Pn. LICEALNA KUJISNICA
II.drž.giam.
Ljubijana
Poštnin« platana ▼ gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
46.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 30. decembra 1930.
Letnik
I.
V S H B I N A
287. Pravilnik. o zatiranju nalezljivih bolezni po šolah.
288. Pravilnik o delu zdravstvenih odborov.
289. Pravilnik o obmejni službi, da se ne zanesejo nalezljive bolezni iz tujih držav.
290. Pravilnik za izdajanje ostankov zastav in depozitov Pe-
trograjske zastavne banke in Ruske državne banke.
291. Objava o pobiranju občinske trošarine v občini Motnik.
292. Objava o pobiranju občinske trošarine v občini Ribnica na Pohorju.
Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
287.
Na podstavi § 59. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni v sporazumu z ministrom za prosveto (št. 17896 z dne 3. julija 1930.) ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta (zak. štev. 455 z dne 3. novembra 1930.) predpisujem
Pravilnik
o zatiranju nalezljivih bolezni po šolah.*
Člen 1.
Učitelji vseh šol razen vojnih šol morajo, čim sumijo, da je kak učenec obolel na kaki nalezljivi bolezni, odstraniti ga iz šole in o tem obvestiti stariše. osebo, pri kateri je učenec na stanovanju, in upravo šole. Za verjetne znake obolenja na nalezljivi bolezni je treba smatrati: povišanje toplote, bljuvanje, drisko, sumljiv kašelj, izpuščaj in vratobol.
Člen 2.
Uprava šole mora s predpisano prijavno karto obvestiti šolskega ali drugega pristojnega zdravnika, kadar zve od učitelja, po šolski sestri ali na kak drug način, da obstoja sum glede okužbe pri učencu, ki se je odpustil iz šole ali je vobče izostal.
Člen 3.
Vsi zdravniki morajo o priliki pregleda učencev iz kraja ali iz tujine, ako je kateri izmed njih obolel ali ako je dan sum, da je obolel na kaki nalezljivi bolezni, prijaviti pristojnemu zdravniku in takoj obvestiti tudi pri- ' stojno šolsko upravo. Istotako morajo priporočiti, da šole ne posejačo zdravi učenci iz okuženih domov.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. novembra 1930., št. 268JXCII/562.	j
Člen 4
Kadar se pojavi kaka nalezljiva bolezen v kraju, predavajo šolski, oziroma drugi pristojni zdravniki ali učitelji učencem po vseh šolah in razredih: o naravi, načinu širjenja in ukrepih za varstvo pred boleznimi in za njih zatiranje. Učitelji opominjajo ves čas, dokler traja epide-m!ja, o vsaki primerni priliki svoje učence na te ukrepe, navajajoč pri tem tudi pripravne primere, ki so znani učencem.
Člen 5.
Pristojni zdravniki se morajo iz higienskih zavodov preskrbeti z letaki o nalezljivih boleznih. Ako se pojavi katera izmed njih v šoli, se razdelijo ti letaki vsem njenim učencem.
Letaki o širjenju nalezljivih bolezni se nabijejo na vidnem mestu v šolskih prostorih.
Ako takih letakov ni tiskanih pri pristojnem higienskem zavodu, se pobrigajo zdravniki, da šolski odbori natisnejo vsaj najpotrebnejše število teh letakov za svoje šole.
Člen 6.
Kjer je to mogoče, pa ne preti nevarnost v mestih in po vaseh, se skličejo na skupne sestanke učitelji in stariši. da se obvestijo, zakaj se šola zapre, in da se upo-znajo z ukrepi za nadzorstvo nad gibanjem.
Člen 7.
Šola se zapre kot skrajno sredstvo samo pri akutnih otroških boleznih, kakršne so: škrlatinka, davica (difte-rija) in nalezljivo vnetje možganske mrene, izjemoma pa tudi pri ošpicah ali rubeoli in pri hripah samo, ako imajo te bolezni posebno hud značaj ali ako oboli toliko število učencev, da je potrebno to storiti iz učnih razlogov, in samo dotlej, dokler trajajo ti razlogi.
1.	Pri škrlatinki in davici (difteriji) se šola zapre, ako je iz raznih rodbin obolelo več otrok v različnih časih drug za drugim; ako se ne more izvedeti za pravi izvor okužbe; ako so se po prvih primerih izvršili vsi ukrepi, določeni v členih 4., 5., 6. in 11 tetra pravilnika, se more šola zapreti v tem primeru največ 4 tedne.
2. Zaradi nalezljivega vnetja možganske mrene se zapre »o ia, ako se pojavi več primerov drug za drugim ali ako vlada v kraju huda epidemija, četudi je vse storjeno po členu 4., 5., 6. in 11. tega pravilnika, dokler se ne izvrši desinfekcija vseh prostorov, toda ne dalje nego dva tedna.
3. Zaradi legarja in disenterije se šole ne zapirajo, toda potrebno je samo, da zdravniki preizkusijo, ali je vzrok obolenjem v šoli ali v okolici. V tem primeru se šola zapre, dokler se ta izvor bolezni ne odstrani, največ pa za 3 dni. V tem času se razkužijo pitna voda in stranišča. koliko so sumljiva kot izvor infekcije.
4. Kadar se pojavi pegavica ali povratna mrzlica, se izvrši pregled vseh učencev. Ušivi in tisti iz njihove okolice, tudi ako se pri njih ne najdejo uši, se okopajo, telo se očisti od uši in gnid. obleka pa se desinficira. V tem primeru se more razred, v katerem se je pojavila bolezen. zapreti na 8 dni.
5. Zaradi oslovskega kašlja se zapre šola samo, ako boluje ob istem času tako mnogo učencev, da otežava pouk. toda največ za dva tedna.
6. Zaradi osepnic (koz) se more zapreti šola ali razred na 10 dni. toda potrebno je takoj izvršiti ponovno cepljenje učencev.
Člen 8.
Kadar obolijo učenci na škrlatinki, davici (difteriji) in nalezljivem vnetju možganske mrene, odredi starešina šole na predlog šolskega ali drugega pristojnega zdravnika odpust učencev tega razreda za 24 do 48 ur in takoj ob istem času čiščenje in desinfekcijo razreda. V primeru škrlatinke in davice se more po pristanku starišev ali skrbnikov izvršiti, tudi cepljenje, ako šolski ali drugi pristojni zdravnik smatra, da je to potrebno.
Člen 9.
Preden se šola zapre, izvrši pristojni zdravnik v šolah pregled vseh učencev in prepove vsem, ki se pokažejo sumljive, da so oboleli, pohajanje v šole za čas, dokler se ne ugotovi, da so zdravi in da niso kliconosci.
Člen 10.
Ako se v enem razredu pojavijo v presledkih časa pri učencih iz raznih rodbin davica ali nalezljivo vnetje možganske mrene, zahteva šolski ali drug pristojni zdravnik od higienskega zavoda ali zdravstvenega doma potreben pribor za odvzetje kužnega materiala iz grla, oziroma nosa in ga odvzame pri vseh učencih ter pošlje pristojni ustanovi na pregled, da se vidi, da niso kliconosci.
Člen 11.
Ako se po desinfekciji šole, po izoliranju sumljivih, po zasledovanju kliconosoev vendar neprestano ponavljajo nova obolenja učencev, ki pripadajo raznim rodbinam in živč v raznih delih mesta, oziroma vasi, pa hodijo v isto šolo, se šole začasno zapro.
V tem primeru mora pristojna higienska ustanova poslati strokovnega epidemiologa zaradi preiskavanja in zatiranja epidemije.
Člen 12.
Začasni razpust vse učencev ene šole predlaga pristojni šolski zdravnik, kjer ga pa ni, občinski zdravnik}
oziiroma sanitetni referent obče uprave v sporazumu z upraviteljem šole. Šola se more začasno zapreti največ za sedem dni, v katerem času se morajo izvršiti vsi ukrepi, določeni v členu 11. tega pravilnika.
Clen 13.
Ako šolski, oziroma drug pristojni zdravnik v teku prvih treh dni začasnega razpusta smatra, da je potrebno zapreti šolo za daljši čas, predloži po upravi šole obrazloženo predstavko pristojnemu higienskemu zavodu, ki jo pošlje s svojim mnenjem upravnemu oblastvu druge stopnje, oziroma na področju uprave mesta Beograda, Zemuna in Pančeva ministru prosvete v odobrenje. Odločbe o tem morajo dospeti pristojni šolski upravi pred iztekom začasnega razpusta.
Šolski, oziroma drug pristojni zdravnik mora v pred-stavki predložiti tele podatke: koliko časa traja epidemija v kraju, kako močna je in koliko primerov obolenja je bilo; koliko učencev je obolelo v posameznih dneh, iz posameznih razredov in iz koliko raznih rodbin; kako so razporejena obolenja učencev po kraju; koliko bolnikov je po hišah, iz katerih so okuženi učenci; kaj se je predhodno ukrenilo, da se bolezen ne širi v šoli; ali so se šola in hiše bolnike desinficirale; ali se je pazilo, da se učenci, ki ozdravijo, ne vračajo v šolo prezgodaj, dokler so še tudi kliconosci; ali se je izvršila preiskava otrok, kakšno mnenje ima zdravnik o širjenju kužne bolezni učencev v šoli ali vobče v kraju; in za kateri čas se predlaga, da se šola zapre.
Oblastvo obče uprave druge stopnje odredi s po sebnim spisom zdravniku, kaj mora vse ukreniti za zatiranje kužne bolezni. Zdravnik obvešča o vsem tem higienski zavod zaradi evidence.
Člen 14
Dokler je šola zaradi bolezni zaprta, se mora v njej izvršiti čiščenje in desinfekcija. V tem času ukrene šolski ali občinski zdravnik, kjer pa jih ni, sanitetni referenti občega upravnega oblastva vse potrebne ukrepe, predpisane z zakonom, da se nalezljiva bolezen v dotičnem kraju čimprej zatre in omogoči otvoritev šole. Ta otvoritev šole, ki je zaprta , zaradi kužne bolezni, se more izvršiti samo na odobrenje oblastva obče uprave druge stopnje po zaslišanju higienskega zavoda.
Člen 15.
Kadar se zaradi nalezljive bolezni razpustč šole po mestih, prepovedo šolska oblastva učencem osnovnih in srednjih šol posečanje bioskopov, gledališča in vseh javnih krajev, kjer bi se mogli okužiti. Prav tako prepove učiteljem in učencem, da ne smejo zahajati v hiše, kjer so bolniki ali umrli od nalesljivih bolezni, svetuje jim, da se ne vozijo z javnim tramvajem, omnibusi, vozovi, avtom in drugimi prevoznimi sredstvi. Poleg tega obvesti tudi policijsko oblastvo, da prepove lastnikom javnih lokalov pristop učencev.
člen 16.
V šolah z več ločenimi zgradbami, kjer imajo učenci *z raznih razredov malo prilike, da se mešajo, kjer pa se nalezljiva bolezen pojavlja v enem razredu, se ne za*
pre cela šola, temveč samo tisti razred v zgradbi, v kateri
ae bolezen pojavi.
Člen 17.
Čim prejme prijavo o pojavu nalezljive bolezni v šoli, mora pristojni zdravnik po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni iti na lice mesta in preiskati vzroke epidemije in njeno razširjenost izven šole.
Clen 18.
0 priliki zdravnikovega prihoda ter po njegovem zahtevanju mora občina sklicati sestanek vseh starišev učencev na primeren kraj, da bi mogel zdravnik zbrati potrebne podatke in predavati o naravi dotične bolezni, načinu njenega prenosa in ukrepih za preprečenje.
Clen 19.
Šola se ne more nikdar zapreti za nedoločen Čas, temveč samo v mejah, predpisanih s tem pravilnikom.
Člen 20.
Šolske uprave morajo voditi evidenco o dnevu obolenja učenca in dovoliti povratek v šolo samo v rokovih od pojava bolezni po določilih člena 22. tega pravilnika.
Clen 21.
V krajih, kjer so higienski zavodi (zdravstveni domovi), bo pri boleznih, za katere se more bakteriološko ugotoviti, ali so ozdraveli učnci še kliconosci ali ne, potrebno to ugotoviti bakteriološko.
Ta pregled se vrši na zahtevanje šolskih, oziroma drugih pristojnih zdravnikov brezplačno. Material za pregled mora poslati zdravnik, ki je zdravil bolnika.
Clen 22.
Na nalezljivih boleznih obolelemu in od posečanja šole začasno izključenemu učencu se more ponovno dovoliti prihod v šolo po naslednjih pogojih:
Pri da vici je potrebno, da tri preiskave v presledku sedem dni dokažejo negativen rezultat, da se učenec okopa, menja perilo in obleko.
Ako se ta pregled ne more bakteriološko izvršiti, ne sme učenec hoditi v šolo 4 tedne, računaje od dneva obolenja;
pri osepnicah (kozah), da so vse kraste odpadle in ni več luskin, da je grlo popolnoma zdravo, da je otrok okopan z milom in toplo vodo, da je izvršena des-infekcija stanovanja in obleke;
Pri š k r 1 a t i n k i, da je doba luščenja prešla in da ni nikakih znamenj bolezni več na učencu.
Pri oslovskem kašlju, da je prešlo 6 tednov od dneva obolenja.
Pri mumpsu, da je prešlo 20 dni od obolenja in da ni nikakih znakov bolezni na učencu.
Pri nalezljivem vnetju možganske mrene, da je minilo 40 dni od dneva, ko je učenec ozdravel, in da sta dve preiskavi nosnega in vratnega sekreta v presledku 8 dni podali negativne rezultate.
Pri ošpicah, da je prešlo 8 dni. ko le temperatura popolnoma padla, in da je učenec okopan.
Pri legarju in disenteriji, da je učenec popolnoma ozdravel in okopan in da so tri zaporedni pregledi blata in seči v presledku 5 do 7 dni po ozdravljenju podali negativen rezultat. Ako je izvid tudi 14 dni po ozdravljenju pozitiven, more učenec hoditi v šolo, toda biti mora pod stalnim zdravniškim nadzorstvom.
Pri t r a h o m u, da je prešlo gnojenje.
Pri tuberkulozi, da ni znakov odprte tuberkuloze.
O vsem tem zahteva starešina šole, da izda potrdilo zdravnik, ki je zdravil bolnega učenca.
Clen 23.
Sostanovalci bolnika na kaki nalezljivi bolezni, kakor učitelj, pri katerem je v hiši kaka nalezljiva bolezen, ne smejo prihajati v šolo, hoditi pa morejo spet v šolo samo tedaj, ako je bolnik popolnoma odločen in nevarnost prenosa bolezni prestala.
Vrniti se smejo v šolo: pri d a v i c i: teden dni po izoliranju bolnika; poleg tega je potrebno izvršiti des-infekcijo obleke, v krajih, kjer je bakteriološka postaja pa tudi bakteriološki pregled.
V primeru osepnic, koz: po izoliranju, desinfekciji obleke in stanovanja, da je prešlo 10 dni od ponovnega cepljenja.
V primeru škrlatinke: da je minilo teden dni od izoliranja in da se je razkužila obleka, grlo in koža pa da ne kažeta nikakšnih sumljivih znakov kake bolezni.
Clen 24.
Kdor se pregreši zoper odredbe tega pravilnika, se kaznuje po predpisih § 61. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.
Clen 25.
Ta pravilnik stopi v veljavo od dne objave v Službenih novinah« in velja za vse šole in otroška zabavišča v državi.
V Beogradu, dne 4. novembra 1930., S. štev. 10993/30,
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
288.
Na podstavi § 59. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta (zak. št. 55. z dne 3. novembra 1930.) predpisujem
Pravilnik
o delu zdravstvenih odborov.*
Clen 1.
V občinah odredi obče upravno oblastvo prve stopnje osnovanje zdravstvenih odborov v zmislu § 24. o zatiranju nalezljivih bolezni.
* >Službeue novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. novembra 1930., št. 268/XCII/567.
Člen 2.
Odborova naloga je: 1) da dela na širjenju osebne in javne higijene; 2) da podpira vsako delo, da se dvigne narodno zdravje; 3) da proueava in predlaga potrebna dela za asanacijo nezdravih razmer; 4) da predlaga o priliki sestavljanja občinskega proračuna potrebna higijen-ska dela in sredstva za njih izvedbo; 5) da z vsemi pripravnimi sredstvi obvešča narod o nevarnostih nalezljivih bolezni in o načinu zaščite (lepaki,, letaki, knjižice, predavanja itd.); 6) da se redno obvešča o gibanju nalezljivih bolezni, da preiskuje vzroke obolenj, izvoTe in načine, kakor tudi prenose, da predlaga potrebne ukrepe za zatiranje nalezljivih bolezni.
Člen 3.
V zdravstvene odbore pridejo po položaju predstavniki občin, predstavniki cerkvenih (verskih) oblastev priznanih veroizpovedi (župniki, džematski in mali rabini in drugi) in občinski zdravniki. Poleg njih imenujejo sreski načelniki na predlog sanitetnega referenta v zdravstveni odbor osebe iz vrst učiteljev in po enega uglednega državljana iz vsake upravne občine v združenih zdravstvenih občinah. V samostojnih zdravstvenih občinah izvoli občinski odbor na vsakih 6000 prebivalcev po enega uglednega državljana v zdrastveni odbor.
Člen 4.
Zdravstveni odbori se morajo sestajati najmanj enkrat v dveh mesecih. Ako se pojavijo nalezljive bolezni, ako se pomnožijo obolenja na teh boleznih ali smrtni slučaji, najmanj enkrat na teden.
Člen 5.
Zdravstveni odbor izvoli predsednika in zapisnikarja, ki beleži vse predmete, razpravljane na sejah.
Predsednik se voli iz vrst občinskih odbornikov.
Člen 6.
Dolžnost narodnih učiteljev članov odbora je, da na sejah: 1) o stanju narodnega zdravja: 2) o vseh prilikah in razmerah iz narodnega življenja na področju zdravstvenega odbora, ki vplivajo na zdravje; 3) o gibanju akutnih in kroničnih nalezljivih bolezni na tem področju.
Člen 7.
Dolžnost duhovnikov in voditeljev matičnih knjig je. da predlagajo redna poročila o gibanju prebivalstva (rojstvu. porokah, umiranju) na področju zdravstvenega odbora in da obveščajo o vseh razmerah in prilikah, ki j'h zapazijo v izvrševanju svoje dolžnosti in ki morejo vplivati na zdravstveno stanje državljanov.
Člen 8.
Dolžnost narodnih učiteljev, članov odbora je. da predlagajo poročila o izostajanju, snažnosti in oh lenjih i med učenci po šolah na področju zdravstvenega odbora, |
kakor tudi o vseh prilikah in razmerah, ki morejo vplivati na zdravstveno stanje učencev.
Člen 9.
Dolžnost članov odbora je: 1) da opazujejo vse okol-nosti, ki morejo nepovoljno vplivati na zdravje; 2) da se na svojem področju poučijo o obolenjih ter da o tem takoj obveščajo občinsko oblastvo in odbor zaradi nadaljnega postopka.
Člen 10.
Higienski zavodi in zdravstveni domovi imajo dolžnost podpirati delovanje zdravstvenih odborov, morejo pa v slučaju potrebe po posebnih zdravstvenih razmerah izdajati zdravstvenim odborom navodila in zahtevati od njih podatke.
Člen 11.
Iz poročil o delu zdravstvenega odbora sestavlja sreski sanitetni referent mesečno poročilo o delu vseh odborov svojega področja in ga najdalje do 15. dne v mesecu pošlje zdravstvenemu domu, ki o tem obvešča pristojni higienski zavod.
Člen 12.
Ako se pojavijo akutne nalezljive bolezni, morajo zdravniki, člani odbora, stalno obhoditi svoja področja in se poučevati o obolenjih ter jih takoj dostavljati občinskemu oblastvu.
člen 13.
Članstvo v zdravstvenem odboru je častno.
Člen 14.
Občinske uprave stavijo odboru na razpolaganje prostore za seje. pisarno in ves potrebni pisarniški material.
Člen 15.
Občinske uprave morajo obveščati zdravstveni odbor o vseh predlogih, ki se nanašajo na zdravstvne razmere.
Člen 16.
V samostojnih zdravstvenih občinah imenuje občinski odbor na predlog občinskega načelnika člane zdravstvenega odbora za svoje področje.
Člen 17.
Ta pravMnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v
Službenih novinnh«.
V Beogradu, dne 4.novembra 1930. S.št.5870/30.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
289.
Na podstavi § 59. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni, v sporazumu z ministrom za promet (M. S. štev. 6865 z dne 16. aprila 1930.) ter v soglasju s predsednikom
ministrskega sveta (zak. štev. 455 z dne 3. novembra 1930.) predpisujem
Pravilnik
o obmejni službi, da se ne zanesejo nalezljive bolezni iz tujih držav.*
Člen 1.
Za izvrševanje profilaktičnih ukrepov po zakonu o mednarodni sanitarni konvenciji, sklenjeni v Parizu dne 21. junija 1926. (»Službene novine« z dne 25. decembra
1929., štev. 302/CXXVIII »Uradni list« z dne 18. aprila
1930., št. 250/51, je postavljena komisija iz predstavnikov ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, za notranje posle, za zunanje posle, promet, trgovino in industrijo, ki jih na zahtevanje ministra za socialno politiko in narodno zdravje določijo resorni ministri.
Člen 2.
Naloga komisije je, da spremlja gibanje nalezljivih bolezni v inozemstvu in da predlaga potrebne ukrepe po Pariški konvenciji iz leta 1926.
Člen 3.
Predstavnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje zbira vsa poročila o gibanju nalezljivih bolezni v inozemstvu in sklicuje po potrebi seje.
Člen 4.
Ta komisija odredi v slučaju omejitve prometa in prometa blaga vhodne postaje iz okužene države skladno z določili mednarodne konvencije in odredi vse ukrepe, ki jih je treba po konvenciji ukreniti na meji.
Člen 5.
Predstavnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje pošlje takoj predlog komisije ministrstvu, da izda odločbo o omejitvah, da obvesti pristojna ministrstva in da odredi potrebne ukrepe obmejnim ob-lastvom.
Člen 6.
Kadar se v oblasti ene tuje države pojavi kužna bolezen kuge, kolere, pegavice, povratnega legarja in osep-nic (koz), se more na odobrenih vhodnih postajah v našo državo uvesti zdravniški pregled, ki ga vršijo zdravniki, določeni od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje za to službo.
Člen 7.
Ta pregled je treba opravljati, ako je mogoče, s carinskim pregledom, da bi se potniki čim manje zadrža-vali.
Člen 8.
Ako se sumi na kolero ali kugo, se izvrši natančen telesni in bakteriološki pregled zlasti izšeljenikov, be-
guncev, krošnjarjev (pečalbarov), romarjev, klatežev i® drugih sumljivih oseb in njihove prtljaga
Člen 9.
Potniki, na katerih se opazijo znaki kuge, kolere in rumene mrzlice, se morajo na zahtevanje službenega zdravnika zadržati na meji, izolirati in zdraviti v posebej zato zgrajeni postaji s strani ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 10.
Potniki, ki niso oboleli, pa so pod sumnjo, da so okuženi, se klinično in bakteroiloško opazujejo v kraju stanovanja, oziroma v krajnem mestu, kjer prekinejo potovanje, in sicer: pri koleri 5 dni, pri kugi 7 dni, pri povratnem legarju 8, pri pegavici in osepnicah 14 dni. Sumljivi potniki ne smejo brez odobrenja menjati smeri svojega potovanja; obmejni zdravnik mora v potno izpričevalo sumljivega vpisati: na katero nalezljivo bolezen je dan sum, kakor tudi, kje bo kraj opazovanja.
Člen 11.
Inozemsko železniško, sanitetno, finančno, policijsko in poštno osebje se podvrgava tem ukrepom samo, kadar v resnici boluje na omenjenih nalezljivih boleznih.
Člen 12.
Vozovi, uporabljeni za transport potnikov, pošte in prtljage, se ne morejo zadržati na meji. Ako se pa zgodi, da so kateri teh voz okuženi ali se v njih nahaja primer kuge in kolere, se odklopijo od vlaka zaradi čim hitrejše desinfekoije v vhodni postaji pod kontrolo državnega obmejnega zdravnika. Isti postopek je tudi z vozovi za blago. Na blago pa se uporabljajo določila pariške konvencije iz leta 1926.
člen 13.
Osebna prtljaga se desinficira, kadar to odredi postajni zdravnik.
Člen 14.
Pri potnikih, ki potujejo v skupinah (krošnjarji ali pečalbari, romarji, cigani itd.), more zdravnik odrediti tudi telesno desinfekcijo, desinsekciio. oziroma depedi-kulacijo.
Člen 15.
Predpisi zakona o mednarodni sanitarni konvenciji, sklenjeni v Parizu 21. dne junija 1926, se morajo v vseh slučajih izpolnjevati in vsi določeni ukrepi administrativne narave najfočneje vršiti.
V Beogradu, dne 4 novembra 1930. Štev. 9448.30.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka a. r.
■ ■■
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. novembra 1930., št. 268/XCII/566.
Gosp. minister za finance je predpisal na podstavi soglasne odločbe g. predsednika ministrskega sveta z dne 17. septembra 1930., štev. 2458, izdane po sklepu št. II. 92944 z dne 10. julija 1930., naslednji
Pravilnik
za izdajanje ostankov zastav in depozitov Petrograjske zastavne banke in Ruske državne banke, ki sta bili prenešeni iz Rusije preko Kotora v Beograd.*
Člen 1.
Dragocenosti, ki so bile zastaviljene in deponirane pri Petrograjski zastavni banki in Ruski državni banki, »e bodo izdajale njih lastnikom po predpisih tega pravilnika in veljavnih bančnih pravilih, kolikor ne nasprotujejo ta poslednja temu pravilniku, toda samo na podstavi originlnih zastavnih listov ali depozitnih potrdil.
Člen 2.
*
Poslovni organi pri izdajanju zastav in depozitov in vodstvu nadzorstva nad tem poslovanjem so: 1) uprava; 2) komisija; 3) komisar in 4) nadzorstveni odbor.
člen 3.
Upravo tvorijo 3 (tri) osebe, ki jih imenujejo nekdanja ruska oblastva in upravnik dragocenosti petrograjske zastavne banke in Ruske državne banke.
Uprava opravlja neposredno vse posle, ki so združeni s hranjenjem dragocenosti in njih izdajanjem lastnikom. Uprava hrani dragocenosti, knjige in vse akte, ki se nanašajo na te dragocenosti; vodi knjige in dopisuje s terjalci dragocenosti ter drugimi osebami in ustanovami; sprejema prošnje za izdajanje dragocenosti in jih odpremlja z vsemi dokumenti in svojimi referati-predlogi vred komisiji, da o njih odloči; izdeluje obračune za izterjavo zahtevkov, ki obremenjujejo dragocenosti; pripravlja proračune in zaključne račune, izvršuje naročila zastavljalcev in deponentov v mejah bančnih pravilnikov; sprejema in hrani proračunske vsote ter opravlja izdatke iz teh vsot.
Člen 4.
Komisijo tvori 6 (šest) oseb, ki jih določi s svojim odllokom minister za finance iz srede rojenih državljanov kraljevine Jugoslavije.
Komisija vrši nadzor~'"o nad hrambo dragocenosti in gotovine; določa smeri celokupnemu delu uprave; izreka na predlog uprave odločbe o izdajanju dragocenosti njih lastnikom; opravlja skupno z upravo izdajanje dragocenosti; pretresa in odobrava proračpne in zaključne račune ter kontrolira pravilnost izdatkov iz proračunskih vsot.
Člen 5.
Komisar, akflvni državni uradnik ali upokojenec s činom načelnika, je zaupnik ministra za finance in izvaja
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. oktobra 1928., št. 248/LXXXVI/532.
državno nadzorstvo nad celokupnim poslovanjem hranjenja in izdajanja dragocenosti.
Komisarja imenuje s svojim sklepom minister za finance iz srede rojenih državljanov kraljevine Jugoslavije.
Komisar mora kontrolirati celokupno poslovanje hranjenja in izdajanja dragocenosti. Komisar prisostvuje sejam komisije in nadzorstvenega odbora. On vidira odločbe komisije o izdajanju dragocenosti; poverja proračune in zaključne račune ter vodi neposredno nadzorstvo nad celokupnim poslovanjem uprave.
Če bi komisar kadarkoli ugotovil, da je kakšna odločba uprave, komisije ali nadzorstvenega odbora v nasprotju z bančnimi pravili ali s tem pravilnikom, ima pravico in dolžnost, zadržati izvršitev takih odločb, dokler ne predloži poročila ministru za finance in dokler ne prispe njegov odlok.
Člen 6.
Nadzorstveni odbor tvori 6 (šest) oseb, ki jih določi s svojim sklepom minister za finance iz srede ruske emigracije v Beogradu.
Nadzorstveni odbor opravlja reden pregled računskih knjig, denarnih dokumentov, blagajne in zaključnih računov.
Člen 7.
Komisija in nadzorstveni odbor rešujeta zadeve, ki spadajo v njih pristojnost, na sejah. Seji morajo prisostvovati najmanj 4 (štirje) člani. Odločbe komisije ali nadzorstvenega odbora se izrekajo z navadno večino glasov. Če so glasovi enako razdeljeni, se smatra, da je večina na oni strani, kjer je glasoval predsednik Vzdržati se glasovanja ni dopuščeno, temveč se mora podati ločeno mnenje.
Člen 8.
V primeru nesoglasja med bančno upravo in komisijo se predloži sporna zadeva z mnenjem komisarja vred ministru za finance, da o njej končnoveljavno odloči.
Člen 9.
Podatke o dragocenostih je treba čuvati v tajnosti. Uprava jih sme priobčevati samo lastnikom ali njih pooblaščenim zastopnikom, in sicer po predhodni ugotovitvi istovetnosti.
Člen 10.
Noben član uprave, komisije in nadzorstvenega odbora ne sme biti pooblaščenec lastnikov deponiranih ali zastavljenih dragocenosti v zadevi njih izdajanja.
Člen 11.
Člani uprave, komisije in nadzorstvenega odbora odgovarjajo osebno in solidarno z vsem svojim imetkom, in tudi kazensko, za vsako škodo, ki bi nastala Petrograjski zastavni banki in Ruski državni banki v likvidaciji radi nepravilnega ali protizakonitega opravljanja svoje službe.
Od te odgovornosti so izvzeti samo oni člani, ki so takoj protestirali zoper nepravilno odločbo organa, ki mu pripadajo, in so izročili ta protest pismeno komisarju.
Člen 12.
Mandat članov komisije in nadzorstvenega odbora ni vezan na noben rok in minister za finance jih sme vsak čas odstaviti.
Člen IS.
Služba članov komisije in nadzorstvenega odbora je častna služba.
Člen 14
Kdor zahteva izročitev zastave ali depozita, mora priložiti svoji prošnji zastavni list ali depozitno potrdilo v izvirniku, potrdilo o svoji istovetnosti in ostale dokumente, predvidene v bančnih pravilih in v tem pravilniku.
Člen 15.
Izdajanje zastav in depozitov zastavnikovim ali deponentovim naslednikom se vrši po čl. 14 tega pravilnika in na podstavi sklepa pristojnih sodišč.
Člen 16.
Izdajanje zastav in depozitov pooblaščencem zastav-nikov ali deponentov ali njih naslednikom se vrši po 61. 14 in 15. tega pravilnika in na podstavi pooblastil, sestavljenih po zakonitih predpisih in overovljenih od pristojnega oblastva.
Člen 17.
Zastavni dolgovi, pristojbine za hranjenje depozitov v dobi, dokler niso bili prenešeni iz Rusije v Jugoslavijo, in na 5% ocenjene vrednosti zastave in depozita določeno povračilo stroškov, združenih s prenosom depozitov in zastav iz Rusije v Kotor, se računajo in izterjujejo po bančnih pravilih v zlati valuti (ruskih rubljih, zamenjanih al pari z angleškimi funti), in sicer tako, da prizadeti lahko poplačajo svoje dolgove v dinarjih po kurzu ponudbe na beograjski borzi na dan obračuna.
Pristojbina za hranjenje zastav in depozitov v dobi od njih prenosa v Jugoslavijo do 1. januarja 1929. se računa in izterjuje po bančnih pravilih v dinarjih.
Od 1. januarja 1929. dalje je hranjenje zastav in depozitov brezplačno.
Člen 18.
Kot povračilo stroškov za prenos zastav in depozitov iz Kotora v Beograd ter stroškov za njih popis in oceno se izterjujejo za zastave en odstotek, za depozite pa trije odstotki vrednosti, ocenjene v dinarjih po dnevnem kurzu beograjske borze na dan obračuna, in sicer tako, kakor predpisuje člen 17. tega pravilnika.
Člen 19.
Če prekorači celotni znesek bančnih zahtevkov po čl. 17. in 18. tega pravilnika pri zastavah 85%, pri depozitih pa 20% njih vrednosti, ugotovljene od prve komisije ob popisu in oceni, sme komisija vsoto pristojbine za hranjenje, označene v drugem odstavku čl. 17. tega pravilnika, znižati ali jo tudi popolnoma črtati, pri čemer naj pazi, da ne prekorači omenjena celotna terjatev pri zastavah norme 85%, pri depozitih pa 20% njihove ocenjene vrednosti.
Člen 20.
Kadar ee izreče odločba, da naj se izdajo dragocenosti, se upotijo prizadeti 8 spremnim piemom-obračuni na Narodno, banko kraljevine Jugoslavije, da vplačajo na tekoči račun Petrograjske zastavne banke njej pripadajoče zneske, nakar se jim izdajo proti potrdilu o izvršenem vplačilu zastavljene ali	stvari,
Člen 21.
Vsi dokumenti o povrnjenih zastavah in depozitih se morajo hraniti v tresoru.
Člen 22.
Plače upravnega in pomožnega osebja Petrograjske zastavne in Ruske državne banke ter drugi neobhodno potrebni bančni stroški se krijejo iz dohodkov bančnih operacij ob izdajanju zastav in depozitov.
Član 23.
Potrebni mesečni krediti se izplačujejo upravi za vsak mesec vnaprej po proračunih, odobrenih od komisije in vidiranih od komisarja, iz tekočega računa Petrograjske zastavne banke pri Narodni banki, odnosno Državni hipotekami banki, kjer obstoje ti računi, in sicer po nalogu oddelka za državno računovodstvo in proračun.
Člen 24
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v »Službenih novinahc, in s tem dnem izgubi veljavo pravilnik I. št. 36.515 z dne 21. decembra 1924., objavljen v »Službenih novinahc, št. 11 z dne 17. januarja 1925.
St. II.—134.158. Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun pri ministrstvu za finance z dne 16. oktobra 1930.
Banove uredbe.
291.
Objava.
Občina Motnik, srez Kamnik, bo pobirala v zmislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 35893 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 90—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 90*—,
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od hi stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, rama in konjaka Din 8’—.
Ljubljana, dne 28. decembra 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
292.
Objava.
Občina Ribnica na Pohorju, srez dravograjski, bo pobirala v zmislu odloka kraljevske banske uprave II, No. 35-722 y letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1 vina Din 100—,
b)	od	100	1 vinskega mošta Din	100*—,
c)	od	100	1 piva Din 40-—,
č)	od	hi	stopnje alkohola, špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10-—.
Ljubljana, dne 28. decembra 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare, s. r.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Štev. 278 z dne 3. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. novembra 1930.:
Premeščen je na lastno prošnjo za profesorja v
7.	skupini I. kategorije na gimnazijo v Mariboru Vavken Evgen, profesor v isti skupini in kategoriji ua gimnaziji v Nikšiču.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. novembra 1930.:
Postavljen je za sekretarja v 2. skupini II. kategorije na moškem učiteljišču v Ljubljani Marjanovič H u m b e r t, sekretar državnega arheološkega muzeja v Splitu v isti skupini in kategoriji.
Štev. 279 z dne 4. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. novembra 1930.:
Napredovali so: v 3. skupino I. kategorije: Vaz-zaz Ljudevit, profesor na moškem učiteljišču v Ljubljani, dosedaj v 4-a skupini I. kategorije in dr. Demšar Josip, profesor na moškem učiteljišču v Ljubljani, dosedaj v 4-a skupini I. kategorij3; v 4-a skupino I. kategorije: dr. Gorjanec Martin, profesor na realki v Ljubljani, dosedaj v 4. skupini I. kategorije; v 6. skupino I. kategorije: Zalaznik Albin, profesor n« I. gimnaziji v Ljubljani, dosedaj v 7. skupini I. kategorije, in dr. Š u š n i k Franc, gimnaz:jski profesoT v Mariboru, dosedaj v 7. skupini I. kategorije.
Štev. 280 z dne 5. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. novembra 1930.:
Napredoval je za izrednega profesorja v 4-a skunini
I.	kategorije na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani dr. S a r i a Balduin, dosedaj izredni profesor v 4. skupini I. kategorije.
Štev. 282 z dne 8. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. novembra 1930.:
Napredovali so: v 3. skupino I. kategoriie: dr. Šarabon Vinko, profesor na I. gimnaziii v Ljubljani, dosedaj v 4-a skupini T. kategorije; v 4-a skunino I. kategorije: dr. Ažman Ciril, gimnazijski profesor v Novem
mestu, dosedaj v 4. skupini I. kategorije, in Grošelj Rudolf, proiesor na 1. gimnaziji v njuoljani, dosedaj v
4. skupini 1. kategorije; v 4. skupino L kategorije Ribarič Josip, profesor na učiteljišču v Kastvu, dosedaj v
5. skupini 1. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. julija 1930.:
Napredovali so: v 3. skupino I. kategorije: dr. Arne j c Ivan, profesor na I. gimnaziji v Ljubljani, dosedaj v 4-a skupini I. kategorije; v 4-a skupino I. kategorije: Dolenc Ivan, profesor na III. realni gimnaziji v Ljubljani, dosedaj v 4. skupini I. kategorije, Stopar Franc, gimnazijski profesor v Kranju, dosedaj v 4. skupini I. kategorije; dr. Šnajdek, profesor na moškem učiteljišču v Ljubljani, dosedaj v 4. skupini I. kategorije; v
4.	skupino I. kategorije: Koletič Josip, profesor na I. gimnaziji v Liubljani, dosedaj v 5. skupini I. kategorije, in F a v a j Ivan, gimnazijski profesor v Mariboru, dosedaj oba v 5. skupini I. kategorije; v 6. skupino I. kategorije Prezelj Maks, profesor na realki v Ljubljani, dosedaj v 7. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9 julija 1930.:
Napredovali so: v 4-a skupino I. kategorije: Ferjan Franc, profesor na III. realni gimnaziji v Ljub-liani; dr. Heric Matko, profesor na realki v Mariboru; Prosen Peter, profesor na realni gimnaziji v Novem mestu: Dolžan Franc, profesor na realki v Ljubljani; Burgar Anton, ravnatelj realne gimnazije v Kočevju, Prebil Andrej, profesor na I. gimnaziji v Ljubljani, dosedaj vsi v 4. skupini I. kategorije; v 4. skunino I. kategorije: dr. Kotnik Janko, profesor na reaPn' v Mariboru in Vrhovnik Franc, profesor na realki v Ljubljani, dosedaj oba v 5. skunini I. kategorije: v
6. skupino I. kategorije Žitnik Alojzij, profesor na
1. gimnaziii v Liublisni, dosedaj v 7. skunini I. kategorije; v 1. skunino II. kategoriie Trošt Franc, strokovni učiteli na TT. realni gimnaziii v LiuH^ni. dosedaj v 2. skunini II. kategoriie: v 2 skupino TT. kategoriie Čop .Tosi n, strokovni umtelj na T. gimnaziji v Ljubljani, dosedaj v 3. skupini II kategorije.
Odlok ministra pravde z dne 27. novembra 1930.:
Premeščen je pisarniški oficial 2. skupine II. kategorije pri okrajnem sodišču v Laškem Stanovšek Fortunat v istem svojstvu k okrajnemu sodišču v Konjicah; postavljena sta pa: za pisarniškega oficiala v
2. skupini-III. kategorije pri okrajnem sodišču v Maren-bermi Uršič Ivan in za kanclista v 2. skupini III. kategorije pri okrajnem sodišču v Laškem Supanc Bernard.
Odlok ministra za prosveto z dne 26. novembra 1930.:
Napredoval je za asistenta v 7. skupini I. kategorije na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani dr. Reja Oskar, dosedaj asistent v 8. skupini I. kategorije na isti univerzi.
List, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati. Z odlokom ministra za notranje posle I. štev. 36.208 z dne 27. novembra 1930. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Plamen«, ki izhaja v jugoslovanskem jeziku v Parizu in piše v komunističnem duhu.
njen predstavnik in odgovorni Liubljaui; nloiKmredstavnik: Oti
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; hjelK^jredstavnik: Otmar Mih&lek v Ljubljani.