Uredništvo in upravnistvo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ===:——= Učiteljska tiskarna. ...... ■■ = deklamacije za list so poštnine proste Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano ■ matica p0 60 v; večkratni objavi po do-~~ - govoru primeren popust. -- HflPREJ Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak ————— dan opoldne. ——------------— Naročnina po pošti '/ dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta Iv 9"—, za mesec K 3‘—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in == Ameriko K 48. ....—— Posamezna £(evi)ka 14 vin. sera št. 98. V Ljubljani, torek dne 30. aprila 1918. Leto II. Si prvemu maju 1913 Sodrugi in sodružice v Ljubljani In okolici! Jutri dne 1. maja bo v Mest-nenJ domu shod Udeležite se ga v oellem številu. Mir, svoboda in osemurni delavnik je naš bojni klic. Sklicateljstvo. Za mir m Živi,- Srce je na irno v izredno žalostnih časih, živimo med staro _ )°.C0.°!. Bli*a™ se koncu dobe klanja in vojnih ,/0 ’ le‘lvCI'e in absolutizma, česar se bo delavstvo d'01 11,11 ot' v'ob£e z grozot« spominjalo cela desetletja. Koliko gorja in solza je bilo takorekoč po nepotreo-nem, po krivdi kapitalističnega nasilja, po krivdi imperializma! Socialistična internacionala je toliko let prvega n i a j a z vso svojo dušo po vsem civiliziranem svetu manifestirala proti oboroževanju, proti vojni ter za mednarodno solidarnost proletariata narodov. Iz milijo- 110v Proletarskih src so se prvega maja odpošiljali leto ^ ,etnrn bratski pozdravi in prisege, da so vsi enih ls ene želje, da se hočejo v skupni zvezi bojevati ,0|i skupnemu sovražniku delavstva in človeštva, to jc, proti kapitalističnemu materializmu, ki je vzrok današnjo vojno. šeni-) m 1)1 Petercem poskakovalo veselja in navdu- | Im-. icL-il, proJetar manitestacijah v bratskem objemu | je kj,. LCV, vso*1 narodov, vseh ver. V proletarski duši i ‘j vtrjena vera, da je delavstvo oni močni faktor, j 1 00 preprečil vsakršno nasilno vojno. Ni jih bilo tnalo, j 1 s<> še zadnja leta pred vojno biti prepričani, da je ; večja vojna v Evropi nemogoča, ker se odgovorni krogi | Nesejo pred nastopom proletarskih bataljonov. In kakšno razočaranje, kakšno veliko presenečenje! ■ ^ojna je prišla v vsej svoji strahoti, kakor deroča reka, ; ki poplavlja in odnaša vse s seboj. Tako je vojna trenutno odnesla vse naše upe, vse naše majske prisege na bratsko in mednarodno solidarnost. V par dneh je bil križ na vse, kar nain je bilo najdražje, najidealneje. Delavci, ki so si par mesecev prej prvega maja še bratsko podajali roke, obljubujoč si zvestobo in solidarnost — stali so v jarkih ter drug drugega ubijali, zato, ker je nekdo to naročil ‘in zažugal. Tako je zahtevala večja sila nego je ona naših milijonov! O, kakšna grozota in obup je takrat prešinjal vse tiste, ki so ostali zunaj in ohranili zdrav razum in jih vojna, iurija ni opijanila! S kakšnimi čutili so gledali dogodke. To opisati morejo le tisti, ki so za ideale živeli, le tisti, ki jim je bila mednarodna solidarnost ideal na življenje in smrt. Le nekaj dni in vsi ti ideali so šli po vodi. Internacionala je bila formalno mrtva, brez moči, brez stika. Načela in program, ki je nanje prisegal proletariat in toliko žrtvoval zanje, niso se mogla uveljaviti. Skoro minejo štiri leta od tistih dni, in vojna traja dalje, niti slutiti ni skorajšnjega konca. Žrtve in grozote triumfirajo dalje. Milijoni nedolžnih otrok je brez očeta, milijoni mater je brez sinov, žen brez mož. Milijoni nesrečnih invalidov, ki so izgubili svoje najdražje zdravje; milijone štejemo listih nedolžnih, ki hirajo v zaledju zaradi pomanjkanja hrane, zaradi žalosti in tuge. In še ni dovolj! Še ni zemlja napojena s človeško krvjo in s solzami! Kaj pa še hočejo? Ali hočejo "i’.Cs vse človeštvo uničiti? Prvotna obupanost sc je v proletarskih srcih polagoma polegla, pričenja sc pojavljati upanje v novo življenje. Duh mednarodne solidarnosti, ki sicer v srcih proletarcev ni nikdar izginil, stopa danes zopet v življenje in išče stike, išče pota, da zopet dobi samega sebe — svojo moč. Proletarijat, ki je spočetka vojne zapuščal obupno svoje organizacije, sc danes polagoma vrača, ker sc je v tem času le še bolj prepričal, da zanj ni mesta izven njegove organizacije, izven njegove stranke. Proletarijat se jame zavedati, da, če je že bil preslab, da bi bil preprečil vojno, je pa vsaj njegova naloga da tlela z vso silo na to, da se ta vojna konča ter se napravi mir, ki bo omogočal in zagotovil narodom svoboden razvoj, da sc napravi mir, ki bo jamčil za to. da se v bodoče več kaj takega ne pripeti. Gorje človeštvu, če se napravi mir z diktaturo zmagovalcev —• mir ponižanja. Tak mir bi imel že ob porodu v sebi kal skorajšnjih novih in ljutejših vojn. Zato je dolžnost proletarijata, da v skupnem nastopu prvega maja manifestira svoje želje in zahteva, da se sklene mir brez nasilja, brez aneksije in kontri-bucije ter s samoodločbo narodov, Le tak mir bo garancija za bodočnost, bo sreča za vse človeštvo. Proletarijat mora letošnjega prvega maja manifestirati za svoje zahteve, svoje socialne pravice. Manifestirati bo moral svoje želje po skorajšnji obnovitvi internacionale; brez katere je delavski razred brez prave moči. Vse umetno sovraštvo mora izginiti iz naših src. Prepojiti in vneti se moramo za svoje ideale, za mednarodno solidarnost, ki bodi naša gonilna moč pri vseh naših nastopih. Nova internacionala bo živela in pro-spevala. Postavljena pa mora biti na zdravo, solidno podlago. Sestavljena mora biti iz svobodnih narodnih in enakopravnih skupin. Le.taka internacionala nam more dati tisto moč in medsebojno zaupanje, ki je za bodoče boje ueohhodno potrebna. Tudi naloga slovenskega proletarijata je, da dela po svojih močeh za obnovitev naše avstrijske internacionale, ki mora biti prav tako sestavljena iz svobodivil enakopravnih narodnih skupin, v kateri dobi slovenski proletarijat svoje primerno enakopravno mesto. Slovenski proletarijat mora prvega maja manitesti-rati za svobodo. Brez svobode in življenja ni bodočnosti ne za posameznika, ne za delavski razred, ne za cel narod. Proletarijat mora v prvi vrsti hrepeneti po svobodi, ker je bil in je še vedno suženj — suženj kapital,?. suženj razmer. Noben razred ne trpi pod pritiskom moralnega in materialnega suženjstva kot proletarijat. Nihče nam ne bo svobode jlV ibtrril, če ne sami. Z°ito nas ne sme strašiti rtobena žrtev, če je potrebna za dosegu svobode za svoj razred kakor tudi svoj narod in vse človeštvo. Saj je bilo vse dosedanje delo proletarijat; tudi delo za svobodo. Vsako gibanje, vsaka stavka je bila boj tudi za večjo svobodo. . Danes, v dobi vojnega suženjstva, moramo ta boj nadaljevati ter se neumorno boriti za svojo socialnopolitično in narodno svobodo. Pravim tudi narodno, ker smatram tudi za ta boj proletariat poklican,' zakaj zanjo se bojuje, ker ve, tla je narodna svoboda ne samo v njegovem interesu, temveč v interesu socializma, v interesu delavske internacionale. Dovolj smo imeli narodnih bojev, dovolj so škodovale delavstvu šovinistične zmede. Skrajni čas je, da se narodno vprašanje reši. A rešeno bo le tedaj, če postane vsak narod svoboden - neodvisen, da si bo sam določal svojo usodo. Le v F. S. Francet LISTEK. ov: Utrinki. Napočil je dan ... 23. maja 1917. . Gluha noč pokriva bojne poljane, kot bi <>tela prikriti očem grozen prizor človeške po-*v|anosti. Le lopatam zaprasketa puška. Žaro-p oblije s stožcem svetlobe nasprotnika. Potem eno^pel mir... Telefonske žice brnijo svojo nin° 110 Pesem- Pr' aparatu pa bdi osamljen , Zatopljen v misli na svoje drage daieč ‘ n v domačem kraju.---------------- Solnce ljubko obseva pisane poljane. Vsa in ajina je odeta v prazniško obleko cvetja J zelenja. Svečani mir vlada nad božjo zemljo. empelj narave vabi uborno človeško bitje na Pr°stp, da se veseli veličastne krasote vstajenja. ! — Tam iz daljine se razlega ubrano, elicastno petje. Od vseh strani hitijo množice •la hribček tam na obzorju! Zbirajo se k slav- nosti prerojene narave. Ves hribček je že poln •I ’ a še vedno prihajajo nepregledne trume. . P° c.estj pride trop ruskih vojnikov, veselo vriskajoč in pojoč. Na prijazen pozdrav mi pove vodja navdušeno: Sklenjen je mir med nami in vami! Konec je grozovite vojne! Pojdi z nami, da skupno praznujemo veliki dan človeštva, dan svobode in'začetek lepše bodočnosti. Priborilo si ^ ga je človeštvo v moreči temi nerazsodnosti in groznega trpljenja. Zato pa je sijaj zmage nad zlom tem lepši. Bojni hrum nam je vlil spoznanje, da smo bratje. Med nami ne bodi več sovraštva in zavisti. Vlada naj sama bratska ljubezen in složnost. Zastavimo skupno vse sile za povzdigo človeštva do najvišje stopnje popolnosti... Na griču in okolo njega je bila zbrana ne-brojna množica ljudi iz vseh krajev. Vse je vriskalo in pelo veselja, ter se veselilo blaženega miru. .. Ob sinjem morju sem se izprehajal s svojim noviin tovarišem. Povedel sem ga do pravoslavne cerkve, kjer je pop opravljal zahvalno daritev v proslavo miru. A nisva vstopila! Šla sva rajši iz mesta, v prosto naravo. Pred nama se je blestelo sinje morje v brezmejni veličini, mirno in skrivnostno kot bajka. Iz src nama je kipela vroča zahvala za novorojeno, pravo svobodo... Ta, ta, ti, ti . . . Ta, ta, ti, ti. . . Vzdramil me je klic naše postaje iz lepih sanj. Polotila se me je britka otožnost, da prekrasni sen ni resnica. Podvojeno sem čutil težko breme grozne usode... Zora vstaja. Napoči dan, ko zagrmi poslednji top, in ko bronasto žrelo za vedno neha bruhati smrt in pogubo predse. Poslednji strelski jarek ostane zapuščen. Vojniki ne bodo več krvaveli v pesku in visoki travi. Trombe bodo klicale k zbiranju, med vihrajočimi zastavami pa bodo svirale godbe. V večerni zarji bo izginil krvoločni vojni bog, utrujen in pobit. Izginil bo s svojim okrvavljenim mečem v opuščeni pokrajini pozabljivosti. V zori pa prihaja angelj miru z zlato pušico, daleč balzam pozabljivosti... Sladki balzam tem momentu bo proletarijatu mogoče psvetiti vse svoje moči za svoje socialne kulturne in politične pravice. Rekel sem, da bo delavstvu v korist, če se to čim prej reši, zato pa je njegova naloga, da to 'rešitev po svoji moči pospešuje. Napačna pa je misel, da naj proletarijat pusti vse svoje zahteve in boje na stran in naj posveti vse svoje moči rešitvi narodnega vprašanja. To lahko trdi, kdor je sit, ki ničesar ne potrebuje. Ne more pa tega trditi proletarijat, ker je danes njegova eksistenca povsem negotova, ki ga kapitalisti neusmiljeno izkorščajo. Prole-tarijat mora tudi sebe rešiti, ker je to v njegovem kakor tudi v narodovem interesu. Slovenski proletarijat se lahko bojuje in se bo bojeval za nar. svobodo paralelno z bojem za lasten obstoj. To se lahko od njega zahteva — več pa ne. Da bo mogel svoje moči uporabiti, je pa njegova dolžnost, da izpopolni svoje razredne organizacije, da sklene svoje vrste v družbi s proletarci vseh narodov, ker le tako se bo lahko bojeval in zmagal. Na delo za dosego miru, za dosego svobode! Jos. Petejan. j In hoc signo vinces. Četrtič praznuje v svetovni vojni proletarijat krvavi prvi maj. Četrto leto divja krvava igra, katere noče noče in noče biti konec! Meseca avgusta 1914 sc je imel vršiti na Dunaju svetovni kongres internacionale, a dogodki so kongres prehiteli in tri tedne pred kongresom je izbruhnila svetovna vojna. Na omenjenem kongresu bi bil moral mednarodni proletarijat zavzeti definitivno stališče proti vojni, militarizmu in vsem »iz-mom«, ki ovirajo napredek človeške kulture in zatirajo v prvi vrsti delavski razred. Z vso vnemo se je zavedni proletarijat pripravljal, da sledi klicu kongresa ter izvršuje naloge in dolžnosti, ki bi mu jih kongres nalagal. A izbruhnila je vojna in kakor z enim udarcem je ustavila stroj, ki bi imel preustvariti človeško družbo. Že prve dni po izbruhu vojne so se sovražniki internacionale veselili in ji peli »Recjiem«! Pod pritiskom razmer je tudi proletariat sam začel obupavati in navdušenje se je spremenilo v strah: Internacijonale je konec! Nastopil je srednjeveški sistem, ki nam je vzel vso svobodo in oviral vsako delo. Polagoma se je začelo obzorje jasniti in pričelo se zopet delo za oživitev internacijonale. Ko so nasprotniki internacijonale spoznali, da ni še vržena ob tla in da se zopet dviga, so šli takoj na delo, da preprečijo njeno obnovitev. Kamor smo se ozrli, povsod smo videli izkoriščevalce proletarijata na delu, da zabranijo združitev mednarodnega proletarijata. Tudi pri nas ni izostalo hujskanje in slovensko delavstvo ie dobilo tudi svoj delež. Ustavili so nam strankino glasilo, razpuščali društva in organizacije; preganjali so delavca doma in v tovarni, v rudniku in na železnici. Slovensko račžiansko časopisje je veselo konkuriralo s časopisjem drugih narodnosti, da omalovažuje stranko iu internacionalo sploh. Nobeno sredstvo jim ni bilo odveč, da diskreditirajo v očeh delavstva strankine ustanove in voditelje. A ves trud nasprotnikov ni nič pomagal. Povsod se je začelo delavstvo zopet zavedati in šlo na delo za tisk, organizacije itd. Po prvem razočaranju je proletarijat pogumno pogledal hudim razmeram v oči in se oprijel dela za združitev izkoriščanih. Ko so sovražniki uvideli, da je bilo njih veselje nad poraženo internacionalo prazno, so postali še srditejši. Na vse mogoče načine skušajo preprečiti delavca, da je mednarodna solidarnost proletarijata le prazna fraza, ter hočejo s sladkimi besedami izriti iz delavske duše razredno zavest. A proletarijat je v štirih letih vojne spoznal, da pride do rešitve in svobode le po tej poti. Zato se pripravlja z vso vnemo za bodoče boje, ki bodo hujši ka- blagega miru, tolažbe vdov in sirot, preplašenih otrok in onemoglih starcev, ki osuši solze človeštva... Vihrajte visoko, bele zaatave, ki vas ne omadežuje vroča srčna kri človeka! Vihrajte v jutranji zori lepše bodočnosti, pojte pesem miru in ljubezni! V zlati zarji in vročem poldnevu, v tajinstveni noči pod zvezdnatim nebom! Odpravi krvave spomine, odpravi sovraštvo, srd in prepire med narodi! V blagodejnem poljubu zlatega solnca odmevaj geslo: Ljubezen in bratstvo! Polja naj uspevajo, vinogradi naj rode. In ljudje bodo srečnejši sedevali pred svojimi domovi. Usta bodo oznanjevala: „Blaženi naši očetje, ki ste morali prelivati svojo dragoceno srčno kri v grozoviti vojni zakonec vseh vojen, za večni mir, za našo srečo! Živel vaš spomin, vaša sveta kri1“ v jutranji zarji bodo žvižgale kose in pevale tiče. In zvonovi bodo doneli: »Blažen zlati mir!“ O, vizija novih šumečih mest! Zmagoslavnega dela visoka pesem se razlegaj povsod! Žrjavi škripajo, lokomotive sopihajo, avtomobili prasketajo — dionizična simfonija! .. Parniki izbruhajo blago daljnjih dežel, vlaki dovažajo kor so bili. Ti boji pa bodo uspešni tedaj, ko se proletarijat združi v mogočno falango, katere ne bo nobena sila premagala. Up izkoriščevalcev proletarijata, da je internacionala ubita je šel za vedno po vodi. Vihar, ki je pred štirimi leti izbruhnil, je drog, na katerem plapola rdeča zastava mednarodnega proletarijata le vpog-nil, a zlomil ga ni. Zastava se zopet dviga in ni daleč dan, ko bo mogočno in zmagov. plapolala nid glavami milijonskih množic! Da se bodeš tudi ti slovenski delavec veselil zmage mednarodnega proletarijata, stopi neustrašeno na plan za svoje pravice in svobodo! Vstani tudi ti iz dolgega spanja in praznuj praznik pod revolucionarno zastavo Internacionale, na kateri stoji napisano: V tem znamenju zmagaš! v. k. Diktatura proletarijata. Nastop nemške socialne deniToikraoiile dne 4. avgusta 1914. je povečali d«) slkraiimcisti nejasnost in zmedenost gfcide 'načel in taiktiike v vrstah vseh socialističnih strank. Udarec it prišel tako naglo iin je bil talko močan, da so se balii celo najmirneiiši sodrugi, da -pride do mo-■polne 'katastrofe. In res je katastrofa tudi prišla. A kakor je bila velika, niii biiila popolna. I )e-lavska internacionala mii razpadla docela. Vendar .je prenehala delati v dobi, ikio je bila prole-ta.r.ijatu najbolj potrebna. Vprašanje, ali prične stara internacionala še kedaj postavati in, ali pride kedaj do nove internacionale, je 'postajalo tekom vojne bolj din boli pereče In za delavstvo življenske važnosti. Doisedaij so ostali vsi poizkusi, da se da delavstvu novo internacionalo, 'neuspešni. Bo skoro štirih letih evropskega Manja sio razcepljene socialistične stranke enako kakor v prvih imielsieorh vojne. Vendar smemo beležiti v dolbi te dolge tragedije nelkaj dahnili im bodrečih znamenj. Poskusi za zboljšanje socialističnih strank nam ires niso prinesli internacionale, pač so nam prinesli Zim-'imerwaMa, ki je vplival na socialistična srca kakor cvetoča oaza na žejnega popotnika v puščavi!. Bil je to komaj meglen žarek, ki nam je kazal negotovo obliko bodočega kurza v socialistični talktikii. N;i bito veliko im bilo je vendarle mnogo. Socialisti, iki sie raso dali zapeljati ne po terorizmu svojih vlad, ne po bojni navdušenosti Ljudskih množic, so ipoložili prvi kamen k zgradbi nove socialistične poiti'. Za Zim-merwaJdom /je priseli razkol v vrstah bivše neunške socialne demokracije, prišlo je WMzo-noivo teoretiziranje o novi zgradbi človeške družbe po prvi ruski revoluciji, je prišla zinuiga boljševikoiv s svojo diktaturo proletariata. Sredi grmenja topov in med odsevi 'krvavih potokov so se nam' prikazal i prvi jasni ir; ousiti žarki bližajočega se delavskega dneva. Že v predvojni dobi ni bilo v socialističnih ■vrstah enotne taktike, ki naj hi veljala enako za vse socialistične stranke, niti za najvažneje slučalje, iki so objemali (interese proletarijata celega sveta. Abditusovo' mnenje, »da je kolebala stranka med radikalizmom im oportunizmom in, da ni imela liasndsti v načelih in taktiki«, je docela .pravilno. Le, da ne zadene samo naše jugoslovanske marveč vse socialistične stranke. Posamezne sioidalliisi^V^ stanlke so bille razdeljene na več boli ali umna si nasprotujočih strnili od katerih ni liimela nobena afbsiolutne večine v stranki. Vprašanje o taktika v slučaju izbruha svetovne vojne, je delilo v več taborov meile posamezne stranke, marveč celo delavsko internacionalo1. Držav- živila in kovine in les oh žvižganju piščalk in bučanju siren. Med njimi delavci z golimi prsi, bronasto kožo in jeklenimi mišicami. Nad visokimi tovarniškimi dimniki se veličastno vale oblaki dima ... ... In velika, grozovita svetovna vojna iz* ginja kot daljni spomin v megli preteklosti. Pod modrim nebom med strehami in oblački — vizija lepote in sile plujejo zrakoplovi liki ticam. Ne več grozeči! Svobodni so in ljubki, nosilci miru in sreče! . . . Leteča divizija Za izpremembo smo se klatili po lepi krajini bukovih gozdov. Bili smo takozvana leteča divizija. Lepe, gosto nasejane, snažne vasi se menjavajo z rodovitnimi poljanami in senčnimi gozdi. Bele ceste se vijejo po dolinahjn gričih. Pot nas je dovedla ob Prutu do S... Precej veliko mesto črni ob reki na strmem bregu, in je skoro prazno. Mesto sicer ni mnogo poškodovano, toda je domala mrtvo. Po večini židovsko prebivalstvo je večinoma vse pobegnilo. ne in narodne razmere so vplivate na vse socialistične isHramke čezmerno. Hrepenenje po zmagi, po skorajšnji zmagi, ije povzročilo lov na nove poiti, po katetrih naj bi stranke hodile. Partikularni interesii posameznih strank so^ dobili prvenstvo nad splošnimi interesi. Deželni oportunizem je tako zavladal, da so ožji strankini interesi škodovali splošmiosti in drugim bratskim strankam. Mnogokrat se mri de zdelo •kakcu- da se loiviilmo za idealom, pred katerim nas tje sram in, ki bi ga zato radi Skrili, da ga drugi ne vidijo. _ Tragedija, ki nje zadnje dejanje ni še končano, je bila zgovornejša nego vsa druga dejanja in svarila. Cesar niisO' iznioiglii (idealni in nesebični sodrugi, to sio storili potolkli delavske krvi, ki so gonili tuie mline. Pušico delavstvo ie prišlo kad kmalu do spoznanja, da bi izvršilo samomor, če bii izročilo v roke buiržvaziji sadove sivioife reivoiliuoiife. Po svoji -zimiaigi so pw>' glasili. boltSševikj brez strahu iln brez sraniu diktaturo proletarijata. Takoj je zašumelo po vsem evropskem meščanskem časopisju kakor v parnim. Ni zašamelo raidii nuislke drame. V Brest-Litovskem miru ni iskal noben meščanski časopis napak liiz avtiokratične diolbe. Ni ene pohvalne besede ni biilo za .junake, ki so prevzeli smelo 'in junaško razdrapano dediščino svojih bivših di sadim inii s trat orjev im se postavili v službo naroda z namenom, da uvedejo red, kier ki 'izključuje sodelovanje socialističnih strank z meščanskimi} strankamii. Težika iin (krvava je bila pot A polagoma prihajamo do željeneiga cilja. Polagoma a gotovo sii prisvaja tila mnenje, da nimajo opraviti socialistične stranke ničesar z meščanskimi strankami. Polagoma a Kotovo priihaliamo, do zaključka, dia niimiamo ni; česar oriikiiivaiti in, da ne moremo priporna®* posedujočim sioiieim ob nobenem pogoju pra* vioo, da bi suneli! gospodarsko Izkoriščati delavski irazireld. Ni 'ideala tako lepega in ni nobenega razloga, ki bi tako izkoriščanje opravičil. Ne dovolimo noben emu narodu praivfce, da bi smel tlačiti in usužn[jeivati druge narode. Enako ne dovolimo nobenemu človeku, da bi smel gospodarsko izkoriščati drugega človeka. Izkoriščanje delavstva po polsiedluiioiSiih raiztnedih je izdajstvo nad narodi. In je \ izdajstvo nad sa- _______j_______ i ■■■ • • ■ - — Preko dolgega mostu, ki se spenja čez Čeremoš, smo jo mahnili v W... Tam je bilo glavarstvo.^ Mestece je po večini razdejano-Samo kmečke koče v okolici so nepoškodovane. In glej! Pri cerkvi, v linjah zidu, ki jih imajo gališke in bukovinske cerkve namesto stolpa, so imeli še vseh pet zvonov — za nas že redek dogodek. Sedaj jih baje že ni več tam! Na potovanju tja in tam se nam je vsak dan nudil nov prizor. Zares, lepa dežela! In ljudstvo! Kakšna babilonska zmes! Tu Rusini, tam Rumuni, med njimi Nemci. Ponekod pa vsi pomešani. Da ne manjka Židov je umljivo. Povsod liste postave s „pajsesi“ v dolgih kaftanili. Bili smo nekaj časa med samimi Rumuni-Dalje proti jugu bi človek že mislil, da razen Rumunov in Zidov ni drugega prebivalstva-Ko pa smo se preselili v sosednjo vas na prijaznih hribih, odkoder je prav lep razgled p° dolini Sereta in po gričih tam nasproti, nas .|e presenetilo samo rusinsko prebivalstvo. Na drugi strani, proti mestu R ... pa je ob p° | vse polno vasi z najrazličnejšim prebivalstvom ; nemškim, ukrajinskim, rumunskim, in celo tr miim seboii, če se da delavstvo izkoriščati. Delavsko 'izk-oiriščaniie mi dmuig-egal nego imoiclemno suženjstvo. Dokler pa eksistira suženjstvo v tej ali onj obliki, je smešno govoriti o svobodi. ekipna v a Izkoriščanja delavstva enako klakoir odprava vsakršnega lizkoriščatnja posairtetziniiika to posamezniku, naroda n>o narodu ati razreda bo razredu, ni le socialnega pclmiena, 'marveč tudi orjjaškega moralnega -zinoičaiia. Izkoriščanje r>onižurie tuidS imoralni nivo lizlkiciriiščain-ega do »ajnižje stapniie. ,Ono vstvarfei pogctie vise ne-nioralnostii, kar ;ie v sedandii družabni obliiiki. o čainde, hi (je tarnali sediainijamiu gospodar- skemu zisit-anu., je -obenem trdna podlaga sipto-js]”.nern/orali, v ikaitero fe človeško zabredlo-, za* kakemu -itekoiri-ščandu je boli za umoralio, boj ,11,.,SV ad'0’ boii, ikii voidii neipoismedino do lepega avnega življa. raz/rertS^110^ take,rnu iridcriiščainuiu delavskega ‘ a- p0 boiselduiioioeim1 razredu se -nahajajo zdra n’e s^ira,T1Ike -v enakem položaju kakor oop«v - 'n,ai,3lram bolniku, ki ga imloire le d-oblra .Lv®01® rešiti smrti. Bolnika se imora 'Otpeni1-budi proti mi-eigoiviil vol®. Enako sime dieilav-' M.° bdpiuaviiti -izkoriščanje tuidli tadiaj, akio se to izkoiniščanie oipiira na večino v ljudskem zia-ston®tv;u. Tembolj, 'ker mi nobena iskri vnesit, dia s® opiira taka večina v ilja-diskih -zastoipih na bredsodfce imjn-a nizki niivo kuilture marcldoiv. Predsodki in ignoranca pa nimajo nobene pravice zahtevati zase predpravic ali celo pravice določevati in sklepati zakone družabnega živ-čnv'!a‘ lz,trcl3i.ti -izkoriščanje tudi pirotii volji ve-n,mw ';tttdskili zaslepili, rje miogoče le potom marveč^ '^tature. Ta diiktaifcura pa ni cilj segio r,p . .^'vdstvo, skrajno- isredlsitvio, v do-rišoflifii.j i e^a ciilja, v dosego odprave lizko--stvo .vstvia I>0 Posedujočih slojih, s-red- sta k-f sc 'doseže odpravo sedanje- m en-i , at|I,Sl^čnega in vispoisttaivitev' socioifetiič-j.. v. '^psboidainskega zisiteima. Iz vseb teh raz-n.ni K diktatura proiletiainijata velikega mo-’ ainega značaja in nijma nič skupnega z -vsemi ntniii diktaturami, ki so vstvartle v mais vseh strah pred tako besedo. Proiletairijat iima pravico _iirx dolžn-ost, da ise me pusti več nadalje izkoriščati. Ali on nj bil gotovo omi eOieimemt, ki ke :ki ™ 'sedaii 'Vsiljujejo v 110- žiln :vU7.,.-?x •C?S vl? ^‘^^ure, te je vedno silu-tudi ižkoirlčamf"1111 l^lt' eir,'kTat korisitno vil-- ^aiei?^!rat to poskusili to sredstvo- -boljše-Kh In kakor želii-mio ruskemu proiletairijatu iz I'0:™oe srca, da si -obrani -sadov-ei svoje reivo-'dClfe, -enako pričakujeimio- z upaJpioiliniim navdu-'Seufeim, da se zbere v bodoči delavski liinitema-^'oinaiii mogočno ikndeilo simielih junakov, ki bodo. združeni v našem velikani idealu, korakali pioguirnino im brez obotavljanja po1 ravni °™'. ki edina vodi v ... -socializem. Iv. Sokol. Stoletnica rojstva Karla Marksa. iitein ni'm'maja f' *' mirle sto let’ ocl* dajevnasprotniških jarkih vriskanje Vp,\ zP0®flen° veselje. — Nasprotnik ne strelja sovIm,- -i ku*1 m*rno- — Na zakopih je ovraznlk obesil belo zastavo! Parlamentarji »‘bajajo, nasi jim gredo naproti! — Vrše se azgovori! — . Tako so podile vesti druga drugo. Ko se v zvedelo, za kaj se gre, je povsod zavladalo ia,^0 veselje, zlasti, ko je dospela vest, ds verovati orožje. To pomenja začetek prave °ŽjV].e dobe. Vse je prerojeno, vse na novo h$t v -°' se blaSi mir!“ gre od ust do ir'11' hog umira, angelj miru prihaja... k0l). ,Sak trenutek naleti potnik na ubogo kihin ° paro’ ki leži v iarku ob cesii in P°' vsled oslabelosti. Tudi žrtve vojne! kop; em do takega v pogin obsojenega se Vse ga je že zapustilo. Nihče mimoidočih Vstar zmeni zanj. Zvija se v snegu in skuša Cl> toda preslab je že. Pristopim ter mu prigovarjam. Žival dvigne glavo in me skoro vzradoščeno pogleda. Toda samo en trenutek je žarek upanja razsvetlil motne oči. Žalostno, nekam vdano, položi glavo v sneg in pričakuje smrt... * V hudi zimi smo prišli v Sedmograške Karpate. 1 okrajma je jako lepa vkljub ostri Ko so pnsli lepši dnevi, naznanjajoči bližnjo pomlad, ki je tu dokaj pozna, nas je vedno bolj mikalo ven na prosto. Lepega dne se napotimo trije na izprehod, da se naužijemo lepot narave. Prišli smo že izven vasi in gledali^ na strmo višino koncem doline. Kmalu se začuje par strelov. Gledamo, v katero smer so namenjeni. Razpočenje šra-pnelov prihaja bližje in bližje. Nasprotnik nas je prav gotovo opazil na zasneženem prostoru. Las je, da se umaknemo nasprotniku izpred oči zopet v hrib. Ko se vračamo domov, izvemo, da je tam v bližini, kjer smo prej stali, udrla granata skozi streho bližnje hiše ter pri tem ubila petdesetletnega moža in dva konja. Ostalim trem možem se na srečo ni zgodilo nič. Mož bi bil imel kmalu biti odpuščen, a je namestil tega našel grob v tuji zemlji. . . preimo-gcikopn.i družbi. V par dn-eli so stavko s policijo in vojaštvom zadušili in o-k-oilo trideset rudairjeiv pozaprli. V letu 1884. pa, k-o je bilo preganjanje radikalki ih socialistov, kakor so- se takrat imenovali, precej hudo, je našel poli-evduh tudi na Slovenskem velefedajalce. Seveda :ic veljal raj-ni Ždeznikar tudii za radi-kailnega socialista din obsodili so ga takrat pred celovško poroto na deset -let ječe. Vsi takratni procesi, ki so jih v raznih -k-rcin-ovin-ah -obesili delavstvu, so služili -za prehudo imias v veliki industriji. Dobili so toraij delavci' raznih nud-oko-pov, večjih plavžev, zvezo z onimi delavci v -mestih, -ki -so bili voditelji raznih malih tedai -obstoirečih dr-uštev, im sicer so innelii v enih imiestiih iziob-raževainia v drugih zopet bralna d-ruštva. Kakor so -se združili indiustriohi-i delavci v zv-ezo z graškimi -delavci po zgornem in si edin.jem Štajerskem, tako -so se spoznali in zbližali ter pridružili tudi slovenski delavci ljubljanskemu izobraževalnemu društvu i-n prišli v do-tlko z razniimii sioidnuigi, z rajnim Brozovičem,. Grab le vic cm, Zadnikom. Štajerski Slo-venci pa so bili takrat pri graškem izoibra--ževalneim -društvu. Vplival je tudi na naše delavce sklep glede praznovanja prvega mai-a -leta 1887. v Parizu, čeprav se pariški- -sklep med avstrijskim- d-elavs-tvam takrat n-i v večji m-erj izvršil, a vendar je de-lavstvio oziroma so razni zaupniki že takrat skušali zanimati delavstvo v iraiznili -mestih, da bi ilzrazili svoje zahteve s praznovanjem prvega maja. Po-srečilo s-e jim je to šele po Haimfeld-skem strankinem zborovanju, na katerem je bil navzoč tudi slovenski socialist Zadnik. Slo-\es-no prazn-oivanj-e prvega maja in počivanje dela pa se je v Avstriji -izvedlo šele leta 1890. S tistim praznovanjem so se skupno izrazili proletarci po celi Avstriji za oiseimiumi delavnik, pno-sti tisk, uvedbo splošne in enak'e vo^ liilne pravice. Praznovali so prvi maj seveda različno. Sattno to je biiilo po'vsod enako, da so v vse-h okr-atfiih koinoen-trirale politične iciblasti oroznustvo, po isred-njem Štajerskem celo vo-‘jastvo^Priredbe so bile pa različne. Po srednjem Štajerskem so -praznovali delavci prvi uiidj večinoma 'I^gvs-dcI s pirirCfCibo vc-Jiikiiih ve^ selic. V -nekaterih okrajih tudi z -majhniim sho-. dom. Po slovenskem pa tudi z božjo potjo. Zagorski rudarji -so šli na Sveto -goro, trbovljski ria s-v. Planino. Seveda ne vsi, ki so' se poznejše čas-e udeleževali -shodov, toda pri vsem teim je veljalo praznovanje cilju v doisego osemurne, mu delavniku in splošni -ter enaki volilni pravici m zbuiditvi delavstva k zavesti, da jc v skupnosti- imioč, da pa je t-o moč le takrat -mogoče uvel javiti, če -je delavstvo z-družeino. Za-raditega pa, ker s-e je delavstvu -posrečilo vsaj deloma doseči -osemurni delavnik, splošno in enako vohlnio prav-o. zaradi-tega ie delavstvo .ud; v naših -slovenskih industrialnih okrajih za praznovanje prvega maja povsod jako vneto. Reci pa sc m-o-ra, da je bil res prvi maj v letu 1890. oni dan, -ki je prebudil ima stoti-s-oče delavstva. posebno v veleiindustniiii ter ga -opozoril na delavsko samopomoč. Da so v -tej zavesti snovali in snujejo -strokovne iin politične organizacije, je naravna posledica. M. Č Izraz internacionale. »Nova Doba« prinaša v češkem, hr-vatskem, srbskem, slovenskem, poljskem, italijanskem, nemškem in madžarskem jeziku naslednji oklic: Slovenski delavci! Na dan 1. maja, praznik dela, bodemo manifestirali za čim hitrejši konec te grozne vojne, za pravi in de-mokiatski mir. Manifestirali bodemo za socialne zahteve delavstva proti izkoriščevalcem kapitalistične struje in za odpravo razrednega gospodstva. Manifestirali bodemo za odpravo militarizma, za svobodo, samoodločbo in združitev vseh osvobojenih narodov in vsega trpečega ljudstva. Naj bi bil ta dan izraz solidarnosti vseh trpečih in za socialistične ideale se borečih ljudi zberimo se vsi v bratski shod na Velikem trgu v Plzjnu.’ Tiika) pokažinu v polni sili javno pred vsemi svojo voljo ter geslo majnikove slavnosti. Naj živi solidariteta in svoboda delavskih vi st, naj živi svoboda vseh narodov sveta.« , 8o-lrugi! Posnemajmo naše sodruge v Plznu in zber.mo se polnoštevilno na shodih ne glede na narodnosti ter pokažimo vsemu svetu, da smo edini in da hočemo izpolniti izrek našega nesmrtnega K. Marxa ob stoletnici njegovega rojstva: »Proletarci vseh dežela, združite se!« Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom! Naš praznik prvi maj. S ponosom gleda vodstevofdiia na dolbPiane zmage. Zavedni isiloveinSkii proletainee se oiziira rua svioi pralziniiik botia, na aniiniuikxst im gloda po-guimrno v boidoonoist. Tnidi nnoilet/atrec je pomo-san na pnidobitve in obaneim na (plnvie ihotiieiv-miiikie1, ;kii so ikiat hrabri pionirji izšli iz preprostega ljudstva tor memistirašeno deloivialli za iraiz-šiinjonje soci ali i zuma. Ooilžmost maSa ;iie, da se ravnamo po njih: bratje, sestre, malodušnost proč, srca kvišku, bodočnost minira biti maša! Da pa bo naša, jo moramo negovati trn vzgajati. Naša bodočnost je maša mladina. Nije se spamiinjajimo prvega maja! Kakor državniki tim poivedjnilki ukrenejo vse potrebno za dosesjo svojiih oiiijev, talkio mora tudi združen proiletairiat pod rdečim praporom .socialne demokracije, 'Sodelovati brez raz-'liike sprala im poklica, da vlziglotjlirno zavedno socialistično mladino, kii jc maša nada im bo maš ponos. Da bo imaš praznik veiliilk, maš boii uspešen in zmaga zagoitovljena, pokažimo, da me se-sbojii naša proletarska armada isaimo iz alkitiivimili delavcev, aimipak, da razpioilaga z rezemvaimii', katere ji dajejo pogum in jo podprejo v viseji bodočih bojih. . 'Hi pa, mladina se odzovi z vesoljem vabilu na prvi maj, z vesieflijeim: sioldelluii pioid okini-iiem rdečega prapora socialne demokracije. Soidinužioa M. Z. Delaj — počivaj, Stvarjaj — uživaj, Stopaj navzgor iz meglenih nižin, Išči svetlobo, ker solnca si sin. Brani pravico in varuj pogum, Slušaj resnico, spoštuj svoj razum. Človek si nič več. Napuh zaničuj! Človek si — nič manj! Pa glavo vzdiguj! Politični pregled« ■ Odgoditev parlamenta. Vlada bi rada dobila časa za nadaljevanje svojih prizadevanj za pomirjenje razgretih duhov. Ministrski predsednik vitez Scidler je vsled tega izposloval pri zborničnem predsedstvu, da se je bodoča plenarna seja odgodila do 7. maja. V soboto je ministrski predsednik začel pagajati se z voditelji posameznih parlamentarnih strank. V soboto popoldne jc imel daljši razgovor s prezidijem Poljskega kluba. Madžari proti Čehom. Po poročilih čeških listov je ogrska vlada več Čehov izgnala iz Ogrske. Ta ukrep utemeljuje ogrska vlada s »panslavistično gonjo«. Češki poslanci napovedujejo, da zaradi tega dogodka store primerne korake pri avstrijski vladi. Demisiia kneza Windischgraetza odklonjena. Korespondenčni urad javlja, da cesar ni sprejel demi-sije predsednika gosposke zbornice, kneza Windisčh-graetza. — Nemška politika, v Avstriji. V Solnogradu je na nekem zborovanju bivši predsednik gosposke zbornice dr. Sylvester med velikim odobravanjem poslušalcev izjavil, da ni več dvoma, da 'je potrebna nova orijenta-cija nemške politike, po kateri bodo Nemci mogli prodreti s svojimi nacionalnimi zahtevami, če nočejo, da jih bodo drugi narodi monarhije zadavili. Da se ta politika konča z uspešnim koncem, je treba, da se osnuje velika enotna stranka. Neodvisna socialna demokracija na Nemškem k davčnim predlogam. Frakcija je podala v državnem zboru naslednjo načelno izjavo: Frakcija neodvisnih so-cijainih demokratov sloni nepreklicno trdno na' temeljih davčne politike, kakor so določeni v programu in v kongresnih sklepih nemške socialne demokracije pred vojno na zadnje se vršečem strankinem shodu v Jeni I. 1913. T oso tala temeljna načela: »Smo za obdavčenje dohodnine, imetja in imetskega prirastka v pokritje vseh javnih izdatkov, v kolikor se imajo kriti potom davkov. Zavračamo vse indirektne davke, carine in podobne gospodarske odredbe, ki žrtvujejo interese splo.Šnosti interesom prednostni manjšini. Odklanjamo vse davke kakršnkoli si bodi že vrste, katerih uporaba ugovarja interesom delavskega razreda, pa uajsibodi, da bi odklonitev teh davkov po naših zastopnikih imela posledico za delavski razred neugodno obdavčenje in bi ne preprečilo zabojevalno uporabo.« . Za osvoboditev žene. Voditeljica modernega ženskega gibanja na Nemškem in plodovita pisateljica Helena Lange piše: Čim dlje gledam nemško žensko gibanje, tem jasneje mi postaja eno: da tudi njegovi piija-tolji med moškimi redkokdaj hočejo to, kar ženske. Ženske hočejo, da bi smele tudi na zunaj v postavni obliki izraziti to, kar so spoznale za svoie posebno umevanje, za svojo posebno nadarjenost, za svoje poslanstvo v svetu: delovati hočejo stvariteljuo. Moški, tudi taki, ki zavzemajo nasproti ženskemu gibanju povsem »dobrohotno« stališče, hočejo pa skoro vedno le »pomočnico«, ki bi po njihovih razmerah, v slučajih, ki bi se njim zdeli primerni, izpremcnila v dejanje to, kar je pravzaprav moško mišljeno. Odtod posebna ljubezen do pasivne volilne pravice za ženske, brez aktivne; samo pasivna volilna pravica daje jamstvo, da ne pridejo v zakonodajne zastopc stvariteljice. temveč le prilagodu-joče se ženske, dobre pomočirice. Odtod tudi vse polovičarstvo v šolstvu, v katerem se še vedno ne morejo odločiti, da bi njegovo uvedbo prepustili ženskim rokam. O osvoboditvi ženstva se bo moglo govoriti šele tedaj, kadar bodo smele ženske: t. svoje pralastne zadeve samostojno upravljati, kakor moški upravljajo svoje, 2. kadar se jim bo dovolil vpliv na skupne javne zadeve v smislu njihovih najbistvenejših zmožnosti. ■" Nemški kancler za volilno pravico. »Nord-deutsche Allg. Zeitung« poroča o razgovoru državnega kanclerja z zastopniki delavskih organizacij naslednje: Kancler je govoril pri tej priliki s krščanskimi delavskimi voditelji tudi o vprašanju volilne pravice in poudaril, da stoji in pade s prusko volilno pravico. Še pred nekaj dnevi mu je cesar dejal, da sc popolnoma strinja s predlogo o volilni pravici. Vse govorice, ki trdijo kaj drugega, so neresnične. Delavski voditelji so kanclerju zagotavljali, da nemško delavstvo nikakor ne misli na stavko in tega tudi ne namerava. Govorice, ki pravijo drugače, niso utemeljene v delavskem gibanju. Bilo bi pa želeti, da pokažejo vojaške in civilne oblasti za delavsko gibanje več umevanja. r«di nemški narodni delavci se »socializirajo«. Na Dunaju sc jc vršila v nedeljo izredna konferenca nemške delavske stranke za Nižje-Avstrijsko, na kateri so soglasno sklenili, predlagati na strankinem zboru nemške delavske stranke, ki se bo vršil 4. in 5. maja na Dunaju, da naj sc spremeni ime v »Nemška na-rodnosociaiistična stranka Avstrije«. = Strokovne organizacije pri državnem kanclerju. Državni ikaincfcr jc sprejel celo vršit) zastopnikov deilavsikkh organizacij vseli t struj, da jliim je podali priliko, itoreiči se v za delavstvo važnih 'Vprašanjih. — Majski praznik kot državni praznik v Ukrajini, h Kijeva se poroča, da je ulkiradiinisiko notranje lrtimiistrsitvo izdalo naredbio, visilied katere se proglasi prvi innaijnilk kol praznik delavskega ljudstva vsega sveta tudi v Ukrajini kot državna praznik. Kot kandidat za finski prestol pride po poročilu švicarske »Curiške Pošte« princ Axel Danski v poštev. Star je trideset let in sorodnik kralja Kristijana. — Italijanska zbornica je sprejela zakonski načrt glede podaljšanja zakonodajne dobe z 247 proti 69 glasovom. Pri razpravljanju aretacije uradnikov tnuni-cijskega ministrstva kakor tudi potrebe nove ureditve tega ministrstva je prišlo do glasovanj o predlogih, ker je ministrski predsednik vztrajal pri svojem stališču. Pri prvem glasovanju je dobila vlada 192 proti 103, p, j dru_ gem 235 proti 70 glasovom. Zbornica je nadalje razpravljala glede razširjenja volilne pravice na vse bojevnike, tudi na one, ki še niso 21 let stari. Bratianu računa na revizijo mirovne pogodbe. Bivši rumunski ministrski predsednik Bratianu je na nekem političnem shodu v Jašu izjavil med drugim: Imejte zaupanje v mene. Mi bomo tisti, ki bodo pri splošnem miru Rumunijo privedli povečano iz vojne. Za to imam zanesljivo jamstvo. Holandska in Nemčija. Oficijozno glasilo holandske vlade, »Post«, izjavlja v svojem situacijskem poročilu: Kakor smo izvedeli, se razširjajo v Berlinu naj- čudnejše govorice o stališču naše vlade. Ne izplača se odgovarjati nanje, toda potrebna je sledeča izjava: V Berlinu zatrjujejo, da jc že sklenila naša vlada z Anglijo dogovor glede eventualne nemške invazije. Izjavljamo odločno, da ni sklenila Holanska z nobeno vojujočo sc državo nobenega dogovora ali zveze, ki sc tiče vojaške pomoči. —• Iz Haaga se brzojavno poroča, da se ie holandski poslanik v Berlinu, baron Gevers, povrnil na svoje službeno mesto v Berlin. Amerika iu Švica. Vojska ni vplivala neugodno le na gospodarstvo vojujočih se. ampak v veliki meri tudi na ono nepristranskih držav. Osobito se imajo boriti ,vse nevtralne države z velikimi težkočami radi pic-hrane. Nedavno temu so bili na Nzozernskem veliki lakotni nemiri, žc poprej pa smo čuli o enakih nemirih na Švedskem. S tem, da sta se Angleška in Ameiika polastile ladijskega prostora Nizozemske in skandinavskih držav, sc prehranjevalne razmere v teh deželah seveda ne bodo zboljšale. Fntenta rabi svoje .n zaplenjeno ladjevje pač v prvi vrsti zase, za prevažanje živil, vojnih potrebščin in moštva. Nevtralci naj čakajo. I o mora posebno čutiti Švica. Glasoim pogodbe, sklenjene med Švico in Združenimi državami Severne Amerike, bi morale slednje dobaviti Švici počenši z decembrom 1917 mesečno 30 tisoč ton žita. Do konca marca t. 1. pa Amerika še ni dobavila niti ene tone. Sedaj jim obljubujejo, da se v to porabijo holandske ladje. Med tem pa nakupujejo isti Amerikanci prav pridno živila in druge potrebščine : v Švici. V ta namen so ustanovili poseben urad, ki na-i kupuje pred vsem sir vseh vrst, mast, olje, kože, stroč-i niče- itd. Potem fine kovine, cement in drugo. Ta urad i je naročil 1,500.000 jardov (1,365.000 metrov) blaga za j kaki-uniforme in 500.000 hlač. Umevno jc, da delajo ; Švicarji pri tem izvrstne kupčije. Toda zato pričakujejo | zaman kompenzacij v obliki obljubljenega žita. Nemčija ■ je sicer zagotovila za ladje pod švicarsko zastavo pro-: sto pot, toda Amerika bo za Švico namenjeno žito po-j slala pod lastno zastavo, vsled česar bodo ti transporti ; seveda v veliki nevarnosti, da jih potope nemški pod- | morski čolni. V tem slučaju bo morala Švica še dalje ! čakati... Na Ruskem zopet carizem? Ritzauški biro poro-t ča iz Stockholma: Glasom brzojavke, ki -je dospela iz 1 Abo krožijo tam vesti, da je bil izvoljen za ruskega i carja bivši prestolonaslednik Aleksejev Nikolajevič, | brat bivšega carja, veliki knez Mihael Aleksandrovih pa i za regenta. Položaj na zapadni fronti. Londonske »Times« razpravljajo v sobotnem uvodniku o položaju na zapadni fronti ter izvajajo: Grozi nam resna nevarnost; položaj zahteva mirno prevdarnost in močne živce. Najbolj nevaren jc še vedno položaj ob Sommi. Mogoče je, da bomo na severu nekoliko ozemlja morali prepustiti sovražniku, a umik na severu bi ne bila izguba, ki bi sc ne dala popraviti. Uspešen napad sovražnika v smeri na Amiens, ojačen s sovražnim sunkom proti izlivu Somme, bi nas ločil od glavne francoske sile. Ta nemška namera se mora za vsako ceno preprečiti. Zaradi tega jc zavrnitev nemških čet pri Vilicrs-Bretou-neuxu smatrati za važen dogodek. Aliiranei se morajo na severu sicer boriti za vsako ped zemlje, a ne smejo pri tem pozabiti, da je za vsako ceno treba držati bojne črte pred Amiensom in ob obeli straneh Somme. Island hoče samostojnost. V Kodanju krožijo vesti, da se hoče otok Island odcepiti od Danske t°r proglasiti samostojno republiko. Angleški vpliv na otoku je velik in skoraj gotovo je preobrat posledica angleške agitacije. Ameriške vojne odredbe. Reuterjev urad poroča iz Ne\vyorka: Da zavaruje prevažanje čet v Evropo, bo zgradil vojni oddelek v atlantskih pristaniščih vrsto dokov in skladišč in nakupil tudi več zasebnih dokov. Malo pojasnila« Ivan Cankar je govoril v tržaškem »Ljudskem odru« o »očiščenju in pomlajenju.” Slovensko časopisje, glavno „Slov. Narod", »Slovenec", »Edinost" itd. se je obširno pečalo z izvajanji pisatelja Ivana Cankarja. »Narodov" dopisnik je končal svoj članek z vsklikom: »lep dan je bil". Ker se je Cankar precej na široko bavil z našo soc dem. stranko — dotična izvajanja SO se seve tudi najbolj vestno reproducirala!—je »Naprej" v celoti objavil Cankarjevo predavanje. Ker pa je Ivan Cankar na napačni poti — mož namreč živi v čisto drugih sferah —^ je naša dolžnost, da razne njegove trditve primerno pojasnimo. Cankar trdi: strokovne in gospodarske strankine organizacije so bile močne, soc. dem. stran-ka pa je bila politično skoro brezpomembna. »Tuja je bila ogromni večini naroda, naroda kmetov iti malomeščanov, naroda-proletarca." Soc. dem. stranka ie in je bila razredna delavska stranka. Kot taka se je v prvi vrsti brigala za osvobojo delavca, čisto naravno je; da je v prvi vrsti organizirala delavca v strokovnih organizacijah, da mu pridobi večji kos kruha in boljše delovne pogoje. Ko so prišli soc. dem. agitatorji n pr. v Idrijo in videli, da dela ubogi rudar za 30, 40, 50 krajcarjev na dan, da ga paznik in uradnik po vojaško eksercirata, da je moral na delo v jamo »okrog kola", kjer je stal paznik s palico — no, kaj je mogla biti druga naloga soc. dem. stranke kot: potom strokovne organizacije odpraviti vse to?! — Ko je deiavec, recimo idrijski rudar, dobil svojo mesečno plačo, tistih par goldinarjev, že je prežal nanj kramar — dragi Cankar, slovenski kramar 1 — in ga je ogulil s slabim biagom za težko prislužene novce. Kaj je mogla drugega napraviti soc. dem. delavska stranka kot potom gospodarske-konzumne organizacije osvoboditi delavca teh — žal, tudi — slovenskih pijavk ?!! Tako delo je vršila stranka v Idriji, j7 Zagorju, v Trbovljah, v Hrastniku, v Nabrežini* na Jesenicah itd. itd. In to delo ni bilo majhno, ampak — Pa> kaj bi govoril: kdor je kedaj vršil organizacijski delo, ki bodi uspešno in trajno, ta ve, kaj je tista peščica ljudij izvršila ... . „ Seve po Cankarju je ostala stranka »tuja. ogromni večini naroda!!! Cankar se m 0 Pozablja namreč tudi, da je bil naš kmečki narod najprej v rokah bogatinov - oderuhov, iz "J v govih rok so ga prevzeli župniki in kaplani okrilje klerikalne stranke pod vodstvom dr. Šušteršiča. Ta „narod“ se je takoj sprijaznil s socialno demokracijo, ko mu je bilo dovoljeno prosto dihati. Ko je kmečki fant iz „naroda“ prišel v tovarno, je bil kmalu soc. demokrat; gorje pa socialnemu demokratu, če je prišel v kmečko vas! Agitacija na kmetih je bila nemogoča. Žu-Pa*i, fajmošter, žandar, dacar ter vsa nahujskana vas je šla proti smelemu pionirju socialne misli, ce se je le prikazal na vasi. Volilni red v občine, v deželne zbore, v državni zbot z volilno geometrijo — no,: dragi Cankar, kako pa naj zagorski rudar pošlje zastopnika v deželni zbor, če voh v isti skupini kot ves litijski in višnjegorski tr r«i ■ so g°sPodje v deželnem zboru sma-• ^koijo Loko ali pa Krško toliko vredno, da ^Vv°ie poslance" — Zagorje, Jesenice, Si-„da1v; pa ne> je bilo to dobro preračunano. -itičtio" delo je pač delo v političnih korpo-acijah. Ko so n. pr. v Spodnji Šiški v III. raz-eau prvikrat pri občinskih volitvah zmagali de-Cl> le n napredna" gospoda v Šiški vložila re-KUr;J proti izvoljenim, češ: ker so delavci, tedaj MMOjepravni, nimajo pravice biti izvoljeni. Poetična gosposka je rekurzu ugodila 1!! Dragi Cankar — pojmu bahatih reprenzen-tantov slovenskega naroda je bil soc. demokrat zaraditega tuj, ker je predstavljal politično organiziranega delavca! Cankar pravi, da so prišli v stranko in teli* gentie, ki pa so »jasno videli, da mora stranka vev*« V uaro^u *n za «arod, če spioh hoče ži-Ahriu Cankar! Kdo je prišel v stranko ? lavor^ *e -k*' v stranki od mladih nog kot de-nih^’ „•[ ,znal> ta je tudi povedal, delati mu Ičprn«,1^- ran^* Do lanskega leta ni nič povedal, i " bi se stranka uprla. Dermota, Lončar, Tu-l^p’Iecifn.° Cankar, Štebijeva, Ferfolja — to so jv | vs‘i ki so kedaj kot „inteligentje“ prišli Branko. Kako in kaj pa so pokazali, da mora ranka živeti „v narodu". Kateremu inteligentu P® je bilo nemogoče povedati svoje misli ? V »Naših zapiskih" od leta 1903 do leta 1914 se Je popisalo precej papirja. Kako naj živi stranka v narodu?' Ali so to povedali, ali so dejanski z zgledom pokazali: kaj se pravi to? Kakšna pa je naloga inteligentov v s I ranki? v Jzobraževalna! Kot možje, ki so imeli ec časa m prilike ter več podlage za izobraže-anje, morali bi v stranki dopolniti ono, kar niso zmogli Cobali, Kopači. Sitterji, Kermolji itd — ledaj oni, ki so prišli v vodstvo pjganizacij kot ^anualni delavci. Inteligentni ženi se je n. pr. nu^ila krasna prilika v stranki organizirati dolav- žene, vstvariti zavet.šča za delavske otroke, Prirejati predavanja za žene, za deklice in otro-Inteligentnemu možu — oh, naše podruž-’ce po delavskih krajih so hrepenele in hrepene e dandanes po predavanjih, po pouku ... Ali, dragi Cankar — v kavarni s cigareto v us«ih in črno kavo pred seboj b i t i v e 1 i k ter io“nftva,K° ®esto govoriti o onih, ki se peha-hniič; sl°venskemu delavcu priborili malo prijetno! Več]i kos krul,a ~ to ^ lahko in ob* n3-nkar Pravi= ,mladi socialisti so grenko Se hi * ko ves nar0(^ v plamenu, ko bliža ura — ali njegove pogube ali njegovega stajenja,_da zdaj stoji stranka leno in mirno ob ®tran;.“ Človek bi ostrmel nad tem, če bi že ne o*! navajen tako krivičnih obsodb naše delavske franke in če ne bi vedel, da so Cankarju to — povedali . . . Jugosl. soc. dem. stranka stoji nikjer ob strani. Kf j ko ji je bilo uio-levai’ ie začel» z.dnevnikom, s shodi in izobra-nih r”101- ^e'°'n. Če se ni pustila od par anonim-iina 2avesti v splošno navdušenost, zato voril Yzro4te- Strankini zbor je tudi go- Kaj pa so tisti „mladi socialisti" storili? uaii so doslej 64 strani potiskanega papirja in pripomogli „ Sl o vencu", »Narodu" in »Edinosti« Par notic zoper jugosl. soc. demokracijo. Dru nesreče se še ni zgodilo, j Ali bi ne bilo bolje, da bi ti inteligentje de- z°vali v organizacijah ter z nami vred delovali a Povzdigo naroda ? ! (ja I. Cankar pravi, da se ne da utajiti dejstva, st se je naša stranka razcepih v „mlade" in are“. Čudno. V »demokraciji" vidimo tri imena stranki znana, in sicer A. Šlebi, Abditus, ^°uČar. Če so ti trije smer mladinov in če so i. r^zcepili stranko, potem bo ime! prav. Stran-Uj?1 zbor pa je vse svoje sklepe soglasno slde- ii » ni bilo ugovora. Kje tedaj v stranki razcep-J ^ost? stal•*’ Cankar govori tudi o deklaraciji. Naše j*, ,'šče je znano. Ni ta vzrok, da je izšla »De-st, c'ia“ vzroki so drugi . . . Jugosl. soc. dem. anka je delavska stranka, kdor hoče v nji delovati, mora delati z delavci. Komur to ni prijetno in ga ženira ter mu je bolj všeč sedeti med literati in umetniki — ta seve lahko to utemelji ter gre. Ugodno in prijetno je tudi biti slavljen in občudovan, češ, tudi ti si naše gore list. . . Da, da — v nebesih imajo večje veselje nad enim spreobrnjenim kot nad 99. pravičnimi.. . Jugosl. soc. dem. stranka rada sprejme vsakega sodelavca med se, kdor le hoče delati, kdor ima pošteno voljo in pošten namen. Nismo ortodoksni; največja prostost je naš ideal. Samo povsod mora biti blag namen in dobrohotna volja. Dela je dovolj za vsakogar — koder ti srce želi, povsod lahko pr meš za delo. Ven iz kavaren in podobnega močvirja na shode, na predavanja in videl boš: kako živa veja v narodu je jugoslovanska soc. dem. stran rei iclbstoiieči pridobitni davcilc zirnainjša ali za tndmo d-riaoi (toom-ttmgentira). To komtiiingonitiirainiie ziemuliiiškiega im srto!Šne®a piridcibmiimskciga davika je ttalkioi za-mlištiono, da ise uvede itialk davčni siisteni, da bi vsaiko zivišaimje davčmeiga ameislka že ftiehmiiišikio zadelo ina inaivečje težave. S (tam iie bilo :pravio razmerje cibdavčemiia, zlasti Ikiair se; tiče di-reikltnlih davllo noviih davfkih, da obilega zialkiamodajisitivo z vsa-kovnstnii/mi mačrti im 'lijjiidsko gospodarstvo ■vedmio izamvai loigiroiža, isaimo da 'iizpiolimi ikilkrtje proračuna. Iziniajdlipiivosit davčnih projektantov se piotamttakeim izzove. Kor ipa sio vlilri di-rektnaga codavčeiniiia v itamiellju te trije na raz-polaigo. to so: zeimtljiškia irenta, loibresti gilaivnice in dobičelk podiietin.Tlka, tedaii ikomčaio iti poizkusi iiavaidmo s tam, da na 52 unjlijcimov krriom, splošmi pmid^bninslkii davelk poskioiai le od ,-n na 37 imitojonov kiran. Ničesar me potinjuie 'jasnejše, da je t« reis davčni štrajk posestniilkioiv in malioimieščainioiv. V sistemu našega obdavčenja teži, da je talko določeno, da se niti ne imoirie piriimiariati daViek saim imieinjajoči ise pirlidiobmiimi, predpisio-vanju cen in piranioženlja. In če poimiiisliimilo1, na kak način sio. se od leta 1898 premaknite ob-diavčevalinie podikuge it udi pni it el i davkih. Zani-ljišče ie že pred vojno dosagilo večknatno vired-noist denarja kakioir 1898, cane polljiadelliskiiih izdelkov so večkrat poskočite, dohodki so postali meprirmeir.no višji. Napačnost našega direktnega obdavčenja s« 'razldniinikailii naši pcislaneii že ieta 1912 iin jo predstavili i kioit neiznoisno. Tidda mi se jih poslušalk) iin do sledmi .ter tird biolj, ikatarelga sita zlasti poslanca Remner :im Dmaimiond voldiila v finančnem odseka, mi našel poslušnih oišes pri vie--čimi. Danes, že po isedaj vidmih velikih pireobra-tih vojne, me bo imioigdče več piti prdkp teli stvari. Alko bi bili davčni sistem motramje izborno obiskan. Na shodu je prvega ma^V0**2 0 P°menu Praznovan-'a niki niompL' Oklenilo se je, da naznanijo zaup-. ,,’ v. Poc?.letnikom, da bo delo prvega S P°wva1?, m se skliče na ta dan zopet z [ nev'llrn redom: Prvi maj in delavstvo. znof sodrugov in sodružic. je> da izvrše Opravljene sklepe dosledno. v v. Radeče pri Zidanem mostu. Pri nas se je dne 28. t. m. dopoldan shod z dnevnim Jftj —~ " »• *»!• UU|JjUiUU»» t Kitil Pom*11' Prazn°vanje prvega maja in njegov doh Shod je bil z ozirom na naše razmere odlrf0 v°biskan. Sodrug Pečulin je ob 9, dopoldan Sfir) Jttčil shod ter podelil sodrugu Čobalu be- §0.1 oiiuti LtJi pO(l©lll SOC1I Ugll UODdlU O G- °’ ki je raztolmačil v enournem trajajočim 0ril> zakaj se praznuje maj. Navzoči so jako z odobravanjem zasledovali govornika, 'iteid y Rajhenburgu se je vtršid majski shod v t rta 'dopollidine. Bill tie ogromno obis/kan. ^siedioivall je shodu sadir. D a n ik o, poiročai ws°dr. Potojam, iki ie ono uro trajajočem sro->n j011!1 Mljuidinioi paiamieval današnji .(politični Hi ^laivski položaj v državi. Poročal je o voj-n njih grozotah, 'ten- o pomenu majniške manifestacije za splošen mir, svobodo in delavske pravice. ‘Poročevalke je žel za izvajanja, burna odohrarvanja od vseh navzočih, tudi od trstih, ki s;o mam pred leti luoteilii1 shode razbijati. Na to je govori gosp. dr. Š im i r-‘ni a u J, iki se je govorniku zahvalil v svojem, imenu lisn. v liimieimu domačinov za poljudna govoru ikava izvajanja. Nato je govorili še sadir. Pon d e laik, poaivlliial in aivzoče delavce, da se piripravtiiio za bodoče boje, Ikii mas čakajo. Predsednik je malto z lepim govorom zaključili lepo uspeli shod ob splošnem; navdušenju vseh navzočih — tudi itkstih iki iso se pred leti* še križali, če iso videli socialnega dennidknaita. Zboro-vaJci so iiziražali željo, da maii bi se vršili taki' shodi < večkrat. — Po shodiu se tie kostituirala politična orgamiizaciiija za Rajiienburg iin Videim. V odboir so biili začasno imenovani sodir.^Danko Rajko, Peltnoivič Fierldimainid, Agreš Franc, Kokole Josiip, Pcindeilak Martin. Stodrugi, ki žele piristopati ik paMtioni organizaciji, naš sc zglase .pri gori omenjenih isodnugih. V Zidanem Mestu ise je iviršlil innajski slvoid v s/oiboito pod ipredlseldistvom soidir. P o h a r j a. Na shodu je poročal isoidr. Pet e jan, kii je v daljšem govoru pojasnil iponnen prazinovanja prvega niiaja s pciseibniim ozirom^ua današnje razmere. Oovoriila sta tudi' ispdr. Coibal in Pečnik, ki sta poudarjala poifcueibo razšiirjeiniia delavskega tiska in izobrazbe sploh. V Brežicah ise je vršil shod v nedeljo popoldne. Udeležba je bila ilepa vzliic temu, da se je agitacija izvršiila samo iv »Naprcju«, ki v Brežicah mi preveč razšiiiijen. Shodu je predsedoval iscdr. 13 a r a g a, ,poročal je sodir. P e t e- i a n, ki ie v dcilgcm govoru 'liazpnavljal o političnem im delavsikeim' ipoložaiu. Tudi tukaj so bila izvajanja goivorniika navldiušemo .sprejeta, 'ter se je! iizumila željo, dia mati bi se iv ikratkam vršil ziopet -tak shod, ima ikateni bi prišli' tuidL, kmetje in dru^i stoji " Zadnje vesti. Iz parlamenta. I) u u a j, 29. aprila. »Slavisclie Korrespondenz« poroča: Vladni krogi si prizadevajo, da bi se otvoritev poslanske zbornice preložila do 22. maja. Naglasa se, da si mora vlada zagotoviti večino za proračunski provi-zorij, da pa so konference v dobi zasedanja otežkočene. Ker pa Jugoslovani in Cehi zopetni odgoditvi odločno ugovarjajo, se bo prihodnja seja poslanske zbornice najbrže vršila v torek, potem pa nastopi parlamentarna pavza do binkošti. Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 29. aprila. Ministrski predsednik dr. \Vekerle in voditelj načijonalne delovne stranke groi Tisza sta pozvana k esarju in se odpeljeta jutri na Dunaj. Avdijenci teli dveh ogrskih državnikov se pripisuje velika važnost za razjasnitev položaja. Budimpešta, 29. aprila. Magnatska zbornica razpravlja o proračunskem proviz. V debati je gr. Maj. latli naglašal, da se na Ogrskem preveč politizira, a z ozirom na veliko razburjenost glede volilne reforme da je rešitev tega vprašanja nujno potrebna. Magnatska zbornica želi, da se reforma volilne pravice izvede na široki in demokratični podlagi, vendar tako, da supre-macija Madžarov ne bo ogrožena. Vprašanje se mora rešiti s kompromisom. Boji v Ukrajini, Petrograd, 29. aprila. Reuterjev urad poroča: Prodiranje Nemcev in Ukrajincev proti Rostovu ob Donu se nadaljuje. Pri Aleksandrovsku so se vršili hudi boji. Mesto se izpraznjuje. Mednarodna delavska solidarnost! h . n,u,nai- 29' ^Pril'3- r>elavsk'i voditelj rl en a e r s O'n je iim>eil v socialističnii Fabia-novi druzra goivior, v katerem je1 iizjaiviil gileide VcKnih cmliiev delavisike stranke mied drugiiini naslednje: Polhitilka dielav/sike stranke je pollifcika uiediniarcdlniega_ skiuipnega deila, ttolrei irarvino na-sp:riO'tiia ipolloltiikiu ikii gn’c za tem, da podrvrže vse diižiavijaniske čini tel je nemiškiemiu limipe/riaiiilstič-neiBU imiilitarizimiu. Angleški, francoski, itail i -jamski iin belgijski delavci niso zahtevali poga-janj z vladujočimi centralnih velesil, pač pa so hoteli začeti pogajanja z delavci teh dežel, da se zedinijo z ni>mi v demokratičnih mirovnih načelih, ki jih ie treba podpirati. Priboriti si moramo mir sprave >n pravice, ne pa zakrpanega miru, kajti tak mir bi 'bil ile premirje z orožjem. Zato hrepeni delavska sti arnika ipo sodelovanju z organiziranimi delavci ivseili^civi-liziiranih dežel, da se (preprečijo vbodoče z nvednarOdno ureditvijo razmer incive voine. Nemčija in Holandska. A m s t e r d a m , 29. aprila. »Algem. Handelsblad« poroča iz Haaga, da je položaj lieizpremenjen in da vlada med Nemčijo in Holandsko še velika napetost. Aprovizacija. Premog na rmene izkaznice za peči se bode oddajal po sledečem redu: Na vsak odrezek št. 5 se dobi 50 kg premoga, ki stane 3 K 75 h. Na odrezek št. 4 se premog ne sme oddajati. Po končani prodaji se mora takoj predložiti vse odrezke v mestni posvetovalnici. Na izkaznice za 1. okrai: a) pri gosp. Strupiju, Radeckega cesta 14, št. 1 dne 2. maja dop., št. 2 dne 2. maja pop., št. 3 dne 3. maja dop., št. 4 3. maja pop.; b) pri g. Požlepu, Komenskega idica 21, št. 5 dne 2. maja dop., št. 6 dne 2. maja pop., št. 7 dne 3. maja dop., št. 8 dne 3. maja pop. — Na izkaznice za II. okraj: a) pri g. Pleškotu, Hrenova ulica 12, na št. 1 dne 2. maja dop., št 2 dne 2. maja pop., št. 3 dne 3. maja dop., št. 4 dne 3. maja pop.; b) pri g. Komarju, Krakovska ul. 13., na št. 5 dne 2. maja dop., št. 6 dne 2. maja pop., št. 7 dne 3. maja dop., št. 8 dne 3. maja pop., št. 9 dne 4. maja dop., št. 10 dne 4. maja pop.; c) št. 11 dne 6. maja dop., št. 12 dne 6. maja pop., št. 13 dne 7. maja dop., št. 14 dne 7. maja pop. — Na izkaznice za HI. okraj: pri g. Richterju, Trnovska ulica, št. 1 dne 2. maja dop., št. 2 dne 2. maja pop., št. 3 dne 3. maja dop, št. 4 3. maja pop., št. 5 4. maja dop., št. 6 4. maja pop., št. 7 dne 6. maja dop., št. 8 dne 6. maja pop., št. 9 dne 7. maja dop., št. 10 dne 7. maja pop., št. 11 dne 8. maja dop., št. 12 dne 8. maja pop. — Na izkaznice za IV. okraj: V mestnem skladišču pri Narod. domu. Ta premog se plača na magistratu, srednja hiša, pritličje in se ga dobi tistega dne, ki bode označen na plačilnem listku. Na izkaznice za V. okraj: a) pri gosp. Uherju, Slomškova ulica, št. 1 dne 2. maja dop., štev. 2 dne 2. maja pop., št. 3 dne 3. maja dop., št. 4 dne 3. maja pop., št. 5 dne 4. maja dop., št. 6 dne 4. maja pop.; b) pri g. Schifferju, Dovozna cesta 4, štev. 6 dne 2. maja dop., štev. 7 dne 2. maja pop., št. 8 dne 3. maja dop, štev. 9 in 10 dne 3. maja pop., št. 11 do 15 dne 4. maja dop. — Na izkaznice za VI. okraj: a) pri g. Trdini, Slomškova ulica 21, št. 1 dne 2. maja dop., št. 2 dne 2. ui3ja pop., šlev. 3 dne 3. maja dop.; b) pri g. Lampretu, Kolodvorska ulica, štev. 4 dne 2. maja dop., št, 5 dne 2. maja pop., št. 6 dne 3. maja dop., št. 7 dne 3. maja pop., št. 8 dne 4. maja dop. — Na izkaznice za VII. okraj: a) pri gosp. Tavčarju, Dunajska cesta, št. 1 dne 2. maja dop., št. 2 dne 2. maja pop., št. 3 dne 3. maja dop.; b) pri g. Treo-tu, Cesta na Rudolfovo železnico, št. 4 dne 2. maja dop., št. 5 dne 2. maja pop., št. 6 dne 3. maja dop., št. 7 in 8 dne 3, maja pop. — Na izkaznice za VIII. okraj : a) pri gosp. Zdravje, Ahacljeva c. 10, št. 1 dne 2. maja dop., št. 2 dne 2. maja pop., št. 3 dne 3. maja dop,, št. 4 dne 3. maja pop.; b) pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica 33, št. 5 dne 2. maja dop., št. 7 dne 2. maja pop., št. 8 dne 3. maja dop.; c) pri g. Karblnu, Selo št. 30, št. 9 in 10 dne 2. maja dop., št. 11 in 12 dne 2. maja pop. pri g. Kugi, Zelena jama 141, št. 13 dne 2. maja dop. — Na izkaznice za IX. okraj: pri g. Pieš-kotu, Hrenova ulica, št. 1 dne 4. maja dop., št. 2 dne 4. maja pop., št. 3 dne 6. maja dop., št. 4 dne 6. maja pop., št. 5 dne 7. maja dop. — Na izkaznice za X. okraj: pri g. Ungerju, Kranjska stavbna družba, št. 1 dne 2. maja dop., št. 2 dne 2. maja pop., št. 3 dne 3. maja dop., št. 4 dne 3. maja pop., št. 5 dne 4. maja dop., št. 6 dne 4. maja pop., št. 7 dne 6. maja dop,, št. 8 dne 6. maja pop., št. 9 dne 7. maja dopoldne. Inozemsko meso. Mestna aproiviiizadiia bo prodajala inozemsko meso v sredo, 'dne 1. mana in v četrtek, dne 2. maja vsefcj od 7. do 9. dopoldne iv cerkvi sv. Jožeta. Mieso je vsakomur na razpoilagio. Prvovrstno stane 18 kron, drugovrstno 16 kron kilogram. Sladkor na Izkaznice št. 73 se dobi v trgovini g. Meinl-na, Selenburgova ulica. Krompir za VII. okraj dobe stranke v četrtek, dne 2. maja v petek, dne 3. maja pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V četrtek, dne 2. maja popoldne od 2. do 3. št. 1 do 110, od 3. do 4. št. 111 do 220, od 4. do 5. št. 221 do 330. V petek, dne 3. maja od 8. do 9. št. 331 do 440, od 9. do 10. št. 441 do 550, od 10. do 11. štev. 551 do 660, popoldne od 2. do 3. štev. 661 do 770, od 3. do 4. št. 771 do 880, od 4. do 5. št. 881 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kg, kilogram stane 30 vin. S seboj prinesite nakazila za krompir. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. w£mm. ' ' ' ■ . ' : / > ■ tip. 'N ■ — ISetesika glavnica K 120,000X0». Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. v Ljubljani. Poslovjiica c. kr. avstr, razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorki (t. č. v Ljubljani) in Celju Rezervi f © k e21 okroglo k 2,090„e?©e„ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje aprovizacijske kredite i v e it! it jana Frančiškanska ul. 6, ffigljlrovana •gseSruga z omejena zavez*, Tiskovine sa Š&2&, lupim* stufa S?& «ra«že. Na$m®tš&r-fsejše piaka&a in vafeSSa aa 'm veseli«®. Letse zaključke uredba za tiskarni® iistow, knjig, brc#-š«r, musikalij itd. Stereotiplla. = UtografiJ&t* BBBBSSSSBSBBBBHBBEIBBS ) Kavarna „UNIOME" / TRST 1 Velika zbirka pohtičnih in leposlovnih / revij in časnikov v vseh jezikih. ^ Shajališče sodrugov vseh narodov. Ež SngToaBBfc a < «s o •'< k a v au * s o c e a a zi u a m n ■ .f 23 >:« r a ♦* x a m o & -i u &i u*TSJT?a7 d ^aJboSj sasiamiv Bw najboljši sžov. ISustrovarai tednik so: ki priobčujejo vsak teden sani* ns5wik siih z bojiš« in o dragih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obiio zanimivega čtiva: pesmi, povesti, la ko zaniadv, 'Sep detektivski ra~ EKSR, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. »TEDENSKE SLIKE* bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. »TEDENSKE- SLIKE” stanejo četrt leta K 3-80 pol leta K 7'50 in celo leto 15 — K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljite nam svoi naslov in pošljemo Vam 1 .številko »TEDENSKE SLIKE" zastonj in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEBENSKE SLIKE*4 Ljubljana, Frančiškanska ulica 10,1. « W » 4i s a «■.« a i j u m p » w r h n n n «r. v; : • •i v u n •* j t, rt -a i> w « a w n v k ►; < a n * o »* v 13 inriTmeeruurrie « a * ^ n * « ti.« « u « k u a m a * « m m • i«re * k w ia a m Stolna ulica 2-4 F. Batje Stari trg št. 28. Trgovina in mehanična delavnica. blaška I« žsa* sika dvokolesa i že s stare pnevmatiko šivalni irs pisalni stroji, gramofoni. eSektričr*® svfor M I38k@. Najboljše baterije. $ Posebno Aixka sana xa preprodajal««-*a^<»13S**aWPNBSb£>««M^ra Krepke delavke se sprejmejo proti dobri plači v kemični tovarni £ v Mosta Si. Iščejo s© e n a ali dve družine, katere gredo na Nemško, da si vzame skupen vagon r/A pohištvo. — Obrniti se je na M. B a i s v Dolenji vasi pri Erjavcu, Zagorje. n brez odbitka rentne&ra davka. I n obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000. 4 Ustanovljena 1. 1881. WmW’ aaEi&aasaF . A N:. —WMMBBiaa»5 iiuiii»<'ri.i.i,u»flw*vMWMMBaBMaMaaMaBBaa«gWKgtw PODRUŽNICA LJUBLJANA. .... K h 2,000.000. .... K 1,000.000. CENTRALA: T 11 S T. ===== Delniška glavnica Rezerve nad . Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. SPREJEMA ’. Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4%. Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga sc lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd, srečke c. kr. razr. loterije. ESKONHRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. mm Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon št. 257.