreči je bili obveščena rešilna postaja ter je bila Mikiičeva takoj z rešilnim vozom prepeljana v bolnico, kjer pa se je izkazalo, da ie d; bila k sreči ie lahke telc;,ne po-šktdbc
u— V društvu rSoča-. predava danes v restavraciji »Ljubljanski dvor- gospod inšpektor Jossp Wester o dr. Gradnikovih poezijah vDe Profundis. K zanimivemu predavanju vabimo vse Sožane in prijatelje. Začetek ob 8.30 zvečer. Vstop vsem prost.
u— »Grofica Marica« ta priljubljena opereta se vrši v nedelo ob 3. pop že 23.:ič Udružeme gied. igralcev® mestni odbor Ljubljana, vabi tem potom vse prijatelje in znance kakor tudi ljubitelje gledališča na to predstavo. Ob tej prilik; izdano sliko ge. Poličeve dobi vsak posetnik brezplačno pri -!agajn;ča rks.
u_ Gospod, ki je snoči med 16. iti 17. uro vzel dežnik v kavarni Emona, na; ga takoj vrne, siccr ga oddam državnemu pravdni-štvu.
u— Damski česalni saloni bodo v nedeljo 5. t. m radi Miklavževih zabav ves dati odprti.	1534
u_ Opozarjam, slavno občinstvo na svoj današnji inšerat. — Vinko Bon.	1537
u— -Ljubljanski Sokol«, ponovno vabi na svoj Miklavžev večer, ki bo v nedeljo 5. t. m ir sicer za dcco ob 3- popoldne, za odrasle ob S zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu. Opozarja se, da dospe letos Miklavž z izredno tr.uogobrojnim .n sijajnim spremstvom najprej v Narodni dom m sicer točno ob 3. popoldne, ker ima potem še nebroj obliubijenih o&sskov; vsled tega prosimo točne udeležbe. — Vstopnina za odrasle D n 5.—. za deco Din 3.— ; pred-prodaja vstopnic v sejni dvorani danes od 4 do 7 popoldne in-v cedeljo .od 9 do 12. dopoldne, istočasno se- sprejemajo tudi aa-r.la. Popoldne' m zvečer sodeluje . vojaška godba	1532
u— Sokolsko društvo Ljubljana 11. prireds v nedeljo, dne 5 t m. Miklavžev večer in s cer popoldne-cd 16. do IS. za deco iu narašča; na Šentjakobskem gledališkem .odra. zvečer pa od 2 ; ure dalje v salonu gostilne pn Lozariu v Rožni ulici. K -obilni udeležbi vab mo vse stariš-e naše sokolske mladine, ki bo gotovo nadvse vesela, da sprejme darila iz rok Miklavževih. Vabimo tudi vse .-stalo Sokolsrvu naklonjeno občinstvo. Darila sprejemamo istldan zjutraj od S. do 12. ure na Šentjakobskem gledališkem odra. Pristojbina za vsak paket 1 Din. Vstopnine ni! .... . .	153.3
u— Sokolsko društvo na Viču priredi v nedeljo, dne 5. t. m svoj -»Miklavžev večer* v Sokolskem doma in sicer za deco ob pol IS za odrasle ob 2-0 uri. Opozarja se. da dospe letos- Miklavž z izredno, sijajnim spremstvom In sicer točno ob po! -IS. uri. K obiln- udeležbi vabimo vse stariše naše sokolske mlauT.e. ki bo gotovo nadvse vesela. da sprejme darila iz Miklavževih roK. Vstopnina za popoldansko prireditev 3 Din, za večerno 5 Din otroci so v spremstva starišev prosti. Po sporedu prosta zabava n ples	.5*
u— Miklavžev večer pri -Draščeku« Bohoričeva ulica 9. ie 5. decembra. Amerikan-ska godba. Ples Začerek ob 17. 1535 u- Pl?šče za deki.ee od dveh let dalje priporoča" tvrdka F Lukič, Pred Škofijo 19.
u— Došla za Miklavža velika izbira modernih otroških predpasnikov, nizke cene. Kr.štof č-Bačar. Ljubljana. Stari trg 99
u— Miklavž pride v gostilno Koiezijo jutri v nedeljo ob iS. ari. Darila se sprejemajo do 17. ure.	1521 u— Miklavžev večer ima danes, ob S. zvečer .ljubljanska »Edinosti ~v društvenih prostorih Ga jeva ulica 2-1. Vabljeni vš? prišteli! društva.
u— KoLzejski oder priredi v nedeljo 5 t. m ob S. zvečer Miklavžev večer v salonu restavracije pri =Levu>. Gosposvetska cesta. Kdor želi. da pride Miklavž na r.jegov dom. naj iavi go nedelje opoldne v restavracijo pri -Levu;.
Iz Maribora
a— Gospodarsko ia politično društvo za magdalcnski okraj ima danes ob 20 uri v gos tihi fr.daa ua Ttiasv cesti širšo od-borovo sejo. Ker sr> »a dnevnem reda volitve v ob'asusc. skupščino, se vabijo vsi člani in somišljenik . da se seje zanesljivo udeleže Vabil ue bo Odbor.
a— Vse pristaše SDS v Mariboru opozarjamo. da pot .-če rekiatnacijski rok 9. t. m. Ker smo pri pregledu volilnih imemkev v Mariboru opazili, da mnog; naši ljudje niso vpisani i:s ker n3 Jrug strani potrebujemo od vsakega detiumerte (krstni list, domovnico. pri državnih nasnesceticsn urao-ao potrdilo o nameščenju pri eotičnem uradu, pri arugij potrdilo občine, odnosno policije o šestmesečnem, bivanja v občini, pri Slovanih, k. še nimajo državljanstva, tudi potrdilo kake narodu-e organizacije, da sc Slovani po plemenu in jezika!), prosimo, da se vsakdo sam tud; satoma za k& aii je vpisati ^'i ne Imeniki so stalno, tia razpolago ln na vpogbd v našem .tajništva. Cankarjeva ulica 1. mej S. io 12 ter med 15 in IS. ure — Gbl.as-no tajništvo SDS v Maribora
a— Odhodnico B. Bevku, svojemu marljivemu cdbornii.u od vsega početka ustanovitve do', danes priredi JusosL-českosl. liga v Narodnem domu 11 t m zvečer K temu prijateljskemu večeru, -pri kojem je med dragim obljubil, tadi sodelovat: orkester Češkega kluba. iS vabljeni brez posebnega vabila zlasti vsa "društva, kjer je deloval g. Borko in tudi ona, v katerih prid ie imenovani, dela! ter sanso-fi>. sebi umevno njegovi prijatelji v -Mariboru da se dostojno poslovimo od idealnega in neumornega kulturnega delavca- Maribara
a— Otroke na morje. Občinski svet ie skleni!, da" darnje "fttmiadka Rdečega križa Pj.OOO Dbt-poti pogojeni, da še s tem omogoči pošiljanje Otrok Jna. morja. Mladinski svet občine jja bo imel zato pri tem sood-'očujočo besedo.'
•z— Občina za 'božičnicc. Mešfh| Š&ana re razdelila za prirejanje b;žičnic večje zneske, tn sicer.' Dnevnemu za\ e ti šču .20.C<»j Dtn, Društvu za pddpcfrc rSvnlB učencev, ki fe že prejelo IC-Ol-j Din, pa še nadaljnit 10.000 Ditf v
a— Subvencija občtue. ;Jagc slovenskega novinarskemu udru2etjt; '"e nakazala mariborska občina 1000 Din p", dppre ta mariborski podrtržtni SPD 1000 Dt:;
a— Miklavžev večer v nedeljo "ob 16 v Narodnem domu bo tettfs t>rav zansrnb.' in je namenjen rud; odrasli. publiki Pdlej >Č--r&bne srajce-:', ki" bo T iV3:c .opresfn go-tovo vse očarala, se vp:izort tudl le.tos priznana »Miklavž prT.aja . nakar bo Miklavž res prišel z vsem vojb. silajtiim spremstvom. Sodelovala bo godba - Drave-; Darila izročite d; 1? are \ ačdeljo pri hi.": -ka Narodnega dirna Predor . daja vstopni; pr: Zla: BrišnikoV Blagajna v Narbinesn doma b"' orv-i-ie-ra od 15 'a:e r.ap're: Cisti dofee?: je nameni ep za. obmejna deco
a— Nabu-alni dan ljudske kuiižnice bo danes v sobotr :a iuh-i v-nedelja Mladi nabiralci, iti se. hodo "^rivovali, dobe potem ugodnosti pri pdsbjevanju.
a— Gospa PoUče»a kot grofica Marica v .Mariboru Upravi >*atod«ga gleda tšča je uspeki pridobiti pr.znano umetnico gc-po Poličevo, članico ljubljanske opere za nastop v »Grofje MsT-ci' -Predstava se vrši nocoj ob 20 ur me?^ »Lepe He!ene« Za nocojšnjo predstavo imajo abonerui popust.	—
a— Gledal ški sosvet. Radi reševanja osebnih zadev pr gledališču je občinski svet sklenil ustanovit- sosvet, v katerem bodo trije zastopniki mestne občine in trije recenzenti, čmn JugG.-iovcn-kega novinarskega udruženja. O predloga pa bo sklepal še odsek
Iz Celja
e— izredni sestanki članov krajevnih organizacij SDS za Ce;ie mesto in okoli-o.
Vsled razpisa volitev v oblastno skupščino in izvedbe" reklamacij se vršijo izredni sestanki članov krajevnih^orga«izs«i Za mestno organizacijo" bo sestanek žautrci- ov in odbornikov danes ob S zvečer v k t±»o-vi sob Celjskega doma. — Za krajevno organizacijo Celje okolica je sestanek dar.es ob 5. popoldne v gostim. Podržaj ua Bregu, a- Oba sestanka sta velike važnosti ia je udeležba za odbornike In zaupnike strogo obvezna
e— GremIJ trgovcev v Celic naznaaia vsem gospodarskim krogom v Celja in celjski okolici; da ur-daje referent zbornice v torek, dne 7 decembra od f. do i2 are v ravnate!'sk: sob: Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice). Stranke, ki žeie o zadevah zbornice kaka pojasnila, naj se pr njem v določenem času zglase
e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 6 L m. ie nadaljevanje predavanja o Henr ju Forda Vstop k predavanju je tudi nt-članom dovoljen
c— Koncert Celjskega godbenega drašt\a Danes ob S zveče« bo . veliki dvorani Celjskega doma simrm čea koncert Celjskega godbenega druš-va Po koncertu je pšes Na koncertu sodeiusejo poleg popoinega orkestra društva še posamezni solisti
Plenarna seja trboveljskega občinskega zastopa
V soboto teden se je vršila prva ple= nama seja novoizvoljenega občinskega za* stopa Navzoči so bili vsi občinski svetoval ci in odborniki Na dnevnem redu je bil proračun za leto 1927
Sejo je otvoril župan Sit te t, ki je uvodo« ma apeiiral naj bi občinski zastop složno deloval, ne ozirajo se na strankarsko pri« padnost.
Zatem je predlagal obe. svetnik Krušič, poslovni red za seje, po katerem je čas go« vora referentov neomejen, za debatante pa 10 minut. Sprejeto Obč. svetovalec Malo> vrh je nato prebral celotni proračun, na* kar se je pričela o poedinih postavkah po* drobna razprava
Postavke pri dohodkih so sc sprejele brez nadaljnega. prav tako tudi postavke za ohranitev, uporabo in upravo občinske« ga premoženja. Interesanten je bil predlog obč. odbornika Pencla (bernotovec), naj bi se vršile plenarne seje v socialističnem Delavskem domu. in predlog obč. odborni« ka Amška (klerikalec), naj bi se vršile v klerikalnem Društvenem domu. V imenu večine je odgovoril Krušič, da je že vse pripravljeno, da se izvrše adapcijska dela v občinski posvetovalnici in da izgovor o premajhnem prostoru nikakor nc bo držal
Pri postavki za splošno upravo, in sicer za županove letne prejemke, je prevzel pred sedstvo podžupan Vodušek Sprejete so bi* le vse postavke v znesku 561.300 Din in ta* ko tud' postavke za podjetja v znesku 439500 Din Obč odbornik Ahac je po* vdarial -potrebo vodovoda v Planinski' vasf, Ferdo Roš pa v Hrastniku Obč. svet. Roš je t':di predlagal, naj bi se občinski konji prodali Na pojasnilo, da jc ta postavka akt:vna, ie svoi predlog umaknil.
Brez daljše debate so bile sprejete po* stavke za varstveno redarstvo in za seim* sko redars"vo v skupni vsoti 173060 Din. Pri obravnavanju požarnega redarstva se jc prebrala prošnja gasilskega društva v Hrastniku za podporo 50000 Din Obč. s ve* tovalcc K"'ši6 ic poiasnil. da je starešin« stvo dovoblo samo 10 000 Din Obč. od* bornik Mihi Koš je bil za podvojitev, končno na ie bi! spreiet predlog podžupa* na Y~d-ška, da se občina zavezuje prispe* vati društvu tud: prihodnje leto
Postavke za zdravstveno oskrbo so bile sprejete prav tako neizpremenjeno. Obč. odbornik Arnšck je želel, naj se zg-radi v Hrastniku javno stranišče, Ferdo Roš pa, naj sc poskrbi, da bo občinski voz za fc* kaliie vsem občanom v Hrastniku enako* merno na razpolago
Pri proračunu krajnega ubožnega sklada je povedal referent, da se je starešinstvo zavedalo dolžnost do icvcžev in da jc v posojilu, o katerem se bo govorilo na dru* geni mestu, poskrbljeno za zboljšanje uso* de cbčinsk"h revežev
Pri postavkah za cestne in vodne stavbe ter promefstvo so govorili Vodušek, obč odbornik Koren in obč svetnik Kienovšek Koren je bil mnenja, da bi bil mogoč nov vir dohodkov, če bi občnia prevzela obe elektrarni v svojo oskrbo Predlog je bil v načelu sprejet in bo občina stopila v sli* ke. čc se ho dala stvar izvesti
Neizpremenjeno so bile sprejete postav* kc za poljedelstvo Amšek je govoril za podporo gospodinjski šoli v Hrasta ku Žu* pan mu je odvrnil, da se bo o tem še raz* pravi jalo
Od postavk za bogočastje, prosveto in umetnost do konca proračuna je poročal podžupan Vodušek Obč. odborniki Jordan. Arnšck in Ahac so bili za večjo podporo cerkvi. Referent je pojasnil dolžnosti ob* čine da cerkve, nakar je bila sprejeta po« stavka 10.000 Din proti glasovom omenje« nih treh. V liadaljnem razpravljanju je bilo sklenjeno posojilo za zgradbo šolskega po* slopja v Trbovljah in v Hrastniku v znesku 2 milijonov dinarjev, za ub-ožno hišo za Tr« bovlie in Hrastnik pa posojilo v znesku 500000 Din.
Pri obračunavanju obč. osnovnega pre« možen ja je vprašal obč. odborn:k Arnšek župana, kaj jc s 100.000 Din, ki jih bo tre« ba plačati TPD za odstranitev plazovja Informacije o tem ie nato podal podžupan, na kar je poročal župan o svoji interven* ciji na velikem županstvu in o razgovoru o tej zadevi s TPD Nadejati se je, da bo prišlo do sporazuma Končno je bil prora* čun v celoti sprejet in kaže sedai sledeče lice: redni dohodki 200 OiK') Din, 150% do* klada na trošarino 446.207 Din. samostojno doklada a) na pivo (12.50 Din od hektoli* tra) 20.000 Din. b) na žganje (15 Din od
hektolitrske stopnje) 2SO.OOO Din, skupno torej 946.267 Din. Davčna odmera znaša 2,672.393 Din. Od te vsote se računa 89 % doklada od direktnih davkov 2,378.429, ta* ko da znašajo vsi dohodki 3324.696 Din. Ker znašajo skupni izdatki 3,323.005 Din izkazuje proračun 1.691 Din prebitka.
Iz Kranja
Vse Trbovlje govorijo o filmu, koje* ga predvaja SokohKino Trboidjc dne 4. in 5. decembra 1926. in ki sc imenuje DANTEJEV PEKEL, fiim gigantskih dimenzij, v katerem sc vidi življenje v prvih urah po smrti, grehi in zablode sveta ter več«
na kazen v peklu. Tudi "Vi zaslužite pekel, ako si ne
ogledate ta filmski umotvor! Pri večernih predstavah ob 8. uri igra ojačen salonski orkester,
SOKOL*KINO TRBOVLJE.
r— Nocojšnji družabni večer SDS. O po* zarjamo vnovič vse pristaše in somišlje« nikc, da z rodbinami posetijo nocojšnji družabni večer SDS v nroslavo trankinega dne v Narodnem domu. Govoril bo mini« ster n. r. g. dr. Kramer. Preskrbljeno je za zabavo z godbo in plesom!
r— Novi gasilni društvi. Preteklo nede* Ijo je bilo ustanovljeno v Zapogah pri Smledniku prostovoljno gasilno društvo, prihodnjo nedeljo pa bo ustanovni občni zbor gasilnega društva na Suhi.
r— Potrebna beseda. Gotovi krogi iz kranjskega meščanstva, ki se hočejo pri* števati med naprednjakc in narodnjake, se stalno absentirajo od narodno«kultuniih prireditev. To sc je pripetilo tudi sobot* nemu družabnemu večeru Sokola in njego* v: slavnostni akademiji v proslavo držav* nega praznika, kjer pač ne more obveljati pred narodno dolžnostjo noben izgovor. Nesebičen trud tukajšnjih kulturnih orga« nizacij pač lahko zahteva upravičeno mo* ralne in gmotne podpore od našega m«» ščanstva To pribijemo sedaj, ko stopamo v živahno društveno sezono, da bodo poz» r.ejc jasni in odločni odgovori.
r— Miklavževi prireditvi. V nedeljo dne 5 decembra ob 17 uri obišče Miklavž a darili v Narodnem domu sokolsko deco, zvečer ob 19. uri pa v Stražiškem Sokol* skem domu odrasle Sokole.
r— Namesto cvetlic na grob blagopokoj« ne gospe Rohrmannove je darovala obitelj Kostlova tukajšnji Narodni Čitalnici 50 di* narjev.
r— Sokolova akademija v proslavo praz* nika ujedinjenja jc krasno uspela. Večer jo otvoril orkester s koračnico «Ujedinje* nje», nakar je g. prof. J. Kolar v vzneše* nih besedah nanizal naloge našega človeka naprem državi in Sokolstvu. V telovadnem delu so odnesli palmo člani z boksom, od* lična je bila izvedba valčkovih, ne preveč efektnih vaj po članicah, manj posrečen jc bi1 nastop obeh naraščajev. Koncertne toč« ke so bile sprejete z navdušenjem. Prvi na« stop Kranjskega okteta je publiko fascini« ral. Pokazal je, da je dosege! v zelo krat* kem času vežbanja pod vodstvom g Ber» varja lepe uspehe K uspehu je znatno pri* pomogel tudi čitalnični orkester pod vod* stvom g Završnika z novo naštudiranimi deli. Alegorična slika je efektno zaključila spored Pri prosti animirani zabavi so igra* Ii tamburaši «Ed'nosti»
Iz Prekmurja
Narodni praznik 1 deccmbra se jc pra* zrioval v Murski Soboti slovesno Božje službe so se opravile v vseh treh cerkvah Na srezkem poglavarstvu >o se mnog: vpi* saB v knjigo čestitk Trgovine so bile za* prte, delo je počivalo Sokol je ob 11 uri zaprisegel član-tvo in naraščaj, zvečer pa jc priredil predavanje br Hočevarja o Sokol* stvu in prijateljski sestanek
Srezki zbor SDS za srez Murska Sobota se vrši v nedeljo 5 ' m ob 10 dop v gostilni losipa Turka v Murski Soboti Ta zbor bo postavil kandidate za oblastne vo« litve Na zboru bo navzoč tudi nar po* slanec g dr Pivko Isti dan ob 3 popol* dne bo tudi srezki zbor v Beltincih za srez Dolnja Lendava z istim namenom: posta* vitev kand datov z oblastne volitve Tudi tu bo navzoč nar poslanec g dr. Pivko Pričakuje se na obeh zborih številne ude* iežbe
Nov denarni zavod se je ustanovil v Murski Soboti Imenuje se «Kreditna za* druga za trgovino in obrt r z z o. z.» Po* slovati ie pričel 2 t m Svoje lokale bo imel v hiši g industrijalca Benka (nekda* nja Jungkunceva hiša), ki je tudi načelnik zadruge Na ustanovnem občnem zboru so pristopile zadrugi najuglednejše soboške in druge prekmurske osebnosti, ki so takoi podpisale in vplačale deleže ter poleg tega še prevz-le garanciio za zadrugo do 2 mili« ionov dinarjev Zadruga bo brezdvomno postala vodilen denarni zavod Prekmurja. zato inrn^o o«ebe. ki so v načelstvu
Vsled izselitve bančnega ravnatelja g o« spoda Koširja izpraznjeno stanovanje v občinski hiši v Murski Soboti je stanovanj« sko sodišče podelilo rodbini Justin. Rod» bina obstoji iz sina profesorja, dveh hče> ra učiteljic, izmed katerih je ena poroče« na, ter matere, vdove po državnem uradni* ku. Dosedaj so stanovali štiri teta v sosed* nji občini Rakičan ter vsak dan hodili nad 3 km daleč na svoja službena mesta Po« leg tega so pa sedai tudi v Rakičanti delo* žirani. ker je niihovo stanovanje raz!aš5e» r.o v svrho dr? kmetijske šole v Rakiča* nu. S to odločbo stanovanjskega sodišča se strinja vsa naša javnost In le želeti je, da se ustvari možnost, da se bo mogli-rodb;na Justin čimtirei vseliti v novo sta* novanje	<= • t. r

Tiava
Izjavljava, da nisva plačnici za eventu* eine dolgove, katere bi napravil kdorkoli U3 naiin račun	1536
MARIJA RIHTAR, FRANJA KRALJ
Vremensko poročilo
(1* euiulos ovi1
■i deo-mi"!! iMVti
ViS nf naiom- t.", ()8-
I Kra j Ca- i ona zovania				1-	lem;i«i	.e ... * ■0/,	bmei vetra <n brzina v m	Jlllc >- 10	Vrsta padavin*	
									) lOdlOVr.1- 1	nn , ,ie
				. 5T3	>4		mirno	10		0.8
LluDljaili-		.!	■s.	75 6	b5	85	SSE 1	10		
(dvorec!		1	14.	i/oi-ft	5-4	i	S 0.5	10	škrop	
		t	21	i 75 0	34	8i	NE 0.5	10	dež	
Maribor .			8.	57-1	4-i		NW 7	10	dež	11.0
iagreb .	•	•	8.	'• •5 i	o-0	92	ENE 13	10	dež	2.0
Beograd ,	•		< ji 751 8		8-1	8	S 7	9	po dežiu	3.0
saraievo .	•	•	S	2'9	40	96	WNW 1.5	10	po dežju	6.0
skoplje .		•		\ibl-«.	b-o	9/	mirno	10		7.0
Dubrovnik	•			/49-,	11-0	86	F 1.5	9	po dežju	39.0
Solit . .	•		<	495	110	S8	ENE 3	ic	morie lahko	3.0
Praha . .	•			60-1	o-o	-	mirno	10	sneg	2.0
Solnce vzhaia ob /• 20'.ahaia ob 1820 uri a ,-zhaia on 05-.-3 -.alia:a ob 1532 Najvišja temperatura danes • Ljubljani 8 8 najnižja 3 1 C.
Povprečni barometer ie danes v Ljubljani nž za 2 7 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za soboto: Večinoma oblačno, semiutja padavine. Temperatura bo najprej malo padla, pozneje pa se bo zopet dvignila. Močni Vetrovi z za-
pada.
Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki vetrovi z morja. Nebo večinoma oblačno. Temperatura od 8 do 11 stopinj. Morje nekoliko razburkano.
Dopisi
JESENICE. Sokolsko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 5. t. m. Miklavžev večer, in sicer ob 18. uri v društveni telovadnici za naraščaj in deco, ob 20. uri in pol pa v kolodvorski restavraciji za članstvo. Darila za naraščaj in deco sc pobirajo od 16. do 20. ure v telovadnici, darila za članstvo pa od 19. do 20. ure v pisarni br. Gzvalda v restavraciji.	1538
RADOVLJICA. Sokolsko društvo priredi v nedeljo, dne 5. t. m. svojega običajnega »Miklavža«, ia sicer ob 17. uri za deco in ob 20. uri za odrasle.
SLOVENJGRADEC. Udruženje vojnih ia-validov Slovcnjgradcc priredi v nedeljo, dne 5. decembra v prostorih hotela Balkan javno tombolo, združeno s srečolovom. Dobitki bodo precej veliki in krasni ter imaji vrednost približno Din 6.000. Srečke se do-Be v tobačnih trafikah g. Alberta Puncer-ja in Franca Žemljica.
MARENBERG. Dne 28. novembra je priredilo telovadno društvo »Sokol« Mare.l-berg-Vnhred Finžgarjevo dramo »Veriga*. Izredni požrtvovalnosti bratov' in sester Sokolov se je zahvaliti, da se je društveno ln družabno življenje v Marenberg-u zopet osvežilo ter da je prireditev v vsakem oziru prav ugodno uspela.
KOZJE. Prostovoljno gasilno društvi v Kozjem naznanja, da so bile izžrebane številke društvene loterije objavljene v »Jtf truc z dne 10. novembra, v »Slovencu« 11. novembra, v »Slov Gospodarju* in »Kmet-skem listu« pa ravno isti teden. Kdor še ni pregledal srečk, naj to stori takoj in javi društvu slučajno izžrebano številko do dne 10. t. m. Na pozneje došle prijave za dobitke se ne bo oziralo. Kdor vpraša pismeno za pojasnilo, naj priloži znamko za odgovor, Gasilno društvo v Kozjem.
POPRAVEK. V številki 266 od 18. novembra 1926 ste na strani 7 v 5 stolpcu v dopisu iz Most objavili, da je deželna vlada pritožbo g. Ivana Lapajneta, glede ograje Lapajnetovega vrta ob Zaloški cesti v letu 1919 rešila in da se je proti temu g. Lapaine pritožit na upravno sodišče, kjer je stvar ležala do letos. Tu navedene činjctiice niso resn čne, marveč je pritožba Ivana Lapajneta šele dne 1. septembra 1926 došla na upravno sodišče in bila že z odlokom od 7. septembra 1926. torej po preteku enega tedna zavrnjena. — Celje, dne 24. novembra 1926 Upravno sodišče za Slovenijo s Prek-murjem. Predsednik Vrtačnik.
Spori
Važen sklep JNS. Na svoji zadnji sc* ji je JNS sklenil, da smejo odslej podsa* vezi verificirati samo one igrače, ki bodo predložili potrd lo svojega starega kluba, da so sc pravilno odjavili ter da so na* pram klubu, iz katerega so izstopili, izpolni li vse svoje obveznosti. ■ -
SK Jadran V nedeljo dopoldne v slu« čaju ugodnega vremena trening tekma z SK Krakovo. Nastopijo: Varoga*Steiner, Zor*HudaIes, Žn daršič, Kos*Markič. Mi* lač, Banovcc, Gartner, Kotar — Tajnik.
Tenis sekcija SK Ilirija priporoča svo« jim članom zimski trening na pokritem te* nis prostoru TKD Atena v kolizeju. Pri* spevek za zimsko sezijo znaša za akademij kc in šolsko mladino 155 Din, za vse dru« ge 260 Din Vsaka partija igra dvakrat na teden po poldrugo uro. Pismene prijave sprejema jiačelnica tenis sckcije TKD Ate* na ga Janežičeva, Ljubljana. Erjavčeva ce« sta 24. — Načelnik.
Lvovski Pogon v Zagrebu. Za Božič jc Hašk pridobil poljskega prvaka Pogona, ki bo igral v Zagrebu dve tekmi.
ATov svetovni rekord v hoj Italijan Valente ie nedavno v Bologni postavil z 1:39:21.1 nov svetovni reko d v hoji na 20 km. Dosedanji rekord je imel Danec Pe* tersen.
Članstvu ASK Primorja! Glavna skup* ščina ASK Primorja, ki je bila določena za 5. december, se odlaga na dan 12 de* cembra t 1. Skupščina bo v areni Narod* nega doma ob 9. uri dopoldne. —
Gospodarstvo
Krediti Narodne banke in tečaj dinarja
V častil so izjave o finančni politiki Narodne banke in o razvoju dinarjevega tečaja z odgovornih mest kar deževale. Pa je sledil dolg presledek in zato bo sedai zopet zanimalo, ako objavimo slavne misli razgovora, ki ga je imel urednik gospodarskega dnovnika informacijske redakcije Oko> v Beogradu z generalnim ravnateljem Narodne banke dr. DragoTiuborii Nova-kovičem. Na stavljena zadevna vprašanja je dr. Novakovič izjavil med drugim naslednje:
Emisijski zavod Narodna banka ima po zakonu za cilj. da regulira obtok novfanie. da ščiti domačo valuto in da daj* kratkoročne kredite gospodarstvu v državi. Narodna banka more vplivati ua reguliranje kreditnih odnošMeV, ali >ma niina niti za cilj niti ne more regulirati. teh odnošajev. Kreditni od noša ji po- mnogo večji od kreditov. s katerimi Banka ra?.polaga. 7,a sedaj ima na razpolago 1.3 do 1.5 milijarde, dinarjev. ki jih lahko izda na kratkoročni kredit. In to je seveda v resnici eskonmti-ranie in ne kreHitimje. ker cilj Narodne banke ni kreditiranje, temveč reguliranje obtoka novčanic.. Omenjeno eskomotiranjo se more po sedanjem staniu izvršiti kakor rečeno samo do 1.5 miiiiarde dinarjev. Eskompt se more povečati le tedaj, ako se poveča podloga, in Narodna banka more izdati v celem trikrat večjo vrednost od svoje podloge.
Izdaiaiije novčanic pa je vprašanje opreznosti, ker ie to VDi-nšanje dimirjeve vrednosti in njegove stabiiizsrčHe. To se pravi: Narodna banka lahko izda samo toliko novčanic. kolikor jih cbtok lahko prenese, ne da bi to neugodno vplivalo na dinar.
Glede pritožb zaradi neenake razdelitve kreditov no pokrajinah jc dr. Novakovič odtočno izjavil, da so neosnovane. Kdor ima pravico na kredit pri Narodni banki in nudi zadostne garancije, lahko dobi ta kredit. Gleda se ua to. da sc daje kredit tam. kjer je stvarna potreba, in da se nudi v večii meri tam, kjer ga bolj poirebuieio.
Glede dinarji je izjavil, da je njegov te čaj dejansko stabiliziran, ker se že dve leii nahaja na istem nivoju, ler da se ima nadaljevati delo v prnvcu konsolidacije dinar-jeveca tečaja. Stabilizacija ie za sedaj dejanska, a za zakonsko stabilizacijo bo potrebno. da se ta stabilizacija Se nekoliko let drži in postane proizvod naših gospodarskih in finančnih prilik. Kndar se bo 'o zgodilo, je vprašanje definitivne zakonske stabilizacijo le stvar donošesnja zakona v skupščini. Tedaj se bo moglo preiti na zlato valuto.
Dolg pri Narodni banki naša država redno vsako leto odplačuje tako z deležem pri dobičku banke kakor z vsotami, ki so predvidene v to svrho v državnem proračunu.
Dr. Novakovič je za nadaljevanje sedanje aktivne devizne politike, češ, da dosedanji rezultati govore za to. Narodna banka mora intervenirati na borzib, ker jc struktura našega gospodarstva takšna, da je v gotovem času preveč deviz na raznola«), drugič na jih manjka Tu nastopa Narodna banka, ki po potrebi kupuje in prodaja devize.
Tržna ooročila
Novosadska blagovna borza (3. t. m.)
Pšenica: Tisa. december. 1 vagon 285. Turščica: baška, nova, kvaliteta garantirana, 2 vagona 130: baška. april - maj, 10 vnoronov 150; sremska. sušena. 3 vagoni 150; sremska. nova, 3 vagoni 132.50; banatska, januar februar - marc, 10 vagonov 145: banatska. nova.- 2 -vagona 127.50: banatska. sušena, 1 vagon 142.50. Moka: baška d).g2.v. 2 vagona. 400: sremska. «2>. 2 «ja~opn 400 Tendenca nespremenjen^.______
Svinjski sejem v Mariboru (3 t. m.) Dogon 87 svinj iu 1 koza. Povjirečne cene so bile: prasci 5—6 tednov stari 75—100. 7—9 ledno v stari 129—150. 3—4 mesece stari 250 do 300. 5—7 mesecev stari 420—450. S—10 mesecev stari 525 - 550 Din za komad. Več kakor leto starih svinj ni bilo. 1 kg žive teže 9.50—10, 1 kg mrtve teže 11—17 Din. Prodalo se ie 27 svinj. Kupčija slaba.
= Vprašanje trgovinske pogodbe s Češkoslovaško Iz Beograda poročajo: Naša vlada namerava v najkrajšem času staviti češkoslovaški vladi vprašanje glede pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Želi
Srečke državne razredne loterije
i razreda trinajstega kola Žrebanje se vrši 11. anuarja 1927. Država je povišala dobitke od
39 na 82 miiionov dinarjev
ter' pomnožila število srečk ua 250.000. Dobitkov je 125.000. tako
da mora vsaka druga mM zadeti.
največji dobitek 4,200.000 Din
Zato naj vsakdo izkoristi priliko in naj naroči takoj po priloženi
dopisnici srečke
za sebe9 za ženo* za otroke«
Posebno ugodnost ter hiter in točen pregled žrebanja bomo nudili vsem
onim, katerr bodo srečke naročili pri našem zavodu, ker bomo v ,,Jutru" redno priobčevali številke izžrebanih, pri
nas kupljenih srečk. Torej, nobenega povpraševanja, iskanja in potov. Vse
boste zvedeli >z ^Jutra'1. Pri zadnjem žrebanju je bilo Izžrebanih 239 pri nas kupljenih srečk. Dobitke, med njimi,-prava bogastva, smo izplačali brez vsakega odbitka.
Poskusite torej tudi Vi svojo srečo, ker vsak je sam svoje sreče kovač ter naročite srečke, predno bodo razprodane.
Iz prijaznosti prodaja srečke za Ljubljano oglasni a oddelek .,Jutra'V
Zadružna hranilnica Ljubljana
v S«. Petra cesta 19.
so čim prejšnja otvoritev pogajanj, kajti sedanjo v 1. 1920. sklenjeni začasni trgovinski dogovor med obema državama je pokazal v praksi, da vsebuje mnogo zastarelih odredb, ki ne odgovarjajo današnjim gospodarskim prilikam. Te odredbe bi bilo treba spremeniti in izpopolniti. Razen tega je potrebno skleniti s češkoslovaško tudi veterinarsko -konvencija. Ako bo češkoslovaška vlada izjavila svojo pripravljam*.!, so bodo pogajanja sa sklenitev trgo\iuske pogodbe »ačela tako].
i.; Preti revizijo pravilnika o z a. poštenju (njih državljanov. Iz Beograda poročajo, da se bo v kratkem sestala v ministrstvu za socijalno politiko posebna komisija, ki bo pregledala vso dosedanje pravilnike o prihajanju tujih državljanov v našo državo in njihovem zaposlenju. Kakor je podoba, se bo izvršila znatna revizija ob-roječega pravilnika. ali pa se bo celo izdelal popolnoma nov pravilnik, katerega tendenca bo. da s-; Sc bolj omeji zaposlenje tuicev v naši kraljevini.
-- Gozdovi v naši ilrzavi. l»o zadnjilr statističnih podatkih ima naša država 7 milijonov 704.052 ha gozdov; od tega odpade ua državne gozdove 3,711.551 ha. Ostalo je last privatnikov iu posameznih občin. Kak-u* vidimo, ima država blizu polovice vseh gozdov v svoji lasti.
= Likvidacija sarajevske podružnice Sla-venške banke. V Sarajevo bo prispel to dni glavni tanik Slavenske banke Dušic te dni greha zaradi likvidacije tauiošnjo podružnice. Kakor poroča časopisje, so tamošnji upniki mišljenja, da bi bilo najpravičnejše 111 najboljše, če bi se podružnici izročila njim. da bi jo sami likvidirali. Podružnica Slavenske banke v Sarajevu seveda sedai tic posluje, pač pa izterjava dolgove.
Državne tvornice svile bodo prešli- v _re»or ministrstva za kmetijstvo iu vode. I/, Beograda poročajo, da so jo v ministrstvu za trgovino in industrijo izdelal predlog, po katerem bi prešle državne tvornice svile, ki sc nahajajo sedaj v resoru ministrstva za trgovino in industrijo, v resor ministrstva z.i kmetijstvo in vode..
Mariborsko tržišče kož in usnja. V začetku t. m. so bilo- v Mariboru naslednic cene kožam iu uSiiju: konjske k-jže 75 d ) 100 Din komad, goveje kože 11—13, teleč; > 15—16. svinjske 0, gornje usnje 75—90. podplati 00—75 Din za kg.
Pešanje ruiniinskeaa lesnega izvoza. Iz BnkareSte poročajo, da jc izvoz lesa i/, ltumuiiijc začel nazadovati zaradi neugodne železniške tarife kakor tudi zaradi l>ovišali o vrednosti leja. Na ta način se nudi uasi lesni trgovini možatost večjega izvoza, ker nam je doslej vumunska lesna trgovina na zunanjih tržiščih precej konkurirala.
r_r Kriza italijanskega pa.robrodar«tva. Iz Rima poročajo: Italijansko parobrodarstvo se spričo svetovnih gospodarskih neprilik nahaja v neugodnem stanju. Nekatera "pod-jetja zahtevajo celo povišanje že itak znatnih subvencij. Podoba pa jc. da vlada nikakor ni pripravljena ustreči tem željam zaradi dejstva, da sc je lira v zadnjem fn-ni močno okrepila.
3. decembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraieva-uja, drugo ponudbo in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 77—79, Vojna škoda 338-0, zastavni in komunalne Kranjske 2!>—2 2. Celjska posojilnica 195—19S. Ljubljanska kreditni
140—0.	Merkantilna 100_0. Praštediona 875 do 885. Kreditni zavod 170—1S0, Strojne mo-o. Trbovlje 320—0, VovČe 110—0. Stavbna 55—65. šešir 104—0. _ P. 1 a e o: Zaključek: bukovi železniški pragovi: 2.51. do 2.60. 23/24 X 13.5 14 X 14, fco vacou meja 30 -39 (39), 2.45-2.50 m, 22 /23 X 12.5/13. fco vagon meja 33—93 (33), skupno 30 vagonov. Drugače "msprpnv-njeno.
ZAGREB. Od bančnih vrednot je zabeležila Poljo tudi danes večji promeL Praštediona je obdržala svoi povišani tečai. Srbska se je iskala po 133. Od industrijskih se ie trgovala Šečeraria po 435—440. Vojna Škoda so poTa«oma dviga. Promptna se jo trgovala po 339. ka«, po 339.5—340. Investicijsko ie poskočilo na 7S.5. Agrarne čvrste. — Pariz in Italija dalje mednarodno čvrsta. V Zagrebu seje Pariz treoval suo-četka po 220. v sredi n-> jc popustil na 215. ker se ie poiaviio več blaga, a t-e ie končno znova dvignil na 218, na kateri višini i-' 1-ončaI. It:'lija se je začela trgovati po 242 in ie do konca sestanka porasla na 243. i. London in 1'rasra sta bila malo slabša. Sku; -ni devizni promet 7.5 milijona dinariev. Notirale so devize: Dumi iznlačilo 79S.1 do S01.1. Berlin'iznlifilo 1347—1350. Budim-
nešta 0.07035_0.079(55. Italija iznlacilo
241:90—243.90. Don.In iznlnčilo 274.75 d ) •>75.35. Nevv York kabel 5(5.075— 50.875. Fflc 50.54—50.74. Pariz izplačila 215 33-217.33. Praga izplačilo -1,67.75—10P.55. Švica izplačilo' 1092 75i- 1095.75: v a 1 u t e: av-tri<>ki šilingi S03.5—806.5: efekti: bančni: Eskninptiuj 1Q0—100.5. Polio 14—14.5. liipo 56—57. Jugo 97-5-98. Obrtna 49—51. Praštediona -.882.5__887.5. Liu.l>l>"ansi,-.i kreditna
141—0:	indu-trii-kf: Slavonija 32.5—34, Trbovlje 0- 325. Vevče 110—0. Sečenna Osi-jc-k 438-442.5: državni: iove-liciisko 78 25 do 7!>* nsrarno 40—40 75. VoHia škoda promntnn 339-34H. kasa 339.5- 3^>. decem-bH- 341-342.
BEOGRAD. Devize" Dunat 79S.5 do 799.5. Berlin 13tS — 1349. Budimnešl-i 0.07985 — 0.(1797. Bukarešta 29.25 — 29.75, Ttalijn 243 — 243.5. London 275.2 — 275 25. New Vork 56.03 — 56.64: Pariz 21-1.5 -- 217. Praga IftS.I _ 108.15. Švica 1094 — 1094.25.
CTRfH. Beoonul 9,14125. Berlin 123275, New Vork 51S375. London 25.14 in ena šest-najstinka, Pariz 19.625. Milan 22.1875. Pra-Žn-^5.36. Budimpešta ft.«*?^-".. Bukarešta 2.70. Snfija 3.7325. Dunaj 73.1375.
TRST. Devize: Beovil 41 — 4175, n»na i 325 — 340. Praga 68.75 — 09.50. Pariz 88 - 89. London 112.15 — 113.15. Nevv Vork 23.20 — 23.40, r„riH 445 _ 455, Bu-(limnešf- 0.0320 — 0.(«35. Bukarešta 11.50 do 12.50: v n 1 u t e: diuafji 4().75 — 41.75, dolarji 23 — 23.30.
DINAJ. fievi,4fij Beoorad 12.4825 do 12.5225, Uprl i rr-168.27 — 168,77. Budimpešta 81SJ299.42. Bukarešta 3.72 _ 3.76. London 34.34 — 34.44. Milan 30.30 — 30.40, New Vork 707.85 - 710.35. Pariz 26.86 do 26.96. Praga 20.9(523 — 21.0425. Sofija 5.0975 — 5.1375. Varšava 7S:40 _ 78.90. Cu-rltrl36.55 -- 137 05: valute: dinarji 12.43 do 12.51. dolarji 706.40 _ 710.40.
Devica Beograd lin ostalih borzah: v Pragi 59.46. v Befftmf 7.4, v Londonu (popoldne) 275. v Nevv Yorku (2. t. m. po borzi) 1.76 ia tri četrtinke.
Podzemska zveza med Češkoslovaško i n Madžarsko
Iz Liptosa Szent Miklosa poročajo, da ima podzemska jama Baradlo, katero je prisodila mirovna pogodba madžarski državi, izhod na Češkoslovaško. Vhod v votlino je na madžarskem ozemlju. Doslej se niso zavedali niti Čehi niti Madžari, da je tajna zveza med obema državama pod zemljo.
Čehi. ki so votlino na svojem terenu raziskali, so odkrili dragocene najdbe iz predhistorične dobe. Obenem pa je prišlo na dan, da so skozi te jame hodile tihotapske tolpe in prenašale blago iz ene države v drugo. Med Češkoslovaško in Madžarsko se bo radi te čudne podzemske zveze razvil še diplomatski boj. kajti naravno je, da ne trpi nobena država rada takih izhodov. ki niso podvrženi splošni kontroli.
Dodatno k temu se še poroča: podzemni hodniki so pravcato čudo. Visoki so več nadstropij ter so po sodbi strokovnjakov v njih nekoč stanovali ljudje. Pri nadaljnih raziskovanjih se je pokazalo, da so ljudje v teh prostorih kuhali. Našla so se ognjišča, ostanki kosti in kuhinjskega orodja. Stene so deloma poslikane in kažejo vsakovrstne risbe. Prehod na Češkoslovaško tvori poseben predor, skozi katerega teče voda. Dolžina podzemnih hodnikov znaša po sedanjih cenitvah jamoslov-cev najmanj devet kilometrov.
Skrivnosten odhod
papeževe guvernante
Te dni je -popolnoma neopaženo zapustila Vatikan stara papeževa guvernanta Teodolinda Banfi. ki je imela naslov oskrbnice papeževih cerkvenih oblačil. Visok vatikanski funkcijonar jo je po skritih stopnicah peljal do zaprtega avtomobila in potem spremil v zavetišče sv. Marije, kjer so ji nakazali štiri lepe sobe. Tu bo starka preživela ostale dni svojega življenja! Izrazila je željo, da bi dobila šivalni stroj. Ta vest je povsod zbudila sočutje z Banfijevo.
•p	•!•• «1 1 *I
Trne milijoni kubičnih metrov zemlje na potu
Zabeležili smo že v našem listu vznemirjajoče premikanje velikanskih zem-skih mas v okolici Rociuebilliera nav francoski rivijeri. Plast zemlje, ki se je radi dolgega deževja in vlage utrgala in se začela premikati, se še vedno plazi v dolino. Na mesto nesreče je odpotovalo mnogo inženierjev in tehničnih strokovnjakov.
Kakor računajo inženjerji, obsega masa, ki sc premika in napreduje s hitrostjo enega metra na uro. tri milijone kubičnih metrov zemlje. Plaz se bliža dolini Vesubie. Kar mu je na poti, zmelje pod seboj. Tako padajo hiše in skale, zemlja pa polzi naprej. Prebivalstvo zapušča svoje domove in se seli višje. Kakšen bo konec te tragedije.
ni mogoče prorokovati. Vsekakor pa je že sedaj jasno, da groze še ne bo kmalu konec.
Zlovešč vremenski prerok
Leto 1927. se bo začelo z zelo slabim vremenom, prorokuie vremenski prorok iz Beaconsfielda. ki ie tudi napovedal slabo vreme za dobo med 10. in 18. novembrom in vremensko katastrofo, ki je opustošila cvetočo Florido. Posebno neugodno bo vreme med 1. in 8. januarjem. Padlo bo obilo dežja in snega, divjali bodo snežni meteži in ni izključeno. da bodo vse te vremenske neprili-ke spremljale nevihte z gromom ir. bliskom!
Grom in blisk v januarju! Pa naj še kdo reče, da naš planet ne stoji na glavi!
Nekaj tipov pariških «Katric>
Kurijozna obsodba
Angleži so v resnici iznajdljivi v svojih sodbah!
Zadnjič se je moraia zagovarjati pred sodnikom neka šestnajstletna London-čanka. Obtožena je bila. da je ukradla na cesti otroški voziček.
Dekle ie krivdo priznalo.
In je bilo kaznovano? Ne! Sodnik jo je oprostil, a le pod pogojem, da se obveže, da po deveti uri zvečer ne bo ostavila hiše!
Originalna sodba, mar ne? Podoba je le. da je nekoliko deplasirana. Zakaj po devetih zvečer bi se pač težko nudila prilika, izmakniti na cesti otroški voziček . . .
Bernard Shaw na kolodvoru
Nekoč je Shavv čakal na peronu pro-vincijalnega angleškega mesteca na vlak. Bilo je pusto jesensko vreme z dežjem in meglo. Vlaka ni hotelo biti. imel je zamudo.
Slednjič je bilo Sliavvu čakanja dovolj. Stopil je k postajenačelniku in ga vprašal:
«Ali rmate v bližini pokopališče?«
«Ne, gospod, obžalujem.®
«Kje pa vendar pokopavate ljudi, ki umro od čakanja na vlak?»
Srečni Monte Carlo
Svetovnoznana igralnica v Monte Carlu je obelodanila statistiko svojih dohodkov in izdatkov v prošli sezoni.
Kakor znano, ne plačujejo prebivalci srečnega Monte Carla nobenih davkov, ne državnih, ne občinskih. Vzdržujejo jih tujci, ki zahajajo v igralnico. Vsi stroški se krijejo iz njenih velikih dobičkov.
Poleti je sezona v Monte Carlu pusta. zato pa so zimski meseci tem ren-tabilnejši. Silno zanimivo je tudi to. da uradnikov v Monte Carlu nc plačuje uprava igralnice, temveč gosti sami. I uradniki i služabniki pri tem imenitno izhajajo in žive v najlepši slogi in sporazumu. Uradniki Casina se počutijo zelo dobro — in ne zastonj: saj njihovi dohodki čestokrat prekašajo plače francoskih ministrov.
Požar v budimpeštanskem „Fanametu"
V budimpeštanski filmski izposojevalnici za filme cFanamet» je te dni izbruhnil ogenj, ki je uničil velikansko zalogo filmov, pripravljenih za najnovejši filmski repertoar. Ogenj je nastal v delavnici radi kratkega stika. Neka delavka je neoprezno ravnala z električno žico. Iz nje je skočila iskra, ki se je prijela na mizi ležečega filma. Ker ie bila soba do stropa napolnjena s filmi, se je ogenj hitro razširil.
Na kraj nesreče poklicana požarna bramba je sicer napela vse moči, da bi požar omejila, a ie imela malo sreče. Vse. kar ie dosegla, je bilo to. da je rešila dve delavki, ki sta bili ostali v hiši
in velike otroke
. -
»
"V čerajšnja premijera izvrstne veseloigre svetovnega slovesa.
Pri belem konjičku"
(BlumenthaisKadelburg: lir. weissen Rossel)
je dosegla sijajen uspeh Originalna vsebina, izvanrcdna igra, krasni naravni po* snetki — V glavnih vlogah dobro znane in priljubljene filmske zvezde: LIANE H AID. L1VIO PAVANELL1. MAKS HANSEN, HERMANN P1CHA. IR1DA
RICHARD itd.
«Pri belem konjičku« je najboljša veseloigra te sezije, polna smeha id komičnih zapletljajev. — Premijera istočasno v Berlinu, Dunaju in Ljubljani. — Pri vseh predstavah sodeluje naš priznano prvovrstni umetniški orkester.
Predstave se vrše ob 4., pol 6.. pol 8. in 9. Kot prihounj-o senzacijo prinašamo velefilm: Grof Monte Cristo.
«ELITNI KINO MATICA». Najudobnejši kino v Ljubljani.
in nista več mogli bežati. Ko je ogenj prii-el do skladišča, v katerem ie ležalo za šest meterskih stotov filmov se ie požar še boli povečal. Gašenje je bilo zaman, ognjegasci so morali paziti kako bi dosegli lokaliziranje požara To se jim te po velikem naporu končno posrečilo. A ker je ogenj povzroči! strahovito paniko in za dvajset milijard madžarskih kron škode, je policija v Budimpešti sklenila, da se smejo nahajati skladišča za filme v bodoče samo izven mesta. Vse izposojevalnice se bo-
do morale tej odredbi pokoriti in nrene-sti svoje sedeže v predmestja in okolico.
X W. v. Bode opazno bolan. / aslužni nemški muzejski ravnatelj \V":lhelm voiv Bode je nenadoma opasno zbolel, Sredi dc» Ia v muzeju da je napadla slabost, ki se je še bolj komplieirala. ko so ga prepeljali domov in ga položili v posteljo. Njegovo stanje je tembolj kritično, ker so se po= javile komplikacije v slepiču. Zdravniki menijo, da je nastop smrti prav lahko mo< goč.
Naša gledališča
Ljubljanska drama
Schiller: Kovarstvo ii^ ljubezen
Josipa Nollija prevod Scliillerjevih .Razbojnikov • je omogočil prvo klasično predstavo na našem odru: Razbojnike so igrali prvič slovenski igralci dne 11. aprilu 1S75, a 30. januarja 1S77 smo imeli prvo slovensko predstavo Kovarslva in ljubezni;. Tako je bil Schiller prvi klasik našega dramskega repertoarja.
Obe mladostni socijalno revolucionarni drami sta se ponavljali vedno iznova. zlasti ako smo imeli primerne igralce, ki so se radi izživeli v vulkansko ognjevitih in krepke zajelili Schillerjevih. romantično-pate-iičnih značajih. Jlenla so hoteli zdaj nuditi gg. Janu in Debeljakovi priliko, da se razigrala. vrhu tega iščejo iger za ljudstvo. Zakaj Nemci smatrajo Kovarstvo in ljubezen-; še vedno za najboljšo ljudsko igro svoje literature. ki je dandanes skoraj še prav tako učinkujoča, kakor 0. marca 1784. ko so io uprizorili prvič v maniiheimskeni gledališču pred navdušeno publiko.
Dandanes je \ii~k drame toliko manjši, kolikor so aklualnosti po 142 letih "bledele, a ostal je še vedno močan po svoji silni dramatični, etični in tehnični kvnliteii. Marsikaj je očividno teatralnega, narejenega. neverjetnega in izkonslruiranega. A celota je.sveža in krepka, poi na pristnega čustva in zdrave borbenosti.
Uprizoritev na našem odru je bila dobra, dasi nimamo sredstev za primerno opremo knežjih prostorov. Scenograf g. Iv. V a v p o t i č je stori! mnogo, da je^ ustvaril vsaj približno iluziio razkošju režiser g. M. Skrb in še k pa .ie da! predstavi pravilni tempo in čim višjo toploto. Major Ferdinand je bi! nadarjeni g. J a n, ki se je s svojo svežo mladostjo in iskrenim temperamentom zopet uveliavil prav simpatično. Sentimentalnost prinaša znosno. Dobro mu je sekundirala Lujiza gdč D e b e 1 j a k t>-v a. Lujiza je baje najboljši- Schillerieva dekliška pojava, pristna >:mjark». idealistka, ki le, žal. zapada v retoriko. V IV. dej. 5. in 7. prizor bi bilo črtati, ker sta prav slaba in čisto neverjetna. Gdč. Debeljakova se prav dobro uveljavlja, govori iasno in igra naravno.
Najboljše scene so v meščanskem milie-ju. Muzikant Miller in njegova žena — zlasti v 1. dejanju — sta izvrstni resnični figuri. ki jih podajata g. Kralj in sra. Medvedova vseskoz realistično živo. \Vurm, dvorska kreatura in rojen zločinec, je bil g. rež. Rogoz, tipičan intrigant, izvajan dosledno v stilu drame, kakor ladv Mieiordova g. Marije Ver e. ki ji pa • kokete vseh kokei ni=em verjel, ker je uloga tudi na sebi teatrska figura. Prezident von Walter g. S k r b i n š k a je solidna kreacija, dosledno izvajana, ki si io pa v:u-mišljam bolj preciozno. diplomatski vzvišeno in elegantnejšo. Dvorski maršal v. Kalb je pač operetna orikazen. kakršnih je ustvaril g. Povhe že mnogo, karikatura dvor-nikov svoje dobe. a čisto po avtorjevi tendenci. Komornik sluga g. Osi po vi ča ie bil dober; tudi govori že dos.fi jasno.
Žaloigra je ugajala, in so želi vsi igralci in igralke mnogo aplavza in celo šopkov ter vencev.	Fr. G.

Ljubljanska opera J. F. E. Halevy: Židovka
Skoraj natanko po petindvajsetih letih smo dobili na naš oder zopet veliko opero v petero dejanjih Židovko?. Tekst je napisal slavni libretist in dramatik E. Scribe. Dejanje se godi 1. 1414. v Kostnici za časa koncilja in mu je vsebina borba proti ne-vernikom, ki so jih takrat na čast božjo =e-žigalL metali v krop itd. Verski fanatiki katoliki in judje zaidejo po krivdi lopovskesa kaioliškega ljubimca lepe in bogate <-ži-dovkes v konflikt. Maščevalnost judovskega zlatarja in dragotinarja Eleazarja nad kardinalom Brognijem triumfira: ^židovka-. Reba je Brognijeva hči, ki jo lastni oče obsodi na mučeniško smrt. ker je imela ljubezensko razmerje s katolikom ljubimcem, knezom Leopoldom, zmagovitim cesarskim poveljnikom. Relia je torej katoličanka in le dozdevna židovka, nikakor pa ne Elezarjeva hči. Na smrt je obsojen seveda tudi jud Eleazar: menda pa umre. od kapi zadet, tuii kardinal.
Dejanje je torej zelo bogato dejanja iu so vse uloge veledramatične. Kot velika opera zahteva pompa in mnogoštevilnega oeobja pa tudi v dekoracijah sijaja in razkošja. Dasi vsega tega naše gledališče ne more nnditi. je režiser gosp. Knittl storil akoraj vse. kar ie pač mogoče. Procesijo v finalu 1. dejanja bi bil lahko povečal z IJttdstvoni.
Uprizoritev je bila tudi po zaslugi vrlega dirigenta gosp. B a 1 a t k e v glasbenem in pevskem oziru jako zadovoljiva.
Rojstno leto 1835. v Parizu se pač na poesna; marsikaj je zastarelega, včasih naivnega zdi nabuhlega. Toda efektna
instrumenlacija, bogastvo harmonij, čustva polne melodičnosti, živahni in zelo pestri ritmi, vobče v harmoničnem, melodičnem iu efektno modulatornem oziru zanimiva glasba. polna močnih, bleščečin kontrastov, delajo opero še vedno prijetno užitno, čeprav niso vsi naši izvajalci na višini in čeprav moramo bili v opremi in masah skromni.
Predvsem naj pohvalim zbore in orkester, ki jih je gosp Balatka dognal skoraj do popolnosti, vse priznanje tudi b a-I e 1 u, ki je po zaslugi predple?>alke gdč. T u I i a k ov e nastopil dvakrat 'ako bistro in skladno, da je žel aplsv/, pri odprti sceni.
Opera pa je v prvi vrsti tudi igralska ter zahteva od solistov in zbora žive smiselne igre. V tem pogledu nisem bil popolnem;; zadovoljen, in bi operi le koristilo, ako bi jo igralski pripravljali še nekaj dni. Nezadostne orijentiranosti ljudstva in dvor-r.ikov so tudi motile.
Igralski in pevski odličen je bil kardi-i-al gosp. Rumplja: silno nehvaležno in ležko partijo kneza Leopolda je podajal sveže in ugodno gosp. Kovač. (V II. dejanju naj sedi s hrbtom proti Eudori, da bo prizor vsaj z:-i silo verjeten!) Župan Ruggiero gosp. Janka je zadovoljeval, a je bil preskromen. Pevski izvrstna .ie bila ga. L o v -se lova kot princesa Eudora: žeiel bi -i jo le še dostoian-tveneišo Takisto odlična ■e bila Reha gdč Zaludova: pela ie sijajno in žela vsesplošno priznanje. N.ien b;-serni glas. fino fraziranje. njene lahke višine. a tudi njena pojava so bistveno pripomogle operi do uspeha Ko b" v igri živahnejša in v mimiki izraznejša. bo idealna Reha.
Stari jud Eleazar zahteva ne le izvrstne-ga pevca, nego tudi prvovrstnega igralca. Eleazar ie neskončno dober oče-, judovski veljak in maščevalen fanatik, ki nastopa skoraj v samih močno dramatičnih prizorin. Gosp. Orlov pa po.ie šele tri lela in ni niti zadovoljiv igralec. Zdel se je glasovno utrujen in treiniran Zato ni mogel zadoščali, dasi ima zdrav organ in poje čustveno. Tr;>-ba mu je še mnogo šole. ki je pri nas očividno ne najde.
V marsikaterem pogledu težka in nezi-hvalna opera ie vendarle v splošnem ugajala in žela dovolj aplavza v polni hiši.
Fr. G.
Ptujsko gledališče
Ptujsko, sedaj popolnoma redno gledališče je uprizorilo leto= dne 21. novembra popoldne z velikim uspehom tretjič Desetega brata». Kmečko ljudstvo je dvorano napolnilo do zadnjega prostorčka. V pondeljek. dne 29. novembra t. I. na so nam naši pridni igralci servirali - Težke ribn-.
Ta veseloigra starejšega poljskega izvora ima veliko naivnega in prisrčnega notranjega humorja, ki je podan na zunaj v slogu biedermajerske dobe. Sediš In se smeješ mičnim zapletljaiem.
Uloge so bile zasedene po glavnin stebrih ptujskega odra. Dejanje ie šlo čez oder prav gladko.
Zopet se je pokazala agilna vešča režija gosp. Vale Bratina. Pod njegovim vodstvom diha gledališče intenzivno organično življenje. Sceneri.ia. kostumi, maske, sploh vse je odgovarjalo dobi. ki jo igra predstavlja in tedanjim šegam.
Valo Bratina kot stari Onufrin Tjaput-kevič se je razvil še prav posebno v tretjem dejanju. Bil ie naravnost mojstrski.
Kaukler je podal starega samca Vistov-skega. ki je poln domišljavosti radi namišljenih uspehov pri ženskah, izredno harmonično in naravno.
Njegova uglajena eleganca je kazala tip že starejšesa salonskega leva. ki popolnoma obvlada parket. Prof. '.Jakhel je predstavljal kot Pagatovič drugo 'težko ribos. Vobče je pogodil svojo ulogo. vendar bi bil moral biti elastičnejši in bolj sočnatega humoria. V tem primeru bi bila njegova igra dosegla znatno večji uspeh.
Gdč. Kocmutova je bila kot žena Onu-frina naravno dobra in prav prisrčna soproga.
Ga. Gabrijelčičeva kot Vanda in gdč. Tkalčeva kot Helena sta bili prav dobri penzijonatki. Celo sentimentalno«*! jima ni manjkalo.
Gdč. Tkalčeva je pokazala ko< Helena znaten odrski napredek
Gosp. prof. Sila je bil kot Henrik neprimerno boljši kot Kvas v cDese-tem bratu>.
Tudi gosp. Kocmur je bil kot Filip ves čas v pravi formi, prav tako tudi gosp. Job kot Burčinski.
V celoti so dale --Težke rib«, lep in vesel večer, četudi veseloigra sama ne boleha na pretirani duhovitosti.
Naš odlični salonski orkester je izpolnjeval pavze s primernimi komadi, ki jih je podal z vso spretnostjo.
Pav graje vredna pa je publika, ki je zavzela prostore šele 30 minut po osmi uri. —	Dr. G.
I!
500.000 dinarjev ji 3oo.ooo dinarjev
■ ■
s je zadela 30. novembra pri nas kupljena srečka štev. 49.006, dve polovici : s je zadela 23. novembra pri nas kupljena srečka štev 64.833, dve polovici
-1
lyLss
Prihodnje	11. Januarja.
BANKOVNO KOMAND1TNO DRUŠTVO
A. REIN i DRUG, ZAGREB
GAJEVA ULiCA štev. 8.
TRG I., štev. 15.
PRERAOGU1CEV TRG štev. 5.
il
I '3 «3

&a


Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, N&JmanjSI znesek Din
V nedeljo
jriredi godbeno društvo •G r a d a Š c a > v gostilni c.Vmerika*
Miklavžev večer
• ple-om.
30U11
Pekarijo
v prometuem kraj« b:ove-nije vzame v naj--m Blaž K a c t n. Cerkno. Friule -Italiia.	33303
Trajno kodranje. vodno ondulaciio in barvanje las izvršuje Podkraišek. frizer v Lhiblianl.	343
Krasen, lahek zaslužek!
I.*čem 00 potnikov in i*>tuic 7* razpeč-avanje tirL vrednostnih papirjev Nastop tuji oj! — Kdor sprejme, naj Tk>šIj0 20 Diri za k-dek. doku n;ent in,če mogoč* sliko. "•0 Din kavcijo se pošlje pri prejemu blaga. Najmanjši faslulek 5--šOi»0 Din mesečno! Josip Plevnik, Maribor, Vr banov a ulita št. i'S.
350 i 5
Vajenca
trgovino z mešanim blagom, iz dobre j-o^tene hiše, * primerno šolsko izobrazbo sprejme Noro Zainer & »in. St Peter v Sa vinski dolini	25145
Izurjeno pletiljo
iščem sa stalno slnžbo v mestu 33 Gorenjskem Plačam dobro Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>
34984
Dopisovalca (ko)
jwrfektnega v slovenskem, nemškem ia italijanskem jeziku, išče za takoj uks-portna tvrdka — Prednost i litijo prosilci, ki obvladajo tudi francoščino. Ponudbe z zahtevo plače ia prepisi spričeval jc vposlati na oglasni oddelek <Jutra= pod ♦Dopisovalec*.	36027
Žagar
dober, zanesljiv io izurjen, takoj sorejm«1 k venjei-janki pri Fr. Penca, Mokronog.	35991
Potnik vin. stroke
»a, vinsko veletrgovino, že vnel.;: n v Sloveniji, se išče Keflektira se sauio na tako, kateri so sedaj uslužbeni J»ri kaki večji vinski trgovini in žele premeniti mu-»•»o radi boljšin koudicij. — Ponudbe na" oglas, oddelek «Jutra* pod šifro »Vinski potnik*.	35988
Potnika
maunfakturue stroke iščem za dobro vpeljano podjetje. Neobhodno potrebno 20.000 Din kavcije v gotovini. Ponudb« na oglasni oddelek •Jutra* pod »Izvrsten 44^.
35941
Največjo provizijo
nudi boojjrajska banka vsakomur, k: sc bavi t podajo jugoal. dri. srečk ua mesečne obroke. Garancija ni p otrebna. — Tudi za izven Ljubljane. Ponudbe ua generalno roprezftntacijo Jo« ko Vardjan, Ljubljana — St»i trg 2/1.	36078
2 mizar, pomočnika in vajenca
sprejmem. — Ponudbe pod • Mizarstvo* na oglasni oddelek -Jntra >.	360S0
Natakarico
rabin takoj za na deželo. PrednoaZ imajo Šivilje. Ponudbe aa oglasni oddelek •Jutra* pod znafcko •Gorenjsko 42».	36042
Zastopnike
i ? t f m o sa nnJo družbo Soči«a VI., M. (Italija). Mesečna plača 1500 U in velika provizija. 35992
Dober zaslužek
obe gospodje in damo s »rodajo izredne novosti privatnim strankam. — Pripravno za vsakogar. Ponudbe na oglasni oddelek c Jutra * pod •Visoka i«ro vizija 5000j.	30037
Pomožno kuharico
?prejmem. Naslov v ojr^a?. oddelku cJutia . 30003
Šo*ersk3 šola
uaje pouk ia izobrazuje praktično i a teoretično kan didate za ?amo6tojae šoferje Pouk jp temeljit ia uspeh siguren Kandidate sprejemamo vsak dan Pro spekte gratis Natančne ia formacije v avto-školi, Za greb. Kaptel 13 — Telefon 11-03	234
Cello pouk
iščem po dobrem učitelju. Cenj. pokttdbe na oglasni oddelek «Juira> pod šifro «Cello pouk*.	36079
Šoferska šola
.i" i>o n k iu izobrazuje ]cakt?čno in teoretično kandidat« za samostojna šoferje. — Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Pro-spokte jrra-is Natančne informacije v avto-Šoli. Za-•rreK. Kaptol 13. — Telefon 11-95.	33020
Akademik
ki je veš--, tudi italijanščine. sprejme poučevanje srednješolca. Ponudbe na oglasni oddelek «Juira> pod »Pouk 300>. 36100
Trgovski pomočnik
ali skladiščnik z večletno prakso, s j;ri»nr-mo kavcijo, išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelka -Jntra*. 33937
Lesni strokovnjak
r. absolv. trgov.-ko šolo in osemletno prakso i.*če" -luž-ba kot skladiščnik, preje-malee ali žagovodja. Verzi ran v vaeh" manipulacijah trdega io mehkega lesa — \'ešč vsttb pisarniikih del ia knjigovodstva. Ponudbe na oglasni oddeiek «Jutra» pod cTakoj 920». 35920
Uradnik
trgovski akademik, išeo popoldanskega deia. — Ponudbe ua oglasni oddelek
Jutra* pod šifro <Knj'go-vodja 92».	33S92
Knjigovodkinia
kakor blagajničarka z večletno pisarniško prakso, lepo pisavo, dobra strojepiska itd., želi službo pri kakršnemkoli podjetju. _ Pismene ponudbe se vljudno r>rosi na oglasni oddelek c Jutra* pod -Lepa pisava*.
30100
Gospod
z ktučno garancijo, ki govori angleško, nemško iu slovensko, išče službo v pifarni. ali prevzame zastopstvo, ozir. meato fnka-santa, tajnika, eventuelno pristopi kot družabnik v iiot^l, restavracijo, kavarno itd. Naslov povo oglasni oddelsk c Jutra*. 36040 d
Gradbeni limar
in vodovodni monter, želi premeniti službo, najraje v Zagreb ali Beograd. — Ponudbe na podružnico Jutra JfanDOra pod «lfontef>.
36120
Šofer
absolvent avto šole. išče službe. N"a željo položi do 9000 Din. — Ponudbe pod •Trezen 6* na oglasni oddelek <Jutra*.	36106
Inteligentna gdč.
lepo pisavo, spretna, urna, zmožna slov., nemškega, francoskega ter deloma italijanskega jezika, kore${>on-dence in knjigovodstva, Išče upravila za popoldanske ure, ozir. vzame doio na dom. Sprejme tndi mesto vzgojiteljice. Onj«ae ponudbe z navedbo honorarja pod šifro na osriasai odde-
Boljša gospa
dobra kuharica, ki se razume tudi v gostilni, i i č e mesio kuharice v Zagrebu.
Cenjene ponudil na podružnico Jutr;:» v Mariboru pod značko c Dobra kuharica*.
30119
Natakar
išče nameščeoja kot jedilo-noša. Cenjene ponudbe na upravo cJatra* v Mariboru.
30121
Pisarniška tnoč
dolgoletni pisarniški poslovodja, knjigovodja in kore-spondent, nemški stonograf, išče Ivakršuokoli službo. — Ponudbe na oglas oddelek <Jutra* pod Šifro «Sušak>.
30099
Trgovski pomočnik
33 let star, samski, sedaj !wiat«c z vinom, išče primer;;.) službo sklifiiščnika, potuika ali slično. z- mesečno plačo ia provizijo — Ponudbe na oglas oddelek * Jutra* pod cAgilen 6o*.
3G065

Oglejte si
filcasto in haržunaste klobuke od Sft Din naprej samo v modnem *a'onu Stuchlv Maško.	35307
Dvokofnica
(ciza) lahka, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni 33309
oddelek Jutra*

<AgiTna* i lok «Jntra».
36090
Za 100%
i t vsaka juba tli pri kuha re-lilnejša in o-kusnejša če 6« loda kavne '.ličke Juha na Velik prihranek oa denarju Doniva se povsod 24623
Pozor čevljarji!
Gornje dele vseh vrst cev IjeT dobite dohro tn so lid no izvršens po najnižjih cenah pri I MarchroftK rr govina i ase jem Liuhlja na Sv Petra SO	184
Otroško posteljico
belo, dobro ohranjeno, zelo nsrodno prodam. Naslov v oglasueav oddelku Jutra.
3G083
Modern voziček
(igrača) za punčke, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 36082
Spalnico
novo. masivno, politi rano, prodam za 3800 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
30081
Konjiček za gugati
dobro ohranjen iu stolček za male otroke, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku
•Jutr;: ^	30072
Pisalni stroj
skoraj nov, vsled opustitve pisarno ceno prodam — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	30038
Lepo papigo
s kletko prodam za 1000 Dr t. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. S0069
Pohištvo
Opravo za spalnico, v dobrem stanju, popolnoma či-sto in snažno, ceno prodam Naslov v oglasnem oddelku •Jntra*. '	35914
„DOKO" čevlji
so najtrpežnejši in nai-clesantnejše oblike lastnega ročnega izdelka, zato najcenejši ter se dobijo le pri tvrdki »Ooko« v Prešernovi ulici 9 na dvorišču. — Sprejema se obutev v popravila, zaračuna se po najnižji ceni. Dokolenice (gamaše) na drobno iu na debelo.
IVAN CARMAN.
Šivalni stroj
po ugodni ceni prodam. — Naslov v o^lasaem oddtuku <Jutrai-.
Veliko kredenco
krasno, ji-odaiji Ponudbe n.i uy:lasni oddelek cjurraa Liyd <Kredeu'ja> -JOOJJ
Pohištvo
naprodaj v Krakovski uliri št 20.	3G055
Hrastovo spalnico
politirano — skoraj novo, prodam. Xa>lov v ojjlasn^m oddelku «Jutra>. 30050
Otroški voziček
in mizico prodam. Naslov v .oijljjsiiom oddelku Jn;ra.
StiODl
Ženske čevlje št. 36 in koncertne citre
lepe, rteno prodani. Naslov v oglasnem oddelku Juti^.
Bele svile
lep, aeiaj metrov pofeni oddam, kakor luči nekaj čmeg*
Crepe de Chine
Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>.	36060
jabolka
namiina. r jabojfkib po "o kg pokam, prodaja po nizki c-ni .Kkonom-, LjHNja-aa. Kolodvorska 7. 36113
Štedilnik
(TiscliherdJ jako lep, popolnoma no\r, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
3G112
Mekano št. 5
iloVtro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku ^.Jutraa.	30110
Fotoaparat «Ica»
6 X (5. Novar-anastigmat, sa Rollfilm. proda (i1") Din A. Jaklič, Toslič, Bosna.
30103
Električna železnica
najvlealnejša kompl. igrača za dečke, naprodaj Pojasnila daje in pokaže iz prijaznosti Czerriv, Emouska e. it. 10, pritličje. 20003
Kože
pu!!iov£e, trtovf m »gen vrst divjih tivali eopuj. U Z d r a , > e v Ljubljani.
Horijansk* nlin* r>v H
um
Vsakovrstno zlato
kupuje oaivBjih neott
Cer ne — juvelir
Llubliaca VVoltova al S 64
Dobro bukovo oglje
kepim ee!e vagon. Naslov
v «g!asnera oddelku »Jutra.
35301
Otrobnate vreče
ra uU kg vsebino kupimo. Pismene ponudbe na oglas, oddelek -sjutra. pod šifro «0:robnate vreč*. 36C85
Vsakovrstne vreče
iz bete jure, kupuje v vsaki množini trgovina J. Kušlau v Kra u ju. 3S052
Parni kotel
Moječ, 6—8 .-Um., a kurilni, mi cevmi (Holirensistem) — dobro ohranjen, potrebujemo. Ponudbo a risbo, opisom, moZnosti s fotografijo in naverlbo zadnje '•fine na na.lov: Braea Mag-dič, Beograd, SajkašJsi ul. br. il.	36102
Opalosral
kupim. Pogodi, m oglasni oddelek -Jutra» pod šifro •.Opalografs.	36117
Fotoaparat
6X0, uvojni anasvigmat, 1 :4.5, ali siične ofltike, kupi A. Jaklič, Tesfič — Bosna.	S6103-a
Kože
zajčj*. lisfčje, kun.ie. krf«ve ia drmgili divjih iivaii kupe je D. Zdravi.:-, Ljubljana. Korijanska ulica J. 134
Obširen vrt
za zelenjavo, tik ob Dolenjski cesti, traven mitnico oddam v najem. Naslov pri tvrdki Ivan Perdau nasledniki v Ljubljani.
C3SS4
Zemljišče
S ha, t. j. 80.000 m:, naprodaj v predmestju mesta Banja Luke v Bosni. Zemlja jo jako rodovitna, obenem pa Zoise [larcele ob glavni costi in v bližini vode Proda se tudi razkosano. Pojasnila daje Joco Šinit. Banja Luka-Lauš, Bosna.
30046
Lepo posestvo
ob državni cesti v Savinski dolini, čisto blizu Celja, v ravnini, s približno 10 orali prvovrstnega zemljišča — bmeljnik, živina, veliko stanovanjsko poslopje s parke-liranimi sobami, elektr. raz-svetlavo, elektromotor ter lastni ribolov. Razen tega 3 oralov gozdov in vinograd. Cena ca. 550.000 Din. Pojasnila daje J. Ilirjan, Celje. Jiedlog štev. 11.
35941
Vilo
s posestvom, gospodarskim poslopjem, velikim sadnim vrtom in veliko betor.irano kletjo, zelo pripravno za vinsko trgovino, v bližini železniške postaje oddam v najem ali pa prodam. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*.	36084
Hišo
visokopritlično, z gospodarskim poslopjem. 5 minut od postaje na Štajerskem prodam Hi^ir sestoji na oni strani iz sobe z:t trgovino in dvema shrambama, ua drugi a-trani dve gostil-, niški sobi in kuhinja, zgoraj sta dve sobi. potem 2 kleti, gospodarsko poslopje ima eno sobo, eno klet in svinjsko kuhinjo: v hlevu je prostora za 20 glav živine, 2 svinjaka in kozolec Posestvo obsega 0 oralov zemlje in gozda Cena Din 125.000. Naslov pove ogl. oddelek •Jutra*. — Prodam radi družinskih razmer
31615
Hiša
nova, zidana, z opeko krita, okrog hiše sadno drevje in nekaj trte ob biei, naprodaj tik kolodvora v Kanrfiji. — Drska štev. 40 pri Novem mestu. 36038
Hišo
5 sob, klet, vodovod, elektrika, vrt, poslopje za delavnico s pogonom, prodam Vso. takoj prazno. Potreben kapital 53.000 Din, drugo po dogovoru. Nas« o v pove oglasni oddelek «Jutra>.
300iS
Separirano sobo
elegantno opremljeno in z električno razsvetljavo, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelok <Jutra*. 35927
3 velike sobe
opremljene ali prazne, na prometnem kraju, pripravne za pisarno ali stanovanje, oddam. Poizve se pri tvrdki E. Djukanovič — Sv. Pe-tra cesta 27. 35904
Stanovanje
2 sob in kuhinje takoj, oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 36029
Višji oficir
samec, išče v sredini mesta lejio opremljeno sobo z vhodom s stopnic. — Ponudbo na oglasni oddelek •Jutra* pod • Union 47».
35995
Opremljeno sobo
lepo in veliko, solnčao, s }?osebnim vhodom narav, uost iz stopnišča, elektr. razsvetljava, o d d p ui ua Gosposvetski cesti št. 10/11 34323
Šivilja
išče prazno sobo za čez dan Naslov* v oglasnem oddelku -Jutra*.	36071
Dijake
sprejmem v privatno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	36070
Lepo sobo
v novi vili, v bližin: dež. bolnice oddam 2 boljšima, gospodičnama.. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra
36075
Zakonski par
išče praziio sobo, če mogoče s štedilnikom. Najraje kje pri sv. Jakobu ali Trnovem. Plača 1 leto naprej. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* po»I «1. januar*.
36086
Opremljeno sobo
z 2 posteljama, električno razsvetljavo, takoj oddam zakonskemu paru brez otrok — ki je ves dan odsoten. Našlo v oglasnem oddelku •Jutra*. ^	36094
Stanovanje
v Mariboru
v sredini mesta, v L nadstropju, 2 sobi in kuhinjo, zračno, zamenjam takoj ali pozneje za približno enako v Ljubljani. Naslov pove podružnica • Jutra* v Mariboru.	36032
Opremljeno sobo
oddam v Križevniški ulici št. 5,11, desno.	36077
Stanovanje
obstoječe .iz 2 ali 3 sob s pritiklinami, iščem v sredini mesta. Najemnino plačam za eno leto naprej. — Ponudbo na oglas, oddelek «Jutra* pod cCentrum 64».
36004
Opremljeno sobo
lahko tudi z uporabo kuhinje oddam zakonskemu p»ru Narlov v oglasnem oddelku •Jutra* ' 36068
Gospod
išče lepo sobico s posebnim vhodom, v centru mesta s 15. decembrom. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod značko «Lepa sobica*.	30063
Sobo
s posebnim vbodom oddam s 15. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku <Jiitrn>.
35052
Lokal
primeren za večjo mirno obrt i 3 o e rj na* prometni cesti. Ponudba pod značko <Nivel:rl;a» na oglasni od-d«lci »Jutras ' C5U0S
Gostilno
vzamem v najem v mestu od gospodarja ali najemnika. Dam mu stanovanje v lartni hiji. »stoječe iz 2 sob Kuhinje in vrta. Plafa po dogovoru. Naslov pove oglašuj oddelek 'Jutra~.
36080
Trgovino
z tcefanlm blagom, oddani * naj«ra sa prometni točki periferij,. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Dobro vpeljano 03«.
35003
Sobo
s i-osebni m vbodom in električno razsvetljavo oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku Untra». ' 30053
Prazno sobico
primerno za pletiljo, rabim. Ponudbe na ogla.,. o<kle!ek 'Jutra, pod .ijobica Ht>.
36010
Lastnik hiše
na periferiji zamenja stanovanje s stranko v mestu, obstoječe iz 2 sob. kuhinje in pritikiin ter vrtom, za enako ali vučje, krei vrta. Ponudbe n.. -orlas. oddelek cjutras pod šifro .-Lojtos.
36057
Sobo
Naznanilo.
Dne 1. decembra t. 1. sem otvonl
vin
na Poljanski cesti štev. t7
Točil bodem pristna dolenjska in bizeljska vina. tez ulico in stoj t čini gostom.
Cene : Dolenjski cviček Din 10-—, bije! sKo belo Din 10'—, portugalka di-naijev 13'—, trammec Din 14.
Vinko Bon, Krško.
^Kraljestva mode
iMiklavževo darilo čitateljicam prinese nedeljsko „ Jutro"
Opremljeno sobo
lepo iu soinčno, oddani s 15. decembrom v Glodali5ki ulici 7, pritličje. 36070
Lepo, zračno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vbodom, sa periferiji takoj od<lam. Naslov v ocrlasneni oddelku Julra.
30110
Opremljeno sobico
iščem. Ponudbe pod značko •^Lasten vbod. na oglasni oddelek »Jutra*. 30114
Opremljeno sobo
•lepo, z elektriko, najraje s
f-eio oskrbo oddam v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 36104
V celo oskrbo
sprejmem takoj 2 gospoda v sredini mesta. Soba iins poseben vhod iz stopnic. — Naslov v oglasnem oddelku i Jutra«.	30111
Sigurna - -eksstenca
l-če-T> rešite i,, bo^atf •tružabnike Z3 ako ep in modem pav l;Ou v centru parka v in ački r.aiiji v :?ib;jt, kjei Dum roaajal m ^rviral mie čne m c izvode, slaščice, del katese i. t d. hromet Z'»dno ve.ik. kei r med celoletno sedijo zelo dobro ob skana n k.> alisče siilo5'io znano Toč te P d*tke in . ačrt da e Svctozar N« M a rit o vič Beograd Bogo|avl|«n-ska ul IS, telefon • i — 91 (za Vrnjačku lanjc)	17881-ii
Gospodična
vešča gospodinjstva* t nekaj gotovine in lastnim- fo-Uištvom, se želi seznaniti s samostojnim gospodom, starim od 20 let naprej. — Lo resne dopisa s polnim naslovom pod »Prilika 29» na oglasni oddelek »Jutra.
30030
Inteligentna dama
katero ubija monotonost roalomestnega življenja, želi razvedrila s starejšim, dobro situiraaim gospodom Dopise s potnim naslovom pod šifro »Zimski večeri, na 6gia?ni oddelek »Jutra.
30000
351etni gospod
v:-:ol:r. olegautnc zunanjosti. želi znanja z lepo, fino, po možnosti neodvisno, ev. ' ljubezni varano d-.mu. — Tajnost častna zadeva. — Cenjene dopise ua ogiasui oddelek .Jutra, pod šifro Alvarez 35».	30105

Kateri
bi poročil »bofo vdovo, varčno gospodinjo, z enim otrokom. — Prednost imajo i tri. iH-adniki. a pogoj to ni. .-da bi tudi kot gosjio-dinja k samostojnemu go-si«odu. Ponutlbe ua oglasni oddelek »Jutra, pod šifro Dobra žena 31». 36047
Zlat uhan
z 1 ali 2 posteljama oddam sem izgubila od kina Ma-s 15. decembrom v Rožni ' tiče do Sdške. Pošten nai. dolini, cesta IV, štev. IA, , rtitelj naj ga odda v ogl. pritličje.	30056 I oddelku <Jutra>. SG043
Tamburaški
instrumenti
sJioro novi, skupno ali posamezno ceno naprodaj. — Vprašanja na oclasni oddelek »Jutra» pod .Tambu-ras».	30011
Citre
znamke <Heidegger* . — s kompletnimi strunami, prav dobro ohranjene, ugodno proda Jos. Pollak, Petra e.. s t. 7.	30097
2 kraška ovčarja
mlada, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
33977
Dvoletno psico
dobro čuvajko, čiste pasin « pocenj proda Ivan Steudt^-. sodar v Ptuju.	36040
Pes
čistokrvni nemški ovčar (volčjak), mlad, izvrsten čuvaj, za dresirati, poceui naprodaj. Naslov v oglas, oddelku < J litra*. 31370
Pletilja
sprejme delo ua dom. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod Šifro «Plefilja*.
3593S
Kajenja se odvadiš!
Prš! na oglasni oddelek •Jutra* pod »Nekadilec* in priloži 10 Din za navodila 33262
po n.
Vato
14. 19. 23 in 40 Din;
sprejmem jo v cufanje; — odeje, tudi svHene.
Rožna ulica 19.
delo 4969
Steklena strešna opeka
j« zopet v zalogi pn Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani	UM)
1500 Din nagrade
dobi tisti, ki mi preskrbi kakršuokoli stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutro*.	30074
Zamenjam
službo 13 ali 1 Nekoliko razumem nemški in italijanski, grem kot pomočnica kavarniški kuharici ali kaj slačnega Naslov v oprla«, oddelku *Jutra*. 30073
Pletenine na debelo!
Strojno [.letenje pro vzame na dom F. Jošt. Ljubljana, Rimska cesta 7. 36096
Okrasje in svečke
ia bož čno drevo,
razglednice
bo2ičn». novoletne Kd'
debelo In drobno po čudovito uizkili cenab Dri
L. Pevalek,
Ljubljana Židovska ulica
1173a-»
ltHMI»»M»mMH
Delnice
VINARIA d. d. Ptui kupim
Ponudoe z navedbo množine in ce e na u r v< I« ta pod .DELNICE*
Elegantna precizijska ura
za zmerno ceno se dobiva po vseh boljših trgovinah
.lil c
Lpuoooooooocc xooooccxmnmr nooooouooonriqyy nmrcrrr rmiorj
fini likerji in konjak tvrdke Teslič, Sisak
po nizki ceni	l237^
D^l trojna Gledališka ul. 8
Foto
aparat in
potrebščine no nizkih cenah « zatagi
drogerffa HRTOfll HMC, linooa,
Liubljana, Židovska ulica it. 1.
Aparati v trgovini na cgled — Zahtevajte cenik za ostale posrebščine.
IHIUIHI
za hikidvžo m božič
dobite najboljše kekse, dvopek, lcct in prvo-vrstni kruh dnevno svež, na razpolago, pri
K PJSANEC & Komp.,
pekarna,
Maribor, Koroška cesta štev, II.
Volna
®85p apartnih barv
za piill-overje, žetnperje In obleke Došta tudi posebna volna cLucerc* za čepice IONI JAGER. Dvorni trg «. LJUBLJANA

Snežne čevlje
sprejema * popravile tvrdka M. TREBAR, LJUBLJANA
Sv Petra cesta 6
Za Miklavža
želijo naši malčki
novo slikanico Jffarije 6ro§eljeve:
Čebelica brcncdica. |
Večbarvne slike iz otročjega in ;; živalskega življenja s pesmicam« Cena Din 30, s poštnino 33 50
Naročila sprejema Knjigarna Tiskovne zadruge
271
M, Zevaco
23
Papežinia Favs
Roman XI. Pogodba
Ciaude ie ostavil cerkev Nase Gospe. Nehote je zavil okoli stolnice,, krenil proti Favstinemu dvorcu in besno udaril s pestjo po železnih vratih, ne da bi se spomnil trkala. Toda vrata se niso odprla. Pročelje hiše je ostalo nemo in turobno, kakor je bilo prej.
»Morajo odpreti!« je hropel Ciaude. »Vedeti hočem, kaj so storili Z mojim otrokom... Prokieti!... Odprite, pravim!...«
Razbijal je na vso moč. Grmenje njegovih udarcev je odmevalo y notranjosti hiše kakor glas mrtvaškega zvona.
*Kaj pa hočete, gospod?« je rekel glas zraven njega. »Ali mar ne veste, da je ta hiša zapuščena?«
»Svojo hčer hočem!« je tulil Ciaude. »Odpreti mi morajo!...«
Preprosta ženska, ki ga je bila ogovorila, je prestrašena odšla svojo pot. Mojster Ciaude pa je razbijal kakor iz uma. Njegov obraz ni bil več človeški. Oči so mu buljile iz jam. žile na čelu so se napenjale kakor vrvi, na ustnicah mu je visela pena, členki rok in konci prstov so mu krvaveli...
Polagoma se je zbrala okoli njega velika gruča ljudi. Le malo-kateri je spoznal bivšega krvnika; imenovati se ga ni upal nihče, zakaj vsak se je bal jeze takega človeka...
»Blazen je,« se je oglasil nekdo.
»Blazen, kakopak!« je potrdil drugi.
»Treba bo poklicati stražo,« je menil tretji.
Paglavci so se mu smejali in skakali okoli njega...
Prav tedai se je preril skozi množico kavalir v črni obleki. S pobešeno glavo, kakor da ne vidi in ne sliši ničesar, je šel mimo nesrečneža ter stopil v gostilno pri »Dobri nadi«. Ne on ni opazil Clauda, ne Ciaude njega...
Ciaude je še dolgo razbija! po brezčutnem železu Favstinih vrat. Naposled je odšel, hropeč kakor zver, ki jo skeli v drobovju neza-celjivna rana.
Vrnil se je domov. Po hiši je bilo vse narobe. Vsa vrata so bila
odprta in soba, v kateri je prenočila Violetta. je razločno kazala
sledove borbe. Stoli so bili prevrnjeni, zavesa na oknu odtrgana. Tudi o gospe Gilberti ni bilo duha ne sluha...
Ciaude je dolgo taval po opustošenem domu, postavljal stole na njihova mesta, božal in stiskal predmete, katerih se je utegnila dotakniti Violetta, ter počenjal tisoč stvari, ne da bi se zavedal, kaj dela... Šele čez nekaj ur se je zdajci okrenil, vzravnal, prijel se za glavo in stekel v njeno sobo. Vsa strašna jasnost ga je prevzela na mah. Vrgel se je v tisti nasalnjač, kjer je sedela še davi, zakril si obraz z rokami in jel premišljevati.
»Da.« je zamrmra! naposled z brezupnim nasmeškom, »nič drugega mi ne ostane ... Umreti je zame edina pot... Oh. dobra misel! Kako da se je nisem spomnil že prej? ..
Malone veselo je vstal in hitel v oddaljeno sobo, ki je že dolgo ni nihče odklepal. Nestrpno je odprl okno in oknico. Svetla poldan-ska luč se je razlila po stenah ter obsijala celo orožarno zarjavelih sekir, kijev, lesenih batov in nož, ki so skrbno razvrščeni viseli vsak na svojem žeblju... Ta soba je bila Claudova shramba... shramba za orodje njegove strašne obrti!...
V	kotu so ležali svežnji novih vrvi vseh debelosti. Ciaude se je sklonil k njim, izbral tisto, ki se mu je zdela najpripravnejša. ter odrezal kos, kakršnega je potreboval... Skrbno in vešče, kakor le more bivši krvnik, je napravil zanko in namaza) vrv. Ko je drčala dovolj gladko, si je postavil stolec. zabil v steno velik žrebelj, privezal vrv ter si položil zanko okoli vratu... Še enkrat je pogledal okoli sebe; globok vzdih se mu je izvil in njegove ustnice so tiho zamrmrale Violettino ime..
Nato je odbil stolec z nogo in je obvisel.
Samomorilec se je še zibal, ko je stopil nekdo v sobo ter zagledal obešenega mojstra Clauda. Tzdrl je bodalo in mu je odrezal vrv nad glavo... Ciaude se. je zrušii ob zidu .. Prišlec se je sklonil, raztegnil zanko in jel drgniti krvnika, dokler ni čez nekai minut odprl oči ter pogleda! svojega rešitelja. Bi! ie kardinal, knez Far-neški!...
Kri je udarila nesrečnežu v glavo. Pobral se je, besno pahnil kardinala od sebe, planil k steni in snel z žreblja težko sekiro. Farnese se ni ganil. Nepremično je stal ob zidu. tam kjer je malo prej visel Ciaude ...
V	takih usodnih trenutkih se podeseterijo vsi čuti, zlasti pa vid. Ciaude je mahoma opazi! nekaj, česar ni videl na prvi mah. Zjutraj
v cerkvi so bili kardinalovi lasje in brada še črni. Zdaj je bilo oboie belo kakor sneg... Knez Farneški se je v nekaj urah postaral za dvajset let...
Ciaude se ni zmenil za to izpremembo. Rohneč je zavihtil sekiro:
»Prav, svečenik, da si me prišel opomnit! Pozabil sem, da imam še nekaj opraviti, preden odidem s tega sveta..
»Ubij me,« je mirno odvrnil Farnesse. »Samo daj mi prej, da te vprašam: ali naj dete ne bo maščevano?...«
Sekira je omahnila...
»Dete?« je zajecljal Ciaude in mahoma vztrepetal od glave do nog. »Maščevano?... Kaj hočeš reči?«
»Ta ženska,« je dejal Farnesse z mrtvaškim glasom, »ona, ki se je okoristila s tvojo odsotnostjo, ona. ki me je zlorabila v to, da sem pripomogel k umoru otroka... ona, ki sem jo imenoval Svetost in ki si jo ti imenoval Vladarico: morilka moje hčere... ali naj ta ženska živi?...«
Ciaude je vrgel sekiro od sebe in je pograbil kardinala z vso silo za komolec.
»Vprašam te, ali mi hočeš pomagati, da jo ugonobiva?« je nadaljeval Farnese. »Njena oblast je strašna, njena moč brez meja. Najmanjši mig njene roke lahko pomeni najino smrt... Ali je bila tvoja ljubezen do otroka dovolj velika, da hočeš biti zaradi nje moj pomočnik... ne, moj suženj za leto dni?... Kadar bo Favsta mrtva, prestaneš biti suženj in lahko spet postaneš krvnik... Tedaj me lahko ubiješ, če hočeš!... Hočeš li?« *
Ciaude je divje buljil vanj z očmi. Nozdrvi so mu utripale kakor tigru. Zaškrta! je z zobmi in odgovoril komaj slišno:
»Od te minute, Svetlost,« sem z dušo n telesom vaš... kakor boste vi z dušo in telesom moji, ko bo opravljeno! Najprej ona... prav imate ... in za njo vi!...«
»Dobro!« je hladno rekel Farnesse »Evo moje roke. Podaj tudi ti meni svojo!«
Ciaude se je nekaj trenutkov obotavljal. Besno sovraštvo do tega človeka mu je gorelo v očeh. Nato je skomignil z rameni in njegova desnica je pala v kardinalovo.
Nekaj trenutkov sta se gledala iz obraza v obraz, bleda kakor dva mrliča. Nato se je kardinal obrnilin je odšel brez slovesa, nalik strahu, ki se utrne, da ne veš kdaj ne kam...
»Najprej vladarico!« ie mrmral krvnik, gledaje za njim. »In za njo... tebe!...«
Cvet
PAVEL ŠIMENC
Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 33
priporoča se v napravo svežih in stihih vencev, šopkov, napisnih trakov, dekoracij po zelo zmernih cenah. — Sveže cvetje vsak dan.
Avto Jusfro-Rif
sestsedežni, v jako dobrem stanju, se radi
pomanjkanja prostora ugodno proda. Pojasnila na upravo »JUTRA« pod »Auto-fiat« lta podružnico Maribor.
irsici
i nad 30 letno prakso popomoma samostojen delavec v vseh notarskih, zemijiškoknnžnih, ložbenih in izvršilnih poslih, vaien lepesa občevanja s strankami, sedaj še v službi, sšds sltažšae vsled smrti svojega šeia, pri katerem e služboval nepretrgoma nad 25 let. 12281 Naslov se zve v oglasnem oddelku „Jutra".

manufakturno aii mešane stroke, že vpeljano na prometnem prostoru v mestu ali trgu
! nianseisi u saiem.
Ponudbe na oglasrr oddelek pod „Ft bruai".
razžagan do 1 m 20 cm, lahko ofl 10 do 45 cm neklan in neobeljen, kupuje stalno po ugodnih cenan m takojšnjemu plačilu, eveniuelno akreditivu .	SliiiŠginil, £el|e
Zrinskega uiica 4 — Posredovalo dobe provizijo.
OBOBOSOBOSOlOSOBOBOSOlOSOSOgO
špecijalna trgovina božičnih okraskov
Ljubliaaat, Mestna irg 11.
Papir: svilen, talecni, zlat 111 srebrni, sfcreoeč) nt Krep. iiat«. :i srebrna penca Žica ia rože. Žica za obešanje okraskov. Bnljantnj vrvica, svečke, držke za svečke, čudežne svečke Prtički za v kot res Krasni in poceni, lo vzorcev in veličin. Obrazci (Krippenbilder), rojstva (štalice), lameta, girlande od lamete. girlande papirnate angelski laski Feenhaar) Razglednice, bloki n tirbtički ca koledarje, krinke m lampiioni. Listje za rože, prašniki Potzelnj umetne cvetlice in venci za neveste Velikanska izbira vsakovrstnih steklenih božičnih okraskov v obliki ptičkov, zvončkov, možičkov sadja t->iinkic špice okraski od <amete ter Rlasnikovs in dn finska pratika itd.. >td

štoalnč strofi
za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki
Lucs. saraga. Ljubljeno
ŠeSenburnova ulica 6 I.
trsjolater. aouk 15-letns garancijo Telefon št. 980. a
Eameniam
stanovanje
v Mariboru
ia. enako v Ljubljani. — Prijazne ponudbe pod naslov »Mariborsko stanovanje" na upravo „Jutra" v Ljubljani.
dobite edinoie pri tvrdki
N. TREBAR, Sv. Petra cesta 6,
kjer se sprejemajo 'udi. oopravila 1232,
oinim
Kaj pravijo tisti, ki so uporabljali zKalifluid* D. Kalenitchenka:
Spoštovani gospodi
Čutim se poklicanim, da Vam iz« rečm iskieno zahvalo za uspeh, ki sem ga dosegel z Vašim zdravilom «KaIifIuidom». Nad dve leti se ni« sem mogel prosto gibati radi razbo« ienja skleroze aorte in prosi r en j a sr« ca, pri vsaki, le nekoliko pospešeni hoji ali razburjenju, sem imel hude srčne napade, in sicer močno neena« komerno utripanje. To se je pojavilo tudi med jedio. Tudi spanje je bilo zelo nemirno in me ie kar dušilo. tako, da sem moral vstajati iz postelje in odpirati okno, da sem mo* gel dihati svež zrak Bil sem nezmo« žen za vsako fizično delo
Odkar pa uporabljam Vaše slove-če zdravilo «Kalifluid» sem popol« notna ozdravel in #mi tudi ne škodu« je hitra hoja več. Mirno spim, živci so se mi umirili, želodec mi redno prebavlja in se v splošnem tako dobro počutim, da mi nočejo verjeti, da sem star 66 let.
S poštovanjem: 7. ASTAFJEV. Igalo, br. 85.
Boka Kotorska.
KALEFLUJD ozdravi nevarne živčne
in asteritske bolezni. KALEFLUID je naprodaj v vseh le*
karnah it drogerijah. ZASTONJ dobi vsakdo detajlno li« teraturo z zdravniško oceno in pismi bolnikov.
Pojasnila daje,-MILOŠ MARKO VIČ Beograd. Pop Lukina. br. 1 lit.
A, LJUBLJANA
(na vogalu Kino Matica)
Efektni oddelek
Telelon 422.

H
Efektni oddeiek
Telefon 422.
P1RJE
vseh vrst tu- in inozemska državna, deželna, mestna postajna, zastavne liste, železniške prioritete, obligacije, srečke, vojno
posojiio itd,, oziroma jih
ZAMENJAVA
za 2 y2 % srečke državne rente za ratno šteto aii za srečke drž. raz. loterije
Obavlja vse tozadevne posle in plačuje najkulantneje!
Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnik ar. Za Narodno tiskarno dd kot tiskarnarja Fran Jczeršek. Za inseratni del je odgororec Alojzij Novak. Vsa v Liubiiini