»Mtnm* »tvnttru Leto ir., štev. 305 V LfuDIJant, petek dne 30. decembra 1321 Postmem stev. SO P8f fzhaja ob 4 zjutraj« otane celoletno , , 340 K mesečno SO. za Inozemstvo .. 000 . Oglas) za vsak mm višin* stolpcs (68 mm) . 2 K mali ogla«! do 30 ma stolpca (68 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko Uredništvo: Miklošičeva oest« . t .t,rt Teletoo št 72- Upravnlštvo; l ri*sernova ollcs t, i-k Telefon št. 36 rUčttn kr. pošt ček. urad* štev. 11.848. Ljubljana, 29. decembra. Iz Beograda priiiaja danes vest, katera ue siue ostati ucopažeua. Tja je prispel podpredsednik Hrvatskega bloka, bivši minister Šuruiin, kakor pravi aaie poročilo, očividno v posubui misiji. Kazgovarjai se je z ministrom pravde drjem. Markovičem, ki že dalj časa vzdržuje osebne stike s hrvatskimi opozicijunalniini politiki, ter je zahteval, da. vlada čim preje »vzpostavi odnbSaje s Hrvatskim blokom«. Gospod Surmin utemeljuje svojo zahtevo s tem, da predstavlja Hrvatski blok že danes ogromno večino naroda v Hrvatski ter da bo pri prihodnjih volitvah dobil na svojo stran pretežno večino hrvatskega plemena v vseh pokrajinah. kjer žive Hrvati. Hrvatski blok da je torej pravi predstavitelj »celokupnega hrvatskega naroda«, da govorimo v blokaški terminologiji. Po posl. fiunninu izvršena gesta izvira iz »irske« ideologije iu razni politiki bloka si predstavljajo razreševanje hrvatskega vproblema očividno i, 'a Grilfith in LIoyd George in e podobnim rezultatom. Pustimo dane« na, strani pogrešnost tega pojmovanja in razpravo o naiv-nih politikih, ki menijo, da je dva dela enega in istega naroda, ki si je ustvaril svojo enotno državo, mogočo primerjati a popolnoma tujima si narodoma Ircev in Angležev. To so besede, ki ne smejo prikriti dejstva, da hrvatski problem ncodolji-vo sili v ospredje in da je občutek nujnosti njegove rešitve prodrl z elementarno silo tudi pri politikih, ki bo dosedaj kazali toliko intransigcntnoali. Mi vemo, da je v poteku zadnje krize tvorilo hrvatsko vjira Sanjo glavni predmet v političnih razpravah vladnih strank in da so nova vlada ni sestavila brez resne volje, pristopiti k njegovi praktični rešitvi. Mi vemo tudi, da dosedanja negativna politika Hrvatskega bloka ni prinesla lirvatskemu delu naroda nobenih koristi in da njena notranja Bila navzlic navideznim usi>e-hom trajno peša. Zadnji dogodki v Primorju so hrvatskim opozicijonalnira politikom znova |>okazali, da intran-sigenca napram lastni državi vodi neizogibno v novo robstvo, da se more sen o neodvisni brv. republiki siiremo-niti v resničnost laškega imperija. Čc je v hrvatskih politikih še kaj zdravega razuma, jim ne preostaja drugega nogo iskanje sporazuma, ne kot politična slabost., temveč kot politična vrlina. Cela Jugoslavija si jo danes na jasnem, da se mora najti pot k rešitvi hrvatskega problema. Izhodišče jo seveda le eno: absolutno priznanje našo ujedinjene in jodinstvene domovine. Tu je kompromis za vsakega pravega Jugoslovana izključen. Z enotno našo državo stoji in |>ada celokupni naš narodni prol lem. Hrvatsko vprašanje ni vprašanje med dvema ali tremi narodi, temveč je notranjo nacijonalno vprašanje na' vseh, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Reševati ga moramo formalno tam, kjer jirihaja volja nas vseh do izraza, v našem parlamentu. Iščimo formule, razgovarjajmo se, delajmo načrte in — imejmo vsi pravo spoznanje in dobro voljo, to je prvi pogoj, da najdemo solucijo. Gotovo, prvi poskus se ne bo posrečil. Morda tudi ne drugi in no tretji. Toda ravno resnično je, da bo vsak pojav dobre volje in rosnega stremljenja blažil situacijo, ustvarjal nove možnosti in nas približa! končnemu uspehu ki pride in mora priti. Oduševljen sprejem kralja Aleksandra v Liubljani Poročilo na 2. strani Seja narodne skupščine razveljavljen mandat posl. k1rbiša. — izjava nove vlade. — razprava o dvanajst1nah. — prvi nastop stojana protiča. — razočarana opozicija. Hrvaiski blok se želi pogajati z vlado? poslanec dr. surmin v beogp4du. Kralj v Zagrebu Zagreb. 29. decembra. (Izv.) Ob pol U. je dvorni vlak dospel v Zagreb, odkoder je nadaljeval svojo pot ob 11 Kralj je žo spal. Na kolodvoru so bili prisotni šef |>olicije dr. Urbani ter ban-ski svetnik dr. Milovan Zoričič. prva seja delavske zbornice za slovenijo LJubljana, 29. decembra. Oddelek socijalno politike pokrajinske uprave Ljubljani objavlja: Konstituiranje za ča«ne delavske zbornice v Ljubljani se vrši na njeni prvi seji v nedeljo, dno S. januarja 1922 točno ob 14. uri mostni jiosvctovalnicl ljubljanskega magistrata. radičeve žrtve. Zagreb, 29. decembra. (Izv.) Dane Je bila razglašena razsodba v procesu proti trem seljakom iz Sv. Ivana Zeli ne. ki so za časa mobilizacije nazna nili zagrebški armijski komandi, da ne gredo v vojake. Pavel Draginja, Pavel Beograd, 29. decembra. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 10. in pol. Po preči-tanju zapisnika zadnji seje in raznih predstavk in prošenj je prišlo na dnevni red poročilo vernika-'ijekega odbora o vprašanju razveljavljcnja mandata posl. Kirbiša (SKS). Posl. Rajar in dr. Kuko-vcc sta zahtevala, naj se vprašanje vrne odbora v ponovno razpravo, proti čemur je protestiral klerikalce dr. Hohnjec. Tudi poročevalec Stojan Jeremlč se je Izrekel proti temu. Nato je predsednik odredil glasovanje in pozval dotične, ki so 7.a Rajar-Kukovčev prellog, naj vstanejo Ker na ta način ri bi'o mogoče doseči rezultata, je odredil posamezno glasovanje, katero pa so preprečili klerikalci s huronskim vpitjem. Zato je predsednik prekinil sejo in odredil po zopetni otvoritvi ponovno glasovanje z vstajanjem in je bil končno sprejet predlog verifikacij-skega odbora, s katerim se razveljavlja Kirbišev mandat ln pokliče r skupščino klerikalec Skoberne. Nnto je ministrsk' predsednik Pašič prcčital program vlade za delo narodne skupSčine. ki pride na dnevni red na prihodnji seji. Pašič je Izvajal: »Kraljeva vlada smatra po svoji rekonstrukciji, da njena dolžnost, da naznani narodni skupščini delovni program, ki ji je namenjen v tem zasedanju. Vlada stoji na stališču, da je po votiranju ustave nastopila potreba, da se pristopi tudi k votiranju onih zakonskih načrtov, kl so predvideni v tej ustavi in so v tesni zvezi z njo, da se take oživotvorijo vse one ustanove, ki jih predvdeva nova ustava. Poleg dovolitve budžeta bo morala narodna skupščina rešiti sledečo zakonske predloge: 1.) Zakon o državnem svetu in upravnem sodstvu. 2.) Izpremembo zakona o volitvi narodn b poslancev. S.) Zakon e glavni kontroli. 4.) Zakon o centralni u-pravi. 6.) Zakon o ministrski odgovornosti. 6.) Zakon o samoupravi v oblastih, občinah in srezih. 7.) Uradniški zakon. 8.) Zakon o osnovnih, srednjih in viso-k.h šolah. 9.) Zakon o zemljoradniških kreditih. 10.) Zakon o zavarovanju proti elementarnim nezgodam. 11.) Zakon o u-pravni razdelitvi države. 12.) Zakon o notranji ureditvi verskih organizacij. 13) Zakon o ureditvi sodnij sploh. 14.) Zakon o vojnih sodiščih. 15.) Zakon o lik-vidaciji agTarnih odnošajev. 16.) Zakon o izonačenju davkov v celi državi in 17.) Zakon o štampi. Poleg tega bo morala skupščina rešiti tudi šc nekatera druga nujna vprašanja, ki pridejo na dnevni red. Sledila je razprava o poročilu finančnega odbora o budžetnih dvanajstinah za januar in februar 1022. Poročilo odbora je prcčital dr. Slavko Šečerov, nakar so Hohnjec (klcr.), Lazič (zcmlj.) in Kopač (soc. dem.) imenom svojih klubov pojasnili svoja odvojena mišljenja. Finančni minstor dr. Kumanudi je obširno utemeljeval razloge, zaradi katerih zahteva votiranje dvanajstin, ker se morajo čim prej financirati državne ustanove. Po zo petnem govoru dr. Hohnjeca je bila seja zaključena in sklicana prihodnja za 16. uro. Beograd, 29. decembra. (Izv.) Ob 4. uri popoldne se je nadaljevala seja narodno skupščine. Prvi kontragovornik je bil zemljoradnik Vojlslav Lazič, ki jo izjavil, da ne obstoji nikakšna konkretna potreba, da je vlada predlož la skupščini dva-najstine v votiranje. Da ie prišlo do tega, je kriva nedelavnost skupščine same. Dvanajstinke se smejo predlagati le v skrajni sili, sedaj pa bi bila morala predložiti vlada v zmislu ustave redni letni proračun. Potem kritizira delo ministrstva financ, češ da ne štedi. Zahteva ostro kontrolo nad delom vlade in njenimi organi zlasti pri izvrševanju državnih nabav Kot primer navaja afero Vašiče-vo, ki je poskusil ogoljufati državo na Dunaju za več kot za dvajset milijonov dinarjev. Za njim govori z« socialne demokrate poslanec Divac, ki istotako zahteva redni budžet in odklanja dvanajstine za en sam mesec. Razen tega zahteva, da naj vlada predloži pregleden proračun, ne pa elaborata, ki je, kakor pravi govornik, r.avadno skrpucalo in gomilanje samih nju. Se priključuje zahtevam predgovor-nika poslanca Laziča. Glede vojske pravi, da s« morajo doseči prištodnje tudi pri njej in sicer s popolno reorganizacijo. Končno izjavlja, da on in njegovi somišljeniki ne bodo glasovali za dvanajstine. Z njim je izčrpna lista govornikov v imenu skupin. Na vrsto pride Protič, v svojem imenu. On govori, da budžet ni Beograd, 29. deccmbra. (Izv.) Včeraj jo pris|>ol semkaj podpredsednik Hrvatskega bloka dr. Surmin. Po korakih, ki jih je izvršil, je sklepati, da je prišel v specijalni misiji. Včeraj do|K>l-dne je dolgo konferirai z justičnim ministrom dr. Markovičem. Kakor je iz- vedel vaš poročevaloc, je pojasnil Ar. Surmin razmere na Hrvatskem in izjavil, da bo imel Hrvatski blok pri prihodnjih volitvah skoro vse mandate. Zato jo zahteval, da se čim prej vpe stavijo odno&aji s hrvatskim blokoio Druga konferenca nasledsfvenih držav konferenca v rimu kot nadaljevanje portoroške. Dunaj, 29. deccmbra. (Izv.) O prali se bodo tudi n-nančni dogovori o problemih reorganizacije državnih dolgov in ozdravljenja valute, o liankah in zavarovalnicah in o hipotekarnih zavodih. Izravnati bo treba dalje šc obstoječa nasprotja v vprašanju poravnanja dolgov mod Avstrijo in Novo Italijo, kakor o izvršilnoeti sodnijskih razsolv kake države v drugi državi. Konferenca v Rimu bo torej v n> • sprotju s konferenco v Portorose,_ k; se je bavila predvsem s prometnimi vprašanji, poizkušala izvesti likvidacijo preteklosti. VPRAŠANJE NAŠIH REPARACIJ. Beograd, decembra. (Izv.) Ekonomsko-flnancljskl komitet ministrov le na svoji zadnji seli glede reparacilsklh bonov, ki pripadejo na nas, sklenil, da se bo samo polovica teh bonov porabila za nabavke v Inozemstvu In za poškodovance, kl dob! odškodnino In natura. Vrednost prejemkov In natura, kar sta lili doslei dala Nemčiia In Bolgarija, sc le Tudi Bernotov mandat se razveljavi Beograd, 29. decembra. (Izv.) V verl-Ilkacljskl debati narodne skupščine so danes samostojni kmeti zavzeli pravilno stališče, da se mora, ako se razvctiavl vsled pogrešnega Štetja mandat poslanca SKS Klrblša, Istočasno razveljaviti tudi kvalificirani mandat, ki ga ie vsled Iste računske pogceške dobil soc. dem. poslance Bernot namesto komunista drja. Le-meža, odnosno Vlad. Fabjančiča. Prodrlo jc stališče referenta Jeremlča (zemljorad-nika), ki je vztrajal na tem, da sc Klrbl-ševo vprašanje reši takoj, Bcrnotovo pa izroči verlfikacijskcmu odboru. Kirbišev mandat ie bil zato razveljavljen in poklican je kot poslanec Jožef Skobrne (klcr.). Popoldne se )e sestal verlfikacliski odbor. Ta ie sklenil razveljavili tudi mandat poslanca Zvonlmlra Bernota. O vprašanju, kdo na) bo poklican na njegovo mesto, se veriflkaciiskl odbor še nt zcdl-nil. Po volilnem računu pripade to mesto komunistični listi. Socijalni demokrati priznavajo sicer, da ne more biti poklican niti dr. Lemež, niti dr. Pabjančič, kl sta bila izvollena tudi v Ljubljani, odnosno v ljubljanskem okrožju, pa sta mandat kot komunista Izgubita, pač pa sc zavzemajo za to, da bi bil poklican tretji kvalificirani kandidat mariborske komunistične liste, prol. Pava), češ, da nt komunist, temveč soc. demokrat. Temu naziranju nasprotnic dejstvo, da le prof Favaj kandidiral na listi, kl |e bila oficijelno priglašena kot komunistična I n katere kandidati so v zmislu tozadevnega zakona Izgubili sposobnost biti poslanci. Poznejša sprememba naziranja na tem nič spremeniti ne more. Za siučaj, da teorija, ki io zastopajo soc. demokrati ne obvelja (ker je nevzdržna), ostane Bernotov mandat nezaseden. Debata v veritikacijskcn odboru o tem vprašanju se bo še nadaljevala. VAGONI ZA PREVOZ PREMOGA. Beograd, 29. dcccmbra. (Izv.) Ministrstvo saobračaja je Izdalo ukaz, da se morajo vsi prazni premogovni vagoni nemudoma staviti na razpoloženje premo-gokopom, da se oslgura dovoz kuriva in prepreči grozeči zastoj na želcznlcah. pred madžarsko zasedbo šopronja. Pariz, 29. decembra. (Izv.) Velepo-slanišlia konferenca Je včeraj ratificirala odločitev antantinih generalov glede predaje šopronjskega plebiscitnega ozemlja Madžarski, ki se izvrši dne 1. januarja. Dunaj, 29. decembra. (Izv.) Provizcv-rična avstrijska deželna vimla za Burgenland bo 0(1 2. januarja v Saue- Velika ielezniiarska stavka v Nemili! Berlin, 29. deccmbra. (Izv.) Železni čarska stavka, ki je izbruhnila vfiera; v zapadni Nemčiji, zavzema vedno večjo dimenzije. Nemška leleiničarska zveza je odrodila za danes zvečer tuli stavko v območju železniške direkcij-: KOln. kateri so se železničarji odzvali v polnem obsegu, uradniki pa le deloma. Obratujejo le zasilni vlaki za prevažanje živil. V območju železniške direkcije Elborfold je včeraj delo predlogi glede stališča napram stavki v zapadni Nemčiji, o katerih pa se varuje najstrožja tajnost. »Vossische Zt-i-> tung« javlja, da stopijo železničarji najbrže žo danes ponoči ali pa najkasneje jutri dopoldne istotako v stavko. Moratorij za trgovska plačila v Italiji Rim, 29. decembra. Ministrski svet je sklenil zojiet uvesti plačilni moratorij v trgovskem prometu, s pogojem sodne pritrditve. pred konferenco v cannesu. Cannes, 29. docembra. Ameriško o<1 poslanstvo dospe semkaj dne 29. decembra. angleško 1. januarja, ostala pa 5. januarja. rusija napade finsko. Helslngfors, 29. decembra, (Izv.) Iz d" bro informiranih finskih krogov se poro ča, da sovjetska vlada mrzlično koncentrira svoje čete na finski meji. V Kopen-hagen so prispele veni, ki potrjuje}? koncentracijo boljševiš^e armade na finski meji. Finska vlada je poslala protest ne note v Moskvo, Pariz in London. Na meji je 15 do 16 boljševiškib divizij. Pre bivalstvo je silno vznemirjeno. Napao sovjetskih čet na Finsko se ima izvršit', baje že to noč. RUSKA VOJSKA« Moskva, 29. decembra. Pri devete® vseruskem sovjetskem kongresu je izjavil Trockij o ruski vojski: Pred enim lotom je imela Rusija še 5,300.000 brnm bovcev, danes pa ima po odpustitvi 3 mornarji vred še samo poldrag milijon mož vojsko. Demobilizacija se je vr» 1» po letnikih, pričenši s starejšimi. Do da Ziljak in Mato Pečenko so "bili 'obsci*-1 neresnična trditev o budžetskem ravno- __ j___ i..:__________W/.*ii, Ir! n« nrlpov.ir^a resničnemu Sta. nesistemno zloženih številk. Pravi, da je | ugotovila s svoto sedem milijonov mark. ta vsak na dve leti zapora. Komitet ie .sklenil, da morajo prejemnik! !težju. kl da ne odirovaria resničnemu Mju ! ouiiesonosi nsanid wnwu m omuooHSPO brumu in se preseli pozneje v Eisen-ines so demobilizirani že vsMetnlki dr stadt (Kiszmarton), za Sopronjom naj-...........~J večjo mesto Burgenlanda. ŽITA SME OSTATI V 8VICI 14 DNI. London, 20. decembra. Reuterjev urad poroča, da je poslaniški svot dovolil eks-eesaric! Žiti, ostati 14 dni pri ' nu v Švici, ki bo operiran. Morda no bo pntrob-no da »e Z-ita tolik-1 časa mudil-? v Švici. odstotkov vojakov letnika 1899. 43 komunistov. sibeniški dogodki. Beograd, 29. decembra. (Izv.) Ir.» špektor notranjega ministrstva Kos'a Kostič jo odpotoval snoči v Sibenik, da natančno po instrukcijah vlade !f enkrat preiš^o vrrMf" -monadov Trt u trotovi krivce. Naš kralj v LJubljani ■ EP USPEH NA LOVU. — PRISRČNE OVACIJE V KAMNIKU. — MANIFESTACIJA IN ODUŠEVLJENJE V LJUBLJANI. Hribar |e na to predstavil kralju Zupana dr. 1'erlča, s katerim le kralj dali časa razgovarlai o ljubljanskih občinskih zadevali. Z velikim zanimanjem Jo ful, DOPOLDANSKI LOV. Kamnik, 29. decembra. Danes zjutraj sc ie kralj s svoio lovsko družbo podal že pred 8. uro na stojišče, ki ie bilo pripravljeno pod Mokrico, 2e zgodaj so se bili odpravili gonjači, ki so bili danes srečnejši. Pred lovci so sc kmalu pokazali divji kozli In kmalu ' > počili prvi streli. Kralj Je dobil pred puško kapitalnega divjega kozla in kmalu na to še drugega, nekoliko manjšega. Oba sta padla zadeta od dobro ...erjenih strelov. Sknral Istočasno je princ Pavel ustrelil dva kozla. Srečo sta ln:cla tudi prvi adjutant general Hadžič in tllvlzliskl komandir general Dokič. Ustrelila sta vsak po enega kozla. Veselo se Je vračala lovska družba proti poldnevu v blstilško kočo. Gonlnči so prinesli kralju «gainzovo» brado kol znak uspešnega lova. Kralj le rbdarli vseh 34 gottjačev vsakega s po dvesto dinarji ter jim ukazal Izročiti dvorske spominske kolalne. Razgovarlal se le z njimi dolgo nad vse prijazno o razmerah lia kmetih in o življenju v planinah. Obdaril |e tudi vse posle v koči. Na to se ie napotil k bližnjemu iz\I;u Bislilce ter na povratku pogledal kočo Planlnskeg društva, kier |e sedel za mUo, razgovar-ial liubeznjivo z vsemi navzočimi, ogledoval spominsko kuligo, povpraševal zastopnika SPD Rozmana o ra nih podrobnostih Iz društvenega življenja. V kuhinji se je ustavil pri kuharicah ter Jih obdaroval. Na la sc ie vršil obed. SPREJEM V KAMNIKU. Kmalu po obedu se le kralj s cclo lov r>ko družbo napotil proti Kamniku; nekaj časa na konju, potem zopet peš du Sta hovice, kjer so čakali avtomobili. Z gorskih kmetij ln Iz bližnjih va:.l so prihiteli ljudje k ccsti in povsodi spoštljivo pozdravljali kralja, kl je Uiilcznjivo ou-zdravljal. Kmalu po tretji uri popoldne ie krall prispel v Kamnik. Mesto |e bilo v zastavah. Vse ulice polite ljudi iz mesta io okolice, med ženskim svetom mne ;o narodnih noš. Kraljev avtomobil se ie ustavil na Glavnem trgu, V sc le ja II •skrajni glavar, na kar ie mestni župan dr. Karba pozdravil kralja s kratkim nagovorom, izražujoč veselje nad njegovo lovsko srečo ter radost, da |e preživel v slovenskih planinah tako lepe dni. V Iskrenih besedah le župan Izrazil željo vsega prebivalstva, naj bi kralj kmalu z .pet poselil prelepi kamni*: I kot. Kralj '.e je na županove besede prisrčno zahvalil, poudarjajoč, da mu ostanejo lepi dnevi v neizbrisnem spominu ln naročuioč | da le župan dr. Perlč kot solunski do-brovollec se boril za osvoboditev rnJega naroda. Po tem razgovoru je gospodična Juta Zarnlkova izročila NJegovtmu Veličanstvu v Imenu narodnega ženstva krasen Šopek, za katerega se je kralj prisrčno zahvalil. Kralju so bili nadalje med drugimi predstavljeni: načelnik kluba demokratskih občinskih svetnikov dr. T t i I-Icr, občinski svetnik Jeglič, magistratni ravnatelj dr. Zamik In drugi. Potem se Je krall v laskavili besedah poslo-dl od pokrajinskega namestnika, izražujoč svoje zadovoljstvo In svojo zahvalo. Na *o ie krall odšel do svojega dvornega vo-a. Ob vlaku se je bil postavil gost špallr, v katerem le stalo v prvi vrsti narouno ženstvo, na čelu mu gospa Prania dr Tavčarlcva. Med novimi o"acljai:i' Jc kralj naglo stopil v vagon, ki ga ie navdušena množica v hipu obko':Ia. Nadvse prisrčni In obenem ganljM pri zori so se tu odigravali. Občinstvo nI dalo kralju, da bi se umaknil v notranijst vagona, neprestano ga je pozdravljalo, a on Jc stal na hodniku In se veselo smehljaje zahvalleval. Ko Jc dal znamenje, da hoče gov ;ritl, je množica hipno umolknila In kralj ie glasno rekel: «V vseh krajih vaše lepe Slovenije, od sela pa do njenega srca Ljubljane, sem doživel toliko Izrazov ljubezni in udanostl. VI vsi, ki me tukul pozdravljate kot svolega kralja, sprejmite mojo najlskrcncjšo zahvalo; ko se vrnet" domov, sjioročite vsem, kl lih ni tukaj, moje pozdrave, pozdravite vse ntoje Slovence, ki Jili iako ljubimi* Nepopisno navdušenje Jc sledilo tem besedam, klici »2ivel kralj, živel naš osvoboditelj, živel kralj Jadrana, kral; in osvoboditelj Jugoslavije«, so doiii.il v noč. Občinstvo Je zapelo državno himno • Bože pravde-, »Lepo našo domovino« ter slovenski »Naprej«. Ko se Je kralj hotel umakniti v vagon ie množica pritisnila k vagonu. Krall Je zato stopil na stopnice ter se začel rokovati z narodom. Na stotine osebam le podal roko, poljubil otroke, kl so jih dvigale matere, da vidijo in podajo svojo ročico prvemu kralju! Skoro pol ure le trajalo to prisrčno slovo na kolodvoru, ko je dal vlak znamenje za odhod. Kralj Je stopil k odprtemu nknu, se z mahllajem roke poslavllal in zaklica': •Do svldcnla!« Ta klic je ponavljala tnnof.ica, ko se ■upnnu, naj sporoči pozdrave vsemu pre- I je začel dvorni vlak počasi pomikati, le bivalstvu. Občinstvo, kl le bilo napolnilo množica še dolgo časa spremljala vlak, ves trg. Je prirejalo kralju navdušene ovaclje in med burnimi živlo-kllcl je kralj nadaljeval svojo pot proti LJu-lJanL PRIHOD V LJUBLJANO. Llubllana, 29. dccentbra. Komaj se Je zvedelo po mestu, da čope kt ul j popoldne v Ljubljano, že so sc začete polniti ulice z mnogobrojnhn občinstvom, kl je hotelo videti in pozdraviti svojega kralja. 2al, da nI vedelo, po katerih ulicah se bo krall vozil, zato je občinstvo zasedlo predvsem Dunajsko in Aleksandrovo cesto. Točno ob štirih se le pripeljal krait s svojim spremstvom v avtomobilih po Lilei-vvtissovl cesti do palače pokrajinske uprave, kier je bil pri pokrajinskem na-mestniku na čaju. Od tu se Je odpeljal v divizijo, kjer Je ostai nekaj časa, a nnio ■edel v avtomobil in se odpc'ial na kolodvor. Občinstvo mu le vso j.ot pri- |alo viharne ovacije In ga navdušeno pozdravljalo. Kralj se je za izraze 1'i'ScznI in spoštovanja prijazno zahvaljeval. POZDRAVI NA KOLODVORU. N'ad vse veličasten le bil brez vsakih predpriprav prirejeni doček na glavnem kolodvoru. Trg pred istim le bil nab.u •poln občinstva, ki je s tem samo in svojevoljno hotelo dokazati vso svojo ljubezen in udanost svojemu narodnemu kralju. Na peronu so bili zbrani zastopniki In predstavniki vseh uradov, dcputacija >1> činskega sveta z županom drjem. Pcri-čem. deputacije raznih narc.'ni!t organizacij. Tudi peron je bil nabito poln. Ko se je pripeljal kralj pred kolodvor, so zaorill navdušeni pozdravi, kl dolgo časa niso ponehali; kral) se Je moral apeto-vano zahvaljevati, isti pozdrav in sprejem Je bil na peronu. Skozi špallr, ki so ga na eni strani tvorili Sokoli s podbtarosto Sokolskega Si veza, br, Oanglorn na čUu, na drugi strani pa zastopniki raznih narodnih organizacij, ie med burnimi «2ivio!»-klici odšel kralj pred dvorski vlak. Na Ki a Ji: špalirja se mu ie javil general M a ' s < ^ r, 'ti je kralja na kratko informiral o d-lu v razmejitveni komisiji. Na to le kralja pozdravil minister n. r. dr. K r a ti; e r, kateremu je kralj z velikim zadovoljstvom pripovedoval, kako krasni so bili dnevi nicgovega lovskega izleta, za"-ju-Joč, da se o prvi priliki zopet vrne v slovenske planine. Krall se je po tem razgovoru obrnil k podstarosti Oangtu, pri katerem se le z živim zanimanjem to-vprašcval po razvoju sokolstva. Zanimale so ga zlasti priprave za sokol kl zlet in izrazil je svoje zadoščenje, ko mu je podstarosta G a n g 1 Javil, da se bo zleta udeležilo do 15.000 Jugoslovanskih Sokolov, več tisoč čeških ter zastopniki poliskih ln ruskih sokolov. Nametmlk dokler nI začel voziti z večjo brzino. Burni klici v slovo so doneli odhajajočemu kralju v pozdrav, tisoč in tisoč rok se je dvignilo, a kralj je slonel še vojno ob oknu lu se zahvaljeval, dokler ni zapustil vlak kolodvora. Množica se Je začela razhajali ln prepričani smo, da )e v vsaki pošteni slo-venski hiši bilo sinoči govora Ic o kralju, o njegovi iskrenosti, prisrčnosti In ljubezni do svojega naroda, kl mu je tudi sam Iz svole volje pokazal svojo llube-zen, zvestobo in udanost. b) živo pozdravila namero, združiti one slovenske lokalne železnice In bivše deželne železnice v eno organlčno celoto. Urez ureditve že obstoječih privatnih železnic bo vsako financiranje novih gradb nemogoče; vsled tega poživlja vse narodne zastopnike In merodajne laktorje, da z vsemi silami pripomorejo v dosego tega namena. Resolucija Je bila sprejeta. O drugI točki dnevnega reda, o pomno-žltvl In dopolnitvi našega železniškega omrežja |e govoril tajnik trgovske ln obrtniške zbornice, g. Moliorič. Razpravljal je o zvezi Dolenjskih železnic s progo Karlovac-Reka. Delal Je, da ta koncepcija ni nova, marveč le obnova starih problemov, kl so bili aktualni že v letih 1800 do 1873. Aktualna le postala zopet po Rapallit. Ob razkosanju Slovenije Je zahteval naš tedanji zastopnik v ministrskem svetu (dr. Kukovec) kompenzacijo za žrtve, predvsem Izhodišče na morje. Takrat ie ministrski svet določil odbor, da se izdela projekt za popravo posebnih škod, kl so nastale vsled novih nte| za slovensko gospodarstvo. Glavne ovire, da Je ostalo to vprašanje nerešeno, so sledeče: neurejeno reško vprašanje, meja pri !3arošu, evakuacija, nerešeno vprašanje zunanjega Investicijskega posojila, neurejenost smeri naše železniške politike in pomanjkanjo zakona o privatnih In lokalnih železnicah, neodločnost glede pomorske baze, trgovinska pogodba z Italijo in splošna gospodarska kriza, kl še nI dosegla vrhunca. Ako hoče Slovenija v sedanji obliki živeti, mora Imeti zvezo z morjem. Obstojiio trije načrti Kavčičev, Musilov in Klodič-Hrovatov. Ker je Kavčič odstopil, prideta v poštev le Musllova In KIodič-Mrovatova proga. Musllova pro ga predvideva zvezo Kočevje - Brod na Kolpi - Brod - Moravice, Klodič - Hrovatov načrt pa zvezo Dolenjskih železnic Iz Kočevja In Črnomlja preko Severina na Kolpi z reško progo. Govornik sc ne izreče nc za eno ne za drugo progo, ker načrti za Klodlčevo progo niso delinitivno izdelani In ker manjkalo rentabllltctnl podatki. U koncu povdarja, da se to vprašanje mora končno rešiti ne Iz krajevnih interesov, marveč, ker le to življenjsko vprašanje Slovenije. O tem vprašanju se razvije živahna debata. Besedo dobi g. Inž. Klodič, ki prost g. inž. Musila, naj obrazloži svoj načrt. G. Musil zagovarja svojo progo Iz go. spodarskega stališča, češ da bi tekla skozi kra)e. ki so doslej brez vsakih prometnih sredstev. In kl so po naravi zelo bogati na premogu, železu, cclo živem srebru, predvsem pa lesu. Rcntirala bi sc ta železnica ne od osebnega, temveč tovornega prometa. Pravi, da Je teren za gradnjo Izboren. Vzpon 25°/„„ zagovarja s tem. da Ima mnogo glavnih železnic take vzpone In da imajo obstoječe priklopne železnice isti vzpon. Nato se oglasi k besedi g. Inž. Hrovat, kl povdarla, da zanemarja Musllova proga Bclokrajino In druge krale. Musil da zagovarja le lokalne Interese. 25 "/„„ vzpon Musilove proge ie velik nedosta-tek, kl lil zahteval velike obratne stroške. Govornik pravi tudi, da ic naravno bogastvo na rudah, premogu, živem srebru krajih, skozi katere bi tekla Musllova poslancev Sterclna ln Skutja ter nekaj" občin, kl se Izjavljajo za Mtisllovo prego. G. Inž. Hrovat ne priznava Izjave kluba žel. Inž., ker nista bila poklicana k seli tudi gg. Hrovat In Klodič. Pristaši Klodlč-Hrovalove proge se strinjajo s tem. Cu-JeJo se glasovi, da se Je neobjcktlvno razsojalo, katera proga Je boljša. K besedi se oglasi g. dr. Laglnja, kl Izjavi, da ne more govoriti kot strokov-nlak, vendar bo vedno na oni strani, na kateri bo videl, da sc dela za narodovo korist. Ko bi bil Trst naš, bi danes to vprašanje drugače reševali. Govornik Ic za kompromis, a se v detajle ne spušča. Priporoča, da se shod v tem vprašanju ne odloči delinitivno. H koncu omeni, da država tie zmore sama takega bremena, zato da Je treba pomoči pocdincev. Predsednik g. Suklle trdi, da ni bil namen današnlega železniškega sh^da, odločiti se delinitivno za kako progo. Med drugim omenja, da Je način, kakor govore nasprotni!.! drug proti drugemu, ti' ta pot, po kateri ne dobimo ne ene nc druge proge. Oovornlk le proti plebiscitu. Povdarja, da bi bili stroški za krajšo Mu-silovo progo manjši, vsled česar Je lažje misliti na to, kako se bo dobil denar. Rcntablliteta Musilove proge le vsled g «"incga bogastva mnogo večia, nego Klodlč-llrovatove proge (g. Klodič ugovarja). O. Suklje poudarja nadalje, da bi se dali ti gozdovi silno Izkoriščali, ker celo Sredozemsko morje nima gozdov. V cmlncntnem interesu narodnega gospodarstva |c, spraviti ta les v denar. Poleg Musilove proge Je za direktno zvezo Cr-notneU-OgulIn. Nato prečita sledečo reso-lucllo: »Zcleznlčarskl sh--d nujno priporoča spojitev železniškega omrežja preko Cr-nomlja-Vinice z Ogiillno,n in liško železnico ter naikrajšo In prikladnejšo zvezo s Kvarnerotn preko Kočevja. Obenem poživlja vlado, da zgradbo teh železniških zvez podpre s svojo pomočjo.* G. Inž. Hrovat med drugim protestira proti temu. češ da bi se za posebno belo kranjsko progo ne dobil denar. Med drugimi dobi h koncu besedo g. Kajlež, kl ponovno povdarja gospodarsko stran Musilove proge in njeno rcntablll-teto. Posebni progi Crnomclj-Ogulln ne bi nasprotoval. Nato se še enkrat prečita drttga resolucija g. Suklje, kl se da na glasovanje. Sprejela Je bila z večino glasov. Namestnik g. Dragotin Hribar zaključi nato okoli 1. ure zborovanje. poziv ljubljančanom! Jugoslovanska akademska omladina priredi v petek, dne 30. t. m., ob 76. uri prci l/ubllansko univerzo na Kongresnem trgu veliko protestno skupščino vsled zločinskega napada Italllanske mornarice na naše brate v šibeniltu. Dolžnost vsega zavednega občinstva le, da se skupščin? velikem številu udelell ter da na ta način pokaže, da burbarskim kulture nosceni v naših pristaniščih ni več mesta. Pridite vsi! — Jugoslovanska akademska omladina. PROTESTNI SHOD V MARIBORU. Protestni shod proti izzivanja Italijanov v naših lokah prirede v nedeljo ob pol V dopoldne na Glavnem trgu v Mariboru Narodna Obrana ln druga narodna društva. SHOD LJUBLJANSKEGA URADNlSTVA se vrši danes, v petek, ob 8. zvečer v ve-liki dvorani »Mestnega doma». Na shodu poroča nosi. dr. Relsner o novem zakonu o uradniških druglnjskih dokladah In o današnjem stanju urudniškega vprašanja. Politične belBStiB Vprašanje ivsse S5oweniJe 2 moriem Ljubljana, 29. decembra. V poslopju Kranjske hranilnice sc le vršil danes dopoldne shod, ki je razpravljal o naših žclczniškili vprašanjih, zlasti o zvezi Slovenije z morjem. Zborovanje je otvoril ob 9. uri dvorni svetnik g. Pran Suklje, predsednik upravnega sveta Dolenjskih železnic. Za prvega namestnika ie imenoval g. Dragotina Hribarja, za drugega pa g. Gabiicla Jelovška. Prva točka dnevnega reda ]e bila: organiCno-tehnično vprašanje. Dvorni sv. g. Suklje Je razpravjal o tem vprašanju in podal v kratkem sliko naših železniških razmer. V Jugoslaviji imamo premalo železnic, premalo dobrega železniškega uradništva. V Sloveniji Imamo osem lokalnih žclcznic, tako Dolcnlskc železnice, Ccljc-Spoiitiii Dravograd, Gro belno-Kogatec, LJublJana-Vrhnlka, Kratil Tržič itd., kl so dolge skupaj okoli 3-10 kilometrov. Njihovo delo bi bilo uspešnejše, ako bi sc vse organizirale in združile v etio skupno delniško družbo In osnovale zvezo slovenskih lokalnih železnic. Dolenjske železnice so bile zdravo podjetje. Do leta 1913. so bile v privatnih rokah, a tega leta le uspelo državi na nelep način, dobiti večino delnic v svoie roke. Tako upravlja država želcznlco na svoj račun. Ta čin države Je bil brez-dvomno v zvezi s pozneišo vojno proti Srbiji. Vojaštvo le hotelo Imeli neomejeno dispozicijo, pa se ie država železnice polastila. Govornik zahteva povrnitev pravic in apelira na vlado, na| ne dopusti, da se okorišča država z oropanlml pra vicaml. Nadalje se dotakne vprašanja Južne železnice in ic mnenja, na) se nc podržavi, temveč naj se združi in luzi-onlra v veliko delniško družbo. II koncu |e prečital g. Suklje sledečo resolucijo; a) Železniški shod prhnava, da je upo-stavltev Dolenjskih železnic v prvotne njih pravice, ki so bile zalamčene s kon-ccslisko listino, državnim In deželnim zakonom, zasnovana v pravnem čutu našega naroda in v Interesu zdrave železniške politike* proga, še neugotovljciio. Eksploatacija tamošnjlli gozdov se da rešiti z dovozi na DcInice. Za njitn je dobil besedo g. Lušln, zastopnik odbora Klodlč-IIrovatovc železniške zveze, kl je Istotako trdil, da Musllova terasa vidi le lokalne interese 'ast-nikov tamošnjlli gozdov. Protestiral le proti temu, da bi zaradi par oseb šla proga po manj obljudenih krajih, In sc ie skliceval na večje število občin, ki so sc izrekle za Klodič-Hrovatovo progo, Predsednik, g. Suklje Je nato za nekoliko minut prekinil zborovanje. Po odmoru ie podal g. inž. Ivan Miillcr-Petrič, kot tajnik kluba žel. Inž. pri ljubljanski sekciji Udružcnla Jugoslovanskih Inženjcriev In arhitektov, izjavo, da Je odbor kluba prišel na podlagi podatkov, ki Jih imn doslej na razpolago, do zaključka, da le Musilova proga bolj priporočljiva, nego Klodič-Hrovatova, ker je krajša. Ima manj predorov In manj mostov, In ker otvori nove bogate kraje v večjem obsegu, nego Klodič-Hrovatova proga. Nadalje Je Musllova proga cenejša in njena rcntablliteta zasigurana. Vzpon 23 °lm z ozirom na dejstvo, da obstoječe priklopne železnice imajo Isti vzpon, ni zapreka. 42 km dolga Musilova proga Ji ie že sama po sebi brez kake druge nove železnice velikega narodnogospodarskega pomena, Klodič-Hrovatova 57 km dolga proga sama ob sebi tega pomena nima, ker bi bilo treba takol gradili /wezo Sevcrln-Crnomclj, kl Je dolga 27 km, torej bi bilo treba graditi skupaj 84 km dolgo železnico. To dejstvo govori tudi — kot omenja li koncu g. Miiller-Petri-čeva izjava — v prid Musllovi progi, t'2 glede na to, da Je zveza Ljubljana-Reka po Musilov! progi krajša. Za zvezo Liub-Ijatia-Split sta obe progi enakovredni. Prisotni župnik lz Osllnlce, g. Omahert, se Je Izrekel za Musllovo progo ln Jc Izjavil, da le misel te proge Izšla iz siromašnega ljudstva In ne pod vplivom gozdnih lastnikov, gg. Kajleža In Aucr-sperga. G. Inž. Klodič ugovarja, da Je Musllova proga iz voiaškega stališča nepriporočljiva, ker je preblizu tnele, In opozarla g. Inž. Musila, da le glede vzpona prcoptl-mlstičen. Nadalje Izjavi, da Ima vtis, da Je slovenska Javnost na njegovi strani. Predsednik g. Suklje prečita nato ickai brzoiavov. kl so došll na zborovanle, tako 4- Se o bizantinstvu. PiSo se nam Ko je vaš list priobčil zanimivo poročilo o lovu v Kamniških planinah, ka torega se jo udeležil naš narodni vla dar. jo prekipelo v srcu «Novočasa r jov* sovraštvo do vrhunca in dolični kl, ki so Bvojodobno pisali celo članke o božji sreči in previdnosti, ko so je pijani Karel Habsburg prekucnil iz av tomobila v Sočo; ki so nabirali milo-daro za kapelico, ki se naj zgradi na mostu, kjer so našli do nezavesti pijano apostolsko Veličanstvo. Ti ljudjo se zdaj zgražajo nad poročilom »Jutra* lovu, ki mu je prisostvoval na3 kralj kot zasebnik ln ljubitelj prirodnih le pot naše domovine! Ti isti ljudje sc zgražajo nad opisom dneva, ki ga jc kralj preživel v Kamniških planinah ko je občudoval lepoto naše zemlje, ko so nekdaj pri dunajskih »Schmelz-naradah* privezali onemoglega Franca Jožefa na konia. so priobčevaii kilo metrsko telegrame, notice in članke Ti ljudje govore danos o bizantstvu. + Pametna beseda. Povodom dogodkov v Šibeiiiku in krika zagrebških listov, posebno »Obzora* na be grajsko vlado, da mora ona nastopi z vso odločnostjo proti italijanskemu izzivanju, piše »Slobodna Tribuna »Obzor* zahteva, da naj povodom £ beniških d ogel k o v odpro oči v Beogradu. A ti dogodki bi morali v p-v i vrsti odpreti oči v Zagrebu. Ko gleoa-mo te italijansko piratske napade, ko Italijani vsak dan dokazujejo, da bo naši odkriti sovražniki, kako se je moglo zgoditi, rla jo smel Radič src.li Zagreba izjaviti, da jo v duhu hrvatske politike, ako želi Italija našo razorožitev. nlto so ponuja, da vzdržuje red v naši državi. Ko italijanski pirrti tako brez povoda napadajo našo neob-orožono meščanstvo, kako jo mog--l Radičov hrvatski blok zahtevati, da naj se razpusti naša vo'ska, da ostar.f naša država brez obrambe! Ako pregledamo vos naš položaj, potom moramo odkrito izjaviti, da smo za današnjo si tuacijo krivi mi vsi. -f Kako se vrši ljudsko štetje v Ju Iljski Benečiji. Kakor so poroča iz Ju 1i}ske Benečijo, zasledujejo uradniki za ljudsko štetje s posebno vnemo in — to je jasno — po posebnem naročilu ali znajo v družinah tudi itali:ansl;o. In če so ljudje tako vljudni, da jim odgovarjajo v tem jeziku, jo zaključek teh uradnikov kratek in enostaven znate italijansko, torej sto Italijan' Brez dvoma jo v Julijski Beneč'j. mnogo naših ljudi, ki znajo razen slovenščine šo po dva, tri druge težilo. B kateri narodnosti pripada io ti linije po logiki teh uradnikov?! Deželni komisar na Coriškem. Pettarin, govori dobro slovensko. Pa pojdite ga vprašat o njegovi narodnosti! Orlcovoril bo, da je Italijan. Vsako, nadlno ali zavra tn o. kratenje narodno pravice jo nemoralno počet jo. To bi morali vedntj tudi ibi.liianski uradniki. Po svehi — Dr. BeneS o smernicah politike mule antante v srednji Evropi. ČeSki Cas* prinaša članek ministrskega predsednika dr. Beneša o ciljih češko-lovaške republike v zunanji politiki. V tem članku navaja med drugim sledečo: Mala antanta in s tem cela srednja Evropa mora biti Izgrajena tudi ekonomsko, potem ko Je politično žc cslgurand. Na ta način izgrajena srednja Evropa bo čvrsta ln sigurna pozicija proti vsem političnim ln gospodarskim dogodkom, ki se bodo odigrali v Nemčiji in Rusiji. Vsled tega mora biti vsa naša |ažnja koncentrirana na sledeče dve stvari: 1.) Na izgraditev centralne Evrojie v gospodarskem smislu a na način, da naša samostalnost in su-vereniteta no bode oškodovana, ter li mi v smislu naše konstruktivne politike sodelujemo z vsemi, s katerimi nss vežejo gospodarski interesi. 2.) Na guranjo prod vsetnl mogočimi ekonomskimi nezgodami, katere bi mogli po-zročiti dogodki v Nemčiji in Rusiji, — Po šopronjskem plebiscitu. Madžarski dopisni urad |>oroča iz Sopro-nja: Medzavezniška generalska komisija Jo izdala dne 25. decembra slede. ! proglas: Medzavezniška generalska komisija |>otrjujo rezultato plebiscita v Sopronju. Ta rezultat jo potrdila tu'li vcleposlaniška konferenca v Parizu. Na ta način in v smislu sporazuma v Benetkah pripada plebiscitni teritorij Madžarski, ki ga oficijelno prevzame dno 1. Januarja 1922. Podpis: Ferrari)«, predsednik merl.-.nvozniško komisijo. --Dunajski dopisni urad pa dostavlj.i: Uradna potrditev te vesti po velepo-slaniški konferenci 6cmkaj še ni di> spela. Avstrija je radi take izvedb;; olobiscita pri veleposlaniški konferenci intervenirala in razložila svoje pravno stališčo in svoje pritožbe. Ako je U vest resnična, tedaj se moro smatrati, da velesile, ki predstavljalo v tem mr-mentu odločilno institucijo svetovni politiko, niso upoštevale protesta Avstrijo glede plebiscita, dasi jo Avstrija v zapadro madžarskem vprašanji vedno loittbr> i-wtopala. —Kritičen r-;ožaJ v Egiptu. Iz Kairo poročajo: Pob-Taj je koncem tedna postal kritiiVn. V Kairi 60 začeli vladni uradniki ftf«\knti. V Port Paid. Suez ui Tamailije -lenpcle britanske vojne lad je. Več nilskih laitij io od plulo v Zgornji Egipt. Zena Zaplu1 paSe, ki jo interniran v Suozu, je odklonila poziv, naj spremi svojega mož% in i/javila, da hoče nadaljevati delo Zaglul paše v Kairi. V Suozu jo bilo uradno razglašeno, da imajo aa-eVika letala dovoljenje bombardirati v -•ikoni slučaju množico, kl bi se no hotelo na poziv oblivati raziti. Prosvcfa NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Drama. Petek, SO. deo.: »Roza Ileradova*. O. "obota, 81. dcc.: Zaprto. Nedelja, 1. jan: »Peterčkove poslednje sanie*. Popoldni ob 3. uri. Izv. Nedelja, 1. jan.: »Pohujšanje v dulini šent. florjanski*. Zvečor ob 8. url. Izv. Ponedeljek, 2. Jan.: »Peterčkove poslednje sanje«. D. Torek, 3. Jan.: Zaprto. Opera. Petek, SO. doc.: »Cannen*. B. Sobota. 81. (leo.i »Labodje jezero*. Popoldne ob 3. uri. Izv. Nedelja. 1, jan.: »Prodana nevesta*. Izv. Ponedeli-ik, 2. !<•? : Zaprto. Torek, 3. Jan.; ^Labodje Jezero*. D. »Zor/a*. O novem letu bo začela Izha-lati v Mariboru 'evSa .Zarla«, kl bo vse-bovtla članke v slo-enskcm, hrvatskem in ruskem Jczlkti in bo prot-agirda Idejo „r»t!pvanske vzajemnosti. Cii.'"il urednik bo R. Mllcv ski, tiskal pa bo revllo R-Rodč v Celju. Umetniški zakonski načrti. Umetniški oddelek ministrstva prosvete pripravita načrte uredbe o avtorskem pravu in uredbe o ustanovitvi umetniškega sveta, kl bo organiziral umeMško propagande in bo najvišja Instanca v umetnostni vprašanjih. V nJem bodo zastopani tint naši literatl. Obe naredbl sta silno važni za naš umetniški svet, Domače vesti Vsem svojim ceni. naročnikom vlludno sporočamo, tla smo današnji Številki priložili položnice. Prt tel priliki prosimo, da vsi ta m ud ni kl čimprele poravnalo zabslalo naročnino, da ne nastane presledek v rednem dostavljanju lista In da ludl list ne bo brez poticbe oškodovan. Obenem apeliramo na svoje zveste naročnike In bralce, da ostane/o listu i nadalje zvesti ln da preko tega z novim letom pridobi vsak še po enega naročniku, tjutro» je bilo v prošlem letu mnogo napadeno In obrekovano. pa je šlo svojo pot in bo to storilo tudi v bodoče, do končne zmage demokracije nad nazad-nlaštvom in lažjo. Tudi v novem letu si hoče »Jutro kakor doslel prizadevati, da postreže svojim bralcem s hitro ln točno poročevalsko službo, dobrimi čiunkl, zatieslllviml in vse-strunskimi novicami, strokovnimi doneski prvovrstnih strokovnjakov, dobrim romanom ln drugim zanimivim gradivom, oprava pa z rednim in točnim dostavljanjem. Uprava In uredništvo «Jutra». * * Novoletna številka «Jutra» bo poleg najraziiovrstnejšo zanimive vsebine imela tudi priložen ličen in zelo priročen žepni koledarček za leto 1U22. Kakor lansko leto, bo tudi letos ta koledarček zelo dobrodošlo darilce našim c. bralcem. — Številka izide na novoletni dan zjutraj v zelo povečanem obsegu in v povečani nakladi. Na to opv larjamo zlasti tudi gg. insorente. Večji inserati za to številko se s|»rejcmajt> v upravi do najkasneje soboto zjutraj, mali oglasi in novoletna voščila pa do sobote opoldno. — Udeleženci našo ankete («Kaj jo Jugoslaviji najbolj potrebno?«), najdejo v novoletni številki odrezek, kl se priloži odgovoru. * Vojaške vesti. Za honorarne profesorje na vojaik- akademiji v Beogradu so imenovani: za taktiko genoralstabni polkovnik Dušan Trifuuovič, za zgodovino vojne taktike v svotovnl vojni 1014 do 1918 generalštahnl polkovnik Zivko Stanlsavljevlč, za vojaško geografijo ge neralstabni polkovnik Zivadin Javanovič. — V akademski svet vojaške akademije so imenovani generalStalml polkovniki Ljubomlr Krstič, Jovan Vesolinovič, Di mltrije Zivkovld ln Alrksander Dimltrljo-vič: razrešen je dolžnosti polkovnik Pan telija P. Jurišič, ki je iirenovan kot predstavnik naše armado v goneralnem štabu češkoslovaške armado. — 8 kraljevskim ukazom je sprejetih v našo armado 70 oflclrjov bivše avstro-ogrske vojake. — Bivša kontreadmirala avstro-ogrske mor narice Artur S. Cantinelli ln Alojzij V. 'suitcrsie »ta penztonlrana —■ Za komandanta topniške strelske šolo Je Imenovan a.rt. polkovnik Milan T. Jovanovlč. * SibtnlSki Incident. Beograjski Usti razpravljajo obširno o dogodkih v Sibe Biku in poživljajo energično vlado, da naj nastopi z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti provokatorlčnlm nastopom Italije. Zadnji dogodki v Splitu in Sibcniku imajo popolnoma meduarodon značaj, torej spadajo pred mednarodni forum zveze narodov. V albanskem vprašanju je Anglija takoj nastopila odločno proti na-ši državi in zahtevala sodbo zvoze narodov, ker se pa po dogodkih v Sibcniku in Splitu ni javila nhl ena vlad, k! so zastopano v zvozi narodov in dvignila svoj protest proti eklatantnemu kršenju mednarodnega prava od strani Italijo, je dolžnost naše vlade, da Iznese ves mato-rial pred zvezo narodov, ki naj razpravlja o konfliktu med Jugoslavijo in Italijo. * Kako se gradi nemški most do Adrljc. Tz Gornje Radgone nam poročajo: Dno 24. decembra smo opazili zopet, kako se zida nemški most do Adrlje. Videlo se .je povsod, kako so od hiše do hiše «rajžale» košarice, v katerih so bila različna darila za božično praznike. Obdarovani so b lj pa le tisti, kateri pomagajo zidati ta most. Nihče so pa ni spomn 1 naših narodnih delavcev, kl to gradbo podirajo. Svetovali bi vsem slnjen, kl Imajo še kaj narodnega čuta. naj si vzamejo za vzgled to nemško delo, katero nam lahko v doglednom času dosti škoduje in naj nastopijo proti temu dolu, dokler še ni prejKizno. Vsi, ki so v to poklicani, pa naj potrebno ukrenejo, da se že končno urede tukajšnje razmero. * Kraljev lovski plen. Oha divja kozla ki jih jo ustreli včeraj dopoldne kralj Aleksander v "istricl so prepeljali v Ljubljano, Obs uslreljona divja kozla sta prav lepa eksemplarja. Po kraljevi želji preparirajo in nagačijo oprsie večjega divjega kozla, s manjšega samo glavo, da se potem odjiošljcta kralju, kl jih bo čuval v spomin na svoj prvi lov v Sloveniji. * Repatrlaelja naših državljanov iz Rusije. V ministrstvu za socialno politiko se vrše konference glede repatrlaeje naših državljanov Iz Rusije. V zadnjih sedmih mesecih se je vrnilo lz Rusije približno 14.000 naših državljanov. Vrnili so se preko Nemčije in Avstrijo. Repatriacija se jo uvedla nn ta način, da je naša država v ta namen dala na razpolago mednarodnemu »Rdečemu krlžit» v Zenovl kredit 70.000 angleških funtov (20,000.000 d in ar,je v). Ker je ta kiedi: že porabljen, bo ministrstvo za socialno politiko zaprosilo za nov kredit, kl ga bo dalo na razpolago mednarodnemu »Rdečemu križu« v Ženevi v 6vrho nadaljevani repatriaci-Lie naših državljanov iz Rusije. * Trgovski ples priredi slovensko trgovsko društvo v Mariboru dne 14. Januarja v GBtzovI dvorani. Svira oolno-'tevilna vojaška trodba. * Objava društvenih bilanc. Ministrstvo za trgovino in Industrijo je odredilo, da morajo vsa delniška društva v Srbiji, Črni gori in Vojvodini, katerih glavnica ne znaša nad milijon dinarjev, objaviti vsakoletno bilanco v uradnem listu boograj-skoui, vsa delniška društva na ostalem ozemlju naše države pa v pokrajinskih uradnih llitih Cust tak! mladini! V Gorjah pri Bledu se vadi Šolska mladina v štetju po domačem slovanskem načinu. Da bi Slo novo Štetje hitreje od rok, so se malčki obsodili v korist »Jugoslovonske Matice« na donanie kazni, ki so jih po kratkem času prostovoljno poostril. Na ta način so nabrali vrli malčki nad SO K, kl jih je prejela »Jugoslovenska Matica*. Ko se privadijo malčki novemu načinu Btet-ja in ko bodo kazni prenehale, tedaj pa si IzmiBlijo zavedni malčki kaj drugega, kar bo njim in »Jugoelovenski Matici« v korist, nam vsem pa v ponos, da imamo tako mladino. Se enkrat, čast taki mladini, kakor je ona v Gorjah pri Bledu n vse priznanje učiteljici gdčni Valeriji Jerajovi, ki skrbi tako lepo za narodno zavednost mladine. * Šolski otroci v St. Ruperta na Dolenjskem so nabrali za »Jugoslovensko Matico« nad 9100 znamk. Pri tej zbirki »ta se posebno odlikovali učonkl IV. razreda Vidmar Frida ln Steklasa Natall-I ja, kl sta znamke tudi lepo uredile. Vrlim nabiralcem vse priznanje in vsa čast! * Društvo, kakršnih treba, Je Učiteljsko društvo za laški okraj. Na svojem občnem zbora je sklenilo ugledno društvo, da pristopijo k »Jugoslovenskl Matici« vsi člani društva. Patrlotlčen sklop je tudi že uresničen ln vsi člani društva, kl so včlanjeni pri UJU, 80 po številu, so vposlali za celo leto članarino ln Ju goslovenska Matica je prejela 9G0 Din. Vse priznanje uglednemu društvu, da bi naSlo še mnogo posnemalcev. * Poroka. V Maribora se je poročil g. inženjer Ljuboslav Petrowicz, šef strojno delavnice državnega posestva Boljo, z gospodično Vido Smcrdeliovo, učiteljico iz Ljubljane. — Ravnotam sta se poročila gdč. Lenfil Skerl iz Ljubljano ln Rado Lenard, trgovee v Mariboru. Obilo sreče! * Srednja vinarska, sadjarska In poljedelska šola v Maribora, k! se ustanavlja poleg te 50 let obstoječe vinarske tn sad iarske lolo, se letos — kakor poroča »Kmetijski list« — ni mogla otvoritl, ker se jo oglasilo premalo kvalificiranih prosilcev. Spričo tega dejstva se je morala otvoritev te nove srednje kmetijske šole preložiti na poznejši čas. * Evangeljska služba božja v Ljubljani. Prejeli »mn: Pobožnoat v alovenskem jeziku se vrSi na Silvestrov večer ob s e d ml h in na Novega lota dan ob treh popoldne v evangeljskl cerkvi na Gosposvetski cesti. * Poizvedba. Marija Albreht iz Hotedr-Sice št. 87, prosi dotičnega gospoda — da ji, proti povračilu vseli stroškov, sporoči svoje sedanje bivališče — kateri je služIl leta 1918 kot narednik pri 8. stot-niji bivšega A. O. 27. pp. v Šiški pri Ljubljani in jo je nekako sredi meseca maja 1918. leta iz taborišča v Siškl do nekdanjo prediln.ee v Kolodvorski ulici spremil, kjer je ona nekega Iz ruskega ujetništva došlega Rudolfa Goronca obiskala v svrho informacije o svojem možu Francu Albrehtu, kateri je kot pešeo 1. poljske stotnije bivšega A. O. 97. pp. leta 1910 v rusko ujetništvo padel in so od tistega časa pogreša. * Na Silvestrov večer »Ljubljanskega Zvona« v Narodnem domu (zgornji prostori) vabimo vse. ki bi radi pri petju in v neprisiljeni zabavi počakali novo lete. Prodprodaja vstopnic za podporne člane in njihove rodbine danes in jutri zvečer od G. do 7. ure v društvenih prostorih v Narodnem domu, I. nadstr., desno. * Organzacija dimnikarskih pomočnikov za Slovenijo priredi v soboto, dno 31. decembra svoj prvi Silvestrov večer v Restavraciji pri »Novem svetu« na Gos|)osvot.ski cesti št. 14 v Ljubljani, začetek ob osm h zvečer. Spored: prosta zabava in ples. Vstop prost. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. * Tragičen samomor. Ko je v sredo zjutraj šel delavec Silvester Lisjak pri Sv. Ivanu v Trstu proti hiši št. 527, je zaslšal, da se v čotrtem nadstropju to liiše odpira okno, na katerem so je prikazal nek moški. Ze v naslednjem tro-nutku je skočil mož na tlakovano cesto, kjer je ostal na licu mesta mrtev z razbito črepinjo. Samomorilec je bil pomorščak Ivan Ilucek, ki je s svojo družino bival v tej hiši. Vzrok samomora ni znan. Ilucek je bil v zadnjem času izredno otožen in zamišljen. Domnevajo, da je Izvršil samomor v duševni zmedenosti. * Smrt vsled zadobljenih ran, Karel Staro, sedemletni sin mizarja iz Vodmata na katerega je, kakor smo že včeraj poročali, pri igranju skrivalnic, padla vozna »tniga«. za katero se jo hotel skriti, jo v deželni bolnici že podlogel poškodbam. ki jih je dobil na plavi In prs h. * Nezvest sluga. Pred tedni je bil v Ljubljani aretiran Frane Ferlež iz Zetal na Štajerskem, ker je brez dela postopal po ulicah. Policija je kmalu dognala, da je aretiranec Identičen z bivšim kolodvorskim slugo Forležem. kl je poneverll nad 15.000 kron uradnega denarja, katerega je na podlagi ponarojenih pobotnic Bpre-jel kot odškodnino za železniške pošiljke, k| so se Izgubile, ali pa poškodovale. Ferlež, ki je goljufijo priznal, je bil ob-so len na 4 mesece leče. * Rake Je Kari Klrn popravljal ure. Urarski pomočnik Kari Klrn iz Novega je prevzemal v Ljubljani od raznih naročnikov žepne uro v popravilo s pretvezo, da Ima svojo delavnico. Ko je nabral že lopo štovilo žepnih ur, jo je popihal neznano kam. Za Kirnorn je izdana tiralica. * Nesreča v rudniku. Ivanu Tomšetu, rudarju v Zagorju, se je med delom v rovu udri strop in ga zasul. Sreča v nesreči je bila. da eo to takoj zajiazlll njegovi tovariši in mo priskočili takoj na pomoč. Zal.bug pa je dobil Tomše smrt-nonovame poškodbo na spodnjom delu života In v križu. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnico. Uvedena je tudi preiskava, koga zadene krivda na nesreči * Velik požar v Dobrllnu. V Dobrlinu v Bosni je pogorela volika žaga in veliko skladišče losa, mod tem približno 45 vagonov desk. Skoda znaša voč milijonov. Zaga jo pogorela te dvakrat: leta 1899 in leta 1908. Sedanji požar je nastal baje vslod nepazljivosti čuvajev. * Polar. V skladišču tukajšnje tvrdke Horvat v Vegovi ulici je včeraj zjutraj na dosloj nepojasnjen način nastal požar. V skladišču je bilo mnogo firneia. K sreči je stražnik ogenj opazil ter ga pogasil, predno «o jo vnel fimež. Gasilno društvo kl je kmalu prihitelo na pomoč, nI stopilo v akcijo, ker je bila nevarnost le odstranjena. * Požar pri Sv. Marjeti. Dne 27. deeom-bra Je požar popoln-tna vpepelil gospodarsko poslopje posestnice Marija Lluin-ger. Obstojala je tudi nevarnost za sosedna poslopja, a se je gasilnem s težkim naporom posrečilo ogenj lokallzirati. Opozarjamo vse p n trgovce in to-bakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Noben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih I Konsumentje, zahtevajte edino le to vrsto! loaa Gospodarstvo SotolsM vestnih Primorski Sokolski krožek naznanja, da se bo vršil redni občni zbor dne 10. lanu-ar|a ob 20. url v prostorih restavracile «Lloyd» na Sv. Petra cesti. Sokol v Guštanju. Telovadno društvo Sokol v Onštanlu sporoča, da se vrši društveni občni zbor dne 6. lanuarla pri-hodnlega leta. Sokolski dom v Skofji Loki je v toliko dograjen, da bode lahko priredilo društvo letošnji Silvestrov večer v novi stavbi. Na to voselo dejstvo opozarja društvo vse prijatelje Sokolstva, posebno pa še one, ki so naklonili v toj ali oni obliki darove za stavbeni sklad, ln jih vabi, da «i na ta večer pridejo ogla-dat to ponosno stavbo, sad neumornega dola in požrtvovalnosti. Kor do sedaj Se ui bilo mogoče v listih objaviti Imen vseh darovateljev, jim pri tej priliki izrekamo iskreno zahvalo. Oficielna otvoritev »Sokolskoga doma« jo določena na 9. julij, na kar opozarjamo vsa bratska društva s prošnjo, da se pri določitvi svojih prireditev ozirajo na ta dan. — Redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom se vrši v petek, dno 6. januarja 1922 ob 14. uri v »Sokolskcm domu« Šport ČEŠKA »SPARTA. - NOGOMETNI PRVAK EVROPEl (Češka »Sparta« tolče »Barcelono« 3:2. Sest Usoč avtomobilov. Dostcl rekord v številu gledalccv!) Nogometni tekmi med prvakom Španije A. C. »Uarcclono« In češkim prvakom »Sparto« |e ves športni svet posvečal vso svolo pozornost, saj le šlo za to, kdo bo odšle) nosil lep ln časten naslov »Prvak Evrope«. Ccškl nogometni klub »Sparta« ie v božičnih praznikih gostoval v Barceloni In odigral tu naitežjo svolo tekmo in si priboril po težkem bo|u sllaino zmago z rezultatom 3: 2. Igra le bila ves čas zelo napeta ln se le odigrala v naiostrejšem tempu. Tekmi le prisostvovalo nad 40.000 gledalccv, to |e največje število Hudi, kl ic sploh kdai bilo prisotno pri nogometnih tekmah v Španiji. Statistika pravi, da Je bilo pred igrallščem zbranih 6000 avtomobilov, kl so vozili občinstvo k tekmi. »Sparta« si ic s to tekmo priborila naslov prvaka Evrope, ker le porazila vse glavne evropske nogometne klube. Praga pripravila svojemu klubu ob povratku sijajen sprciem. • S. S. K. Sparta vabi svoje redne igralce na važen sestanek, ki sc vrši v petek, dne 30. t. m., v Prešernovi sobi restavracile »Novi svet«. Začetek točno ob 8. zvečer. Šah Za preteklo soboto določena simultana šahovska produkcija svetovnega mojstra dr. Milana Vidmarja je motala, žal, zaradi njegove obolelosti od pasti ter so bo nadomestila tekom prihodnjih dni, kar pa bo to pravočasno objavljeno. Predsednik »Ljub. šah, kluba« g. prof. dr. Cadcž je opravičil odsotnost mojstra ter sprejel na predlog klubovega blagajnika nase težavno In kočljivo nalogo: — Igrati nepripravljeno z mnogoštevilno zbrbno množico. Ne glede na zadoščenje, ki mu ga je nudil doseženi častni rezultat, se mu udeleženci sobotne simultano Igre tem potom še posebej toplo zabva-Muienuv. — Udeleženci SEJA TRGOVSKO - OBRTNIŠKE ZBORNICE V LJUBLJANI. Danes dopoldne se je vršila plenarna seja trgovsko-ebrtnlSke zbornice. Predsednik, g. Ivan K n e z, Je uvodoma pozdravil vladnega zastopnika, okr. glavarja dr. R a t e j a, nakar je podal obširno poročilo o najvažnejših korakih, kl jih je napravila zbornica od zadnje plenarne >cje na gospodarskem polju in natančen preglod o razvoju in stanju našo uvozne in izvozne carinske zakonodaje. Poročal je tudi o korak.h zbornice glede zakona o pobijanju draginje in glede kup-Čij9klh iokalov, kakor tudi o prizadevanju zbornice, tla se invalidski davek ka-rakterizira kot režijska postavita pri odmerjanju davkov. Prememba zborničnega zakona in volilnega reda. Nato je zbornični tajnik dr. Viktor M u r n i k poročal v Imonu združonih odsekov o preinembi zborničnega zakona in volilnega reda. V glavnem so se zedi-n 11 združeni odseki nn naslednja načela: 1. Zbornica naj obstoji lz treh sekcij: trgovske, obrtne in Industrijske. Imenuje naj se: «Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani*. 2. Vsaka sekcija naj ima enako Število članov ln sicor po 10. 8. V LJubljani treba da domujejo po Stirjo člani vsake sekcije, v bivSem okrožju zbornico (bivšem Kranjskem) po osem in v okrožju, za katero jo bil zbornični okraj povečan (v bivSctn spodnjem Sta jerskem, slov. Koroškem ln v Prekmurju) pa po osem članov vsake sekcije. 4. Sekcije naj so dole vsaka v štiri kotcgor.jo po 4 člani, pri čemer bodi merilo obseg podjetja, izražen v davčni moči. 5. Vo-iitve naj bodo neposredne in tajne, ne kakor dosloj javne. 6. Volišča naj »e določijo tako, da se kolikor najbolj lajJa udeležba volilcev. 7. Volitev naj volja za dobo 6. lot. Istotako se voli predsedstvo na 5 let. Podpredsedniki naj bodo trije. Vsaka sekcija imo zahtevati, da se samostojno posvetuje in sklepa; ako za njen sklep ni vočina zbornice, se mora na zahtevo sekcije njen sklep kot posebno mnonje naznaniti pristojnim zakonodajnim korporaoijam ln oblastim. Aktivno volilno pravico imajo vsi na-Si državljani, ki plačujojo davok tn so dosegli 21 let, paelvno pa državljani, ki so stari 28 let in imajo vsaj dve leti aktivno volilno pravico. Ženske imajo aktivno in pasivno volilno pravico. Zbornica je soglasno »prejela navode-na načela, nakar jo poročevaloc predložil podrobna določila načrta novega volilnega reda ln potrebne predloge za spre-mombo zborničnega zakona. Proračun. Podpore. Znižanje zbornične doklade. Tajnik dr. M u r n i k je poročal nato o proračunu za leto 1922, kl izkazuje skupno potrebščino 4,045,054 kron, pokritje 4,309.800 s presežkom 824.746 kron kot blagajnično rozorvo. Glede na draginjske razmero so se morale izdatno povišati postavke za osebne in stvarno potrebščine, zvišale pa so se tudi Izdatno podporo zlasti za trgovske in obrtne nadaljevalne Sole. Zanje jn ustavljenih v proračun 450 tisoč kron. V ostalem se je med drugim nakazala kot enkratna Izrodna podpora trgovski akademiji za nabavo učil vsota 100.000 kron, za nepodržavljcno dvoraz-rodno trgovsko šolo v Novem mestu 10 tisoč kron, za Ljubljanski veliki semenj in za eventualne manjše razstave 150 tisoč kron. Za stroške volitev se proračuna 100.000 kron. Za prezidavo in razširjenje zborničnega poslopja, ki jo postalo radi razširjenoga delokroga zbornice neogibno potrebno, so ustavi 350.000 kron, lotos pa se naloži 500.000 kron, tako, da 1)0 že v bližnjem času mogoče pričeti z delom. Zbornične doklado radi proračunskih izdatkov ne bo troba preveč zvišati, temveč se bo eelo znižala za 5% na 25y2. Proračun je bil soglasno odobren. Imenovanje zborničnih zastopnikov v obrt no nadaljevalne Sole. Sledile so volitve zborničnih zastopnikov v odboro raznih obrtno-nadaljeval-nih šol v Sloveniji in so bili izvoljeni: 7.a šolo v Domžalah Franc Corar, slam-nikar, v St. Jurju ob juž. žel. Josip Crot-nik, izdolovalec umetn h mlinov, v Kamniku Jurij Woibl, mizar, v Mengšu Fo-liks Stare, v Murski Soboti Ludovik Bru m en. zborn čnl svetnik, v Smariu pri Jelšah Martin Jesenok, urar, v St. Vidu mul Ljubljano Simon Jovan, krojaški mojster ln kot tretji zastopnik zbornico za obrtno-nadaljevalno šolo v Ljubljani Jernej L o ž a r, zbornični svetnik. Razprava o sanaciji naše valute. Nato so }o vršila zanimiva razprava o vprašanju sanacije našo valute. Zbornični >vetnik Lenarčič lo obširno utemelio val svoj nujni predlog, kl stremi za tem, da bi so vpeljalo novo zdravo kritje z zlato valuto. Sindikat bank nal hi zlož 1 vsoto 200 milijonov zlatih frankov, ali 'a izrecno na poimensko imenovane stranko, ljudi in liste (n. pr. na Radiča, mariborsko -letna voščila pa še do sobote opoldne. CLAUDE FARRERE: 65 Morski ropar (Le Flibustier des Mers.) Roman. Juana sama je izprva polna triumfa nad svojo zmago, ki jo je izvojevala brez napora nad vso rodbino in skoraj nad vsem mestom. Toda kmalu je uvidela, da je ta zmaga ničeva ln kakor pena. Njen položaj se sploh ni spremenil, samo da stanuje sedaj Tomaž z njo v hiši v ulici Plešoče mačke, namesto da prihaja na posete, kakor nekoč, kar je sicer tudi takrat delal dan na dan, ne da bi izostal le enkrat samkrat. Seveda, Juana sme sedaj na ulico, kadar se jej hoče. Vendar posebno prijetno to ni, če se sprehajaš po ulicah, pa ti vsakdo, ki ga srečaš, kaže, kako te zaničuje, in kjer te spode z uličnih hodnikov na sredo ceste, če se ti ne pripeti nič hujšega. Cela vrsta mučnih izkustev jc Juani kmalu pregnala veselje do takšnih samotnih sprehodov. Dvakrat se je po neprijetnem naključju srečala tudi z Mino. Mina, sedai bolj ljubosumna ko kdaj preje, se je poslužila dobre prilike, da iz polnega grla ozmerja obsovraženo pritepenko. Pri (cm so jej vsi poulični pobalini pomagali po svojih najboljših močeh. Malo še, pa bi se bile obe spopadli, obakrat. Juana, kl Je že po svojem značaju bolj ognjevita in bo* jevita, ko Mina, bi bila tej najbrže prva skočila v lase, če bi no bilo fo galerije gledalcev, kl so vsi tako sovražni oholi tujki. Juana se je tega dobro zavedala. Njeni izgledi na zmago so prav malenkostni, če pride kedaj do spopoda. Prej ali slej pa je ta spopad neizogiben. Mina sedaj sovraži svojega brata z vso silo one ljubezni, ki Jo je uekoč gojila zanj, in si je prisegla, da mu da okusiti to sovraštvo od prvega pa do zadnjega sredstva, ki jej bo kdaj na razpolago. To jc šlo celo tako daleč, da je Tomaž, pravočasno tajno opozorjen, dal svojo ljubico stražiti, in da je Juano sam vodil na zrak ob svoji roki, kolikorkrat le mogoče. S tem je soveda Juana bila varovana pred vsakim žaljenjem, in tudi vrhu tega je znala ceniti čast tega spremstva, najhrabrejšega v vsem mestu. Opazila pa je tudi, kako se celo takrat, kadar se sprehaja s Tomažem po najbolj obljudenih ulicah, dela okrog njih na nerazumljiv način praznina. Sicer si ni noben Malonez domislil, da bi se bil drznil žaliti korzarja, nobeden se pa tudi ni mogel odločiti, da bi bil ta par pozdravil. Zato so se raje umikali. Tako ie prišlo skoraj, kakor da živi Juana življenje gobavnike. To pa celo na zemlji, kjer nebo in zemlja ne nudita ničesar, kar bi jo moglo trajno razvedriti in prav ničesar, kar bi jo spominjalo na žarko solnce Seville ali Ciudad Reala, kjer Je bilo kakor morje luči in toplote, polno ognja. Juana se je zato v duši vedno zopet vračala k tem mestom svoje prve mladosti, ž njo pa k lepim dnem sijaja, razkošja in ugleda, tem lepšega, čim bolj oddaljen je bil. In ko primerja Juana svoje sedanje životarc-nje z lepšo preteklostjo, se jej dobra volja kar vidno kvari. Zaljubila se je v korzarja v zavzetem stolpu, sredi sirove veličine zma- ge in pokolja. Tara je videla v Toma. žu gospodarja in vojskovodjo, junaka, ztrtagalca, ki ga obdaja tako strahovita slava, kakor niti kronanih vla-darjev. To jo Je bolj zapeljalo ko vstrašilo, ln bolj je sledila svojemu ponosu ko pravi ljubezni. Sledila je groznemu možu v trenutku, ko jej je ubil najbližnje sorodnike in ko so je, če ne z besedami, pa dejansko ponudil, da zavzame v njenem srcu prostore, ki Jih je doslej zavzemala pobita trojica. V onem prvem trenutku sc jej je zdelo, da bo na strani takšnega groznega vojnega kralja in junaka tudi sama veljala povsodi za kraljico. Sedaj pa vidi, da je prišle vse drugače, in da je celo ravno narobe: Tu se mora utešnjevati v življenje, ki ga najbolj navadna meščanka nc bi hotela živeti! Seveda, Tomaž jej daje upanje, da se bo vse to morda kedaj še spremenilo. Toda ta sprememba prihaja od daleč, zelo daleč... Vsekakor nima za sedaj pričakovati ničesar... O, še dolgo časa ne! Potrpežljivost pa ni baš najmoč nejša stran naše Juanel (Dalje prihodnjič.) Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Srednja vierjjSoja temperatura 8-3, nor malna 2 6. Vremenska napoved: Jntno del. vreme. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Vit. F. Jelen-. Ali ste že čitali novo številko „NJIVE"? •UMI« M 80 boaodt Ol«. IS n.Uk mdal]n]lh S ba.idl t Ol«. — Trgomkl oglaal, doplae.aii|o, »»• imKain do 30 baiadi S Din., ••■klk nadal|n]lh S baaadl 2 Din. — PH4a •• aoprol. I Lahko tudi v v— znamkah.l Na apraHala H odgo.arla I a, ako K >praian|a prltoiaaa mamka ia otlgovof. TRGOVSKO NAOBRAZE.VA GOSPODIČNA 2164 e večletno trg. prakso, zmožna razven sloveuskega jezika tudi nemščine in deloma laSčine, vajena tudi vseb gospodinjit h del in kuhauja, išče primerne službe. Ponudbe pod «Služba> us upr »Jutra«. A BSO LV I It AN 1'UAVNIK z doktoratom isde kot začetnik slufbe v banki ah kaki slični stroki. Rctleluira samo ua mesto v Ljubljaui. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev ns upravo »Jutra« pod »Pravnik«. 22H5 15LETNI MLADENIČ s drema razredoma meščanske tole, z enoletno prakso v knjigovodstvu, Uče mesta v kaki veletrgovini kot prakti-bant. Cenjene ponudbo pod •Mladeniča na npr. »Jutra«. ZLATA DAM8KA URA z dolgo zlato verižico, dalje igrače: st oj na paro, ladiica as vijak in drsalke št al za dečke, se proda. Povpraša se Ljubljana, Rimska cesta 23, Savinšck. KRASNI NEMŠKI OVČJI PSI pristne pasme, se prodajajo v Spod. Si*ki, Žibertova ul. št 16», 1. nadstr., levo. GODUENI AVTOMAT tvrdke»Ilupfeld«, Dunaj, prav dobi o ohranjen, se proda. Naslov povč uprava »Jutra«. PRODAM ■2Q00 metrov suhih bukovih drv iu 2U00 kilogramov kislega želj i. Bohinjska B.strica, tirobotek. 2150 PETROLEJSKE VRČE s ali brez zabojev, kup! vsako množino po najvišji ceni HROVAT & KOMP., Ljnbljana, Vegova nlloa 0. 1841 Nadini brezobvezno Ciril-Metodove vžigalice KOPI SE 2210 večja železna blagajna (Wert-heim). Ponudbe na uprav-ništvo »Jutra«. SOBA 2216 se da v najem gospoda. Električna luč. Zglasiti se je od 5. do 6. ura zvečer. Zgornja Šiška, Celovška cesta 113. MESEČNO SOBO 2207 iščem. Cena postrauska stvar. Ponudbe pod >450 dinara mesečno« ua upravo »Jutra«. Kupim 2177 ENODRUŽINSKO HIŠO z uekaj zemljiščem v bližini enega mesta ali drugem prometnem kraju. Naslov povč nprava »Jutra«. 2264 Dva bolniška stražnika sprejme takoj državno zdravilišče Golnik pri Tržiču, enega zanesljivega hlapca in dve pridni dekli, vajeni tudi molže krav in peke kruha, pa po dogovoru. E1 ..DRAVA"-VŽIGALICE družbe »v. Cirila In Metoda. Zaloga prt I.. Pordane t Uubltaal. Cena povsem konkurenčna. Pri nakupu vžigalic zahtevajte moj cenik. 1096 J. Perdan, LJubljana. Izgubil se je pes dobermac ki sliši na imo «Top>. Kdor ga najdo, naj ga privede na policijsko ravnateljstvo, kjer dobi veliko nagrado. Ima ovratnik z znamko »Dobrunje 202. in na ovratniku dresurni jermen. Ha aiio-ftllica io garala JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmsnjiih do generalnih popraviL Postrežba točna, dela zajamčena. 2042 Maribor, Tržaška oesta 16. BILJARD za obruiti, zelo lep, M takoj proda. Nailov pove An. zav. Drago Beseljak in drug. Ljubljana, Sodna ulica 5. 2261 Tvomičko skladište pap ra nudja uz najjeftinije cijene: Novinski papir nesatinirani vel. 58X84 i 63X95, Tiskovni papir srednje fini satinirani vel. 63 X 95, Kuier papir u četiri boje vel. 63X95, Omotni papir u rolama, Omotni papir u arcima, Ljepenka, Listovni papir, Papirnate vrečice, Pisači pribor kao i sve ostale vrsti papira: ST.KUGLI (L. MILLER) Zagreb. Naročite takoj Ljubljanski Zvon za leto 1922. Pod novim uredništvom pesnika Fr. Albrechta bo novi letnik jako zanimiv in mnogovrsten. Sodelovali bodo najboljši naši leposlovni pisatelji, tudi tisti, ki se zadnja leta niso več oglašali eS Naročnina za celo leto znaša 60 dinarjev in se pošilja na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica. Obvestilo. Kupujem stare obleke, čevlje, poh štvo i. t d. 3286 Drame Martin, Sv. Jakoba nabrežje 29. z dobro šolsko izobrazbo, se sprejmi takoj v knjigarni Ig. pl. Klelnmayr & Fed. Bamberg, Ljubljana. 229; Nočni čuvaj zanesljiv, starejši, dobi stalno službo v tovarni 8254 foton Sinkom, Brosupljc. Strjchnin sveži, ima v zalogi 8217 drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1. Išče se tovorni avto od l'/t do 2 toni, tudi star toda v l dobrem stanju. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 165. 2216 Damsko, moško in otroško modno blago 2001 .HAMANN Mestni trg 8. Domače jedilno olje! Začeli smo a proizvajanjem našega prvovrstnega dvostroko rafiniranega nega olja 8184 kl more kar se tiče kakovosti, tekmovati z vsakim inozemskim oljem. Dobiva se v vsaki bolj Si trgovini. Glavni zastop za Hrvatsko in Slavonijo pri Trgovskem prometnem delniškem drnštvu v Zagrebn, Ilica 48. Prva hrvatska tvornica olja d. d. v Zagrebu.