Štev. 48. Y Mariboru 26. novembra 1874 Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gid. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja Gpravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vi ačajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Naprave za uboge v krščansko-kat. cerkvi.
(Konec.)
Po načelih, kakor smo jih poslednjič opisali, uredil je sv. apostol Pavel po vseh srenjah pre-skrbljevanje ubozih. Ker tacas se krščanske države ni bilo, je tudi preskrbljevauje ubozih bilo zadeva zasebne (privatne) dobrodelnosti. Vsak naj skrbi za svoje domače ljudi, za svojce in družino. Kdor tega ne stori, je kakor on, ki vero zataji, dá, še zlobnejši od nevernika (I. Tim. 5, 8.) Zarad neskrbnosti hišnega gospodarja naj srenja ne trpi, da si prihrani pomočkov za tiste, ki nemajo človeka, da bi za nje skrbel (1. c. 5, 16.) Če pa hišni gospodarji in sorodniki svojih preskrbeti ne morejo, pripada to kot dolžnost škofu, kteremu skrb za udove in sirote, za starčke in za delo nezmožne uboge, kakor tudi za jetnike pripada. Proti vsem bodi gostoljuben.
Za preskrbljevanje ubozih služila je vku pn a blagajni c a. V njo so se devale naJbire, ki so se ob določenih časih med sv. opravilom in sicer pred berilom alj epistelnom (collecta) poberale; darovanja vernikov na altarju pred darovanjem pri sv. meši. Vsi srenjčani se naj tega vdeležijo, tudi ubogi si naj odtrgajo nekaj od svojega zaslužka (const. ap. II, 36.). — Vrh tega bile so že v starodavnih časih v navadi skrinjice za uboge po svetiščih (tako jih zove že Tertulian — arca; sv. Ciprian corban po židovskem). Vsakemu je pa bilo na prosto voljo dano, kedaj in koliko da hoče darovati. Od 2. stoletja počenši so pobožni kristijani posebno radi miloščine delili na gomilah svetcev in mučencev.
Skrb za uboge pa ni bila utesnjena le na ubožce v domači srenji, ampak se je mnogokrat, če je bilo treba,, tudi širila na tujce, na stiskane brate v drugih krajih. Ko je na Judovskem lakota navstala, so brž verniki v Antiohiji sklenoli, svoji materi - cerkvi v Jeruzalemu pomagati (act. ap. 11, 29. si.) Tje so pošiljale po navodu sv.
apostola Pavla podružnice v Ahaji, Makedoniji in Galatiji nabranih miloščin. Po apostolski naredbi se celó ne verni k i niso smeli izključevati pri delitvi milodarov, le da so še le potem na vrsto prišli, ko so verniki preskrbljeni bili (Gal. 6, 10.)
Vsa uprava ubožnih naprav bila je škofovskim rokam izročena. Zatorej imenuje sv. Ignacij (ep. ad Smyrn. c. 8.; ad Ti ali. c. 2.) škofa očeta ubozih, b<anitelja udov in sirot. Brez njega se ni smelo ničesar početi. Visoki" pomen tega reda je popisan (const. ap. II, 35.) tako-le: „Izročevanje miloščin v škofovske roke naj vernike vedno opominja, da ne dajejo miloščine toliko ubogim, marveč Bogu v dar, ki ga po svojem namestniku, škofu, ubogim razdeljevati pusti." — O tem, kako da škof miloščine deli, ni odgovoren nikomur razun Bogu samemu. Nasproti mu je pa sveta dolžnost, ne gledé na osebo, edino le po potrebi in vrednosti podpore dajati vsakemu. V pomoč pri tem so bili škofom diakoni in diakonje, ki segajo v apostolsko dobo (Rom. 16, 1. 2.; I. Tim. 5, 9.), ki so uboge po hišah zasledovali, njih po imenu, starosti in stanu zapisovali in zapisnike škofom pošiljali. Če je bilo treba, nosili so od škofa namenjene darove ubogim na dom. — Če je škofovski sedež izpraznjen bil, ali je bil škof pregnan, prevzela je nja dolžnosti gledé ubozih skupščina duhovnikov alj pres-bitérij (Klemen Rim. do Korinč. 41.) Ni je bilo stiske, ne trpljenja, ne nadloge, ki bi se ne bila potolažila po ljubeznjivih podporah in osebnih postrežbah. Koliki utis je pač delala ta krš. ljubezen v onih časih, ko ubožec nikjer ljubezni in usmiljenja našel ni! Ta ljubezen jé zmagala pa-ganski svet. Po pravici je zamogel pisati prej imenovani sv. škof antiohiiski, Ignacij: „Zunaj krščanstva ni je pomoči za jetnike, ne tolažbe za otožne, ne skrbi za udove in sirote, ne podpore za gladajoče in žejne". (E. ad Smyrn. c. 6.) In škof Dimitri j aleksandrijski (v prvi polovici 3. stolet.) piše o času, ko je za cesarja Galiena kuga
po mestu morila: „Premnogi naših bratov, vsi navdani bratovske ljubezni, niso sami sebi prizanašali, ampak so stregli bolnikom brez vse skrbi za se. Mnogo jih je pomrlo, drugi so pa po njih postrežbi ozdraveli. Tako je mnogo naših najboljših bratov, duhovnikov, diakonov in odličnih svetovnih svoje življenje za Kristusa dalo. — Pri paganih je biro vse drugače. Od sebe so pa-hali vse, kterih se je bolezen lotila, bežali so pred svojimi najbližnjimi, na steze metali na pol mrtve, mrliče pa brez pogreba puščali". (Evz. VII. 22.) V Eimu, ki je bil poln paganskih capinov in ne-maničev, ni bilo potem, ko je krščanstvo povsod zmagalo, ne enega krščanskega berača, kakor piše papež Urban I. (223—230.)
In ko bi dan denešnji zamogla kat. cerkev po enacih načelih osnovati preskrbljevanje ubozih, bilo bi veliko manj družbinskih rev in napak. Ko bi zamogla 4o — pravimo. Od ene strani namreč menjka in to največ prave krščanske ljubezni, od druge strani pa ubožni blagaj-nici — varnosti, kajti se je vsak čas bati, da oblastnije cerkvi vzamejo, kar se je za uboge nabralo. —
Povzemimo zdaj ob kratkem, kar se nam iz tega raziskovanja samo po sebi podaje:
1.	Najobilniši vir dobrodelnosti je krščanska ljubezen; sv. kat. cerkev, naslednica ljubezni Kristusove, je skrb za uboge vedno med svoje poglavitne dolžnosti štela.
2.	Krščanska ljubezen ni slepa, marveč loči uboge, ki delati ne morejo, od onih, ki lenobo pasejo. Prvim za preužitek skrbeti so dolžni pred vsem sorodniki in domači, v drugi vrsti še le srenje; lenuhom se pa naj vrata pokažejo.
3.	V resnici ubožnim se naj pomaga brez oživa na vero, prednost pred dragoverci pa imajo reveži istega veroizpovedania.
4.	Krščanska dobrodelnost se ne sme stis-njevati samo na domače ubožce, marveč se naj v posebnih primerljejih razširja tudi na tujce.
5.	Policije za upravo ubožnih zadev ni bilo treba, dokler je živa krš. ljubezen navdajala cerkvene srenje.
V luči teh krščanskih načel bodemo lahko spoznali, na kolikor in zakaj da so bile razne države gledč skrbi za uboge zavozile, in kako da bi bilo treba dan denešnji stvar prijeti, da se obožanju v okom pride. To bodi predmet prihodnjemu in poslednjemu spisu v tej zadevi.
Gospodarske stvari.
Dve vinorejski šoli na Slovenskem.
Prva vinorejska šola je naša mariborska od leta 1871; ¡druga od lanskega leta je kranjska na Slapu v vipavski dolini. Ravnatelj jej je Slovenec, g. Rihard Dolenec, ki je že tudi v „Gospod." nektere mikavne reči razglasil. Dn6
29. okt. t. 1. bila je na Slapu prva skušnja, ki se je v splošno zadovoljnost obnesla. Dopisnik z Vipave piše v „Slov." o tej šoli med drugim to-le: „Red in snažnost, ki se tu nahajata, prijazno in lično obnašanje učencev že na prvi pogled priča, da v zavodu vlada naj bolj i duh!" „Učili so se sledeči predmeti: veroznanstvo, (g. župnik Koder), vinoreja, kletarstvo, (g. vodja R. Dolenec), kemija, računstvo, zemljemerstvo in spisje (pristav g. Kristan").
To vse se je učilo, kakor se ume samo po sebi, v slovenskem jeziku. Citaje to poročilo smo globoko vzdihnili mišična mariborsko vi-norejsko šolo. Učenci v tej šoli so v isti starosti in po veliki večini slovenskih starišev sinovi, in vendar ni v tej šoli ne poduka v veroznan-stvu, niti ne v slov. jeziku. Od kod ta razloček? Oj, deželni odbor kranjski, ki je šolo na Slapu osnoval, je po večini naroden in konservativen, pri nas pa — nemšk in menda bolj liberalen. Na Kranjskem so spoznali potrebo, da se — domači ljudski šoli odrasli mladeniči tudi v sv. veri dobro poduče in čednega, krščanskega živ ljenja privadijo, da bodo danas ali jutre poštenjaki; pri nas pa — nihčer na to mislil ni, ampak eden slov. poslancev se je še gospodom nizko priklonil, da so nam šolo takö uravnali! — Ali vipavski fantje tudi z velikih fajf kadijo, ne vemo; to pa vemo, da nikakor ni dobro, ako se kmečka mladež celo po zavodih — navadi potrate, ki je tudi zdravju škodljiva.
Vinska letina 1874.
Ravnatelj mariborske vino- in sadjerejske šole g. Goethe poroča v „St. Ldbt." o letošnji vinski letini, in ker je vinorejska šola v prvi vrsti Slovencem namenjena bila, moramo nemško poročilo za Slovence v slovenščini posneti. Trud se splačuje, ker je spis podučen.
„Lepe nade", piše g. ravnatelj, „ktere smo spisovajé 5. svoje sporočilo meseca majnika t. 1. o dobri vinski letini gojili, so žalibog skoro vse splavale po Dravi. Koteči preteklo poletje s kratkimi besedami označiti, imenovati ga moramo mokro in mrzlo, z mnogo točo in hudimi škodljivimi plohami in obilnim raznim mrčes jem. Da se vino in sadje, naši poglavitni pridelki, niso kaj posebno obnesli, je toraj celó naravna stvar.
Mrazi 29. aprila in 18. majnika, silne plohe 10. 13. 24. in 25. majnika, 14. in 15. junija, grozovita toča 28. in 29. junija in hude nevihte 25. julija z smodom kot nasledkom spomladanskih mrazov, so na razvitek trsa slabo delovale tako, da celó lepi, topli september in deloma tudi oktober zamujenega popraviti ni mogel.
Čeravno je trs od 15.—26. junija v precej ugodnem vremenu ocvel in so bili že 10. avgusta zreli grozdi ranega modrega burgundca, lavren-
ščaka po vinogradu sem ter tje najti, ni vendar grozdje, ker je stanovitne toplote manjkalo, na-pravljati moglo sladkorja, kakor ga je lpto poprej napravilo, kljubu temu, da se je letošnje branje skoro 14 dni pozneje od lanskega leta začelo, namreč še le 20. oktobra.
Preiskave grozdja posamesnih trsnih sort in pomešanega mošta, ki so se letos 7. in 20. oktobra godile, so v primeri z lanskimi in predlanskimi preiskavami sledeče izneske podale:
Imena posamesnih trsov	1872		1873		1874			
	7. oktb pri bratv.		8. oktb. pri bratv.		7. oktb.		20. oktb. pri bratv.	
	0/ /o JOHpB[H	kislina /0	sladkor % 1	ce £ o 3 ° M	sladkor 7 o.	m c 0 S	h C 3E	•3 £ o il M
1. Barthajner ze-								
leni (zelenika)	15-5	79	17	11	15	11	15-5	11
2. Blank modri	13	6-5	15	12	15-5	10	16	9
3. Burgundec mo-								
dri, Lavrenš-								
čak	175	7-8	17-5	8	22	10	—	—
4. Burgundec beli	—	—	21	8	193	11-5	20	10
5. Žlahtnina bela								
in rdeča (Gut-								
edel)	15	4-7	163	6	17	8	—	—
6. Zelenjak veliki	12	143	—	—	16	21	165	20
7. Belina žolta	15.5	8-9	18	13	17	105	185	10
8. Belina rdeča	—	—	20	8	18	10	—	—'
9. Javor veliki								
beli	—	—	19	11	19 5	11	—	—
10. Kavka	15-2	10 8	19	9	19	11	19	105
11. Kolončan								
modri	15-5	8-7	16	9	16	11	16-5	105
12. Moslovec								
(šipon)	19	6	20	95	18	11	19	105
13. Muškatelec								
žolti	20	6	21-5	10	19	95	22	75
14. Ortlibar	18'5	51	20	7	20	8	21	7-5
15. Portugizec	16'5							
modri		4-4	18	6	*9	6-5	—.	—
16. Rizlec beli	20	7	19	95	17	10	185	95
17! Rdečevrsnik	—	—	20	12	14	15	16	12
18. Rulandec	17-5	6-7	21	8	225	9	—	—
19. Sulcevec modri	145	95	18	11-5	17	12	17-5	11
20. Zelenčič	19-5	5-8	205	7-5	19	95	—	—
21. Traminec rdeči	18	4-5	21	8	20-3	10	21	9
22. Laška rana								
modra.	18	7-6	lb	9	18-5	9-5	—	—
23. Laški rizlec	15	6-8.	19	9-5	183	10	19	9-5
24. Wildbacher	16	10	18	15	17	16	17-5	14
25. Cimotnik modri	18-5	52	17-5	9	18	11	18-8	10
Pomešani mošt	18 5	9	18	8	—	—	17	10
Iz te sostave je tedaj razvidno, daje v vinogradu mariborske vinorejske šole leto 1874, vsaj kar se dobrote vina tiče, za prejšnjima letnikoma zaostalo.
Ako se iz prej navedene sostave še kaj učiti hočemo, štejmo sladkorove množine vseh treh letnikov pri posamesnih trsih in tako dobimo sledečo vrsto, v kteri stojijo tisti trsi na prednjih mestih, ki so v teh 3 letih največ sladkora imeli, oni pa, ki so ga najmanj naredili, na poslednjih mestih:
1.	Žolti Muškatelec,	3. Rdeči Traminec,
2.	Rulandec.	4. Rumeni Ortlibar,
5.	Zelenčič,
6.	Moslovec,
7.	Beli Rizlec,
8.	Modri Burgundec,
9.	„ Cimotnik,
10.	„ Portugizec,
11.	Kavka,
12.	Laški Rizlec,
13.	Žolta Belina,
14.	Rana modra Laška,
15.	Wildbacher,
16.	Sulcevec,
17.	Žlahtnina,
18.	Modri Kolončan.
19.	Barthajner Zelenika,
20.	Modri Blank.
Sledeča sostava kaže, kteri trs je imel v zadnjih 3 letih najmanj kisline v sebi. Ti stopijo na prednjih, drugi na slednjih mestih:
1.	Modri Portugizec,
2.	Žlahtnina,
3.	Rumeni Ortlibar.
4.	Rdeči Traminec,
5.	Zelenčič,
6.	Rulandec,
7.	Muškatelec,
8.	Modri Burgundec,
9.	„ Cimotnik, 10. Laški Rizlec,
11.	Beli Rizlec,
12.	Moslovec,
13.	Rana, modra Laška,
14.	Modri Blank,
15.	Kolončan,
16.	Barthajner Zelenika,
17.	Kavka,
18.	Sulcevec,
19.	Žolta Belina,
20.	Wildbacher.
Iz teh sostav se one sorte lahko spoznajo, ki so po dobroti najboljše. Na dišavo in okus se pri ti sostavi ni gledalo.
Spremenjena
Pravila
okrajne posojilnice v Ljutomeru.
II. O nadzornem svetovalstvu.
§. 15. Občni zbor izvoli na tri leta po večini glasov ob enem 15 udov v nadzorstveni svčt. Volijo se z listki.
Ako ne bi že pri prvi volitvi vsi udje nadzornega svčta z večino glasov izvoljeni bili, se napravi ožja volitev, v katero pride dvakratno število neizvoljenih udov in to od tistih, ki so pri poprejšnji volitvi za izvoljenimi največ glasov dobili.
Tako se potem postopa naprej, dokler niso izvoljeni vsi udje nadzornega svetovalstva. Pri enakem številu glasov odloči žreb.
§. 16. Vsako leto izloči se tretjina udov nadzornega svetovalstva po žrebu. —
Po preteklih treh letih se pa vse nadzorno svetovalstvo ponovi.
§. 17. Ako pa kteri ud med službino dobo izstopi ali umrje, pride na njegovo mesto tisti, ki je pri poslednji volitvi za to mesto največ glasov dobil, kar volilni zapisnik kaže.
Način uradovanja.
§. 18. Udje nadzornega svetovalstva izvolijo izmed sebe predsednika in zapisovalca, kakor tudi nju namestnika. —
Za sklepati potrebna je navzočnost nadpolo-vice udov, in sklep je veljaven, ako večina navzočih za to glasuje.
Seje so ali redne ali izredne; samo pri sklicevanju izrednih sej je potrebno udom priobčiti tudi dnevni red.
Sejin zapisnik, v kterega se vpisujejo vsi sklepi na tanko, podpisuje predsednik in vsi navzoči udje.
Na zahtevaDje načelstva in tretjine udov nadzornega svetovalstva mora nja predsednik sklicati tudi izredno sejo; potrebno je pa, da se mu predmet pretresovanja poprej pismeno naznani.
Razun slučajev, ki so v teh pravilih posebej omenjeni, imajo udje načelstva pri sejah nadzornega svetovalstva samo posvetovalen glas.
Na zahtevanje nadzornega svetovalstva mora načelstvo potrebna pojasnila o stanju blagajnice podavati in društvene knjige, spise, račune itd. za pregled predlagati.
§. 19. Udje nadzornega svetovalstva, ki so pravico razpolaganja s svojim premoženjem, ali državljanske častne pravice zgubili; ki so v kon-kursu, ali svoje dolžnosti proti društvu ne spolnu-jejo, ali ktere zaradi tega društvo tožiti mora, in kteri društvu protivno ravnajo, — izloči občni zbor iz nadzornega svetovalstva.
Dolžnosti in pravice nadzornega svetovalstva.
§. 20. Nadzorno svetovalstvo nadzoruje delovanje načelstva in ima z ozirom na to pravico pregledovati knjige, spise in stan denarnice, in ako se pri tem kaka nepravilnost ali pomanjkljivost nahaja, mora to po primerni poti odpraviti.
Ako bi bilo potrebno, sme tudi ude načelstva od opravilstva odstaviti, dokler o tem občni zbor sklepa ne stori; skrbeti pa mora, da se društvena opravila za ta čas po namestnikih v redu dalje opravljajo in da je imetje denarnice popolnoma zavarovano.
§. 21. Posebe pa mora nadzorno svetovalstvo mesečne in celoletne račune in bilance na tanko pregledati, pretre ti in se prepričati, da je to, kar računi in knjige kažejo, tudi resnično v blagajniški gotovini, v menjicah in drugih vred-nostuih listiuah i. t. d., o čemur se mora občnemu zboru s primernimi predlogi poročati.
§. 22. Nadzorno svetovalstvo zastopa društvo pri sklepanju pogodeb z načelstvom in v tožbah med poslednjim in društvom.
Za poverenje (legitimacijo) pri tem služi mu zapisnik seje občnega zbora, v katerej se je nadzorno svetovalstvo izvolilo.
§. 23. Razun zadev, ki so v teh pravilih posebej navedene, je načelstvo vselej na odobrenje nadzornega svetovalsta navezano, in to:
a)	pri sprejetju ali odstavljenju društvenih uradnikov in ustanovljenju njih plače;
b)	pri sklepanju pogodeb za stanovanje, naročilo pohištva ali prodajo taistega;
c)	pri sestavljenju opravilnega poduka in ustanovljenju načina, kako da se naj knjige vodijo;
d)	pri nalaganju gotovine, ki se v blagajnici kot nepotrebna in prekoredna nahaja;
«) pri sklepu, koliko obresti in provizije da se naj od podeljenih posojil plačuje, kar se ima vsakokrat javno naznaniti; f) pri dovoljenju zalog in posojil vsake vrste, kakor tudi njih podaljšanju; in
g) pri sprejemanju posojil v društveno denarnico med mejami, ktere je za to občni zbor napravil.
§. 24. Načelstvo sprejema samostojno denar, ki se v društveno blagajnico vlaga; nadzorno svetovalstvo pa skrbi za to, da se zastran povračila teh posojil postavijo primerni obroki, in da ti obroki v razmerju stoje s tistimi, po kterih društveni denar in zMoge zopet v blagajnico nazaj tekč. —
§. 25. Načelstvo z nadzornim svetovalstvo m skupaj sprejema društvenike in društvene uradnike iz službe deva.
V taki skupni seji mora nad polovico udov načelstva in nadzornega svčta navzoč biti.
Državni zbor.
V	tajni seji odloČil je drž. zbor, da se sme s poslancema Schöffelnom in Schönerer-jem kazenska preiskava pričeti, dasi je prvi že na pol stvar sam poravnal. Ta sklep demokratom, med ktere spada tudi Schöffel, močno pod nosove kadi. Pa čudno bi res bilo, ko bi se prostost (imuniteta), vsled ktere je poslanec za to, kar v zbornici govori, neodgovoren, raztezala tako dalječ, da bi tudi zato, kar zunaj zbornice dela in govori, neodgovoren bil.
V	75. seji se do vlade stavi interpelacija, ktera kaže, koliko sitnob da dela vladi in šolskim organom liberalstvo učiteljev. Deželni šol. nadzornik na Češkem, duhovnik Mareš, je namreč v poročilu o žalostnem stanju srenjske realke v Budjevicah nasvetoval, da naj dež. šol. svčt ravnatelja realke, Li p per t a, nemudoma odstavi, češ, da ni edinosti med učiteljstvom, pri mladeži pa reda in napredka ne. Vsled tega poročila je sklenil dež. šol. svčt ravnatelja v disciplinarno preiskavo dejati. V tem je pa omenjeno realko država na svoje stroške prevzela in mestni za-stop je ravnatelju naznanil sklep, da so pogodbe Z, učiteljstvom prenehale. Učitelji so se pri mi-nisterstvu pritožili, nekteri so zopet službo dobili, namesto Lipperta se je pa drug ravnatelj imenoval. —
Poslanec dr. Bareuther stavil je torej s tovariši iuterpelacijo do ministra in jo podprl s tem, da ni res, kar se je glede Lipperta poročalo, ki nema drugega greha, kakor da je a ozirom na verske reči svobodomiseln školuik, kterega so se hoteli iz lepa znebiti; da je srenjski zastop pogodbo prelomil, ter ne bi srenjski učitelji pri takem postopanju pravne obrambe več imeli; da je slednjič Lippert liberalcem čisto po volji. Vprašalci torej tirjajo, da minister učitelje proti samovoljnosti (?) srenje brani, ravnatelju čast in službo povrne, dež. sol. svčt pa na odgovor postavi, češ, da je svoje meje prestopil. —
Göll er ich razvija svoj predlog o vrav-nanju politične uprave. Stvar zadeva posle, ki so se političnim gosposkam vzeli in srenjam
v področje dali (izročene opravila). Govornik poudarja, da ni na tanko določeno, kaj da naj srenje in kaj gosposke opravljajo, ter je vsled tega mnogo prepirov zastran pristojnosti; izročene opravila delajo srenjam mnogo stroškov, iz druge strani pa nemajo zvrševalne oblasti, brez ktere ne morejo nič opraviti. Nasvetuje toraj, da se stvar izroči odboru 9 udov v pretres; dr. Herbst pa predlaga in zbornica temu pritrdi, da se voli v odbor 24 udov, naj bi kolikor mogoče misli vseli strank se razodele. — Do 77. seje še nismo brali volitve tega odbora, v kterem bi ne smel manjkati g. Herman, zvedenec v teh zadevah.
Nadaljeval se je v tej in naslednjih sejah razgovor o delniški postavi, kterej se godi, kakor vsakej reči, ki prepozno pride, da nihčer ž njo zadovoljen ni.
V odboru za pretresovanje državnega proračuna je pri stroških za „bogočastje" minister Stre-mayr z Suessem in Giskro mnogo opraviti imel. Obema ni prav, da se iz cerkvene zaloge, ki je napravljena bila iz zaprtih samostanov, leten znesek daje raznim redovnikom, kar pa je ravno tako pravično, kakor če n. pr. minister poljedelstva iz davščin vsako leto odloči nekaj zneskov za povzdigo poljedelstva. — Minister Stre-mayr se ni mogel vprašalcev drugače odkrižati, kakor da jim je obljubil do prihodnjega leta natanko likvidacijo, to je, dase bo pri vsakem kloštru, pri vsakem zavodu, ki dobiva pomoči iz cerkvene zaloge, preiskalo, po kakej pravici da pomoči dobiva. To je skoro tako, kakor da bi se bilo dozdaj komu po krivici plačevalo iz cerkvene zaloge!
Za cerkvene potrebe na Štajerskem dovolil je odbor 250.000 gld., na Koroškem 80.600 gld., na Kranjskem 107.000, na Tržaškem 52.000, na Goriškem 74.000, na Istrijanskem 71.000 gld. — Čudno pa, da se pri postavku 500.000 gld. „duhovnikom v podporo" nihčer oglasil ni, ko je vendar jasno kot beli dan, da se mora s tem cerkveni zaklad v kratkem času celó izprazniti, kajti je letos že 4. znesek enake visokosti kakor prejšnji, ki znašajo dozdaj skupaj že 2 milijona! Redna plača se s temi „darovi" nobenemu zboljšala ni, toraj tudi gmotno stanje ne. Tukaj bi bilo treba varčnosti, ne pa pri ubozih goldinarjih, ki jih prejemajo samostani. — Lepa je tudi, kar je minister nauka odgovoril Suessu na vprašanje, kako to, da se za duhovske izobraževal išča od leta do leta manj v proračun postavlja. Minister je rekel, da za to, ker je če dalje manj kandidatov duh. stanu! Kdo je pa tega kriv ? V prvi vrsti država sama, ki profesorje preslabo plačuje; slabeje ko so ti plačani, menj se da izvrstnih učnih moči dobiti in ohraniti, manj slaven je tudi glas učilišč, ki nemajo posebno vabljive moči za mlade ljudi. V drugi vrsti je tega kriva vojaška postava, ki jemlje bogoslovnicam najboljših učencev. Namesto pa kolikor se da te napake odstra-
niti, se stiska in odbija če dalje bolj strošek, da mora pešati katoliško življenje, katoliško znan-stvo, — gorjč pa cerkvi v sedanjem času brez izobraženega duhovenstva!
V „pravni" državi avstrijski se ravno postave, ki varujejo „pravno" stanje državljanom, kaj slabo zvršujejo. Nov dokaz temu je to, da segozdnarska postava odi. 1852 še zdaj ne zvršuje. To je v odboru za državni proračun izrekel sam minister poljedelstva. Ko ga je namreč poslanec Korb vprašal, ali bi ne kazalo postavo predelati in «a nadzorstvo postaviti pri okr. ' gosposkah gozdnarskih uradnikov zvedencev, je odvrnil minister, da je treba pred vsem omenjeno postavo v življenje spraviti, ker bi še le nje zvr-ševanje pokazalo, česar treba popraviti; uradniki bi pa preveč stroškov prizadevali in — zasebnikom v gozdnarskih zadevah preveč vmes govorili!
Dopisi.
V Ljutomeru 26. nov. (Cerkv. predstoj-ništvu in faranom v preudarek.) Radovedni smo, kaj da bo neki naš g. organist, ki se je že večkrat te službe odpovedal, jo že enkrat za dalj časa celo odložil, samo da še ne-ktere krajcarje več od faranov ali pa cerkve iztisne, napravil zdaj, ko se je oglasil za tukajšnjo podučiteljsko službo mlad gospod, kteri je tudi v muz i ki našemu dozdanjemu organistu kos, pa vendar vsega tega kakor on ne bo tiri al, je pa podpore bolj potreben in tudi vreden, ker se iz mnogo boljše službe semkaj poda.
Opozorujemo tedaj cerkveno predstojništvo in pa farane na te okoliščine, ki res zaslužijo preudarka. Naš dozdanji g. organist se ne bo mogel na posebne zasluge za cerkev in cerkveno srenjo sklicevati, ker je bil za svoje opravila tudi dostojno plačan.
Iz Celja 23. nov. (Nova bolnišnica.) Nekdaj je celjska bolnišnica tako imenitna in bogata bila, da je še 1. 1729. 18 duhovnikov na nje ime pravico do užitka (tischtitel) imelo. Njej je pripadala 1. gosposkina pravica sv. Duha, ktera njej je nesla po poročilu celjske kronike 1300 fl. na leto; 2. bolnišnica s kapelico sv. Elizabete, žitnica, klet, hlev, dva skednja z kozolcem in te-rilnico; 3. vrti, njive, travniki in vinogradi. Novejši čas je pa po prodanih posestvih tako obo-! žala, da spada zdaj med najsi abejše naše dežele. Leta 1784 so se denarji raznih cerkvenih bratov-šin celjske farne cerkve v svoti 878 gold. v pomoč vzeli in bolnišnica se je vnovič popravila. — Ko se je 1. 1798 v tačasnem minoriškem samostanu na veliki četrtek ogenj vnel, ki je skoro | vse mesto vpepelil, pogorela je tudi bolnišnica in se je potem le za silo, postavila in z deskami pokrila. Kaplanu Žigi Juvančiču in trgovcu ; Pavlu Kajndelsdorfer-ju so se imeli Celjani zahvaliti, da sta s svojim trudom 1. 1824 po mestu
nabrala 1209 gld. in bolnišniško poslopje popravila, kakor še zdaj stoji. — Poslopje ima po večjem odsolnčne in premalo zračne izbe, zato se je že dolgo govorilo, da bi mestjani kako boljšo bišo za bolnike preskrbeli. — Pretečeno jesen se je mestnim očetom posrečilo, v ljubljanskem predmestju hišo rajnega kamnoseka Hofer-ia kupiti, ktero so, kolikor se v kratkem času da, popravili tako, da so 14. t. m. bolnike v njo prenesli. Dali so tej bolnišnici ime „Gisela Spital". Izbe novega poslopja so lepše in prijetniše od prej imenovanih, pa prostora še tudi v tem stanovališču ni več, kakor v starem, in se je bati, da bo v zimskem času preveč bolnikov moralo v posames-nih izbah ležati, dokler se ne bo poslopje povek-šalo, kakor je namenjeno.
Stari so pri stavbi bolnišnic vselej tudi mislili na duhovno tolažbo bolnikov, in so, Če le mogoče, kapelice bolnišnicam prizidavali. Denešnji mestjani na kaj takega ne mislijo; če se pa uresniči govorica, da je celjskega župana volja usmiljene sestre bolnikom v postrežbo iz Gradca poklicati, se bo tudi za duhovske potrebe bolnikom skrbelo.
Iz Celjske okolice. („Kapunovdvor." Kateketiške jeremiade.) G. dopisnik iz Celja poroča v 45. štev. „Gosp.", da je optijski „Kapunovdvor" na prodaj in meni, da bi bil prav sposoben za šolske sestre, kterih je v Celju prav silno potreba, čemur mu prav radi pritrdimo. — Ne bi li bilo prevdarka vredno, ko bi ga preč. kn. škof. konzistorij kupil iz glavnice, iz katere se podpirajo dostikrat prav nehvaležni dijaki, in bi se šolske sestre tje poklicale. Tako bi se posestvo cerkvi in škofiji ohranilo, ženski mladeži pa krščanska vzreja zagotovila.
V kratkem času smo duhovni Lav. škofije prejeli dva „učna načrta za krš. nauk na ljudskih šolah v Lav. škofiji:" enega od preč. kn. škof. konzistorija, drugega po srenjskih zastopih. Prvi je tiskan v „narodni tiskarni v Mariboru", drugi v „društveni tiskarni v Gradcu." Oba delita učno tvarino čisto enako po razredih, v poglavitni reči sta si pa nedosledna. Od kn. škof. konzistorija poslani poveda, koliko ur da imamo ali smemo kršanski nauk po posamesnih razredih podučevati; — od srenje poslani pa število učnih ur zamolčuje. Poleg najnovejšega ministerskega ukaza je v I. razredu odločena za kršanski nauk le ena ura na tj eden, po načrtu od preč. kn. škof. konzistorija poslanem pa dve. Kterega „ se imajo kateketi držati? Sicer je ta določba zmedena in nejasna, kakor nova šolska postava sploh; kajti v ljudski šoli na kmetih sta najmanje * 2 razreda v eni sobi. Kdo bo tedaj odstopil : učitelj ali kateket ? Ali hočeta oba naenkrat v eni sobi podučevati?
Ko mi je g. učitelj oficielno uro naznanil, začel sem premišljevati, kaj da mora temu vzrok biti, da je za kršč. nauk le ena ura na tjeden
odločena, najti pa. nisem mogel pravega uzroka: toraj mislim, da je postavodajna oblast le hotela nekoliko privoliti liberalnim kričačem, ki bi radi kateketa in verski poduk prej ko mogoče iz šole pahnili. Vlada si je mislila: Pri drobnih otro-čičih ne bo toliko škodovalo, kričačem pa se nekoliko jeziki zavežejo, če se v najnižjem razredu ena ura kat. poduku odškrne.
Zdaj začnem računiti, v koliko urah da bode kateket v šolskem letu prav za prav krš. nauk razlagal, in sem našel to-le: Leto ima tjednov . . . .51 za šolske počitnice je odločenih . . 6 v letošnjem šolskem letu 1874/5 odpade na cerkvene in šolske praznike ur . .10;
ako se podučuje krš. nauk po enkrat na tjeden, ostane za-nj v letu celih . 35 ur!
Prevdarimo, da se v začetku leta šola slabo obiskuje, da potem zima pride ; slabo obleko otrok, daljni pot, slabo vreme, bolezen; da je dostikrat kateket po opravilih svojega poklica zadržan v šolo priti, —in ostaje še kakih 20 ur na leto za kat. poduk pri otrocih, ki ga najbolj potrebujejo, ker si sami celo nič pomagati ne morejo. Ako ne bo sv. Duh kateketa in otroke bolj podpiral in razsvetljeval, kakor je postavodajalce, bodo prav slabi kristjani iz šole prihajali. — Kdo se bo pri vladi potegnil za krščansko vzrejo šolske mladeži? Kaj bo z ljudstva, če se mu mlada korenina v šoli okuži? Ali smo res že tako dalječ, da nema cerkv. oblast pri šoli ničesar več govoriti ? Kaj delata duhovna uda v dež. šol. svčtu?
Oba načrta priporočata enake knjige za krš. nauk, ki se dobivajo v c. k. založbi šolsk. knjig na Dunaju. Kdor ima priložnost s šolarji se pečati, poišče si primernih bukvic za podučevanje. Za vsak šolski predmet dobiva se obilno primernih šolskih knjig, le za krš. nauk imamo najbolj nevkretno, nepraktično. Naj neprimerniši katekizem pa je: „Kršanski-katolški nauk okrajšan." Kdor otroke sili, da se naj iz teh bukvic na pamet učijo, ni učenik, marveč mučenik svojih učencev. Tudi so knjižice za krš. nauk predrage. Kranjci imajo kaj čeden in za otr<5ke — šolarje mičen, po vsem praktičen katekizem, ki ni predrag.
Oba načrta podučujeta kateketa, da naj v I. razredu, v kterem otroci še brati ne znajo, „jih ustmeno v pripovedkah podučuje." — Tristo medvedov! ako mi kdo pove in dokaže, da je kedaj ali še zdaj kteri kateket otroke, ki še brati ne znajo, drugače uči, kakor v pripovedkah ustmeno, kupim mu „Brenceljna" za celo leto! —
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarska rodovina zgubila je enega svojih udov: Nadvojvoda Kari Ferdinand je 20. t. m. v svojem gradu v Židloho-
vicah na Moravskem v 67. letu svojega življenja po dolgem trpljenju umrl. Pokojni je bil sin nadvojvode Kari na, slavnega zmagovalca Franco-zev pod poveljem Napoleona pri Aspern 1809, in brat maršala nadvojvode Albrehta, zmagovalca Italijanov pri Kustoci. Bil je pokojni general ko-njištva, vlastnik 51. polka pešcev in ruskega polka bielgorodskih ulanov. — Dne 22. t. m. se je truplo po železnici na Dunaj pripeljalo, kjer je bil v ponedeljek 23. t. m. slovesen pogreb.
Vse kaže, da začenja zdaj res, kakor je tudi minister Stremayr pred svojimi volilci v Voitsbergu rekel, gospodarska doba ustavaške vlade. Posvet o delniški postavi bo skoro pri kraju, državni proračun je z večine tudi že goden za obravnovanje v zbornici; dne 25. t. m. pa začne tudi gosposka zbornica z gospodarskimi rečmi. — Prerokinja ustavakov, „N. fr. Pr.", poveda uzroke, zakaj da imajo gospodarske zadeve prednost pred — kofesionelnimi, ki se liberalnih poslancev drže, kakor poliska mlinarjev alj pa saje strgarjev. „Kakor je" — piše omenjeni list — konfesionelna postavodaja važna ter sega globoko v občansko življenje, je vendar v naši domovini še mnogo druzih stvari, ktere rešiti je še bolj nujno". — Taka stvar je n. pr. neprestani „borzni polom", ki mora posebno ustavakom prav do živega segati, ker njih glasilo pravi, da se „ustavaki prej dohro počutiti ne morejo, „do-, kler nemajo polnih mošenj". Le kdor polno mošnjo ima, „si dela pogum v boju zoper mračne oblasti praznoverstva in zbebovanja". (Sveti božji križ! To so lepa imena za — kat. cerkev in du-hovski stan!) Po tem takem se imamo katoličani res Bogu zahvaliti, ako imamo nekoliko mirti pred daljnimi „verskimi" postavami, ker je dopustil „denarni polom", kije liberalne postavoda-jalce na toliko streznil, da hočejo poprej „polnih žepov", potem še le se zopet spravijo dobre volje nad kat. cerkev! Upati pa je, alj prav za prav bati se je, da se ne bodo podrtine tega groznega „poloma" tako lahko in naglo pospravile.
Kranjsko. Da se je kupčijska zbornica razpustila, ni toliko obžalovati, ker je od 24 udov samo še 16 jih bilo, namestnikov za te pa tudi premalo, in ker bi za pol leta itak nova volitev biti morala. Kar je pa krivo, je to, da ni vlada že lani dopolnilnih volitev zvršila in da hoče zdaj krčmarjem in nekterim manjšim obrtnikom volilno pravico vzeti. Zoper to se utegne kdo v držav, zboru oglasiti. — Zarad nekega dopisa iz Dunaja je bil neki list „Slovenca" uplenjen in 19. t. m. vrednik g. Pevec od mestne sodnije obsojen v zapor za tjeden dni in zgubo 300 gld. na kavciji. Zagovornik vrednikov g. dr. C os t a je zoper to obsodbo napel pritožbo, ker imajo po postavi le porotniki izreči, ali je spis kazni vreden ali ne, je li toraj vrednik kriv ali ne, sodnik se je pa le skliceval na to, da je že deželna sodnija izrekla, da je vrednik kriv, ker je zanemaril dolžno skrb.
Razne stvari.
(Srenjski zastop mariborski) je vsled poslednjih prigodkov razpuščen. Nove volitve se bodo vršile pod uplivom politične gosposke. — Tako je konec prepiru, kdo da je bolj proti postavi ravnal: župan ali pa srenjski odbor. Vsaka stran ima prilike in uzroka dovolj, svojo včst spraševati.
(Zastran doittaterania na delnice banke „Slovenije") naznanja slav. bankino ravnateljstvo, da poteče 3. obrok (termin) za prvo polovico doplačila dne 18. decembra. — Prvi obrok za doplačilo druge polovice izteče 20. dec. t. 1.
(Izpred celjske sodnije.) Pretekli tjeden so se vršile porotniške obravnave in so bili obsojeni: Tajčar Julijana, tožena zarad umora svojega otroka, bila je le kriva spoznana prikrivanja svojega poroda in obsojena v ¿mesečni zapor.— Halož-njak J. in Muršec Kat. zarad tatvine v 61etno ječo; Vavhnik Jak. zarad pokaženja upnih papirjev v 14 dni zapora; Knez Vink. je bil nekriv spoznan; Krhlenko A. zarad tatvine v 81etno ječo; Strah Jož. zarad oskrunbe v 21etno ječo; Jazbec Jan. zarad tatvine v 71etno ječo z enkratnim temnim zaporom vsak mesec; II a n ž e k o-vič Mat. zarad ropa v 31etno težko ječo z mesečnim postom.
(Kako se obljube delajo in spolnujejo.) „No Ančka!" pravijo g. fajmošter, „kdaj boš omislila cerkvi lušter, (svečnik) katerega si obečala?" — „Gospod, ko sem pa uboga! Naj pa to za uboge ostane!" Tako se je zgodilo v neki slov. fari.
(Hrvat poštenjak) ne pa telegraf ali žandar, pomagal je č. g. straniškemu župniku do ukradenega konja in voza. Tat, vojašk begun, madžarsk potepuh, je hotel konja z vozom vred v Kraljevcih na Hrvatskem tamošnjemu mesarju prodati za 40 gld. Pošteni Hrvat, videvši, da pravi gospodar robe za tdko bodikaj ceno oddati ne more, da človeka takoj prejeti in sodniji izročiti, kder je tatbino obstal. Ako bi tat le za eno ves dalej šel, bi bil prišel med židove —in g. župnik bi svoje lastnine gotovo ne bil nikdar zasledil.
(Hat.-ttol. društvo v SI oren j-l/ratlcu) bode imelo zbor prihodnjo, t. j. prvo ! adventno nedeljo. Začetek ob 1/i 4 popoldne. Vse 1 ude vljudno vabi	odbor.
(Spremembe v Lavantinski Škofiji). C. g. Vraz Jožef starj. je imenovan za kurata pri Materi božji v Puščavi in č. g. Sever Jožef za kurata v Podgorju. — Prestavljeni so gg. kaplani: Galun Juri v š. Peter v Medved, selu, Sumer Mih. v š. Janž na Dravsk. polju.
(Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg.: Glaser 19 gld. (poprej že 51 gld.); Kalin Ivan, Stiplovšek inUrek po 11 gld., Pražen 1 gld. letn., Vraz Janko 22 gld.
Udom družbe duhovnikov.
Odbor „družbe duhovnikov" je v svoji seji dne 18. t. m. določil, da se koncem t. 1. sklene prvi račun, ki bo obsegal prvo in drugo društveno leto. Zavoljo sklepanja računa in z ozirom na §. 9, št. 3. društv. pravil prosi toraj vse gg. družbenike, kteri za prvo ali drugo leto se niso vsta-novnine in letnine vplačali, da bi blagovolili zaostalo prej ko prej poravnati. Odbor družbe duh. v Mariboru dnč 19. nov. 1874.
t
Žalujočim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nam je nemila smrt našo ljubo mater, oziroma soprugo in hčer,
gospo Karolino Orožen,
po kratki bolezni in sprejetih sakramentih za umirajoče, v 46. letu njene starosti 21. t. m. vzela. Večni ji spomin! Antonija Mastnak, _
nje mati.	i1 ■.	i ■ ■ ■ ■
France Orožen,	i *Jenl 8lnOT1
njen mož.	Aleksander ;
liOteriJne številke:
V Trstu 20. novembra 1874: 66 44 87 56 62
Prihodnje srečkanje: 5. decembra.
Ha prodaj
1—3
J
je nezgorljiva denarnica Nr. 8 umetne so-stave z dvema oddelkoma, k vsakemu posebne vratice, ključavnice in zapahi; zgornji oddelek s „tresorjein" in drugimi napravami za denar in vrednostne stvari, spodnji za knjige itd. Prav po ceni za dobiti pri
JOŽ. Martini, ključavničarju v Mariboru.
Velika loterija
raznih stvari,
srečkanje tlne IS. decemb. 1874.
Cisti znesek namenjen je vzreji uboge mla-deži v zavodih čč. Mehitaristov (po Jutrovem). Srečka po 50 kr. dobiva se v c. k. loterijni nabiri,
gospe Karlsberger | 2—3	v Mariboru, postni ulici, štev. 22.
-3	_ Od leta 17CJ7 —
2—
P" Svetinja 1
ALBERT SAMASSA,
c. li dvorni zvonar, izdeljevalec stroje? in raznoterega orodja pri gašenju ognja
v LJublJatd,
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom:
Vbrana zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi, ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov teže, zamore en mož zvoniti; dalje priporoča vse vrste
brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe
itd. itd.
po naj nižji ceni.
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje laliko omislijo, privolim
plačevanje v obrokih.
j Diploma | \ j pripoznanja i
..... I:^ — 14 svetinj
_BftflftfllB