Štv. 10.	Y Mariboru 6. marcija 1873.	Tečaj VII.
SLOVENSKI
GOSPODAR.
List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek.
L!st velja 8 poitnino vred in v Maribor« s pošiljanjem na dom a celo leto 8 za pol leta 1 gld. <10 kr. za četrt leta flO kr. — Naročnina se pošilja opravniitv«. — Usta-novnlki in deležniki tiskovn. druitva dobivajo list brez posebne naročnine.
Porote.
II.
Kakor vsaka človeška naprava, tako imajo tudi porotne sodbe svojo solnčno, pa tudi senčno stran. — Rekli smo zadnjič, da se v sedanjih dejanskih razmerah porotnih sodnij ne moremo veseliti, ker jim — dasi so same ob sebi dobre — menjka prva, neobhodno potrebna pogodba: splošna izobraženost prebivalcev.— Morebiti še več pomanjkljivosti je pa v postavi sami, kakor je od vlade izdelana iu brez bistvenih sprememb v državnem zboru sklenjena.
Pomanjkanje splošue izobraženosti kaže se posebno v tem, da imamo preveč liberalcev in — premalo narodno omikanega ljudstva. Za porotnika namreč ne sodi liberalec v navadnem slabem pomenu te besede, kteri namreč za Boga in večno pravico, za božje in cerkvene zapovedi več ne mara, in toraj duhovnike kot zastopnike božje pravice in krščanske postave iu vsacega zvestega katoličana sovraži. Iz verskega mrzenja se pa rodijo hudi predsodki, ki pačijo zdrave misli, zdrave in pravične razsodke. Postava sicer veleva, da se med porotnike vzeti ne smejo možje, ki so duševno nesposobni; toda kje je merilo za nesposobnost? Kar se dan deneš-nji k omikanemu svetu šteje, je skoro vse kat. cerkvi nasprotno ter se drži načel, kakor jih dan na dan „N. fr. Pr." in po njej „Tagesp." in brez števila liberalnih novin razglaša. Koliko je ljudi, ki ne vedó ničesar druga kakor to, kar jim liberalne novine vsak dan prežvekavajo 1 O njih velja, kar je nekdaj nemški učenjak L e s s i n g pisal: „Izmed 1000 najdeš komaj enega, kteri bi ne bi s svojim mišljenjem tam obtičal, kder se je razmišljevati naveličal", to je, kder bi še le sam prav resno razmišljevati moral. Dokler je pa židovski liberalizem tudi na slovenskej zemlji moda,
Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po & kr. — Kokoplsi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Z» oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., In vsakokrat za kolek 30 kr.
se tudi katoličanom, posebno pa katoliškim novičarjem in duhovnikom porotnih sodnij veselit ni. — Izgled: Lani je bila v Beču pred porotniki obravnava proti častit, župniku Serner-j u, ki je v posebni knjiži«» naslikal itavo podobo verskega reformatorja Alojzija Aivtona. Obravnava je tako glasno spričevala resnico tega, kar je č. župnik pisal, da so že med obravnavo celo liberalni listi drug za drugim Al. Antona obsojevali, kteri je tudi mahoma potem izpregel in se v samoten koteč potisnul. In k ljuba vsemu temu so porotniki nad župnikom izrekli „kriv!"
V sedanjem času torej, ko je verski liberalizem ljudem vse zdrave pojmove zmedel, ko se skoro nihčer več ne briga za to, da bi se v verskih in cerkvenih stvareh sam do dobrega podučil, ter več vedel, kakor liberalni evangeli v „N. fr. Pr.", v sedanjem času so porotne sodnije, posebno še v najtežavniših stvareh: v kazenskih in tiskovnih tožbah prav prav dvomljive vrednosti.
Če nadalje pomislimo, da se vsled porotne postave preiskava rednim sodnikom prepušča, se nam vsa stvar nepotrebna, v nekem oziru pa celo nevarna dozdeva. Če porotniki natanko vseh okol-ščin, ki jih ravno preiskava poda, ne poznajo, jim tudi pri javni obravnavi ni lehko mogoče mahoma presoditi, ali je zatoženec kriv ali ne. Na podlagi natančnih pozvedovanj, ki so le sodnikom ravno iz dolge preiskave znane, se stavijo porotnikom zvita in že zato nejasna vprašanja, na ktera je nezvedencu silno težko odgovoriti. Če toraj sodniki stvar preiskujejo, naj bi še sodbo sklepali; hujše bi ne bilo, kakor je doslej, boljše pa tudi ne bo, če pridejo porotniki iz vseli vetrov ter sodijo o stvareh, v kterili niso podučeni.
Kar posebno nas Slovence zadeva, nas porote zopet nepripravljene zadenejo. Ker namreč slovenskih pravoslovnih šol nemarno, nam menjka tudi uradnikov in sodnikov, ki bi slovenščine po-
polnoma zmožni bili. Vzemimo še v poštev, da bo tudi med prihodnjimi porotniki večina takih, ki slovenščine ali celo ne ali pa le napol umejo; da sta morebiti državni pravnik in zagovornik oba Nemca: kakošna bo obravnava s slovenskimi strankami? Ker se po tolmačih — in tudi sposobnih tolmačev je pri nas težko najti — obravnava silno zateguje, se bode brez dvoma večji-del sklenilo, da naj obravnava v nemškem jeziku teče. Čemu je pa potem vsa dragocena stvar slovenskim porotnikom, ki nemščine toliko ne umejo, da bi mogli slediti nemško, po cele ure in dneve dolgo obravnavo? — Dokler slovenskih pravoslovnih šol nemarno, dokler slovenski narodni jezik v pisarnicah občne veljave nema in se v šolah dobro ne uči, ne bodo tudi porote pri nas nikdar narodne naprave, kar bi vendar po svojem bistvu biti morale, sicer so brez vse koristi, le novo breme iu nova sitnoba za ljudstvo.
Ako se ozremo na politiški stan v Avstriji, ko se je, kakor se žalibog če dalje bolj kaže, vsa politika zvrgla v narodno uj e d anj e, ter hoče po vsej sili nemško-liberalna stranka neomejeno oblast nad Slovani imeti, se nam ravno porote ne dozdevajo pravo sredstvo, da se poli-tiške stranke pomirijo, marveč se nam je še veče razkačenosti bati. .
Skoro pri vsakej obravnavi pred porotniki, posebno poslednji čas, ste se slovenska in nem-čurska stranka pisano gledale. V tacih razmerah je pa posebno politiški obtoženec, ako je ob enem narodnjak, v največi nevarnosti, da ga slepa narodna strast nasprotne stranke obsodi. Ko bi na pr. vrednik slovenskega časnika bil tožen in bi se moral v Celje pred porotnike podati, bi si zarad zatožbe malo v skrbi bil; ali sapo bi mu zapiralo, če pomisli, da ga bodo sodili porotniki, ki so z večine njegovi narodni nasprotniki. To pa je celo nenaravno, neprenesljivo stanje, je vse kaj druga kakor so porote po svojem pravem pomenu in namenu. — Porote so namreč narodove ali lj u ds k e sodnije; v njih sodi ljudstvo po svojih zastopnikih, porotnikih, ter daje na znanje, kar misli, čuti in želi, če tudi morebiti kazenski paragrafi drugače govorijo in vlada drugače želi. To so prave porote! Če pa sodijo narodnega moža, narodnega zagovornika — narodni nasprotniki, kterim so porote lahko prav ugodna prilika, da si nad narodnjakom potolažijo svoj narodni srd, ni to več porota, marveč z a-rota proti zatožencu ter se izreče leliko sodba, ki je narodu celo zoperna, kar bi pri porotah nikdar biti ne smelo. Prav v ta namen se namreč ljudstvu sodba prepusti, da se nikdo proti na-gledih in proti volji ljudstva po rednih sodnikih ne obsodi. — Glede toraj na politični stan pri nas moramo S polnim prepričanjem reči, da so ravno pri nas siluo neugodna tla za porote, j ktere se ne morejo iu ne bodo popred priljubile ljudem, dokler ni narodua pravica po posebni i
postavi popolnoma v zavetju in dokler ne prirase zarod, ki bode narodne pravice bolj čislal kakor sedanji zaslepljeni in zbegani ljud.
Slednjič se tudi ne zlaga z bistvom porot način, kako da se po novi postavi sestavljati imajo porotnikov imeniki. Okrajni glavarji namreč pre-gledavajo vse od županov sestavljene imenike, in zazuamovajo osebe, ktere se jim sposobne dozdevajo za porotnike. Postava jim naroča, da za-znamovajo osebe, ki se po svoji poštenosti, zna-čajnosti in v deželah z dvojnim jezikom tudi po znanju enega in drugega jezika posebno za to priporočajo. Imenik gre potem z opazkami vred do prvosednika najviše sodnije, kteri ga končno uredi in določi. Nečemo ravno reči, da bodo naši okr. glavarji tudi imenike porotnikov obdelovali in precejali po politiških nazorih, ki dan denešuji in začasno vladajo ; pa tega nam vendar nihčer spodbil ne bode, da je ta način, imenik sestavljati, neko politično orodje, ki se tudi kot klešče rabiti da. Če so porote — in to bi vsikdar in povsod biti morale, kder se vpeljejo — če so porote soduije, v kterih ljudstvo po postavi od Boga človeku v srce vtisnjeni sodi, bi moralo tudi ljudstvo porotnike izbirati, in to ne gledé na davek, ampak edino le na občno poštenost, po kterej kdo v vsej srenji slovi, če tudi 10 gold. direktnega davka ne plačuje. Skušnja uči, da je če-stokrat pri menjših posestnikih veliko več poštenosti in prebrisanosti, kakor pa pri bahačih. — To so „Gospodarjevi" nagledi o porotah.
Cerkvene zadeve.
Škof Kaspar Mermilloil v Genevi.
V oni deželi, v kterej ustava z debelimi črkami oznanuje: „Vsi državljani imajo vsled postave ednake pravice, in nijeden se ne more in ne sme svojemu postavnemu sodniku odtegniti;" v onej deželi, ki je našim liberalcem vzor največe svobode, na Švicarskem namreč se godé reči, kakoršnih navaduo le iz Kitajskega čnjemo, kadar se pri neznabogih divje strasti zbudé ter začno kristijane klati in preganjati. Kakor kitajski divjaki delajo zdaj švicarski liberalci : brez vsega pametnega vzroka so začeli preganjati škofe in duhovnike.
Prvi, nad kterim so se zdivjani liberalci znosili, je preč. škof Mer m i llod v Genevi. Mestno svetovalstvo, podpirano po zveznem starešinstvu (najvišji oblasti na Švicarskem), tirjalo je od preč. škofa, da se odpovejo službi apostolskega namestnika, ktera jim je nedavno od papeža podeljena bila, da z neodvisno pravico pastirske dolžnosti opravljati zamorejo. Do 15. febr. o poldne j je bil škofu odločen rok, da se krutemu povelju udajo. Skof seveda tega niso mogli storiti ter so to deželni vladi naznanili. Na to se zberô stare-
šine v Bernu in naznanijo po telegrafu mestnemu svetovalstu v Genevi, da naj svojega škofa zapodi iz dežele. 17. febr. pride policijski komisar s svojim tajnikom in s policaji v škofijsko poslopje, kder so bili zbrani vsi mestni, v škofijskem dvoru stanujoči^ duhovniki, ter razglasi povelje deželne vlade. Škof dajo po nazočih pričah podpisani protest proti krivičnemu prognanstvu, se podajo v cerkev ter se po kratki molitvi — spremljevani od komisarja in njegovega tajnika in od mestnega župnika odpeljejo. Ker si niso hoteli izvoliti mesta, kam da jih naj državni birlči spravijo, jih peljejo do deželne meje proti Francoskemu, in škof gredo potem peš s petimi duhovniki, ki se ljubljenega pastirja niso mogli ločiti, v mestice Ferney, kder jih mestni župnik povabi pri njem stanovati, kar so tudi hvaležno sprejeli. Od tega časa dohajajo iz Švicarskega in Francoskega ne-številne deputacije poklonit se hrabremu apostolskemu pastirju, se pošiljajo iz vseh krajev sveta pisma, ki čestitajo škofu zarad njih apost. srčnosti v obrambi cerkvenih pravic.
Glejte gadni sad denešnjega liberalizma! V Genevi, kalvinskem Rimu, kakor ga Luterani imenujejo, kder prebiva soderga vseh verstev po svetu, kder je pribežališče vsem rovarjem in jprognancem, ne sme bivati katoliški škof, rojen Švicar, kteri je od 1. 1847, ko je v mešnika posvečen bil, neprestano in tako blagonosno kot dušni postil- v Genevi delal, da se je število katoličanov silno pomnožilo in pozidalo več cerkev, med kterimi je najlepša cerkev matere Božje v Geuevi (Notre-Dame), ktero je z nabranimi milodari neutrudljivi dušni pastir Mermillod postavil. — In take može liberalci izganjajo! Tedaj svoboda za vsacega capina in prekucuha, svoboda neverstvu in krivo-verstu, le katoličanom boj in zatiranje — to je liberalizem!
K. Družba duhovnikov Lavantinske škofiji v pomoč dušnim pastirjem, ki zavoljo pre-pičlih dohodkov izhajati ne morejo, ktera se je že lansko leto snovati začela, pa se delo ni posrečilo, obeta letos boljšega vspeha. Do 3. marcija je pristopilo 120 duhovnikov, zmed kterih so nekteri, zlasti korarji stolne cerkve, dosti višo ustanovnino obljubili, kakor jo osnutek pravil zahteva, v tem ko so milostljivi knez in škof tej družbi že gotovih 3000 gld. darovali. Iz 4 dekanij še niso došla poročila zastran pristopa. Kakor hitro tudi te dojdejo, se bodo brez odloga pravila z ozirom na razne želje pristopnikov konečno sestavila in vladi v potrjenje predložila.
Po naši misli bi se naj bolj spodobilo, da bi taki gospodje pridno pristopali, kterim je Bog dal boljša mesta, tako da jim ni treba milošnje prositi. S svojim pristopom bi naj lepše pokazali sočutje do onih ubogih tovarišev, ki so po britki osodi primorani, leto na leto zdaj tu zdaj tam za
pomoč prositi, da se za silo preživiti zamorejo. — Bratje, ljubimo se med seboj ne z besedo, ampak v djanji; — povračitelj je Bog!
Postne preilige v mariborski stolnici so dvakrat v tjednu: o petkih predigovajo milostljivi knezoškof ob 5. uri na večer; ob nedeljah pa iu scer ob 4. uri preč. g. kanonik Mat. Modrinjak.
Krški preč. knezoškof A. Wiery naznanjajo duhovnikom svoje škofije, da so odločili od zdaj za naprej 1000 gld. vsako leto na 20 svetomešnih namenov po 50 gld. za slabo dotirane duhovnike, ter se naj vsak, ki te pomoči potrebuje, le samo pismeno do preč. pastirja obrne.
Gospodarske stvari.
0 živinoreji.
(Poduk v ljutomerski kmetijski šoli.)
Ne samo bik, nego tudi telica se ne sme plemeniti, predno je poldrugo leto stara. Najboljši čas za prvo plemenenje telic je, ko ima l'/2 ali pa 2 leti — ko menja prva zobova. Da se naj plemeni telica '/2 PreJe ali pozneje, odlocujó posebne razmere. Labodniška goveda dorasejo leto preje nego ostale naróde (plemena), tedaj le kar pelji telico tega plemena, ko ima poldrugo leto, zlasti, ako ti je smoter prav dobra mleka-rica. Sploh pa je odvisno to odločevanje od tega, kako se je odgojevala telica do tega časa. Ako jej ničesar ni manjkalo, gotovo je preje zmožna za plemenenje; ako je pa reva morala morda stradati, da se jej je sploh pajčevina delala po vampu, je gotovo tudi zaostala v razvijanji.
Bik se more rabiti za pleme od poldrugega do 5. leta, krava pa je dobra od poldrugega do 12. leta. Sicer pa je bik najboljši za plemenenje od 2. do 3. leta. Krava daje najboljše tele tretjič, četrtič, petič in šestič. Petletnega bika daj rezati, da spraviš na-nj boljše mesó, in da ti bode krotkejši za vožnjo, dokler ga ne predaš mesarju. 121etno kravo pa le dobro zredi, da jo zakolješ doma. Njeno meso ti bode mnogo zaleglo za družino, in njeno kožo daš v stroj za usnje, ko-jega bi moral sicer dandenes drago kupiti od usnjarja.
Nekateri — pa prav za prav premnogi — mislijo: zakaj bi li ne smel bik vsaj 3krat na dan h kravi?! Dragi kmetovalci! ker vam ni bilo mogoče seznaniti se z natoroznanstvom, verujte le nekoliko učenim, kojim so znani natorni zakoni. Ako bi ravnali z govedi proti omenjenim pravilom, morala bi oslabeti (degenerirati) še tako izvrstna naroda. Sicer pa modrim možem ne more to biti — „španska vas".
Varno ni telici ali kravi prepogosto odrekati uplenenja. Vsled tega prerad zaspi v telici ali kravi nagon po plemenenji. Ker se torej ne sme voditi telica k biku pred poldrugim letom, paziti treba, da se jej ne vzbudi ta nagon prerano. — Pred pravim časom bi se utegnol vzbuditi ta nagon, ako preveč občuje z junci; pa tudi od hrane je to odvisno: Ako bi dajali telici krompir ali fižol, preje se bode pojala. Pojanje vzbuja tudi žitno zrnje in konopno seme.
Ako je zaspal spolni nagon v telici ali kravi zarad tega, ker je nismo peljali k biku po večkratnem pojanji, dajmo jej zmletega žita ali pa konopnega semena. Mesto tega jej tudi pomaga 1/3 merice (maselca) črnine z jajci ali pa 1/2 kvin-teljca španskih muh s kruhom; pa tudi gorko mleko, kojega smo še le kar namolzli od p o j a j o če se krave. — Ostaje nam še: kedaj pa treba dati katerega omenjenih sredstev? Navadno se poja krava ali telica čez 28 dni drugič, tretjič itd. Treba nam je tedaj vedeti, kedaj se je zadnjič pojala. Od tega časa jej tedaj dajmo katerega omenjenih pripomočkov čez 25 dni; to bode najboljši čas, kajti pojanje traja 24 do 36 ur.
So tudi krave, koje se zarad predebelosti ne ubrejajo, n. pr. angleške kratkonožne krave, ki so jako debele nar6de. Za take krave je pa najbolje, ako je začnemo slabeje pasti, ali pa jim damo '/s funta Glavbarjeve soli. Tudi koristi, ako jo utrudimo, predno pride k juncu. V tem oziru hasni tudi, ako jej izpustimo kake 3 ali 5 funtov krvi, v razmeri namreč, je li veča ali manjša. Ako jej pa vse to nič ne pomaga, zredi jo za mesnico. —
Resno pa svarimo vsakterega, ki je pri ople-menenji nazoč, da naj ničesar ne skuša, ampak pusti sparjenju naravno pot. Gospodarjem pa priporočamo, živino pametnim, že priletnim poslom v varstvo izročiti, ako že sami ne utegnejo nazo-čim biti. Slednjič opomnimo, da niti krave niti bika ni dobro precej potem napajati, ko sta se sparila.
Krompir za seme.
Zel6 izciman krompir ni dober za seme, ker je že v kleti (zidanici) po nepotrebnem cimanji zgubil dosti moči, ktere potrebuje za razvitek v zemlji. Treba torej cimljenje zabraniti, kar dosežeš, ako za seme namenjeni krompir na suh, zračen kraj preneseš in ga nekoliko s živim apnom ali sč stolčenim ogljem posiplješ, da se mu preobilna vlaga izleče. Skušnja uči, da je včl krompir za seme boljši nego po vlagi napet.
Zoper hišno gljivo drvojedko pomoček.
Dostikrat se vidi pri lesenih hišah in drugih stavbah gljiva drvojedka, ktera, ako les prevzame, ga razjč, da začne prhneti in razpadati.
Tej nezgodi se v okom pride, ako se gljiva, brž ko se zaplodi, odstrani in ono mesto, kjer je rasti jela, s petrolejem ali kamenim oljem namaže.
(Iz „gosp. lista zagreb.")
Dopisi.
V Mariboru, 4. sušca. (Nespodobne še me.) Pustni vtorek v Mariboru je pričal, da se je Nemcem in nemčurjem popolnoma posušila dovtipna žila, ter ne zmorejo zastareli kulturonosci drugih smešnic in burk več, kakor da kat. cerkev in njene naprave zasmebujo, z blatom ometavajo. — Pustno noč imeli so v Götzovi dvorani ples v šemah. Prvi čedni „par" sta bila našeman redovnik Gabriel in Ana Dunzinger. To je posneto iz pohuj-šljive zgodbe, ki je lani v Lincu v javno obravnavo zavlečena bila, ter so imeli liberalci tolik direndaj zoper redovnike in kat. cerkev. Razen liberalcev, kakoršnih tudi po Mariboru vse gomezi, vé ves drugi pametni svet, da je ono bablje popolnoma prismoda, in zoper čast. redovnika podkupljeno bilo. Liberalci dobro vedé, da se grdo obrekovani redovnik zastran tega, kar se v spo-vednici godi, zagovarjati ne more, so dosegli svoj namen: škandale vzbujati in kat. cerkev zasramo-vati. Preč. linški škof, druge najveljavniše osebe, zlasti pa izvrstni odvetnik očeta Gabriela, vsi ti so javno pričali, da je vsa umazana stvar od konca do kraja grda laž, in da je č. redovnik pravi vzgled pobožnosti in pravičnosti.
Ves omikani svet to vé, le mariborskim liberalcem ugaja nesramna laž! Tedaj prvi „par" Gabriel in neumno bablje. Drugi prizor: več župnikov v šemah, kterim so kuharice bile tovaršice. Zastran te hinavščiue ne zgubljamo besed, kajti če kde, velja tukaj: „Wie der Schelm, so denkt — und fühlt er auch 1" Tretji prizor: našeman Jezuit. Pravo maslo liberalnemu brezumju, ki se živi ob otrobih, katere mu vsakdan dvakrat poklada „N. fr. Pr." in trikrat na tjeden „Mar-burgerca". — Čet rti prizor: Trebušen kapucin, ki se nedostojno obnaša itd.
„Gospodar" ni bil med temi „norci", pa posnel je to iz „Mbg. Ztg.", tedaj gotovo ne laže in ne pretiruje stvari. Mi le vprašamo: kje je bil to noč policijski komisar, da so se mogle tako nagnjusna zasramovanja kat. cerkve goditi? To vprašanje je toliko bolj opravičeno, ker je javno zasramovanje cerkvenih naprav vsacega od države pripoznanega verstva prepovedano, in ker je mestni zastop v drugem slučaji, ko je namreč v nedeljo poprej policijski komisar od nekoga našemanca v svoji časti žaljen bil, prav junaško na noge se postavil in razžaljivca zatožil. — Je mar policijski komisar Stiplovšek več vreden kot katoliška cerkev, čije naprave se smejo tako predrzno in hudobno zaničevati? V dvorani mestne hiše imate na steni sliko sedanjega knezoškofa. Vedite pa,
da javno zasramovauje cerkvenih oseb in naprav bije najvišemu pastirju najpred v obraz. Denite toraj nja sliko rajši raz stene, da bode doslednost med teorijo in prakso ali ladanjem!
n— Konjice, dne 1. sušca. (Prošnja do sviti, cesarja in miniser Lasser.) Kakor je dunajski „Vaterland" te dni poročal, taka se res tudi pri nas godi. Vlani blizo ob tem času se je naše kat. polit, društvo in nekoliko bližnjih občin pridružilo prošnji, katero je kat. konservativno društvo v Gradcu do svitlega cesarja sostavilo, naj bi na podlagi temeljnih členkov spravo in mir med narodi napravili. Nabralo se je nad 260 prošinj, večidel po nemškem Stajarskem. Te prošnje so se izročile sviti, cesarju letos, ko so prišle direktne volitve pred drž. zbor. Jako bi je motil, kdor bi mislil, da so take prošnje zastonj, češ, da jih na Dunaji pod klop vržejo. Narobe. Pred par dnevi dobi vrli slovenski župan J. Z. na T. v. od c. k. okrajnega glavarstva v Celji poziv, da mora 28. sveč. z vsemi občinskimi zapisniki priti pred sodnji stol si. okrajnega glavarstva v Celje. Ubogi župan se napravi na pot z vsemi zapisniki in „pertakoli", kjer le še kterega najde. Spotoma si skrbno izprašuje svojo vest, v čem da bi se bila njegova občina pregrešila, da mora tako na-gloma vse njene zapisnike tako daleč vleči? Ali vse duhtauje bilo je zastonj, nobene krivice ne najde nad njo. Z mirno vestjo stopi pred c. k. okrajnega komisarja K—y po imenu. Začne se zdaj dolgo zaslišanje ali „ferlier".
Le poglavitna vprašanja tukaj posnamem. Komisar: „Ali je Vaša občina kedaj kakšno prošnjo do sviti, cesarja podpisala?" Župan odgovori: Da. Kom. „Zakaj niste v „protokol" tega zapisali?" Župan: „Ker se dostikrat odborniki le ustmeno o marsičem zmenimo brez dolgih zapisnikov." Kom. „Odkod ste dobili to-le (pokaže prošnjo do sviti, cesarja) prošnjo? Župan se začudi, kako celjski uradniki prošnjo v roke dobijo, katero je občina do sviti, cesarja na Dunaj poslala! Žup. odgovori: „Iz Konjic". Komisar: „Ali stevpa tudi razumeli, kar ste podpisali?" Župan: „Česar ne razumemo, ne podpišemo" itd. —Konečno komisar še županu razodene, da mora do 1. sušca c. k. namestniku o tem poročati, iu ubogega slov. župana milostljivo izpusti. Kdo da bo županu pot in den povrnil, o tem pa sta pozabila se zmeniti.
Minister Lasser, ki je to podiskovanje okr. glavarjem naložil, se bo hudo opekel, če misli, da bodo naši župani svoje podpise preklicali ali utajili. Priprosta pamet podložnikov se poprašuje takole: Ako svitli cesar, kakor večkrat iz novin pozvedamo, prošnje prijazno sprejemajo, čemu se pa kmetskim občinam hoče zabraniti, da bi ne stopile v prošnjah pred vladarja? —Da ni člen 19 drž. osnovnih postav, ki enakopravnost vsem narodom zagotavlja, maka vreden, tega smo se Slovenci že zdavno prepričali; zdaj nam hočejo še menda dokazati, da člen 11 tistih postav od
21. grud. 1867, ki vsem državljanom daje neomejeno pravico, peticije pošiljati do dež. ali državnega zhora ali celo do sviti, cesarja, ravno toliko velja! Le tako naprej !
Iz Rogatca, 2. sušca. — V „Tagesp." 22. febr. pripoveduje znani rogački šribar, da so nekej nevesti na Slatini dušni pastir zavoljo storjene zaobljube devištva poroko odrekli, da sta ženin in nevesta potem kar sklenila, v civilni zakon stopiti.— Vse to se je pa samo v zaspani glavi ro-gačkega dopisnika „Tagesp." vršilo. Da ne bo kdo naših rojakov mislil, bravši ono rogačko sanjo, da tu za doljno mejo res že kmetje sv. kat. cerkvi hrbet obračajo, in da že kar liberaluhom na njih evangeli prisegajo, naj povem, da na vsem ovem dopisu „Tagesp." ni druzega res, kakor da je s črnilom na papir tiskan. M. B., poštena kmečka hči, sklenila je omožiti se, ker so se ji po smrti starišev rodbinske okolšeine celo spremenile. Brez ugovora sta bila na oklic djana, in se je na dotično višje mesto za odpust pred leti storjene zaobljube pisalo Došel je odpust o pravem času, in tolsti pondeljek bila je poroka pri sv. Križi; kakor že jezere drugih; ubogi dopisnik rogački pa še zmirom željno čaka napovedane civilne poroke, da si je že tjeden po pepelnici.
Eno pač je res, da je namreč eden notarjevih šribarjev očetu ženinovemu, zastran civilnega zakona nevednežu, posilil v roke umazan listič brez podpisa, češ, da naj gre ž njim duhovnika s civilnim zakonom strašit. Gospodine! Mislite mar, da so dušni pastirji negodni otročaji, ki se ustrašijo že lažnjivega luknjastega klobuka na kolu? Mesto v 5 vrstah po 4 laži po svetu trositi, in v ta nečeden posel še nas slov. mejaše rabiti, sedite raji k postavni knjigi, izbrišite si kalne oči, in čitajte postavo, da boste vedeli, kedaj je civilen zakon mogoč, da ne boste na sramoto stavili sami svojo nevednost, in ž njo še motili uboge kmete.
Kašljati pa boste morali še dolgo dolgo, preden pregovorite slov. katoliško ljudstvo, in ga vnamete za civilni zakon. Ako ste pa civilne poroke že tako nazarensko željčni, si kaj lahko sami pomagate: Oženite se tako po cibilno sami! Ena taka „junfrava", zato primerna nevesta, se bode vendar kje na božjem svetu našla. Če drugače ni, ponudite se v „Tagesp." za cibilnega ženina, pa bo!
A. S. Od štirsko-ogrske meje. — Razglasil si dragi „Gospodar" že marsiktero nesrečo, ki je le iz gole neskrbnosti staršev navslala ter ljudi svaril, naj posebno na otroke pazijo, da sami ali drugi škode ne trpijo. Pa tvoj svarilni glas pride le v maloktero hišo na kmetih in le prepogosto in prerado se nanj pozabi. Povzdigni toraj sopet svoj glas ter pokaži nemarnim staršem njih brez-skrbnosti žalostni sad. Nedavno prestraši g. učitelja M. in šolsko mladež v šoli na Kogi silen pok. Dim in smrad po smodniku učitelja kmalu
poduči, da se je v šoli sprožilo — pa prehitro, in nekemu otroku na roki troje prstov, palec, kazalec in srednjik odstrelilo in tudi dlan jako poškodovalo. Otrok je naglo omedlel ino le po prizadevanji g. učitelja se zopet zavedel ter jo-kaje obstal, da je dobil, (kje, hode natančneja preiskava učila) patrono novejih vojaških pušek, ktero je pod klopjo z nohti praskal in se ž njo igral. Patrona se mu v roki razpoči ter revežu tri prste odtrga.
Starši! glejte žalosten sad svoje nemarnosti! Učitelji ne morejo in tudi ne smejo žepov učencem preiskovati, to naj bode vaša skrb in dolžnost. Ali kako rado se na vse to pozabi! Videl sem že sam, kako vojaki domu se vrnivši, domačim in ptujim, odraščenim kakor nedoraslim razkazujejo vsakovrstne vojaške reči, n. p: patrone, svinčnice, strelno pavolo i. t. d., ktere so skrivoma seboj vzeli, kar postava sicer ojstro prepoveduje, ter na enake pogubne in nevarne reči premalo pazijo. Otrok, ki vse to vidi in sliši, želi stvar imeti, in če le priložnost najde, natihoma zmuzne, drugim kaže, daja, dokler se nesreča kaka ne pripeti. Koliko požarov, ki premožnemu kmetu imetje v nekterih uricah upepelijo ter mu beraško palico v roko stisuejo, bi izostalo, ko bi starši otrokom nedoraslim žveplenk ne puščali? Koliko očetov tobakarov pa svojim v srajčki za pečjo čepečim sinovom še pipo prižiga! Oj kolika neumnost in slepota!
Od male Nedelje pri Ljutomeru 25 sveč. V nedeljo 23. t. m. ob 3. popoldne je tukajšnje „bralno društvo" imelo svoj občni shod, pri kterem so bile na vrsti sporočila društvenega delovanja, nova volitev i. t. d. Udov sošlo se je lepo število in sploh so se vdeležili odličnejši in gor-kejši narodnjaki naše okolice. Iz poročila smo pozvedeli, da ima naša še mlada knjižnica že nad 140 raznih knjig, ter je društvo v preteklem letu 13 iztisov slovenskih časnikov imelo, kar vse kaže, da je dosedanji odbor bil marljiv in delalcn. Ko se poročila izvršijo, govoril je A. B. o koristi in potrebi narodnih slovenskih društev, o njih delovanji i. t. d. Potem je sledela volitev novega odbora za 1873. Za prvosednika bil je enoglasno izvoljen g. A. Božič, za tajnika g. učitelj B. Z orni an in za denarničarja g. A. Mih al i č. Zatim je društvo izreklo vsem svojim dobrotnikom kakor dosedanjemu odboru svojo očitno zahvalo, in končalo z govorom g. M. o gospodarskih zadevah svoj dnevni red.
Potem smo imeli v gostilni g. H. prosto veselico, pri kteri so sledeli jedernati gospodarsko-narodni govori, razne napitnice, ter se pele lepe slovenske pesmi, za kar se društvo posebno g. učitelju iu učiteljskemu pripravniku g. P. zahvaljuje. Se le ob 10. uri zvečer smo se zadovoljno a sicer težko ločili v srčni želji, še mnogo takih večerov dočakati.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Po 8dnevnem prestanku so se gg. ustavaki 28. febr. zopet v državnem zboru sešli in volitev v delegacijo, ki začne 2. aprila na Dunaju svoje delovanje, dovršili, kakor so namreč mogli. Za Češko iu Moravsko so le nemški ustavaki volili, za Tirolsko so le trije nazoei poslanci iz južne, italijanske strani volili in scer sami sebe, za Kranjsko je edini grof Thurn volil, tudi sam sebe; za Predarl-sko se ni moglo^ voliti, ker nobenega zastopnika v drž. zboru ni; Stajarci, Korošci in I s t r i-janci smo že bolj srečni, ker imamo v drž. zboru ustavalcov na izbiro. Stajarsko zastopata v delegacijah: Rechbauer in Kameri, za namestnika so pa volili Brandstetterja (boste vidili, da postane naš Frice še minister!); Koroško bo zastopal Ritter, Istro Vidulič, Goriško Koronini, T r-žaško Pascotini; vsak ima svojega namestnika. — Zanimivo je pa, da nista voljena ekselenci bivši minister Giskra niti ne Brestel, ki sta lani z Rech-bauerjem in dr. Herbstom vojaškemu ministru Kulinu toliko križev delala.
Ker vojni minister Kulin letos zopet 5 milijonov izrednih stroškov več od lani ti rja, bodo ustavaki brez dvoma zopet se ustavljali in bilo je zares muhavo, da so vsaj Giskro in Brestelna doma pustili, da jim zaupanja „navzgor" s svojim uporom preveč ne spodkopata. — Se nekaj druga mu-liavega so ustavaki napravili. V ustavnem odboru so namreč sklenili, da naj ima prihodnji, po direktnih volitvah sestavljeni drž. zbor pravico sklepati, ako je le — 100 poslancev nazočih, v gosposki zbornici pa konči 40. In da se jim denes ali jutre po kakej naključbi ustava ne spremeni in gospodstvo jim ne izvije, so sklenili, da se ustava sicer z dvema tretjinama glasov spremeniti zamore, da je pa zadosti, ako je le nadpolovič-no število poslancev nazočih. Toliko jili, če bi začelo goreti, ustavaki vsak čas leliko vkupej spravijo; ker pa že zdaj čutijo, da federalistov tudi v prihodnjem drž. zboru ne bo, so postavili tako nizke številke, da zamorejo brez vseh drugih shajati iu vladati s 100 glasovi, to je: menj kot s tretjino vseh poslancev, ki so jih sami določili. Je pa to zastop avstrijskih dežel in narodov? Upamo, da skoro zadoni glas: Pojte se solit!
V istem odboru je min. U n g e r odkritosrčno rekel, da se je pogajanje s P o 1 j a c i glede direktnih volitev povsem razbilo. In to — mislimo — bode pobilo tudi volilno prenaredbo. Državni zbor bode ob enem z delegacijami vred zboroval in menda še le meseca maja se sklenil, tako da dočakajo drž. poslanci na Dunaju velike razstave, razstavljalci in tuji gostje pa imajo še to veselje, da vidijo, kakošen da je ta avstrij-sko-takrajlitavski, poldržavni zbor, v kterem je toliko — praznih stolov.
V ogerskem drž. zboru je skrajni levlč-njak Iranyi predlog stavil, vlado podregati, da brž v zbornico prinese postavo o „verski svobodi" iu o „civilnem zakon u". Predlog je bil z 61 proti 39 glasom sprejet, ker je le malo Deakovcev v zbornici bilo. To so nevarne limance za vladno Deakovo stranko, ktera je doslej z duhovščino in z vsemi konservativci v miru živela in le tako se držati mogla. Ker je pa tudi Deaku težko, neliberalnega se kazati in Iranyjevcem se ustavljati, smo zares radovedni, kako da se bo premedeni politikar s te zanke izvil?
Vnenje države. Na Pruskem preiskuje zdaj kraljevinski komisijon one sleparije pri dovoljevanji železnic, o kterih smo že enkrat poročali. Toda stvar se prečudno plete. Trgovinski sodnik žl. G r o n o v, ki je bil kot izvedenec v ta komisijon izvoljen, je „naenkrat umrl". Ravno zdaj je tudi nja uradnik, ki je bil za pričo v Be-rolin poklican, „naenkrat umrl". In Lasker, ki je prvi te sleparije v zbornici odkril, in vse najbolj natanko pozna, še sicer ni „naenkrat umrl", pa „naenkrat je zbolel", ter ne more v komisijonu delati. Prvosednik komisijona pa je „naenkrat" imenovan za dež. glavarja na Poznanskem in mora brž službo nastopiti. Tedaj se edini zatoženec Wagener dobro počuti, in če Lasker „naenkrat umrje", nema komisijon nobenih prič in W. z drugimi vred je v zavetju.
Na Španskem se tepejo Karlisti z državno armado, po deželi in posebno po mestih pa strahuje ljudi drhal, proti kteri se še vlada braniti ne more, ker se na vojaščino zanašati ni. Po vsej deželi hujskajo tujoživci (komunisti), ki so predlanskim v Parizu ropali, morili in požigali. Neki dopisnik iz Španskega pravi: „Pri nas zdaj ne velja več: „Srečen kdor ima", marveč: „Srečen, kdor nima nič!" Sicer je en del ministrov že odstopil, in so drugi nastopili. Najnovejše poročila pravijo, da se število Karlistov, posebno v severnih straneh dežele, silno množi.
Razne stvari.
(Za ona dva iztisa „Gospodarja'1), ki sta bila v 8. štev. na prosto oddajo razpisana, oglasilo se je pet naslednjih prošnjikov: Č. g. Jož. Škrbinec, provizor v Črnečih, za Val. Mori ta, krčmarja na Viču na Koroškem; Juri Zorko, župan na Tolstem vrhu v spit. fari; Juri Mravlak, krčmar pri sv. Urbanu v slivniški fari; Mat. Bertok, krčmar pri sv. Križu na Slatini in Ivan Širše, krčmar blizo Brasloveč. Težko je bilo odločiti, komu da se naj lista privolita, ker je vsak proš-njik tega prav vreden. Vredništvo je odločilo tako, da bodo gotovo zadovoljni tudi tisti, kterim se list privoliti ni mogel. Eden iztis dobi Val. Mori na Koroškem, ker je tam pomoči še bolj potreba Slovencem kakor pri nas; drugega pa dobi župan
Juri Zorko, ker je nedavno, kakor poveda dneš-nji dopis iz Konjic, moral ob svojih stroških v Celje iti zagovarjat se zarad svojega narodnega postopanja, in je vrh tega že od začetka marljiv ud kat. polit, društva v Konjicah. — Imena treh ostalih prošnjikov pa shranimo; morebiti se najde zdaj še kaki premožen Slovenec, ki se bo svojih rojakov usmilil in jim 3 iztise naročil???
(Obsojeni hudodelniki) V končni obravnavi 10. pros. je bil Jak. Konigsberger, žagar iz Pisec, v 21etno težko ječo obsojen, ker je 23. rožn. 1872 v krčmi na Šentpavelskem vrhu delalca A. Zorka v prepiru tako pretepel, da je poškodovani še tisto noč umrl. Obsojenec se je pritožil pri višji soduiji. — 15. pros. je bila v 51etno težko ječo obsojena Ana Gorjanec iz Ljubične pri Vojuiku, ker je lastnega, novorojenega otroka hudobno zamorila. — Posestnik V. Matezel iz Stražišča pri Vojniku je bil v 121etno težko ječo obsojen, ker je 25. avg. 1. 1. turšični moki, iz ktere je nja žena hotela žgancev skuhati, mišice primešal. V. M. je imel namen, svojo ženo, s ktero je že delj časa v sovraštvu živel, kakor tudi svojo taščo iz sveta spraviti. Jedli ste zavdanih žgancev obe, pa k sreči zavžito jed izbljevale in tako smrti odletele. Obsojeni mož se je v Gradec pritožil. — 22. pros bila je 211etna dekla Zefa Simšek iz Dobja, slednjič v službi pri Š. v Kolobjem, v 51etno težko ječo obsojena, ker je svojega otroka po porodu hudobno umorila. — Kot sodeležnik tega hudodelstva je bil tožen 271etni Š-jev sin, češ, da je deklo k temu priganjal; ker se mu pa to spričati ni moglo, bil za nekrivega spoznan. — Jan. Kac, 241etui km. siu iz Slivnice pri Marib., je bil zarad hudodelstva posiljenja v 21etno težko ječo obsojen. 15. febr. je bil v 51etno težko ječo obsojen BI. Vrečko, km. sin. in vojaški odpuščenec iz Grušec, v konjiškem okraju, ker je 24. okt. 1872. na potu od sv. Uršule oropal kmeta M. Kukca ter mu 174 gld. vzel. Večji del te svote se je še pri roparji našel in lastniku vrnol.
(Banka „Slovenija") je dobla dovoljenje, da sme tudi po Ogerskem svoje delovanje razširiti. Vsled tega se bodo po vseh važnejših krajih podružnice ustanovile.	„Narod".
(Katol. polit društvo v Konjicah) obhaja 3. postno nedeljo, 16. t. m. v Druškovičevi hiši svojo drugo obletnico, h kateri se vsi udje prav uljudno vabijo. Kdo bi še bil, ki bi ne spoznal, kako važna da so dan denes takošna društva? Kje neki bi kmet zvedel, kakošne postave da se v njegovem imenu in zanj delajo? Kje si hoče sveta dobiti, ako ne v polit, društvih, pri kterih niso le kmetje, ampak tudi previdni gospodje. — Pridite toraj v obilnem številu k obletnici, ter naj vsak ud svojo ustopnico seboj prinese, in še kterega prijatelja seboj pripelje. — Na dnevnem redu je: 1. Poročilo dosedanjega odbora; 2. Volitev novega odbora in več govorov.
Odbor.
(Da koprive slana ne umori,) imamo novega dokaza v tem, da je na pepelnico tat Turk iz breškega okraja, iz tretjega nadstropja celjske jetnišnice skočil ter zbežati hotel, pa si je le nekoliko nogo nalomil.
(Prežarji v makolskej far i), o kterih ste v 9. številki „Gospod." brali, kako roparsko da so delali, so že v rokah sodnije. Naj jih le prav ostro prime.!
II. Razglasilo obljubljenih prostovoljnih darov za novo cerkev v Franui. (Konec.)
g)	Iz K o p i v n i k a : Mom Mih. 6 g'd., Uranjek Mih. 30, Predan Fr. 10, Medved Ližbeta 10, Koren A. 20, Fifra Št. 10, Babic Jak. 5, Frešar Mat. 10, Bučar Jak. 20, Bučar Jak. po dom. Švegec 5, Robnik Jož. 5, Stern Greg. 10, Bučar Fr. 5, Mom Juri 5, Prelog Jož. 5, Hojnik Fr. 15, Babič Jož 3, Mom Št. 6, Potočnik Fr. 5.
h)	Iz Loke: Cehtel Mih. 5, Vešnar Jož. 5, Janko Š, 3, Valhar Sofija 2, Rotard Jan. 10, Petek Juri 5. Sekir-nik Jož. 3, Jelšovar Fil. 5, Stern Matevž 10, Stern Trez. 10, Stern Jož. 10, Svetej Mart. 10, Cveček Šim. 5, Repnik Šim. 15, Repnik A. 5, Hojnik Juri 5, Škrbot Flor. 1, Trglec Juri 5, Koren Arne 10, Keršič Jan. 10, Trglec Jak. 5, Pliberšek P. 10, Repnik Jo». 5.
Sestavek I. in II. razglasila: Frajbam 1284 gld., Rančo 392, Morje 345 gld. 50 kr., Jelšence 341, Planica 315, Kopivnik 185, Loka 154, Požeg 40.
Skupej 3056 gld. 50 kr.
Iioterijue Ktevilkc:
V Trstu 1. marcija 1873: 67 15 82 25 36
Prihodnjo srečkanje: 15. marcija.
Tr-žna cena	V				v		V	
pretekli teden	Mariboru		Ptuju		Celj	u	Varaž-dinu	
	fl.	k.	fl.	k.	ti.	k.	fl.	k.
Pšenice vagan . . . .	6	50	5	60	6	60	5	35
Rži „ ....	4	10	3	80	4	—	3	85
Ječmena „ ....	—	—	3	—	3	50	2	80
Ovsa , ....	2	10	2	10	1	20	—	—
Turšice (koruze) vagan .	4	10	3	50	3	80	3	55
Ajde „ .	3	60	3	—	3	40	3	60
Prosa „	—	—	—	—	3	60	—	—
Krompirja „	1	60	1	30	1	80	1	90
Sena.....cent .	—	—	1	50	1	30	1	40
Slame (v šopkih) „	—	—	1	30	—	90	1	40
„ za steljo „	—	—	1	—	—	80	—	95
Govedine funt ....	—	26	—	28	—	26	—	22
Teletine „ ....	—	30	—	28	—	28	—	24
Svinjetine „ ....	—	30	—	30	—	28	—	28
Slanine „ ....	—	35	—	36	—	36	—	36
Najnovejši hur/.i na llunajii.
Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. °/„ Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vred nosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjcm
Ažijo srebra............
zlata............
A	kr.
71	70
188	50
107	65
	16
Kupčij sk strežaj
za prodajalnice raznega blaga, 20 let star, ki 1 govori tudi slovenski ter ima dobrih priporočil, išče do 1. aprila t. 1. službe na drugem mestu, najrajši zunaj na kmetih.
Več se pozve pri g. Jož. Bcihm-u, odvet-I niškem uradniku v Mariboru.	2—2
g' I A S.
Mariborska eskomptna banka
plačuje odsihmal obresti za vloženi denar, od dne vloženja do povračila:
I. na vložene bnkvice:
po 51/2% brez odpovedi,
po 6 °/0 proti odpovedi na 60 dni.
II. na kasine listke:
po 572 % Pr°ti odpovedi na 8 dni;
po 6 °/0 proti odpovedi na 60 dni.
Bukvice ino kasini listki se pri naši banki prejemajo za plačo, kedar se pri nas kupuje.
Upravni odbor.