T
JLj vj
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.l.
Leto IX. štev. 30 (459)
TRST - SOBOTA, 31. AVGUSTA 1957
Posamezna štev. 25 Lir
a, Dobri*
ninik, i>
Marija
Vlasta an. Dal» iak, Goi .. Našmi'
nevi
so se vi *
«arditi» re Del* ^
Friderik sodelav i, znanste
-
OBČINSKA
KRIZA
nosi odgovornost
^IHODNJI torek se bo sestal tržaški občinski svet. na «ard ^barven občinski odbor, ki ike tržtfostal v manjšini pri glasova proračunu odstopa. V
a. Tako, lneill teku so manevri bodisi
^šitev obličja Krščanske de. ra vi j e	in stolčkov, seve-
bodisi za to, da bi šlo fco dejanskega položaja
se nahaja občinska u-
^ razne načine se skuša re-občinsko krizo. Seveda dela v občinskem svetu, '"eč s snubljenjem in s sp o-med raznimi tajništvi
1 O
r*nk, kakor tudi potom za-—^ Pisnih spletk To se dela o trzaš!^vsem zaradi trmoglavosti /ensKi 1 er* k a Ive v, kateri nočejo ra.
univ# bicti. da so Tržačani razoča-najmia ni nad dokazk ki jih je dai
1 er'^a^no ' fašistični občinski ji	2?.! >,)r’	80 razočarani tudi za.
^i odkritij, ki govore o več milijonov lir, ki so bili po-sv ma!	v takoimenovanih «po.
13^0 upravah». Razočarani so j ^ovd tudi nad neprožnostjo na pred fie rečemo kaj več upra-/Veber:	*nž. Bartolija.
dej P()Vseni jasno je da ieži
12. O riVr,	J
ba OrK< | a za VS€ t0* kar se Je zg°‘ Saens: 1 ° P^dvsein na klerikalcih,
a kiaV' na takoimenovanih «ini-19.la li ^vistili». Prav gotovo je, da Zna n# a stvari ne morejo spreme-zenske * *' niti razni obiski njihovega >sti: 12^ Sla var j a posl. Fanfanija. Ma-
ski: ^ \ , op. 1' ia(
spletke, poskusi reševa-
jih ponujajo razni pri-
, „	clji in zavezniki klerikalcev,
19.10
svet
- 1 ti
in I 'Uš,
s ki ali1 ,j
j Oj »lorejo odvzeti Krščanski il toU' ^'Arariji poglavitne odgo. : usta'1
grajo i demokristjani, ki podajajo o-*Ae, a nočejo oditi, še vedno
V
ISajo pritiskati na svoje bivše
*nike. Govori se o tem : ali
| ostane enobarvni občinski
Trsta, in v prvi vrsti za ustano. vi te v integralne proste cone (o kateri Krščanska demokracija noče več slišati), za povečanje prometa in za razvoj našega po. morstva.
Ako sedanji občinski svet ne bo sposoben da ustvari tako občinsko upravo, naj se da tržaškim občanom možnost, da sami izrečejo svojo sodbo na novih volitvah.
za dolgo in trdo borbo
delavcev v ladjedelnicah CRDA
ladjedelnicah CRDA in v Arzenalu se je po letnih počit-
nicah obnovila enotna borba delavcev za dosego že znanih zahtev. Ta borba traja že dolgo časa in je v resnici zelo težka. Zato je pravilno, da ponovno poudarimo odgovornost, ki jo pri tem imajo industrije!, odnosno njihova zveza «Conf-i ml ust ri a ».
Enotno stavkovno gibanje se nadaljuje
ro-ke ^ C 21.	pa naj pride komisar
Orti* i se razpišejo nove volitve. Iz ita^l pUblikanci se skupno s so-
____ali >uli.._.
umet^ * demokrati navdihujejo za tovani* ''bitek «centrizma», ki je bil °bsojen in si prizadevajo, da 9.15 & dosegli podporo pri demo-f,,'čni levici ter se pri tem fa» I(' ^aj° na teren diskrimina-Nove ’ na škodo komunistov.
J 'x^ blišče komunistov je jasno ^jenl isto, kot je bilo poudarje.
^ ^ zadnji seji občinskega 1 '51 i la> na raznih zborovanjih in 'lw Uradnil* Ajavah.
21. V'1
nasprotujemo klerikalno-
IrstU^ ^ličnemu občinskemu odbo* ^ 1 Bartoli jem na čelu. Natiti jem o tudi poskusom oži-.e že umrlega centrizma. Livarno pošteno in delovno ln«ko upravo, tako upravo. ! čutila vprašanja našega j in ki bo ščitila interese sR'a. Zato se borimo za no-
6 \
iKralj
IZ2)
A
«Bofl1 nger». Hay * iwyn
ta: se
.1 mie m W*1
Mesec komunističnega tiska 1957
V nedeljo 1. septembra s pričetkom ob ] 5. uri bo na vrtu Ljudskega doma v Trstu (ul. Madonnina 19)
Osrednji praznik
komunističnega tiska
wiiMHenwieMeueiiitieiii,lillB,l|j|llieill„llieiieil|liail||ie||illll||||im||||||||ie|1||||||1||e|||||e|ia||||ie|||||||||||||||||||
Govoril bo tovariš
posl. Pietro Ingrao
član tajništva K Pl
Pozdrave bosta prinesli
Marija Bernetič Liliana Crevatin
(ki se je udeležila svetovnega mladinskega festivala v Moskvi)
Predsedoval bo tovariš
Vittorio Vidali
Za razvedrilo bo poskrbela godba «Rinaldi»,
sledil bo kulturni program. Zvečer bo ples z izvolitvijo «Miss Vie Nuove».
Ko so sindikalisti na vladnem komisariatu obrazložili duševno razpoloženje delavcev ladjedelnice «Giuliano», ki postavljajo povsem pravične zahteve, jim je bilo rečeno, da so oni odgovorni za poslabšanje položaja v ladjedelnici, da so oni tisti, ki so j kompromitirali finančno stabilnost in privedli podjetje na rob propada.
Sindikalisti so prikazali kje leži krivda za obstoječ položaj. Krivde za to prav gotovo ne nosijo sindikati, niti ne delavci. Delavci, so potom njihovega enotnega organizma, t. j. no tra
razpravljalo o izboljšanjih, ki jih zahtevajo. V zameno za to, bi bilo stavkovno gibanje prekinjeno za nekaj tednov. Toda tega vodstvo ladjedelnice ni hotelo vzeti v poštev. In zakaj? Zato, ker je Združenje industri j cev napravilo vse kar je bilo v njegovi moči. da prepreči sporazum.
Torej, tu je povsem jasno, kdo je kriv obstoječega položaja. To sta vodstvo ladjedelnice in Zveza industrijeev. ki sta prisilila delavce, da so stopili v trdo borbo, ki ni bila potrebna. Zato bi moral biti
nje komisije predlagali vodstvu i očitek .v resnejši obliki v resiii. podjetja, naj se obveže, da bo j ci namenjen industrijcem žara-
Ameriški znanstveniki o učinkih radioaktivnosti
TT Ameriki so pred nekaj dne. » vi objavili, da utegnejo po-
stati posledice nadaljnjih jedrskih poizkusov, če jih bodo o-pravljali v enakem tempu kakor zadnjih pet let, človeštvu, resno nevarne. Mad 50 atomskih in drugih znanstvenikov
Sovjetska
medcelinska raketa
Uspešen poskus, ki utegne postali odločujoč činitelj mednarodne uravnovešenosti
SZ bo še nadalje vodila politiko miru bo zavzemala za razorožitev
in se
»°litiko, za nov občinski otl-
|.’ za nove ljudi, ki bodo jam-’ da «0 prelomili z nesrečno ,‘dko, ki jo je vodil dose-h občinski odbor, kakor tu.
"Rgov predhodnik. Boriato , *udi za to, da osvetlimo tajati takoimenovanih «poseb-llprav» in zato, da učinko-
■ P ib ^r*spevamo k rešitvi občin, •i s* I problemov, k preporodu
e
Clov*
il i'
e p«
, t Ljubljani bodo jutri sloji"!- i f> Proslavili deseto obletni-
lih Ijo *■ e n» l. M«1
(|. ■'ratovanja Litostroja. Ta
1 obrat danes izdeluje
1X n,ltranje potrebe države, i l,,fB za tujino, med dru-čast za Turčijo, Pakistan in In-
o
JXJ l. i"
«t*
:ih
v s:
10 let obratovanja Litostroja" v Ljubljani
ltle in druge proizvode, ne la
Prvi
občinski praznik v Sežani
‘Ažani so ta teden prazno-g°^l s Prvi občinski praznik. Raz. \ r'teditve so se vrstile skozi
'*va 'den- V okviru tega praz. )i	je bila tudi važna go-
razstava v Sežani, v
■ Pa so odkrili spomenik
61 bori
cem.
r Sovjetski zvezi so v skladu
» z znanstveno-raziskovalnim programom uspešno opravili poizkuse z medcelinskim usine, rjevanim izstrelkom, kakor tudi z atomskimi orožji. Pred nekaj dnevi so izstrelili daljno, metni medcelinski usmerjevalni izstrelek, ki je letel v veliki višini zelo daleč ter je pristal na vnaprej določenem mestu. Ta poizkus je dokazal, da je možno ta izstrelek usmeriti v kateri koli del sveta.
Vest, da ima Sovjetska zveza usmerjevalne izstrelke, ki lete na velike daljave, je zbudila v Londonu veliko pozornost. Časopisi so na široko poročali o tem in poudarjali, da celo ZDA in Velika Britanija nimata tak. snih izstrelkov. Omenjali so tu. di. da se najnovejši ameriški daljnousmerjevalni izstrelek pri poskusu preteklega junija ni obnesel ter se je v zraku vnel in padel v morje.
Tiskovna agencija TASS je ob tej priliki objavila poročilo, ki pravi med drugim : «Nedavno je bila v ZSSR vrsta razstre-litev z jedrskimi in termonu-kita mirni napravami. Da se zagotovi varnost prebivalstva so st raz trditve izvršile v zelo veliki višini.
V zvezi s temi poizkusi, nadaljuje TASS, da je. pooblaščena izjavili še sledeče : Že dolga leta se je v OZN brez vsake-ga uspeha obravnavalo vprašanje razorožitve, vprašanje prepovedi atomskega in vodikovega orožja in vprašanja poizkusov učinkovitosti jedrskega in drugega termonukleamega orožja.
Sovjetska vlada, ki brez od-klonov vodi politiko miru, je večkrat stavila konkretne pred. loge za bistveno zmanjšanje o-boroženih sil in oborožitve, za prepoved atomskega in vodiko. vegn orožja, za ustavitev poiz-
se je izjavilo o značaju radijskega žarčenja in o njegovih posledicah za človeški organizem. Znanstveniki zlasti svarijo pred stroncijem 90, snovjo, ki je podobna kalciju in jo je najti v radioaktivnetp prahu in ki povzroča kostnega raka in levkemijo.
Razen tega je veliko vprašanje, ali sploh obstaja zaneslji-va minimalna raven žarčenja, pod katero ni nevarnosti takšnih obolenj ter se ne zmanjša povprečna človeška življenjska doba.
Vseli 50 znanstvenikov se strinja v mnenju, da tudi najmanjše žarčenje povečuje stopnjo genetičnih sprememb pri ljudeh in živalih.
di njihovih stališč do načelnih vprašanj.
Žal leži teža odločitev in im-postacije sindikalne politike Confindustrie še kje drugje razen na sedežu v ul. S. Lazzaro v Trstu. Znano je, da obstaja direktiva monopolov, naj nihče izmed industrijeev ne popusti. Še več, nihče se ne sme ločeno pogajati. Volja industrijeev mo. re biti zakon za vse.
Samo v enotnosti je moč
Nevarnost
povečanja
levkemije
Ali se je kil a j slišalo, da bi oblasti nastopile proti industrij, cem zaradi odpustov z dela? Bazna podjetja izginjajo kar na lepem, iz dneva v dan, toda, ali nastopijo kdaj merodajne oblasti, da zaščitijo interese prizadetih delavcev?
Ali nastopajo oblasti proti raznim podjetjem, kjer je v polni praksi diskriminacija pri nameščanju in kjer se ne spoštujejo obstoječi zakoni?
Ne, tega nismo nikoli slišali. In tega nismo slišali zato, ker je Zveza industrijeev močnejša od vseh in od vsega in je zato v stanju branili svoje privilegije*
In tako se dogaja, da nekatera podjetja delajo kot se jim zljubi in da se pri tem niti ne vprašajo če je to, kar počenja jo v skladu z obstoječimi za koni in z republiško- ustavo. Dogaja se, da traja trda borba delavcev po cele mesece, da ta-korekoč delavci krvave
Za vse to prav gotovo niso odgovorni sindikati in ne delavci, pač pa delodajalski krogi, njihova močna organizacija, katero je treba z enotno borbo delavcev pobiti.
To pa je mogoče doseči, poudarjamo, samo z enotno borbo vseh delavcev, ker le enotnosti je mogoče doseči p ra. vico, ki bo zajamčila boljše življenje in pravice za vse delovno ljudstvo.
Prvi
prispevki za komunistični tisk
Avtonomna tržaška federacija KPI je sklenila, da bo ob p rili. ki kampanje za nabiranje prispevkov v sklad komunističnega tiska, zbrala 2 milijona lir. Za. to poziva vse tovariše, naj prispevajo in agitirajo, da bodo tudi drugi ljudje prispevali za komunistični tisk
Dasiravno se kompanja šele pričenja, vendar že danes lahko objavimo seznam prvih prispevkov. ki so dospeli v osrednjo upravo.
Posebno pohvalo zaslužijo tovariši iz sekcij «Curici», Opčin in Sv. Jakoba.
Evo, torej, prvi seznam prispevkov :
Sekcija «Curici»	46.700	lir
sekcija Sv. Jakob	25.700	»
sekcija Opčine	18.000	»
sekcija Barkovlje	8.000	»
sekcija «Protologno» 3.740 »
Luigi Frausin
svetel lik
komunističnega voditelja
T> red dnevi je poteklo 13 let “ od mučeniške smrti Luigia
Fra lisina, junaškega komunistič. nega voditelja iz Milj. (Aretiran je bil 24. avgusta 1944). Ker naš list zaradi počitnic ni izšel pietekli teden, se ga spominjamo v današnji številki.
Poziv federacije KPI
ob “ Mesecu komunističnega tiska"
meriški znanstvenik Lewis.
V Sovjetski zvezi so pred kratkim izstrelili medcelinsko raketo. Poizkus je popolnoma uspel, kar potrjuje visoko raven sovjetske znanosti. Ta uspeli je silno vznemiril vladajoče kroge na zahodu
kusov s tem orožjem in za druge ukrepe, ki so v zvezi z razo-rožitvijo. Toda, zahodne države niso še napravile nobenega konkretnega koraka v tem pogledu. Nasprotno, ustvarjajo vsakovrstne ovire proti sporazumom o tem zelo važnem vprašanju.
Splošno znano je, da ZDA in njihovi zavezniki ne samo zavračajo prepoved atomskega in vodikovega orožja, pač pa tudi nočejo brezpogojnega sporazuma o brezpogojni in takojšnji
ustavitvi poizkusov držav, zlasti ZDA, do pozitivne rošitve vprašanja razorožitve, je bila sovjetska vlada prisiljena sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito varnosti sovjetske države.
Toda sovjetska vlada bo še nadalje vztrajala na tem, da se doseže sporazum o ustaviti jedrskih poizkusov in o prepovedi atomskega orožja ; vztrajala bo na vprašanju razorožitve v celoti ker so za pozitivno rešitev tega vprašanja zainteresirani narodi vsega sveta.
■A. ki je profesor biologije na kalifornijskem biološkem inštitutu je pred nedavnim v nekem listu objavil članek, v katerem izraža mnenje, ila je mo. gočc pričakovati še nadaljnje povečanje primerov levkemije, ker je vedno več ljudi izpostav, ljenih delovanju radioaktivnih žarkov. S proučevanjem številnih obolelih za levkemijo med roentgenologi in preživelih žrtvah atomskega bombardiranja Hirošime in Nagasakija je dr Lewis izdelal poseben matematični obrazec, po katerem je mogoče napovedati, kakšna stopnja žarčenja je potrebna, da se zviša število teh bolnikov Po mnenju dr. Lewisa bi se šte. vilo obolelih za levkemijo zvišalo za 5 do 10 odst. če bi se obdržala v človeških telesih le ena desetina današnje maksimalne dovoljene koncentracije stroncija. Za osebje, ki dela z radioaktivnimi izotopi znaša maksimalno dovoljena koncentracija tega elementa en mikro. curie.
Pri pregledu žrtev atomskega bombardiranja v llirošimi in Nagasakiju tako pravi dr. Lewis — so ugotovili, da radia, cije povzročajo levkemijo. S stopnjo radiacije je mogoče iz-primerjanjem števila obolelih s računati v kolikšni meri žarčenje vpliva na širjenje levkemije. V razdobju od januarja 1948 do septembra 1950 so med p re-bivalci obeh prizadetih japonskih mest odkrili 95 primerov levkemije. Med njimi jih je 69 obolelo za levkemijo, ker so bi. lì izpostavljeni radioaktivnemu žarčenju ob eksploziji atomske bombe. Tudi določen odstotek tako imenovane spontane levke. mije po vsej verjetnosti povzro. ča radioaktivno sevanje manjše stopnje.
Mongolska vladna delegacija v Jugoslaviji
V torek je prispela na obisk v Jugoslavijo delegacija vlade Mongolske ljudske republike. Delegacijo vodi ministrski pred. sednik Cedcnbal. V Jugoslaviji ostane pet dni. Obiskala je poleg Beograda še Zagreb, Reko in Ljubljano.
Hruščev
1	• v v	•	• •
obišče oirijo
Hruščev in Bulganin bosta čez nekaj mesecev obiskala Siri. jo. Na obisk ju je povabila sir. ska vlada.
Državljani!
Naša partija je tudi letos organizirala « Mesec komunističnega tiska» zato, da nudi nove sile in nov zalet časopisom, ki so nenadomestljivo orožje v borbi in za obrambo interesov delavskega razreda in vsega ljudstva.
Tržaška avtonomna federacija Komunistične partije Italije otvarja s 1. septembrom kampanjo za nabiranje prispevkov za komunističen tisk. Sklenila je, da nabere 2 milijona lir.
Tovariši!
Pristopite k delu za nabiranje prispevkov zato da bodo «Unità», «Delo» in «Lavoratore» lahko in vedno močnejši nadaljevali borbo za mir, za gospodarski preporod Trsta, za socializem. Ojačite tudi razprodajo listov!
Delovni ljudje, demokrati, Slovenci in Italijani!
Prispevajte za komunistični tisk, ki podpira vaše borbe, se zavzema za vaše zahteve, brani stvar demokracije. Citajte komunistični tisk, ki se bije proti napačnemu obveščanju in klevetam, proti podžiganju mržnje za prijateljstvo med narodi in za mir.
Tržačani!
Za novo vlado, za pošteno in delovno občinsko upravo, za boljše življenjske pogoje, podpirajte komunistični tisk.
Udeležite se polnoštevilno osrednjega praznika tiska, ki bo v nedeljo. 1. septembra na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina!
Luigi Frausin se je rodil leta 1898. Se zelo mlad je vstopil v socialistični mladinski kr o« žek v Miljah. Od tedaj dalje je vse svoje življenje posvetil stvari borbe proletariata in socializma. Že leta 1914, torej še pred izbruhom prve svetovne vojne, se je udeležil stavke v ladjedelnici Sv. Roka. Ob izbruh imperialistične vojne je zavzel stališče doslednega inter. nacionalista. Leta 1918 je postai sekretar socialistične mladine v Miljah, kmalu nato pa je bil izvoljen za občinskega svetovalca v svojem rodnem mestu. To so bila težka leta borb proti fašističnim škvadram.
Frausin je bil vedno na čelu teh borb. Kot tak je bil poznan po vsej deželi. Leta 1921 je sodeloval pri ustanavljanju Komunistične partije Italije v naši deželi. \T naslednjih letih ga srečamo na čelu velikih borb proti fašizmu in proti o-portunizmu ter pri delu za zgra. ditev leninske partije. Leta 1926 ga je partija poslala na Dunaj, nato pa v Pariz Začelo se je ilegalno življenje, nevarnosti tajnega prehajanja preko državnih meja, delovanje za pravilno usmerjevanje komunističnih skupin v raznih krajih dežele. Leta 1930 je Frausin postal član Centralnega komite, ja KPI. Leto kasneje je postal voditelj centra KPI, ki je obstajal v notranjosti Italije. Padel je v roke fašistične policije (sestavljalec motivacije za podelitev zlate kolajne bi moral napisati «italijanske policije»). Leta 1932 je bil obsojen od posebnega fašističnega sodišča. V zaporu je ostal do leta 1937, nakar je bil poslan v konfinacijo, kjer je ostal do avgusta 1943.
Po povratku v rodne Milje se je takoj lotil delovanja. Or-ganiziral je oborožen upor pro. ti nacističnemu okupatorju, po. žival delavce in vse ljudstvo k enotnosti in v borbo proti fašizmu. Kmalu na to ga srečamo med pobudniki za ustanovitev prvega osvobodilnega odbora CLN v Trstu.
Ko je padel v roke SS, je bil grozovito mučen, toda ni izgovoril niti besedice glede od. perniškega gibanja, glede partije in o tovariših v borbi. Zaradi tega so bili mučitelji še bolj besni. Po nepopisnih mukah so ga nacistični zločinci usmrtili.
Večna slava njegovemu spominu !
o
motivaciji odlikovanja
z zlato kolajno
A Zahtevamo odstranitev provokaiorske fraze ki žali spomin junaškega mučenika
I rve dni avgusta je bila ob- I zasluge in za žrtve tovariša
javljena motivacija o podelitvi zlate kolajne v spomin I-uigija Frausina iz Milj. Frausin je bil naš junaški tovariš in je padel v borbi za stvar svo. bode, za kar je posvetil vse svoje življenje.
Skrajni čas je bil, da je vlada podelila dolžno priznanje za
Nove površine
obdelane zemlje v Sovjetski zvezi
oskovska «Pravda» je pred
kratkim objavila članek se-kietarja CK KP SZ Beljajeva v zvezi z nadaljnjim osvajanjem ledin v Kazahstanu, na Uralu in Sibirji. Načrti predvidevajo, da bodo v naslednjih dveh letih preorali v Sibiriji in na Uralu okrog 15 milijonov hektarov doslej še neobdelane zemlje. Na tem področju bodo pridelali letno okrog 14,5 milijonov ton žita.
Na področja Kazahstana. U-rala in Sibirije je v zadnjih
letih odšlo na delo 30.000 mia. dineev. Tja so poslali več kot 2000 traktorjev in nad 100.000 drugih kmetijskih strojev. Samo v zadnjem letu so ustanovili 425 velikih sovhozov. V 3 letih so preorali 36 milijonov hektarov neobdelane zemlje, na kateri so lani pridelali 22,5 milijona ton žita.
Frausina, hi je svetel lik antifašizma in odporniškega gibanja našega področja. I\aša partija in občina v Miljah sta že pred leti zahtevali, naj se na dostojen način počasti Luigi ju Frausina s tem, da se v njegov spomin podeli zlata kolajna.
Z nedavnim ukrepom je bila izpolnjena ta dolžnost. Toda medtem, ko se je podeljevalo najvišje priznanje za žrtev in junaštvo Frausina., se je z motivacijo prešlo na raven najniz. kotnejše provokacije s tem, da se prisoja ta aretacija in umor junaškega tovariša slovanski n. vadbi (delazione slava).
Taka terminologija spada med najnizkotnejši nacionalizem tistega, ki bi hotel podžigati mržnjo med narodi s pomo-čjo špekulacij. Frausina so are. tirali nacisti po ovadbi, ki jo je izvršil neki podlež, element, ki je bil v nacistični službi in je bil torej plačan od tajne nemške policije. Ovaduh bi lahko bil slovenske narodnosti, kot so bili drugi ovaduhi italijanske narodnosti in so bili v službi zločincev Colottija, Guellija in Globočnika.
JVikoli nismo citali v motiva.
podeljena spomina padlih po mučenju Colottija frazo « padel zaradi italijanske ovadbe», ali u mučen in umorjen od Italija-
( e bi sledili temu kriteriju v motivacijah o podeljevanju zlatih kolajn, bi morali pri mo. tiraci ji o odlikovanju Curiela napisati n. pr. a s poznan po o-vadbi nekega Italijanan, ali «u-morjen po Italijanih».
Prišli smo, torej do tega. da se v času, ko se zapira partizane zaradi ... zlata v Dongu, v času klerikalne nadoblasti, tudi pri, četudi zakasnelih podel je-vanjih pravičnega priznanja ti-stemu, ki je padel za svobodo in bratstvo meti narodi, za zlom fašizma, špekulira in se podžiga k sovraštvu
Zato zahtevamo, da se ta pro. vokatorska fraza glede motivacije o zlati kolojni v spomin Luigija Frausina odstrani, ker piedstavlja žalitev junaškega borca!
Na povabilo jugoslovanske vlade bo 4. septembra prispel v Jugoslavijo angleški zunanji minister Selwyn Llovd. Z jugoslo. vanskimi voditelji bo imel
cijah o odlikovanjih, ki so bila važne politične razgovore.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Kongres
tržaških komunistov
Članek tov. Vidalija, ki je bil objavljen v ideološki reviji naše partije “Rinascita“
Objavljamo članek sekretarja naše federacije tov. Vidalija o kongresu trza. ških komunistov, ki je bil priobčen v št. 7-8 ideološke revije naše partije «Rinascita».
ttt kongres tržaških komuni. ’ A« stov (28., 29. in 30. ju-
nija) je sklepal o spremenitvi KP Tržaškcgž. ozemlja v Avtonomno federacijo Komunistične partije Italije, kar predstavlja povratek komunistov teh krajev v partijo, ki je hila že od 1921 njihova partija. Takrat se je večina tržaškega socialistične-nega gibanja in socialistična mladina v celoti uvrstila s partijo Gramscija in Togliattija.
Vrnili smo se v našo veliko družino, s katero smo se čutili tesno povezani tudi v letih organizacijske ločitve ; vrnili smo se v trenutku, ki je za človeštvo resen, ker živi v morečem vzdušju nevarnosti jedrskih ek-sploziji. Trenutek je prav tako resen za ljudstvo nase dežele in našega mesta, ki se nahaja pred reakcionarno klcrofaš -lično involucijo. dočim stremi po obnovi človeške družbe in gospodarstva.
Kongres je pokazal, da se za-veda resnosti trenutka ter je po. stavil v središče svojega dela borbo za mir, za novo zunanjo politiko vlade, za takojšnje prenehanje jedrskih poskusov in razorožitev, kar je predpogoj za izboljšanje mednarodnih od n o. sov, za napredek in razvoj našega gospodarstva.
Trst je, morda bolj kol vsako drugo mesto, globoko in neposredno zainteresiran na koreni, ti obnovi italijanske zunanje po. litike, ker je pretrpel v najbolj tragični obliki posledice vroče in hladne vojne in ker zaradi njegove zemljepisne lege je nje. gova osnovna vloga luke vezane na evropski promet s Srednjim in Daljnim vzhodom doživel strašno gospodarsko krizo, ki traja že preveč časa. To je posledica gluposti in hlapčevstva. ki so ga pokazale v zu. nanji politiki vlade, katere so se do danes vrstile v Italiji.
d) ločitev podjetij IRI od Confindustric, da postanejo ta podjetja gonilni činitelj sleher-ne gospodarske dejavnosti, osnovno orodje za izboljšanje za-starelih naprav industrije za ladijske gradnje in popravila ter železarske industrije, za ponov. no izgradnjo in obnovitev ladjevja družb pretežne vsedržavne koristi (PIN).
V našem načrtu je nato zahle. va za posebne ukrepe, za načrt gradenj ljudskih stanovanj, ki naj začne reševati stanovanjsko vprašanje, za okrepitev krajevnega kmetijstva, za ureditev iz. sel j enee v iz iniljskega področja in beguncev iz Istre, katerih je v Trstu kar 50 tisoč.
Odgovornost za krizo
V okviru akcije za obnovo in demokratični razvoj se komunisti konkretno borijo za o-bnimbo pravic slovenskih državljanov, za priznanje enakopravnosti pravice do uporabe jezika, dostop v državne in javne službe, juridično ureditev slovenske šole. Ta borba bo učinkovitejša s podporo partije v vsedržavnem merilu, pri vladi in v parlamentu ter v okviru akcije za deželno avtonomijo, Iz formulacije in strukture tega programa za obnovo prihaja vidno do izraza, da spada borba za njegovo uresničitev v okvir splošne akcije za novo vlado, novo politiko, v interesu ljudskih množic
Odgovornost za krizo, ki jo preživlja Trst pade na razne vlade, ki so dale v teh letih pol. no obljub, konkretno pa je njihovo zadržanje do našega mesta in njegovih potreb slonelo na improviziranju, pomanjkanju organičnosti, kar je še poslabšalo krizo našega gospodarstva in odprlo pot izseljevanju v Avstralijo ter druge dežele. Pri tem pa ni 12 tisoč in več izseljencev, s katerimi je Trst izgubil del svoje specializi. rane delovne sile, nikakor vidno zmanjšalo rakove rane brez.
Tržačanov
poselnosti, ki je danes še vedno 1^ — Iqq.^	najvišja v primeri z vsakim
O	drugim italijanskim mestom
Tržačani se zavedajo težkih odgovornosti vlade. To dokazu-Zalo je naš kongres s po ud ar- j je naraščajoče nezadovoljstvo
proti vladi in strankam, ki jo sestavljajo in podpirajo, ali pa so jo sestavljale v preteklosti, kot tudi proti klerikalnemu ob. činskemu odboru, ki je skoro
kom podčrtal potrebo, da tržaški komunisti nastopijo z novimi silani in obnovljenim poletom skupno s tovariši iz vseh drugih krajev dežele, da se ita-lijanska zunanja politika prilagodi potrebam vse dežele ter posebnim gospodarskim in poli. ličnim potrebam Trsta. Zahtevati, da se promet naše luke odpre deželam socialističnega tabora Srednje in Vzhodne Evrope, deželam Daljnega in Sred. njega Vzhoda, pomeni prispeva, ti k obnovi politike italijanske vlade, delati za vzpodbujanje novih gospodarskih, kulturnih in prijateljskih oflnosov z vsemi temi deželami, v interesu mednarodnega sodelovanja. Gre za borbo za zelo konkretne ci. lje, ki izražajo globoke ljudske težnje tržaškega prebivalstva.
Lahko rečemo, da izhaja iz teh predpostavk načrt za gospo darsko obnovo, ki ga je v teku teh let sestavil tržaški delavski razred preko svoje avantgardne partije in katerega je VI. kongres natančno določil kot platformo borbe, okrog katere se lahko združijo vsi proizvajalni sloji našega mesta.
Temelji našega načrta za obnovo, ki je podlaga vsej naši akciji se istovetijo v borbi za dosego ciljev, ki so tako-le nakazani v zaključni resoluciji našega kongresa :
a)	ustanovitev deželne usta-nove Furlanija - Julijska kraji, na s posebnim statutom, na podlagi člena 116 ustave, z glavnim mestom v Trstu in z zagotovitvijo Ozemlju najširše zakonodajne in upravne avtonomije ;
b)	ustanovitev integralne pro. ste cone, kot činitelja za ojačanje prometa in izboljšanje življenjske ravni prebivalstva ;
c)	povrnitev tradicionalnih pomorskih prog in primernega števila modernih ladij za njiho. vo delovanje ; okrepitev in moderniziranje železniških zvez z zaledjem in uvedba konkurenčnih železniških tarif ;
vest, da je politika vodilnega središča velikih monopolov naperjena proti Trstu in proti interesom ne samo delavskega razreda, marveč vseh ostalih slojev, ki postanejo torej lahko njegovi zavezniki.
Evo zakaj je kongres postavil v središče akcije, ki jo bo morala razvijati nova Avtonomna tržaška federacija KPI, največji doprinos velikim borbam delovnih ljudi za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev, za premostitev boleče in pogubne sindikalne razdvojenosti, največji doprinos borbam vseh proizvajalnih slojev za gospodarsko obnovo.
Spremen itev partije v avtonomno federacijo velike Komunistične partije Italije, ki je po. trebna in sodobna čim so pr.e-nehali pogoji, ki so povzročili ločitev v tej povojni dobi, bo omogočila tržaškim komunistom ojačanje teh borb, omogo-čila bo, da se jih bodo lahko udeležili z večjim zaletom in večjo močjo, da se bodo učinkoviteje lotili vseh problemov, združeni z delavskim razredom in demokratičnim gibanjem vse dežele. Avtonomija tržaške federacije, ki jo narekujejo posebni položaj Ozemlja, obstoj prebivalstva dveh narodnosti in vrsta posebnih problemov, bo predstavljala istočasno gonilni činitelj za politiko tržaških ko. munistov, za sestavljanje in izvajanje njihovih pobud in borb v velikem okviru splošne politike KPI.
Moskovska
podzemska
železnica
Na obisku
med jugoslovanskimi delavci

RIS
r oskovska podzemska želez-
Obnovitev
partije
Kongres je podčrtal, da je osnovna naloga tržaških komunistov za uresničitev njihovih ciljev borbe, okrepitev in obnovitev njihove partijske organizacije, da bodo ustvarili partijo novega lipa, množično par. ti jo. ki naj črpa iz vrst delavskega razreda odločilne sile, kateri pa naj se približajo najboljši elementi proizvajalnega srednjega sloja mesta in pode-želja, najboljši elementi iz vrst intelektualcev, veliko število mladine in žena. Samo tako, z aktivno, smelo in vztrajno akcijo prozelitizma in pridobivanja novih članov bo naša partijska organizacija v stanju izpolniti v celoti učeč se od dragocenih izkušenj in značilnih uspehov, ki jih je dosegla KPI na tem področju milo-
pravijo Moskovčani) je pravi biser sovjetske umetnosti, zlata žila v podzemlju sovjetske prestolnice. Delegati na VI. mladinskem festivalu smo se je posluževali skoro vsak dan, zato nam je ostala tako živo v spominu.
Bežen vpogled v zgodovino te železnice nam pove, da je vprašanje o njeni graditvi nastalo še pred Oktobrsko revolucijo. Toda lastniki tramvajev in drugih prevoznih sredstev so se tej gradnji upirali iz docela dobičkonosnih razlogov. Zato je bila možna njena zgraditev šele v socialistični ureditvi države. In tako je bila 15. maja 1935 slavnostna otvoritev moskovske pod. zeinske železnice, ki so ji dali ime po Leninu.
Od takrat se «metrò» stalno razširja. Sedaj ima 45 postaj in je dolga 140 km. Na poedi-nih postajah se vlaki ustavijo vsaki dve minuti, vozijo pa s povprečno brzino 60 km na uro. Železnica se vije tudi v globini 80 m pod Moskvo, srednja globina je 40 do 50 m, najmanjša pa celo samo 6 m. Tlaki priha. ja jo in odhajajo na obeh straneh postaje. Iz postaje gredo potniki na vrh po premikajočih se stopnicah, dočim imajo nekatere starejše postaje te železnice še navadne stopnice. Posebni ventilatorji skrbijo za stalno zračenje, temperatura je poleti 20 stopinj, pozimi pa 12 do 14 stopinj.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Moskovske podzemske železnice se poslužuje dnevno dva milijona Moskovčanov. Vozni listek stane 50 kopejk in s tem listkom se potnik pelje lahko kamor hoče, brez omejitve na času. Pozanimali smo se o pla-
čah nameščencev na tej železnici in dobili smo naslednje podatke:	srednja mesečna plača
strojevodje znaša 1200 rubljev, navadni uslužbenci prejemajo od 700 do 800 rubljev, snažilke pa od 350 do 500 rubljev mesečno.
Moskovski «metrò» je najbolj zanimiv v arhitektonskem pogledu : okrasitev širokih postajnih prostorov, dobra razsvetljava, ki se sklada z barvo in ar mor ja in drugim materialom, kiparstvo.
Oglejmo si bežno nekaj teh postaj: postaja «Botanični vrt» nosi ime po vrtu, ki se nahaja prav nad postajo. Zato je ta o-kraŠena z motivi iz rastlinstva in poveličuje v nekem oziru Mi-čari novo delo. Postaja «Komsomolska ja» — njen strop je o-krašen s slikami iz mozaika, ki prikazujejo zmage sovjetskega ljudstva proti raznim napadalcem. «Kur skaja», kjer prihajajo vlaki iz juga Sovjetske zveze, je okrašena po zidovih s
sončnicami, ki so značilne za sovjetski jug. Postajo «Trg revolucije» krasi 80 bakrenih kipov. ki predstavljajo sovjetske ljudi, od mornarjev in partizanov do športnikov in delavcev. To je prikaz raznih etap socialistične revolucije. Evo še nekaj imen teh postaj: B jelo ruska ja, Park kulture Gorki. Stalinska-ja. Sokol niki. Prtom ajska ja, /s aganoviČ itd.
Taka je moskovska podzemska železnica, ki je seveda ni mogoče ker tako opisati s preprostimi besedami. Zato lahko Človek samo želi. da bi si jo lahko vsakdo ogledal Tudi to veličastno delo jasno kaže voljo sovjetskega ljudstva po miru, ker samo v miru človek razvija vse sim je sposobnosti.
SEDMAK DRAGO
Objavljamo zanimiv članek Borisa Belolipetskija, predsednika sindikalnega odbora v tovarni «Vladimir lljič» o vtisih ki jih je odnesla sovjetska sindikalna delegacija z obiska raznih jugoslovanskih tovarn in s prvega kongresa delavskih svetov Jugoslavije. Članek je bil objavljen v št. 30 sovjetske revije «Novi časi».
r» ad n je dni junija in prve £-1 dni julija je hila na obisku v Jugoslaviji delegacija sov. jetskih sindikatov, ki se je odzvala vabilu Centralnega sveta jugoslovanskih sindikatov.
Glavni namen našega potovanja je bil, da se udeležimo prvega kongresa delavskih svetov Jugoslavije, na katerem je bilo podano poročilo o sedemletnem delovanju in so se začrtale naloge za bodočnost. Razen naše je bilo prisotnih še 21 inozemskih delegacij, prav posebno sindikalnih zastopnikov iz vseh ljudskih demokracij.
Ob otvoritvi kongresa je imel govor predsednik Tito. Poročilo je podal D j uro Salaj, predsednik Centralnega sveta sindikatov. V. Grišin, predsednik Centralnega sveta sindikatov ZSSR, vodja naše delegacije, je prinesel pozdrave kongresu.
Delegati kongresa so delali intenzivno. 432 govornikov je poseglo v diskusijo v šestih komisijah kot tudi na plenarnih zasedanjih kongresa. Resolucija podčrtuje dosežene uspehe v gospodarskem razvoju dežele in začrta perspektive delavskih svetov. S posebno resolucijo je bila iznesena zahteva na prenehanje jedrskih poskusov.
♦	Zanimivi potopisni vtisi sovjetske sindikalne delegacije
■# Na kongresu delavskih svetov
♦	Ganljivo srečanje v tovarnah
♦	Veliko zanimanje za sovjetski izum
besed, ki so mi ostale vtisnjene , ski dolini Skoplje, staro^
hiška l i tovarne, posebno kovinarska podjetja, ker je to naša stroka.
Obiskali smo tovarno «Industrija mo tora» v Beogradu, kjer je zaposlenih skoro 2.000 delavcev. V tej tovarni izdelujejo motorje za traktorje. Naprave niso nove. orodni stroji so na splošno nemškega ali italijanskega izvora in so stari kakih 20 do 30 let, Toda povsod smo opazili red in snago.
Med obiskom v tovarni je prišlo do zanimivega dogodka. Ko je Karasev opazil rezkala, se je ponudil, da takoj razloži delovanje rezkal nega stroja, ki ga je sam izumil. Ta rezkala, ki so pri nas povsod zelo cen je. na, ker se z njimi proizvodnja poveča za 5 do 8 krat in so prinesla našemu gospodarstvu velik prihranek. Delavci so se zgrnili okrog rezkal nega stroja in z napetim zanimanjem opa-
v spominu : «Mi se poslužujemo švedskega, nemškega, angleškega in ameriškega orodja in specialisti teh dežel prihajajo k nam. Toda ljubosumno držijo zase strokovne tajnosti svojih podjetji in če nekaj prejmemo od njih, mora država patent drago plačati. Toda k nam pride prvič sovjetski delavec. Daruje nam važen izum, pove nam tudi, kako ga je treba rabiti. Na svojo iniciativo, brez nepotrebnih besed stopi k stroju in nam pokaže kako delajo njegova rezkala. In to še ni vse. Priporoča nam, naj se bolje spoznamo s temi rezkali in naj jih pokažemo tudi drugim tovarnam. Samo delavec iz socialistične dežele lahko pride tako, s srcem na dlani do svojih tovarišev, da jim pomaga. Noben kapitalist ne bi bil kaj takega zmožen.»
mesto, ki še nosi pačat 1' | preteklosti.
Velik pravoslavni safl1 obuja spomin na srednje vladavino Srbije, spodnji mesta je še iz dobe turškf davine, ki je trajala na‘i stoletij (do leta 1912). ^ ima ozke in zavite ulice, ne bazarje, minarete.
Stare zgradbe se dokaj prilegajo ob zgradbi nove verze,	ki je bila listano*	jnja.
1946.	ob novih stanovati e ayj
hišah,	zidanih v treznem
ir-: ob	novih tovarnah. Mč
mi je srednje veliko koviti1 ) cnjm
r za ja’
podjetje, kjer je zapo 600 delavcev. Podjetje je ij mjn; la moderno in ima dob11 ; glede za bodočnost ter je I,
Ine važnosti za prestolnicam j, kedonije, kjer so se do kratkim s kovinami uk*' samo v malih obrtniških Nih ra>
Nar
Topel
sprejem
Sovjetska delegacija je bila deležna zelo toplega sprejema. V odmorih med posameznimi zasedanji so se delegati zbirali okrog nas in takoj so se začeli razvijati brez vsake zadrege prijateljski razgovori. Vpraševali so nas o sindikalni organizaciji v ZSSR. o delavskih plačah, pokojninah, zdravniški o-skrbi, dopustih itd.
Po končanem kongresu se je moral V. Grišin vrnili v Moskvo. V. Karasev, specializirani delavec iz tovarne Ki rov v Leningradu, heroj socialističnega dela, A. Toka rev, tajnik delegacije in jaz pa smo, na povabilo jugoslovanskih tovarišev o-
Tržaški delegati pri tovarišici Stasavi
Ob
šolsl
«eptei vanje *o lelt
oglašaj tonni sl tojanju. one m tukaj Inalarsi nek 'Sov, al landa ■
'ili za lsati sv tos s tehej o] na f 'linje v 'iti na
'nem i< "nano
Dogi
'togih
** ‘t leta ,r°dajni "jimo l*onitv 'oliko So se
Poslal
'"Vil
simbol enobarvne vlade na Viminali! in uživa podporo fašistov ter gospodarske desnice, to je sovražnikov Trsta in njegove gospodarske obnove.
Ta vladna odgovornost še bolj jasno kaže, da je rešitev tržaških problemov (avtonomija, prosta cona, promet in ladjevje itd.) odvisna od vlade in torej od borbe, ki jo bomo vodili z delovnim ljudstvom in vsem ita. lijanskim narodom za novo vlado, ki naj izvaja zunanjo politiko samostojnosti in miru, ki naj ima kot svoj program popolno uresničitev republiške n-stave.
Naš VI. kongres je zato podčrtal, da se cilji italijanskih in slovenskih delovnih ljudi Trsta istovetijo s cilji borbe vsega italijanskega delovnega ljudstva za demokratično vlado delovnih razredov, za italijansko pot v socializem. To je pot, ki jo je nakazal kongres delovnim ljudem in ljudskim množicam našega Ozemlja. In tržaški komunisti so se obvezali, da bodo to popularizirali in si osvojili s popularizacijo ciljev, ki jih je nakazal VIII. vsedržavni kongres naše partije.
Kongres je zadolžil vse tržaške tovariše, da bodo boljše delovali, se boljše borili zato, da združijo okrog delavskega razreda — ki ga je gospodarska kri. za najbolj prizadela — srednje sloje, obrtnike, male in srednje proizvajalce, kmete, mladino in žene Trsta v akciji proti dušeči politiki monopolov, za novo zunanjo in notranjo politiko. Ta enotnost okrog delavskega razreda, ki dokazuje da zna najti v obrambi svojih koristi rešitve, ki odgovarjajo potrebam vsega ljudstva, je danes možna. V vedno širših krogih postaja vedno bolj močna za-
Tov.
Di Vittorio
o delavskem
samoupravljanju v Jugoslaviji
z', eneralni tajnik CGIL tov. G Giuseppe Di Vittorio je bil
dva tedna na počitnicah v Jugoslaviji, kot gost jugoslovanskih sindikatov Ob tej priliki, ko je bil na oddihu v Dubrovniku je tov. Di Vittorio dal zanimiv intervju dopisniku beograjske «Politike», ki ga povzemamo v izvlečku za bralce «Dela».
Dopisnik «Politike» je najprej vprašal generalnega tajnika CGIL o njegovih vtisih o Jugoslaviji.
«Kljub temu, da nisem imel priložnosti podrobneje proučiti tukajšnji položaj, ponavljam, da sem na počitnicah — je odgovoril Di Vittorio — imam vtis, da se vaš delavski razred in prebivalstvo zavedata, da grade novo družbo in da so krepko združeni okrog Zveze komunistov Jugoslavije, sindi-
katov in jugoslovanske vlade. To je vsekakor temeljni podatek, ki je potreben, da si ustva. rimo mnenje o trdnosti socialističnega sistema v FLRJ in o o njegovih konkretnih možnostih za nadaljnji razvoj. Zdi se mi, da se prebivalstvo Jugoslavije zaveda dejstva, da je začelo z izgradnjo socializma na nizki izhodiščni točki in da je ponosno na postopni, a stalni napredek, ki ga ustvarja v izgradnji socialističnega gospodarstva in dviganju življenjske ravni. V lem je tudi jamstvo, da se bo ta proces še nadalje uspešno razvijal. Moram vam št reči, da je splošni vtis, ki ga bom odnesel iz vaše dežele zelo pozitiven.»
O jugoslovanskem delavskem samoupravi jan ju je tov Di Vittorio dejal naslednje:
«Delavsko samoupravljanje predstavlja najbolj zanimivo plat jugoslovanske poti v izgradnji socializma. Na žalost I nisem na tem področju imel priložnosti stvar podrobneje proučiti. Toda zahvaljujoč se temu. kar sem — bodisi da gre za izredno zanimive rezultate kongresa jugoslovanskih delavskih svetov, bodisi za ugotovitve proučevanja italijanske delegacije, ki je bila v vaši deželi — sem prepričan, da Jugoslavija ostvarja s svojim sistemom delavskih svetov neko polnejšo in globljo obliko demokracije. S tem daje vaša de
žela svoj lastni prispevek v iz- I Jugoslavijo je tov. Di Vittorio
kušnjah različnim in mnogo-slranskim potem, s katerimi se gradi socializem v različnih deželah.
Moje mnenje je, da se je tre. ita boriti proti vsakršni vrsti shematizma in mehaničnega ko. piranja izkušenj drugih dežel, tudi v primeru, da so te izkušnje povsem pozitivne Nasprotno smatram, da mora delavski razred vsake dežele mobiliziia-ti vse svoje ustvarjalne sile, da bi na ta način dal svoj prispevek k oblikovanju socialistične družbe, skladno z zgodovino in tradicijo lastnega naroda in o-bjeklivnim položajem lastne dežele. Gledajoč na stvari s tega zornega kota menim, da jugoslovanski delavski razred iz. vršuje popolnoma to nalogo.»
Nato je tov. Di Vittorio govoril o vtisih, ki jih je odnesel iz ruzgovora, ki ga je imel na Brionih s predsednikom Titom,
«V zelo zanimivem razgovoru, ki sem ga imel s tovarišem Titom — je dejal tov. Di Vittorio — - sem dobil vtis, da je on pripravljen v največji meri prispevati h krepitvi socialističnega sistema v svetu in k enotnosti in razvoju mednarodnega delavskega gibanja. Tito je člo. vek, ki ima izredno jasno predstavo o stvarnosti, pa naj gre za jugoslovanski položaj ali za ednošaje na mednarodnem po-prišču.
O zbliževanju med Italijo in
dal naslednje mnenje:
«Italijanski delavci, ki podpirajo politiko prijateljstva z vsemi narodi, so najneposred-neje zainteresirani na tem, da imajo prijateljske odnošaje z izmenjavo na gospodarskem in kulturnem področju s sosedno Jugoslavijo. Mi smo zainteresirani na krepitvi gospodarske izmenjave in na sklenitvi trajnega sporazuma o ribolovu na Jadranu. Pozitivno je dejstvo, hkrati pa v interesu obeh narodov, da so sedaj odstranjeni stari in tradicionalni vzroki prepira in trenja tudi glede su-hozemskih in pomorskih meja, ki so jih izkoriščali od strani jugoslovanske buržoazije in italijanskih monopolov v imperia, listične namene. Skupno življe. nje prebivalstva na obmejnih področjih, ki so jih imperialisti skušali izkoriščati za to, da bi tam Ustvarili žarišče spopadov med našimi narodi, mora danes služiti za prijateljsko povezovanje obeh narodov, da pri. speva k vzajemni izmenjavi in obrambi skupne stvari in miru v svetu. Italijansko delovno ljudstvo se zlasti veseli razvoja vedno tesnejšega sodelovanja med socialistično Jugoslavijo in Italijo.»
V zaključku intervjuva je tov. Di Vittorio dal nekaj izjav o sedanjem političnem položaju v Italiji in v italijanskem delavskem gibanju.
Skupina delegatov iz Trsta s Heleno Stasovo, staro voditeljico boljševišk« partije in ožjo sodelavko z Leninom. Tov. Stasova šteje 34 let. Naš lis' je lansko leto objavil nekaj izvlečkov iz njenih spominov. Tržaški dele’ gali so se zadržali v razgovoru s tov. Stasovo nad poldrugo uro. Prinesi' 'ja, so ji -osebne pozdrave tov. Vidalija ter pozdrave tržaških komunistov
		
za
.^tano
Je
zovali gotove in sigurne gibe izkušenega specializiranega sovjetskega delavca. Gledali so kako je uredil stroj, postavil rezkalo in delal. Uspeli je bil velik. Vrstila so se iz vseh strani vprašanja, vsi so se skušali čimbolj približati stroju, da bi boljše videli. In imeli smo občutek, da smo vsi skupaj ena sama družina delavcev socialističnega podjetja.
Karasev je ponudil celo izbiro svojih rezkal in dal jugoslovanskim tovarišem vsa podrobna tehnična pojasnila. Ti so bili nemalo začudeni in ganjeni ; zahvalili so se in ga pro. sili naj se še vrne.
Te besede, ki so prihajale prav iz srca, so nas globoko ganile...
Zborovanje se je zaključilo z govorom sekretarja Zveze komunistov. Med splošnim odobravanjem je vzklikal sovjetskemu ljudstvu, ZSSR in apeliral na nerazrušljivo prijateljstvo med obema deželama.
tjih. Skoplje ima tudi
drugih industrijskih p<^ <
/1vikh
Improvizirano
zborovanje
Ob povratku smo ugodili tej želji in sprejeli so nas kot stare prijatelje. Prevedli so tehni. čno razlago in skušali so spraviti v obrat rezkala, ki jih je dal Karasev. Zopet je moral odgovarjati ua razna vprašanja, posebno kar se tiče izdelovanja rezkal in načina uporabe.
Končno je prišlo do povsem improviziranega zboiovanja. V. Karasev je star prò]etere iz Pe-trovgrada ; udeležil se je naskoka na Zimski dvorec. Vprašali so ga naj jim govori o svojem življenju. Ker je nizke postave, so ga postavili na mizo zato, da so ga lahko vsi videli in slišali. Govoril je o sebi, povedat jc kako živijo delavci Leningrada. Nato so govorili jugoslovanski delavci in vsi so izrazili svojo voljo trajnega prijateljstva s Sovjetsko zvezo.
V teku lega srečanja je eden izmed delavcev izgovoril nekaj
Če sem se zadržal pri opisovanju obiska v tovarni «Industrija motora» je zaradi tega, ker prav ta obisk karakterizira vzdušje v katerem se je vršilo naše potovanje.
Enega izmed najtoplejših sprejemov smo bili deležni v tovarni orodnih strojev «Prvi maj » v Zagrebu. Tudi v tej tovarni je Karasev pokazal svoja rezkala in jih nato daroval delavcem.
Josip Gazi, predsednik Zveze sindikatov Iirvatske, ki nas je spremljal, je spregovoril na zborovanju ter podčrtal potrebo prijateljstva naših narodov. Vse socialistične dežele — j8 dejal —- imajo skupen končni cilj in zaradi tega moramo o-krepiti našo povezavo.
Videli smo še druga podjetja, med temi ladjedelnice v Splitu in na Sušaku novo kovinarsko tovarno. To je veliko mehanizi. rano podjetje, ki zaposluje ob polni proizvodnji nad 5.000 de. lavcev.
Skupno z drugimi delegacijami smo se udeležili kosila, ki ga je priredil Josip Broz-Tito. Predsednik republike nas je tu. di povabil na Brione, kjer se je zadržal v razgovoru s Kara-sevom skoro dve uri.
Po nasvetu tovariša Tita smo obiskali Makedonijo, ki je bila do pred kratkim zaostala in revna. Obiskali smo v vardar-
tovarne za prehrambene 1 vode, tekstilno industrij1’' klo, tovarne mila, žage, nje kož.
Obisk v
kovinarski
tovarni
> *11
H b toom
Vse je novo v novi kov'1!. "'ilo, tovarni : novi stroji v sveH, "diti zračnih delavnicah, mia1 lavci, mladi inženirji. 0^ je pomanjkanje kvalifi6'* kadrov. Toda vidi se, da / kedonska mladina udariti' ne štedi s svojimi močrnk premostila neizbežne težka jih ima vsak začetek.
V tej tovarni, kot d rtiči nas kar obsuli s celo vrst0 šanj o vsem, pozabili ničen živil in najemnin. V laviji namreč — in to 'f je vredno ne samo -lavci niso na tekočem 0 nju v ZSSR, marveč ga , zna celo mnogo sindikat11' diteljev.
Vprašali so me n.pf' Sovjetski zvezi kvalifici^ lavec lahko več zasluži ^
dja tovarne. Ko sem P da v tovarni « Vladimif kjer zastopam jaz dela'1 je desetine v tem polo2 se zelo začudili.	y
Sovjetski in jugoslova11-lavci se morajo pogostej6 ti, spoznati medsebojno -nje in delovne pogoje v nah. Tako bo imelo na-'e
tit „ "dove Lani
"tunu
setn
“blek
» M"j.‘ ^ «bič
iVvai
„,.v m
l|Llje
”Ne
«Ne
«Kd
Nov
«Me
V
G
"e;
P'
'Šote
_rina
"ha.
N
hJ 81
"Lati
"dali
S
teljstvo še trdnejšo P0^^, *i ij
Globoko nas je gayl smo videli kako v
(Nadaljevanje na
a"arè
‘Udi
,-A£‘
KULTURA IN ZNANOST
i k
Staršem
premislek
Starod pacat k
i sat» . irednjo spodnji turški ila naj '12). ulice,
Ob začetku novega šolskega leta
septembra se začne vpisovanje za novo šolsko leto. leto se ob tem — za slo-"•'ko šolo važnem dogodku oglašamo v našem listu in ^tTio slovenske starše k razbijanju. Zlasti se obračamo one matere in očete, ki so tukajšnje dejanske, težke -podarske razmere, ali pri-nekaterih delodajalskih 'Sov, ali pa šovinistična profonda spravili v dvom, kaj riti za svoje otroke, kam ‘•ali svoje šestletne malčke.
tos s teh stolpcev želimo še $ehej opozoriti slovenske dru-na važnost, ki jo ima vpitje v slovensko šolo, opo-r'li na važno nalogo, ki jo l,StamT‘ imai° v Pogledu te osno-pravice, v pogledu šole v !|neui jeziku.
^nano je, da je pred približnim letom takratni mini-r za javno vzgojo Rossi pred. ministrskemu svetu pred-za uzakonitev slovenskih ki sicer ne odgovarja pokam in željam našega ljud-Dogodki v parlamentu in 'togih rimske vlade so od-iških razpravo o tem zakonu, "dar se pričakuje, da se v 11 leta zadeva zopet iznese v r°dajnih vladnih organih, "j im o torej pred dokončno "konitvijo naših šol, ki smo i°liko let pričakovali, in za so se potegovali komunisti-Poslanci, oh podpori in so-
iokaj f r; ii nove listano' anovafl ?znem
ah. Mi
i	kovin1 zapfi
tje je il
a dob*1 -ter je I, stolnih se do
ii	uk^1
slovenskih političnih in kulturnih skupin KPI iz NSZ iz Trsta in Gorice.
Slovenska šola je danes kvalitetno dobra, v njej se otroci uče obeh jezikov. Resno delo učiteljev in profesorjev je vi dno pri dokončnih letnih ocenah. Tudi moramo vpoštevati, da so se odnosi med Italijo in Jugoslavijo v zadnjih časih zelo izboljšali in se čedalje izbolj. Šujejo. Zato če je že danes povpraševanje po mladini, ki obvlada oba tukajšnja jezika, zna. ino (v raznih gospodarskih tiradi h, tvrdkah, magacinih itd.), ho v bodoče potreba po ljudeh, ki bodo znali izmenjati besedo v italijanščini ali slovenščini, še večja. To naj vzamejo starši v poštev, to naj tolmačijo tudi vzgojitelji.
J. G.
Zdravko
Ocvirk
nenadoma
preminul
t t ponedeljek je nenadoma V preminul, zadet od srene kapi, slovenski pesnik Zdravko Trlikar-Ocvirk star komaj 48 let. Pokojnik se je rodil 5. decembra 1909 v Krminu, kjer je živel do prve svetovne vojne. Ob izbruhu vojne se je preselil v Ljubljano. Leta 1945 je prišel v Trst, kjer je deloval v uredništvu «Primorskega dnevnika», kasneje pa na tukajšnji sloven, ski radijski postaji. N ek a j časa je bil tudi član Slovenskega nerodnega gledališča za Tržaško ozemlje.
Zdravko Ocvirk je začel piša. ti pesmice Še zelo mlad. Objav-
Ijal jih je v raznih revijah in čmopiših. Med obema vojnama je objavil tudi dva samostojna zrezka. Pisal je tudi za bivanja v Trstu in jih objavljal v raznih revijah in drugih publikacijah.
Zamenjava
znanstvenih delavcev v okviru
kulturnega sodelovanja
\jaši sobesedniki prekrasno l N govore ruščino. Mladi jugoslovanski literarni zgodovinarji Pavle Broz (Beograd), Aleksan. dei Flaker (Zagreb) in Janez Zor (Ljubljana) se že par let ! »arijo s proučevanjem problemov ruske in sovjetske književnosti. Lanske jeseni so v okviru zamenjave znanstvenih delavcev in študentov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, prispeli v Moskvo v svrho povišanja znanstvene kvalifikacije.
Mi se pogovarjamo v salonu študentovskega Doma na Leninskih gričih.
Zelo sem zadovoljen, pravi Pavle Broz, ker študiram na Moskovski univerzi. Svoje bivanje tukaj želim izko. risiiti za proučevanje sovjetske
Pogovor z jugoslovanskimi literarnimi zgodovinarji P. Brozom, A. Flaker jem in J. Zorom
» c	1 • l • »
jamo ljudje
v Benetkah
lo
tt nedeljo sc je začel v Be-» netkah XVIII. mednarodni filmski festival. Svečano otvoritev tradicionalnih filmskih pri. reditev jc precej motilo slabo vreme. Številne filmske zvezde.
ki so za to priliko bile name-vanju socialističnih zastoj, „jene y Renetke in s0 ^ vozile
1
S
:viškc
š list dele-
i nesli}, A
istoV
tudi »' i pow bene ! ustrij"; iage.
v, ter tukajšnjega in gori-slovenskega prebivalstva. ah) mora hiti naša skrb, da No izmed nas prispeva, da Uzakonitev čimprejšnja, da hi eli slovenska šola kmalu °mla trdno pravno podlago, fofcm seveda, da jo bodo zait a določila res ščitila, ne V; vedno zapostavljala, kot ‘mo predvideno v osnutku Uvoženemu pred časom s 111 socialno - demokratskega Aetnega ministra. Tako i-torej predvsem starši va» besedo, ker s tem, da bodo 'N vpisali v slovensko šolo, slednjim zajamčeno potreste v i 1 o otrok za ohranitev J^ečih razredov. ehdar če je naloga staršev Ail in važna, ni manjša nati en e ga osebja, ki se mora Čehoma in z vnemo pote-aH. da to dejstvo razlaga lflm. Učitelji in profesorji, j";ijholje obveščeni o vpraša-uzakenitve, organika in h šolskih zadev, zato naj .v°jem službenem delokrogu
Nžajo ljudi, naj govore in jujejo. kakor je nakazal
°r za slovensko šolo, ki sc llshmovil z namenom, da de. I v korist te šole in ki ga yljajo predstavniki vseh
z zrakoplovom, so zaradi slabega vremena zamudile otvoritev.
►	Otvoritev XVIII. mednarodnega filmskega festivala
►	Uspeh jugoslovanskega filma
vi je bil na vrsti film «Angelj glavni igralci Tamara Miletič,
je stopil v Brooklvn
V ponedeljek je bil na vrsti
Zrakoplov je moral pristati v I jugoslovanski film «Samo 1 ju-Florenci. Po končanem neurju j dje». Ta film je režiral Branko se jmreditve začele. Kot pr- Bauer : v njem nastopajo kot
satirične književnosti dvajsetih let. V središču mojega proučevanja je tvornost Iljja in Petrova. Poleg tega, je zame posebno važno izpopolniti znanje ruščine, zato, ker delam kot u-rednik za rusko književnost in kritiko v beograjskem založništvu a Kultura)».
— Tukajšnje bivanje, — nadaljuje P. Broz, je za nas velikega pomena predvsem zato, ker je v jugoslovanskih knjižnicah zelo malo literature glede vprašanj, ki nas zanimajo. Stara buržoazna Jugoslavija ni hotela imeti prijateljskih od. noša jev s Sovjetsko zvezo, zamenjave literature skoraj sploh ni bilo.
O svojih vtisih v Moskvi, o rezultatih in planih dela je doktor literarnih ved Aleksandr Flaker povedal sledeče:
Jaz sem se bavil pravi — pretežno s proučevanjem ru-sko-hrvatskih književnih stikov v XIX stoletju. Moja dizertacija je bila posvečena vplivu ruske revolucionarno - demokratske misli v 80-ih letih preteklega stoletja na Hrvatskem. Sedaj je v tisku moje delo «Turgenjev in hrvatske povesti». Za časa bivanja v ZSSR sem sodeloval na znanstvenem zasedanju, katerega je organiziral muzej Tur. gen jeva v Orlu, kjer sem imel referat o Turgenjevu v hrvat-ski književnosti. Nedavno sem na katedri zgodovine sloven-letno slepo dekle, za katero se |skih književnosti imel predava. neki stari zdravnik na kliniki nje Q vplivu Turgenjeva na prizadeva, da bi ji vrnil vid. razvoj hrvatskega realizma. Se-Zdravnik noče, da dekle živi Id(ij je glavni moj smoter pro-med bolniki, ko čaka na ope- ! učiti sovjetsko prozo dvujetih
let in zbiranje gradivu za knjigo o tem obdobju sovjetske Mislim je poudaril A. Flaker da ho že uresničena, a v bodoče še širša zamenjava znanstvenih delavcev in študen. tov pripomogla k utrditvi kulturnega sodelovanja med našima deželama.
Olivera Markovič, Milorad Marjetic in Nikša Štefanini, izdelalo pa ga je zagrebško podjetje «Jadran film».
Film «Samo ljudje» je človekoljubni film in prikazuje 23-
tel jev so v Jugoslaviji zelo popularni spisi Mihajla Šolohova Visoko cenimo spise Leonida Leonova. Splošno znana je tvornost tudi Majakovskega, Jeseni-na in vrste drugih sovjetskih pisateljev Po normalizaciji od. nošajev med ZSSR in FLRJ so naše založbe začele prejemati mnogo knjig sodobnih sovjetskih pisateljev.
Revija «Slovani» št. 6-1957
Pesnik Saba umrl
ll!llllllllllllllllIlllllilllllllllllllll]||||l!llllll]||[|||||||||||||llllllillllllllllllllll!!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllIII!IIIIIIIIUIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!lllllllllllllllllimill8ll
(Konec prihodnjič)
PREJELI SMO:
«/anušAa» igra v treh dejanjih. napisal Aleksander Mozetič. Delo je izšlo že leta 1955 v samozaložbi v Trstu, a je bilo šele sedaj dano v prodajo.
—	«50 let Slovenskega Akademskega Društva «Balkan» v 7 rstu », tiskala tiskarna Gra-phis.
—	«Conoscersi» št. 23, revija 1-talijanskega združenja za kulturno stike s Poljsko - Rim.
Star, onemogel, brez vsakršnih sredstev se jc pesnik Umberto Saba lanskega novembra zatekel v goriško kliniko «S. Giusto». Pred nekaj meseci mu je umrla žena, ki mu je bila zvesta navdihovalka odkar je živela z njim. Ta izguba ga je še bolj potrla in mu skrajšala trpeče dneve. Umrl je 25. avgusta t. L zjutraj zadet od srčne kapi. V ponedeljek so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Trst, v torek pa so jih pokopali z velikimi slovesnostmi. Pogreba -— ki je bil na občinske stroške — se je udeležila velika množica. Navzoči so bili tudi številni predstavniki oblasti, političnih, kulturnih in drugih organizacij. Našo federacijo so na pogrebu zastopali tov. Vidali, Marina, Tominez. Pacco in Lovriha. Tov. Vidali je poslal pisateljevi hčeri Lini sožalje, v katerem poudarja, da komunisti poveličujejo v Umbertu Sabi umetnika, ki je živel za svoje ljubljeno mesto, ki je trpel za svobodo in je bil vedno z ljudstvom.
Prizor iz filma «Samo ljudje». V sredi glavna igralka Tamara Miletič, ki se v filmu imenuje Buba.
racijo, zato jo pošlje v penzion, kjer stanujeta dva vesela človeka, mlajši zdravnik in inženir, ki vodi delo pri gradnji h idrocentrale. Tako inženir, ki jc brez ene noge, kot mladi zdravnik sta vesela prijetne družbe ubogega dekleta Dekle se zaljubi v inženirja, katerega sprehaja strah, kaj bo po operaciji, ko bo spregledalo in u-gotovilo, da je invalid, kar ji on ves čas prikriva. Res, dekle po operaciji spregleda, inženir pa med tem zbeži drugam, saj so dela na hidroeentrali že dokončana. Mladi zdravnik razodene vso zadevo dekletu. Ko pa dekle to izve, teče za inženirjem in ga sreča pri novem jezu, kjer se z njim radostno objame.
Film je občinstvo ugodno sprejelo in ga nagradilo z obilnim ploskanjem.
CEZ VSE
C ez vse, kar je bilo, zdaj črto potegnimo, čez težke dneve, ki smo jih živeli, čez grenke ure, ki smo jih trpeli, v bodočnost lepšo verjemimo.
Zdaj pozabimo na boleče rane, solze obrišimo in z dušo mlado na pot krenimo z novo nado; kar je bilo, naj kot spomin ostane.
ZDRAVKO OCVIRK
Kratek opis
pesnikovega življenja in delovanja
j r nberto Saba se je roti il v U Trstu 9. marca 1883. Starši so ga poslali v trgovsko šolo, teda ta ni bila Umbertu po volji, zato je izstopil ne da bi jo dokončal Prosvetil se je novi-
Nato naši sobesedniki pripovedujejo o proučevanju in predavanju ruske književnosti in ruščine v jugoslovanskih šolah.
Rusko književnost ljubijo j v Jugoslaviji pravi A. Broz.
— Najboljša dela ruskih klasikov so bila prevedena že zdavnaj. Se pred vojno so bila v mnogih zvezkih izdana zbrana dela Čehova, Dostojevskega, Le. va Tolstoja. Posebno mnogo ru-
»A ••	1	•	»
Azijska gripa bolezen današnjih časov
m takoimenovani «azijski gri. -L pi» se je že mnogo pisalo in govorilo, zlasti še tedaj, ko je napadla velikanska področja Azije, predvsem na Daljnem Vzhodu. Pred nedavnim se je ta bolezen začela pojavljati tudi v Evropi in obstajala je bo
skih knjig so izdala založništva jezen, da ho zajela tudi naše «Kultura», «Prosveta» in «.No- | kraje. Iz poročil, ki jih obja-lit)). Od sodobnih ruskih piša- J vij a Svetovna zdravstvena orga
KOPALNE HLAČE
kovi"
"'I' letos se nameravam odpeljati v kopališče, toda lo pot a _ n' odpotoval brez hlač. To se pravi, ne razumite me . '"o, hlače bom sicer vzel s seboj, toda ne bom si dal
sveti Siiti
ml8f:
ji.
alifie’'
, da i'
r''t nasedel.
vovem vam, kako je bilo.
Lani sem bil sklenil, da pojdem v kopališče Vranje. V ^Bitn sem si hotel dati naredili jjosebno lahko obleko danti- . sem h krojaču, izbral primerno platno in ga prosil, naj "Meko pomeri.
Mojster me je zaničljivo pogledal. «Kaj. jaz naj vam me-»bleko, ko že jietnajst let za vas delam?»
®*1 sem jjomirjen in nisem silil vanj radi mere, toda evnl sem s poudarkom, da mora biti obleka v petek zve-, v mojih rokah. Poznam namreč navado krojačev in čev-j.J"v- ki prinesejo naročeno najmanj tri dni pozneje kot je
očmi
težk0'
k. druži
vrst0
li «Ù
in. V
j* J,'bljen
mo m o : ga 8 likal»'
t.pr-
ificiC
UZl '
m P8’1
tol o2'
žal'
ova
je/
na-6
SPISAL
BRANISLAV NUŠ1Č
♦	Ali je gripa smrtonosna ?
♦	Kako se borimo proti njej
♦	Potrebno je cepivo
posebne obleke za kopališče. Zadostuje mi, da sem
<(^e pozabite: odpotujem v petek z večernim vlakom».
skrbite, jaz bom točen.»
((Kdaj naj si pridem merit obleko?»
'°v zaničljiv pogled.
^Merjenje je nepotrebno», se je glasil odločni odgovor petek ob osmih zvečer sem poslal po obleko — ni bila
^ §°tovljena. Poslal sem ob devetih — obleka še ni bila Poslal sem o pol desetih — obleka še vedno ni bila d Ob deseti uri in dvajset minut sem slednjič imel oble-[mir Hl *°kah in od deseti uri in štirideset minut je odpeljal moj lelav't y
i,j soboto sem bil na mestu, kjer sem se odpočil, se dal 3 ati od zdravnika, plačal zdravniško pristojbino, se se-^ z nekaterimi gospemi, ki so se mudile brez svojih mož
tej6ItA^išču, in sem se hotel naslednjega dne, nedeljo, poka-n°vi obleki
seboj sem si bil vzel sledečo prtljago : ženo, taščo, kletko % arèkom, kuharico, štiri vzglavnike, tri odeje in popolno
tj "iško opravo, izvzemši štedilnik, četudi je tašča predlagala, gaU’11, jy ’ tega vzamemo s seboj.
Jug11' A	promenadni koncert. Veliko lepih ljudi v lepih
V,9'1’ ženske v najsvetlejši belini, a moški v najtemnejši
l. i1'
Takoj moram omeniti, da sem bil primoran si obleči novo obleko, ker sem bil po nesreči raztrgal svoje stare hlače in sicer na najnerodnejšem mestu.
Z zadovoljstvom sem vzel novo obleko iz kovčega in zlezel predvsem v hlače. Še danes ne razumem, kako da me v tistem hipu ni na mestu zadel mrtvoud. Pomislite : hlačnice so bile za dve pedi predolge, da so se mi vlekle za stopali.
Preklel sem mojstra in prisegel, da si ne bom nikoli več dal narediti obleke brez krojačeve mere in preizkušnje. V svojem obupu sem šel še dalje : jrrisegel sem, da mu ne bom ostal za vse večne čase dolžan samo te obleke, ampak tudi obleko od prejšnjega leta.
Moje prisege mi niso mogle pomagati. Nedelja, promenadni koncert, toda jaz starih hlač nisem smel obleči, a novih še manj.
Kaj naj naredim?
Tak kakršen sem bil, ne ravno nag, a vendar precej nepopolno oblečen, sem vrgel nove hlače čez roko, šel k ženi in ji govoril z najljubkcjšim glasom :
«Srček, ali bi mi hotela te hlače za dve pedi skrajšati in jih nato znova zarobiti?»
«Jaz? Bog vari ! » je odgovorila moja žena, ki se je na-skrivaj radovaia, da sem obsojen na domači zapor.
«Zakaj pa ne?»
«To je vendar krojaško delo.»
«Dobro, toda tu v kopališču ni krojača, hlače bi moral poslati v Vranje. In če bi tudi to storil, bi mi ne bilo pomagano, ker na nedeljo nihče ne dela. Zakaj mi nočeš ustreči.»
«Ne bodi otročji' Čisto novih hlač ne maram kvariti.»
«Saj ni treba narediti bogve kak lepo. Enostavno odrezati in zarobiti.»
«Ne, ne, potem me boš pa zmerjal.»
Ni mi preostajalo drugega nego iti k tašči in ji obrazložiti željo.
«Moj Bog, otrok, kako naj se tako pregrešim? V največji sili bi na nedeljo ne vzela šivanke v roke.»
Ostala mi je še kuharica. Šel sem k nji. Ko me je videla prihajati tako oblečenega in s hlačami čez roko, si je s pred pašnikom zakrila obraz in se poleg tega še okrenila v zid.
iČujte, Kati, usmilite se me!»
S solzami v očeh sem ji razložil nezgodo.
«Ne morem, milostni gospod, ker v svojem življenju še nisem imela opraviti s hlačami. Kvečjemu da sem prisila kak gumb.»
«Toda, Kati, to ni nikaka umetnost. Vi vzamete škarje, odrežete hlačnice za dve pedi in ostanek zarobite No. ali ni to čisto enostavno.»
«Ne, ne, ne morem ! Pojdite, prosim, da vas ne najde gospa neoblečenega pri meni v kuhinji.»
Vse je bilo zaman. Ves obupan sem se vrnil v svojo sobo, vrgel hlače na tla, spustil temnice, legel na posteljo in trdno zaspal.
Med tem, ko sem spal, se je zgodilo sledeče : ženi sem se zasmilil Videla je, da vsi ljudje hodijo na izprehod, a jaz moram spati. Prišla je na tiho v sobo, vzela škarje, odrezala dve pedi hlačnic, jih zarobila in položila hlače tiho na posteljo, da bom prijetno iznenaden, ko sc prebudim.
No, če bi se bil zasmilil samo ženi, bi bilo vse v najlepšem redu, toda tudi moja tašča je nenadoma začutila usmiljenje do mene. Prekrižala se je pred sveto podobo, se prijrlazila v mojo sobo. vzela hlače, jih skrajšala za dve pedi, jih obrobila in jih položila nazaj na posteljo, da bi mi pripravila jtrijetno iznenadenje.
Končno je res lepo, da sem se smilil ženi, ganljivo, da sem se smilil celo tašči, toda moja nesreča ni počivala : zasmilil sem se končno tudi kuharici.
Pomislite, celo Kati sem se zasmilil. Potem, ko je moja žena odrezala dve pedi hlačnic in odšla na obiske, ko jc moja tašča odrezala dve nadaljni pedi in se opravila na izprehod, je prišla tudi Kati v mojo sobo. Prav tiho, po prstih. Vzela je hlače, jih skrajšala za dve pedi in jih jroložila na po. steljo, da bom prijetno iznenaden, ko se prebudim.
In v resnici sem bil iznenaden. Videl sem, da so hlače popravljene in sem vesel skočil vanje. Toda — moj Bog — še sedaj me spreleti mrščavica, če pomislim na tisti trenutek -- tičal sem v kopalnih hlačah. Dà, to so bile pristne kopalne hlače. V tistem obupnem trenutku nisem mogel storiti drugega nego v kratkih hlačah ko veter naglo leteti med ljudmi do kopališča in skočiti naravnost v vodo.
Glejte, zato bom letos brez hlač odpotoval v kopališče,
nizacija pa je razvidno, da sicer obstajajo nekatera gnezda te bolezni v Evropi, da pa je bolezen milejšega značaja in da sc ni mogla razširiti zaradi ta-kojšnjih obrambnih ukrepov, ki so bili sprejeti povsod, kjer se je epidemija pojavila.
Tudi v mnogih deželali v A-ziji je bolezen jjonehala ali pa ponehava. Toda pojavila se je v Afriki in sicer v Gibutiju in Sudanu, kjer se sedaj pase. Tu-di v Združenih državah Amerike so zabeležili več obolelosti kot pa v preteklosti. Nadalje so pojave te bolezni zabeležili tudi v Južni Ameriki in sicer v državah Cile, Argentina in Peru, kjer je obolela celo znana lepotica Gladvs Zender, ki so je pred nedavnim proglasili za cajlepšo žensko na svetu
Tudi v Italiji beležijo pojave azijske grijie mržličnega tipa, ki se le malo razlikuje od navadne gripe. Bolezen so zabeležili v nekaterih počitniških kolonijah v kraju Torvajanica in med vojaki NATO v Neaplju.
Prav gotovo vas zanima vede-ti kakšna je azijska bolezen. E-'o, torej, kaj moremo o njej napisati :
Azijsko gripo povzročata kol vsako drugo gripo dva različna tipa virusa, katera sta označena eden s črko A in drugi s črko B. V zadnjih epidemijah, ki so bile najbolj razširjene, so zasledili virus tipa A, virus tipa B pa so zasledili v manjših in lokaliziranih epidemijah. Toda omeniti pa moramo, da v nekaterih krajih niso izsledili virusov omenjenih tipov.
Najbolj možno žarišče influence se nahaja v nosnih izločkih in v izpljunkih bolnikov. Bolezen se prenaša predvsem z neposrednim stikom, zlasti potom malih kapljic, ki jih bolni-
ki j)renašajo na druge osebe in na predmete v njihovi neposredni bližini, kakor tudi potom obleke bolnikov zlasti pa nosnih robčkov.
Gripa, pa naj bo katere koli vrste, se pojavi z mrzlico, ki traja od 1 do 7 dni. Obenem z mrzlico se pojavi nenavadna utrujenost, onemoglost, otrplost hrbtenice in v raznih udih telesa,nahod, vnetje grla in skoraj vedno bronhitis, ki je včasih spremljan celo s pljučnico.
Kako se moramo ravnati
narstvu in književnosti. Pesmi je začel pisati, ko je bil še dijak vendar pa je izšel prvi zve. zek šele leta 1911. Leta 1920 se je pesnik ponovno oglasil nespremenjen, le da močnejši kot pred devetimi leti. Spet je nastal molk, toda Saba ni miroval, pisal je in se po nekaj i letih vedno pogosteje oglašal v raznih listih in revijah. Leta 1915 pa je založnik Einaudi izdal izbrane pesmi v 600 strani obsegajoči knjigi pod naslovom «Canzoniere». Za to zbirko je prejel nagrado «Viareggio». leta 1951 pa mu je «Accademia dei Lincei)) podelila nagrado za pesništvo
Saba je še kot mlad dijak nastopil v javnem in političnem življenju. Udejstvoval se je v krožku «Circolo di studi sociali)). ki je imel izrazito socialistični značaj. Kasneje je bil ta krožek razpuščen, a ostale so sledi in te so vidne tudi v vsej nadaljnji poeziji Sabe. Saba je bil irendentist, toda ne iredentist šovinističnega tipa.
Kot pošten Italijan je ljubil Italijo in ves italijanski narod, a spoštoval je druge narode. Ker je bil židovskega pokole-nja je moral sredi zadnje vojne zapustiti Trst. Le tako se je izognil nacističnemu preganjanju. Iz svojega ljubljenega Trsta se je umaknil v Florenco, kjer se je aktivno pridružil an. ti fašističnim silam, ki so se borile za osvoboditev dežele. Florentinskim partizanom je posvetil tudi eno izmed svojih naj-lepših poezij. Po končani vojni se je povrnil v svoje rodno me-
Skrbeti je treba, da v prhne- , žierf J(. ,saj ni „aW
ru obolelosti zmanjšamo možno, sti širjenja epidemije. Skrbeti moramo, da bolnika ločimo od zdravih ljudi, da drugi ljudje ne zahajajo v bolnikovo stanovanje in da ne pridejo v doti-ko z osebnimi bolnikovimi predmeti, zlasti oblekami. V krajih okužbe je priporočljivo ne zahajati v javne prostore, kjer se zbira mnogo ljudi, zlasti v kino, plesne dvorane, gostilne, kavarne itd. V tem primeru je priporočljivo tudi ne voziti se z avtobusi, tramvaji, itd. Poljubljanje je v času epidemije zelo nevarno in ga je, torej, treba opustiti brez vsake zamere Izredno previdni moramo biti v javnih gostiščih, doma ne smemo uživati hrane iz iste posode in z isto žlico kot bolnik. Skrbno zadržanje je v mnogih primerih obvarovalo ljudi pred epidemijo. Kdor o-pazi prve znake bolezni, je naj. bolje, da gre takoj v posteljo, da pokliče zdravnika in se skrbno ravna po navodilih, ki mu jih da isti. Pri tem je treba u-poštevati, da ne gre le za bolno osebo, temveč za ostale čla-
(Nadaljevanje na IV tirani)
razumevanja. Skupina italijanskih kulturnih mož se je sicer zavzemala za to, da bi ga uveljavila, a brez uspeha. Ni uspela niti v tem, da bi dostojno proslavili 80-letnico njegovega rojstva. Zato je pravi kontrast med stvarnostjo in med poveličevanjem, ki ga je bil deležen po smrti.
Pesnik Saba je bil dobra, ro. manlična oseba, ljubil je resnico, sovražil krivico, zalo je vselej obsojal vsakršno nasilje in vojne.
To izpričujejo njegove številne pesmi, v katerih izra. ia svoje sočustvovanje s siromaki, s preganjanci, s tistimi, ki trpe krivice. Bil pa je tudi pes-nik, ki je gledal pred seboj no. vo dobo, dobo delovnega ljudstva. V komunizmu je gledal idejo, ki brati duhove in vedno je trdil, da zgodovina gre naproti socializmu.
Ime Umberto Sabe je tesno povezano z italijanskim kultur-nim delovanjem v Trstu. Bil je največ ji itali junski pesnik v Trstu in eden izmed največjih sodobnih pesnikov v Italiji.
List
zaos
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
ličil
30 j
Velika udeležba na praznikih tiska
A Uspeh v sekcijah Sv. Vid in Greta
T) o praznikih tiska, kt so jih organizirale sekcije ((Cu-
rici», Barriera in Pratolongo, sta bili v nedeljo na vrsti zopet dve sekciji in sicer Sv. Vid-Campi Elisi, ki je imela svoj praznik v Ljudskem domu v ul. Madonnina ter Greta z veselico v lastnem sedežu.
Kot prejšnje nedelje tako je Lil tudi v nedeljo povsod dober obisk tovarišev in simpatizerjev z družinami. V Ljudskem domu je mladinec tov Goruppi povedal precej zanimivih vtisov z mladinskega festivala v Moskvi.
Poseben uspeh je zabeležil praznik na Greti, kjer sta bili dvorana in vrt do kraja zasedena. Na prazniku, ki se ga je od popoldanskih ur pa do poznega večera udeležilo nekaj sto prijateljev našega tiska, je svi ral izbran orkester, ki je zabaval prisotne. Pozdrav naše federacije in «Lavoratora» je pri-nesel tov. Mario Colli. O vtisih s festivala v Moskvi je na Greti govoril tov. Doro Cergol.
Jutri popoldne bo praznik tiska v Griži (Milje). Veselica bo v Ljudskem domu. V imenu naše federacije bo spregovoril na prazniku tov. Paolo Sema.
Seveda niso prazniki tiska e-dina aktivnost v okviru « Meseca tiska». V zadnjih tednih je večina sekciji sestavila podrobne delovne načrte za dvig razprodaje naših dveh tednikov in dnevnika « VUnità», poleg še drugih ilustriranih listov in reviji. Prav tako se v sekcijah razpravlja o kampanji nabira, n ja prispevkov. Tudi v tem pogledu obstojajo ponekod že konkretni načrti z določenimi cilji, ki odgovarjajo stvarnim možnostim poedinih sekciji.
Ker so načrti, ki jih je prejela federacija večinoma iz sekciji v mestu, je pričakovati, da bodo vzgledu sledile tudi podeželske sekcije, od koder so podatki do danes še zelo pomanjkljivi.
Dopis iz Briščikov
Ne vem kje bi začel, ker je v resnici toliko nerešenih stvari, ki se tičejo Briščikov. Poleg tega pa je treba priznali, da se iz naše vasi že dolgo ni ničesar pisalo v «Delu».
Začnimo torej s cestami, ki vežejo Briščike z drugimi vasmi. Vzemimo cesto za Prosek. Cesta je bila svojčas zaprta za promet, ko so za časa vojaške uprave zgradili «železno cesto» za letala kar čez to cesto. Ker je bil promet vedno precej velik, so si morala vozila pač poiskati drugo pot, to je kolovoz, ki sc ga še vedno poslužujejo, čeprav je v res obupnem stanju.
Tudi ostale ceste ne ustreza-
jo več današnjim potrebam : prav posebno kar se tiče ceste, ki pelje na Opčine. Kdor pride v vas se čudi in sprašuje, ali res ni nikogar, ki bi se pobrigal za popravilo te ceste. Saj je vendar veliko prometa: po njej se vozijo vojaki, sprehajajo ob nedeljah turisti, poleg dnevnega prometa. Sedaj so cesto posuli z gramozom, kar pa je precej nevarno posebno za lahka motorna vozila.
Imamo še nekaj problemov. Toda o teh bomo spregovorili prihodnjič.
VAŠČAN
Smrt
zavednega
rojaka
Prejšnji teden je umrl v Her-peljah Anton Dobrila, ki se je preselil pred kratkim v svoj rojstni kraj. Pokojnik je namreč živel v Trstu, kjer je bil med Slovenci poznan kot vzoren mož in zaveden rojak. Ljubil je slovensko pesem in se je kol pevec udejstvoval po vojni v raznih pevskih zborih, na zadnje v zboru «Cankarja».
Naj mu bo lahka rodna gruda ! Težko prizadeti družini izražamo tem potom iskreno sožalje.
Sprejem delegatov s festivala
Prejšnji teden so se tržaški
Javno mnenje hoče vedeti vso resnico
mladinci, ki so bili na festivalu, srečali na sedežu Združenja za kulturne stike s SZ z novinarji tržaških listov.
Prisotne je nagovoril predsednik Tržaškega odbora za festival, prof. Weiss, na kar se je med novinarji in mladinci razvila dolga in živahna diskusija.
Tržaška delegacija, ki so jo sestavljali zastopniki komunistične in socialistične mladine, predstavniki NSZ in Neodvisne mladinske fronte, je odnesla s svojega kratkega bivanja v Sovjetski zvezi nepozabne in globoke vtise Bogat in pester spo. red Festivala, razne športne tekme in kulturni nastopi, srečanja med amaterji različnih kulturnih panog, prijateljska srečanja med zastopniki raznih dežel, bratska izmenjava misli o izkušnjah domačih krajev med mladinci, niso ovirali, da hi Tržačani ne utegnili spoznati razne plati življenja in delovanja sovjetskih ljudi. O tem, ter o izredno ganljivem sprejemu, o preprostosti tamkajšnjega človeka, o njegovi delovni sposobnosti, kulturni in življenjski ravni, so vsi mladinci obširno poročali prisotnim novinarjem.
Izredno zanimanje za proces Trevisan Zanikanja ki ne prepričajo
TJ trenutku ko naš list izide je proces Trevisan tik pred zaključkom. Zato nam razsodbe še ni znana. Proces Trevisan, ki traja že nad mesec dni, je spremljala vsa javnost z velikim zanimanjem, posebno izjave obtožencev in govore o-hrainbe.
Za boljše razumevanje tega zanimanja ki nikakor ni samo radovednost za dogodek
Vpisovanje v šolo Glasbene matice bo od 1. do 12. septembra od 9. do 12. in od 16. do 18. ure v šolskih prostorih v ul. Ruggero Manna 29 (telefon 29779).
črne kronike se je treba spomniti kako je sploh prišlo do tega procesa, v kakšnem ozračju so bili pred dvema letoma aretirani obtoženci. To so bili časi, ko si je takratni kvestur Marzano na vso moč prizadeval za... bonifieiranje tega področja, posebno pa miljskib hribov, ki jih je neki časopis nazval «Montclepre giuliana».
tem kar se je slišalo na procesu.
To je bila karakteristika pro. cesa. Javno mnenje se je zgrozilo. ko je zvedelo, da so se na policiji po tem kar se je slišalo na sodišču uporabljale metode, ki bi morale biti samo še pokopana zapuščina že obsojene preteklosti. O tem se je že prej marsikaj slišalo in že ob drugih prilikah so prišli na dan dvomi, toda nihče se ni pobrigal, da bi se stvar vendar I
šentjakobski osnovni šoli, v ulici Scuole Nuove, 12, 1 .in na didaktičnih ravnateljstvih, pred. nostna lestvica za poverjena in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1957-1958.
Prednostna lestvica je na vpogled vsak dan od 9. do 12. ure od 31. avgusta do vključno 9. septembra t. 1.
enkrat razčistila.
Morda bo kdo dejal, da so policisti na sodišču zavrnili obtožbe in zanikali pretepanja (neki inšpektor je celo govoril o «obojestranski prijaznosti» med policisti in aretiranci).
Nikakor ni slučajno, da niso zanikanja vzbudila pozornosti
Nadalje ni mogoče pozabiti | javnosti in niso prepričala, če-tega kar se je dogodilo na pro- j l)rav' jih je določeni tisk oh-cesu. kjer so obtoženci odio- jav*J z velikim poudarkom. Dej-čno preklicali «izpovedi», ki so | stvo je, da javno mnenje še
jih dali na policiji. Povedali so da so jih pri zaslišanjih mučili in pretepali in pogostoma psovali «porco d’un comunista». Tudi priče so izpovedale o mučenju obtožencev s takimi metodami, ki ne pustijo za seboj sledov. V govorih odvetnikov, ki branijo obtožence pa so prišla na dan kričeča protislovja med «izpovedmi» na policiji in
Obisk raznasalcev tiska iz Carpi
V	soboto in nedeljo je bila gost naše federacije skupina tovarišev iz Carpi (Modena), ki so aktivni raznašalci «Unità» in ostalega demokratičnega tiska. Prilli so s posebnim avtobusom, ogledali so si najprej naše mesto ter obiskali nato Ljudski dom v ul. Madonnina, kjer jih je čakala zakuska. Drage goste je v imenu naše federacije pozdravil tov. Tonel, nekaj besed je nato spregovoril tudi tov. Vidali. Raznašalci iz Carpi so v znak konkretne solidarnosti nabrali za tisk naše federacije 9.111 lir.
V	soboto zvečer so obiskali Ljudski dom v Sv. Križu, kjer so jih Križani prisrčno sprejeli. Pred odhodom so v nedeljo obiskali še Čampore, kjer
so bili prav tako deležni bratskega sprejema.
Kongres tržaških komunistov
(Nadaljevanje z 2. straniJ
go odločilne prednje straže delavskega razreda in tržaškega ljudstva, za gospodarsko obnovo in socialni razvoj
Tržaški komunisti so se vrnili v veliko družino KPI v trenutku ko se praktično začenja velika bitka političnih volitev, ki se jih bodo udeležili — po več kot tridesetih letih tudi tržaški volivci. Naš kongres je dal poudarka važnosti bitke, katere rezultati bodo morali nakazati važen preokret za vse italijansko ljudstvo, preprečivši nov 18. april in zagotovivši deželi nov in še večji 7. junij, ki naj predstavlja poraz totalitarnih načrtov DC in procesa kle-rikalizacije ob podpori fašistov ter velikega industrijskega in agrarnega monopola. Močni na izkušnjah in . sijajnemu uspehu. ki so ga dosegli na u-pravnih volitvah lansko leto, so se tržaški komunisti obvezali na kongresu, da se bodo dobro pripravili za bodočo bitko, da bodo pospešili svoje borbe in akcijo za enotnost vseh demokratičnih in antifašističnih sil, da se bodo udeležili volilne
kampanje z vsemi svojimi silami in z vsem svojim navdušenjem zato, da se bodo izkazali in da bodo vredni najboljših tradiciji tržaškega delavskega in komunističnega gibanja VI. kongres je predstavljal dobro izhodno točko in dober znak. Naši nasprotniki so nas napadali in nas napadajo, toda bili so in bodo zelo razočarani. Čutili smo okrog nas solidarnost mednarodnega komunističnega gibanja, ki se je izrazila v desetinah pozdravov, katere je kongres sprejel z navdušenjem : čutili smo ljubezen bratskih fe. deraciji KPI v njihovih pozdravih in z njihovo prisotnostjo, preko tovarišev iz Firenc, ki so v imenu vseh poklonili zastavo naši federaciji. Čutili smo spoštovanje s katerim nas je počastil tržaški delavski razred. Čutili smo se bolj kot kdaj koli združeni, Italijani in Slovenci, bratsko združeni v skup. nih idealih in naših velikih načelih proletarskega internacio-nalizma, ki so bili in so prva podlaga naše moči, najdragoce. nejši nauk delavskega gibanja teh krajev, sveta zapuščina naših velikih padlih, od Frausirta
do Kolariča, od Curiela do To- I našega potovanja srečavali na mažiča in stotine mučenikov, poti skupne grobove padlih, na. ki jih je dal Trst za stvar svo- | grobne spomenike in posebne
bode.
Po tej poti, ki je pot naših marksističnih in leninističnih načel, močne in navdušene soli. darnosti s socialističnim svetom in z veliko Sovjetsko zvezo, nameravamo korakali dalje do novih uspehov in novih zmag, z našim doprinosom borbenosti in izkušenj borbi na italijanski poti v socializem ; navdihujoč se po naukih ustanovitelja naše partije Antona Gramscija, v imenu katerega smo imeli naš kongres ob XX. obletnici njegove smrti in tovariša Paimira Togliattija, ki nam je bil v teh dolgih in težkih letih vedno blizu, kot moder svetovalec, tovariš in prijatelj.
VITTORIO VIDALI
Obisk v Jugoslaviji
(Nadaljevanje 2. strani)
častijo spomin tistih, ki so padli v borbi proti nacističnemu okupatorju. Stalno smo v teku
gl oho ve sovjetskih borcev. Jugoslovansko ljudstvo skrbi za te grobove, spomenike in jih krasi s cvetjem.
Na Reki smo prisostvovali odkritju mavzoleja nad skupnim grobom, kjer je pokopanih skoro 100 borcev Narodno osvo-bodilne vojske Jugoslavije.
Ko pišem na kratko te svoje vtise, želim predvsem izraziti čut bratsva, ki so ga srečanja z jugoslovanskimi delavci vzbudila v meni.
Do pred kratkim je bila Ju-goslavija še zelo revna dežela. Hitlerjev okupator je prelil po. toke krvi naroda, uničil je mesta in vasi. Ni bilo lahko zaceliti rane po tej strašni borbi... Toda narod, ki si je zadal nalogo izgradnje novega življenja in novega socialnega sistema, je dosegel velike uspehe.
Nacionalno gospodarstvo je v splošnem že široko preseglo predvojno raven in si ustvarja trdno industrijsko podlago.
vedno zahteva naj se razčisti postopanje določenih policistov v nekaterih primerih. Javno mnenje zahteva, da pride vsa resnica na dan tako, da bo zajamčeno, da se na policiji spoštujejo ustavne določbe. Okrog procesa Trevisan se je skušalo sprožiti veliko politično špekulacijo in določeni tisk se je seveda spustil v običajne komentarje. Toda javno mnenje ima pravico zvedeti resnico o obtožbah, ki so bile iznesene na sodišču.
To smo hoteli podčrtati v trenutku ko bo sodišče izreklo svojo razsodbo.
ŠOLSKE
VESTI
Ravnateljstvo Drž. nižje industrijske strokovne šole s slo. venskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ul. Montorsino, 8, III.) obvešča starše, da se bo vršilo vpisovanje za L, II. in III razred za šolsko leto 1957-1958 od 1. vključno 25. septem-bra t. 1. vsak delovnik od 10. do 12. ure.
Istočasno opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izjntom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpili v ponedeljek, dne 9. septembra 1. 1. ob 8.30.
Podroben razpored in urnik posameznih izpitov sla na vzpo. gled na razglasni deski šole.
* * *
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je objavljena v
Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta
V	soboto 31. avgusta ob 20.30 v ŠTANDREŽU
na prostem Branislav Nušic :
ŽALUJOČI OSTALI
V	nedeljo 1. septembra ob 20.30 v
DOBERDOBU
na prostem
John Patrick : VROČA KRI
Zadeva
,Hudoleto“ še
ni resena
m ov. Karel Čok iz Lonjerja nam je poslal naslednji dopis s prošnjo, da ga objavimo v celoti :
« Prosim' vas, da objavite v vašem listu to moje pismo o problemu igrišča za golf. Ta igra je bila v Trstu do konca vojne še nepoznana. Za časa vojaške okupacije so Anglo-američani zgradili na planoti nad Lonjer-jem in sicer, na zemljiščih «Hu-doleto» (v bližini Padrič) igrišče za golf, ki naj bi bilo — po mnenju izvedencev eno izmed najlepših v Evropi. Opremili so ga z vsem konfortom, iz bližnjih vasi so napeljali luč in vodo in zgradili stavbo za bar in shajališče. Zemljišča, ki so bila v la namen rekvirirana so zelo obsežna (305.102 kv m). Posejana so bila za pašnike in so last 96 kmečkih družin (65 iz Lonjerja in 31 iz Padrič). Omenjeni pašniki so dajali precejšen del krme za živi. no iz omenjenih vasi.
Ko so Anglo-američani zapustili področje A, sp «darovali» igrišče za golf italijanski vladi
Diskriminacija proti slovenskim časopisom
m e dni je imel kovinarski sin--k di kat Delavske zbornice iz
ul. Duca d’Aosta tiskovno konferenco v zvezi z borbo tržaških kovinarjev GRDA. Kot poteka vsa akcija v ladjedelnicah enotno in sporazumno med o-bema sindikalnima organizacijama, tako bi morala biti seveda enotna tudi tiskovna konferenca. Toda tik pred sklicanjem konference je «demokratični» sindikat iz ul. Duca d’Aosta postavil kot pogoj, naj se ne povabi slovenskih časopisov. Jasno je, da predstavniki nove Delavske zborniee-CGIL niso mogli sprejeti tega pogoja. CGIL ima kot podlago svojega programa in v statutu načelo popolne enakopravnosti vseli članov.
Odpovedati se temu načelu hi pomenilo zatajiti proletarski internaeionalizem ; pomenilo bi sprejeti načelo narodnostne diskriminacije, kar je na škodo stvarnih koristi delovnega ljud-siva. Zato je imel tiskovno konferenco samo kovinarski
sindikat iz ulica Duca d’Aosta, ki ni povabil ne «Dela», ne «Primorskega dnevnika» in sploh nobenega slovenskega lista. Ko je urednik «U-nità» vprašal sindikalista Cosu-licha zakaj niso povabili slovenskih novinarjev, mu je g. Cosulich odgovoril, da Slovenci pač znajo italijansko, dočim hi eni ne znali odgovoriti, če bi jim stavili vprašanja v slovenščini. Dejal je še, da se slovenskih časopisov proda zelo malo in da hi njihova prisotnost ne bila v korist sindikalne zadeve, marveč bi morda celo škodila.
To je torej njihova «demokratičnost», ki si jo bodo znali Slovenci dobro zapomniti posebno tisti, ki niso še vpisani v nobenem sindikatu. Oči-vidno v ul Duca d’Aosta pozabljajo, da delajo Slovenci v vseh večjih tržaških tovarnah in podjetjih in zato imajo vso pravico, da jih njihov tisk obvešča o vsem kar se dogaja na sindikalnem področju.
„Prora“ odkriva krize kjer jih ni
Pr
J
fora» od 10. avgusta t. L je objavila «pismo iz Dolino». Mislim, da je treba dati temu primeren odgovor. Takoj moram omeniti, da je anonimno pismo napisal nekdo, ki absolutno ne pozna političnega položaja v Dolini in tern manj organizacijo in delovanje naše sekcije KPI.
Pismo govori nadalje o družinski skupini, ki ima monopol oblasti v sekciji, ker da ima od tega koristi. Ali verjame g. direktor «Prore» tem bedasto-čam? Ali pa misli, da koristi, ki jih ima ali vsaj jih je imel za časa volilne kampanje kak odgovorni DC v Dolini, jih imajo isto tako odgovorni
Demokristjani niso zmožni KPI? Gospodje, vi se motite! rešiti kronične krize tržaške J Pa se hočete, v imenu ares-občinske uprave, niso zmožni re. ntce», ki vam je ta draga, na-
šiti, skupno s svojimi poglavarji v Rimu osnovnih problemov tržaškega gospodarstva, kot niso zmožni odpraviti krize v stranki, ki prihaja do izraza v trajnih notranjih borbah med skupinami in strujami.
So pa zmožni (kar bo verjetno božji dar, ki ga imajo samo oni) odkriti krize, nezadovolj. stva, poraze itd. tudi tam, kjer takih pojavov sploh ni. In tako so demokristjani odkrili (na veliko zadovoljstvo RA/, ki je iz lega napravila « zelo lep » komentar) novo krizo v naši sekciji KPI v Dolini, ki v resnici ne obstoja.
Pismo pravi, da se slovenski komunisti v Dolini niso strinjali s spremenitvijo naše partije v avtonomno federacijo KPI. Kdo vam je to rekel, gospodje demokristjani? Lahko vam zagotovim, da ni temu nasprotoval niti eden izmed komunistov naše sekcije; ravno obratno, vsto. pili smo strnjeni s ponosom in j navdušenjem v slavno KPI.
f menoma motiti?
Da se boste pomirili in ker se že zanimate za naše zadeve, vam lahko povem, da se v naši partiji vodilni organi volijo de. mokratično, na podlagi partijskega statuta. In to se je vedno delalo tudi v naši sekciji. S muti um za nepotrebno odgovarjati, kako se prodajajo naši listi, ker je to vsem dobro znano. Morda pa vsi ne znajo, da je bila naša sekcija pred kratkim nagrajena, kot najboljša v širjenju tednika «Delo». Ker ne poznam avlorija pisma, se obračam še enkrat do g. direktorja «Prore» z vprašanjem ali mu je znano kako se prodaja njegov list v
na mizi, med «Unità» in «Primorskim dnevnikom» izvod «Prore». In tako nadaljuje z b rez plačnim	razdel jevanjem,
čimbolj neopazno, vašega lista
tako, da mi zakoniti lastniki teh zemljišč še danes ne moremo razpolagati z našo lastnino in to po dvanajstih letih od konca vojne.
Namesto, da bi italijanske oblasti uredile stvar z direktno zainteresiranimi državljani, so nadaljevale s staro prakso okupacijskih sil : rekvirirale so navedena zemljišča za račun V. armade, ki bi ji moralo igrišče služiti za vojaške vaje, kot pravi napis ob vhodu na igrišče.
Najbolj absurdna plat zadeve, ki je pravcato norčevanje iz lastnikov rekviriranih zemljišč je v tem, da medtem ko so Anglo-američani rabili igrišče golfa za svoje vojake, sedaj ni videti niti sence vojaka, marveč samo cvet, «elito» iz Trsta, ki prihaja v družbi tujcev, svojih prijateljev.
Ta gospoda, resnici na ljubo povedano, je sicer hotela kupili zemljišča od lastnikov. Ponujala pa je izredno nizke vsote in izkoriščala v svoj prid grožnjo z razlastitvijo s strani vlade. Kljub tem sistemom so se lastniki zemljišč, videč da se zadeva zavlačuje, sporazumeli med seboj za resna pogajanja glede prodaje po današnjih cenah. Toda ko so bila pogajanja tik pred zaključkom, se je kar nenadoma zadeva zataknila.
Zgleda, da kakemu članu «Golf kluba», ki so ustanovili posebno družbo «Immobiliare Carsica» za nakup navedenih zemljišč, ni bilo preveč po volji plačati kmetom pošteno ceno.
Takrat je prišel na dan «Genio Militare», ki vztraja na razlastitvi vseh lastnikov zemljišč na katerem je igrišče za golf. Jaz pa mislim, da kljub vsemu to tega ne bo prišlo, ker bi bil res zločin če bi se z vojaškimi vajami pokvaril eden izmed najlepših kotičkov našega Krasa, ki ga je s svojim trudom uredil rod za rodom, dočim je na Krasu še dosti krajev, ki se lahko rabijo v te namene brez vsake škode. Se manj simpatična in malo demokratična bi bila rekvizicija ali razlastitev revnih kmetov — dobro poznavajoč težkoče, ki jih imajo vsa. ko leto glede krme za živino — zalo da sc dajo razlaščena zem. Ijišča na razpolago tistim, ki že itak imajo več sreče v življenju.
Mislim, da bi bilo pravilno spoštovati osnovno pravico človeka in pustiti lastnikom zemljišč, da z njimi sami razpolagajo kakor jih je pač volja Če so pa ljudje, ki imajo to srečo in možnost, da se lahko posvečajo golfu, naj pridejo sami do lastnikov za pogajanja, kot je v navadi med civiliziranim ljudstvom.»
Mnenja smo, da pismo ne po. trebuje posebnih komentarjev, ker je dovolj izčrpno in jasno. Zadeva «Hudoleto» za naš list ni nova ker se je o njej že večkrat pisalo Toda na žalost vidimo, da kljub vsemu še danes ni urejena. Zato se povsem strinjamo s piscem, da bi bila vsaka razlastitev ali tudi samo rekvizicija res nedemokratično dejanje. Lastniki zemljišč imajo vso pravico, da končno lah-
v raznih javnih lokalih. Ali ste ko z njimi razpolagajo. Nihče
zadovoljni s pojasnilom?
Pismo se ukvarja tudi s sindikati in priznava, da nje komunistični vpliv še močan», to pa zaradi prevare. In pismo razlaga, da obstoja prevara v tem, ker delavci ne znajo razlikovati med dvema sindikalnima organizacijama! Ali mislite zares, g. demokristjani, da naši delavci iz Sv. Marka, Arzenala, live, Aquile ter drugih tovarn in podjetji, ki vsi poznajo oba jezika in čila jo vsak dan časopise, med katerimi ni niti enega nepismenega, ali je mogoče, da ne znajo razlikovati nove Delavske zbornice CGIL od «liberine» C.d.L. Gospodje demokristjani, v Dolini ni ne občinske krize in ne krize v sekciji KPI. Je pač ena sama kriza v Dolini in ta je kriza Krščanske demokra. cije.
drugi si ne bi smel lastiti te pravice.
KINO
Zdi se mi odveč, da bi nadaljeval, čeprav bi vam lahko še
dolinski občini? Mislim, da mu marsikaj povedal. Toda važno
ni znano. Zato mu bom jaz to razložil: Sploh se ne prodaju. Toda od časa do časa se neki mladenič (za tako priliko zelo resen) približa točilni mizi katerega koli javnega lokala, nu-roči konjuk, ga popije, začne se ozirati okrog, plača kar je naročil in nato naglo zapusti lo-kul, prej pa ne pozabi pustiti
je to, da je naša partija enotna, zdrava in čvrsta. Toda za ozdra. vilev vaše krize DC v Dolini ni ne specialistov in ne zdravila.
I\a svidenje torej v volilni kampanji za politične volitve, takrat boste šele videli kakšna bo kriza...
DUŠAN LOVRIHA
Opčine
Sobota, 31. avg.: «Strelci kitajskega morja» (I fucilieri dei mari della Cina).
Nedelja. 1. sept.: «Tosca».
Ponedeljek. 2. sept.:	se po-
novi.
Torek, 3. sept..: «Bil sem vojak» (Ero un soldato).
Sreda, 4 sept.: se ponovi.
Četrtek, 5. sept.: «Čudovito je biti mladi.» (Meraviglioso essere giovani).
Petek, 6. sept.: se ponovi.
Prosek
Sobota, 31. avg.: «Kean» Barvni film Lux.
-Nedelja, 1. sept.: se ponovi.
Sreda. 4. sept.: «Tigri iz Birmani je» (Le tigri d'ella Birmania). Film Warner Bros.
Danes stopita v zakonski stan Marija Škabar in Viktor Rav. bar, naš občinski svetovalec iz Vel. Repna.
Novoporočencema pošilja tople čestitke in voščila sekcija KPI v Repentabru. Pridružuje se tudi naš list.
ZA TEDEM DNI
Sobota, 31. - Rajmund.
SEPTEMBER Nedelja, 1. - Egidij, M (prvi krajec) Ponedeljek, 2. - Stefan, fl slav,
Torek 3. - Rozalija, Zala Sreda, 4. - Rozalija, Zala Četrtek, 5.	- Lovrenc,
deljka
Petek, 6. - Ida, Radonica
r
Zgodovinski dnevi
3.	1939 je začela vojna
Nemčijo na eni ter M in Francijo na strani.
4.	1834 se je rodil prirc*
sni pisatelj Fran Eri' Umrl je 12. 1. 1887. 4. 1852 se je rodil pisatelj ko Kersnik. Umrl je leta 6. 1930 so fašisti na skem strelišču ust» Bidovca, Marušiča. Čiča in Miloša.
t
RADIO
ODDAJE
Ob izjavo komm 'lal m la. ki sepien l'ino hčinsk cn n ibarvni Manjšin bed tf
NEDELJA: 9. KmetijsK' daj a - 10. Prenos sv. m» Stolnice sv. Justa - 13.30 sba po željah - 17'. Slo»1 zbori - 18.30 Mladina pre’ krofonom: Nastop gojene1 troskih vrtcev v Domi! *1» za Dolini - 2030 Giulio «Nočna operacija«, opera dejaka - 21.55 Priljubljen' |t] lodije
PONEDELJEK: 12. 0 vilni prehrani: Izračuna* zivlj dnevnih obrokov hrane. Priljubljene melodije Schumann: Simfonija št..
Sega < in da lk in kar je
Cernii Stiano i*tov
Es-duru op. 97 . 19.15	.
ska univerza: Državljan ■’ h
vna uprava: «Javna upra*'
»OV
v iia «piava, tv v ti v Ud Lt	l..
gospodarstvo» - 21. Z1*6 l2a"sk
tako
in tehnika: «Rastline, f bje in filotron» - 22. R ,nko listi iz slovenske knjižeč Janko Kersnik: «Otroški, tar» - 22.15 Stravinski: ni ptič.
TOREK:	12. Pisani
«Londonska City» - 10.30 sba po željah - 19.15 2$ ški vedež - 20.30 Od m' do melodije - 21. Achill» ta: «Grde ženske», v 3 igrajo člani Radijskega SREDA: 12. Izvor in #T v zaij okrasnih rastlin: «Dišeči *	.
-	Ii3.30 Armando Sciar m'
svojim orkestrom - 19.1’ . ’ ko Zor:	Zgodbe za otrok6
osmih do mojih let: «po'1' Stavni modri statici» - 21. Obl^1 tristi-; tedna:	«Skladatelj 6* !'je. y.
Grieg ob petdesetletnici li,rj 21.15 Tartini:	Konce1'1 i4
"naMij 1 n a n k lejtne c '4ega J i dr eif občan s polit 1 držali.
-K-. i,-
Iz italijanske knjižvno5*1, Za 11 umetnosti: «iKaj pravti” j?1 de vidnejši italijanski k«1 Nanja delavci o neorealizmu» • bedna ČETRTEK: 1'2. Potovala ''licioni Italiji:	«Turistični ra^'hì j0,
Maria Adriana BerncO1-'
13.30 Lepe operne arije 1^, Chopin: klaviski konce6 ,,j. 0 1 2 v f-molu - 19.15 Radij6,.,0 Vl ,»1^0. T
niverza: Evropska kolo51, — ekspanzija: «imperialize11! vo'
protiimperializem Bism^ e razu dobe» -	21. Dramatiki vei
zgodba: Duilio Saveri: f, ^ pop ri izmed treh?»: «Mapa -, %jn,
(6. zgodba) - 22. Nove i in izdaje: .Alojz Rebula:	i
grad rimske cesarice» ' j i.ini1<Ulr Čajkovski: Simfonija št- ; "*aja
molu op. 17.
PETEK: 12. Življenja Lj J^ezpc
de: «Harry Ferguson in ,!' 'f"hina< vi izumi» - 13.30 Glasba VVečil ljah - 19.15 Zena in 'bjski 20.30 Iz opernega glasb6, \ sveta - 21. Umetnost in 'p ° ditve v Trstu - 22, VečefL
govori Francesca Carne,ll‘ ^"r
S'
Azijska -
l1‘h)ble
gripa ,(>a
(Nadaljevanje s 3. strd'*1 , vali L ) \ Sem
ne njegove družine in f ":>alno njegovo okolico.	"'Lko-s
ska
Potre!
Zajezi
stedii
ti
Azijska gripa ni sfflrl L ”ge st varna bolezen, so pa °e^ i6 na primeri tudi smrtni. K»1 j . ^no gripe, tako tudi ta nudi ll| j. Lilo osnovo za druge bolezn1, j "'Mskj,
aogih primerih prinesU?
,nil
rano smrt. Nevarnost eptU »o
se bo verjetno povečala v H p
dnji jeseni in pozimi, | , se ,j
prav, da smo nanjo
boli6
gaj
S ki
pravi j eni.	.j,*
Strokovnjaki ameriške	\
za narodno zdravje so ***, ^ dese dali, da Lodo prišle 1	sVet
tembra na trg prve pošnJ ,,1 ’ìluy; piva proti azijski gripi- 11	0]
telj zdravstvene službe i^Pted]
ney je dejal, da sodd11^ i„
Svetovno zdravstveno "‘f.i, t 'l v
.Wea
cijo in da bodo zato izr° , j	sti
razpoložljive količine . ! "go tej specialni agenciji ^ februarja prihodnjega 6 ,1 t.^ds nekaj ameriških podje*1^ I* h° n lalo 60 milijonov kubič^ii ti metrov tega cepiva ; n j* i *1 je dr. Burney povedal' jE. |. "pr
na ozemlju ZDA zbolel0.^ ,ytlski
za azijsko gripo 11.000 ji1 'i:|
Virus azijske gripe
rali preteklo pomlad, P ,■
.....	r—----- i„ ■
cepivo pa je učink<>va d1
odstotkih primerov i®
da varovalo prizadete
let»

'v.
b° "j (Adi.