Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3 50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“. Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. ,180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 53. V Ljubljani, torek dne 3. septembra 1918. Leto I.
Avstrijsko volno poročilo.
Dunaj, 1. septembra. (K. u.) Uradno.
Nobenih posebnih dogodkov.
Dunaj, 2. septembra. (K. u ) Uradno.
Nič novega.
Šef. gen. štaba.
*
Napad na Kotor.
Dunaj, 2. sept. Dne 30. avg. predpoldne so hoteli 4 angleški aeroplani napasti pristanišče in ladje v Kotom. Spuščali so bombe, a brez upeha. Obramba je tako uspela, da so tri letala padla in se razbila. Enega sovražnika so našli ranjenega, dočim so vsi ostali mrtvi.
* *
*
Italijansko vojno poročilo.
30. avgusta.
Na nekaterih gorskih odsekih in vzdolž Piave živahne motilne akcije artiljerij. V visokih dolinah Zebru, na desnem bregu Adiže. v Vallarsi, na Colu del Roso in ob Grappi so poskusili sovražni napadalni oddelki sunke in nenadne napade^. Naše izpostavljene postojanke so jih povsod zadržale in pognale v beg, pri čemur so pustili za seboj nekaj mrtvih in nekaj ujetnikov. Neki angleški oddelek, ki je vdrl v sovražne črte južno Asiaga, je povzročil posadki občutne izgube, uničil eno strojno puško in pripeljal nekaj ujetnikov. Naši aparati in oni naših zaveznikov so bombardirali barake v kotlini Vezzani (lavaronska visoka planota) in so obstreljevali jako nizko kolone tovornih avtomobilov s strojnicami. Dvoje sovražnih letal je bilo sestreljenih v zračnih bojih.
*
Program italijanskega socijalističnega kongresa v Rimu.
Ženeva, 31. avgusta. Glavna točka programa za socijalistični kongres, ki se bo vršil začetkom septembra v Rimu kot zaključna prireditev, je določitev stališča italijanske socijalistične stranke napram nacijonalnim in internacijonalnim vprašanjem. Nadalje se bo razpravljalo o volitvi načelnika stranke in glavnega urednika „Avantija“. Sklepi^ so za vse italijanske socijaliste obvezni.
Ženeva, 2. septembra. „Humanite“ javlja: Včeraj je bil otvorjen kongres italijanskih socija-listov. Nameravali so izključiti Turatija iz stranke, a zato je glasovala samo rimska stranka. Razprave o vojaških vprašanjih so bile prepovedane. Glavni del posvetovanj je bilo razmerje med vodstvom stranke in parlamentom.
Dezerterji v Italiji.
Lugano, 2. septembra. V Jakinu (Ancona) je bilo minule’ tedne ustreljeno 12 ubežnikov. Pobegli vojaki so tvorili roparske tolpe, ki se z orožjem protivijo žandarjem. Pri zasledovanju so i-oparji ustrelili nekaj orožnikov.
Malarija.
Lugano, 2. septembra. V Italiji sc zopet Pojavlja malarija. v
Nemško vojno poročilo.
Nemci skrajšali svojo fronto na Flandrskem. Angleški napadi med Scarpo in Sommo. — Prebijalnl naskoki Francozov.
Berolin, 1. septembra. (K. u.) Uradno.
Vojni skupini kraljeviča Ruprehta in generalnega polkovnika von Boehna.
Med Ypresom in La Basseejem smo skraj Šali svojo fronto s tem, da smo opustili prol Hazebroucku moleči lok. Pri tem smo prepustil sovražniku Kemmel. Pred par dnevi izvršeno gi banje je ostalo sovražniku prikrito. Včeraj je iz Vršil Anglež z močnimi silami sunek proti našin starim črtam. Naši mešani oddelki, ki stoje predpolju novih pozicij, stoje v bojnem stiku Sovražnikom. Sovražnik je zasedel Kemmel in j sledil preko Bailleula Neuf Berquina čez Lawa yb cesti Arras Cambrai so se zlomili anglešk »nfanterijski napadi pred našimi črtami. Močni do zvečer se večkrat ponavljajoči napadi sovraž mka med Ecoustom in Vaubc-Vraucourtom so S' Ponesrečili. Med Morvalom in Peronnom so na Padle angleške in avstralske divizije po silnen artiljerijskem ognju. Pri Morvalu in jugozapadni °d Rancourta smo jih zavrnili. Bouchavesne: s,no držali v protinapadu. Bolj proti jugu teči naša črta po končanih bojih ob cesti Bouchaves des—Reronne. Prehodni poskusi sovražnika preki ^omme pri Brieju in St. Christu so bili prepre S®ni- Močni napadi Francozov med Sommo ii JJiso proti kanalski poziciji in na višinsko sku Pino severovzhodno od Noyona. Francoske divi 80 ^vršile zvečer na obeh straneh Nesli hnek, so ostale v ognju pred našimi črtami. Pr ouyu smo sovražnika vrgli v protisunku nazaj dotni napadi, izvršeni proti poldnevu med Be kiJ—0m *n M°ria:lcourtom, so se zlomili s tež Y v 1 'zgubami za sovražnika. Zvečer iznova iz seni napad se je razbil v posamne sunke, k
smo jih povsod zavrnili. Zavrnili smo močnejše sovražne sile, ki so izvršile sunek seVerno od Varesnesa in preko Oise pri Bretignyju. Med Oiso in Aisno so se včeraj zvečer po kar naj-silnejšem artiljerijskem ognju zopet pričeli infan-terijski boji. Tik vzhodno od Oise napadi sovražnika v artiljerijskem,ognju in ognju strojnih pušk niso prišli naprej. N’, obeh straneh Champsa je sunil sovražnik z močnimi silami iz kotiine Ailette. V protinapadu smo obnovili stari položaj. Med Ailetto in Aisno pred napadom sovražni delni sunki. Pri tem je podnarednik Haas oddelka strojnih pušk nadomestnega polka št. 29 zbil štiri strojne puške ter ujel njih posadke. Zvečer je prodrl sovražnik z močnimi silami v enomem napadu. Pri Crecyju in južno od Crecyja au Mont smo sovražnika deloma v protisunku zavrnili. Vzhodno od Juvignyja je sunil do Terny Sornyja. Tam so ga ustavile krajevne rezerve. Južno in neposredno od Aisne so se opetovani napadi sovražnika zlomili pred našimi črtami.
Večerno poročilo.
Berolin, 1. septembra. (K. u.) Uradno.
Boji med Scarpo in Sommo. Angleški napadi so se tu po večini ponesrečili. Na nekaterih točkah so potisnili naše črte krajevno nazaj. Med Oiso in Aisno smo zavrnili delne napade Francozov.
Berolin, 2. septembra. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta in
generalnega polkovnika von Boehna.
Boji na predbojiš"u na obeh straneh Lyse.
Med Scarpo in S ao je nadaljeval Anglež na 45 km široki fronti ov-; napade. Učinkovanje artiljerije proti nasprotniku'1/ pripravljenih postojankah jugovzhodno Arrasa in na obeh straneh Bapaume je znatno pripomoglo, da smo ga zavrnili. Ognjišča bojev so bili Hendecourt, Noreuil, lijasta polja vzhodno Bapaume in med Raucour-tom Lr Bouchavesnesom. Sovražnik, ki je severno Hendecourta in Cagnicourta dobil tal, je bil v protinapadu zopet vržen nazaj na Hendecourt. Za Noreuil so se dolgo bojevali. Ostal je v naši posesti. Na obeh straneh Vaulx—Vrancourt prodi-ralni napadi oklopnih voz so se izjalovili. Pri tem je posadka nekega letala letalskega oddelka št. 252 — poročnik Schwertfeger in podnarednik Günter — s streli iz strojnih pušk zažgala en oklopni voz, drugega pa razbila, dobro podpirana s topniškim ognjem. Jugovzhodno Bapaume smo zavrnili nasprotnikove napade, ki sq težili proti Villers aux Fios. Severno Somme smo ustavili sovražnika, ki je od ranega jutra napadal z močnimi silami, na črti Sailly—Bois St. Pierre—Vaast in vzhodno Bouchavesnes—Mont St. Quentin. Peronne je zasedel sovražnik.
Na obeh straneh Nesle je nadaljeval Francoz svoje napade. Po najmočnejšem bobnečem ognju je ponovno poskušal v gosto razporedenih infan-terijskih bojih prebiti postojanko ob Kanalu. Severno železnice Nesle—Ham je omajal rezervni pešpolk št. 56 pod vodstvom svojega poveljnika majorja von Loebekke vsak sovražni naval. Pri ponovljenih napadih zvečer je vrgel v .zvezi s hesenskimi stotnijami vdrlega sovražnika zopet ven iz njegovih črt. Poljska artiljerija, ki je napadla z najsprednejšo infanterijo v protisunku, je bila znatno deležna uspeha. Južno železnice Nesle—Ham so zavrnili Braniborčani in Šlezijci sovražnika do zadnjega moža spred svojih črt. Tudi južno Libremonta so se zrušili zvečer napadi Francozov. Na obeh straneh Noyona je ostala sovražna infanterija po težkih in zanjo izgubpolnih bojih z 31. avgusta včeraj nedelavna.
Med Oiso in Aisno' je" ostalo bojno delovanje omejeno večjidel na artiljerijski boj. Delni napadi sovražnika v nižini Ailette in severno Soissonsa so bili zavrnjeni.
von Ludendorff.
Podvodna vojska.
Berolin, 2. septembra. V srednjem Sredozemskem morju so naši U čolni potopili 15.000 ton, med njimi tudi transportni parnik s preko 6000 ton.
* *
*
Italijani na zapadni fronti.
Ženeva, 31. avg. Po francoskem vojnem poročilu se sedaj bore italijanske čete na zapadni fronti južno-zahodno od Reimsa pod poveljstvom generala Albriccija.
Wilson bodri delavstvo.
Genf, 1. septembra. Wilson je povodom zborovanja delavcev izdal spomenico, v kateri poudarja važnost letošnjega posvetovanja. On pravi: Začetkom se je zdelo, da bo vojna samo boj za obrambo proti napadu od strani^Nemčije; jasno pa je, da gre tu za večje reči. Čisto razločno je videti, da poskuša Nemčija 'atentat na pravico, odločati o svoji usodi in zahtevati pravičnost. To je vojna nas vseh in delavstvo nam mora pomagati.
Socialisti hočejo končno zmago.
Čarih, 1. septembra, „Liore Parole“ poroča, da se je izjavil Gompers, da se morajo socijalisti iz antantinih držav združiti v svrho brezobzirnega prevajanja programa, ki ima edino točko: končna zmaga.
Sporazum narodov je mogoč.
Monakovo, 2. septembra. „Zürcher Zeitung“ piše o vojni: Štirje kvartopirci sede za mizo; Wilson, Lloyd George, Clemenceau in Hindenburg Vsi štirje igrajo za osebno čast in zato se ljudstva pobijajo. Če bi cenzura v Angliji in na Francoskem ne bila tako huda, bi bilo 80% ljudij za sporazumen mir. Med Četvorico igračev pa ni sporazuma, zato pa ga treba iskati od parlamenta do parlamenta. Ni več vprašanja, o katerem sporazum ne bi bil mogoč.
Ameriška armada v Evropi.
Berolin, 31. avgusta. Razni ameriški višji častniki, ki se nahajajo v nemškem ujetništvu, so izpovedali, da so vesti o ameriški armadi na zapadu popolnoma napačne in pretirane. Zjed. države so poslale kvečjemu 700000 za vojno sposobnih mož v Evropo. Drugi Amerikanci na zapadu so le delavci.
♦
Kaj zahteva Amerika.
Za slučaj zmage bi zahtevala Amerika sledeče: 1. Ne zadostuje, da se nemški cesar s prestola samo prepodi, treba ga je prognati v kak utrjeni kraj. 2. Mednarodno razsodišče mora do-gnath kateri nemški ministri in državniki so prvi poročali in odredili podvodno vojno. Ti morajo •biti osebno kaznovani. 3. Isto razsodišče mora ugotoviti one državnike, ki so kot prvi zapovedali pomorskemu in zračnemu brodovju, obstreljevati mesta in moriti žene ter otroke, in jih postaviti pred sodišče. 4. Isto razsodišče mora tudi poiskati one osebe, ki so priporočale in zapovedale posluževati se na fronti strupenih plinov. 5. Nemške vojaške oblasti v Belgiji, ki so zagrešile krutosti in kršitev mednarodnega prava, naj bojo obsojene in kaznovane. („Publice Ledger“.)
Španija.
Trgovinski dogovor z Ameriko.
Bern, 2. septembra. „Temps“ javlja iz Madrida,^ da je glasom „El Mondo“, pri pogajanjih o španskoameriškem trgovinskem dogovoru dosežen popoln sporazum,
Princ Ratibor se razgovarja,
Pariz, 2. septembra. Iz San Sebastjana poročajo časniki, da se je nemški poslanik princ Ratibor obširno razgovarjal z ministrskim predsednikom Dafom in predsednikom zbornice Villa Nueva.
Politika nevtralnosti.
Madrid, 2. septembra. „Liberal“ objavlja izjavo ministrskega predsednika Data o položaju. Glasom njegovega zatrdila se vlada ne da spraviti s poti politike nevtralnosti. Dato pravi, da se ni dogodilo nič, kar bi moglo izpremeniti smer politike.
Boljševik! in Čehoslovaki.
Gibanje proti boljševikom.
Kodanj, 31. avgusta. V guberniji Ufa so, kakor poroča „Delo Naroda“ izbruhnili močni kmečki nemiri. Skoro povsodi so izgnali sovjete, v vasi Novo Trojickoje pa so vse člane sovjeta pomorili. Birsko okrožje je sklenilo, da boljševikom ne da ne vojakov/ ne žita. V celi guberniji so člane rdeče garde pomorili ali pa razorožili. „Novaja Petrogradskaja Gazeta“ poroča, da se je v guberniji Orel zbralo okoli 1000 kmetov, med njimi mnogo bivših vojakov z ročnimi granatami, ki so v teku pol ure pomorili garnizijski oddelek obstoječ iz 250 članov rdeče garde.
'Kopenhagen, 31. avgusta. Semkaj došla poročila iz boljševiških virov trdi, da so boljše-viki v dveh odločilnih bitkah premagali Čehoslo-vake, kozake, angleške in japonske pomožne čete, zajeli nešteto ujetnikov in prißorili bogat plen. Sovražnik se na vseh frontah umika.
Ženeva, 2. septembra. Francoski urad za zunanje zadeve napoveduje ostre odredbe proti boljševikom radi njih postopanja s francoskimi državljani. Leninu in Trockemu se grozi.
Stališče Lenina in Trockega.
Kopenhagen, 31. avgusta. „Novyj Petro-gradskij Golos“ objavlja, da je tajnik moskav-skega sovjeta Brujevič izjavil, da so pravi vodje protirevolucijonarnega in protiboljševiškega gibanja v Rusiji šef francoskega vojaškega odposlanstva Anveran in angleški pooblaščenec Lock-hart. Dasiravno store vse, da vržejo maksimaliste, se sedaj lahko ugotovi, da je stališče Lenina in Trockega znatno trdnejše in da se njima bo v kratkem posrečilo uničiti Čehoslovake in zatreti antantino ruvanje.
Prvi delavski oficirji na Ruskem.
Stockholm, 31. avgusta. „Pravda“ poroča, da so prve delavske skupine ravnokar dovršile oficirske šole v Moskvi, prisegle zvestobo in jih je ljudski vojni komisar imenoval za oficirje. Istodobno so postali častniki tudi delavski gojenci drugih ruskih oficirskih šol. Vsega skupaj je bilo imenovanih okoli 1000 delavcev za oficirje, ki bodo te dni odšli na čehoslovaško fronto.
Nevzdržen položaj Čehoslovakov.
Ženeva, 31. avgusta. Antanti prijazni „Journal de Geneve“ ugotavlja, da je postal položaj Čehoslovakov nad vse resen, ker se je antantina pomoč zakasnila in so japonske pomožne čete nezadostne. Upajo, da bo položaj rešil prihod amerikanskega generala, ki je določen za -vrhovnega poveljnika in bo podjetje organiziral. Irkutsk bo po novem vojnem načrtu središče vojne v Sibiriji in sploh v vzhodni Rusiji. V Arhangelsku bo imel svoj sedež diplomatski svet aliirancev, v Vladivostoku pa bodo visoki komisarji. Koncentracija čehoslovaških čet se skoraj ne more izvršiti vsled popolnoma nerabnih železniških prog.
Stockholm, 31. avgusta. Sovjetske čete so, kakor poroča „Novaja Petrogradskaja Gazeta“, zopet izvojevale pomembno zmago nad Čehoslo-vaki. Na tisoče Čehoslovakov je ujela rdeča garda. Doberšen del Čehoslovakov v Sibiriji je že skoraj uničen. Ostanek se skuša vzdržati na svojih postojankah.
Nemčija se zaplete v Rusiji.
Stockholm, 1. septembra. Atentat na Lenina jo napotil ljudske komisarje, da se obrnejo do Nemčije za pomoč proti antantnim rovarjem, da se vzdrži v Rusiji mir. Pričakuje se. da bo Nemčija kljub silnim napadom na zahodu ugodila tej prošnji in intervenirala v Rusiji, kar želi vse prebivalstvo. Teror, ki ga vzdržuje in plačuje antanta, se že ne more prenašati. Nemčija se bo baje kmalu odločila glede ruskih zadev.
Lenin.
London, 2. septembra. Iz Stockholma sem došli telegrami poročajo o smrti Lenina.
Berolin, 2. septembra. O smrti Lenina, ki jo javlja Reuter, ni tu ničesar znanega. Tukajšnje rusko zastopstvo je prejelo še nocoj poročila, da se je Leninu stanje zboljšalo.
Moskva, 2. septembra. Glasom obvestila petrograjske telegrafske agenture je nevarnost za življenje Lenina izključena.
Budimpešta, 2. septembra. „Az Est“ javlja iz Stockholma: Glasom poročila finskega'brzojavnega urada je bil v petek ob treh popoldne izvršen na Lenina atentat. Krogla, ki je Lenina zadela, je bila očividno zastrupljena. Sloviti zdravniki se trudijo, da bi Leninu ohranili življenje. Lenin se popolnoma zaveda.
Ukaz ministra za prehrano.
V nedeljo so objavili vsi listi ukaz ministra za ljudsko prehrano, čegar najvažnejše odstavke priobčujemo na drugem mestu. Ukaz je silno strog, vsaj v besedah, in grozi z najhujšimi kaznimi prekupovalcem in tudi kmetom.
Nočemo tajiti, da je tudi med kmeti nekaj takih, kakor jih omenja ukaz, da gre njihova dobičkaželjnost tako daleč, da ne mara več jemati niti denarja, ampak le še suho zlato, magari v podobi poročnih prstanov, ki so vendar vsakemu zakoncu nekaj dražega ne toliko zaradi zlata, ampak zaradi svetega spomina.
Tudi na najlepši njivi in med najbolj čisto pšenico zraste ljubka in plevel. Po večini pa naši kmetje niso taki in zato bi bilo mnogo preveč, če bi hoteli obsojati ves naš kmečki stan.
Obsojati? Navaden pravni čut nam pravi, da se je treba pri vsakem dejanju nekoliko ozreti na motive, na nagibe, ki dovedejo do tega ali onega kaznjivega dejanja. Od tega pravil- ne smemo delati izjem, tudi pri kmetih ne. Vprašajmo se torej: zakaj ne oddajajo kmetje vsega žita vojnožitnemu zavodu ? Zakaj ga v gotovih slučajih res ne morejo oddati, tudi pri največji poštenosti ne ?
Kmečko delo je težko delo. Težko delo pa zahteva izdatno hrano. To je vlada pri določitvi vsakdanje kvote tudi upoštevala in kmetom dovolila izdatnejšo hrano, ampak kljub večji odmeri živeža je to v mnogih slučajih premalo! Na kmetiji, kjer se redi dovolj prešičev, kjer imajo dovolj masti za zabelo zelenjave, tam utegne postavna kvota zadoščati- Kaj pa tam, kjer tega ni? Koliko imamo na Slovenskem takozvanih „ose-benkov“, ki imajo samo po eno ali dve njivici, kjer priraste komaj toliko krompirja, da ga imajo za ljudi — če ga imajo! Tak človek potrebuje na vsak način več hrane kakor mu jo je odmerila vlada. Med kmetom in kmetom je velik razloček. Kar je dovolj za enega, je mnogo premalo za drugega.
Ko je vojaštvo določevalo pred tremi leti najvišje cene, so stala drva navedena pod rubriko „vsakdanji živež“. Drva in vsakdanji živež? Na prvi pogled naravnost smešno. Mogoče, da je to bila res pomota; ampak tudi če je bila, tiči v nji velika resnica. Pod vsakdanjim živežem namreč ne razumemo samo vsakdanjega jela, ampak za človeško življenje je potrebna obleka, obutev, stanovanje, orodje i. t. d. ravno tako kakor moka in krompir in mast. Tudi kmet ima pravico, da se po zimi toplo obleče in dobro obuje. Svoje orodje mora dati popravljati ali pa si nabaviti novo — odkod? Plačevati mora davke — odkod?
Za orodje, za sukno, za čevlje in za nebroj podobnih stvarij ni vlada določila nobenih maksi-
malnih cen! Tu je vzrok vsega zla! Banke so vedele takoj iz početka vojne, da število bankovcev vedno raste in raste; zato se šle s cenami tistih industrijskih izdelkov, ki stoje pod kontrolo bank — koliko industrij je danes še svobodnih? — vedno navzgor, da z večjo množino denarja izenačijo njegovo padajočo vrednost. Cene žita in poljedelskih pridelkov so ostale pa vedno iste in v primeri z industrijskimi izdelki izvanredno nizke.
Lepega dne je postala diferenca tako občutna, da je stal tudi boljši kmet pred usodno odločitvijo: Ali hodi bos in nag, ali pa — prodajaj moko skrivaj za mnogo višje cene!
Zato smo mnenja, da bi vlada najbolj preprečila zatajevanje žita in prikrivanje moke, če bi poskrbela, da dobe kmetje obleko, orodje, in sploh industrijske izdelke za ceno, ki je žitni ceni primerna. Potem odpade tisti moment; ki kmetom opravičuje dražjo prodajo, namreč; sila. Sila kola lomi.
Šele tistemu kmetu, ki bi tudi v tem slučaju zahteval pretirane cene, naj bi rekla vlada oderuh in samogoltnež; danes je pa to težko reči, z malimi izjemami.
Drugo, tudi izdatno sredstvo bi bilo občutno obdavčenje vojnih dobičkarjev. Za koga se trudijo danes prekupci ? Največ za vojne dobičkarje, Če bi vlada naložila vojnemu dobičkarju, ki brez truda zasluži 20 in več tisoč kron na leto, (da ne govorimo o milijonih), 18 tisoč kron davka, potem se bo že premislil plačevati za hrbtom državne oblasti moko po 30 kron kilogram. Dokler ne bo izvedena davčna reforma v najstrožjem smislu, ki bi po angleškem in ameriškem vzoru pobrala vojnim dobičkarjem lahko več kot 90 odstotkov njihovega brez truda pridobljenega pre moženja, in dokler vlada ne bo porabila tega davka za to, da uniči kolikor mogoče več bankovcev, ki bi jih krepka reforma pripeljala nazaj v državno blagajno, toliko časa ne bo reda.
Odredbe za promet z živili.
C. kr. minister in vodja urada za ljudsko prehrano Paul je izdal oklic, tičoč se prometa s poljskimi pridelki in izkoriščanja ljudstva. Oklic priobčujemo v posnetku:
Žetev je končana, inlatva se je pričela. Po tednih pomanjkanja- bi zopet lahko vsi Avstrijci prejeli toliko kruha in moke, kolikor iz pridelka domače zemlje po pravici na vsakega posameznika odpade. Toda sebičnost in brezobzirni pohlep pričenjata žetev zavlačevati in na ta način ogrožata osigurano razdelitev vojnega deleža. Medsebojno tekmovanje je pričelo, da bi tudi vse poštene kmetovalce odvrnilo od izpolnjevanja dolžnosti. Nekaj jih je zapeljivosti prekomernega dobička podleglo in mestno prebivalstvo gleda z ogorčenjem, kako se pohlep marsikaterega kmetovalca drzne zahtevati ne le predmete vsakdanje potrebe, temveč vse, tudi predmete nečimurnosti in razkošnosti in celo zlato poročnega prstana, da izkorišča silo in strah.
Proti zavlačevanju žetve bo nastopalo drž. oblastvo z uveljavljanjem vse svoje moči. Proti pohlepu in krivici se morajo bojevati kupovalci kakor tudi prodajalci, zakonu se mora pripomoči do spoštovanja in veljave
Vlada bo torej z vsemi sredstvi skušala preprečiti prodajo državno oskrbovanih zemljiških pridelkov, zlasti krušnih sadežev, nepoklicanim osebam. Oblastvom je naročeno vsakogar, ki neupravičeno proda poljske pridelke, zlasti pa žito in moko, in vsakogar, ki si ta živila neupravičeno pridobi, kratkim potom kaznovati z najostrejšo kaznijo. Kazen z zaporom, in razen tega tudi najvišja dopustna denarna kazen, bo prisojena v najvišji dopustni meri kupovalcu in prodajalcu. Na stan in položaj se pri tem ne bo oziralo. Kar se bo žita ali moke kakorkoli nosilo ali prevažalo, se bo brez obzira, i. s.tudi v najmanjših množinah, zaplenilo. Istotako se proglasi zaplenjenim izkupiček, in sicer denar kakor zamenjani predmeti. Za strogo nadzorstvo prometa z živili je vse preskrbjeno, da se najhitrejše izve za skrite zaloge in za prodajalce, je orgizirana posebna služba.
Iz domačih listov.
„Naprej“ prinaša na uvodnem mestu članek o Rusiji, kjer pravi med drugim: Dogodki ki se odigravajo v Rusiji, nam izpričujejo, da se je zarotil ves svet proti ruski socialistični republiki. Vsi vemo, da je ta republika hotela imeti mir, resničen mir. A niso pustili, ne puste! Boje se ruskega socializma. Toda Rusija bo kljub temu vstala in bo izpolnila svojo važno zgodovinsko nalogo.
V drugem članku pojasnjuje stališče socialistov do Naroonega Sveta. Pravj, da pripada jugosl. socialnodemokratična stranka v N. S. vele-važno mesto, kajti N. S. je jugoslovanska konsti-tuanta.
„Narodni Svet“ je javen zastop, v katerega morajo iti tudi socialisti, da povedo glasno svoje mnenje, da odločno oponirajo vsaki ljudstvu škodljivi politiki.“
Ne vemo, če je N. S. res jugoslovanska konstituanta. Konstituante se volijo na zelo široki podlagi, in se ne diktirajo . . .
„Slovenski Narod“ je uvodnik zaplenjen.
Preveč jugoslovanstva včasih ni dobro.
Lr „Slovenec“ prinaša na uvodnem mestu Članek dunajske „Information“, kjer brani ljubljanskega knezoškofa z znanimi argumenti pred napadi „Nove Preše“.
Vvdrugem članku sklepa — vendar enkrat! — pl. Šuklje svoje kvaražugonstvo. „Poslavljam se od g. dr. Šušteršiča“ — tako patetično prične, podaje nam potem sliko glavarjeve osebnosti in njegovega dela, pravi nadalie, da nikdar ni bil še noben politik na Slovenskem tako sovražen od narona kakor nekdanji njegov razvajenec; če se razpišejo nove volitve, se ne vrne niti on niti kak njegov pristaš v deželno dvorano. Nato poziva vlado, „naj spregovori odločno besedo“. — Mi pristavljamo: „. .. naj spregovori odločno besedo in pl. Šukljeja postavi za — komisarja! Pa ne boš, Jaka!
Po domovini.
Primeren odgovor. Proti federalizaciji Avstrije bruha „Nova Preša“ ogenj in žveplo. Nemški „volksrati“ ogorčeni protestirajo. Posl. Teufel napada ministrskega predsednika v odprtem pismu. Vsem tem ljudem pa prav dobro odgovarja praška „Union“: „Pravite, da hočejo odbiti od Avstrije zopet en kos. Zakaj ste pa pred 50 leti začeli Avstrijo drobiti, ko stevsklenili dualizem? Zakaj hočete razdeliti danes Češko? Stranka, ki je sklenila z Ogrsko nagodbo, je najmanj poklicana, da zabavlja proti zvezni državi“.
Nov politični kurz. Socijalnodemokratični list »Pravo Lidu“ piše, da bo najbrž že te dni nastopil važen psihološki trenutek, ko bo določil prihodnje politične smernice. Različni znaki kažejo, da se pojavijo nekakšne stranpoti od kurza prvih' vojnih let in da zopet pridobivajo veljave nazori profesorja Lammascha. — Nadaljna raz-motrivanja lista je pobelila cenzura.
Odklonjena „Trozveznica“. Mariborska „Straža“ piše o „Slovenčevi“ „Trozveznici“: „Mogočna misel je dana, ideje pesniku ni treba šele iskati, najti pa mora ideji primerno veličastno obliko. A ravno te pogrešamo pri pesmi, ki jo je objavil „Slovenec“. To ni pesem, ki s spontano silo vre iz navdušenega srca, marveč pesnitev, katero je napravil nekdo, ki je s trudom iskal rime k verzu „od severa do juga“, ter srečno zaslišal, kako „buči slovanska struga“, ugotovil, da „sin Slave ni več sluga“ (ali v livreji ali ne, je postranska stvar), in ki naposled zatrjuje, da „en zakon druži nas od žezla pa do pluga“, trditev, ki je vkljub resnemu prizadevanju ne razumem. Tri poglavitne kitice torej ne zadostujejo zahtevam, ki jih moramo staviti za himno slovanske vzajemnosti. Refrain pa ni prav nič boljši. Z eno besedo: „Trozveznica“, ki jo je napisal Samo Stanec ni pesem, ki bi dostojno proslavila veliki dogodek, da so se našli avstrijski Slovani, si podali roke ter se strnili v mogočno falango. To smo dolžni javno povedati veliki in sveti stvari na ljubo“. — To smo mi rekli že prvi dan.
Študijski dopusti za srednješolce in vl-sokošolce, ki so v vojaški službi. Obsežen odlok vojnega ministerstva, ki je pravkar izšel in stopi 1. septembra 1918 v veljavo ter jo s koncem vojne izgubi, vsebuje važne določbe o študijskih .dopustih za šolsko leto 1918/19 Prošnje za dopust do 6 tednov je nasloviti na četnega oz. nadomestnega poveljnika, dopuste nad 6 tednov pa daje le nadomestno poveljstvo. Nadalnja določila zadevajo subškripcijo visokošolcev, apsolviranih srednješolcev in takih oseb, ki morajo napraviti izpite za svoj poklic. Načeloma se more dovoliti za izpit štiritedenski, za en semester pa 12tedenski dopust. Za 12tedenski dopust veljajo začetni termini 1. oktober 1918, 1. januar in
1. maj 1919. Srednješolčtem in učencem zavodov z jednako pravico se lahko dovoli dopust do 6 tednov, toda le tedaj, če opravljajo vsaj 2 leti vojaško službo. Osebe na bojnem polju dobe dopust, le če služba dovoljuje.
Prošnje za podaljšanje oprostitve od vojaške službe. Glasom odredbe ministrstva za deželno brambo se morajo prošnje za podaljšanje oprostitve od vojaške službe predložiti respektiv-nim občinskim oblastim najdalje v štirih tednih pred potekom oprostitve. Prošnje, predložene po tem času, se ne bodo upoštevale.
Starostna meja za sodnike. Kakor znano, je predložila vlada poslanski zbornici zakonski načrt o starostni meji za sodnike, ki naj bo 65. leto. Sedanji izkaz justičnega ministrstva vsebuje 108 sodnikov deželnih nadsodnij, ki so že prekoračili 65. leto. V področju deželnega nadso-dišča v Gradcu (Štajerska, Koroška, Kranjska) je 5 sodnikov v starosti 65 let, 1 sodnik pa v 70. letu; v tržaškem področju ni nobenega sodnika ne pod ne nad 65. letom, v Zadru pa je 1 star 65 let. Pri tem pridejo v poštev le oni 65 let stari sodniki, ki so dosegli še pred 1. julijem 1918 65. leto starosti.
Osebni promet na ljubljanskem glavnem kolodvoru je naravnost ogromen. Meseca avgusta se je pripeljalo z Dunaja in iz Trsta na glavni kolodvor v Ljubljani 37.453, z Vrhnike 8544, z Gorenjskega 22.220 in z Dolenjskega 24.312 oseb. V Ljubljano se je torej pripeljalo v mesecu avgustu 92.592 oseb. m
Kupujte rodno grudo! Graščino „Vinarja“ pri Prihovi na Štajerskem, ki je ^bila last madjar-skih baronov Miklos, je kupil Čeh Spurny za 160.000 K.
Madjari silijo v Opatijo. Ogrski agentje so v Opatiji in okolici pokupili za 52 milijonov zemljišča in pravijo, da bodo o priliki nove nagodbe z Avstrijo zahtevali razširjenje reškega pristanišča in pritegnitev Opatije v območje Reke. Dober tek pa imajo.
Idealen delavec umrl. Umrl je v Glad-becku na Nemškem rudar France Grossmann, doma iz Račkega vrha v okraju Ljutomer. Pokojnik je bil voditelj gladbeških Slovencev,, ustanovitelj slovenskega društva svete Barbare. Kot podpredsednik slovenskega društva je vedno s krasnimi besedami navduševal svoje rojake za Boga, katoliško cerkev in lepo slovensko domovino. Bog mu bodi plačnik za vse, kar je dobrega storil našim rojakom v tujini.
Smrt zaslužne pevke. V Idriji je v petek 30. t. m. umrla znana cerkvena pevka Marija Rupnik, ki je nad 30 let sodelovala tudi pri narodnem petju. Bila je tiha, mirna, ki nikoli ni zase zahtevala kakega »Solo“, če tudi je imela lep in močan „sopran“. Cerkveni kakor tudi zbor katoliškega delavskega društva jo bosta zelo pogrešala. Zapustila je dva sina in moža tenorista, ki tudi pridno sodeljuje pri zborih. Hvaležno se bomo spominjali pridne sotrudnice. N. v m. p.! Cerkveni pevski zbor.
.Smrt. V Poličanah na Štajerskem je umrla gospa Valburga Pichberger roj. Grasselli, stara 59 let. — V Stranicah pri Konjicah, je dne 28. avgusta umrl posestnik in trgovec Ivan Arzenšek, brat kanonika Al. Arzenšeka, star šele 39 let. Rajni je bil vzgleden katoličan, zvest Slovenec, dober mož, skrben oče, postrežljiv sosed in zelo podjeten gospodar. — Včeraj so v Ljubljani pokopali vpokojenega revidenta južne železnice Franca Podkrajška. Pokojnik se je bavil
včasih z literarnimi študijami in je pisal razne miscele. Podpisoval se je „Harambaša“. — V Ribnici je umrla gospa Klementina Pauser roj. Arkoova.
Sprejem v višjo ladjedelniško šolo v Trstu bo spričo velikega navala odvisen od sprejemnega izpita. Oni, ki so prosili za sprejem v šolo, se morajo javiti v ravnateljstvu šole v času od 3. do 7. septembra od 9. do 12. dopoldne, Sprejemni izpit bodo prosilci delali 11. septembra od 9. do 12. opoldne in bo obsegal projekcijski uk, matematiko in fiziko. Vpisovanja se bodo vršila 12. in 13. septembra od 9. do 12. opoldne, ozir. popoldne od 3. do 5.
Poslanec Nagele odhaja. Nemški državni poslanec Nagele je svojim volilcem v Grebinju na Koroškem povedal, da misli koncem leta odložiti mandat in se umakniti radi zasebnih razmer iz političnega življenja. Nagele, kakor pokojni Dobernig, velik sovražnik Slovencev.
Petdesetletnica beljaške hranilnice. Poteklo je petdeset let, odkar obstoji beljaška hranilnica. Leta 1866. ni bilo na celem Koroškem še nobene banke, nobene rajfajznovke ali posojilnice, temveč le v Beljaku ena hranilnica. „Šparkassa“ si je mnogo opomogla tudi s slovenskim denarjem.
Nasilen soprog. Iz Celja se poroča, da so tamkaj zaprli nasilneža, invalida Jakoba Blatnika iz Malih Gorele pri Sv. Lenartu v laškem okraju, ki je svojo ženo v prepiru tepel s težkim cepcem po glavi tako dolgo, da se je osvestila in so' jo morali odpeljati v celjsko bolnišnico.
Tat nevarno obstrelil svojega tovariša. Iz Arveža pišejo, da je našla neka kmetica v gozdu blizu Sp. Kaplje težko poškodovanega dezerterja in vlomilca Alojza Kopa. Mož je izjavil došli sodni komisiji, da je strelja! nanj eden njegovih najboljših prijateljev, Franc Grobelnik, ki se je z njim sprl in mu stregel po življenju, da ga ne bi izdal, ako bi bil prijet. Grobelnik je zbežal, Kop pa bo težko okreval.
Sleparski kvartopirci na Reki pred so diščem. Tekom lanske zime so razkrinkali dobro organizirano bando sleparskih kvartopircev, ki so jo ovadili številni ogoljufani gostje hotela „Royal“ na Reki. Družba premožnih ljudi se je sporazumela z bratom hotelirjevim in ta brat je dostavljal igralcem, preoblečen v natakarja, ponarejene karte, ki so ž njimi igrali in tako oropali žrtve, med katerimi je več bogatih reških in dalmatinskih trgovcev ter višjih uradnikov. Ta zadeva pride te dni po polletni preiskavi in odklonjeni ničnostni pritožbi zopet pred reško sodišče.
Velika tatvina. Vidi Stiponovič v Trstu so ukradli tatovi^ za ;8630 K perila, Osumljena je tatvine neka Štefanija Zovk, ki je že aretirana. Policija je izvršila pri njej hišno preiskavo in v resnici našla skoro vse ukradeno blago na njenem domu.
Drobiž.
Baron Hussarek se posvetuje.
Dunaj, 2. seplembra. Min. pred. Hussarek je dopoldne sprejel predsednika jug. kluba dr. Korošca. V 1 uro trajajočem'razgovoru je Hussarek dr. Korošcu obrazložil, zakaj vlada tišči, da se čim prej skliče finančni odsek in je prosil dr. Korošca, naj mu javi, kako stališče zavzemajo Jugoslovani. Dr. Korošec je min. predsedniku rekel, da sedaj ne more podati sigurne izjave v imenu stranke, vendar pa se stališče Jugoslovanov napram vladi radi rednih zasledovanj ni izpreme-nilo.
- Za dr. Korošcem se je Hussarek posvetoval v navzočnosti ministra za notranje zadeve Gayerja s posl. Pacherjem o političnih zadevah.
S Čehi in Poljaki se razgovori še niso vršili. Čehi vztrajajo na odklanjajočem stališču, Poljaki pa so za to, da se skliče finančni odsek.
V poučenih krogih govore, da je Hussarekov položaj omajan; rezultata še Hussarek s svojimi razgovori ni dosegel.
Naše vojno^ gospodarstvo.
Dunaj, 2. sept. Komisija obeh zbornic za za vojno gospodarstvo je sklicana za 10. sept. predpoldne. Na vzporedu je skrb za oblačenje ljudstva. Naslednje dni pa se bo razpravljalo o centrali za usnje in kože.
Dvorni svetnik Alexander pl. Egger umrl.
Dunaj, 2. sept. Včeraj je umrl predsednik družbe južne železnice dvorni svetnik Aleksander pl. Egger. Ko je bil več let zapored generalni ravnatelj južne železnice, so ga po odstopu izvolili predsednikom. Njegove zasluge so priznavali tudi na najvišjih mestih. Zlasti je promet v istrska obmorska mesta njegova zasluga.
Andrassy in avstrijska ustava.
Budimpešta, 2. sept. Grof Julij Andrassy se je vrnil z letovanja ter se je včeraj razgovarjal z min. predsednikom Wekerlom in trgovinskim ministrom baronom Szterenyijem o reformi ustave v Avstriji.
Pregledovanja.
Dunaš 2. septembra. Danes so začeli s pregledovanjem v zaledju službujočega vojaštva. Na pregledovanje civilnih oseb dosedaj še nikdo ne misli.
Talaat paša pojde v Berolln,
Berolin, 2. septembra. „Berliner Zeit am Mittag“ javlja, da pride tekom tedna veliki vezir Talaat paša v Berolin, kjer se bo posvetoval z vodilnimi osebami o političnih vprašanjih. Tudi dodatni dogovor k brestovskemu miru zanima Turčijo radi Georgije in pokrajin ob Kaspijskem morju.
Industrija v vojni.
Berolin, 2. septembra. V soboto je bil zopet objavljen list o kurzih, ki kaže, kako sijajno se je dvignila industrija. Premogokopi, rudokopi in topilnic^ zaznamujejo 100%, v enem slučaiu celo 150% povišanja vrednosti, stroji in kovine 160°/, (celo 200%), elektriciteta nad 100%, kemične akcije do 65% in tekstilne delnice celo 205%. *
Usnje za civilno prebivalstvo.
Dunaj, 2. septembra. Barona Pan^tza Je vlada obvestila, da sicer ne kani dovoliti svo* hodnega strojenja kož doma in v sili zaklane živine s čreslom, da pa hoče oskrbeti od 1- sep' tembra naprej za civilno prebivalstvo stotisoC kilogramov usnja.
Švica, dežela pravljic.
Budimpešta, 2. septembra. Kakor švicarski državljani na Dunaju, dobivajo sedaj tudi tukaj bivajoči Švicarji iz svoje domovine zavoje po I4 frankov. V njih so biškoti, kakao, šokolada, bova kava, vojenina, prepečenec in toaletn' predmeti.
Dunaj, 2. septembra. Švicarski zvezni svet je sklenil prepoved izvoza vsake vrste blaga-
Eksplozija v skladišču municije.
Odesa, 1. sept. Včeraj popoldne so ekspl°’ dirala bivša obširna msko-romunska skladišča ^ municijo v nekem predmestju Odese. Eksplozij so se vršile do polnoči. Ponesrečilo je le mal0 ljudij, pač pa znaša materijalna škoda milij0116.
Ogrska deca z Adrije.
Budimpešta, 2. sept. Včeraj popoldne ie došel drugi transport ogrske dece iz Lovrana-
Žurnalisti zopet pišejo.
Arad, 2. sept. Stavka žurnalistov, ki so b'*' vsi ustavili delo radi slabe plače, je končana’ Listi zopet izhajajo.
Norveški kralj v Stockholmu.
Stockholm, 2. sept. Norvežki kralj je pfi^e* k švedskemu na obisk.
Goljufi in sleparji.
Budimpešta. 2. sept. Veletrgovina z železon? Herman Franke mora plačati 1000 K globe ra(1 previsokih cen.
Širom sveta.
Srajco sta pojedla. Iz Dunajskega Noveg“! mesta poročajo: Žena nekega delavca, ki je Pre. kratkim kupila dve papirnati srajci za 48 K> ^ morala eno teh srajc oprati. Kakor je pač treu ravnati s papirnatim perilom, je dela srajco lonec vode in jo prekuhala. V tem pa je fflOff z doma po živila, misleč, da se kmalu vrne- L* kati pa je morala v vrsti tri ure. V tem pa s. prišla domov njen mož in sin, z dela, trudna 1 lačna in sta iskala večerje. Na ognjišču sta nas1 lonec, v katerem se je kuhala neka bela stvau Mislila sta, da je žena pripravila takoimenovai mlečno juho ali močnik, ki pa še ni bil kuha0 in zabeljen. Pocvrla sta nekoliko čebule, osoj1* in okisala močnik ter dodala nekoliko kuni|n ter potem pojedla vse. Nato pa se je vrnila Žen in hitro skočila pogledat, kaj je s srajco v loncP' Silno se je začudila, ko je našla lonec prazen ' ji je mož povedal, da je imel stvar za moč"1 ’ ki sta ga s sinom pojedla. Bila je pač nena vadna večerja in tudi precej draga, ker sraP brez zabeli stane 24 kron. •:
Opica na kapi orožnika. Na neki p08*3., pri Dunaju je pregledoval orožnik prtljago P°, nikov. Med temi je bil tudi neki potujoči '1 nik“ z lajno in nahrbtnikom, v kateri je 'itn.0 skritih neka morskih prašičkov in dresirano ma
opico. Orožnik nahruli moža: „Odprite!“ „Nc>,
ne gre, imam opico notri.“ „Člove*če, ne delaifÜ
»Will. »»v, ~ .
takih neumnosti!“ „Noja . . .“ „Jezik za zobm'
Komedijant odpre nahrbtnik, pri tem pa
tak0
sune opico v nogo, da hitro skoči ven, sp1'
kot bi trenil na presenečenega orožnika ij1 0 komodno vsede v svoji rdeči srajci na orožnik0 kapo. Ljudje se seveda niso nič smejali ... ji
Gozdovi Jana Kubelika. Kubelik je PP' od princa Otona Windischgraetza na zgomPj Ogrskem za 5 milijonov gozdov, ki jih nameri obširno posekati. .
Jokajoči dediči. V Leppersdorfu pri Larl j|( hutu se je vrnil za mrtvega proglašeni Posestje| Emil Ruby domov. On je, kakor so pravili, Pad :| 27. maja 1915 pri Turzanati. Smrt je nazfl3.
župnik s prižnice. Nato so prodali njegovo Pje sestvo in razdelili skupiček med dediče. Te L
pa sedaj nepričakovani povratek najbrže ze0 vznemiril in globoko ganil. Ti dediči se g0*0
ne smejejo.
Velikanske dezertaclje. Iz Montreala v nadi se razglaša, da je dezertiralo v ProVlin0-Quebec okrog 10 000 mož ali pa sploh niso P
teli pod orožje. V celi Kanadi’ so 'določili g° °j, rok, do katerega se morajo zglasiti ubežniki' % cer jih doleti kazen. To je nekoliko učink°v3
in se je javilo skoro polovico dezerterjev. -j Kitajci kot stavkokazi. Pristaniški de%e. v Vladivostoku so stavkali, pa je stavka P°3 e srečila. Podjetniki so delavce izplačali in dela% nadomestili s Kitajci. Seveda — naredna zaV
— žep.
orka
Produkcija bakra v Ameriki. Iz Newj°' poročajo, da znaša produkcija bakra v juliju % kočega leta v Zjedinjenih državah 167 milij03 funtov.
Mrtvec zahteva krstni list. Neki vojak 0 ’ pešpolka je prišel k svojemu župniku in ga P% sil za krstni list. Ko je poiskal župnik v k^ knjigi njegovo ime, je našel uradno pripo^rl poslano od nadomestnega bataljona,
7. marca 1916 v Irkutsku na Ruskem za vne*l slepiča“. Uradno je tedaj možak mrtev!
Berlinsko časopisje se zopet podraži- ^ Spiritistična predavanja v MonakoV
ak°:
prepovedana. Genera’no poveljstvo v Moh*- ju vem je prepovedalo predavanja -o spiritizn111 gj
nnHnhnih nrAHtrmtih \rf\nr nima nt-AHniSäfl
podobnih predmetih, kdor nima predpisa11 ■%
______j . . _ «v • _t__ i *• _ _i. CÖ»1
znanstvenega spričevala, kakor tudi poset SP!
evn0-
tističnih predavanj in te vrste slike; to je um0*^ ker se je ravno med vojno špiriti*iranje po®6 razširilo. njfi
Podzemska kavarna. V velikih rudokopih Grängesberg na Švedskem so uaP jj. vili 150 m globoko pod zemljo kavarno in Je°0i nico, da morejo rudarji popolnoma izrabiti °V (
Hanclri nnrifplr IJ. m Hnlnri in K m Simiči
danski počitek. 14 m dolgi in 5 m široki leži za vse rove enako pripravno. RazsvcuL/,-oskrbuje 3000 električnih svetilk. Kurjava je lS
tako električna.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si