257. številka. Ljubljana, vtorek 9. novembra. XIII. leto, 1880 S LOVE N S KI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-o^erske dežele za celo leto 16 tt_ za pol leta 8*1 za četrt leta 4 glO. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. ^0 kr., za en mesec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljamo na dom se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje doiele toliko več, kolikor poštnina izr.asa. — Za gospode učitelje na ljudskih ' Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. -r>0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od cetiriSM>pne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. —• Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. o .gledališka stolna«. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hifti. Konservativni proti narodno-slovan-skim nazorom. Govor starega bivšega diplomata burona Htibnerja v delegacijah spet kaže, kar se skrivati ne da, da si morajo biti pač avstrijski Slovanje in nemški konservativci zavezniki v notranjej politiki, da pa njihovi nazori glede politične bodočnosti in zdanje vnanje politike nikakor nijso jedni ter isti. Če so nazori starega barona Hubnerja tudi nazori nemških konservativcev, nijso pa nikakor večine avstrijskih Slovanov. Mi narodni Slovanje se ne moreme strinjati niti s tem, kako Iliibner sodi o orijentalnem vprašanji, niti ne s tem, kako govori o nemškej zvezi, niti ne kako beseduje o francoskej republiki. Kajti v vseh treh teh vprašanjih se on postavlja proti duhu časa, proti svobodi t. j. proti elementom, za katere se mi borimo sami. O orijentalnej politiki je baron HUbner postavil napačno načelo: da orijentulno vprn-fianje je, ako ga velevlasti hočejo, ako puk ga nečejo, nij ga; in on želi naj ga ne bi hotele, naj bi ga odložile. Kako staro diploma tično! Torej ideja je nič, volja narodov nič, napredek svobode nič, krščanstvo nad izlamom nič, samo če diplomatje reko in hote? Hvala Bogu, da nij res tako in ne bode! Sicer pa sama „N. Fr. Pr." z nečim veseljem in zadostenjem konstatira, daje hiper-konservativec to turko-Jjubo politiko po njej, po liberalnih Judih povzel, ker tudi ona je in nje 112 ustavovereev je zagovarjalo isto načelo, naj se orijentalno vprašanje s silo odloži, to je, naj se pusti južno Slovanstvo še dalje pod turškim jarmom. Torej tu vidimo enkrat, kuko sta jedina in I Govor prof. Jos. Žitka Da slavnosti sedemdesetletnice Stanka Vraza v Onnofti dno 8. sept. 1880. Velespoštovana gospoda is staroslavne kraljevine Hrvatske in zvesti jim pobiatimi Slovenci ! Tak smo tedaj umirjenega in zadovoljnega srca spet v Ormoži, prijaznem mesteci, kjer smo se pred poludnevom z nekakoj tesnobno radovednostjo bili zbrali, da se od tod odve-zemo v Cerovec gledat in venčat priprostega hrama, kateremu je v mladosti svojej njegov sin Stanko „srca nadam svim udaU" rekel: srečno ostani blaga domovina! Bog te naj varuje in čuva! ter „pojuć ustma, koje bila u koljevci poljubi", odselil se k vam mili in dragi nam sosedje in bratje prekodravski. Veselili smo se mej tem kraj „Dubrave žerovinske", po katerej so nekdaj razlegali se složna: nemški hiperliberalni jud in nemški hi- I perkonservativni diplomat. To je, oba gresta zoper Slovana! Stari reakcijonar baron Hiibner da angleškemu vodji Gladstone, kateri je Slovanom simpatičen, ker je v resnici svobodoljuben mož, svojo konservativno nezaupnico, pa prestopa na Francosko. Tu se pokaže hudega sovražnika republike. On sicer močno hvali Francoze in njih domoljubje, ali da so republikanci, to mu nij prav. On prorokuje, da bode ta republika z Gambetto na čelu celo Evropo z veliko vojsko porepublikanila. Zatorej „vroče" želi baron HUbner, da bi naša Avstrijav pri-hodnjej vojski pomagala Nemčiji zoper Francoze. On upa, da bode v vojski Nemčije s Francosko zmaga na nemškej strani. To dvoje je odločno zoper želje vseh na rodnih avstrijskih Slovanov. Avstrija nema nobenega razloga z Nemci vred bojevati se zoper Francosko, kajti po uničenji Francije bi Nemčija umčila svojega zaveznika Avstrijo. Strah pred republiko je morda na pruskem Nemškem opravičen — a kaj nam to mar — na Avstrijskem, kjer je baš zarad različnih na-rodnostij republika nemogoča in nepotrebna, je ta strah prazen in le sanjarsk. Kadar pa pride do prihodnjega boja Francozov z Nemci, molili bomo avstrijski Slovanje za zmago prvih, ker le kadar bode Nemec spet ponižan, nehal bode hoteti Slovana treti. Prav tako kakor mi, sodijo češki narodni časopisi o tej nnjnovejšej izjavi IliibnerJ jevej. „Politik" ga imenuje v Članku od sobote „Metternich redivivus" in pravi: Ne republike, ampak slabe vlade, birokratstvo, zati- in odmevali zvonki glasovi mladega Stanka, I pevajočega uz „Gusle in tamburu" bujne ba-[ lade in razkošne romance; molili smo se Bogu v Jeruzalemu v cerkvi, pred kateroj „do tri lipe stoje, ko tri slavske sestre izpred kuće svoje" j čudivali se divnej lepoti slovenskega raja na istem torišči, o katerem se pesnik „Djula-bija" izpoveda: „Na krasno to brdo za doba proljetnjo Uijahu svagdašnje pred večerini šetnje; Ko roiljene sistre ja te lipe grli' A cirkvi se klanjali, ko majci sin vrli". Vrli sin slovenske matere svoje sprehajal se je tedaj za mladih let kaj rad po prelepih trsjem ovenčanih vrhuncih slavnih ljutomerskih goric, oko se mu je zasolzilo radosti in srce razigravalo motrečemu prekrasno zemljo slovensko, in v takih blaženih hipih pognale so kali one vedno dišeče neuvehle rožice, one divne jabolčice, katerih nekoliko bode vam malo kasneje gospod Fijan s tega mesta prijazno delil. Jranje narodnega razvoja»in osvobojenja, to so največji sovražniki monarhiji." In o vojski francosko-nemškej meni češko glasilo, da ta vojska mora priti, naj bode Francija republika ali monarhija, a mi Avstrijci nemarno nobenega interesa Nemcem pomagati ali Francoze slabiti. „Mi ne vemo, v čegavem imenu je Hiibner govoril, a to vemo natanko, da nij zastopal želj in nazorov našega naroda." — V istem smislu, samo da še mnogo odločneje odbijajo v imenu Čehov „Narodni listyu nazore Hiibnerjeve. „Zakaj bi imela Rusija pri zdravem razumu pomagati Nemcem, da si ohranijo svoj rop (Elsas-Lotringem) Vw vpraša rečeni organ Politični razgled. TVotrttilj4» «IVifc«kl«». V Ti j ubijan i 8. novembra. Vnnnji minister IIaymerle je odgovarjal v dcloffacljali na IlUbnerjev govor ter dejal, da se trudi vzdržati prijateljske razmere k našim sosednjim deželam. Kdor pa nehče naše prijateljske roke sprejeti, potem mu mora Avstrija pokazati svojo državno težo. Kot cilj avstrijske politike na balkanskem poluostrovu je zaznamoval baron Havmerle vzdržanje ravnotežja mej balkanskimi narodi. Albance, je dejal, mora Avstrija podpirati v njih razvijanju. Avstrijska delegacija je dne G. t. m. obravnavala o rednih stroških za vojsko ter se avtonomistiški delegati, Poljaki in delegiranci gospodske zbornice odobrili vse predloge vojnega ministra. Fortšritlerji ter drugi nemški liberalci so glasovali zoper. Poslednji so prej hoteli za soboj potegniti tudi ustavoverne člane gospodske zbornice, a nij se jim posrečilo. F£i posvetovanji kredita za okupacijo Bosne, Hercegovine ter Limskega ozemlja se je oglasil Dalmatince Klaić. On je tožil, da se v za- Vrlemu sinku slovenske matere svoje pa I še je gošče zamotilo se oko žalosti, srce paralo se spomin jajočemu dvogubne naopačne osode, katero ima trpeti rajskolična njegova domovina, in krvjo polnilo mu se pero pisav-šemu: „Koliko, koliko sveta mati moja TI od tudjimtca trpiš zla bez broja Kol'ko od nevrednih sinov jadna mati Ti ranah ne primi, tuge nepropati!" In tako je, gospoda moja, še dan de-našnji. Tujci, Bog si ga vedi, kde stanujoči, mnogoveč pa še oni k nam priseljeni in nevredni domači sini, to sta oni skeleči ljuti rani, radi kojih v lepej našej domovini gorko plače Slava mati: „Gradi su nevjerni, sini renegati." V teh petih Stankovih besedah, skrita je odgonetka žalostnega stanja vsega slovenskega naroda, to je največi uzrok, zakaj smo posebno mi Vrazovi rojaki glede na narodni žitek še sedaj v silno neblagem položaji. ukaz one privilegirane kaste, ki je u£e sto- in stoletja prokletstvo Irske, katero zatira, ovrgla vse tradicije ter načela liberalnosti. „Deželno irsko ligo obtožujejo zato, ker je poskusila irskega kmeta dvigniti višje kakor je Indijanec v svojem vigvamu.4* O anfrleskej vnanjej politiki piše angleški list „Spectator", da Gladstone ne more in ne bode pustil Grkov na cedilu. Se svojimi 60.000 vojaki Grška ne more več dolgo čakati. Evropski koncert da je še cel, zato bode v malo mesecih grška zastava vihrala v Janini. Drugi konservativni angleški listi so pa nasprotnega mnenja, kajti „Anglija ne sme iz sentimentalnosti kake vojne pričenjati", pravijo. — O orijentalnem vprašanji pišejo „Times", da ima Evropa, ne Avstrija odločevati, je-li da se nadaljuje reševati. Dopisi. S Primorskega 4. nov. [Izv. dop.] (Družba sv. Mohor a) nam je za to leto uže razposlala odmenjene knjige. Iz pregleda vseh č. č. udov sprevidimo, da je lrtos bilo 505 dosmrtnih in 24.925 letnih, vkup 25.430 udov. Lansko leto smo jih šteli vkup 25.333 ; tedaj letos zopet majhen a vesel naraščaj 07 udov. Glavne škofije, iz katerih je največje število tej družbi, so : goriška, krška, lavantin-ska, ljubljanska in tržaško-koperska — a če si tu ogledamo natančneje število udov, bo-demo videli, da smo letos, večinom radi lastne malomarnosti na slabšem. M en j udov od leta 1880. ima za leto 1881: goriška 21, krška 35, ljubljanska 32 in tržaška 89. Mimo tega ima samo lavantinska škofija 191 udov več od 1. 1880. Posebno na Koroškem bi naj se društvo bolj širilo, tam ima beljaška dekanija 3 ude menj, celovška 24 menj, doberleveška 2 menj, kanalska 20 menj, plibergska 18 menj, spodn. rožka 4 menj, tinjska 8 menj, velikov-ška 4 menj itd. Nam se zazdeva, da je to nekaka pregreha v narodu samem ozirom pri onih, ki zdatno in pravodobno ne povdarjajo koristi te družbe. Ponosni bi morali biti na jednako nepre-sežljiv zavod, ki se je pri bornih nam sredstvih tako ogromno razvil, a ne samo to: mi moramo neprestano delati, da se nam število vsaj ne pomanjša. Slabe letine itd. so res izgovori a nijso prav vselej temeljiti; poznam iz lastne skušnje ljudskega učitelja, ki leto za letom nabira mej .svojimi učenci udov in to vedno z mnogim vspehom. Donašajo mu otro-čiči od meseca oktobra vsak mesec nekaj krajcarjev in tako naraste do marca za vsacega goldinar. Jednako delo bi se priporočalo markoma gospodu poverjeniku. Pri razdelitvi knjig se mnogokrat sliši: „nij se nam naznanilo", nnijsmo vedeli", itd. in vspeh je manjši. % Dunaja 7. nov. (Izv. dop.] Nemško-liberalni parteitag bode sešel se na Dunaji 14. t. m. Vabila na ta „parteitag" se zdaj razpošiljajo. Odbor je, kakor sem iz dobrega vira slišal, sklenil, demokratičnih nemških državnih poslancev in njih privržencev ne vabiti in za Dunaj sploh samo 200 vstopnic mej ustavoverne mameluke razdeliti. — Naglasa se v vabilu, kako resne so nevarnosti, ki prete Nemštvu v Avstriji in dr-žavnej celoti, kako da se previsoko poveličujejo nekateri narodje v Avstriji in kako napadajo „ustavoverno" Nemštvo; to, da vzbuja vznemirjenje mej Nemci. — To bi bil obseg onega, kar se bode obravnavalo na tem nemško-naci-jonalnem shodu. Nemška agitatorska gospoda se pa morajo bati javnosti, kajti ta shod bode tajen, kdor se ga bode udeleževal, bode moral imeti vstopnico, drugače se bode vsak, če je tudi najbolj kričav „ Nemec", postavil pred prag. Veliko se trudijo dunajske nemške novine, da bi na ta shod zvabile tudi „ustavoverne" člane gospodske zbornice, ter jih love z besedami: „ustavo in državno celoto bomo branili, in tudi vaše centralistične težnje imajo v ustavi svojo poroštvo". Nij neverjetno, da bi Schmrrlingovcev ne zvabili. Dr. Kronawettrov govor vzbuja na Dunaji več in več zanimanja. Volilci, ki so poslušali njegov govor, se čudijo in jeze, zakaj nijso Krona wettrovega poročila prinesli dunajski veliki liberani časniki. To razburjenje dunajskega meščana je moralo biti tudi „N. Fr. Pr." povod, da se je spravila že le zdaj, en teden kasneje, nad dr. Kronawettra ter ga prav po judovsko opsovala, da je nihi-list, brezdotnovinec, škandaloljub itd. Temu židovskemu listu pa dr. Kronawetter nij ostal dolžan odgovora. Na adreso BN. Fr. Pr.M je dal natisniti v dunajskej „Morgen Post" izjavo, iz katere kar štrle ostre pušice in na gosto lete na bivšo „ustavoverno" stranko, kate-rej dr. Kronawetter očita, da je vse avstrijsko nemško prebivalstvo celih 20 let za nos vodila: „Junaki trinkgeldov so zgubili ves kredit, vse zaupanje prebivalstva za zrairom. Pravi se, da se zgodovina ne ponavlja. Dobri duh Avstrije naj varuje, da se ta stavek nad Avstrijo uresniči", tako piše Kronavvetter, čegar udarci se „ustavoverne" stranke dobro prijemljejo. Dne 11. t. m. bode dunajski poslanec Steudel sklical javni ljudski shod, pri kate-I rem se bode valjda tudi pokazalo, da nemško sedenem ozemlji povsod germa ni zuje, da se osnavljajo šole z nemškim učnim jezikom. Bosensko finančno deželno vodstvo da je poslalo vsem colnim uradnikom okrožnico, v ka-terej se jim priporoča nemščina. Zemljiško vprašanje je še prav v tistem stanji, kakor je bilo pred petemi leti, in katero je stisnilo tamošnjim prebivalcem puško v roko. Nič se nij zboljšalo, nego se je celo mohamedanski živelj povsod podpiral. Tako postopanje od strani Avstrije da povsod vzbuja le razdrazenost. Baron Havmerle je odgovoril, da Avstrija bode na vsak način zasedeno ozemlje osrečila. G robotski je poročeval o tej zadevi pa je dejal, da avstrijski orel ne sme iti več iz Bosne in Hercegovine. V zjrorenje-avstrijskem velikem posestvu je po zdaj završenej reklamaciji 10G volilcev ter imajo baje konservativni veliko-posestniki odločno večino. V „Vaterlandu" pa beremo, da ima le vlada veČino, ako glasujejo nekateri volilci z njo, ki so dozdaj z vsako vlado glasovali. V Bukovini je bil 4. novembra voljen avtonomist Pitey v državni zbor v okraji, ki je bil dozdaj ustavoverno zastopan po bivšem ministru Ilorstu. Ogersko-nemški poslanec Sas Bausznern je pisal Bismarku spomenico, kako bi se čolna zveza naredila mej Nemčijo in Avstro-Oger-sko. Bismark je na to odgovoril: „ Jaz smatram tako eolno zvezo kot idealni cilj, kateri da je našim trgovinsko političnim pogodbam pravec. Ali ga dosežemo ali ne, tega ne vem. Čem bliže mu pridemo, tem bolje, /al i bog so še protivja, ki se dajo le počasi odpraviti". — Razumljivo je, da tisti Nemci žele take čolne zveze, ki žele tudi ožje politične zveze, ki bi bila naraven nasledek. Iz istega uzroka pa je razumljivo, zakaj avstrijski Slovani take čolne zveze ne želimo. Vimiije driave. Dogovarjanja mej Črnogorci in Turki glede Ulcinja so se zopet pretrgala. V Skader je prišel znani Derviš paša ter je bil povabil k sebi vse vodje „albanske lige". Srbska skupščina je razpuščena ter se bodo nove volitve vršile dne 30. t. m. Novo ministerstvo srbsko bi si v narodnej skupščini rado zagotovilo večino, kar je pa dvomljivo, če bode v vnanjej politiki drugače postopalo, kakor je pa Ristič postopal. V notranjej pa bode baje svobodoljubivše. Ruski car se vrne v sredi novembra iz Livadije v Peterburg. — Grof Loris-Melikov je baje od carja dobil potrjenje vseh svojih reformskih planov, katere hoče izvesti v upravi ruske države. O starem OarlbaldlJI poroča telegraf, da je zelo bolan in se je bati njega smrti. Angleško kanalsko brodovje sestavljeno iz štirih oklopnih ladij, vsaka 8 700 vojaki, od-plulo je na Irsko obalo. Na Irskem postaje položenje resneje in resneje. V oklicih deželne lige irske se dolži angleška vlada, da je na Množina sinov slovenskih roditeljev, izlasti po mestih, tiči bodi si v gadnem renegatstvu ali pa v globokem spanji, in zato je narodni ponos pri nas še vedno redka cvetlica. Pa temu se ne bodete preveč čudili in nas preostro sodili blagi sosedje, če pomislite, kako je naš mali Štajer uže stoletja prepreden in premrežen življi nam na smrt sovražnimi. Kaj porečete, ako vam se pove zgodovinski čin, ka so pri nas najvišji duhovni pastirje pri svojih apostolskih pohodih božjo besedo razlagali slovenskim vernikom v nemškem jeziku! Vsaj živa duša jih nij razumela, no itak je ta pošast rogovilila notri do v pravem pomenu apostolskega nam nepozablji-vega Antona Martina Slomšeka, kojemu bodi večnaja pamjat! Kaj velite, če Vt.m se pove, ka nas Štajerske Slovence še denes upravo pogostoma bije najhujša toča, odkoder je treba, da nam solnce sije . . . Stokrat blaženi vi, ki imate svoje Strosmajerje! Narodni ponos je, rekel sem, pri nas posebno v mestih še vedno redka cvetlica, pa temu se ne čudite pomislivši, ka se ta zlata krepost pri nas zadtiševati poskušava uže v onej nežnej dobi, kedar človek počima pamet rabiti, to je v onem trenotku, ko dete stopi črez šolski prag. Nikdo na svetu vas, srečnejši sosedje, ne sili mučiti vaših otrok v učilnicah učenjem tujega nemškega jezika, no, pri tem nijeneinu miselniku ne bi pametno se zdelo ne uvesti v Avstriji tega mnogim potrebnega jezika v srednja učilišča, kderkoli kot učni predmet ima svoje mesto: čim več jezikov znaš, tem več osob veljaš. In uže zbog tega, ker dobro previde-vamo istinitost te prislovice, nikakor nij res, kar nam nasprotniki oponašajo, ka mi nečemo, da bi se naši otroci v nekej dobi tudi za sild nemški naučili, nego samo tega nečemo in ne damo, ka bi nam se deca odnarodila, potujila, ka bi se v šolah vadila in navadila proti lastnemu mesu in proti lastnej krvi rogoviliti. To pa je naših nevernih mest in renegatskih sinov glavna želja in prvi namen. Ostro ali ne krivično piše o nekdanjem uže trpljenji Slovencev Vrazov podpiratelj in prijatelj Anton Krempelj: „Se Slovenci tu mesari Nemška silovitost tak, Da omumica me vdati In pred očmi mi je mrak." Da pako pri teh in takih okolnostih z nami še hujše nij, in da smo, recimo, smeli dnes ovde na svojih lastnih tleh slovenskih sestati se z vami slavn;mi potomci Zvonimirovimi 1 ter o svojih ne volj ah pogovarjati se z vami, radovati se in kot zbrani prijatelji rujno vince piti na spomin Stankovih veselih in žalostnih dnij, in da se smemo nadejati še srečnejše bodočnosti, ka bodo na primer neki v zorbi lepi zakoni oživotvorjeni in v kratkem uresničeni, dunajsko prebivalstvo za ustavoverni „partei-tag" malo mara. Domače stvari. — (Priprave za mobilizacijo.) Mi -emo slišali, da so te dni prišli ukazi, naj se vsem mostovom na gorenjskej železnici in vsem proti italijanskej meji ležečim narede potrebne priprave ali otline, da se v vojnem ■času morejo razstreliti in uničiti. Večjidel so mostovi uže tako zidani, vendar ne vsi. — (Velik požar v Medvodah.) V soboto popoludne ob štirih je pogorela fabrika za debel papir v Medvodah, lastnina družbe Levkam Josefstkal. Fabrika leži na levem bregu tik Save. Vnelo se je v sušilnici, kjer se suši •debeli papir „papendekel", ki se prodaje na Angleško. Dasiravno ima fabrika doma jedno brizgalnico in je tudi ljubljanska požarna bramba Čudovito naglo s posebnim brzim vlakom uže v 8 j urah na mestu bila, kakor tudi Loška, vendar se fabrika nij dala rešiti, preveč goriva je bilo nakopičenega v njej in okolo nje. Škode je za 120.000 gld., ki je sicer zavarovana, ali tista škoda, kar je fabrika ima, ker ne bode mogla delati, dokler se ne zida na novo, ne povrne se jej. — (Imenovanje.) C;sar je imenoval župnika v Lembahu (poleg Maribora) Lovro 11 erga za kanonika katedralnega kcpiteljna v Mariboru. — (V o j a š k o.) Jutri 10. novembra odide od tukaj iz Ljubljane v Maribor prvi bata-ljon polka št. 2G, ki se, kakor znano, preseli, ker tukaj kasarnske razmere nijso ugodne. — (Sokolski večer) v čitnlniškej restavraciji zadnjo nedeljo je bil privabil toliko narodnega sveta, da so se napolnili vsi prostori. Občinstvo je bilo prav zadovoljno, posebno pa z vrlo godbo tukajšnje garnizone. Vojaškej godbi in njenemu kapelniku g. Czer-nyju mora se izraziti vse priznanje. Oddelek fcitalniških pevcev nij povse ustregel svojej nalogi. Z veliko pohvalo je bila sprejeta samo pesen „Žežulinka". — (Tepež.) V tukajšnjej gostilni „pri numero 1" so se v nedeljo rokodelski pomočniki Btepli in na zadnje do nožev segli. Trije so močno ranjeni preneseni v bolnico. Jednemu je arterija na ramenu prerezana, da bi mu bila skoro kri odtekla. — (Z Dunaja) se nam piše: Pravni od-Bek društva „Slovenija" ima v sredo 10. t. ni. zvečer ob 7. uri, v jurid. dvorani štev. 3, svoj prvi redni shod, h kateremu vse gg. pravnike prav uljudno vabi odbor. Dnevni red: 1 O — za vse to imamo se, gospoda moja, zahvaliti očinskej skrbi in modrej previdnosti našega blagega cesarja in kralja, ki ne pozablja tudi na vsele mu verni narod slovenski, dobro znajoči, ka je isti močen steber zoper vedno besnejšega pozoja sedmoglavca, zoper predrzno „Italijo irredento". Ali Bog pomaže onemu, kateri „uzda se u se i u svoje kljuse", tako tudi milostivi vladar ne more vsega sam storiti. Čislajmo in po-Štujmo vladarjevo milost ali ne zanemarjajmo pri tem lastnimi močmi in lastnim naporom odbijati nikoli nenasičene grdobne spake, ki je kulturne svoje lape na stržaj odprla, da nas požere sedaj v 19. stoletji v lastnej našej domovini, na istih tleh, koja so naši UngnadJ, Raubarji, Ojstrovrharji in slavni vaši bani krvjo napajali, boreči se za krst častni in slobodo zlato, braneči in vojskujoči se za sijajno dinastijo habsburško. pravnih razmerah pri Slovencih do 10 stoletja, predava g. J. Babnik. 2, Čitanje državljanskega zakonika. 3. O novejšej pravnej literaturi, poroča g. E. Volčič. — (Društvo strelcev.) Jeden odsek „Sokola" ljubljanskega se je konstituiral kot strelsko društvo ter vabi vse slovenske narodnjake, ki jih veseli streljanje, naj se udeležujejo te zabave. Streljalo se bode s pušico za bole vsako soboto večer. — (Grob dr. Lavriča), buditelja goriških Slovencev, bil je tudi letos na vseh Svetih dan lepo okinčan, kakor se iz Gorice poroča. — (Iz Celja) se piše, da inženirji južne železnice traeirajo sekundarno železnico Cel j e-Spodnji Dravberg. Zdaj se delajo podrobni projekti in proračun stroškov. Čuje se, da se neko francosko društvo zanima za zidanje te železnice. — (Mački luč.) Iz Št. Petra na No tranjskem Be nam piše: Da učeni naravoslovci prav ne vedo, da mačka tudi v temi dobro vidi, kaže nam sledeči dogodek: Na nekej stranskej progi južne železnice nahaja se na malej postaji načelnik, kateri se zdi v vseh strokah vrlo učen, vzlasti se je pa takega izkazal v naravoslovstvu. Pred nedolgim časom prišel je nekega dno k njemu mož ter ga opozoril, da spodaj v kleti luč gori, da jo je morebiti pozabil ugasniti. „0 ne," odgovori mu ta, „v kleti je tema, tedaj sem moral luč prižgati, da bode videla mačka miši loviti." — (Tat ubit.) V Pečkah, v slovensko-bistriškem okraju, so ob Dravinji mrtvega našli tatu Antona Bušaverja iz Stattenberga. Pravijo, da so ga ta t je tOVarft ubili. — (Hrvat o Slovencih.) Dopisnik s Primorja piše v hrvatsk list, „Sloboda" mej drugim tako: „Bivši zastupnik goričkih Slovenaca na carevinskom vieću gosp. AVinkler postao je namjestnikom Kranjske. Tu se nad tim raduju. Imadu čovjeka, koji slovenski govori. Njemu i Taaft'eu šilju obćine sa svih stranah pokrajine diplome začastnoga obči-narstva. Neznam, da li bi se imao čovjek nad tim radovati. Uzdajuć se u svojega čovjeka, ljudi bi mogli zanemariti brigu za svoje svetinje. Moglo bi se dogoditi ono, što se je dogodilo za pučana bana u banovini. Do sad nej-maju u Kranjskoj još ništa, nego Winklera. Još nije razpušton sabor nezakonito sabran; još upravlja zemljom njemškutarski odbor, kao da hoče u Beču. Zemaljskim odborom je više nego paraliziran Winkler. Još nijo u školah nit korak na bolje poduzet. Dapače. Ovih danah imenovan je Semkaj dakle, kder se je, kakor sem povedal, vzajemni naš ljubljenec veselil in jokal, priromali ste velepoštovana gospoda iz junaške trojednice, da še si na tenjc predstavite kraj, čegar lepoto vam je Vrazova lira kaj rada prepevala, da se po obličji spoznate in sprijateljite z narodom, čegar pesni, pripovedke, navade in zgodovino je navdušeni stihotvorec toliko rad razlagal ter vašej sosednej ljubezni tako pogostem priporočal, ko se je večkrat uže zamere bal in zatore izpriča val, pozvavši se na Kollarjev obširen „VykIad k Skivy Deere" in na Gothejeve stihove: ,.Wer den Diditcr will verstebn, iMiina in Dichters Lande gehn." Kdor hoče pesnika prav razumeti, pojdi gledat, kder mu je tekla zibelka. In res, dospeli ste velecenjena gospoda iz raznih mest lepe in staroslavne kraljevine hrvatske v velikem broju na domovino Vrazovo. školskim nadzornikom za srednje škole u Kranjskoj g. Zindler, poznat iz Gorice in iz Štajerske, Njemac, neznajiu'i slovenski . . . Radostna je viest, Sto je na mjesto Winklera u carevinsko vieoe izbran čestit narodnjak dr. Josip Ton-kli, odvjetnik u Gorici i podpredsjednik goričkoga sabora. Kažu njeki, da nije prijazan s ljudmi. Nu Bože moj. Neradjaju se svaki dan Lavrici. Druge narave bijaše Lavrič, druge je Tonkli. Obojicu veže ljubav do domovine, ime-nito do naroda u (ioričkoj, ljubav zasvjedočena i riečmi na pravom mjestu i Čini„. — (Nova slovenska knjiga.) „Pesni. Zložil Miroslav Malovrh. Novomesto. Tiskal in založil J. Krajec. 1SS0." To je naslov nove knjige, <»8 stranij obsežnega zvezka, zbirke posnij, ki jih je založil znani marljivi novomeški tiskar Krajec. Nijsmo jih utegnili še č;tati, torej o obsegu ne moremo še sod ti. — (,.M a r i a T h e r e s i a u n d d a s L a n d Krain") — tako je naslov knjigi, ki jo je na spomin slavne cesarice spisal znani kranjski nemški pisatelj P. v. Radics in jo v jako okusnej vnanjej obliki založil novomeški tiskar J. Krajec. Posvečena je gospe Kallinovej. Knjižica se odlikuje z ono objektivnostjo, katero sploh na g. Radičevih spisih hvalimo. So-sebno zanimiva so poglavja „Slovenisches", — „Kirche und Schule", — „landesfiirstliche Ilegierung," Rft/,ne vesti. * (Velika r a z s t r e 1 b a.) V Auerovej fabriki za spiritus v Plznu je dne 6. t. m. spi-ritus se vnel ter uničil dve fabriški poslopji. V goreč spiritus je padla žena nekega delavca in še tri druge ženske, ki so ravno perilo obešale. *(V luži utonila.) Dne 2G. p. meseca oktobra so našli ">") let staro hrvatsko kmetico iz Lupoglave mrtvo tako, da je z glavo tičala v luži, pri katerej je prej prala, a noge je na suho molela. Ko je prala, padla je menda z glavo v mlako in prej omedlela, prodno se je vzdigniti mogla ter tako v plitvej vodi smrt storila. * (Vsled cepljenja koz) je v Fran-kobrodu ob Odri izmej 37 otrok, katerim so se stavile koze, zbolelo 3o otrok, a jeden je umrl. Ukazalo se je, da se ima bolezen teh otrok preiskati. * (Mrtva na oklicu.) V Milanu je 29. m. m. padla 20 let stara deklica z okna četrtega nadstropja neke hiše ter je obležala na tleh z razbito glavo. Ob jednem je hotel za dekletom skočiti neki mlad mož a so ga le se silo pridržali. Deklica je bila bogatih staršev, omikana in lepa. Mladi mož je uradnik ter je bival jeden mesec uže v Milanu. S tem možem bi se imela poročiti. Dekle je prišla štiri dni pred katastrofo v Milan ter se Pa kaj ste ovde videli ? Videli ste lastnimi očmi in se prepričali, ka je živa resnica, kar Stankova vila speva. „Oj kraacn si krasen ti inoj zavičaju, Kakove u tebi u igdje ruže neevetaju. Čini se, da 15og te stvori kraju ljubljen, Dft jadnom Slovencu vrati raj izgubljen." Kaj ste še več videli in čuli? Stanko odgovarja: Ti moj narod slovenski si: „Kano ranjen junak, nad kojim leća vrane, Čekajur, dok jadan bolnik ne izduhne." In tako je, kakor nad ranjenim vojnikom lečejo okolo nas in nad nami vrane in gavrani čakajoči, da izdehnemo, nesrečni domači čuki in druge ptice ponočnice pa nosijo zlokobnim mrharjem skrivoma zaželene vesti, naj se le nikakor ne oddal j ujo, naj le še v večem broju priletijo, vsaj se ranjenec po njihovej lju-bezrijivej pomoči preskoro zaduši. (Konec prib.) naselila v omonjenej hiši, ki je bila hiši njenoga brata ravno n«sproti, /a ženitovanje se je uže vse pripravilo in imelo bi se vršiti 15. t. m. Brat je šel od doma, in ko se je vračal, n .-ognila se je dekle preveč sko/i okno, zgubila ravnotežje in padla n.i tlak. Mej tem so bili v cerkvi oklioali njeno možitev. * (To čim so mačko/) Pred delegirano čodnijo zagrebško je toJ.il Jakob Zupan iz Ivanca BTOJega lOseth Maiviuši. pet ,.I»un-daš" Marciu^ev je namreč raztrgal tri Zupanove mačke in jednega psička. Oba soseda sta se užc tožila pred vaškim sodcem v Bistri in tam je bilo odločeno tako, da ima Marciuš svojemu sosedu prinesti druge tri mačke in jednega psička, namesto onega, katerega je bil Mariušev pes, spozabivši sorodstvo, raztrgal. Marciuš res enkrat pritrese Zupanu tri žive mačke in jednega psička. Zupan je pa dejal, da se mačke nefejo hiše privaditi, pes pa da je premulo ščetinast, a zahteval je, da mu Marciuš plača za vsako mačko 5 gl., za psička pa 10 gl., torej 25 gld. O tem je imel okrajni sodnik v Zagrebu razsojevati, in taje razsodil, da ima Marciuš plačači Zupanu za vse tri raztrgane mačke in za psička samo 5 gld., sodniške stroške pa da bosta plačevala oba. Slišati je pa, da bode morda ne višja instanca imela vprašanje rešiti: po čim so mačke V (Izučcti) z deži.di1, marljiv in soliden, sprejme se v službo v nekcj veli kej prodajaliiici z meSaniin blagom, lezečej na deželi na KrnnJMkf m ob železnici. Ponudbe sprejema opnivniStvo tega lista. (570—1) Vabil« k udeležitvi dobitnik šans velike, od hamburgikega mesta garantovnne denarne loterije, v katert-j se mora 8 milij. 379.760 dri mark v teku nekaj mesecev gotovo dobiti. Novi, v 7 oddelkov vrejeni igralni načrt ima nuj 1)0.500 Um 40.040 dobltk, in sicer oziroma 4<>0..IIOO IJ7B n a in. 500 1 a m. 12 ono 960 n a m. 800 94 n a ni. lo.nito 2i;.:M:"» n a m. 1118 itd. itd. Vzdiganje dobitkov je uradno določeno. K prihodnjemu prvemu vzdiganjn te velike denarne loterije stanu celi orig. los le (» mark, ali gl. 3.50 av. bank. pol orig. loza le 3 marke, ali „ 1.75 „ „ četrt „ „ 1 Vi n "H '-»O kr. „ „ ter se ti od države garantuvaiu originalni lozi proti pešiljatvi svot« v gotovini ali po nakaznici, ali pa »roti povzetju zneska v najoddalje-nejše kraje franko razpošiljajo. Manjftc svote morejo »e pripdslati tudi v pismenib markali. Hiša ttl«Mu«lt'cker je v kratkem času svojim interesentom izplačala velike «iol»ltl*e po mark 185*000» 0O*OOO, SO.OOO. JO.OOO iu ver. po IO.OOO itd. in je s tem pripomogla k sreči mnogovrstnih rodbin. rioge so v primer ji velik im dobitkom jako neznatne ter so mora le priporočati, da so je-deukrat sreča poskusi. Vsak udeleženec dobi pri naročiti uradni načrt in po v zdigovanji dobitkov otic jalni listek vzili^iicnih Številk. Dobitki se izpl'fujejo točno pođ državnim poroštvom ter se morejo nu direktno vposIŠDJO ali na željo interesentov z mojimi zvezami na vseli večjih tržiščih izplačati. Naročila naj so povratno, vsekako pa ftrefl »O. Uueiu t. m. zaupno pošljejo na trii n o *» Iu i-<» l inllio Josef Steindecker, Bank & VVechselgeschaft, Hamburg. I*. N. Ili-:i .liiscl M «- i 11 < l«- * iker — pozmitii kot solidnu in ivelua — ne potrebuje posebnih rekbiiu : to zato izostanejo, na kar se čestito občinstvo opozarja. (545—4) Tujci. 8. novembra: Pri Nlonn i Slamerzka iz Mostara. — Fhcher \t Dunaja. — Ilo^ner iz Prago. — Petro\i.6 iz Kranja. - Kipper iz Kneovj.i. Pri Jl»ll*ii Arit iz Dunaja. — Krebbiel iz Tista, — K'11 t \f. Sviee. Pri »*«si rij-n4-m cesarji i Troger iz Be jaka. — PečLik i/, ti adoa I olorljiio »reelie. Na Dunaji 6. novembra: G8, 55, 12, 28, 23. V Gradci 6. novembra: 2, 19, 27, 58, 43. Dunajska borza 8. novembra (Izvirno telografično poročilo.) Enotni drz. dolg v bankovcib . . 72 gld. 20 kr. Knotni drž. do!g v srebru ... 73 B 30 n Zlata rente.........87 „ 25 „ IHtiO drž. posojilo......131 „ 90 Akcije narodne banke .... 817 „ — „ Kreditne akcije.......280 „ 20 „ London..........117 »55 „ Srebro..........— „ — Napol...........9 „ 38 C. kr. cekini........5 „ 89 „ Državne marke.......58 „ — „ Kako se takoj odpravljajo w~ zobne bolečine, ~*i bodisi revmatične ali vslud votlih zob. na to daje suMtonJ odgovi.r (518—3) Vranja Smroltar, Vili., Lr»\venbnrggasse Nr. 4, I. Stock, Thilr ti, \Vicn. VpraSa naj se nemSki. Prodajalci jajc prosijo se, naj naznanijo svoje adrese, da bi sklepal z njimi kupčijo. Rudolf Kirbisch, (563—3) sladoičar, v Ljubljani na kongrettnciu trgu. Miisinsk ključaničar, izprašan in»»liiitit in k u rilce, ki je uže več let v službi kot iimšinsk mitntOr, želi služiti v okolici IjublJunakeJ. Naslov: J«»*«"!' I Vitlu j, w. Zwi-scbenbrUckeu H. Nr. 37, Thilr Nr. 4, im II. Hezirk, Wien. (668—9) Št. G01I. Razpis. (569—1)' Na c. kr. porodniškej šoli v Ljubljani je izpraznjena služba asistenta ob jednem sekun-darija v porodišmei s 315 gld. letnega adjuta in 42 gld. za svečavo in kurjavo iz študijskega zakliida, poleg tega s prostim stanovaiiščem v bolnišnici in z letno remuneracijo 85 gld. iz po-rodiščnega zaklada. Prošnjiki za to službo, katera se oddaje na 2 leti ter se po dveletnem zadovoljivem službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati utegne, morajo biti samskega stanu in dokazati, da so uže doktorji vsega zdravništva ali da so vsaj prvi rigorozum uže napravili, ali pa da so kirurgi in porodničarji. Prošnje I dotičnimi dokumenti in z dokazom zmožnosti tudi slovenskega ali katerega druzega slovanskega jezika v govoru in pisavi in z d ostavkom o dozdanjem službovanji naj se pošljejo do dU4$ 30. novembra 1SSO vodstvu c. kr. porodniške šole v Ljubljani. OS deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 5. novembra 1880. Slovenske knjige. Pri uredništvu »Slovenskega Naroda" se dobe* in na pismeno željo tudi proti poštnemu povzetju pošiljajo naročevalcem sledeče slovenske knjige: 1. 9,Doktor Zoher", originalen slo* vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „Kalifomske povesti** od Bret 11 ar te-a. Cena 50 kr. 3. „Tugomer**, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. „Na Žer-injah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr. 5. „Župnik \VakefieldHki'*. Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščiue posloveni Janez Jesenko. Cena 1 gld. 6. ,,Mej dvema stoloma**, izviretf roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. „Cvet in Sail'*, izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr. --t br *~> oa fi>ld E H -"J > c^l KO o M ii c — KO —1 —• o _ « KO .zz B a h' s«5 -g J2 oe "S 9 * o o (52 > -z as« S 4— .Jo £ — " bo 1 s-4 3 m - — H S. iz " ■ O rt B 2 "la U3 _- -i ~ ; 2 id ■1 12 > ju S i-T u •M > M a .•^'^ C O CO -o . ključ Marij g o a T* j l>TaJl>olJKC3 in iijijii i>I i > ii<- j^«- Norvegtatko iz kitovih jeier zoper škroflje, krvico, pljučnico, kašelj itd. itd., v MltlciiicN.il a • prodaje Q„ PICCOLI, lekar „k angelu", (480—6) na dunajskej cesti v Ljubljani. Tisoč in ena noč. Pravl_ji<*«j jutrovih do%ol. linij kratkofasnih in ni kavnih poveati nij kmalu, kakor Tisoč in ena noč; dokaz temu, da so jih užo Hkoro vsi narodi v hvojo literaturo »prejeli. (586-.'3) Vsak mesec ialiajata dva snopiča v ličnem zavitku po tJi stranij in eno pudol o. Vse knjige bodo obsegale kakih 40 snopičev. Cena snopiču 20 kr., po posti 22 kr. Ahonira su pri založniku J. Krajecu v Novem mestu, pa tudi po vseh bukvarnah. Dobiva se tudi Spisi Krištof Šmida, Dozoaj izfila 2 sveska. Cena zvezku: posebno lićuo vezan 70, trdo 40, mehko 30 kr. Izdateij m urednik Mukso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 629164