Iuued daOf Sundajs and Holldaja. PROSVETA „ »» _ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UTO—YEAH ZZZVL Uradnliki in upravniikl prostori: 1657 South Lawndala A v«. Office of Publieatloa: 9097 South Lawndala Am Talephone. Rockarell 4904 Cena lista je $8.00 "^^T*1 «*»oa-«laai matter Januar jr 1«. 1993. at th« poat-ottlc« •t ChlMgo. Ullnola. under th« Act <4 Confr«. of MarchlirST CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 20. JUNIJA (JUNE 20). 1944 SubeerlpUon 90.00 Yearly STEV.-NUMBER 120 Acccptanca for maillng at speeial rate of postage provided fbr in seetion 1103, Act of Oct S. 1917, autboriied on June 4. 1919. Ameriški topovi bruhajo | šrapnete na Cherbourg Feldmaršal Rommel skuša rešiti nemške čete iz pasti na polotoku Cherbourgu. Radio Berlin napovedal izkrcanje nadaljnjih zavezniških čet v Normandiji. Pet tisoč ameriških in brit-skih letal metalo bombe na nemška mesta. Odpor nemške sile v Italiji se krha.—Rusi prebili Mannerheimovo trdnjavsko črto v prodiranju proti finski luki.—Ameriški letalci potopili in poškodovali trinajst japonskih transportov New York, 19. junija.—Radio London poroča, da ameriški topniški oddelki bombardirajo Cherbourg. Zavezniške pehotne enote so v akciji proti Nemcem na ozemlju, ki je oddaljeno samo osem milj od Cherbourga. Zajete nemške divizije, ki so skušale pobegniti, so dobile težke udarce. Vsi poskusi, da se izmuznejo iz pasti, so se izjalovili. Cherbourg je odrezan od ostalega ozemlja Normandije in izgleda, da bo kmalu padel. S padcem bodo, zavezniki dobili prvo veliko pristaniščno mesto v Franciji. London. 19. Jun.—Koncentracija zavezniškega topniškega bombardiranja je onemogočila Nemcem prebitje jeklenega o-broča na polotoku Cherbourgu. Dve nemški diviziji sta v pasti in v nevarnosti uničenja. V to sta prišli potem, ko so čete devete ameriške divizije presekale polotok na dvoje. Položaj nemške sile, zajete na severnem koncu polotoka, je obupen. Poročilo pravi, da je poveljstvo te dobilo ukaz od feldmaršala Erwina Rommela, naj skuša rešiti najboljie čete iz pasti. Vsi dosedanji poskusi nemških čet, da se izmuznejo iz pasti, so se izjalovili. Oddelki devete ameriške divizije drže vse ceste na obeh straneh obrežja polotoka. General Omar N. Bradley, poveljnik ameriške armade v Normandiji, je zaprl vse izhode nemški sili z okupacijo ceste, ki vodi v La Haye du Puits. Ameriške čete zdaj prodirajo proti temu mestu. Ameriške čete so okupirale Quineville, 14 milj južnovzhod-ne od Cherbourga, po ljuti bitki z Nemci in konsolidirale svoje pozicije v hribih okrog Monte-bourga. Nemške oklopne kolone so bile vržene v napade na pozicije ameriške sile v bližini Caumon-ta, a so bile pognane nazaj z velikimi izgubami. Britske in kanadske čete so ^upirale važnfe pozicije na severni in severozapadni strani T'My-sur-Seullesa. Položaj na fronti pri Caenu se ni izpreme-n'l Britske in kanadske čete w> ustanovile nova mostišča ob r, ki Orni in v troarnskem sek-torju. pri Douvresu na seVerni strani Caena je bila nemška vojaka posadka odrezana od za-Zavezniško poveljstvo v*li, da nemška armada na nor-roandijgki fronti šteje čez 300,-mož. Kadio Berlin je napovedal 'vkrcanje nadaljnjih zavezniških («1 V Normandiji. ('V7- pet tisoč ameriških in britskih bojnih letal je ponov-' motalo bombe na nemška " * ^ »n industrijska središča r "acijske baze v Franciji, 1,1 'U in Holandiji. Poročilo j'ravi, da ao vrgla čez 7,000 razs-" Inih in zažigalnih bomb v ' napadov. R,ln- 19 jun—Oddelki osme ke armade so udrli v pred-' tja Perugije, važnega želez-križišča, 06 milj južno y Grenet, pravi uradni komu-' k< Francoske čete so v akciji ' '^'ku Elbi, katerega so zad- r' J * tffif.n inviuH..!. Odpor nemške sile v Italiji se krha pod udarci zavezniške sile. Čete pete ameriške armade so se približale Grossetu, strate-gičnemu mestu, 60 milj od Flo-rence. London. 19. jun.—Ruske čete so prebile Mannerheimovo trdnjavsko črto v več krajih v prodiranju proti Viipuriju, luki in drugemu največjemu finskemu mestu. To leži na konici Kare-lijske ožine. Moskva poroča, da so prve ruske čete dospele do točke,' ki je oddaljena samo 15 milj od Viipurija. Rusi so okupirali Koivisto ob Finskem zalivu. To je glavna točka Mannerheimove linije na zapadu. Izgleda, da bo Finska kmalu vržena iz vojne. Rusi so v zadnjih dneh zasedli čez dvesto vasi in naselbin na Karelij-ski ožini. Poveljnik ruske armade na tej fronti je general Leonid A. Govorov. Moskva je naznanila, da je bil povišan na maršala v znak priznanja doseženih uspehov. Pearl Harbor. Havaji. 19. jun. Ameriški vojaki in pomorščaki so izvojevali nadaljnje uspehe v operacijah proti japonsk? sili na otoku Saipanu v Marijanski grupi. Približali so Magiciennu, glavni otoški luki. Admiral Chester W. Nimitz poroča, dja so ameriška letala potopila in poškodovala trinajst japonskih transportov, ki so skušali izkrcati čete na Saipanu. Najmanj 1500 japonskih vojakov je utonilo. Ameriški letalci so prej napadli japonski konvoj v bližini Soronga, holandska Nova Gvineja, in potopili pet parnlkov. Sabotaža se širi v Franciji Gerilci pomagajo zavezniški sili London. 19. jun.—Odkar so zavezniki invadirali Normandijo, se sabotaža širi v Franciji. Francoski gerilci so igrali veliko vlogo v zavezniški ofenzivi, ki je rezultirala v presekanju polotoka Cherbourga. Predstavnik zavezniškega vrhovnega poveljstva poroča, da so voditelji francoskih podtalnih grup razširili operacije na Alzacijo. Razdejali so več železniških postaj in prog io h tem zavrli promet z Nemčijo. Druga vest omenja ljute bitke med gerilci in nemškimi četami v gorovju Jura. Gerilci so obo roženi s strojnicami in drugim orožjem in izvršili so več- uspeš nih napadov na nemške voja-i ške posadke. Roosevelt čestital predsedniku Islandije Washington, D. C., 19 jun.--j Predsednik Roosevelt je poslal poslanico Sveinnu Bjornssonu s čestitko na izvolitvi za predsed-nika Islandije. Islandija je postala neodvisna republika 17. junija. Državni tajnik Cordell Hull je istočasno č«tital Vil-hjalmaru Thoru, ki je poete 1 zu-nnnti minister Islandije. Turški zunanji minister odstopil Posledica protesta britske vlade Ankara. Turčija. 19. junija.— Turški zunanji minister* Numan Menemencioglu je resigniral v sporu, ki je nastal zaradi prehoda nemških ladij in parnikov skozi Dardanelsko ožino. Predsednik vlade Sukru Saracoglu je potem izjavil, da ne bo odslej naprej nobena ladja dobila dovoljenja za prehod skozi ožino. On je tudi prevzel pozicijo zunanjega ministra, katero je Menemencioglu držal dve leti. Resignacija zunanjega ministra je sledila protestu britske vlade, ker je Turčija dovolila prehod nemškim ladjam in par-nikom skozi Dardanelsko ožino iz Črnega morja v Egejsko morje. Uradno naznanilo pravi, da so člani kabineta na izredni seji obsodili politiko zunanjega ministra in ga prisilili v resignaci-jo. Saracoglu se je po seji kabineta sestal s časnikarji zunanjih listov, katerim je povedal, "da Turčija noče biti orodje proti Veliki Britaniji, svoji zaveznici, ali proti Rusiji in Ameriki, kateri smatra za svoji prijateljici." Unije voznikov določile datum stavke Chicago, 19. jun.—Svet unij voznikov je naznanil, da bo stavka v srednjih in zapadnih državah oklicana 30. juniia. Pri glasovanju, ki Je bilo zaključeno zadnji teden, ke je ogromna večina voznikov izrekla za oklic stavke v mak protesta proti organizaciji delodajalcev, ki je ignorirala odlok vojnega delavskega odbora glede Zvišanja pla-> če. Pričakuje Se, da ho zastav^ kalo Okrog 40,000 ' voznikov tovornih avtov. Čistka v čikaskem policijskem departmentu Chicago, 19. junija.—Policijski komissr Allman je odstavil šest policijskih kapetanov in enega poročnika v čistki svojega de-partmenta. Vsi so bili obtoženi zanemarjenja dolžnost«, ker niso satrli hazardnih igralnic V svojih dlstriktlh. Akcija izvira iz preiskave, katero je pred nekaj meseci vodila komisija za civilno službo. reorganizira-nje odbora za politično akcijo V Hillman okrcal newyor-ikega guvernerja Deweyja OBSODBA VOJNEGA DELAVSKEGA ODBORA Waahlngton. D. C.. 19. jun.— Odbor za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij je naznanil načrte glede splošne politične akcije, katera naj bi bila podpirana s prispevki posameznikov, kar he bi bilo kršenje provizij Connally-Smlthove-ga zakona. Odbor, ki ga finančno podpirajo delavske unije, ne more vršiti furikcij v smislu tega zakona. Iz tega razloga je bil odbor CIO, kateremu načeluje Sidney Hillman, predsednik u-nije Amalgamated C 1 o t h 1 n g VVorkers, reorganiziran. Reorganizirani odbor bo vodil svoje aktivnosti v okviru omejitev Hatcheveg^ zakona, ki med drugim določa, da ne sme nobena organizacija potrošiti čez tri milijone dolarjev v volilni kampanji, posameznik pa ne več kot $5000. Hillman je dejal, da bo odbor vodil vzgojno kampanjo z name-nom Izvolitve kandidatov za senatorje in kongaesnlke, ki bodo delali za intereOt.Uudstva. On je tudi okrcal n#wyoHkega *>-vernerja Tnomaia *E. Deweyja, ki bo morda Itajnovan za pred sedniškega kan publikanske stranke na konven eiji v Chicagu. Hillman je dejal, da bo delavcem slaba pred* la, če bo Dewey1 izvoljen za Domače vesti Is Clevelanda • Cleveland, O.—Po dolgi ln mučni bolezni je umrla Mary Samsa, roj, Znidaršič, stara 65 let in doma iz vasi Stara Sica pri Košani na Notranjskem. V Clevelandu je bivala 43 let. Zapušča dve omoženi hčeri. Ena jc Frances Eržen, urednica angleške sekcije Nove Dobe. Dalje zapušča vnuka, sestro Jennie Pirih in več sorodnikov. Trije njeni otroci so izgubili življenje v požaru collinwoodske šole 1. 1908.—V bolnišnici Glenville je umrla Helen Boldin, roj. Mlinar, stara 60 let. Doma Je bila lz Dolnje vaal na Krasu, odkoder je prišla v Ameriko pred 44 leti. Zapušča^ štiri sinove ln tri hčere. Ubit v Italiji Slovan, Pa.—Vojni depart-ment je obvestil družino Škafar v Langelothu, da je bil njen sin Tony ubit na italijanski fronti 24. maja. K vojakom je bil poklican januarja 1. 1942 in avgusta istega leta je bil poalan čez morje. Bil je v Angliji ln potem v severni Afriki, odkoder je bil poslan v Italijo. V bitki v Italiji je bil ranjen; ko je okreval, je bil spet poalan na fronto. Tony je bil član društva 241 SNPJ in star 2H let. V tem društvu so vsi člani ftkafar-jeve družine. Tony je bil prvi član, ki ga je društvo izgubilo na fronti. Zapušča jnater, brata in sestro. GrUu rebeli pred vojaškim sodiščem Mkiro, Bftpt, 19. jun.—Dsnea se je pričela obravnava proti 23 grškim častnikom ln vojakom, uTn* liali m. W so revoltlrali proti vladi pre- ne ln neodvtane poljane tirtave e nTkbnverH Ernanuela T«mi'J*rosa v ket ravesnko Hovjetske Tito in Šubašič naznanila sporazum! Lange poroča o obisku Rusije Sovjeti za močno poljsko državo Waahington. D. Cm 19. jun.— .Oscar Lange, profesor ekonomije na člkaškl univerzi, je naznanil, da je pred I tržil poročilo o svojem obisku sovjetske Rusije državnemu podtajnlku Ed« wardu Stettiniuau, ki vsebuje tudi njegove zaključke o sporu med poljsko ubežno vlado v Londonu in Moskvo. Lange se je mudil v Rusiji šest tednov ln Imel je razgovore s Stalinom, zunanjim komisarjem Moloto-vom in drugimi ruskimi voditelji. Lange je v svojem poročilu tudi raskrll, da se je sestal a S t u n i s I a v o in Mikolajczy-kom, predsednikom poljske ubei-ne vlade v VVashingtonu. Orisal mu Je svoje vtise s obiska Rusije. V svojem poročilu naglaša, da je popolnoma uverjen, da Rusija ne bo ustanovila vojaške vlade na Poljakem, ko bodo njene armado invadirale in okupirale priatne poljske pokrajine. On ni hotel razkriti, ali Je dobil tako zagotovilo od Stalina, na-glasil pa je, da je Stalin lsja-vil, da je on za ustanovitev močne ln neodviane poljske drftave aprilu. Ti so prvi Izmed grupe 7i refeelfv, ki #o prišli pred vo-ja^ku sodišč** Od odločitve so-predsednika Združenih ' držav os|>ešil konec I.avalovega lutkarskega režima v Vlchyju. I)e Gaulle Je ime važne razgovore z britskiru ge neralom Bernardom Montgome ryjem, poveljnikom zavezniških napadalnih sil. Montgomery Je dejal, da Je zadovoljen a podporo fraueoskih |x»dtalnih grup v zavezniških o-I>ei arijah v Normandiji. Te gru I>«• un aktivne v ozadju nemških | linij. Poučeni krogi v Londonu tr dijo, da ao se že |*jkazala zna menja o ni/padanju Lavalovega režima IVIataši generala D« Gaulla vidijo možnost, da ImkId naciji dc|»>rtirall I .uvela In mar šala Petaina v Nemčijo, kakor ao lielgijskega kralja t.eo|>oldii General !>• Gaulle, ko se Je rnodil v Muyeiixu, je imenoval Kraneoiiitf Couleta /a korniaei ja Normandije Slednji je profe ahmalnl diplomat in bo kot ko miaer tgrul važno vlogo v edmt nistracijl Normandijo in drugih pokiajin, katere ImkIo zavezniki osvobodili. Tornado ubil 13 ljudi v Juini Dakoti . . ' Abeidern, H f>, 1* — Tornado, ki je divjal v aevero-vzhodneni delu dižave, je zahteval 13 t loveiklh življenj. Seat krajev je prizadetih Povzročena Skoda /naša več ti** dolarjev. Skupna borba za osvoboditev Jugoslavije a NEMŠKA OFENZIVA ZDROBLJENA Bari. Italija. 19. jun.—Dr. Ivan šubašič, novi predsednik jugoslovanake ubežne vlade, In maršal Tito, poveljnik jugoalo-vanske osvobotiilne armade, sta se sestala v Jugoslaviji, konfe-rlrala tri dni In doaegla sporazum o mnogih vprašanjih ter problemih, ac glasi naznanilo. Sporazum je uvod v skupno borbo za osvoboditev Jugoalavije. Uradno poročilo pravi med drugim: "Na osvobojenem jugoslovanskem ozemlju so se vršili razgovori med maršalom Titom ln premlerjem Šubašičcm od 14. do 7. junija, Teh so se udeležili tudi člani Jugoslovanskegs protifašističnega sveta za narodno oavobtiditev. Na konferenci Je Bil dosežen sporazum glede poostritve borbe proti nemški oku-incijaki aili in poatavljena podit ga zeti i njen Ju vseh narodnih sil. V tem duhu ao se pričela in zaključila pogajanja. Udeležene atranke ao ae sporazumele o vseh glavnih problemih, kar bo nedvomno ojačilo borbo jugoslovanskih narodov proti sovrstniku. Nova jufoolovansk« čas-nlška agentura jo bila pooblaščena, naj objavi poročilo o dosegi aporasuma." Jugoslovanski krogi v Londonu ao prej poročali, da je kralj Peter naveral direktne stike s maršalom Titom z namenom, da pospeši zedinjenje. London, 19. jun.—Vest I« glavnega stana maršala Tita pravi, da ao enote partizanake armade pobile H000 Nemcev In kvizlingov v bitkah v zapadni Bosni, I »(H) v vzhodni Btaini, 900 pa v Baniji v zadnjih šestih dneh. Sedma ofenziva nemške aile v zapadni Boanl j« bila zdrobljena. Bitke med Nemci in partizani se Še nadaljujejo v sektorjih pri Llvnu, Kuprešu, Bu-gojnu, Hanjaluki In Jajcu. Jugoslovanaka ubežna vlada je priznala francoaki narodni od-lair kot provlzorlčno vlado francoske republike, ae glaai naznanilo, Predaednlk odbora Je general Charles de Gaulle. Ubežne vlade Poljske, Čehoalovakije, Belgije in Lukaemburške ao prej phznalc De (iaullev odbor. Fitzpatrick ponovno izvoljen r* * Cikaška delavska federacija mu izkazala zaupanje Chicago. IU jun. John Kltz-patrlck, veteran v gibanju ameriškega delavstva, je bil ponovno izvoljen za piedaednika Ct-IkuAke delavske federacije. To je žr njegov enainštindeeeti termin kot predaednlk federacije. Volitve ao ao vršile v dvorani unije g<»d!>enikov na 175 W. Wa»hington st Pitrpatrick je bil prvič izvoljen za predeednika Cikaške deliivi»ke federacije I. 190.1 Federacija trna zdaj okrog |iol milijona članov. Anton Johannsen je bil ponovno izvoljen za podpredsednika federacije, Ma urice Lynch za ftiMtnčriega tajnika, L. P. Htraube /a /»pianikarje, ChH-atian M. Madsen pa za blagajnika. Z« delegate, ki ae udeleže konvencije ' državne delavske fedrraclje, ao bili iivoljeni The-odore Bruelheide, Auguat K. Johnson In Molile Levltas. , PROSVETA THE ENLIGHTENMENT _ GLASILO IM LAST*! M A slovzmmkk »ABOD« PODPOBME JEDNOTE Or^m, ai a~I publkl-d bf Glasovi iz cJ^uJTp^ Ch^ a»d Cook Countj 17* f-il«kov Z M vrtajo. RokopW d,.mT£«i ild.) m> rnvvjo pošiljanju U v sta*.)«. * * pHIdU ' Advvrtuing oo »d »mlkil* sriidm will ^J^™^^ gttck m itoriM. pUr». po«, oic« wUl bo leturao* to sccoaspoaiod br «oU oddroe*i4 ond Naslov na tm, kar Ima »tik * Usiomt PROSVETA 2657-59 So. Lavrndale Ave« Chicago 23. Illinole MCMBER Of THE FTDEKATED PRESS oolf Dal um v oklepaju na primer (June 30, 1944), poleg vašega »mena na naslovu pomen i, d a vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovit e jo pravočasno, da ie vam list nc ustavi. - Dvojna justica naselbin Pravica je včasih čudna, dvoobrazna ali celo slepa stvar. V dveh primerih ni enaka. Prav za prav ne pravica, ampak so čudna sodišča ki dele pravico. V mislih imamo dve kontrastni zadevi: Prva se tiče nekega Čikažana, po imenu Elmer Hartzell, druga pa 18 "trockistov" iz MinneapoU««. Minn. Prvi je fašist ali vsaj napol fašist, drugi so pa radikalni delavski boritelji. Elmer Hartzell je bil lani obtožen na podlagi protišpionažnega zakona iz leta 1917 avtorstva in širjenja med vojaki nekega "izdaj-niškcga" pamfleta, v katerem je slikal Rooseveltovo administracijo kot "orodje Židov". V tem pamfletu je širil rasne predsodke iz nacijskega vrta in dejal, da Roosevelt zato peha deželo v vojno (to je bilo pred Pearl Harborjem), ker je "lutka židovskih bankirjev .. Na zveznem okrožnem sodišču je bil spoznan za krivega kršenja omenjenega zakona in bil obsojen na pet let ječe. Vzel je priziv na višjo inštanco in zvezno vrhovno sodišče je zadnje dni razveljavilo kazen s petimi proti štirimi glasovi in oprostilo obtoženca. To je storilo na domnevi, da vladni tožilec ni zadostno dokazal, da je obtoženec s kroženjem svojih idej sejal nelojalnost med vojaki in s tem ogražal deželo. Sodišče sicer priznava in obsoja protisemitske in pronacijske ideje, toda pravi, da je to delal, ko Amerika še ni bila v vojni. Zdaj pa o drugi zadevi, katera je v pravem pomenu besede ga-ženje civilnih svobodščin. Po Pearl Harborju Je bilo na sodišču v Minneapolisu obtoženih 18 "trockistov", med njimi vs' voditelji vozniške unije. To unijo, ki je postala zelo agresivna in je vodila v največji tjepresiji, še pred prihodom "new deala" dramatične stavke, so organizirali trije bratje po imenu Dunn, vsi radikalni in drzni delavski organizatorji. Obtoženi so bili na podlagi tako žvanega Smithovega "nagobčne-ga" zakona ("Gag" Act), ki ga je kongres sprejel leta 1940. Ta zakon je naperjen zgolj proti širjenju "nevarnih", to je radikalnih ali revolucionarnih idej tudi v mirnem času! Bili so spoznani za krive, da so širili Marxove, Leninove in Trockijeve ideje in s tem "ogrožali deželo"—vse to pred Pearl Harborjem. Vsi so bili obsojeni na 18 mesecev zapora vsak. Med njimi je tudi ena ženska. Obrambni odbor je napravil tri poskuse, da bi to zadevo vzelo v pretres zvezno vrhovno sodišče, toda vsi trije prizivi so bili odklonjeni. Najvišji sodni tribunal dežele, ki ni odklonil priziva no-toričnega antisemita F.lmerja Hartzella, je trikrat odrinil od sebe zadevo, katera je na vsej črti kršitev civilnih svobodščin. Ta zadeva jc črna [tega na justičnem tajniku Biddlu, ki ima drugače dober rekord v tej vojni *n ne skuša posnemati notoričnega Palmerja iz zadnje vojne. Kritiki pravijo, da je justični tajnik nastopil proti tej skupini "trockiitov" na pritisk Bele hiše, ta pa na pittisk gl. predsednika vozniške unije Daniela Tobina. Tobin ima namreč odprta vrata v Belo hišo kot vpliven demokratski unijski (»olitik. On Jt pridobil administracijo za persekutiranje "trockistov", ker je militantna vozniška unija v Minneapolisu rebelirala pioti Tobinovemu vodstvu, izstopila iz njegove organizacije in se prkftniftila CIO Zdaj tudi razne unije »n njih voditelji pritiskajo na predsednika Uoosevelta, da pomilosti prizadete žrtve razredne juNtice, ki so v zaporu od novega leta. Ker ie vrhovno sodišče odklonilo njih priziv, zdaj edino predsednik lahko popravi to krivico. Burbonski zdravniki Med najbolj hurbonske organizacije v deželi spada zveza ameriških zdravnikov (American Medica! Aaaociation). Sploh je notorič-no burbonska ln pravi zdravniški "trust" s 100'. "zaprto" delavnico. O kakšni socialni medici ne mara nič slišati ln jo dosledno pobija na vse) c i ti. Tudi o kakšni zadružni medicini ali zadružnem zdravilatvu ne mara nič slišati. ' * Odkar Jo ji zvezno vrhovno s «1 išče lani sj>oznslo zs krivo kršenja piotitrustnega zakona, ker je svojim članom-zdravnikom prepovedala pod ka/nijo izključitve, da ne smejo ordiniratt v zadružni bolnišnici v \V.»shlngtonu, je /diavniška zveza nekoliko bolj previdna Zadtužni medicini a«« odprto ne nasprotuje, prikrito in indirektno na še vedno. Zdaj Ne ji vrgla \ kampanj i proti sprejetju Wagner-Dlngello* \ega zakonskega otmutka /a v« t talno bolniško ali zdravstveno za-vsiovanje. Po tem načrtu bi vsak delavec prispeval par procentov od svoje p Um «■ in i»ia\ toliko delr«la)alcl v sklad socialne zaščite /.a 1« prispevke bi \sak delavci m vsa njegovs družina v primeri bolezni dobila vso zdiniško pomoč s piusto bolnišnico vred Vsakdo bi si lahko ubral katet« g*koli zdravnika. Zdravniki bi bili plsčsm po lestvici, ki. bi to m -tavll ktajevni zdravniški odbor in potrdil vrhovni vladni1 zdravtitk------------~——-- Načrt je na splošno zelo doher vsaj njegov nsmen. in ts ns-men je promoviranje javnega zdravja Je v intetesu vsakegs posameznika in njegove dru. me, kakor tudi v interemi zdravnikov Ampak Ameriška zdravniška zveza, kl je zadnje dni zborovala v aifu jO po/vala vas /«liu\i.ike v deželi na križarsko vojno sprejetju Uagnei-Dingeilovegs zakonskega osnutka. VPRAŠANJE JUGOSLAVIJE J okusil 11 n. Pa. — Slovenski delavski dom, Lorain Boro, ima med drugim pod svojo streho in oskrbo tudi malo knjižnico, za katero naroča in plačuje nekaj slovenskih časopisov, ki se jih lahko poslužijo tisti člani, ki jih čitanje vaseli. Med temi listi jf tudi elevelandska Enakopravnost, za katero že del j časa piše tedenske članke br. Frank Kerže iz New Yorka. Ker rad čitam, primem v roke tudi ta list, četudi se zdaleka ne strinjam z vsem, kar se v njem tiska. Tako mi pridejo pred oči tudi Keržetovi članki, ki se, mimogrede rečeno, tako razlikujejo drug od drugega — četudi so spisani o istem predmetu — da je težko verjeti, da so napisani vsi od ene in iste roke. Kerže piše o različnih predmetih, najraje se pa peča, kar je umevno, s slovanstvom, še posebno rad pa razmotriva o našem Sansu in o jugoslovanskih vprašanjih na splošno. V člankih je precej dobrega čtiva, tu in tam je pomešano s precejšnjo pretirano-stjo. Dostikrat se mu vidi stvar, o kateri piše, bolj svetla kot je v resnici, drugič se mu vidi vse preveč črno, toda to je pač stvar njegovega okusa. Čital sem že več Keržetovih člankov, s katerimi se misem strinjal; čital pa sem tudi take, ki so se mi dopadli. Ampak za članek v Enakopravnosti z dne 8. junija mu gre od moje strani poseben kredit in j>oklon. Tudi v omenjnem članku br. Kerže razmotriva o Jugoslaviji in Ju goslovanih. Ker E. ni razširjena zunaj Clevelanda in ker je čla nek važen za današnje razmere, bom citiral iz Keržetovega članka to, kar Je najbolj zanimivo in se tiče nekaj tudi Sansa, katero* mu radi nepotrebnih prerekanj preti razkol. Kerže med drugim piše: "Tito je v svoji izjavi rekel, da ima okoli 50'/e Srbov v svoji armadi* kakih 30% Hrvatov, Slovencev je deset odstotkov, ostali pirso drugih nsrodov. Te številke so mt osupnile. Vse do tedaj sem mislil tako, da tvorijo Titovo armado po veliki večini Hrvatje. Sodil sem, da jih je vsaj dve tretjini. A jih je skoro polovico manj ko Srbov. To da človeku misliti. Zakaj obstoja še vedno hrvaška država pod znanim zločincem Paveličem? Zakaj molči Maček in njegovi orpode? Zakaj se Pavelič bori z močnimi hrvaškimi četami proti Titu, ne da bi kdaj slišal, da jc kak večji oddelek prestopil med partiza ne?" Frank Kerže nadaljuje: "Po mojih mislih prevzemajo Hrva ti v stari domovini strašno odgovornost. Vse kaže, da se niso ničesar naučili in ničesar pozabili. In to vzbuja v človeku globoke pomisleke. Da se tolče po jugoslovanski vladi in Mihajlo-viču, Je samo prav. Do se pa molči na vse. kar delajo Pavelič in njegovi Hrvatje, to je dokaj sumljivo. Ali ste slišali do danes o kakem apelu ameriških Hrva- sodbo? Vsega tega ni in najbrž ne bo." Nato pa Kerže dostavlja: »"Pudarjam pa eno: stališče Hrvatov je — čudno." Podpisani pa dostavlja, da tudi stališče Sansa in Zojsa je čudno. Od tam slišimo slabo le o Mihajloviču in o jugoslovanski u bežni vladi, medtem ko se ne-dičevcev in paveličevcev skoro ne omenja, dasi so v resnici slednji, na katere se bi morali jeziti in jih skušati spreobrniti. 'Po izjavah in pisanju nekaterih oseb okoli Sansa bi povprečni človek sodil, da je od Slovencev odvisno ali bo Jugoslavija republika ali kraljevina, ali bo imela dobro ali slabo vlado. Da temu ni tako, vsak lahko ve Slovenci smo lahko vsi za republiko, toda republike v Jugoslaviji ne bo, dokler ne bo-ve-člha Hrvatov in Srbov »'zanjo. Zakaj prihaja od nekaterih odbornikov Sansa pretirana nestrpnost, da se naziva s hitler jevcem vsakega, ki ne drvi za partizani? Ali ni bilo že dovolj vasi v Sloveniji požganih? Alf hočete, da se zgodi z Ljubljane tako kot se je zgodilo z Lidica mi na Češkem? Zavezniška vojaška sila rešuje Italijo in Francijo iz rok rablja Hitlerja in prav gotove pride na vrsto tudi Jugoslavija Sele potem naj narod sodi. V okolščinah, kakršne so danes v Sloveniji, jih je med odgovornimi ljudmi mnogo, ki so prisiljeni, da se hliniio in napravijc marsikaj, kar jim ni ljubo. Ali naj jim to zamerimo? Lahko st je "repenčiti" tukaj v Amerik proti Hitlerju, ampak v po Hitlerjevih barbarih okupiranih krajih je to vse drugače. Dalje piše br. Kerže: "Čital sem nedavno, da mora spadati vse ozemlje severno, južno. vztočno od Trsta bodoči Jugoslaviji. Glede Trsta samega ps da se bo po vojni odločilo. Tako torej. Kervtje v Trstu veli ko število Lahov, zato se ne mere odtacitl /dsnes,k#mu pripadaj ,o številu članstva, vendar skuša, da stori svojo dolžnost, tako skušamo tudi mi doprinesti svoj delež k skupnemu naporu za osvoboditev našega zasužnjenega naroda. Če tudi je bila naša stara domovina brutalno poteptana, ni bila nikdar premagana, kar pričajo poročila o bojih proti zunanjemu in notranjemu sovražniku, zato ji bo gotovo zasijala zlata svoboda. Da bo res kmslu prišlo do osvoboditve nsše nesrečne domovine. so izgledi dobri. Toda prijatelji, sedaj je čas, da tudi mi vsi skupaj in vsak po svojih močeh prispevamo naši politični akciji, ki je vodi SANS. Ta organizacija se resnično trudi, da prepriča in dopove svetu, da živi v Evropi majhen, ampak žilav slovenski narod, ki se bori za osvoboditev in zs svoje življenje, kar v polni meri zasluži. Slovenski narod hoče, da ae združijo vsi slovenski deli v Sloveniji, tako da bo naš narod združen in svoboden ter rešen vseh zatiralcev, ki so stoletja pili njegovo kri. ^ Ker Je naša postojanka edina v tej državi, zato «tc vil tukaj- šnji rojaki, ki želite svojemu narodu svobodno kakršno uživate sami, povabljeni, da darujete po svojih močeh v ta namen. Lahko pošljete svoje prispevke naši postojanki in mi bomo skrbeli, da bodo oddani na pristojno mesto. Po $1 so prispevali sledeči: F. Dolinar, A. Dolinar, L. Vene, Frank Potočnik, F. Potočnik. J. Kunstel, J. Shular, M. Shular, R. Shular, F. Shular in M. Shular ml. Skupaj $12. V imenu postojanke št. 27 SAJ"IS se iskreno zahvaljujem vsem. John Shular, tajnik. ČAS OBRAČUNA Canton, O.— Čas obračuna se bliža za človeka, ki je pognal v klavnico na milijone ljudi. Ko je bila nacijska drhal v Nemčiji na svojem višku, je dala vso oblast v roke krvniku, katerega cilj je bil, da zasužnji vse slovansko prebivalstvo in ga oropa naravnega bogastva, človeških j pravic in materinskega jezika. Ta krvnik je Adolf Hitler, ki ga je prusjaštvo postavilo na vrh, da pridobi za nemški militarizem nadvlado Evrope in končno vsega sveta. Res, njihov fi-rar je dobro začel in izgledalo je, da bo s svojo leščerbo premotil vse evropske narode. Osemdeset milijonov Nemcev naj zavlada Evropi! Z zvijačami, če gre, s silo, če se ne podajo. Obojega so se poslužili in Evropa je padla njim v žakelj, vprašanje pa je, za koliko časa. Udr-li so na vzhod in prodrli na stotine milj daleč, tako daleč, da so prišli do Volge, do Stalingrada. Tam pa je zapihala drugačna sapa, slovanska Rusija ie odbila silovite napade pri tem m« tu in od takrat je šla nemška sila navzdol. Slovanska RUsija jc pregnala osvajalca domala / vsega ozemlja. •Strahoviti poraz pri Stalin ra-du je zgodovinski mejnik, ku ( je nacijska sila začela krhati ir njena moč gre maglo nav/d<» vse od takrat. Zavezniki jo iztiskajo z juga in zapeda. docim ji striže kremplje na vzhodu .u-lika slovanska država. Sedaj se odigrava zadnje dejanje druge svetovne vojne »a ogromnem bojišču. Ruska si.« drvi naprej proti zapadu in zavezniki proti vzhodu. Zdf st 13 je to zadnje dejanje svetovne a klanja višek v boju. da se start brutalna sila nemške vojn« fine. Vršijo se silovite bitki m vse zgleda, da bodo te bitk< segle svoj višek v bližnji L <' nosti. Tako se bo končala karij<:* blaznega firarja in prusj«-' a Milijoni bodo preklinjali 1 jevo ime po vsem sve zadnjem dejanju sedanje;'! v-nega plesa se pa bo pričela n igra. ki bo imela za svoj cii jevati m*r. Kako ae b^ i>rv<>' rovno deianjc zaključilo in ka« se bodo zaključila nasb-o«^ ^ janja, bo odviano od tistih t n teljev, ki bodo v tej igri r « glavne vloge. d vloge dobro igrajo . . . Mkhasl Chock. r PROSVETA Titove ''praske" poraslevvojno -»zsasrrs »T^T ' u C* r ir t** VIIIVI večina naših divizij številčno po- (Ta članek je bil objavljen v Ion-1 mladi Jugoslovani, ki tvorno ?eČala 0(1 10 do 40 <**stotkov. Po-izdali dnevnika The Starš and hrbtenico TUove so ^ leg tega smo ustanovili nove di- donski izdaji Stnpcs dne 23. maja.. Izdaja ga JrOUSA ali European Theater of Setftion of the United States Ar-Združeni odbor južnoalovan my- skih brošuro, Amerikancev je dal natisniti katera ukljucuje originalne članke, na katerih bazira to poroči-jo.—SANS.) Na Titovem ostro izklesanem obrazu, podobnem ameriškemu Indiancu, se navadno poigrava smehljaj. Maršal ima dober vzrok za to. Kot poveljujoči general parti-^ov _ jugoslovanske narodne osvobodilne vojske—ima veliko opraviti z jugoslovanskim načinom gerilske borbe, o kateri so zavezniški vojaški izvedenci rek-k da "nemška armada lovi svoj lastni rep. v Jugoslaviji." Titova vojska partizanskih mož io žena, katerih povprečna starost je le 25 let, bo kmalu dopri-našala več direktne in močnejše pomoči zavezniški vojni kampanji. Take zglede vsebujejo depeše, poslane sem od zavezniških poročevalcev, ki so sedaj prvikrat intervjuvali Tita v njegovem gorskem stanu. "Sedaj bi lahko poslal zaveznikom na razpolago 150,000 vojakov za akcijo kje drugje, če bi bila vsa Jugoslavija osvobojena," je dejal Tito, "kasneje pa mogoče še dvakrat toliko. "Polovica Jugoslavije je že Osvobojena, vzlic šestim nemškim ofenzivam proti nam. Prepričan sem, da Nemci ne bodo zmožni nadaljnje ofenzive v Jugoslaviji, če se zadosti zgodaj odpre druga fronta, in narodna osvobodilna vojska bo pričela protiofenzivo na vseh sektorjih fronte "Narodna osvobodilna vojska Jugoslavije se bo vojskovala skupaj z zavezniki, dokler ne bodo nemški in drugi sovražniki popolnoma uničeni." To je, kar jugoslovanski gene ral pričakuje od svo>e armade in sledeče so nekatere točke tej vojski, ki jih je pred kratkim omenil partizanski oficir, ki je dospel v London: "•Titova armada ima danes preko 10,000 ranjencev. Operacije pogostokrat izvršujejo živino-zdravniki z nerodnimi noži, ker primanjkuje zdravniških potreben, instrumentov in treniranih kirurgov. Polovica vojske je brez kruha že tri mesece. Na neki vetrom izpostavljeni ravnici, ki jo obkroža strmo skalovje, kjer sta britanski major in ameriški letalski kapitan imela v nadzorstvu obratovanje, je poro čevalec opazoval spuščanje petindvajset ton streliva in zdravnikih potrebščin, ki jih je po zra-*u Popeljala cela procesija vojaških transportnih letal. To se je zgodilo v eni noči in le na enem izmed mnogih takih iz-»etalnih prostorov, ki so raztre-»ni po raznih krajih "osvoboje J^a" dela Jugoslavije. Na ne-drugem kraju v bližini je b'l" 'sto noč spuščenih 15 ton. zavezniška posluga jugo-»ovanski vojski je odvisna po-Mnoma (»d zahteve. Karkoli se »jbolj potrebuje, jim je prine-»no, co ie le človeško mogoče. Ameriški poročevalec Stojan "bicevič, ki je govoril s Titom 'hrvaščini v njegovem glavnem ie narisal sledečo sliko o iV0J' m prihodu v jugoslovanski *vi,bojem teritorij: p"d nekaj tedni je neki višji |v,*mki uradnik v sredozem-«ozemlju izrazil dvom, da bi e k r« jugoslovanske pokraji-• Wle nazivati "osvobojene" Pr;.vem pomenu besede. Srečno sem dospel v ,ri!*an.vko ozemlje, deset milj " črto. Potoval sem 25 vtomobilom. Videl s?m '.vlak na partizanski že-^e! sem skozi partizan-tole ob cesti. Opazoval "sijo kakih dveh tuca-in četniških ujetni-'"nkal zadnje zasedanje • protifašistične mladine 'J" Vse to v treh urah J Jc' ta teritorij zado-ubojen". ' delegatov in delega- ' med 15 in 22 11 "stvovalo tej mladin-, fir,J' Za nekatere iz-' t" pomenilo 25 dni pohoda preko gorovja ' potjo z nemški-r-vizlinškiml čeUmi. Ti irv ploskali, ko so bili imenovani Roosevelt, Churchill in Stalin. "Toda šum, ki je dobesedno pretresal stene," poroča Pribiče-vič, "je bil ritmični krik 'Tito, Tito' in plaskanje z rokami v tempu, kakor ropotanje številnih t6m-tomov." Petnajst nemških naskočnih bombnikov je skušalo bombardirati Tita v njegovem glavnem stanu, visoko v gorah, toda dosegli so isti efekt na njegovo trdnjavo, kakor bolha, ki pika bika po hrbtu. Titov glavni stan je zaporedna vrsta naravnih duplin, ki se stekajo v galerijo ob strani globoke vrzeli. Njegova delovna soba je opremljena preprosto, razen nekaj nedomačega—kosi svile od padal pokrivajo stene in iz iste robe so napravljeni tudi sčnčni-ki nad električnimi luči. Dolga obedna miza, pisalnik, divan, nekaj lesenih stolov, tvori vso opremo Pribičevič in John Talbot, britanski poročevalec, opisujeta Tita takole: Srednje, toda atletske postave je, dvignjene glave, skoraj blon dinec, sivih oči in velikih obrvi in fino izklesanega obraza liki ameriški Indijanec. Stalno se smehlja. Tito je tudi velik kadilec. Samo lavorovi peresi na ovratniku in rokavu njegove suknje ga označujeta za vrhovnega poveljnika narodne osvobodilne vojske Jugoslavije. Hrvaščino govori s slovenskim naglasom, angleščino gladko či-ta in razume, J,oda je ne govori, ker se sramuje morebitnih napak. Govori tudi perfektno nemško, rusko, kakor tudi francosko. (Slovenski akcent v njegovi hrvaščini mogoče izvira iz dejstva, ker je bila njegova mati Slovenka, kar je tudi njegova druga žena. Opomba prev.) Med kosilom v Titovem stanu je bil serviran kaviar, darilo ruske vojaške misije, in 'pumpkln pie\ 4Jeep\ s parašuto spuščeno darilo zavezniške misije, je Tita prijetno razveselil in poročevalcem je povedal, da na njega in privezni voz lahko naloži 12 mož in jih popelje kamorkoli. Nekoč je z "jeepom" prebredel poplavljeno polje. Glede Nemcev se je Tito izrazil takole: Nemški vojak ni več, kar je bil. Moralo vzdrži le pri občutku prvega udarca. Če prvotni naskok ne uspe, tedaj mu pade srce v hlače. Vodja partizanov je priznal, da so zavezniki precej pomagali z dovažanjem potrebščin po zraku, toda že po lastni naravi taka pomoč ne more biti obsežna. Je kot kapljica vode v morje. Toda pristavil je, da je dostavljanje potrebščin po zraku odpravilo partizanom problem težavne in nevarne transportacije. Mesto, da prevažajo potrebščine peš ali jih vlačijo z voli iz enega kraja v drugega, sedaj partizanska komanda daje direktivo letalom, kje jih naj spuste na zemljo. Moč svoje armade po šesti nemški ofenzivi letošnjo zimo je Tito na kratko opisal s temi be- vizijo. in brigade, tako da smo lahko formirali več vojaških zborov in zvišali celoto na precej zborov." (Vsled opreznosti se ne sme navajati točnih podatkov. Op.) Titova armada sestoji: 44'«' iz Srbov, 30',« Iz Hrvatov, 10% iz Slovencev, 5'«'> iz Črnogorcev, dva in pol odstotka iz Macedon cev, dva in pol odstotka iz muslimanov in iz drugih narodnosti, uključivši italijanske enote. Razpravljajoč o povojnem zgledu narodnega osvobodilnega gibanja, je Tito rekel: "Želimo močno in nezavisno Jugoslavijo, zgrajeno na demokratičnih načelih .. . Naša že\ja je nadaljevati tesno prijateljstvo in sodelovanje z našimi zavezniki tudi po vojni, posebno z Veliko Britanijo, Združenimi državami in Sovjetsko unijo." Prišlo je poročilo, da se tisoče nemških čet zbira v severoza-padni Bosni, ter prodirajo v ta sektor. Tito je bil vprašan, če bo preselil svoj sedanji stan. "Morda, morda pa ne," je odgovoril. "To ne pomeni dosti. To je druge vrste vojna." Akoravno bi močni nemški skupini bilo mogoče prebiti se čez gorovje po poznanih cestah, je poročal Talbot, nimajo Nemci zadpsti moči, da bi obdržali kraje, skozi katere bi prišli in partizani bi jih obkolili od zadaj. Zavezniški vojaški izvedenci prikazujejo, da sestoji partizanski način vojskovanja z umika njem pred tanki, nato pa od zadaj udarijo po Nemcih in odsekajo sovražnikovo pehoto. Kadarkoli Nemci prodirajo, drže le zemljo, na kateri stoje, in vsaka njihova kolona se mora boriti na dveh straneh—spredaj in zadaj. To je proces, o katerem pravijo, da nemška vojska "lovi svoj lastni ntp v Jugoslaviji."— SANS. Dohodninski davek Joseph D. Nunan, Jr., ki je komisar za notranje davke, je oznamil, da so povrnili en milijon dolarjev na teden na račun Individualnega dohodninskega davka za 1943. Seveda je posvaril davkoplačevalce, da bo najbrže vzelo več mesecev predno bodo ostali povratki nakazani. Vsak povračilni ček bo odposlan po pošti skozi krajevni izplačevalni urad blagajniškega oddelka v davkoplačevalčevem lastnem okraju. Komisar J. D. Nunan je odgovoril sledeče na neštevilna vpra-ilanja davkoplačevalcev, kdaj naj pričakujejo povratke: Približno 18,000,000 davkoplačevalcev ima pravico na davčne povratke za leto 1943. Naša dolžnost je, da to opravimo čim prej mogoče, Najprej smo ustregli zahtevam članov v vojski. Sedaj pa vdajamo davčne povratke v velikem številu civilistom. Ker bo vsak davčni povratek odposlan takoj, ko bo pripravljen, ne bo treba davkoplačevalcu ničesar ukreniti. Ce se dav-coplačevalec preseli, mora poslati stari in novi naslov kolek-torju notranjih davkov v okraju, Kjer je povratek v zapisniku. ■ 0 odpuščenih vojakih Urad za vojna obvestila je iz dal poročilo o odpuščenih veteranih v sedanji vojni in njiho vem povratku v civilne službe Poročilo je bilo izdano na podlagi informacij iz uslužbenega u rada vojne delavske komisije administracije za veterane, nabornega urada, vojske, mornarice in urada za poklicno izvež-banje in federalne zavarovalne agencije. Glavne točke in poročila so sledeče: Odpuščeni veterani iz sedanje vojne vstopajo v industrijo približno 70,000 na mesec. Večina jih gre v službe za vojno produkcijo. Več kot 74,000 veteranov iz sedanje vojne je vstopilo v civilne službe v februarju in marcu 1944. Veterani iščejo druge službe, kot pa so jih imeli pred vstopom v armado. Samo 25 procentov teh veteranov, ki so bili odpu ščeni iz bolnic od 1. maja 1940 do sedaj, se je vrnilo v iste služ be, ki so jih imeli pred vojno. Več odpuščenih veteranov iz sedanje vojne je prevzelo službe v vojni produkciji. Od 31. marca 1944 je administracija za veterane podpirala 11Q,B39 veteranov s penzijami. V glavnem ostanejo pravice častno odpuščenega veterana nespremenjene: 1. Pravico ima do stare službe, če jo hoče) 2,, pravico do zdravniške oskrbe, penzijo za onemoglost in izuče-nje za nov poklic; 3., pravico do pomoči za novo službo. Sovjetski veterani Moskva. (ONA) — Po poročilu, ki ga je izdal komisafijat za socialno skrbstvo, štiri in devetdeset odstotkov pohabljenih vojnih veteranov v U8SR dala. To je tipično za Sovjetsko zvezo, da veterani, ki ne morejo več nositi orožja, delajo v tovarnah, na žagah, Železnicah, rudnikih in drugih industrijah, kjer postavljajo veterani nove rekorde. Neki moskovski delavec, o katerem so pisali v Trudu, ki je glavno glasilo sovjetske delavske zveze, producira 300 ln 350 procentov vlpoke kvote v svojem delu kot mehanik. Dvem delavcem pri mašinskih žagah pripisujejo podvojeno kvoto; v okraju Čelyablns je dvojna in trojna kvota stalen rekord dveh veteranov. Upravitelj velike strojne in traktorske stanice v okraju Kui-byshev je veteran. Neka brigada, sestoječa iz samih veteranov na neki stanici, je pospešila svoj letni načrt skoro za petdeset procentov. Prejšnji upravitelj oddelka za rezanje blaga, ki je izgubil noge pri Stalingradu, se je poveč mesečnem zdravljenju vrnil v tovarno in sedaj vežba nove delavce za rezanje blaga v tovarni za obleke. Po izjavi ženske predhodnice delavske zveze te tovarne, več kot 30 pohabljenih veteranov presega z delom svoje kvote produkcije. Amarllk* dete v akciji na otoku Wakdu pri holandskl Novi Gvineji. V Prosveti so dnavne svatov s ln delavske veetl. AH lik ! čltate vaak dan? * Prvi »marliki vojak, ranjen v bitki s Hemcl e Franciji, v lefalu. Id 9« )e pripeljalo e AafllJo. Vojno poročilo iz Jugoslavije Najnovejše vesti postaje "Svobodna Jugoslavija" o borbah v Jugoslaviji se glase: Enote naše šestnajste divizije v sektorju Majcvica so zavzele mesto Lazare po sedemnajstur-nem ostrem boju. V bitki je padlo 350 nemških vojakov in mnogo jih je bilo ranjenih. Naše enote se zavzele osem velikih topov, petdeset težkih tovornih avtomobilov, deset velikih ambu-lanc, pet avtomobilov, mnogo motociklov in radioaparatov, po leg mnogega drugega vojnega materiala. V trdih bitkah na sektorju Srebrnica-Bratunac je bilo ubitih 30 Nemcev ln nekaj je bilo ranjenih. Ostre bitke se nadaljujejo zapadni Bosni. Pod pritiskom naših sil je moral sovražnik umakniti svojo vojsko lz vseh utrdb med Drvarjem in Glumo-čem. Mesto Tičevo je prešlo večkrat lz rok v roke in je sedaj naše, V teh spopadih je izgubil sovražnik 120 mrtvih. V ostrih jojih na črti Badjevi-Bastrhina Mlinifite je padlo 150 sovražnikovih vojakov ln Častnikov. V sektorju Petrovac-Bravsko je padlo 300 Nemcev. Na cesti Bl hač-Petrovac je bilo uničenih nekoliko tovornih avtony>bilov n ubitih 270 sovražnikovih v<> akov. Zaplenjenega je bilo ne-tollko vojnega materiala. Na sektorju Broncanl Majdan-Kudl-na Voda je bilo ubitih 30 Četni-tov. Dva vlaka in trije tovorni avtomobili polni vojakov so bili uničeni na liniji Bosanski Novi-trupa, ravno tako trije vlaki na iniji Sarajevo-Mostar. Sovražnik se še vedno zbira v Črni gori in Sandžaku. Naše edinice imajo iniciativo, Sovražnik je bil poražen s težkimi zgubami na prometni liniji Ple-vlje-Sandžak, kjer je poizkušal prodreti na osvobjeno ozemlje. V drugih delih Jugoslavije naše caote napadajo sovražnikove gsrnizije ln prometne linije, Nadaljnje vesti pravijo: Ofenziva naših čet v vzhodni Hosni se nadaljuje vkljub naporu močnih sovražnikovih čet, ki jih podpirajo tanki in zrakoplovi. Poleg prej ornenjenaga materiala im) naše čete zaplenile še dvajset težkih možnarjev in ogromne množino arlilerije, manjšega orožja in munlcije, ter nekoliko skladišč- hrane ln obleke, mnogo strojnih pušk in drugega orožja. Naše čete usjutš-no napadajo utrdbe pri Celici in Koraju. Vse aovrsžnlkove utrdbe na črti Tuzla-Zvernik, vštevši Pr-njsvor, Milanovcl, Busija in To-n.arik, so bile likvidirane. V tem sektorju je bilo ubitih mnogo ustašev, S8 vojskov In Strdkov, vojni msterljsl pa zaplenjen, Na hribu Majevica Ja bila zavzeta trdnjava Tubut in laple-njt*na večja množina strelnega orožja in munlcije. V dolini Have »o naše čete v ofenzivi proti 13. Sft diviziji in proti ustašem in četrilkom Na črti Teočak-Bare Plllci je bilo ubitih in ranjenih preko 320 nemških vojakov in častnikov ln zaplenjenega . mnogo vojnega materiala <>»> dsljujejo na sektorju Ktrblna-Mlinište. V *y»eh '»tal»h kiajih Jug<»-slavij«* naš«« <»iiot«» nap.Muj«« / vedno večjo močjo' občutljive sovražnikove točke, kakor važne Svilena oblačila D Jugoslaviji Nekje v Jugoslaviji, 22. maja, —Kmetice v tej gorski vasici su prištevajo med najboljše obleče« ne ženske na svetu. Njih oblačila so napravljena iz prave svile—poškodovanih ameriških in britanskih padal. Kadar se hrana, strelivo ali zdravniške potrebščine spuščajo na zemljo i* zavezniških letal, se včasih padala pri padcu poškodujejo. Živobarvna padala— rdeče, plave, rumene in zelene barve—so nato razrezana in razdeljena kmeticam ln njihovim otrokom za oblačila. De Gaulle in Francija VVashlngton, — Iz urada francoskega komiteja v VVashingtonu so izjavili, da je administracija v. Franciji po osvoboditvi edini problem, o katerem more De Qaulle razpravljati z ministrskim predsednikom Churchillom "De Gaullova začasna vlada je edina možnost v Franciji. M vemo gotovo, da je vsakdo, k ima kaj vpliva v politikl ali voj nI v Franciji z nami," je izjavi zastopnik komiteja prekomorsk agenciji. I "Ml se smatramo za začasno vlado, ker imamo tehtne razloge,'I ,Je nadaljeval. "Vsi, ki zhe žijo iz Francije s pomočjo pod talnega gibanja, potrdijo njiho vo pripadnost De Gaullu, Fran cosku vlada mora nadaljevati svoj obstoj, in mi smo bili na daljevanje francoske vlade (hI časa premirja. "Ni važno, če zavezniki pr znajo provizlorič/fo vlado ali ne, sarno da ne ovirajo delovanja tt vlade. Zt< dolgo Jct tega, kar so razpravljali o osvoboditvi Fran cljo z vojaškega stališča. Civilna administracija je edino odprto vprušanje, o katerem general dr (i wu I le sedaj razpravlja v Londonu, Ker smo močni, srno sigurni administrativne moči na osvol>ojenem ,fiuncoskem terlto-riju." Francoski gerilci so lahko nu dili le mulo pomori zaveznikom v Normandiji dosedaj, to pu zu Ui, ker je bila to pre|iovedana zona, 1/. kut««re s«) nueljl pregna II francoske civiliste vsaj zu 12 milj v zemljino 7. zavezniškim prodiranjem b«ilj glnlmko v o zemlje ImmIo pu franeotikl gerilci postuli važen fuktor v razbijunju ijmijhklh komunikacij V fiun« ohkem glavnem stanu ko poveduli, du t»o zavezniki v stalnem stiku s Francozi, ki ču> kujo pripravljeni za borbo in o»vobduja neveljavna, ni bila lastrilnu, ki mu jo Židom konfiM n uli med vi« šijhkim režimom, t«?r Židom vrnjena. Tudi general De (iaulle Je obljubil, s Kiuneonkim o«JI»irom narodnega ohvobojeiiju vred, du l«o lustinriM vrnjena lastnikom. Dobro poučpni krogi tukaj so pri« znali, da sa vrnitvi upnajo tisti, ki vi od te /jim go piofitculi, a lodull »o, du bo Osvobotlilui od* bor kmalu nekaj ukrenit zaradi Vrnitve židovsko lustnine pr fiUj«' *ah. e/nif e, |t«l , |x»v/nrf' mlo aovružnikij in p piornit na glsvi ZOJbA. Evropa o invaziji .(Spisal Bert Wyler) Borne, ftvlca. — Poiočiln z bojišč, radijska poročila ln komunikeji od nevtralnih virov iz o-stlčne Evrope, tvorijo kuj zanimivo sliko o invaziji ob koncu tretjega dneva. V Višiju vlada zmešnjav«, kjer se vodilni člulii Vlade niso prikazali od torka. Propagandni minister PhUlippe Henrlot se je nenadoma pojavil v Berlinu, kjer Je zagotovil novinarje In javnost, da je "Pariš popolnoma miren." Francosko prebivalstvo poslu-ša De Gaullova povelja, da naj ostane disciplinirano. Držijo se tudi angleškega nasveta, da naj ostanejo proč od strateških centrov, kot so tovarne, ielezniške postaje in cestna križišča. V večini nemtycih tovarnah za orožje v Franciji se je delo u-stavilo. Nemške garnlzlje Izgubljajo svoje vojake. Samo nekaj čet 88 in pa navadno oblečeni vojaki ostanejo. Glavni stan vlude maršala Petalna v hotelu du Pare je prazen, ln domneva sa, da se vlada spet seli v Bordeaux. Milan je trpel preveč, da bi se njegovo prebivalstvo udeležilo splošnega veselja. Hazen kakšne hitre razprodaje posebne Izdaje Corriere della Sera, smatrajo Italijane tam za "mirne ln udantt v usodo." Pač pa obhajajo slavnostl v partizanskih okrajih. Dvanajst ur po oznanilu o Invaziji so partizanski« formacije paradirale skozi ulice z velikimi zastavami in tribarvnlml letaki, med srečnimi vzkliki prebivalstva. llelgrujski univerzitetni študenti so korakali po ulicah z mnogoburvnlml šopki rož, in splošno mnenje, du ju uru obračuna blizu, prevladuje, Vsa Grčija je bila elektrizlra-na zurudi poročil brez podlagtt, du so zavezniki ^Jzkrcafl svoje čete pri Patrasu, na najsevernejši točki Peloponezu, Nemci so v Grčiji nemudoma mobilizirali ruzpuščeno grško policijo, z grožnjo, du so grški |H)||euji odgovorni s svojim življenjem za red, Hofijn Je š«» vedno vznemirjo-nu zaradi vludne krize, toda ni Ae znano, katero |xit bo novi mi-riiatrnki predsednik Ivan Bugrla-nov ubrul. Ker Je tričetrt bolgarski* piestolnlctt i u/dejane, jo prehlvulstvo v |x>trebl zu hrano ne/možno |>okuzuti veselje. Ni prav nič verjetnp, du bi n«t za-veenlki izkrceli v GrčijJL ker nihči ne verjuine, du bo Jiolgu-li ju zmožna oUližuli ozemlja, ki jih je ugrabila Grčiji. V Jlnkureštl nosijo gospe rde-ee, bt-I« i n pluve rož«*, kar siln čnje drame niti z besedico omenjal. Vse ie ka/alo, da v Bellinzoni ni bilo še nič zrtano —Govore—ae Je končno drznil Daniele namigniti advokatu,— da so se sinoči neki Italijani v bližini Locarna stepli radi politike . . . —Tu še ni nič znanega—je odgovoril advokat.—Moral je biti kak nepomemben spopad .... Ce bi bilo kaj resnejšega, bi že tu izvedeli . . . Razmerje med obema smerema je tu do skrajnosti napeto! . . . tklgovor Je pomiril Daniela, ki je bil že itak negotov. Najbr-rv Je Lukova domišljija brezpo-memben pretep napihnila. —Ti Italijani—«i Je rekel Daniele—so fejjit ljudje, radodarni, impulzivnt so, a gobezdači.—ln bolje jc tako—je še pomislil— alcer bi motala Agoatino in Ca-terma zapustiti Švico . . .Pač ga Je Jezilo, da Je radi brezpomembnega pretepa prenočil zdoma in i/kubil dan. Ko sc je vozli domov, je srečal v vlaku nekaj kmetov, ki so se pogovarjali o lisjaku, ki je \ Magadinu uničil toliko kokoši. —Lisjak je prav zvit!—je rekel nekdo izmed njih.— Mhogo bolj zvit kakor ljudje s pastjo .. —Iznašli so novo past, Italijan* nki sistem ... ga je prekinil drugi. -•Povzroča mnogo hru|>a. a ne zgrabi nič!—je odvrnil prvi. —'To je res—ae je vmešal Da- niele,—povzroča mnogo hrupa, a ne zgrabi nič . . . Samo brez-smiseln hrup povzroča . .. Prišedsj domov je odšel Daniele takoj v prvo nadstropje, da bi videl ranjenca. Pred sobnimi vrati pa mu je Silvia za- Generel Dwtght D. Elaen hower. vrhovni poveltnlk sevea ntike armade kt le invedirala •• varno Francijo. Ali MVASIOM vanrt in England ara now In fha pree— of bata* palnted jrith Jarge vfcttc, five-pointod stars aa an identitjin* emblem. Tha cars shunu above at a supplj depot ara part ot tha aquipmcnt as-, signed to the Britieh Armj. The onij exceptions vili ba Red Croes end RAP vehidee. This is an official British RsdiophoCo. ~ " i stavila pot in ga s prstom na ustih prosila, naj molči. —Imeti mora brezpogojno mir—je zašeptala hči očetu v uho. —"Nikakršnih obiskov, nič, kar bi ga utegnilo vznemiriti," je ukazal zdravnik . . . —Potem ne morem torej ničesar storiti?—je vprašal Daniele razočarano. —Preden greš po stopnjicah navzdol, si sezuj čevlje, da ne boš hrumel!—je Silvia tiho svetovala. Daniele si je sezul škornje, odšel po stopnjicah navzdol in potem ven na vrt. Stopil je v drvarnico in je začel tam s sekiro obdelovati nove količke za vrtno ograjo. Komaj je začel, je ie prihitela Silvia v copatah: I —Kaj si neumem?—V hiši imamo ranjenca, ti pa počneš tak špektakel! ... Daniele je odložil sekiro. —Ali smem vsaj prekopava-ti?—je ponižno vprašal hčerko. Silvia je prikimala in odšla zopet v prvo nadstropje. Daniele je pograbil za lopato in pričel prekopavati sadovnjak. Kmalu nato je opazil, kako je starejša hčerka z nakupovalno torbico stopila iz hiše. Takoj je odšel v hišo, si sezul škornje in hitro stopil v nadstropje. Iz sobe je prišla usmiljenka in mu dovolila vstop: —Toda samo za hip! . . . V Silvini ozki postelji ni videl Daniele nič drugega kakor ogromno glavo, ki je bila vsa belo povezana. Čeprav mu ni bilo na smeh, je moral pomialiti na sneženega moža. V veliki beli krogli je bila samo mala luknja za oko, nekoliko večja pa je bila preračunana za usta. —Je že dovolj! je rekla usmiljenka, medtem ko je odvedla Daniela zopet k vratom. Ko se je s škornji v rokah plazil po stopnjišču, je zadel ob Silvi jo, ki je prišla zopet domov. —Kje si bil?—ga je očitajoče vprašala. —Kaj se tako govori z očetom?-je zamrmral in se vrnil na vrt, da bi ga prekopal. Medtem ko je nrekopaval, je prišla k njemu Filomena. —Silvia je izgubila pamet!— se je pritožila možu.—Od vče-JJ raj ni niti očesa zatianila in niti grižljaja se ni dotaknila ... - —Našla je pravo pamet!-*-je odvrnil Daniele.—Dobro srce ima! .... —Predobro srce!—je dognala P^S*** J v 3C, jrj ».(l"J ' ' ' —Predobro?.. Srce ne more biti nikoli predobro!—je rekel oče. Daniele je bil s hčerko zadovoljen. Opazoval jo je poln strahu in ponosa. Zadaj v sadovnjaku za nizkim zidbm je cvetelo nekaj trobentic. Silvia je prišla in jih natrgala za bolniško sobo. -Toda saj jih vendar ne bo videl. Saj ima zavezane oči!—je Filomena tiho odkimala. —Mati—se ji je Silvia prilizni- la-saj vendar veš, da se dado cvetice tudi z zaprtimi očmi videti . . . 'Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi ŽENSKE srednje starosti za pranje v bolnišnici. Ženske za pobiranje in umivanje posode. Dobra plača in hrana. Sobo ako telite. Oglasite ae na: 818 No. Austin Blvd., Oak Park, DL MOŠKI srednje starosti in starejši za delo v pralnici. Pobiranje ln umivanje posode. Dobra plača in hrana. Sobo ako želite. Oglasite se na: 518 Na Austin Blvd., Oak Park, I1L CENA KNIJGE "RECIPES OF AJ-L NATIONS" POVIŠANA Četudi je bila že pred kratkim cena Angleške kuharske knjige Recipes of Ali Nations" povišana, smo obdržali ceno $2.50 dokler nam je zaloga potekla. Novo zalogo smo morali nabaviti po povišani ceni in zaradi tega bo cena te knjige veljala od danes naprej $3 komad. Toliko v na-znanje. — Knjigarna Slovenic Publishing Co., New York. Razni mali ogI&*i MOŠKI IN MLADENIČI Zaslužite od 85c do »Sc na uro-Nujna industrija, stalno ali delno d NORTH CHICAGO LAUNDRl »01 CLYBOURN AVE.N UE DEKLETA IN ŽENE Za likanje srajc. Zaslužite do na uro; stalno ali delno delo NORTH CHICAGO LAUNDIN 2901 CLYBOURN AVENUE POTREBUJEMO ČEVLJARJA STANDARD WESTERN SH0| REP AIR CO. 104 NO. DEARBORN ST KUHARICA, za mala naroči dnevno delo. Dobra plača. 2349 Halsted St PET SOB IZ OPEKE HIŠA, ozadju na loti Gorka voda Praz, Zmerna cena. Kličite po 4:30— M rimac 8278. V Proeveti ao dnevna sveto na In dalavaka vesti. Ali citate mk dan? BOOKS BY L0UIS ADAMIČ 3.75 From Many Land t....... 3.50 Grandsons........ 2.50 Laughing in the Jungle. . . 3.00 My America............ 378 Native't Return 2.75 Tu>o-Way Paeeage..... 2.50 Whafs Your Name?..... 2*0 Order from Proletarec 2301 South Lavmdale Avenue Chicago 23. lil. T " * , j . POTREBUJEMO ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Napravite svoj delež v vojni irrfi&triji Starost 18 do 50 let • *1! » .H. T Stalno delo sedaj in po vojni. Stalno, ali samo delni las > Izredno dobra plača Povišanje po šestih mesecih a Zglasite se na: v - > Employment Office 1250 Milwaulcee Avpnue ali na 516 W. Jsckson Blvd. >1 ' i ' = TISKARNA S.H.P.J. /.'fi -J. * t ■F v tiekareko obrt spadajoča dela J t Tiska vabila sa veseHee in shode, vizitnice, časnika, knjiga, koledarja, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeaiku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI s .... Vaa pojasnila daja vodstvo tiskarne vnljako dalo prve vrsta Pilite po informacije na naalov: snpj printerv 2S67-5S S. Lavmdale Avenne - . Chlcago 23. IUlnolr TEL. BOCKWELL 4SM naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije aa lahko aarett na lis« Prosveto in prifttefe eden. dva. tri. štiri ali pel članov is mm družine k eni naročnini. USt Prosveta slane sa vse aaako. aa člane ali nečlana 18.00 m eno letno naročnino. Ker pa člani fte plačajo pri vesasentu 81.20 is tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedal al vsroka. red. da Je Ust ptadn« sa člane SNPJ. Llat Prosveta Je Vaše laatnina la gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital llat vsak dan. Pejaanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če m preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral Usti član iz dotttne družina, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnižtvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Proeveta. Ako tega ne i tort, tedaj mora upravnižtvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena llat« Proeveta Jei Za Zdrvi. države la Kanade 88.00 Za Chlcnpo in okolieo Je____J7S0 1 tednik tat_______iN 1 tednik la--------8.J0 2 Is jelki in________8J0 2 tednika to.--------M« 8 tednike in____Ml 8 tednike In_______8 00 4 tednike ftn_____1 JO 4 tednike la____2.70 ft tednlknv In_______ nič t tednikov In-----I M Za Evropo Je.........SOJO ali Itpolnite spodnji kupon, priložite Money Order v pismu In sl naročite Proeveta. llet, Id Je PROSVETA. SNPJ. 8887 So. Lnvmdnle Ave. Priloženo pošiljam naročnine aa llat P« os vete vsote S---- 1. Trne ______- Al An* itve št. Ustavite tednik In «e pripišite k meji nov* članev moje družine: talni ed sledečih i. - - - And itva št .. a Al ■ I... s* --- a. ....... ........... ...... fe itve SLu_____ L .....- ...... ftl druJ itve a.-----