Poštnina plačana ▼ gotovini.
ST EV. 157.
V LJLBLLJANI, robota, 8. avgnsia 1925.
*»*»•
Posamesna številka Din 1'—.
LETO II.
Izha|a vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—>
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO m UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTIV. 652.
Rokopisi m M vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.	q
Račun pri poštnem ček. urada Str* ttitt
Mi in politika SLS.
Opotovano smo že naglasili, da smatramo SLS za legalno zastopnico slovenskega naroda. Zato nam tudi ne more biti vseeno, kakšno politiko vodi SLS, ker vsaka njena napaka ne pade samo n« njo, temveč na ves slovenski narod.
Dokler je obstojala vlada PP, se naravno nismo toliko pečali s SLS, kakor pa s SDS, ki je bila izvir vsega zla in zato boj proti njej prva dolžnost vsakega slovenskega demokratičnega lista. Jasno pa^je bilo tudi to, da ne more biti govora o kakem sodelovanju SLS v vladi, dokler je Umi SDS; s kal ero je bil vsak kompromis nemogoč.
S padcem SDS in z ustvaritvijo radi-kalno-radičevskega sporazuma pa je nastal nov položaj in dana je bila možnost za novo slovensko politiko. Zakaj, če so mogli skleniti sporazum z radikali radičevci, ki so bili v neprimerno ostrejšem boju s centralističnim Beogradom, potem so ga mogli skleniti tudi Slovenci, ki niso nikdar segli po tako skrajnih geslih ko radičevci.
Smo pa bili in smo še danes prepričanja, da niso Slovenci samo mogli, temveč tudi morali skleniti sporazum. Da so ga mogli, dokazuje govor Ljube Jovanoviča, ki ga priobčujemo ua drugem mestu, da so ga pa morali, pa živo zahle-“**■> '■'“i e<M»p«»«u»i>aki iii kulturni interesi Slovenije. Zato smo od prvega trenutka, ko je postal sporazum med radikali in radičevci verjeten, pa do danes dosledno poudarjali, da mora biti sklenjeni sporazum razširjen s pritegnitvijo Slovencev in zato smo neprestano opozarjali SLS na to njeno dolžnost. Slovenska ljudska stranka ima ogromno večino slovenskih mandatov, ima vso politično moč slovenskega naroda v svojih rokah, zato je tudi dolžna, da vodi v prvi vrsti slovensko politiko in da uveljavi zaupano ji moč v čim večjo korist vsega slovenskega naroda. Brez vsakega dvoma pa je, da bo slovenski narod prikrajšan, če ne bo prisoten, kadar se dele državni dohodki.
Da SLS ni mogla skleniti sporazuma, o tem se nismo slišali nobenega dokaza. Če pravi časopisje SLS, da SLS ne more kapitulirati, da se ne more družiti z re-akcionarci, se to *ieer zelo lepo sliši, toda dejanske vrednosti taka argumentacija nima. Enkrat bo slovenski narod vendarle moral skleniti sporazum in da pri tem ne bo diktirala ena desetina devetim desetinam, je več ko jasno. Jasno pa je tudi to, da je tem večja nevarnost za kapitulacijo, čim pozneje bo sklenjen sporazum. Lani bi ga Radič na vsak način sklenil cenejše ko letos in ne želeli bi, da bi morala isto spoznati tudi SLS.
Naloga SLS je, da sklene sporazum in da stopi v vlado. Tako zahteva slovenski interes in zato bomo SLS neprestano na to spominjali. To pa ni boj proti SLS, kakor je včeraj dejal »Slovenec«* temveč boj za interese slovenskega na-„ roda.
To je prva zahteva, ki jo imamo do SLS kot legalne zastopnice Slovencev, druga pa je, da se tudi ona udeleži boja proti postopanju Trboveljske premogo-kopne družbe. Prva je zahteva naše slo-ve«iske zunanje politike, druga pa naše notranje. Obe pa sta kategorični in od njih ni mogoče odstopiti.
MIN. ŠUPERINA ZASTOPA VLADO NA ZLETU HRV. SOKOLA.
Itoagrad, 8. avgusta. Minister pošte in breojaTa dr. Benjamin Šuperina bo prihodnji teden odpotoval v Zagreb, da prisostvuj* zletu Hrvatskega Sokola.
Principi sporazuma.
V sušaškem »Novem listu« so objavljene važne izjave St. Radiča o sporazumu. Najvažnejši del, ki govori o principih sporazuma, se glasi:
»Ko je bilo doseženo medsebojno zaupanje radikalov in radičevcev, se je pristopilo h konkretnemu delu in so bili določeni sledeči principi za izgradnjo sporazuma:
1. Največja realnost pri vodstvu državne politike so srbstvo, hrvatstvo in selja-štvo. Na tem temelju sloni naša skupna, nedeljiva in nerazrušljiva narodna država.
2. Ni nobene razdelitve države na interesne sfere NRS in HSS, temveč velja za vso državo princip zakonitosti in člo-večanstva.
3. Vsa večja državna vprašanja se rešujejo sporazumno. V zvezi s lem se mora smatrati drž. podtajnike za strokov-
njake in ne za strankarska predstavite* Ije.
4. Ve3 sistem državne uprave se ima tako spremeniti, da ostanejo samo kvalificirani uradniki, dočim bodo vsi nekvalificirani odstranjeni.
5. V prvi vrsti se imajo izvesti stvarne samouprave občin, potem okrajev in oblasti. V to svrho sta NRS in HSS že izdelali načrt občinskega zakona.
6. Izvajati se ima na vsem področju državnega gospodarstva princip štedenja.
7. Glavna pažnja se ima posvetiti zaščiti in okrepitvi kmetijstva in v prvi vrsti seljaštva, da bo kmetski narod čutil, da je to njegova država. Država se mora identificirati z interesi večine naroda, z interesi seljaštva.«
Iz tega se vidi — zaključuje St. Radič svoje izjave —, da ni tu nobene kapitulacije ne s srbske, ne s hrvatske, ne z radikalne in tudi ne s HSS strani!
Program in delo vlade.
Beograd, 8. avgusta. Sinoči je cdpoto-] val na Bled minister za vere Miša Trifunovič. Po njegovem odhodu na Bled in
po odhodu prosvetnega ministra Velje Vukičeviča je ostalo v Beogradu samo še 6 ministrov. Nekoliko ministrov se nahaja ua Bledu, nekoliko jih je na dopustu, drugi so pa v svojih volilnih okrožjih. Ministri, ki so odpotovali na Bled, nosijo ! s seboj veliko število ukazov kralju v podpis o razmeščanju uradnikov v njihovih resorih. Ministri bodo prav tako poročali o stanju v poedinih resorih in o nepravilnostih, ki so se vršile v posameznih ministrstvih. Po razhodu ministrov so odložene vse važne stvari za pozneje, ko se vrnejo vsi člani vlade v Beograd.
Prihodnja seja vlade se vrši v torek. Na seji bodo razpravljali o državnih podtajnikih. To vprašanje je vlada odlagala od dne do dne, od seje do seje. V pogledu oseb, zlasti radičevcev, kiwpridejo v poštev kot kandidati za državne podtajnike, se ni nič spremenilo. Vse je ostalo pri starem. Včeraj se je govorilo o tem, da je najresnejši kandidat za drž. podtajnika v ministrstvu socijatne politike dr. Juraj Krn je vič. Na podlagi tega bi dr. Basariček izpadel z te kombinacije.
Vlada bo takoj za tem vzela v pretres
vprašanje izvedbe občinskih volitev v onih krajih, kjer se občinske volitve še niso vršile. Kar se tiče Hrvatske in Slavonije, se bodo vršile volitve na podlagi obstoječega zakona o občinah. Sedaj pa dela vlada ha teni, kako bi izvedla občinske volih e v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Za Dalmacijo velja namreč še stari avstrijski zakon o občinah pod imenom kurijalnega sistema, kjer se voli po cenzusih. Govori se, da bo rešila vlada to vprašanje na ta način, da se bo nad i Dalmacijo razširil občinski zakon, ki ve-| Ija v Sloveniji. Ta procedura bi se izvrši-■ la na kratkem skupščinskem sestanku, J tako da se bodo vršile v Dalmaciji volit-! ve šele v jeseni. Kar se tiče Bosne in
Hercegovine, vlada še ni sklenila ničesar glede osnove za občinske volitve, marveč se misli, da se bo z volitvami v Bosni in Hercegovini čakalo toliko časa. dokler se ne izvrše v drugih krajih. Pravijo, da se bodo vršile volitve v Bosni in Hercegovini že na podlagi novega zakona o občinah, katerega bo izdelala vlada.
Razen teh vprašanj pa ima rešiti vlada še mnogo drugih važnih stvari. Tako n. pr. mora vlada postaviti nove kotarske predstojnike v nekaterih prečanskih krajih.
NOVI TISKOVNI ZAKON STOPI DANES V VELJAVO.
Beograd, 8. avgusta. Včeraj popoldne je prišlo z Bleda poročilo, da je N j. Vel. kralj podpisal novi tiskov/ii zakon. Ob tej priliki je bila državni tiskarni izdana naredba, da takoj prične s tiskanjem teksta novega tiskovnega zakona. Upravnik državne tiskarne je dal takoj v tisk novi zakon, da bo že danes novi zakon publiciran v Službenih Novinah«. Na podlagi lega bo z današnjim dnem stopil novi tiskovni zakon v veljavo.
POSL. IDRIJOVIČ — UMRL.
Beograd, 8. avgusta. Včeraj je umrl narodni poslanec NRS Muhamed Idrijo-vic iz	Prijepolja.	Na	skupščinskem poslopju	je	izvešena	žalna zastava. Idrijo-
vič je	bil	izvoljen	na	listi Miše Trifuno-	!
vica.	i
VOLILNA ZMAGA HSS.
Osijek, 8. avgusta. V občini Valtovo so , se vršile volitve občinskega načelnika, j Izvoljen je bil radičevec Srečko Vrba- j j nac, kolarski mojster ia Beliškovea.
BOJ MED LJUBLJANSKIMI IN ZAGREBŠKIMI PIVOVARNARJI.
Zagreb, 8. avgusta. Svoj čas je ljubljanska pivovarna pošiljala pivo preko italijanskega ozemlja na Reko in odtod na Sušak in hrvatsko Primorje. Prevoz pa je bil mnogo cenejši kakor na progi Ljubljana—Sušak in je ljubljansko pivo uspešno konkuriralo z zagrebškim pivom. Ljubljanska pivovarna je zahtevala od prometnega ministra, da se ji dovoli, popust pri tarifi na progi Ljubljana— Sušak. Prometni minister je to odobril in znižal tarifo za 30%. Sedaj pošilja ljubljanska pivovarna svoje pivo direktno na Sušak. Ker je prevoz za 30%. cenejši, je ljubljansko pivo mnogo cenejše kakor zagrebško. Zagreb je s tem oškodovan. Na progi Zagreb—Sušak ni nobenega popusta. Tukajšnji interesenti so prav tako tudi na tej progi zahtevali popust, ali to vprašanje še ni definitivno rešeno. Izgleda, da Zagreb ne bo dobil popusta. Naglasa se, da se Zagrebu zato noče iti na roko, ker je bil pri ljubljanskem slučaju glavni moment za popust — prevoz preko italijanskega ozemlja.
Dogodki v Štipu.
DA VIDOVIČ ZA- PREGANJANCE V V BREGALNIŠKI OBLASTI.
Beograd, 8. avgusta. Tukajšnji listi poročajo zelo obširno o neki aferi, ki je v zvezi z na j več jo protidržavno afero v Štipu. Razen vesti, ki potekajo več ali manj iz službenih virov in ki govore o veliki aferi, v katero so zapleteni ugledni meščani in ki je v zvezi z bolgarofilsko politiko nekaterih tamošnjih prvakov, imamo tudi poročila o tem, da so vse te vesti tendeneijozne, ker se je hotelo na ta način kompromitirati neke ugledne osebe in politične stranke.
Povodom tega je poslal g. Ljuba Davi-dovič pismo notranjemu ministru, ki se glasi: »Gospod minister! Po vesteh iz bregalniškega okrožja, so se vršile tam zopet aretacije v največjem obsegu. Ali ker je slučaj, radi katerega so se aretacije izvršile, sam po sebi važen in ker izkušnje s policijskimi oblastvi v tem okrožju ne dajejo dovolj jamstva za objektivno postopanje, smatram, da je Vaša dolžnost, da v smislu kazenskega postopanja zahtevate od sodišča prve stopnje za bregalniško okrožje, da odredi sodnika, ki bo vodil preiskavo v lej zadevi. Bregalnica je že preveč trpela radi nerazumevanja in zlovolje posameznih policijskih organov iu najmanj, kar more narod v tem kraju pričakovati, je, da se na ta način osigura objektivna in nepristranska preiskava. Prosim, da mi čim prej odgovorite na to zahtevo.«
Davidovic je poslal pismo tudi ministru agrarne reforme Pavlu Radiču, ki se glasi: »Gospod minister! Danes sem poslal notranjemu ministru povodom aretacij v bregalniškem okrožju pismo, čigar prepis Vam prilagam. Želim, da tudi Vi posvetite pozornost tenui slučaju, ker Vam je najboljše znano, kaj so v stanu storiti nesvestni organi policijskih oblasti pod firmo preganjanja veleizdajalcev in protidržavnih elementov. Prejmite izraz mojega spoštovanja. Ljuba M. Davi-dovič.«
ŠKANDAL IZ UPRAVE MONOPOLOV.
Osjek, 8. avgusta. Preiskava od strani uprave monopolov v aferi Ise Langa je končana. Pričakovalo se je, da bo takoj dvignjena prepoved dela v tvornici >Mi-ra>. Sedaj pa poročajo iz Beograda, da se glavni upravnik Uprave monopolov nahaja na di pustu in da se brez njegovega privoljenja delo v tvornici ne more pričeti. Zato je treba čakati, dokler se upravnik ne bo vrnil z dopusta, delavci' pa bodo ostali ta čas brez kruha.
VISOKI GOSPOD UPRAVNIK CARINARNICE.
Osjek, 8. avgusta. Kakor doznavamo, bo prvorazredna osješka carinarnica degradirana v drugorazredno iz razloga, ker za g. upravnika carinarnice ni mogoče dobiti primernega (!) stanovanja. Gospodarski krogi obsojajo tako postopanje in so podvzeli vse korake, da se to prepreči.
VELIK POŽAR V ZAGREBU.
Zagreb, 8. avgusta. Sinoči se je vnel veliki parni mlin v bližini glavnega kolodvora. Požar je zavzel v kratkem času ogromne dimenzije. Zgradba je pogorela skoro do tal. Uničene so velike zaloge pšenice, bencina, vsi stroji in sploh ves inventar. Zagrebški gasilci so skušali 2 nadčloveškim naporom udušiti požar, kar se jim je le deloma posrečilo. Ob polnoči ogenj še ni bil popolnoma lokaliziran. Škoda je ogromna.
Za univerzitetno knjižnico!
V Zagrebu stoji, če se ne motim na 'VVil-sonovem trgu, krasno poslopje »Kr. vseuči-lišna biblioteka«. Ni mi znano, kdaj je bilo to poslopje zgrajeno, lahko pa rečem, da je postala zagrebška univerza popolna šele s tem zavodom. Na to zgradbo z bogato knjižnico sem se spomnil, ko sem čital v »Narodnem Dnevniku« članek, da ni v proračunskih dvanajstinah predvidena za investicije na ljubljanski univerzi niti para, do-Čim dobi beograjska univerza — kar je sicer hvalevredno —	12	milijonov	dinarjev,	in
vendar je Ljubljana tretje kulturno središče našega naroda.
Pisec članka je opozoril na to — bodi milo rečeno — krivico. Moj namen je opozoriti še na nekaj.
V Ljubljani imamo univerzo, nimamo pa vseučiliščne knjižnice. Dolga in trnjeva je bila pot do univerze, ali naj bo tako dolga tudi pot do knjižnice? In vendar je vsakomur jasno, da je univerza brez knjižnice rokodelec brez orodja. Nekak nadomestek za to imajo slušatelji v seminarjih, v društvenih strokovnih knjižnicah, v raznih drugih knjižnicah in končno v licealni knjižnici, kjer črpa in izpopolnjuje 9Vojo izobrazbo tudi ostala inteligenca, ki si v vočigled slabemu gmotnemu stanju ne more omisliti novejših del. Kakšni nadomestki pa so to, ve vsakdo, ki je stikal za kako novejšo knjigo ali revijo. Pogledati je treba samo v licealno knjižnico, ki prihaja v prvi vrsti v poštev in predstavlja nekak nadomestek za univerzitetno knjižnico. Kdor povpraša za zadnje številke kake revije, pa bodisi, da izhaja tudi v naši državi, se začudi, ko mu uradnik uljudno pojasni, da je zavod ni mogel dobiti kljub ponovnim reklamacijam. Zraven tega dobiš zagotovilo, da ni tako samo v tvojem slučaju. Zavod nima — denarja. Dokler je šlo, si je zavod pomagal s krediti, toda ti imajo svoje meje, v dosedanjih dvanajstinah in tudi v zadnjih pa ni baje za zavod predvidena niti para.
Dočim so vzroki, ki jih navaja pisec za |
preteriranje ljubljanske univerze žal prilično resnični, ni najti pravega — tudi ne strankarskega — razloga, da se zanemarja zavod, ki ima važno vlogo pri kulturnem napredku našega naroda. Licealna — sploh velika knjižnica — je oni vir in vez, potom katere se inteligent seznani s kulturnim razvojem v tujih državah, s pridobitvami človeškega uma, ki lahko koristijo tudi lastnemu narodu. V drugih državah se dan za dnem ustanavljajo in izpopolnjujejo knjižnice, pri nas pa se ovira še one, ki imajo v današnjih časih razpaljenih političnih strasti in neusmer-jenosti sploh še voljo in veselje pečati se z znanstvenim razglabljanjem, ki je edino sredstvo, da si ohranimo ono mesto med kulturnimi narodi, ki smo si ga s svojim delom in s svojo požrtvovalnostjo pridobili. Tudi na to je bilo opozoriti.
Pa še nekaj! Ni zadosti, da se temu zavodu dajo potrebna denarna sredstva za izpopolnitev knjižnice, zgraditi bi bilo tudi primerno poslopje z udobno čitalnico. Utemeljenost te zahteve dokazuje kratek vpogled v poslopje licealne knjižnice. Čudno je le to, da je v teh do zadnjega kotička natrpanih prostorih tak vzoren red. Kaj pa bo čez nekaj mesecev, ko ne bo več prostora v onih par sobah? Morda se nastani del zavoda v kakem drugem poslopju? Listi so te dni poročali, da se je združilo 21 varšavskih knjižnic v eno samo, da se s tem prihrani pbiskovaleem tekanje iz kraja v kraj. Moje mnenje je, da bi se napravilo tako tudi pri nas. To nalogo pa bi lahko izvršila velika knjižnica s primernim aparatom za točno funkcijoniranje
Smatral sem za potrebno opozoriti tudi na ti dve vprašanji, ki sta v ozki zvezi z vprašanjem ljubljanske univerze in z vprašanjem kulturnega napredka našega naroda. Ko že govorimo o propagandi kulture na deželi, skrbimo tudi za kulturne potrebe njenega središča. Treba je le nekoliko dobre volje in i bo šlo. Kdor bi samo nasprotoval — in teh I je baje nekaj — nima zmisla za kulturni na- ‘ predek in je škodljivec naroda.	t—	1
Dunajsko pismo.
HIGIJENSKA RAZSTAVA. — TUJSKI PROMET. - JESENSKI VZORČNI SEJEM. MEDNARODNI VSEUČILIŠKI KURZI. — TRGOVSKA NAPETOST Z OGRSKO.
Na Dunaju, 7. avgusta 1925.
Higijenska razstava je bila zaključena dne 12. julija; trajala je 14 dni čez določeni čas, kajti posetnikov je bilo vedno veliko. Ker je znašala vstopnina 1 šiling, so imeli vsak dan lep dohodek. Domačini so izkoristili to priliko, da se pouče o največjem človeškem zakladu (zdravju) v prav obilni meri. Pa tudi tujcev je bilo od vseh strani. — Jugoslavija je bila mizerno zastopana, o čemer sem poročal. — Nekega dne sem opazoval dva jugoslovenska dostojanstvenika, ki sta se zelo zanimala, ... kje je odelenje Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Z malomarno gesto je sluga pokazal skromni, neznatni kotiček.Videl sem dva dolga nosova in sramežljiva obraza, češ: Kaj je to vse? — Pa sem jima pokazal češki in poljski oddelek, ki jima je imponiral! Tako ga lomimo v tujini!
V vsem Salzkammergutu tožijo, da je letos malo tujcev. Za vzrok navajajo: draginjo stanovanj. Draginja pa je, pravijo, vsled silno visokih obdačenj tujskih sob. Primere so res strašne. Za vsoto, kolikor stane soba v boljšem hotelu, d ob <5 tujci v Italiji že celo penijo. — Padec lire je postal najboljša privlačna sila za tujce. Cene za stanovanja in hrano v Italiji niso poskočile, a za en šiling dobč Avstrijci že skoro 4 lire. Reklama za potovanje v Italijo je pridno na delu in tako so vsa laška morska kopališča polna. V Gra-dežu je letos še posebno mnogo Čehov, kajti: lira pada, a dinar raste. —• Neki znan mi dunajski par je bil tri tedne v hotelu Praha na našem Rabu. Jako je zadovoljen s hrano, postrežbo in — cenami. Naj bi povsod pazili na to, da bodo gostje enako hvalili.
Od 6. do 13. septembra bo IX. mednarodni vzorčni sejem na Dunaju. Po obsegu bo enak
razstavljalci doslej iz 11 držav. V prvi je Nemčija, ki bo zastopana v 18 oddelkih od 25. V drugi vrsti je Češkoslovaška. Celo Jugoslavija bo zastopana (sodovi in — stekleni izdelki!). — Vizumi potnih listov za to priliko odpadejo. Dovolj bo, ako posetniki iz Jugoslavije obenem z izkaznico (Messeaus-weis) kupijo tudi znamko (Visum-Marke) za 1.50 šil. (12 Din) in jo prilepijo v potni list. Že v Jugoslaviji dobe na podlagi sejmske izkaznice do meje 25% popusta na železnici na ta način, da kupijo eno in pol voznega listka, kar pa naj se ohrani tudi za povratek. V Avstriji kupijo listek za osebni vlak, ki bo veljal za vožnje z nagličem. Ob dohodu v Avstrijo mora na izkaznici potrditi sprevodnik, ob dohodu postajna blagajna. Kdor bi se vozil z osebnim vlakom, kupi poldrugi listek za obe vožnji. Vse sosednje države so dovolile 25%, Italija 20%, Lloyd Triest. 10%, Cosulich 25%, naši družbi Jadranska Plo-vidba in Dubrovačka Parobrodna Plovidba pa II. za I. razred.
Med 1. in 24. septembrom bodo na Dunaju
že četrtič mednarodni vseučiliški kurzi. Predavali bodo znani učenjaki Avstrije, Nemčije, Francije, Švice, Češkoslovaške, Anglije, Italije, Amerike in Rusije. Predmeti: zgodovina, filozofija, književnost, upodabljajoče umetnosti, glasba, politika, sociologija, pra-voznanstvo in nacionalna ekonomija. -- Lani je bilo že 5000 slušateljev iz vseh petih detlov sveta.
Že od Velike noči se vrše med Avstrijo in Ogrsko pogajanja za trgovinsko pogodbo. Ali
težave so velike, kajti veliko je interesov,
ki se križajo. Zato se pogajanja zavlačujejo. — Toda letos je na Ogrskem posebno dobra letina za sadje in sočivje. Ta pridelka pa je Ogrska že od nekdaj izvažala v največji meri na Dunaj: šest sedmin jabolk in hrušk, osem devetin marelic, devet desetin kumar, tri četrtine melon, skoro ves pridelek sliv, češenj, sočivja sploh. Teh pridelkov so lani prodali Avstriji kar 10.200 vagonov po 10.000 stotov, za kar so prejeli 280 milijonov zlatih kron (okroglo 4 milijarde dinarjev). — Ker . so se torej pogajanja za definitivno trgovin- i sko pogodbo zavlačevala, so hoteli ^premeteni J Madjari doseči provizorij, da letošnjo letino i izvozijo v Avstrijo brez ali za jako znižane ca- j rine. — Toda toliko pametni so Avstrijci tu- { di, da bi ne spoznali lokavost Madjarov, ki so hoteli od Avstrije ogromne popuste, a sami za to nič ne dajo: zato je Avstrija provizorij odklonila. Avstrija namreč pravi: Ako jaz pokupim skoro vse ogrske poljske pridelke, zahtevam pametne in primerne carinske postavke za svoje industrijske izdelke. Toda ogrski industrijalci se temu grozovito upirajo in hočejo doseči proti Avstriji kar zaščitne carine, da bodo mogli svoje izdelke doma za toliko dražje prodajati. Ogrski kmet se sicer ogorčeno upira industrijalcem, ker hoče svoje pridelke dobro prodajati in ceneje kupovati industrijske izdelke. Tako je tudi v Jugoslaviji. Toda doslej so na površju industrijci, ki so organizirani in delajo tudi — z denarjem. Zato je prišlo do tega značilnega spora med A. in O. — Avstrija je provizorij za nekaj mesecev odklonila, ker v tem času bi Madjari svoje pridelke izvozili v Avstrijo, dočim je za industrijske izdelke treba več časa.
Ali in v koliko so bili zastopniki Jugoslavije, ki so pravkar sklenili z Avstrijo trgovinsko pogodbo, bolj pametni in previdni, bomo kmalu videli. Deklamacije o industrijali-zaciji države, zato zaščitne carine itd., se sicer lepo slišijo, toda treba čuti obe plati zvona' in upoštevati je najprej glavne interese, treba pred vsem ščititi to, kar že imamo, — a kar je šele muzika bodočnosti, to naj se naravno razvija, naj se le bori s težkočami! Kar je zdravega, zmaga gotovo brez žrtev konsu-mentov! špekulacija na žepe konsumentov je opravičena le v jako ozkem okviru, o čemur bi mogli razviti obsežno in poučno razpravo. — Vsekakor bi želel, da bi ta spor z Ogrsko koristil našemu izvozu v Avstrijo. A. G.
Razpust občinskega odbora v Medvodah.
Naše načelno stališče glede razpusta občinskih odborov je znano. Odločno je odklanjati razpust občinskega odbora, kjer zato ni danih drugih, nego zgolj partizanskih razlogov, ali kjer se tak razpust, kakor n. pr. pri razpustu ljubljanskega občinskega sveta, utemeljuje z naravnost smešnimi razlogi. Odločilni za razpust smejo biti zgolj stvarni in tako tehtni razlogi, ki ne dopuščajo drugega sredstva nego — razpust. Razpust je ultima ratio, ako vsi drugi pripomočki, da pripravijo občinski odbor do reda in pravilnega postopanja, ne izdajo ničesar. Nad-
zorovalno državno oblastvo, ki mu je dolžnost gledati na korist celote, t. j. občine in vseh njenih pripadnikov, bi naravnost zanemarilo svojo dolžnost, ako bi pustilo vso poslovno dobo v funkciji občinski odbor, ki upravlja občino kot slab gospodar in ki jej v tej dolgi dobi utegne nakloniti neizmerno in nepopravljivo škodo. V tem slučaju avtonomijo ne krši državno oblastvo, ampak občinski odbor, ki je svoje avtonomno stališče . zlorabljal.
Za tak občinski odbor gre žal v Medvodah. : Pri tej naši konstataciji nam sodbe ne kali
dejstvo, da pripada ta občinski odbor po svoji večini in po svojem predstavništvu SLS. Odlok okrajnega glavarstva v Ljubljani, s katerim se razpušča občinski odbor v Medvodah, je tako značilen, da ga navajamo do-slovno.
»Dne 27., 28. maja in 4. junija t. 1. izvršena uradna revizija denarnega poslovanja in občinskega gospodarstva občine Medvode je obelodanila ogromne nerednosti in nepravilnosti.«
»V občinskih računih, pregledanih od leta 1319 dalje t. j. od časa, odkar načeluje občini župan Alojzij Žirovnik, manjka nad 100 prilog za vknfižene dohodke in nad 900 prilog (pobotnic, potrdil) za vknjižene izdatke. Dohodki obč. trošarinske doklade na vino so napačno (premalo) vknjiženi v 18 primerih, v kojih 8 prilog sploh manjka, 10 (osem iz leta 1924) je pa celo potvorjenih.«
»Po ugotovitvi uradne revizije je občina oškodovana za 45,448 Din 31 p.«
»Občinski račun za leto 1923 od občinskega odbora ni bil pregledan in odobren (§ 66.
o.	r.). Če je občinski odbor odobril občinski račun za leto 1924, kar iz dotičnega pomanjkljivega sejnega zapisnika ni dovolj jasno razvidno — tedaj je to storil v slepem za-up*anju na županovo uradovanje, ne da bi se poprej prepričal o pravilnosti in točnosti občinskega računa.«
»Enako prejšnjemu obč. odboru je tedaj tudi sedanji občinski odbor z zanemarjanjem nadzorovalnih in pregledovalnih dolžnosti predpisanih v § 40. obč. reda neposredno županu omogočil neredno in za občino v toliki meri kvarno poslovanje in pripomogel k , tako ogromnemu oškodovanju občine.«
»S tem postopanjem se je sedanji obč. odbor popolnoma diskvalificiral za vodstvo obč. i poslov in radi tega je veliki župan z odlo- ; kom z dne 13. julija 1925 štev. 7253 temeljem : § 99. obč. reda razpustil obč. odbor Medvode ter odredil, da ima obč. posle začasno prevzeti gerentstvo.«	j
»Za gerenta je imenoval veliki župan g. Josipa Šušteršiča, posestnika v Seničici, za prisednike gerentskega sosveta pa gg. Leopolda Fertin, posestnika in železničarja v Preski, Franca Šušteršič, posestnika v Svetju št. 7, Ivana Bohinec st. posestnika in trgovca ‘ v Svetju, Martina Martinjak, posestnika v Zbiljah, Andreja Cvajnar, posestnika v Preski, Josipa Detala, mlekarja v Medvodah, Franca Kocjančič st., delavca v Medvodah. O tem Vas obveščam s pozivom, da takoj izročite občinske posle novo imenovanemu ge-rentu.«
Ta odlok ne potrebuje nadaljnjega komentarja. Edino, kar bi mogel s svoje strani grajati je dejstvo, da je bil prvotno za gerenta določen France Šušteršič p. d. Zlate iz Svetja št. 7, da pa je na pritisk znanega gromovnika izmed trojice ljubljanskih gerentov, ki pa v Medvodah nima drugega opravka, kakor, če se mu ravno ponesreči, da ustreli kakega kozla v Medvodskem revirju, moral , veliki župan imenovati za gerenta Joeipa Šušteršiča p. d. Tometa v Seničici. Pri izberi
gerentov in prisednikov gerentskega sosveta ne smejo odločevati strankarski, ampak zgolj stvarni interesi. Tu ne gre za politiko^ ampak za mnogo več, za gospodarstvo občine.
Politične vesti.
— St. Radičeve izjave. Dopisniku »Poli- j tike« je dal St. Radič celo kopo izjav. Par najbolj značilnih objavljamo: Glavno mesto Jugoslavije moral bi biti Split. Nekoč sem j bil mnenja, da mora biti glavno mesto Jugo- j slavije Reka in ne Zagreb, da sedi hrvatski j ban na Reki, v kontaktu z vsem svetom, i Pomislite, kaj to pomeni, imeti glavno me- j sto na morju! Nevarno, kakor je napravil ' Peter Veliki Petrograd na krvi in zver- j stvih, proti volji naroda — toda samo zato, da ga napravi na morju. Zato ne Beograd j in ne Zagreb, ampak Split bi moral biti p glavno mesto Jugoslavije. Revizija ustave, j Vlada bo ostala, kakršna je. Toda ko pride ; do revizije ustave, ki pa ni treba, da bi bila 1 državnopravna, bodo sodelovali vsi, ki so | razumeli idejo sporazuma. Zlasti se bomo > trudili, da nova ustava ne bo delo strank, temveč delo naroda. — Opozicija mora biti sodelavec vlade. Parlament ni bojišče strank, temveč pozomica, na kateri gleda narod, kako njegovi poslanci delajo in kaj da znajo... — Od inteligence bomo vzeli v parlament samo one, ki so najbolj konstruktivni, ker parlament je polje gradnje, ne pa kritizacije. Tisti, ki v parlamentu vedno govori »ja, pa ja«, nič ne velja. Velja oni, ki govori »mi«, veljajo močne stranke, močni programi, ne individualni kritiki... — Nova jugoslovenska stranka. To je gotova stvar, samo formalno še ni gotova. Toda ona ne bo razredna stranka, temveč narodna stranka, ker ker seljak ni razred, ampak narod. Resnica, v tem treba biti zelo obziren, ker nočem, da se misli, da mi hočemo srbske glasove za hrvatsko politiko. — Radič in krivice. Dokler je Korošec predstavi-telj Slovencev, ni nobenih odnošajev Slovencev do sporazuma med Hrvati in Srbi... Če bi bile volitve normalne, ne bi bil Korošec predstavitelj Slovencev ... Jamčim, da bomo po prihodnjih volitvah predstavitelji Slovencev mi. • • Ko se seljak prebudi, je Korošec odigral. On se sedaj neprestano jezi, toda kdor se v politiki jezi — večnaja mu pamjat! — Radič in Davidovič. Ko smo napravili sporazum, sem dejal Davidoviču, da ni treba, da se jezi, ker mi delamo z radikali sporazum, ki smo ga sklepali z njim, in da je glavno, da je sporazum dober. Davidovič je to popolnoma pravilno razumel in njegov zadnji govor v skupščini je bil naravnost krasen. — Dva kmetska ideala: Hrvati so imeli dva ideala. Prvi je sporazum s srbskim Seljakom, drugi je hrvatski sabor. Prvi mora biti, drugi more biti. V tem je stvar. Ni toliko važno, da imajo Hrvati posebno hrvatsko državo, kakor je vazno, da imajo seljačko državo in da žive v ljubezni z brati. — Deklaracija je skrajšan tekst sporazuma. Mislim, da ni sporazum objavljen
vsled tega, ker je v njem pasus, ki govori, zakaj so samostojni demokrati izpadli ia vlade, da se ne bi vodila nepotrebna polemika. Toda sporazum nam ni tako važen, kakor protokoli o sejali. V njih je zabeleženo, v ceni se je vršil sporazum in kakšen mora bdi sporazum. _ Radič vstopi v vlado. Vsi politični iaktorji žele, da vstopim v vla-do. Najvisji faktor je želel, da vstopim v vlado kot njen podpredsednik. Na jesen bo rekonstrukcija vlade. Nekatere osebe "bodo izmenjane. Mi bomo dobili še en resor mogoče železniško, mogoče kmetijsko ministrstvo. — Teh par izjav zadostuje, da se vidi, da so nazori St. Radiča silno zanimivi in vseskozi logični. Zato je več ko smešno, ka-dar mislijo mladinski novinarji, da so duhoviti, če gledajo od zgoraj dol na St. Radiča, taka duhovita baharia je za »Spital«.
= Dalmatinski kmetje in HSS. Za časa zadnjega kongresa zemijoradiiiške stranke v Zagrebu se je tudi govorilo o vstopu zemljo-radnikov v HSS. Tozadevna pogajanja se bodo sedaj nadaljevala v Splitu, kamor sta v ta namen odpotovala Radičeva delegata inž. Košutič in Predavac. Prihodnjo nedeljo s® vrši v Splitu seja glavnega izvrševalnega odbora zemljoradniške stranke, ki bo o tem vprašanju sklepal.
= Radičevci in tiskovni zakon. Naši opo-zicionalni listi silno zamerijo radičeveem, da so glasovali za tiskovni zakon. Očitek listov SLS je vsaj deloma razumljiv, dočim je očitek mladinskih listov prosta hinavščina. Da je prišlo do sporazuma, so morali radičevci naravno mnogo žrtvovati. Med drugim so morali tudi 'pristati na tiskovni zakon. Če tega ne bi storili, bi propadel sporazum, tiskovni zakon pa bi bil vseeno sprejet, saj je bil predložen in podpiran tudi od samostojnih demokratov. Razlika je bila samo ta, da bi odpadle vse olajšave, ki so bile na pritisk radičevcev dosežena Tako je stvar!
= Cena beg o Albaniji. Dopisnik »Politike« je imel razgovor s Cena begom, dane« poleg predsednika Ahmed bega gotovo naj-markantnejša osebnost nove Albanije. Cena beg je izjavil, da vlada v Albaniji popo-len mir. Najlepši dokaz temu, da je polovil vse one Albance, ki so pred leti ubili neke Amerikance. Da bi kačaki prehajali preko meje, je izključeno, ker je meja dobro zastražena. Strankarstva v Albaniji ni, ker vse zahteva, da se dela. Zlasti, da se grade ceste. Fan Noli nima nobenih pristašev to je docela brezpomemben.
= Komu v korist? Poljska je izgnala vse Nemce, ki so optirali za Nemčijo. Tekom par dni je moralo zapustiti nad 24.000 Nemcev Poljsko. Ker ti nemški optanti niso bili za odhod pripravljeni, niti nemške oblasti za njih sprejem, so prišli izgnanci v najtežavnejši položaj. Izbruhnile so med njimi tudi razne bolezni. V Nemčiji je nastalo vsled tega silno ogorčenje in v nemškem zboru je bila zaradi izgona Nemcev vložena celo interpelacija. Odgovarjajoč na to interpelacijo je dejal minister Stresemann, da bo Nemčija
izgnala vse Poljake, ki so optirali za Poljsko, v istem roku iz Nemčije, kakor so bili nemški optanti izgnani iz Poljske. — Tako bodo trpeli i Nemci i Poljaki in to vsled pretiranega šovinizma poljskih in nemških nacionalistov. S prijateljskim dogovorom pa bi se dalo vse urediti tako, da ne bi trpeli »• eni in ne drugi.
= Cankov ostane. Vojna liga in makedon-stvujušči so se izkazali močnejši kot vsa opozicija. Zahtevi po odstopu vlade Cankova kralj Boris ni hotel ugoditi in v znak solidarnosti s Cankovom je obiskal tudi kralj Boris Cankova v bolgarskem samostanu, kjer se nahaja Cankov na počitnicah. Tragedija bolgarskega naroda traja naprej in legalna rešitev izgleda že nemogoča!
= Briandovo potovanje v London. Namen Briandovega potovanja ni samo, da pride do enotnosti med Londonom in Parizom glede odgovora na nemško noto, temveč da se doseže soglasje tudi glede garancijskega pakta. Francija je v ta namen pripravljena dovoliti Angliji velike koncesije v drugih vprašanjih, tako v mosulskem, tandžerskem in »lasti glede Kitajske. Velike važnosti je a ozirom na londonska pogajanja Brianda stališče Belgije, ki se skoro v vseh glavnih vprašanjih strinja s Francijo. Glede sankcij proti Nemčiji se je Belgija zelo približala Angliji iu je mnenja, da razsoja o sankcijah samo Zveza narodov. Vsled tega je nastopila velika nervoznost med Poljaki, ki se vsled tega boje, da bo morala popustiti tudi Francija, vsled česar bi francosko-poljska vojaška »veza izgubila vsako ceno. — Splošno se računa, da bo Briandova pot v London uspešna in da pride do soglasja med obema državama.
— Maroški dogodki. Po francoskih poročilih se je položaj na bojišču za Francijo »elo zboljšal. Iniciativa je prešla celotno na francosko stran in rifanska ofenziva na Ueaan je odpadla. Da se prepreči tihotapstvo orožja na marokanskem obrežju, nameravajo Francozi bombardirati nekatera maroška pristanišča in uničiti vse tihotapske ladje. — Glede mirovnih pogajanj ni dosežen noben uspeh. Abdelkrim je odklonil, da bi stopil v zvezo s francoskimi delegati. Angleški listi pišejo, da mirovna pogajanja niso samo »erar Francije in Španije, temveč da morejo rešiti le na mednarodni konferenci, katere bi se udeležile tudi Velika Britanija, Amerika in Italija.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Ideal: »Pat in Patachon«. Predstave:
Ob 4-, Po1 6-’ P°' 8- in 9- uri>
Kino Dvor: »Grozote kanibalskih otokov«. Predstave: Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. url.
Kino Matica: »Pariški pustolovec«. Predstave: Ob pol 5., pol 8. in 9. uri.
V NEDELJO 9. AVGUSTA.
Športi: Medmestna tekma Ljubljana : Maribor na igrišču IHrl3® ob tj1 &etr* ^ J' Prvenstvene dirke KoL sekcije A. 8. K’ Primorje : Ljubljana—Celje: 1. skupina juniorji starta ob 6.30 uri; 2. skupina seniorji starta ob 6.40 uri.
Ljuba Jovanovič o politiki SLS.
V razpravi o vladni deklaraciji se je malo govorilo o Slovencih. Razen slovenskih govornikov je edini Ljuba Jovanovič omenjal Slovence z obžalovanjem, da oni niso zastopani v vladi. Njegove besede so tako značilne, da se nam vidi potrebno, da jih navajamo po stenografskem zapisniku.
Potem ko je Ljuba Jovanovič opravičeval postopanje radičevcev in ž njim skladno postopanje radikalne stranke, je nadaljeval:
»Tedaj, gospoda, čul sem še eno očitanje, Češ da je vlada po svoji sestavi naperjena proti Slovencem.
Gospoda, moramo biti na čistem: pri tem mora biti in bode, upam, da bo, dovolj uvidevnosti in medsebojnega popuščanja. Gospoda, kdor hoče vladati, mora mnogo žrtvovati, a tu ne mislim samo na strankarske ozire, nego mislim, gospoda, tudi na načelne, on mora žrtvovati mnoge svoje strankarske ozire in interese, nego mora, ponavljam, žrtvovati tudi od svojih baš zelo dragih političnih načel. Posebno oni, ki hoče vladati, ne more v vladi ostati doktrinar, ampak mora svoje delo urediti in prilagoditi stvarnosti narodnega in državnega življenja. (Dr. Basariček: Tako jel Živijo!)
Zlasti naglašava: O tej stvarnosti morajo voditi račun velike stranke. Že samo s tem, ker so velike stranke, so pred narodom, pred državo prejele tudi dolžnost, da vladajo, če se jim nudi možnost; a ko se vlada, tedaj se ne more fantazirati, ne morejo se zidati gradovi v oblake, ampak se mora delati tako, kakor ustreza sedanjemu življenju ter graditi novo življenje na temelju starega.
Ne more se tajiti, da so male stranke v tem svobodnejše. One morejo ostati upornej-še, doslednejše na tem programu in zato morejo le stranke proglaševati svojo doslednost in drugim očitati njihovo nedoslednost; ali, gospoda, tedaj morajo te male stranke, tako doktrinarski dosledne, biti gotove, da nosijo drugo posledico: da morajo čakati, dokler se ne ustvari nova situacija, za njih ugodnejša, in da se šele v tej novi situaciji okrepijo in zavladajo (Svet. Pribi-čevič: Da bi mogle postati tudi nedosledne!). Da, da bi mogle postati tudi nedosledne, ako je potrebno državi in narodu. Da, gospoda, tako je, in ako ne želijo postati nedosledne, da se brez jeze in nervoznosti uklonijo ter napravijo -prostor drugim. (Glasovi: Tako je!).
Gospoda, dovolite mi, da sedaj o tem navedem en primer in s tem morda ujezim ljudi, ki jih sicer zelo cenim, pa čeprav so med nami razlike, praktične in programatič-ne. Moram opomniti, da je intrasigentnost, s katero Slovenska Ljudska Stranka zahteva revizijo ustave in ne odneha od tega, na-pram ustvarjenim situacijam bila vzrok, da od leta 1920 ta stranka zelo težko pride do sodelovanja v vladi. (Svet. Pribičevič: Vi ste želeli, da ž njo sodelujete!) Sem, g. Pribičevič, in od tega nisem hotel nikogar izključiti. (Svet. Pribičevič: A tedaj so oni za-mevnn revizijo Tistave!) To ni res: tedaj so oni odložili to stvar, in če ni tako, evo jih, pa naj tu povedo, tedaj niso tega stavljali na dnevni red. Ali vidite, to jim je vendar branilo, mislim, da smem reči, da to tej go-spoui praktično otežuje daljše sodelovanje v upravi države. (Dr. Laza Markovič: Kaj bi več koristilo Sloveniji?) Jaz sem mogei isto govoriti, in ako ne pretendiram, da vem bolje, kakor g. Korošec in njegovi drugovi, kaj je koristnejše Sloveniji, ali mislim, da bi to več koristilo i Sloveniji i Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Težko je, gospoda, ko nimamo tako velikih strank, kakor so stranke na Angleškem in kakor so ameriške stranke; težko je ustvarjati stabilnejšo politično situacijo, ustvarjati potrebne parlamentarne vlade, ko imamo pri strankah tako nepopustljivost, ki se težko da prilagoditi onim trenotnim in spremenljivim situacijam, kakor so tako pogoste v naši državi. Gospoda, imejte na umu, da je to država, v kateri se situacija neprestano menja kakor v bioskopskem filmu. Treba je pomisliti, koliko vlad je bilo izmenjanih v teh šestih letih in pol. Nekdo pravi, mislim, da 14. A koliko je bilo poedinih re-
sortnih ministrov, ko so se v teh vladah menjali in koliko je bilo od tega škode za državo, o tem najbolje govore dejstva. In ko imate tako razburkano politično morje, tedaj la nepopustljivost, neprilagodljivost stvarnosti samo škoduje, v resnici državi, ali škoduje zlasti tudi onim interesom, ki se s iako doslednostjo speeijelno hočejo varovati.
To sem pripomnil zato, da se vidi, odkod je la nova vlada sestavljena in zakaj ni sestavljena tudi iz Slovencev, ker se je kasneje zaradi tega reklo, češ da je ta vlada sestavljena proti Slovencem.
Je pa, gospoda, še ena težkoča, zakaj Slovenci v tej vladi niso zastopani.
Gospoda, Slovenska Ljudska Stranka se je vezala s pismenim aktom na eno edino politično kombinacijo in prav za uspeh te politične kombinacije. Ona je na ta način varovala svoj program, toda je s tem, gospoda, prišla v položaj, da, kakor sem dejal, je v današnjih prilikah izključena, da ona v sedanji vladi zastopa Slovence. Ona, gospoda, mogoče tega ne obžaluje. Morebiti, gospoda, tega vobče ne želi — jaz jim to popolnoma verujem — toda konstatujem dejstvo, da ni to neka zla volja ali nerazumevanje potreb s te strani, ako te sedanje situacije ne predstavljajo i Srbi i Hrvati i Slovenci, ampak da je prišlo kot posledica tega razvoja in tega stanja, ki sem ga do sedaj omenjal.
S tem pa nočem reči, da ne bi bilo dobro, da se ta praznina o prvi priliki izpopolni in da bo tudi slovenski del naše domovine zastopan v tej vladi. Jaz, gospoda, dobro vem, da bi tega Slovenci, a posebno Slovenska Ljudska Stranka, ne smatrala kot ono pravo slovensko sodelovanje in prave poprave te današnje politične situacije, ali napram onemu, kar sem dosedaj povedal, še sedaj drugače ne more biti.
Takoj je s tem v zvezi tudi vprašanje ali očitanje, ki se dela vsemu temu aktu, temu srbsko-hrvatskemu sporazumu, ki se je na njem delalo in ki je dal to novo vlado, da pri njem niso sodelovali Slovenci. Ni dvoma, gospoda, idealno bi bilo tako, kakor je zjutraj govoril g. dr. Trumbič in kakor so govorili toliki drugi gospodje: Da vse, kar delamo, delamo složno in tako, da bo vsak zadovoljen v tej državi in da bo vsak so-delovalec pri tem vladanju, in specijalno, da delajmo sporazumno med Srbi, Hrvati in Slovenci. Toda, gospoda, videli smo, a prosil bi vas, zlasti mlajše gospode, da ne pozabite, kako težko je v naši domovini — a to bi bilo z vsakim drugim, ki bi bil v naših prilikah — kako težko je rešiti to vprašanje sporazuma ali zadovoljstva celokupnega našega naroda in vseh ostalih stanovalcev cele naše domovine.
Gospoda, predvčerajšnjim sem pazljivo poslušal g. Davidoviča, ki je govoreč o situaciji, večkrat rekel: »Za vse to treba mnogo časa, to je težak, komplikovan posel itd. To misel je obširneje razvil. Mi smo se, gospoda, mnogo varali, zlasti se je varala ona gospoda, ki je po ujedinjenju mislila, da se za pravilni naš razvoj morejo uspešno najti kake edinstvene formule. Vi veste, bilo je raznih teh formul, ali eno smo videli, da nobena teh formul ni ustrezala, a ni ustrezala zato, ker je to zelo težko in sočasno zelo kompli-kovano vprašanje. Slovensko vprašanje ali vprašanje nezadovoljstva znatnega, danes velikega dela Slovencev, ni isto in se ne rešuje na isti način, kakor bi se reševalo tudi vprašanje nezadovoljstva Hrvatov. In, ko bi se tudi rešilo na slovensko zadovoljnost to slovensko vprašanje, ne bi bilo s tem sočasno na zadovoljnost Hrvatske rešeno tudi hr-vatsko vprašanje. Mi, gospoda, imamo vprašanja, ki so po sebi zelo različna, zategadelj, ako bi hoteli čakati, da ne rešujemo niti enega, dokler ne najdemo načina in se ne dogovorimo, da jih rešimo vsa hkratu, bomo strahovito grešili, a mislim, da je ona šestletna izkušnja zadostna, da nas pouči, da ne gremo več po tej poti.
Delajmo, gospoda, kar se kdaj more storiti, kar se kot mogoči maksimum dobra, v kateremkoli pogledu, v danem trenutku more ustvariti napram politični situaciji.«
Zunanje politična vprašanja.
Kakor hitro nastopijo med dvema balkanskima državama napetejši odnošaji, že obrne svetovni tisk pozornost evropske diplomacije na bližnji vzhod. To je jasen dokaz, da je Balkan po mnenju Evrope še vedno turbulentno torišče, ki lahko lepega dne poseže v skrbno negovane mašinerije evropske diplomacije. Osobito se to zgodi, (e je prizadeta naša država, ki ima vsled svoje zemljepisne lege posebno delikaten položaj, s katerim je v nujni zvezi posebna smer naše zunanje politike.
Na§a država je balkanska, srednjeevropska m ujedinjenje jo je vsled njene obmorske lege deloma potisnilo tudi v sredozemski koncert. Kot balkanska država posega v balkanske interese velesil, njene severne pokrajine jo spravljajo v zvezo s pangermanizmom in kot član Male antante odločuje tudi v drugih srednjeevropskih problemih. Kar se pa tiče naše države kot sredozemskega činite-lja, smo zaenkrat še brez tradicij in moramo šele ustvariti svojo jasno smer. To potrebo osvetljuje Rappalo, sanmargheritski dogovori in rimski pakt ter najnovejše konvencije, kjer se nismo baš sijajno odrezali. Delokrog naše zunanje politike je torej zelo obsežen in nič ne bi škodovalo, ko bi zunanji kabinet nekoliko spremenil svoj dosedanji sistem skrbnega prikrivanja vseh zunanjepolitičnih ukrepov. Z ozirom na navedena dejstva ni čudno, da se inozemstvo briga v prvi vrsti za nas. Posebno pa se to opaža glede naše politike na Balkanu. Tu imajo razne države različne interese.
Ta različnost interesov postaja dan za dnem jasnejša. V času mirovnih pogajanj, je
prevladovalo splošno stremljenje po miru. Iskala so se pota, da se ta zavaruje za čim-daljšo dobo. Ko so pa bile mirovne pogodbe podpisane, je zahtevalo življenje različno orientacijo. To se je opazilo v gigantskem boju med Francijo in Nemčijo, o tem so pričale dolgovezne razprave o varnostnem paktu, za Balkan pa je bilo značilno postopanje velesil ob priliki grško-turških pogajanj v Lausauni, angleško in francosko stališče v krfski aferi itd.
Glede Balkana zahtevajo po boljševiških namerah ogroženi interesi britanskega imperija, da je osredotočena balkanska politika Anglije v podpiranju vseh onih faktorjev, ne oziraje se na njihovo dosedanje razmerje napram zmagovalcem, ki so si navzkriž z Moskvo. Protiboljševiška balkanska zveza, morda kot korelat k zvezi baltiških držav, bi najbolj	odgovarjala	angleškim težnjam.	Toda tudi	sredozemska politika zahteva od	An-
glije prilično mero pozornosti. Jugoslavija teži naravno proti Solunu, Bolgarska proti Kavali in Dedeagaču, Rusija proti Dardane-lam, kar zopet spravlja v ospredje problem ;	morskih ožin. Ne bi	li morda slovanska	soli-
!	darnost	dala nekoč	čutiti svoj vpliv v	Le-
vanti in morda še dalje?
Za Francijo so balkanske države važna postavka njene politične bilance in mirno sožitje ter prijateljski odnošaji med balkanskimi državami jamčijo, da se vrednost te postavke ne spremeni.
] Najbolj interesirana je seveda Italija. Po j svoji zemljepisni legi v Sredozemskem mor-I ju je poklicana, da to vodovje obvlada. Utrditev njenega vpliva na Balkanu pa bi vplivala
tudi na njeno pozicijo v sredozemski politiki. Prijateljski ali celo zavezniški odnošaji med posameznimi balkanskimi državami značijo torej minus njene zunanje politike.
Že iz tega kratkega pregleda lahko presodimo inozemske komentarje o našem razmerju do Grške. Življenje gre svojo pot in se ne ozira vedno na pravico ali krivico, naloga vsake države pa je, da s spretno politiko realizira svoje upravičenje težnje. Z« Grke ne more biti nepojmljiv velikanski pomen našega trgovinskega izhoda na Solun. Velik del južnejših pokrajin naše države gravitira proti Egejskemu morju, in kaj je bolj naravno, kakor da se odstranijo umetne ovire, ki enemu mnogo ne koristijo, drugemu pa zelo škodujejo. Baš zadnji grško-bol-garski spori kažejo veliko potrebo tesnih ve-
. zi med obema državama, in ali so Grki že 1 pozabili na Lausanno, ko se je grški zunanji : minister Aleksandris izrecno zahvalil beo-! grajskemu kabinetu za njegovo pomoč, da ne j omenimo krfske afere. Ta prijateljska vez pa ne more biti trajna in odkritosrčna, ako se ne upoštevajo naše upravičene zahteve. Grška diplomacija je napravila napako, ko se je postavila na stališče meddržavnega prava in teoretizirala o državni suverenosti mesto, da bi upoštevala realno življenje in njegove potrebe. No morda je imel pri tem svoje prste vmes kdo drugi? Čudno je nam-vi izjavi pomirila in ustvarila atmosfero, ki bo morda pripomogla, da se reši vprašanje našega izhoda na Egejsko morje, s čemur bi na skrajnem jugu dosegli isto, kar smo pridobili v Dalmaciji z liško železnico.
Taborništvo SHS.
V SHS je taborništvo razmeroma zelo slabo razvito. Kolikor je znano, obstojajo tri taborniške organizacije. Savez izvidnikov in planink, Hrvatski skavtski savez ineniatx nje slovenskih tabornikov. Poleg teh obstoja v Sloveniji še Združenje delavskih rediteljev (Udarniki), ki nosijo sicer taborniški kroj, katere pa po njih imenu, udejstvovanju in nastopanju ni mogoče uvrstiti med taborniške organizacije.
Prvi dve imenovani organizaciji temeljita na iii.den Powellovili osnovali izvidništva ali skavtizma (scouting), Združenje slovenskih tabornikov pa na načelih Setonovega gozdovništva (woodcraft).
U taborništvu v splošnem je poročal ^Narodni Dnevnik« obširno v št. 89 iz leta 1924, o gozdovništvu v št. 208 iz leta 1924, o skav-tizinu pa v št. 22 iz leta 1925.
Ker je izšel pred kratkim v nekaterih slovenskih časopisih članek, naslovljen na starše, oblast in prijatelje pravega skavtiz-ma, iz katerega bi nepoučeno občinstvo lahko sklepalo, da so slovenski gozdovniki, člani Združenja slovenskih gozdovnikov nekaki nepravi skavti, je potrebno, da se opozori javiiusi na tem mestu in ob tej priliki ponovno na razmerje med gozdovništvom in skavtizmom, na kateri dve smeri se deli danes ta nova, prirodna vzgojna metoda.
Ustanovitelj taborništva je kanadski pisatelj in prirodopisec Ernest Thompson, ki je osnoval leta 1902 v Ameriki prvo gozdov-nišlco organizacijo. Angleški general Robert Baden Powell, ki je bil v začetku sotrudnik Setona pri ustanavljanju gozdovniške organizacije v Angliji, je ustanovil šest let pozneje, t. j. leta '1908, na podlagi Setonove ideje svojo skavtsko organizacijo.
Skavtizem torej ni originalna tvorba, temveč predstavlja le potvorjeno obliko in zmili-tarizirano ter z konzervativnimi gesli opremljeno izdajo gozdovništva. Zato bi se dalo prej trditi, da predstavljajo skavti neprave gozdovnike, kot pa da so gozdovniki nepravi skavti, ako se že pripusti to drugače zelo neumestno in nedostojno očitanje.
0 nastanku in razvoju skavtizma v SHS je bilo poročano v »Narodnem Dnevniku« že od druge strani.K dotičnemu poročilu bi bilo treba še pripomniti, da je prejšnja vlada prepovedala in razpustila hrvatski skavtski savez, ki je sedaj zopet dovoljen. Savez izvidnikov in planink je skušal monopolizirati pokret in rezervirati taborniški kroj, kojega ne nosijo vse skavtske organizacije in ga nosijo tudi nekatere gozdovniške, pa se mu ni posrečilo. To bi bilo slično športnemu ali telovadnemu društvu, ki bi zahtevalo, da se sme le v njem gojiti nogomet ali telovadba in da ne sme nobena druga organizacija nositi nogometnega ali pa telovadnega kroja.
Po vojni je nastal v Evropi močan in uspešen pokret, ki stremi za tem, da se vrne taborniška ideja, v kolikor se je oddaljila v obliki skavtizma od prvotue smeri, zopet nazaj na prvotni tir, kot ga je položil Seton. Glavno zaslugo pri tem pokretu ima Anglež John Hargrave, ustanovitelj angleške gozdovniške organizacije »Kibbo KiiV, kojega izborne spise čitajo zelo pridno tudi slovenski skavti.’Pod vplivom tega pokreta sprejemajo skavti vede ali nevede, hote ali nehote posamezne točke in oblike gozdovništva
tako, da je včasih le dobremu poznavalcu obeh takorniških smeri omogočeno razločevati eno od druge.
To gibanje je našlo tudi v SHS rodovitna tla. Tako je vzklila lansko leto v Sloveniji gozdovniška organizacija, koje pravila je oblast pred kratkim odobrila. Organizacija slovenskih gozdovnikov, ki se imenuje ofici-jelno »Združenje slovenskih tabornikov«, od-Klanja kar najodločnejše naziv skavt (scout = izvidnik), ki je tudi za skavte same skrajno neumesten, kajti namen te nove vzgojne metode ni izvidništvo. Javnost, posebno pa prijatelje neokrnjenega in nepokvarjenega taborništva, t. j. gozdovništva, se opozarja na to, da se ne zamenjuje gozdovnike s skavti ali pa celo z Udarniki. Znak Združenja je sličen znaku ameriških gozdovnikov, t. j. okrogel bel ščit z modrimi rogovi ob straneh. Njih pozdrav je: mir s teboj! oziroma: mir z vami!, njitiovo geslo: z umom in močjo!
Svoje ime je povzela slovenska gozdovniška organizacija po oni točki programa, s katero stoji in pade vsa ideja. To je taborništvo. Brez taborenja ni taborništva.
Združenje slovenskih tabornikov, ki je priredilo letos svoje prvo obligatno letno tabo-renje v Kamniški Bistrici, je z ozirom na svetovni nazor in politično mišljenje strogo nevtralno; zato njiliov program ne vsebuje ničesar, kar bi nasprotovalo načelom obstoječih političnih smeri.
Članom je na podlagi društvenih pravil prepovedano uživanje alkoholnih pijač in pu-šenje. Gozdovnikom nalagajo njihovi zelo strogi predpisi med drugim tudi skromnost, molčečnost in prijaznost. Zato se morajo zadržati na svojih pohodih v gorah in gozdovih liho in mirno. Ukan je, znak divjih turistov, jim je strogo zabranjeno. Prepovedano je trgati cvetlice in jih natikati na klobuk ali obleko. Posamezne cvetke smejo utrgati le v prirodoslovne namene, v kolikor trganje sploh ni prepovedano.
i ri Udarnikih se zbirajo pristaši Socialistične stranke Jugoslavije. Njih namen ni povsem jasen. Ker imajo med svojimi načelniki tudi čin kapetana, bi se dalo sklepati, da so še bolj vojaško organizirani kot p:i Baden-Powellovi skavti. Iz njih poimenovanja bi sledilo, da se suče njih program okrog manj važue točke skavtskih organizacij, t. j. rediteljstvo pri javnih prireditvah. Skavti torej niso, še manj pa gozdovniki. Ker se rekrutirajo večinoma iz onih krogov, kjer prevladuje nazor, da mora biti človek, ki nima višje šolske izobrazbe in ki vrši več ali manj umazano ročno delo, umazan tudi v govoru in neotesan v vedenju, je povsem razumljivo, da je tudi njih javno nastopanje temu primerno. Kot javljajo očividci, se pri njih prireditvah pije alkoholne pijače, puši, kvanta in kriči. Za politično smer, ki hoče preobraziti človeško družbo in nadomestiti sedanje družabne uredbe z boljšimi, ta pojav ni posebno časten in razveseljiv. Želeti bi bilo, da krenejo prej ali slej tudi njihove vrste na strogo pot te ali one taborniške smeri, ki pelje k boljšemu pokolenju človeškega rodu. Dokler tega ne storijo, nosijo neopravičeno taborniški kroj.
S tem zaključujemo poročila o taborništvu v različnih oblikah in različnih državah.
V VEDNOST ŽELEZNIŠKIM VPOKOJEN-CEM, INVALIDOM IN VDOVAM.
Društvo železniških vpokojencev naznanja svojim članom, da se je društvo na vse mogoče načine trudilo in je storilo vse, da se izboljša bedni stan imenovanih.
Narodna skupščina je sedaj svoje delo prekinila in je šla na počitnice, ne da bi se tudi za vpokojence kaj storilo.
Vpokojenci, ki so vsled podraženja stanovanj prišli v nevzdržljiv položaj, še vedno niso prišli do izenačenja pokojnin, kakor so to storile že vse druge države.
Železniški miloščinarji, katerih prošenj za ureditev pokojnin in draginjskih doklad leži nad 70 v Beogradu, naj čakajo na ureditev toliko časa, da bodo vsled pomanjkanja pomrli gladu.
Železniški invalidi naj v svoji bedi čakajo naprej, ker Središnji urad in ministrstvo sa-obračaja imata gluha ušesa za vse prošnje, da se invalidom izplača nezgodna renta po novem pravilniku.
Društvo odvrača vso odgovornost za posledice, katere lahko nastanejo vsled nevzdrž-ljivega položaja, ker je storilo društvo svojo dolžnost, ter na vseh pristojnih mestih prosilo in razkrivalo bedo in pravice imenovanih.
Kljub vsemu zatiranju sotrpini glave pokonci, pripraviti se moramo na nove boje, da si priborimo naše zaslužene pravice, ker hočemo samo svoje.
V svrho nadaljnega dela moramo za časa počitnic narodne skupščine pripraviti potrebno, da pri jesenskem zasedanju narodne skupščine stopimo z novim pogumom na plan.	|
V svrho tega se bo vršil v kratkem času v Ljubljani shod železniških' vpokojencev invalidov in vdov. Čas in kraj bodemo pravočasno naznanili. — Ivan Šalamun, predsednik. ■
Književnost
ROČNI ZEMLJEVID KAMNIŠKE PLANINE,
GORENJSKA RAVNINA, LJUBLJANSKO POLJE.
V založbi društva Učiteljskega konvikta v Ljubljani je izšel I. ročni zemljevid Ljubljanskega polja, Kamniške planine, Gorenjska ravnina. Ljubljansko polje, risal Slavoj Dimnik, litografija in tisk Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru, merilo 1 : 150.000, izvršen v devetbarvnem tisku z barvno lestvico nižjih plasti vsakih 100 metrov s plastično sivkasto osenjavo v severozapadni osvetljavi. Kakor relief so vidne posamezne gorske skupine, doline, kotline in prehodi. Zemljevid, ki obsega od ene strani na zapadu od Polhovega Graca, Škofje Loke, Tržiča in Borovelj proti vzhodu ozemlje do Prevalj, Vranskega in Save, na severu do Podjune, na jugli do Ljubljanskega barja ima označena vsa mesta, trge, vasi, vse količkaj važne kraje, gradove, industrijske naprave, cerkve, planinske koče, razvaline, vse pošte, državne, okrajne ceste, razna kolovozna pota in važnejše planinske steze. Razvidne so vse šole, župnije, kakor tudi vse meje po najnovejši razmejitvi. Pri izvrševanju tega zemljevida so avtorju pomagale razne osebe, zlasti učiteljstvo in profesorji, ki poznajo teren in krajevne posebnosti v svojih okoliših, ter se je vneslo v ta zemljevid' marsikaj, kar dosedaj še ni označeno v nobenem zemljevidu. Ta zemljevid bo zelo dobrodošel tako domačinu kakor tujcu, služil bo uradom, zlasti pa šolam kot nadzorno učilo pri domoznanskem pouku. Tehnično je ta zemljevid izvršen popolnoma v domačem podjetju in kaže lep napredek naše litografije. Dobiti ga je v vseh knjigarnah in stane v podrobni prodaji komad 10 dinarjev.
Dnevne vesti.
PROTESTIRAMO.
Tuja Trboveljska premogokopna družba ima seveda tudi vse polno tujih državljanov v svoji službi. Ker pa je izšla naredba, da tuji državljani ne morejo biti pri nas nameščeni, je začela pritiskati Trboveljska kljuke po Beogradu, da se vsem tem njenim tujim državljanom podeli naše državljanstvo. Denar sveta vladar, in večinoma je bil trud Trboveljske premogokopne družbe uspešen. Posledica tega je, da naši ljudje pri Trboveljski premogokopni družbi ne dobe kruha, pač pa je pri tej »nacionalizirani* družbi vedno dovolj mest za tujce.
Kakor čujemo, ima tudi ljubljanski magistrat rešiti nekaj prošenj tujih nameščencev Trboveljske premogokopne družbe za podelitev domovinske pravice v Ljubljani. Da je treba vse te prošnje brez debate odkloniti, je več ko jasno. Upamo zato, da nam o tej stvari ne bo treba napisati nobene besede več.
Še vedno pa je v službi Trboveljske polno gospodov, ki imajo svoje rodbine na Dunaju in ki niso naši državljani. Protestiramo odločno proti temu, da bi tuji državljani, vrhu tega nasprotniki našega naroda, odjedali našim ljudem kruh. Poživljamo zato vlado, da napravi red in da poskrbi, da bodo v Trboveljski premogokopni družbi uslužbeni samo Jugosloveni!
— G. M. A. C. poživljamo, da se jasno izjavi, kaj je mislil z napisom »belo roblje-.
— Uredništvo.
— Rudarski zakon. Posebna strokovna komisija v ministrstvu za šume in rude je izgotovila načrt rudarskega zakona, ki se predloži v kratkem ministrskemu svetu v prouča-vanje.
— Prejemanje brezžičnih vesti iz Beograda. Brezžična postaja v Beogradu (valovna dolžina 1650 m) oddaja sedaj splošne vesti, borzna poročila in razne koncerte v času med 21. in 22. uro.
— Šola za brodarje v Zemunu. Ministrstvo saobračaja je sklenilo, da otvori v Zemunu brodarsko šolo. Pouk bo trajal eno leto.
— Telefonska zveza s Trstom. 6. avgusta se je vzpostavila telefonska zveza med Splitom, Šibenikom in Trstom. Taksa za razgovor iz Splita v Trsi znaša 2.25 zlatih frankov iz Šibenika v Trst 2.05 frankov.
— Mednarodni kongres uradnikov in tehnikov. V času od 27.—30. septembra se vrši v Kodanju mednarodni kongres uradnikov in tehnikov. Javljeni so sledeči referati: o zahtevi posebne zakonodaje za uradnike, o osemurnem delavniku in o organizaciji trgovskih potovanj.
— Polovična vožnja za državne uslužbence. Dubrovniška parobrodna družba »Ra-gusea« je dovolila vsem državnim uradnikom in njihovim rodbinam na svojih parnikih polovično vožnjo.
— Jadranska razstava podaljšana do 15. septembra. Odbor Jadranske razstave v Splitu je naprosil trgovskega ministra, da podaljša Jadransko razstavo do 15. septembra.
— Mednarodna razstava v Madridu. Iz Madrida poročajo: Španski kralj se je vrnil iz San Sebastiana za par dni v Madrid. Pri tej priliki bo konferiral s francoskimi inženjer-ji, ki pripravljajo skupno s španskimi oblastmi veliko mednarodno razstavo v Madridu.
— Ministri na Bledu. Kakor smo poročali včeraj, sta se peljala predvčerajšnjim na Bled prosvetni minister dr. Velja Vukičevič in minister za izenačenje zakonov dr. Milan Srskič. Minister prosvete ostane na Bledu teden dni. Predložil bo kralju v podpis večje število ukazov, ki°se tičejo uradništva njegovega resorta. Tudi minister za izenačenje zakonov ostane nekaj časa na Bledu. Stanuje v hotelu »Toplice«. Minister za šume in rudnike dr. Nikič, ki je bival dva dni na Bledu, se je odpčljal včeraj dopoldne z avtomobilom v Zagreb, kjer ima baje važne konference.
— Albanski minister v Beogradu. V Beo grad je prispel albanski notranji minister Cena Beg. Po prihodu je tako obolel, da mora ležati. Ko ozdravi, se pelje za dalje časa na Bled.
— Narodni poslanec Miljutin Tomič biva od četrtka na Bledu, kjer ostane dalje časa. Stanuje v hotelu »Toplice«.
— Izpremembe v diplomatični službi. Tajnik našega poslaništva v Carigradu Aleksa Gjonovič je prideljen v službovanje ministrstvu za zunanje zadeve. Dragiša Stanojevič za konzula v Gradcu, tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Radovan Petrovič za tajnika našega poslaništva v Parizu in tajnik v ministrstvu J. Cvetiša za konzula v Pireju.
— Novi inženjerji in arhitekti v praksi. Ministrstvo javnih del je dovolilo 13 inže-njerjem in arhitektom javno prakso v naši državi. Med njimi je inženjer Matej Kosmač iz Ljubljane, inž. Franc Doner iz Celja in inž. Dušan Sernec iz Ljubljane.
— Imenovanje. Vitezom francoske častne legije je imenovan g. Albert Mousset, beograjski dopisnik pariškega »Journala des Dčbats«, pisatelj in velik prijatelj našega naroda.	.	.	,
— Imenovanja v državni službi. Pri glavni carinarnici v Murski Soboti je imenovan za upravnika Milan Jovanovič, doslej službujoč pri carinarnici v Čakovcu. Z odlokom ministra za narodno zdravje sta imenovana za sekundarna zdravnika: dr. Mihael Kamin na internem oddelku splošne bolnice v Ljubljani in dr. Drago Hočevar na kirurgičnem oddelku javne bolnice v Celju.
— Manipulacije i alkoholom v Sarajevu. Sarajevske oblasti so prišle na sled manipulacijam, ki jih ima na vesti več sarajevskih veletržcev z alkoholom. Da jim ni bilo treba plačevati predpisanih taks, so proizvajali ve-letržci razne likerje in rum iz špirita, S tem so oškodovali državo za velike svote. Eden od njih je bil obsojen na 10.000 Din globe, do- j čim preiskava zoper ostale še ni zaključena. I
— Burno zborovanje vojvodinskih gostilni- 1 čarjev Te dni se je vršil v Novem Sadu izre- J
den občni zbor »Zveze gostilničarjev v Vojvodini«, čigar namen je bil razčiščenje ne-rednosti, ki vladajo že dalj časa pri vodstvu.
Že na zadnjem občnem zboru so očitali načelniku zveze Dušanu Atanackoviču in tajniku Ivanu Kantorju velike zlorabe zaupanja. Določili so poseben odbor, ki je preiskal omenjenima funkcionarjema jetra in obisti ter prišel na sled velikim malverzacijam z društvenim premoženjem. Za poročilo o preiskavi je vladalo v krogih gostilničarjev veliko zanimanje, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je udeležilo izrednega občnega zbora nad 100 delegatov, ki so zastopali 800 članov. Občni zbor je sklenil, da ovadi Atanackoviča in Kantorja kazenskemu sodišču.
— Nova velika tihotapska afera v Osijeku.
V Osijeku so razkrili novo veliko tihotapsko afero, vsled katere je oškodovana država za več milijonov dinarjev. Stvar je v interesu preiskave še tajna.
Velika poneverba pri novosadski svilo-reji. Iz Novega Sada poročajo: Blagajnik novosadske svilorejske ekspoziture Stevan Drinakovič se je branil pod vsemi mogočimi pretvezami, da bi revidiral skupno s svojim šefom blagajno. Ko je prišel nedavno revizor finančnega ministrstva, je Drinakovič enostavno izjavil, da je izgubil blagajniške ključe. Inšpektor Vojnovič je nato blagajno zapečatil ter stavil blagajniku rok, tekom katerega ima nabavili druge ključe. Ker Dri-nakoviču sedaj ni preostajalo drugega, je ključe nabavil, nakar je inšpektor blagajno revidiral in ugotovil, da manjka 145.000 dinarjev. Zoper Drinakoviča je vložena kazenska ovadba.
— Kačja nadloga v Hercegovini. V Bosni in Hercegovini se pojavi vsakih par let velika množina strupenih kač, ki so tako ljudem, kakor živini, jako nevarne. Kakor poročajo iz Mostara, so se letos v Hercegovini kače zopet tako razmnožile, da je poginilo vsled njihovih pikov veliko živine. Kačja nadloga je zahtevala tudi že več človeških žrtev.
— Velika eksplozija v šoli. Iz Newyorka poročajo: V eni od tukajšnjih gimnazij se je pripetila eksplozija, pri kateri je bilo ubitih osem dijakov. Materialna škoda znaša 130.000 dolarjev.
— Eksplozija na kolodvoru v Plevni. Dne
4. avgusta ponoči je eksplodiral na kolodvoru v Plevni magacin, v katerem so bila shranjena razstreljiva. Domneva se, da je nastala eksplozija vsled velike vročine. Dva uslužbenca sta mrtva, dva pa ranjena.
— V spanju povožen. Te dni so našli na železniški progi v Beogradu mrtveca v ko-mitaški uniformi, v katerem so spoznali bivšega komitaša Markoviča, ki je bil zadnji čas zaposlen kot delavec v Beogradu. Sprva se je zdela stvar zagonetna in oblasti niso vedele, če gre za zločin, za nesrečo ali za samomor. Sedaj so ugotovili, da se ga je Markovič nekoliko preveč »navlekel«, vsled česar je zamenjal na potu domov železniško progo s svojo posteljo. Medtem, ko je spal, so premikali neki vagon, ki je starega komitaša povozil.
— Velika nesreča pri nogometu. Te dni sta se zaletela na športnem prostoru na Dunaju pri nogometu tesar Mlinar in neki drugi športnik tako močno z glavami drug v drugega, da je počila Mlinarju črepinja. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. Njegovo stanje je obupno.
— Nesreča v gorah. Iz Prage poročajo: Pretekli teden je zahtevala Tatra zopet štiri človeške žrtve. Trije poljski turisti, neki moški in dve mladi dekleti so padli v prepad ter obležali s polomljenimi udi mrtvi. Naslednjega dne je umrl v gorovju neki nadučitelj, ki ga je zadel vsled prenaporne ture mrtvoud.
— Natalinški roparji. V hiši roparskega morilca Veselina Petroviča so našli v kleti orožje in municijo ter krvavo vojaško unir formo. Preiskava v državnem laboratoriju je ugotovila, da izvirajo madeži od človeške krvi. Pri prvi hišni preiskavi niso našli v Petrovičevi hiši ničesar. Ves trud je bil brezuspešen. Ker pa je krožila med ljudstvom govorica, da vodi iz podzemlja Petrovičeve hiše k nekemu vodnjaku tajen hodnik, se je podal okrožni predstojnik še enkrat sam na lice mesta. Stara Petrovičeva se mu je zoperstavila s silo. To je sum povečalo. Ko so staro aretovali, je njena hči priznala, da se nahaja v hiši skrivališče ter peljala okrožnega predstojnika v tajno klet, kjer so našli omenjene stvari, ki so bile nedvomno uporabljene pri znanem roparskem umoru. Veselin Petrovič, kateremu so najdene predmete pokazali, taji še vedno trdovratno. Dejal je, da so mu bila »corpora delicti« podtaknjena. Roparski mo-rilei nastopajo med preiskavo zelo bojazljivo.
— Zločin 161etnega mladeniča. Pred kratkim so našli v Dornachu (Švica) umorjeno mlado Amerikanko Hary Bowen. Morilec je 161etni mladenič Johann Hammerschlegl. Sedaj so prišle na dan podrobnosti. Truplo Amerikanke so našli pasanti v gozdu. Unior-jenka je imela pri sebi mnogo denarja in velike dragocenosti. Zato so mislili sprva, da »re za samomor. Kmalu pa je ugotovila policija, da je Amerikanka žrtev zločina. Na glavi je imela zevajočo, 20 cm dolgo rano, prizadejano s strelnim orožjem velikega ka-libra. 24 ur nato je bil morilec izsleden in prijet. Fant je priznal. Pravi, da je srečal bogato Amerikanko v gozdu ter sklenil, da jo oropa. Da bi jo prestrašil in prisilil, da mu izroči denar in dragocenosti, je oddal strel. Umoriti je ni nameraval, zadel jo je po nesreči. Ko je videl, da jo je ubil, se je tako prestrašil, da je pobegnil praznih rok. Policija temu zagovoru ne veruje: vse mdicije, da govore za to, da je usmrtil Hammerschlegl svojo žrtev namenoma. Mis Bo\ven je bila vneta pristašinja antroposofičnega gibanja, ki ima v Dornbachu svoje središče.
— Umor v Praterstcrnu na Dunaju. Poli-■ cijska preiskava glede znanega umora v Pia-tersternu je končana. Na dunajski policiji se je zglasil predvčerajšnjim elektrotehnik Jo-sef Skal ter Izpovedal, da je on tisti mož, ki
je povzročil preteklo soboto nehote preganjanje in umor nesrečnega Mohapla. Vračal se je s svojo ženo domov, ter opazil, da stoji pred Tegetthofovim spomenikom neki govornik. Ilotel je poslušati govor, toda njegova žena je dejala, da mora iti nakupavat, ter je hotela moža potegniti proč. Nenadoma jo je izgubil v množici izpred oči. Zato je zaklical: »Kje je moja stara? Skrivalnica! Kje je moja stara?« Mohapel in Hofman, ki sta stala poleg njega, sta se začela smejati, radi česar je navalil nanju močan, nekoliko grbast človek. Ker je mislil, da se smejeta govorniku, ju je ozmerjal ter priložil Hofmanu zaušnico, nakar sta Mohapel in Hofman pobegnila. Iz te izpovedbe sledi, da je povzročila tragično smrt mladega Mohapla nedolžna šala.
—- Vas zažgal. Iz Moskve poročajo: Vas Ivankov v guberniji Kostroma je uničil požar. Ogenj je podtaknil eden od kmetov, ki je bil radi nakazil zemlje v sporu z občino. Zažgal je hišo za hišo medtem, ko so bili ljudje na polju. Ker so bile hiše krite s slamo, je bila v kratkem času vsa vas v plamenih. Ko so kmetje na polju požar opazil, so hiteli seveda hitro domov. Na koncu vasi jih je pričakoval požigalec, ki jih je sprejel s puškinimi streli. Ustrelil je 17 oseb, razven tega je postreljal vse konje v vasi. Vsa vas je v razvalinah.
— Tatvina v Laškem. Dne 3. t. m. se je zgodila pri Štigelnu na Ojstrem ob času, ko so bili domači na polju, večja tatvina. Okradena sta bila dekla za svojo doto 4000 Din, posestnik Štigei pa za 2000 Din, ki jih je imel iz neke kupčije. Predvčerajšnjim so napravili pri osumljenem Verbnjaku hišno preiskavo. Našel se je ves denar, nakar so osumljenca zaprli.
— Po nedolžnem v smrt. V torek je pod-vzela v Osijeku blagajničarka tamkajšnje zavarovalnice »Dunav«, Fanika Glatz, poskus samomora: izpila je večjo količino solne kisline. Vzrok samomora je bilo dejstvo, da je zmanjkalo iz blagajne 6000 Din. Kakor zatrjuje blagajničarka v pismu, ki ga je pisala svojini sorodnikom, je nastal primankljaj brez njene krivde. Deklico so prepeljali v bolnišnico, kjer je dan pozneje izdihnila. Takojšnja preiskava je ugotovila, da je nastal primankljaj res brez vsakršne krivde blagajničarke. Sedaj gre samo za vprašanje, kdo ima mlado življenje marljive deklice na vesti.
— Samomor dresdenskega juvelirja. Te
dni so našli v Dresdenu juvelirja Hansa Schmida v njegovi delavnici obešenega. Vzrok samomora sicer še ni znan, toda domneva se, da je dejanje v zvezi s škandali v dresdenskem krematoriju. Schmid je namreč kupoval dragocene kovine, ki so jih kradli kurjači krematorija mrtvecem.
— Nenavaden samomor. Na Dunaju je izvršila te dni strugarjeva žena Terezija Brein-falk nenavaden samomor. Izpila je najpreje veliko količino lizola, nato pa skočila skozi okno tretjega nadstropja na cesto. Ko je prišel rešilni voz, je bila ženska že mrtva.
— Neresnična samoovadba. Iz Budimpešte poročajo: Te dni se je javil pri tukajšnji policiji neki obrtnik iz okolice, ki je trdil, da je ubil doma svojo ženo in svoja dva otroka. Opisal je detajlirano ves potek dogodka. Policija se je obrnila telefonično na žandar-merijsko postajo, ki pa je izjavila, da ji ni o dogodku ničesar znanega. Kmalu nato je prišla na žandarmerijsko postajo obrtnikova žena z obema otrokoma, ter prosila, da iz-slede njenega moža, ki je pred 24. urami neznano kam izginil. Ko so moža o tem obvestili, je izjavil, da žandarmerija taji, zalo da bi ga ona aretirala, ne pa budimpeštanska policija. Poklicali so policijskega zdravnika, ld je ugotovil, da ima mož sicer jako bujno fantazijo, da pa nikakor ni umobolen. Ko so hoteli nato čudnega patrona izpustiti, se ni hotel odstraniti iz policijskega poslopja, tako da sta ga morala vreči dva detektiva na cesto.
— Lepa muslimanka in črnec. Ilma Faro-vič je lepa, mlada, emancipirana muslimanka, ki kljub »vojemu pajčolanu noče v ha-
o lajšana PLAČILA I* Obleke dajk ' 'rT-
O* BERNATOVIit
remskem življenju ničesar vedeti, temveč hrepeni po svobodnem uživanju. Njen oče Harif je strog mož. Skušal ji je emancipira-nost pregnati z lepa in z grda. Toda napravil je račun brez krčmarja. Lepega dne je Ilma izginila brez sledu. Po dolgem brezciljnem potovanju je prišla končno v Beograd. Tam se je zagledala v črnca, ki je požiral v cirkusu Kludsky ogenj. Ko je opazil zamorec hrepeneče poglede lepe deklice, se ji je približal. Od tistega dne sta se sestajala vsak dan, in kmalu se je razvilo med njima intimno razmerje. Črnec je pregovarjal muslimanko, da bi postala akrobatinja ter ostala vedno pri njem. Ilma je poskusila, toda za akrobatinjo ni bila rojena in, ker ni napredovala, so jo odslovili. Nato si je poiskala mesto služkinje. Črnega kavalirja je ljubila slej ko prej z vsem ognjem svojega 191etnega srca. Toda l»rišlo je drugače. Cirkus je odšel v Novi Sad. Energična Ilma se je hitro odločila. Pustila je službo ter sledila svojemu idolu v Novi Sad. Tam ni mogla dobiti nobene službe. Kljub temu je živela s svojim oboževancem življenje, polno veselja in ljubezni. Pred par dnevi pa jo je našla policija sedečo na kamnu ob cesti in bridko plakajočo. Črnec se je je bil naveličal ter jo je enostavno zapodil od sebe brez pare v žepu ...
Za nakup
obleke
Vam nudi najcenejši vir JOS. ROJINA, Ljubljana.
— Ropar dr. Markovič. Kakor smo svoje-časno porqčali, je pobegnil na velikonočno nedeljo znani ropar dr. Markovič iz ječe. Daši je razpisana nanj nagrada 100.000 Din, ga oblasti nikakor ne morejo dobiti v pest. Dr. Markovič je bil svoječasno zdravnik. Leta 1919 je pričel zanemarjati svojo prakso ter postal komunist. Ko so ga hoteli pozneje radi komunistične propagande aretirali, je pobegnil v gozd, kjer se je hranil skoro izključno s koreninami in zelišči, kakor svoječasno Sv. Janez v puščavi. Agitiral je še vedno, lotil pa se je še drugega posla: Postal je »čudodelen zdravnik«, ki zdravi vse bolezni s koreninami in zelišči. Vsled tega je postal med nevednim ljudstvom silno priljubljen. Pozneje je prišla amnestija. Zato je prišel tudi dr. Markovič zopet na dan. Toda ni se dolgo veselil prostosti. Ker ima na vesti neki umor, se ni mogel sklicevati na amnestijo. Prijeli so ga in vrgli v ječo, iz katere se mu je posrečilo končno na še ne popolnoma pojasnjen način pobegniti. Sedaj oznanja zopet po gozdovih svoj evangelij ter zdravi ljudi s koreninami in zelišči. Oblasti ga neprestano zasledujejo, toda dr. Markovič živi mirno dalje, »zdravi«, pridiguje in demagogira. Kmetje ga zalagajo s hrano — sicer pa živi večinoma, kakor preje, od korenin, zelišč in želoda. Skorji želoda pripisuje posebno zdravilno moč. Vsled tega so kmetje olupili že skoro vse hraste po gozdovih v okolici Piperske. Markovičeva oseba je postala med kmeti legendarna. Kmetje ga smatrajo za mitično osebo. Trdijo, da ga ni mogoče vloviti, ker je nedotakljiv in neranljiv. Nihče noče zaslužiti na njegovo glavo razpisane nagrade.
n pojma mm
lahko nese po prač ju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpentl-novlm m GAZELA*- milom, katero ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi z .GAZELA'- milom.
GAZELA. MIIO »
— Ne pozabite na zvezni gasilski zlet 15. I. m. v Dravogradu. Vožnja je polovična. Kdor le more, naj se tega pomembnega zleta udeleži. Odhod iz Ljubljane preko Maribora 14. t. m. ob polnoči.
— Italijanski hidroplan usmrtil dve deklici. Predvčerajšnjim dopoldne se je pripetila v morskem kopališču Portorose velika nesreča. Hidroplan »Sisa<, ki ga je vodil Mario Ragazzi, se je hotel spustiti na morje. Ker pa je zagledal pod seboj čoln, v katerem je sedelo več kopalcev, se je izognil. Pri tem pa je ravnal tako neprevidno, da se je zaletel z vso silo v svetilnik, na katerem sta stali dve dvanajstletni deklici, Pittoni in Markovič po imenu, katerima je hidroplan glavi skoro popolnoma odrezal. Seveda sta bili deklici v hipu mrtvi. Dasi je bil hidroplan precej močno'poškodovan, se je mogel vendar še spustiti na morje.
v KB PRAVEGA KOSILA, NE PRAVE VEČERJE si ne morejo misliti oni, ki so se privadili testenin. Ko pa bodo spoznali okusnost in tečnost »Pekatet* jih bodo še težje pogrevali.
i iubljana.
— Ameriški Sokoli na poti v Zagreb. Včeraj »o se ustavili na ljubljanskem glavnem kolodvoru ameriški Sokoli, ki so se peljali
Š;. ,	Zagreb na svečanosti povodom lOOOletnice
hrvatskega kraljestva. Prihod vlaka je bil napovedan za 8.30 zjutraj, prispel pa je na glavni kolodvor šele ob 9.10. Na kolodvoru je pričakovalo ameriške Sokole večje števili lo jugoslovenskih Sokolov in občinstva. Ko je privozil slavnostno okinčani vlak na postajo, ste zaigrali fanfari hrvatskega Sokola sokolsko koračnico. Ameriški Sokoli so stopili iz vagonov ter pričeli prisrčno stiskati roke jugoslovenskim Sokolom. Ameriške Sokole so pozdravili v imenu starešinstva JSS Podstarosta Bajželj, tajnik Riko Fux in načelnik Mirko Ambrožič. V lepem govoru se je zahvalil prisrčnemu bratskemu pozdravu v imenu amerikanske sokolske župe »Tomislav« načelnik^ Bazdarič, ki je obljubil, da obiščejo ameriški Sokoli na povratku s proslave 1000 letnice hrvatskega kraljestva tudi Ljubljano. Ameriška sokolska župa »Tomislav« združuje sokolska društva celokupnega jugoslovenskega naroda. Vlak je stal v Ljubljani četrt ure. Ob odhodu vlaka so priredili jugoslovenski Sokoli in občinstvo ameriškim Sokolom navdušene ovacije.
1— »Stan in Dom«. Stavbna in kreditna zadruga »Stan in Dom« priredi v nedeljo 9. t. m. ob pol 11. uri na svojem zemljišču ob Tržaški cesti slavnost vzidanja vogalnega kamna v obe sprednji zadružni hiši. Udeležba obeta biti obilna, ker se javnost zelo zanima za to redko slavnost.
— Znižanje cen kruhu v Ljubljani. Na Podlagi sklenjenega dogovora med odborom pekovske zadruge ter mestnim tržnim nadzorstvom se poceni kruh v Ljubljani pričen-
a dnem 15. avgustom sledeče: Beli kruh 1 kg 6.50 Din (doslej 7 Din), črni in rženi itniK kg B.so Din (doslej o Din). Pri tej priliki ponovno opozarjamo vse peke, da smejo I peči kruh edinole v predpisanih težah po 1 kg, Vi kg in Vi kg, vsaka druga teža je nedopustna in kaznjiva, ter se bo proti vsakomur, ki bi se te predpisane teže ne držal, sodnijsko postopalo. Pečenje kruha v manjših količinah, kot so gori predpisane, služi | Po večini le v varanje občinstva, ker je tržno nadzorstvo pri glavni reviziji, ki jo je pred kratkim izvedlo pri pekih, dognalo, da j. «e je prodajalo vse pecivo, lažje od V* kg, | dražje, kakor bi pa odgovarjalo teži. Cena
I.	žemljam ostane neizpremenjena. — Mestno ! tržno nadzorstvo v Ljubljani.
Radiofonija.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 7. avgusta 1925.
• j Tn^n*?e: 1t° investicijsko posojilo iz le-V 1921 den. 75, bi. 80; Loterijska 2V% državna renta za vojno škodo den. 270 blago «83; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 202, «1. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 238; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb den. 815, bi. 825; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 62, bi. 66; Kreditni lavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. ' 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljub-^ Jjana den. 100, bi. 128; Trbovelj, premogo-kopna družba, Ljubljana den. 345, bi. 352; | Združene papirnice Vevče, Goričane in Med-f vode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 108; »Ni-| hagc, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den.
38, bi. 42; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana ^ den. 165, bi. 180; 4'A % zastavni listi Kranj-; *ke dež. banke den. 25; 4'A% kom. zadolžni-I «e Kranjske deželne banke den. 24.
Blago: Les: Deske, monte, 20 in 25 mm, Js° “eia bi. 490; testoni, monte, f00 meja t>i. 565; bukovi parketi, 4.50—8 cm Sir 20 I do 50 cm dolž., fco meja, m2 den. 40; bukova k drva, 1 m dolž., suha fco nakladalna postaja | 5 vag., den. 18.50, bi. 18.50. — Žito in poljski Priliki: Pšenica bačka, par. Ljubljana M. 305; pšenica hrvatska, par. Ljubljana bi. <67.50; pšenica domača, fco Ljubljana den. ‘75; otrobi, drobni, fco Postojna, tranz. 1 vag., den. 198, bi. 198; koruza, par. Vinkov-oi bi. 195; oves, 48 kg, par. Ljubljana 1 vag., den. 250, bi. 250; oves, par. Ljubljana blago 220.
BORZE.
v “rz?peb> 7. avgusta. Devize: Newyork «ek 55.65—56.25, London izpl. 270.83—272.83, ček 270.5—272.5, Pariz 261.57—260.57, Praga 6 165.33—167.33, Curih 1084.5—1092.5, Milan r >zpl. 201.9—204.3, Ček 201.8—204.2, Amster-i dam 2244-2264, Dunaj 782.5-792.5, Berlin 11325—1335.
J — Cnrih, 7. avgusta. Beograd 9.25, New-york 515, London 25.01, Pariz 24.20, Praga !
15.25, Milan 18.70, Varšava 95, Bukarešta
2.025, Dunaj 72.475, Budimpešta 0.007245, Berlin 1.2260.
XII.
Mednarodni položaj radiofonije. — Daven-
try in Brno. — Izvrsten detektor in lijak.
Na Dunaju, 4. avgusta 1925.
Brezžična telegrafija in telefonija postaja čedalje bolj pereče mednarodno vprašanje, ki ga je treba rešiti in ki mora biti za vso bodočnost pod mednarodno kontrolo. Nihče .na svetu ne more sam razpolagati z ozračjem. Elektromagnetiški valovi pa ne poznajo mej) drye s svetlobno brzino na vse strani iz pošiljalne antene in vzbujajo svoje učinke v daljavah na tisoče kilometrov, kakršna je pač energija pošiljalne postaje in kapaciteta sprejemnih aparatov.
Smo sicer šele na začetku razvoja radiofonije, vendar pa že tako daleč, da se interesi na uživanju ozračja čedalje huje križajo. — Ko je bilo pošiljalnih postaj še malo, si valovi niso še kvarili učinkov drug drugemu. Vsaka nova pošiljalna postaja si je mogla izbrati dolžino valov ( v podobi vodoravno položenega S ; vodoravna črta skozi sredino nam da dolžino vala) po svoji volji. S številom pošiljalcev pa se je začelo čedalje bolj dogajati, da so se dolžine preveč bližale ali celo ujemale, a taki valovi se v ozračju mešajo in nastane kaos v sprejemnih aparatih. Celo v Parizu se je pripetilo, da je-nova postaja na Eifflovem stolpu kvarila sprejem prve pariške. Morali so- dolžino spremeniti.
Zato se je ustanovilo mednarodno radiofonsko društvo pri Zvezi narodov, da uredi to vprašanje, v kolikor je že doslej zmešnjav, in da bo zanaprej določevalo dolžino valov vsaki postaji. — Ker dobite v Jugoslaviji šest novih postaj, je treba, da je Jugoslavija član društva in da ima tam svojega zastopnika, in sicer stalnega, da bo vsaj nekaj let imel ves razvoj pred očmi.
Drugo vprašanje so — zasebni, amaterski pošiljalci. Tudi oni segajo s svojimi elektro-magnetiškimi valovi v brezmejno ozračje. Vecma držav si je sicer prihranila monopol na pošiljalne postaje, ali v raznih državah so ama.rH ze zmagali, da so dosegli svobodo pošiljanja. Ta svoboda je jako različna, urejena s posebnimi vladnimi odredbami. Tudi v Avstriji so že blizu podobne rešitve; pravilnik je že izdelan. — Toda vprašanje amaterskih pošiljalcev je postalo mednarodno in čaka tudi mednarodne ureditve. — Amaterji so tisti faktor, ki reši polagoma vse tajnosti v radiofoniji. Ves napredek je v njihovih rokah. Na njihovih uspehih je zain-teresovan ves svet! Zlasti na doslej neznanih motenjih iz ozračja! Kaj vse se godi v ozrač-
f’' v?mo. Poznamo le učinke v svojih sprejemnih aparatih
Brezžična telegrafija mora biti potisnjena v določene meje! Ni več mogoče dopustiti da Morsejevi znaki v vseh možnih dolžinah polnijo ozračje. Zlasti v dolžinah med 2000 in 3000 m čujemo v aparatu v vseh glasovih
tiste nesrečne tatarata (____— .), da je včasih
strašno. Poleg grozovitega rrrsk, rrrsk od vagabundskih valov pa še piskanje ali tatara-kanje Morsejevih znakov »in3 allen Ton-arteiK je za amaterje neznosen položaj -Z Angleškega, je prišel klic, da se mora'tako stanje nehati. Radiofonija mora dobiti izključno zase del ozračja, ali bolje: del val-nega območja.
* * *
1 fiOfMn' K-wk’ poši?!alec Daventry na val
. I v i™"-116 ie v »bratu že od 27.julija. V Sloveniji ga morate dobro čuti,
najbolje zvečer ob 8., in ako je tedaj postransko šumenje neznosno, pa ob 10.15. Ta-Jw PO jaio Podstave itd. iz »The Savov
vov hTi"’ P°Zn(Tit p!esne kom«de iz »Sa-,vy Hotela«. — Izberi prave samoindukcije
, (spule) za valove do 2000 m in išči pravilno (moi Broadcasting zahteva T. 150 n. 8o) in oglasi se ti London. Okoli
11.30 povsem čisto. - Tista plesna godba Pa je strasna!
Po moji misli morate v Sloveniji jako do-v v1 Brno'ki svojega pošiljalca Z l	VaI	ie	l800 in zahteva sa-
do 3000 m valne dolžine. Moja kondenzatorja: I. 130 do 135 - II. 35 do 40. Ob nedeljah pošiljajo koncert od 10. do 11 donoldne, drugače od 7. do 8. zvečer. Naj-
■ > i čisto je predpoldne. — V nedeljo smo u izborno slišali operno pevko gospo Kino-
!°T° 10 PeVvx ,Pe,Ca in T>'la' - Napovedovalca smo slišali prav jasno.
* * *
V nekem dopisu sem priporočil slnšalo Hlaupiinkt. Ko bo začela radiofonija v Jucro-slavij, cveteli, bo v kratkem mnogo trgovcev, m bodo vsiljevali vsak svoje blago. — Takrat na} se amaterji spomnijo na — Blau-nnnkt. Ker pa je trgovcem sitno, da od ene fabrike naročajo le en sam izdelek, priporočam še naslednje izdelke, za katere ima zalosro tud« za Jugoslavijo isti *?. inžemVr Emanuel Klausner, Wien I. Adlergasse 4 (poleg znanega hotela in kavarne Habsburg na Kotenturmgasse).
Prvi izdelek je detektor Rotstern. To je najboljši kar sem jih doslej videl in pre-
■ luisil. Kristal je v stekleni cevki, vklenjen ie tako med dve ročki, da ga sučemo in vi-
Cv,,ega in moremo tipkati z zlato icrlico
knVnt x,e na 'lbf!’ni'iva mesta- Ako je bila
Ka ‘°fka najbolje občutljiva, moremo si jo zapomniti, ker ima ena ročka okrog zareze,
>n poliubno si poiščemo najboljše mesto na kristalu. Poleg »Tdenl-detektnria« istega izvira je Rotstern najboljši. — V isti zalogi dobite lijak (Lautsprecher) »Claritone«. — Jaz m sicer nimam, ali čnl sem ga često ter občudoval čistoto reprodukcije. Trgovci — pozor!	1 X!g.
To in ono.
Glasbrenner:
PARABOLA.
Sokolstvo.
Ljubljanski Sokol naznanja, da «e telovadba ženskega naraščaja do meseca septembra ukine. — Prednjaški zbor.
Ko je prišla zla žena, Nevarnost, prvič na zemljo, je bila majhna in brezmočna. »Čim bolj ostro se ti pogleda v oči, tem manjša in tem bolj brezmočna boš!« ji je dejala Usoda. In šla je Nevarnost po svetu in iskala žrtev. Kdo jo je srečal najprej? Tresoča se žena: Bojazen. In Bojazen se ni upala pogledati Nevarnosti v oči. Tedaj se je razširila Nevarnost in narasla v velikansko širino. Prijela je Bojazen za roko in dejala: »Veliko si me naredila, isto hočem storiti jaz tebi. Ostani pri meni, toda nikdar me ne poglej!« Tako je postala Bojazen tovarišica Nevarnosti in od tedaj je rasla Nevarnost z Bojaznijo in Bojazen z Nevarnostjo.
Tedaj je prišel po cesti divji, noroglav fant. Sama prevzetnost ga je bila. Ne da bi pogledal Nevarnosti v oči, jo je hotel premagati, a je slepo padel v njene kremplje. Tedaj se ga polasti Bojazen in ga vrže ob tla, Nevarnost pa je poteptala prevzetneža s svojimi železnimi nogami.
In združeni vešči sta šli dalje. Pridružili so se jima še mnoge vešče in strasti, tudi Govorica in Laž, in vselej, kadar sta ti zatrobili v svojo trobento, sta postali Bojazen in Nevarnost večji.
Pa se je združil proti njim Pogum, bister in smel fant, z lepimi ženami Modrost, Resnica in Moč. »Ti moraš spoznati pravo veličino Nevarnosti,- je dejala Modrost in poostrila njegov pogled. »Tresti se morajo pred teboj,« je dejala Resnica in mu dala svoj čudežen rog. »Pobiti jih moraš, je dejala Moč in mu dala svoj meč. Boj se je pričel. Pogum je pogledal Nevarnosti ostro v oči: tedaj je najprej pobegnila Bojazen; Laž in Govorica sta pobegnili pred čudežnim rogom Resnice in majhna postala Nevarnost je ležala po par udarcih pri nogah zmagovitega Poguma.
Med ujetniki, ki jih je ujel Pogum, je bil slep, otroški starec, Zaupanje po imenu, ter dve vlačugarski hotnici: Lenoba in Brezskrbnost. Zmage se veseleči Pogum je postavil majčkeni in zvezani Nevarnosti slepega starca za čuvaja, zasmehoval je Nevarnost in vzkliknil v smehu: »Nobene nevarnosti ne vidim več — in vi čuvaji boste sedaj slišali, kako stoka in plaka.« Pa je odšel z obema vlačugama, se objemal in veselil z njima ter se veselil pesmi,'ki sta jih peli, in vencev, ki sta mu jih vili okrog glave. Modrost in Resnica sta svarili in svarili. Toda obe hotnici sta peli svoje pesmi tako glasno, da je Pogum preslišal svarila obeh svojih prijateljic. Tedaj sta ga zapustili Resnica in Modrost in skoraj nato tudi Moč.
Komaj so bile proč, se je Nevarnost s pomočjo čuvaja oprostila vezi. Oči Poguma pa so postale vsled njegovega uživanja z Lenobo m Brezskrbnostjo motne in tope, da ni več spoznal svojih vračajočih se sovražnikov. Te vešče in škrati so se vpeljali pri njeni v lahki in bleščeči maski, vsi so se mu udvar-jali, ustrezali so njegovi sli, slabili ga iz dne-va dan ter ga končno oropali njegovega orožja in trofej. Vselej,' kadar je po njih vprašal, so mu dejali: Nasilnost mu jih bo shra-nila, Nasilnost pa da je nad vse lepa in mogočna kraljica, ki se bo z njim omožila.
In lepega dne mu je predstavila Laž to lepo in mogočno kraljico, njegovo nevesto. Vsled slepega zaupanja je privlačila Poguma k sebi. Ko pa ga je okrasila s krono in ko je hotel z njo stopiti pred oltar, tedaj je sneia lažniva kraljica masko in Pogum je spoznal Nevarnost. Takoj ji je pogledal v oči. Toda ravno v hipu, ko je spoznal, kako majhna je Nevarnost, se ga je polastila Bojazen, ki se je priplazila za njim. Tedaj je zopet Nevarnost narasla do oblakov in postala močna in k njenim nogam se je zgrudil Pogum s kletvijo na Brezskrbnost, Lenobo in Slepo zaupanje.
Pustolovec Strasnov nadaljuje.
»Dragi prijatelj, jako lepo je od tebe, da me poljubuješ, toda to mi ne zadostuje. Potrebujem še nekaj drugega.«
»Bodi miren, pridi jutri zjutraj in stvar bo urejena.«
»Poglej, ali ne bi bilo mogoče urediti stvari se danes, kdo ve, kaj bo jutri zjutraj? Veš da se mi mudi.«
»I, seveda, saj te poznam. Po končanem delu je dobro krokati, pravi pregovor. Počakaj, takoj se vrnem.«
Abranvi se je vrnil po par minutah s par tisoč kronami. Odkod je denar dobil, ne vem. Dejal je:
»Tu imaš za enkrat, jutri dobiš ostanek. Vem da si velik razsipnež, toda več kot sem ti dat, do jutri tudi ne moreš potrositi«
»Ti si pa od vraga, Kornel! Kako si 'vedel, ,^rem sedaj krokat? Zelo bistroviden si!« Abranyi se je od srca zasmejal, nakar me je silil, da naj mu povem čim najhitreje morem, kako sem stvar v Zagrebu izvedel.
Povedal sem mu v kratkih besedah svoj pogovor z dr. Frankom. Seveda sem mu pri tem zamolčal postranski obisk pri nadškofu. Ker pa sem se bal, da se ne zagovorim, če se informira natančnejše, sem dejal: »Veš, dragi prijatelj, po razburjenju današnjega dneva ne morem imeti predavanj. Glava me boli\ Jutri^se vrnem in potem zveš vse.«
Bilo je že polnoči, ko sem stopil iz dvorca. Naročil sem vozniku, da me pelje naravnost v Majson Frieda, kjer sem se zabaval do jutranjega svita drugače, kakor pa zadnjih deset dni v nadškofijski palači v Zagrebu. Medtem sta letala zagrebški policijski ravnatelj in banov tajnik po kolodvoru ter iska-la izginulega ministerialnega svetnika. Policijski svetnik Markovič je postal na gospoda pozoren. Stopil je k njima ter ju vprašal: »Koga iščeta gospoda?«
Zagrebški policijski ravnatelj in tajnik sta se predstavila ter mu povedala, da sta sledila po banovem nalogu nekemu dunajskemu mi-
nisterialnemu svetniku Berger-Waldeneggu v Budimpešto. Dobila sta strikten nalog, da natančno pazita, s kom občuje ministerialni svetnik v Budimpešti ter da poročata banu o vsakem njegovem koraku telefonično.
»Kako pa je izgledal ministerialni svetnik?«
» P?^sa^a s?a me tako natančno, da se je pri-cel Markovič tako krohotati, da se je držal za trebuh. Ko si je izbrisal solze i» oči ter se nekoliko umiril, je dejal čudečima se gospodoma.
»To naj bi bil ministerialni svetnik Ber-ger-VValdenegg? Ne, gospoda, to je Strasnor. Pred četrt ure sem ga srečal na ulici. No, tega lahko dolgo časa iščeta!«
Na ta pogovor je postal pozoren kriminalni uradnik, ki je stal pri kolodvorski garderobi. Opozoril je policijskega svetnika, da je oddal neki gospod, čigar zunanjost se ujema ■ opisom, v garderobi ročno torbo.
»No, potem je stvar jako enostavna,« j« menil policijski svetnik. »Postavimo sem-1* detektiva. Nekdo pride gotovo po ročno torbico. Kriminalni uradnik bo sledil dotični osebi do tja, kjer bo oddala ročno torbico in tam bo Strasnov.«
Ko je bil že dan, sem se peljal ia »abavne-ga lokala v enega izmed »svojih« hotelov, ▼ bližini zahodnega kolodvora, takoj sem dal sobarici garderobni listek z nalogom, da gre po mojo ročno torbico. Za to pot bi bila rabila približno deset minut. Ker sem bil zelo nervozen, sem gledal skozi okno ter čakal, da se vrne. Minilo je komaj osem minut in že sem jo zagledal. Prihajala je s torbico v roki. Toda — o joj — za njo sta korakala ▼ gotovi distanci dva gospoda v civilu. Prestrašil sem se. Imel sem pa tudi povod zato. Bila sta dva kriminalna uradnika, od katerih je bil eden — Beck — moj osebni znanec. Dekle je izginilo z ročno torbico v veži, ona dva sta ji sledila.
Na beg ni bilo sedaj več misliti. Pripravljen sem bil na najhujše.
Komaj je položila sobarica ročno torbieo na mizOj že se je prikazal Beck med vratmi. Skremžil je svoj obraz v navidezno dobrodušno režanje ter dejal: »Seveda Strasnov.«
»No, kaj je s Strasnovom,« sem kratko odgovoril.
»Ali je ta torbica vaša?«
»Seveda.«
»Potem bodite tako prijazni in pojdite ■ menoj na policijo.«
»Da, da, dragi prijatelj Beck, bom tako prijazen, toda samo zato, ker moram biti. Lina, pojdite po izvoščeka.«
Peljali smo se vsi trije na policijsko direkcijo. Detektiva sta me spremila v »obo policijskega predsednika, ki me je že pritakoval. Odslovil je detektiva ter menil:
»No, prijatelj Strasnov, kaj pa je t Zagrt-bu novega?«
»Nič posebnega, mogoče veste Vi vej, gospod policijski ravnatelj.«
Širite „Nar. Dnevnik".
Turistika.
DOHODI NA RATITOVEC.
Otvoritev Krekove koče na Ratitove«, ki se vrši dne 9. avgusta ob 12. dopoldne, bo
gotovo privabila veliko število planincev na to prelepo goro. Ker je verjetno, da bo mnogo turistov združilo s posetom kočine otvoritve tudi kako, dosedaj jim nepoznano turo, navajamo v sledečem one dostope, ki bo priporočljivi, ker so dobro markirani:
Iz Bistrice čez Nemški Rovt in Ribčevo planino (5 ur). Iz Nomenja 4 ure (precej kame-nita pot). Iz Soteske na Rovtarico (1 in pol ure), odtod po markirani poti skozi Bohinjko (3 ure). Na Rovtarioi je treba paziti, d* se ne zaide na markirano pot na Dražgoše, ki vodi bolj na levo, dočim se prične markirana pot na Ratitovec bolj na sredi planine, ne daleč od znamenja. Iz Krope in Kamna gorice na Martinček, odtod na Rovtarico (3 ure) in kakor zgoraj na Ratitovec. Iz Oto« na Dobravo, naprej po markirani poti čet most pri Pirčevi tovarni žičnikov čez travnik na greben nad vasjo Brezovico, po grebenu ves čas nad Kropo do Javornika, odtod že* vasi Podblice, Lajše in Dražgoše (višinska pot s krasnim, vedno menjajoičim se razgledom), naprej pod južnimi obronki Jelovioe, čez potok Češnjico (razpotje I) na levo na Mosti (lovska koča g. G. Egra), odtod te« Milpogled in Bohinjko na Pečano in Ratitovec (6X ure). Isto pot lahko uporabljajo Kranjčani od Podblice naprej, ki gredo čez Javornik, Sv. Mohor, Prevale do Podblice. Iz Selške doline je najprijetnejši dostop iz Češnjie* (poslopje Gospodarske zadruge) čez Mlake na Prtovč (2 uri), odtod čez Pručice, Razor in Tirlen na vrh (1 in pol ure). Iz Železnikov je najkrajši dostop za cerkvijo in po precej strmem potu do Drabosloviee (1 uro), odtod na Prtovč ('A ure). Iz Zalega loga vodi najkrajša, a zelo strma pot na Ratitovec lea Pruh, Grible in dalje po takozvani Torkarski poti (2 in pol ure). Položnejša je pot če» Ravne. Iz Sorice gre sedaj markirana pot na Zg. Danje, odtod čez planino Jim na Altemauer (2 in pol ure).
Na Prtovču so že vse razpoložljive postelje za soboto oddane; tudi na koči bo do sobote še nemogoče prenočiti; zato priporočamo ljubljanskim turistom nedeljski turistov-slci vlak in avtobus, ki jih čaka na postaji Škofja Loka. .
Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana.
Trgovci in indusirijalci
da se priglasile kol razsiavijalci na Lju&Ijcmslcem velesejmu. Osobifo se opozarja na veliko športno razslavo, ki je izredi O prikladna za propagando firm, ki izdelujejo odnosno prodajajo špotine precimete. Oddati je samo še nekaj prostorov. Pojasnila kakor tudi prijavnice razpošilja uri d „Ljubljanskega velestjma“ v Ljubljani.
lahko zaslužite mesečno in sicer v svojem kraju poleg drugega zaslužka. Za točna pojasnila je priložiti Din 10'— na upravo tega
lista pod značko »Dobro o»a -
čilo“!
V cklo&niaku okoli sveta,
Spisal Robert K raft.
Kar Troče je Georgu pri srcu. Ze tako je bilo polno bojazni in žalosti, sedaj pa mož, kojega železno jedro je bil spoznal, joka kot otrok — to ga premaga.
Georg potrebuje nekaj minut, da si odpomore, njegovi živci ne prenašajo več te napetosti. Krmilo odda enemu izmed obeh monterjev ter stopi k Adamu.
»Pomirite se, mr. Green, bomo že našli mis Leonor.c
>Da, to lahko rečete,« ihti možiček, >ali — ali — knkgno garancijo mi daste ?<
>Tega seveda ne morem. Zaupajmo v Božjo pc-moč. Ce ja več ne najdemo, je bila to njegova volja. <
»To lahko rečete vi,« ihti zopet možiček, »za vas »i bila deklica nič — ampak zame — jaz — jaz — sem jo hotel poročiti... eeeeehhh.«
V tem trenutku pozabi Georg na vse drugo. Misli, ni prav slišal.
»Poročiti jo hočete?«
»Da, po-po-poročiti eeeeehhh.«
»Mis Leonor Morris?«
»No, koga pa?«
Torej Georg je prav slišal in duhu prav natanko mladostno lepo in prestrašenih oči pogleda tega posušenega pritlikavca, ki mu je padel cilinder z glave, na kateri ni poganjal niti en las in kar zazebe ga.
Adam si obriše solze, dene cilinder na glavo,
nenadoma vidi v postavo dekličino
(53) vstane in si nabaše nos. Popolnoma drugače je razpoložen; njegov gubasti obraz se že smehlja.
»Vidite, dragi moj — jaz sem negoval Leonor še, ko je bila prav majhna — saj je že v prvem letu izgubila mater — in dojilja ni smela v hišo — proč dati pa je ni hotel stari Morris — če bi bil jaz imel mleka, bi ji ga bil dal — ali jaz ga vendar nimam — no in tako sem ji dajal pili iz steklenice — in sploh, kakšno prijateljstvo se je razvilo med nama — in ko je hotel stari Morris umreti, sem mu moral na smrtni postelji sveto priseči — no, in prisego je treba držati.«
»Da boste mis Morris poročili?«
»Ne, tega ne. Ampak, da skrbim zanjo, da jo imam vedno pred očmi — no, in če naj z a deklico skrbim kot zase in če naj jo imam vedno pred očmi, tedaj je najenostavneje, da jo poročim, kajne?«
Georg se že čuti nekoliko lažjega, a popolnoma pomirjen še ni.
»Kaj ste zaročeni z njo?«
»Zaročen? Ne, oh ne — tega pri naju sploh treba ni — midva se vendar dobro poznava — saj sem ji vendar dajal mleka piti in sem jo oblačil itd.«
»Pa je mis Leonor zadovoljna s tem, da vas poroči?«
Adam globoko vzdihne.
»No — no — pravzaprav ne — veste, rekel ji še nisem nič o tem — svojo ljubezen ji bom že še razodel.« Sedaj je Georg pomirjen.
Adam trompeta v svoj robec, preskrbi svoj nos in nadaljuje:
»Pa zakaj naj bi me ne vzela? Saj sem ji vendar dajal mleka piti. In ali nisem tudi prav postaven mož?
C e oblečem dobro osnažene čevlje, boste kar strmeli, tako bom eleganten. Tudi nisem tako star, kot vi naj-brže mislite. Star sem sedem let. To se pravi na kvadrat. Sedem krat sedem je štirideset devet. Da, star sem šele štirideset devet let. To še ni nobena st«rost za takega moža, kot sem jaz. In jaz sem iz dobre, spoštovane rodbine. No da, kaj je bil moj oče, ki je umrl v kaznilnici...«
»V kaznilnici?« zakliče Georg ves prestrašen.
»Da, dobil je dosmrtno ječo, ker je svojo ženo, ki je bila moja mati, zastrupil...«
»Zastrupil?«
»Da, s podganjim strupom.«
»Vi se norčujete!«
»Ne, veste, s strupom se ni norčevati. Da, zaprli so ga v kaznilnico, kjer je čez deset let umrl — in tedaj pa izpove neki lopov, ki je bil preje očetov najboljši prijatelj, na smrtni postelji, da je bil to 011, ki je moji materi stresel strup v kavo — radi ljubosumnosti — ali radi strahu, ker je moji materi razodel svojo ljubezen. No, torej je bil moj oče nedolžen, kakor je tudi vedno zatrjeVal — a iz kaznilnice ga niso več mogli izpustiti, ker je bil že mrtev — pa so ga vsaj izkopali iz kazniiniškega pokopališča in so ga lepo krščansko pokopali — zvonili so vsi cerkveni zvonovi eno uro na mestne stroške — in pastor je govoril dve uri neprenehoma — in vsi, vsi so jokali. Oh, jaz vam rečem, to je bilo res lepo. Takega pogreba še nisem spet videl. In moj oče je bil tedaj vendar že deset let mrtev.«
Ali je bila tragična vsebina te povesti, ali je bilo nenavadno to predavanje, po Georgovih licih so tekle solze in iz usten se mu je izvil ihteč glas.
Kolesa in šivalne
stroj© kupujte edino le pri
Josip Petellnc-u
znamk«
Orltzner, Ph8nix in Adler ter posamezna dele za kolesa in stroje, pneumatike, Igle Lamerr. Ljubljana, biiz* Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen.
Na velikoI	Na	malo!
SfcJfirfišče )ekarf>nh «5| drogerijah aaref n osi 'iz ivornicfc !n javnega skladišča.
H
ift.
6NUUF0V0
{« Uborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rasilirii do ižfetini razvoja in vzbudi v cveta mnogo intenzivnejšo nianso barve. CoOa zavojčku D-n 3'—.	R&ipoiiija	društvo	1
^VRTNARSKI ŠOL A*4 V KRANJU.
Stalna zaloga: Hersmanskjr, Korsika, Adria, Bajc, Urbcnič. Kanc.
MALI OGIASI
oglasom do M bttsed Din 5‘—, vsak« nndaljna beseda S* pas.
Trgovski uradnik
perfekten knjigovodja in kofespon-dent, z dolgoletno prakso, išče primernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod »Dobra moč«.
Službo išče
slaščičarski delavec, bodisi v kakem hotel«, bodisi v slaščičarni. Ponudbo na upravo lista pod šifro »Slaščičar«.
Fižol za kuho
mešane vrste kg ... . Din 1*75
čiste vrste kg............Din	2-25
prodaja Sever & Komp., Ljubljana.
Inštrukcije
iz vseh predmetov gimnazije in realne gimnazije daje visokošolec. Cas po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pod označbo: ^.Siguren uspeh« na upravo lista.
Kupujte samo pri
JOSIP PETELINCU
LJUBLJANA
otroške majce, damske nogavice, kopa!ne hlače, kravate, naramnice, galanterijo, dišeča mi’a, palice, nahrbtnike, nafiiižja cena na veliko In malo
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Harmoniko
r. z. z o. z. v Ljubljani
MESTNI TRG ŠT. 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekeči račun ter jih obrestuje najugodneje.
imimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiumiiiiiiii',ii,,i"i|i,i,ii,,,i,ii
VEČJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
i prodam, 4 vrstno, trojno oglašeno, š# | novo, firme Lubas, in je prav fine* 1 ga, izbornega glasu. Cesta v Rožno j dolino št. 34, pri Štefanu, Ljubljana.
Službo blagajničarke
i! išče gospodična, vešča tudi vseh || pisarniških del. — Ponudbe prosi j j u? upravo lista pod »Blagajničarka«.
Trgovski Sekali
moderno urejeni, v novi zgradbi V Ljubljani, na prometni cesti blizu javnega kolodvora se oddajo v najem. Naslov v upravi lista.
Oglase
j -se liste naše kraljevine spre-po originalni ceni. Biro »Re-j&-3S*.c, Beograd, Knei Miliajlova ulica 11- telefon 2639.
TRGOVSKA BANKA D. D.,
ZSZZZ. Dunajska cesta St. 4 (v lastni stavbi) ZSTJZ*
Ptuj, Rakek, Konjice,	Kapital in rezerve nad Din 19,000.000*—	Telefoni. 139,
Slovenjgradec
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
D
XNXft.
TRG
račune
ča#o
letake
cenlhe
Hnlloe
pravilo
TliHa
ra*glednice
posetnice
In
lepake
brolure
druge
vse
knjigoveznica
Lastna
tf»koy!no
adne
GREGORČIČEVA
TEUSFON
553
13
UL
SIMON