7. stev.
V Ljubljani, v soboto 17. januarja 1SSO.
Letnik VIII.
iMcnti ■• sprejemajo in veljt Viatopna vrsta:
8 kr., če se tiska Ikrat.
,1 „ M K ® II ^ ,1 11 11 II ^ „
Pri večkratnem tiskanji wu primerno »manjfa.
Rokopisi
m ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo. N iroinino prejema opravniitvc («dmniitraeij«) in eksredicija na Dnnajski cesti St. 16 v Medija-lovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod
Po poiti pre|emsr »sli« :
£a celo leto . 10 g-i. _ kr,,
«a polleta	5 „ — „ '
*a č*tr* l«u	2 ,, 50 „
V sdniinistrsriii veljt:
Za ceio ielo . . S jI. 40 kr *a pol ieta	i, .,
«a četrt ieta	li ,
V Ljnbljani ua <iom pošilj velja 60 kr. več na leto.
Vredniitvo je v Modijatovi hili, ',¡5, •tev. 15.	X;
lzhl)t po trikrat ua reden is »ie6r v torek, četrtek in soriotc.
Zopet na delo.
Dne 15. t. m. to se poslanci narodov ta-kraj Lita ve podali zopet na Dunaj k svojemu delu, ktero jih čaka res v izobilji. Najvažnejši za vso državo ste dve reči: postava o vravnanji davka, in pa državni proračun za tekoče leto. O prvi smo mi že obširneje govorili iu dokazali, da bo posebno za naše dežele nekoliko olajšavna, ker se bo davek odmeril in razdelil bolj po pravici kakor je zdaj. Pri obravnavi bo dana našim poslancem marsikaka prilika potegniti se za ubogo ljudstvo — z davki preobloženo, in po tem, kar smo dozdaj slišali od njih, tudi za trdno upamo, da se bodo krepko oglasili, ker so možje za to, od droge strani pa tudi pričakujemo), da ojihov glas ne bo glas upijočega v puščavi.
Važna reč je tudi državni proračun. Več let smo že bili navajeni, da se je državna uprava (gospodarstvo) podraževala, vsako leto je denarni minister zahteval več denarja za državno mašino. Tu bo poslancem avtonomi-stične Btranke, h kterim spadajo tudi naši slovenski, lepa priložnost dokazati?, koliko je pri tej mašini nepotrebnih, koliko predragih koles. Z enim mahom to ne da popolnoma odpraviti, kajti kar se Je v desetih letih pokaz.lo, se ue more v enem letu poravnati; ali da se le začne. Prvo leto se bo malo prihranilo, drugo let več, tretje leto še več itd., in ko bo ¡sedanjemu zboru šestletna ura iztekla, bo prihranjen že marsikak miljonček, razen tega pa še vtrjena podlBga načinu , po kterem se bo potrebščina državne uprave nižala in nižala tako dolgo, da bo ua naravni stopinji.
Naše državno pospodarstvo je bilo dozdaj „pregosposko" — bi rekel naš kmetič, prepo-tratljivo , prejšnji državni zbor je delal z našimi davki, kakor da bi z denarjem ne vedel kam. Tako jo potratil veliko državnega premoženja, naredil novih dolgov, pa letne stroške pomnožil, kar smo nadrobneje že lansko leto dokazali. Če bi sedanji zbor državnega aparata ne dal na rešeto, če bi ne vzel v roke škarij, pa tudi ne naredil načrta , kako bi se boljše in ceneje dalo gospodariti, bi šlo tudi vse po starem naprej; morali bi br delati novi dolgovi na stare, poviševati davek in prodajati še ostalo državno premoženje. Da se vse to zabram, bo treba razpašenega požeruha počasi navaditi na pičlejo hrano, do se mu skrči želodec in bo z manjšo , bornejo hrano mogel živeti. To se mora pa nemudoma pričeti in od sedanjega zbora se tega tudi nadjamo.
Da-si smo že o pričttku tega zbora obširneje govorili o vseh nalogah, ki so ga čakale in ga še čakajo, se nam je vendar 5e prilično zdelo, omeniti teh dveh reči ob krat kem ravno zdaj, ko pridete poslanccm na mizo. Sai ni nobene reči tako važue ko davek, zato bodo vsi volilci zrli proti Dunaju in težko pričakovali boljših novic, kakor pa so jih zadnja dolga leta od tam slišati že navajeni.
Ta zadeva je zadeva skoro vseh poslancev, naši stoven-ki pa imajo še drugo ualoga, kakor njihovi volilci še razne želje. Ni treba nam teh vseh še posebej naštevati, znane so njim, znane so tudi našim nasprotnikom. Ves narod slovenski je šel grofu Taaff ju naproti z zaupanjem, naši poslanci so vstregli njegovim željem in volilci so temu prikimali — zmiraj
še le v zaupanji, da bo tudi on mi-nje in na nas mislil. To zaupanje še ni ohladilo se, marveč kipi proti vrhuncu; zdaj je najbolj vroče, zdaj naj grof Taaffe kaj pozitivnega stori za nas, kaj, da se bo videlo; če dolgo ne bomo oičesa videli, če bo naše nasprotnike pustil le za grmom čakati, nam pa ne dal |našega orožja, naših pravic v roke, bo to vroče zaupanje izkipelo ter pogasilo plamen, ki ga greje.
Saj so naše želje, naše tirjatve tako pohlevne', da se ni bati nobene nevihte, če se ppelnijo. K večemu bo tu in tam kak nemški „ustauh" znnjavkal, kak judovski časnik zalajal , v<e drugo pa bo tiho in mirno , ker ne bode nihče ški de trpel. Slovenec je tako dobra duša, da je že zadovoljen in potolažen, če se mu le to da, brez žesar ne more živeti ne sam za se, ne kot narod.
Prepirčani smo, da bodo naši vrli poslanci vse to grofu Taaffeju razložili in da bo njih beseda kaj izdala, ker so udje zdaj mogočne Rvtonomistične stranke in eden izmed njih, slavni grof Hohenwart, celo nje načelnik. Če zdaj ne bo šlo. potem pa kar izprezimo.
Politični pregiecL
Avstrijske dežele
V Ljubljani 14. jauuaiju.
15. t. m. se je zopet sešla zbornica poslancev in bo nadalje imela vsaki dan sejo. Pred vsem pride v obravuavo bosenska predloga in budget. Vlada posebno želi skorega rešenja prve predloge. Pri budgetni debati bodo naši slovenski poslanci našli priliko izjaviti naše
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek čas.
LIL
Nič kaj veselega srca nisem šel la pot z doma, tudi nisem imel še pravega cilja. Na Bled k Preširnu bi bil podal se najrajši, ali on je študiral v Gorici ali v Trstu in tnm so se šole končevale še le z mesecem avgustom. Ej, čemu dolgo premišljevati V Kar vdarimo jo kara, saj svet ui nikjer z diljami zabit. Toraj jo vrežem proti Mengšu, kjer se pri so šolcih še nakosim, ti me spremijo do Doba iu od tod jo mahnem po cesti naprej. V Krašnji prenočim pri gospodarji z naše vasi tam ože-njenem, — prijatelji otroških let; spat nisem šel lačen, tudi drugo jutro naprej ne s prazno torbo. V farovži se nisem nikjer oglasil ua Kranjskem, še le na Vranskem, ko še za tobak nisem imel mč več v žepu, pa tudi kosila ue v želodcu , čeravno je bilo poldne zvonilo še, ko sem bil v hribih — še le tam stopim plašen v iarovško poslopje in prašam po gospodih. No, z vspehoin mojega „pauper studio-sus" se ne bom pobahal, bilo je toliko, da sem mogel kupiti kruha in klobaso, kar mi je
pa krčmar brez pijače še narsd dal; tudi tobaka aem si mogel kupiti, kar mi je pa malo pomagalo, ker sem po poti zapazil, da uimam nič žveplenk.
Pobešene glave vkrenem v stran , ker se mi je zdelo , da velika cesta mi bo lačna in žejna. Sabo sem bil vzel knjigo botanike, „požeruh"mi je posodil še svoje spise po Vreč-kovem okusu; te zdaj zlečem 8 torbe in se jih lotim, ker sem sklenil vsak dolgočasen kraj porabiti za učenje. Dolgočasen je pa vsak kraj za prazen želodec, nuha usta ali mrzlo pipo. Kakor začetek kaže, bo o tem potovanji takih pustih krajev več, toraj bom prišel domu v botaniki tako podkovan, da me Vrečko ne bo mogel vreči. Če druzega nič, vsaj to bnm imel od potovanja.
Zavil sem se proti Braslovčem. Tam stoji v sredi nekje na levi strani ceste gradič z visokimi jagnjeti. Kaj če bi tudi pri taki gospodi enkrat potrkal ? Snedli me ne bodo in če nič ne dobim, bom pa šel kakor v ,,božje ime" poslaui berač. Brez doizega premišljevanja Ukrenem po poti tje in gledam, kje bi zagle-| dal kacega človeka. Kar se mi zakadita dva i velika psa z groznim lajanjem med noge, jaz
zaupijem , a z vrta se zasliši brlizganje, ob enem pa pridero ven tri punčke gosposki oblečene, največa kakih 9 let stara. Psa utihneta, a vendar še renčita, ne umakneta se pa ne. Jaz bi prav rad nazaj hitro pobegnil, če bi se le ne bal, da bi se tudi nježni živalici ne vdrli za mano, zato stojim tam kakor okam-njen in skrivam palico za hrbtom), da bi psov vnovič ne razdražil.
V tem prilete puučke in začno psa goniti, suvati ter za ušesa in rep vleči ju stran. Ko pa tudi to nič ne pomaga, ampak psa le nje otreseta, meni pa zmiraj še zobe kažeta, za-upije ena proti vrtu :
,,Pojte no sem, papa! Lord in Azor nočeta pustiti fanta, ki jima nič noče."
Na to bo pokaže gospod srednje starosti, ki zagledavši vse, zabrlizga in zaupije odločneje psema, ktera res repa stisneta in odideta. Jaz se odkrijem iu nabiram besedi za ogovor, a on me prehiti z vprašanjem:
„Ste se vstrašili, je li? Česa bi radi?" „Reven dijak sem z Ljubljane, in bi si rad nekoliko ogledal lepo štajarsko deželo" — je moje ponižno poja«nenje.
slovenske tirj&tve, kar bodo bodo brez dvombe tudi storili.
Pri točki o stroških za avstrijska kon-zulstva je v odseku za vnauje zadeve sekcij-ski šef Kallay izjavil, da dokler imajo konzuli nalogo varovati prava avstrijskih podanikov v provincijab, se tam konzuli ne morejo odpraviti. Njib posli so se itak, ker je število Avstrijcev v teh krajih od časa okupacije v desetiro se povečalo, zelo pomnožili. — čas bi že bil, da bi se razmere teh dežel k cesarstvu pametneje vravnale, da bi mi še vedno ne bili kot tujci tam.
Odsek za vnanje zadeve oserskc delegacije je dovolil doBtavni kredit za podporo bosenskih begunov s tem pogojem, da minister vuanjih del obljubi, da skupna vlada ne bo nikakošnjih svot nadalje v ta namen zahtevala.
Ozcr^kn delegacija 21. t. m. za nekaj dni neha svoja posvetovanja, in jih začne avstrijska.
V ministerstvu vuanjih poslov bo bila posvetovala a bosenskem deželnem budgetu iu železničaem vprašanji v tej deželi. Teh so se razun ministra vnanjih poslov vdeležili grof Taaffe, Tisza, vojvoda Wiirtenberg. — Ogerska ministra Tisza iu Pecby Bta bila 13. t. m. od cesarja sprejeta; Tisza še Ostane na Dunaji in Pechy je odpotoval v Pešto.
Na praški univerzi so nemški in češki profesorji se posvetovali, da bi sklenili kompromis med sabo glede ustanovljenia čeških stol e na vseučilišči. Nemški profesorji so izjavili, da so pripravljeni ne gledč na govor Riegrov v češkem klubu, ki jih je žalil, češke profesorje na znanstvenem polji z vsemi pomočki podpirati, samo, da se le vseučilišča ne naredi za torišče političnih in naejonainih bojev. Nemci se že umikajo, to je vse gotovo, da čutijo, da na Dunaji ne veje več nemšlii veter in se že boje za svojo eksistenco. S.ccr pa ni od teh nemških profesorjev odvisno, kterem jeziku se bo podučevalo na pražki visoki šoii. Duh časa zahteva enakopravnost vseh narodnosti. Narodna ideja je silnejša uego nemška kultura; ta ideja je to stoletje rnuoge države prestrojila, predrugačila državne meje, med tem ko vsa zveličavna nemška kultura v 1000 letih z vsem nasilstvom ni mogla nas Slovencev ponemčiti. Tako se bo enakoprav
nost jezikov na pražkem vseučilišči vpeljala, če se tudi vsi nemški kolovodje in profe-Borji nasproti postavijo.
Vnanje države. Dopisnik v „Daily Telegraph1- na Dunaji piše, da se duiiajMki diplomatični krogi bavijo s sredujeazijatskim vprašanjem, z rusko ekspedcijo na M e r v in drugimi podobnimi stvarmi. Najbrže je to le izmišljava dopisnikova. Srednja Azija je predaleč od nas, da bi Avstrija imela interes se mešati v tamošnje intrige med Angleži in Rusi.
Angležki časopis „Times" je izvedel, da v Berlinu niso s političnim položajem nič prav zadovoljni, da sovraštvo med Nemčijo in Rusijo še ni ponehalo, ter, da se vedno nadaljuje borba obeh kanclerjev.
Časniki so bili po Bvetu raztrobili vest, da so v Javorji in Semendriji v Nrbi.il bili nastali nemiri, kar se pa ne potrjuje. Smešno e pa, da žurnalisti pišejo o nemirih v Javorji, ker Javor nt niti mesto niti kako drugo selo. a pogorje na novopazarski meji, kjer pozimi žive le volkovi in medvedje. To kaže o temeljitem znanji zemljepisja nekterih zlasti nemških žurnalistov.
ItrtlijiiiiHka vlada je sklenila pri italijanskem poslanstvu v Petrogradu nastaviti enega vojaškega attache in za to mesto imenovala majorja Appelija.
Francoska zbornica je s 259 iz med 308 glasov volila Gambeto za predsednika. 40 listov je bilo prazu h oddanih. Za njegove namestnike so voljeni Brisson, Lenard in Beth-mont.
Francoski , Journal oficiel" naznanja prestavo, oziramo odstavo 17 prefektov, 50 podprefektov, in 64 prefekturskih svetnikov, monarhičnega političnega mišljenja. Tako znajo svobodoljubni republikanci s političnimi protivniki postopati.
Misli se, da bo grof Šuvalov skušal Itnse in Poljake sporazumeti. Želimo mu dobrega vspeha.
Itn* ki „Praviteljstveni Vestnik" odbija odgovornost Rusije za to, da so bolgarska ustava ni za dobro izkazala. „Peterburskija Vedomosti" pa pravijo, da za izpeljavo večjih spremen ustave Bolgarom manjka časa in sposobnih mož, zato naj se jih izogibljejo. Javno
mnenje bo ■ tekom časa že popravilo pomanjkljivosti ustave.
Izvirni dopisi.
S &tajar*kr£a, 12. jan. (Črtica o ruskem kot vseslovenskem jeziku.) V številki 138. 1. 1879 prinesel si, mili „Slovenec", malo oaznanilce o ljubiteljih ruskega jezika na Češkem. Ker sem pa že nekje čital opombico: zakaj Be to v Ljubljani ne posnema? iu ker je vprašanje o vseslovenskem jeziku res vele-važen predmet, zatorej dovoli, da smem tudi jaz v tvojih prostorih svoje mnenje odkriti.
Rus'ja, to ime je za marsikterega Slovenca še kakor vganjka ; in on bo svojega tovariša, ki mu kaj o Kitajcih in njih državi pripoveduje, ravno s tako pazljivostjo poslušal, kakor da bi to o Rusiji storil, le s tem razločkom, da ima v Bebi kako dvomljivo zavest; da v poslednji prebivajo ljudje, ki z njim enak jezik govori. Toda če reče tovariš, da je to jezik ruski, potem ima vganjko zopet v polni podobi pred seboj.
In kakšen pa je ta jezik ruski? Da je skoro bolje podoben slovenščini kot pa poljščini in češčini, to je sedaj že pripoznano. Takö je n. p. že Herberstein , ki je bil dvakrat kot poslanec pri caru v Moskvi, trdil , kako mu je znanje našega slovenskega jezika ta posel olajšalo. Tudi neumrli Valvazor, kedar koli je naletel na obravnave o jeziku, trdi, da je razlika med kranjskim (slovenskim) in ruskim jezikom le neznatna in ,.gleich wie der Russen Sprache unserer crainerischen gar ähnlich und fast gäuzlich gleich kommt: au-bc-nommen, dass einige Buchstaben der Wörter bisweilen sowol als theils Wörter selbst sich ändern." Našteva sicer dalje še nektere primere, toda da jh ne navaja obširno, krivo je morda tudi to, da je imel pripomočkov k popolnemu poznanja tega jezika le malo ; vsaj še marsi-kteri Slovenec dandanes ni dosti na boljšem! Kdo bi se toraj čudil potem, da vidi še celo I. 1799. od Vodnika tačas, ko so šli ruski vojaki skozi slovenske zemlje v Italijo Avstriji na pomoč proti Francozom , v „Novicah" pisane naslednje besede: „Rusi, naši Btari brati, kteri so prišli k nam ne ropat, temveč branit naB od sovražnikov Francozov." A tu dostavlja: „Pred poldrugim tisočletjem prišli so ▼
„Jej, jej, dijak je" — zažvrgole vse tri punčke — „pa, prašaj ga, če je kaj lačen,"
„Tiho otroci" — migne gospod punčkam, meni pa reče: „Tako? Dijak ste? v Ljubljani? V kteri šoli ste bili?"
„V peti?"
„A, toraj na viši gimnaziji že. Zdaj greste v šesto. Stopite k nam na vrt, nam bote kaj povedali."
Čisto iznenaden grem na vrt za gospodom, punčke pa, ki me radovedne ogledujejo, krog mene. Prav rad nisem šel, moram reči, nekaj sem se bal trenutka, ko me bo prašal gospod po šolskem spričevalu, še bolj pa gosposkih žensk, ker te morajo biti najmanj grofinje, s kakoršnimi še govoriti ne znam. Na vrtu pridemo do lope, tam mi pokaže gospod prostor, sam pa gre v grad. Punčke stopijo krog mene in me jamejo po otročje izpraševati, pa ne posmehljivo; vse se pa zarote zoper psa ki sta me tako ostrašila, iu začno posvetovati se, kako ju bodo kaznovale.
Kmalu pride gospod, za njim pa ženska z vinom in mrzlimi jedili, ktere postavi pred me. Gospod mi prigovarja, naj jem, med tem in po tem pa pripovedujem jaz s šolskega živ-
ljenja in svojega potovanja kolikor se mi varno iu primerno zdi, tudi o revščini staršev in kako se moram od šole do šole prebijati. To poslušajo tudi punčke in kosem končal, migne starejša mlajšima in vse steko, kakor zlete metulji, proti gradu. Jaz sem hlastno jedel, ali vendar vsega. kar je bilo pred mano, nisem mogel zmagati, zato slednjič vstanem in se začnem zahvalovati gospodu za vse.
„Postojite še malo" — pa me vstavi gospod in me potisne na stol nazaj — „to-le bote že še izpili, jedila pa v taknite v torbo"
Na to mi vino iztoči v kozarec, pečenko itd. pa mi potlači v torbo. Zdaj prižvrgole tudi punčke nazaj, vsaka položi pred-me nekaj sre-beruega z izrekom:
„Na, študent, da si boš kaj kupil. To je z naše šparovnice! Saj smemo, je li, papa?"
„Kaj pa da" — prikrima gospod — „bote žc druge dobile."
Jaz sem ves zmešan, a si ue upam seči po srebernjakih, ktere spoznam za četrt-goldinarje, a g o s p o d mi jih pomaši v žep ter me še posili, da spraznim kozarec; potem gredo vsi z mano do izhoda, kjer se jaz kolikor mi
mogoče gosposki priklonim in odidem, punčke pa še kriče za mano „adijol"
„Hola, juhej, hopsa!" — začnem jaz, ko sem zopet na cesti in želja me pr me pogledati in potipati svitle srebrnjake. Sežem toraj v žep, a čudim se, da so zav.ti v papir. Razvijem j h, ali kaj je to, v kar so zavit.? Petak je, pravi petak, za kterega mi vs¡.k dá 5 gld., če jih le imá. Zdaj še le juhej in haló ! Le brž pipo v usta, pa marširamo kakor general!
Ali kaj pomaga I S petakom ia srebrnjaki se pipa ne dá prižgati. Toda če ima človek srečo mu vse naproti pride. Kmalu primaba kmetič b p po , ta mora ognja imeti. In ima ga, strese mi celó pol svoje škatljice v pest. Zdaj smo pa na konji! Tobaka dosti, ognja dosti, v torbi še jedi za jutrajšne kosilo in večerjo, v žepu pa petak in še srebro. To vse sem dobil v gradu, a ni mi bilo treba govoriti z grofinjami, še celó po spričevalu me ni prašal gospod. Kdo more biti toraj bolj vesel od mene? Toda pod kaj>o ga imaš, Jaka, tisti kozarec, ki si ga nazadnje spil, je bil preveč, nogi se že kregate, jezik bc ustavlja in oči več vidijo ko je. Ni res, manj vidijo, drugače bi bile vidilc tudi tisti grabou ob cesti, v kterem
'4
□»še zemlje prvi Slovenci iz rodti Rusov in drugih Slovanov. Zato lahko razumimo ruski jezik: oni so Slovani in korenina, iz ktere so pošli naši predniki; oni so živeli daleč na Dunaji, od koder so šli le-sem , a najskrajnejš rod naselil se je tu, ter imenoval zemljo svojo krajno (Krajino). Sedaj pa vidimo na lastne oči, kako močne in velike brate na svetu imamo, kteri so zavarovali slovanski jezik v polni či stosti." To, kar je Vodnik tukaj pisal, dokazuje, da med ruskim in slovenskim jezikom ni tak propad, kakor si ga marsikdo domišljuje in da vzrok, da je ruski jezik med Slovenci takč malo poznan, tiči drugje, kar hočem tudi tu v naslednjem objaviti.
„Lahko razumimo ruBki jezik", veli Vodnik, no zakaj ga vendar še ue znamo? Da ga še ne znamo, je krivo še gotovo prvič: Prevelika oddaljava nas Slovencev od Rusov. Naj bi bili mi z Rusi tako blizo , kot smo postavim z Nemci, in morda v blezo enakem položaji, trditi smem, da bi nas le težko še kaj bilo. ker bi se hitro prestrojili v Ruse, Toda zdaj, ko nas preko 200 milj od Rusije oddaljuje, zdaj ko se ruska beseda tu skoro nikjer ne čuje, zdaj lahko zapopade vsak, zakaj je znanje tega jezika pri nas tako revno.
Drugi vzrok je: neenakost v pismu (alfabetu). Dasi tudi se Slovenci vsake stvari, toraj tudi abecede brž nauče, dela jim ven dar cirilica dosti sitnosti. Da, ako bi se učila kot zdaj nemščina, znali bi jo ljudje tii že povsod, med tem ko je uk doma že bolj ob teževalen. Odkrito smem trditi, da bo vsak kdor ni preveč navdušen Slovan , raji ta uk opustil, in se v raznih okoliščinah raji obračal do bogate nemške literature. Ni čuda toraj da se je govorilo, da naj bi se znamenitejša ruska dela tudi v latinici tiskala.
Tretji vzrok je: da se dosedaj ruske knjige med nami premalo razširjajo. Komur je znano, koliko sitnosti ima naročnik ruske knjige v raznovrstnih, in če že druge ne omenjam, vsaj v denarstveu h obzirih, ta bo gotovo pritrdil da pri onih okoliščinah , ki se pri nas sedaj nahajajo, če se ne spremenč , ne bo pri nas nikdar dosti ljubiteljev ruskega jezika. Knjiga ki velja v Rusiji en rubelj, stane lil že dva in vzamemo v poštev še težavo pri naročilu tako imamo „neveselje" do ruske literature v pravi podobi pred seboj. Kaj nam pak pomaga.
(e tudi dobiva „Matica", vzemimo, dosti rn-l skih knjig, če pa občinstvo do tistih nima pristopa?! — Temu v okom priti dajal je že Pogodin ruskemu naučnemu ministru marši, ktere nasvete, s kterih je razvidno, da je naše okolščine prav razumil. „Od Va8," veli Pogodin v pismu do ministra 1839. 1., „odvisf izprositi od vlade nekakšen znesek in h tem podariti učnemu in literarnemu svetu slovanskemu novo življenje, zasejati seme , ktero prinese znabiti -časoma velike plodove zgodovinske svetove." Treba je, pravi, izdati primerjevalno gramatiko slovanskih narečij; posebno slovnice nekterih narečij, ktera jih še nimajo; vseobčni slovar slovanski, ter posebne slovarje narečij, ki jih še nimajo. Treba je izdati zbirko slovanskih pesmi, izrekov, običajev, slovansko krestoma-tijo, historijo slovanskih držav, geografifne in statistične izpise, historične spomenike, biogra-ije slavnih Slovanov. Konečno je potreba iz-davati vseslovanski časopis, kjer bi Be podajala sporočila o duševnem življenji vseh Slovanov in sicer v vseh slovanskih narečjih, a to najbolje v Varšavi. „V takem časopisu naznanilo bi se na tak način očitno bližnje sorodenstvo vseh panog in te panoge bi se zbliževale in ugodnejše soznanjale med seboj." Za razširjenje ruskih knjig med Slovani naj se ustanovi v Lipskem osredna ruska knjigarna, od koder bi slovanske biblijoteke jih zamogle dobivati, kolikor mogoče ceno, ali tudi zastonj. „Pomagati Slovanom považujem za najpotrebnejšo reč", končuje svoj list, „če se že Rusija ni odločila prepustiti jih njih osodi in evropskemu zajetju. V večjim delu mogoče je pomagati očitno, zlasti po ruski akademiji in zgodovinskih društvih. Dajemo denar Silvestru k tisku Remcškega evangelja v Parizu, prinašamo doneske za izdanje ruskih starožitnesti v Kodanji; kakšno pa politično težkoto imauloga: napisati historijo slovanskih držav , ali sostaviti slovar in gramatiko tega ali onega slovanskega narečja? Skratka, literarna javna pomoč ne zamore provzročiti ni kukoršnega gibanja v evropskih kabinetih. Za kakšen znesek pak se gre tii? Za uekoliko tisoč rubljev celotno za celi slovanski svet. To je takošna malenkost, da bi jo zamogli do prinesti tudi ubožni ljudje, ko bi bilo med njimi več vseobčnega izobraženja. Bolje je rav oati odkrito in javno, m pokazovati v svojih J knjigah in razpravah, da mi imamo za dolžnost
le znanstveno vdeležitev v Slovanih, in daljer
kar Bog da, to tudi bode."
To pismo pisano pred štirdeBetimi leti naznačuje še marsikaj, kar Be do sedaj ni izpolnilo. Treba bi res bilo, da bi se pripomoglo v to, da bi se rnske knjige laglje dobivale in sicer dobivale za Slovence po primerno nizki ceni. Ne bilo bi morda napačno, ako bi se združilo nekaj domoljubov, ki bi vstanovili v jubljaui knjigarno, ktera bi se z ruskimi društvi pobotala za znižano ceno važnejših plodov ruskega slovstva. Ruski narod bo to lahko utrpel, a mi bomo pak z enakimi deli potem, če se marljivo tega jezika poprimemo, zajezili nekaj poplav nemške literature v slovenski zemlji, kajti proti vsiljeni literaturi se da le tedaj bojevati, če se zamore ji ravno toliko in še boljših del nasproti postaviti. (Konec prih.) IkCelja * 14. jan. (Raznoterosti.) Kat. podporno društvo razpošilja račun o dohodkih in stroških svojega prvoletnega poslovanja. Vsi dohodki znašajo 2130 gld. 12 BOld. stroški pa 876 gl. 74 sld., preostaja 1253 gl. 38 8>d. Med tem preostankom znaša ustanov-niua 895 gld., od ktere se smejo porabiti le ietne obresti. Iz tega računa sprevidite, da je še mlado društvo, kteremu je glavni namen, podpirati ali boljše rečeno : vzdrževati okoli-čansko dekliško šolo pod vodstvom šolskih sester, v kratkem času svojega obstanka doseglo dosti vgoden vspeh. Mnogo simpatij, v mestu in okolici si je društvo pridobilo po svoji bo-ž čni veselici, ktera se je obširneje popisala v Cerkveni prilogi našega „Slov. Gospodarja", in ktera se je po splošni razsodbi obnesla prav dobro. Da bi nas blagoslov božji pa blaga volja milih dobrotnikov podpirala tudi še v novem letu!
„Slovenec" je ob svojem času poročal, da je viša sodnija v Gradci zavrgla zahtevauje mestnega celjskega zastopa v zadevi Geiger-leve zapuščine mestni podružnici Matere božje v Celji. Vsled tega se je cerkveno predstoj-ništvo zopet poprijelo načrta o pozidanji ne-zgotovljenega zvonika pri nemški cerkvi. In zdaj je ta reč v najboljšem tiru. Pretečeni te-deu je višji inženir Biicher iz Gradca skozi več dni bival v tej zadevi v našem mestu in kakor zdaj Bodimo, se vtegue mesca aprila ali majnika zvonik zidati dalje. Naročilo se bode ob enem tudi lepo zvoneuje ter postavila hiša
zdaj ležiš. Pa še se pobereš in greš naprej, samo ne več po cesti, ki je tako trda in ima grabne ob strani, ampak po drugi poti, in tako prideš — kam ?
Da, kam? Ko se v gozdiči na mehkem mahu zopet zbudim, ne vem prav, ali je mrak večerni ali jutranji. Počasi se spravim kvišku in poberem klobuk, ki je tik mene ležal, ter začnem zbirati svoje misli. Nekol ko me trese mraz, zato stopim naprej, da pridem do polja, in v tem mi pride zavednost, spomnim se dobro včerajšnjega dneva , samo če niso bile le gole sanje. Da, niso bile, petak in srebrnjaki so v žepu, mesnina v torbi, le pipe ni nikjer. Ej, naj bo kjerkoli, danes bomo tako smodke pušili, v Braslo\čah se bo pa tudi druga pipa še dobila.
Ali kje so Braslovče? kje sem jaz? Še ni solnca izza gora, tedaj tudi uikjer nobeuega človeka. Mene pa zebe, najbolje, da zakurim in se ogrejem, dokler ue bo solnca. To je brž storjeno, kmalu sedim ob ognji in se lotim svojega provijanta, ko pa solnce zagledam, se spravim na pot in res dobim kmalu ljudi, ki mi pokužejo cesto. Po tej sem čez par ur v
Braslovčah, kjer zavijem — v farovž, mislite? O ne, v tobačnico kjer si kupim par „dolgih" in novo pipo, pa še tobaka bolje sorte. Za danes sklenem ne iti v noben farovž, če bom kje postal, bo to le gostilnica ali pa cerkev, ker nisem šel memo nobene cerkve, če je bila le odprta, in zadel sem še celo na mašo; potem sem si napolnil v gostilnici svojo steklenico z vinom, pa sem počasi mahal naprej, ker kositi sem se bil namenil ua kakem griču v senci, po kosilu pa učiti se za Vrečkota tako dolgo, da bi zaspal, ker mi ponoči spanje ni uič kaj dobro storilo.
Vse je šlo po tem programu, popoldne se zopet predramim in maham naprej, da proti večeru pridem do Šmartna na Paki. Tukaj mislim prenočiti in se oziram po kaki primerni gostilnici, kar uie ogovori duhovnik, ki ga nisem videl, ker je prišel od druge straui, in praša, česa iščem. Jaz mu v kratkem vse razložim — in večerjam ter prenočim ua prav mehki postelji v farovži, ko smo se z gosp. župnikom in kaplanom prej ob sladkem viucu do pozne noči prav živahno razgovarjali. Moje spričevalo tega ni kar nič kazilo, gospod
župnik je celo rekel, da bistre študente tudi drugod profesorji radi preganjajo. Drugi dan me je veseli in zelo prijazni gospod župnik spremil še več ko uro daleč po dolini, pri razhodu pa mi stisnil za pot v roko 2 gld.
Kake volje sem korakal naprej, si lahko vsak misli, ravno tako, da se mi je Štajarska silno lepa dežeia zdela. V Šoštanji sem si privoščil piva, Velenje sem le ogledal, v Skal-cah pa vendar stopil v farovž, pa me je že kuharca ustavila. Jaz nisem maral preko nje naprej siliti, rajši sem šel in kmslu zagledal razvalino Šalek, do ktere sem splezal in zlezel celo v podrte line stolpa, čeravno se mi je spodej stoječi kmetič posmehoval češ, da če tu „šacov" iščem, ne bom dobil nič, so jih že drugi pobrali. On ni vedel, da sem jaz v stolp splezal le, da sem se od tod ozrl po šaleški dolini nazaj in videl, kako daleč sem že prišel. Razgled je tu lep, a motili so me sem ter tje švigajoči kušarji, za kterimi sem kamenje metal, in ko slednjič leno prileze ob razbeljenem kamnji debela kača, vržem tudi za to kamen, pa se spustim po griču dol na cesto.
sa gospoda katehet» meBtjanske Sole in nem-ikega kateheta. Nekteri mestni očetje se baje se!6 kujajo, ker jim ta pravda ni stekla po volji. Omilujemo.
Unikrat je vprašal „Slovenec": Ima-li občinski zastop pravico, brez vdeleževanja ¿upnikovega izvoliti cerkvene kliučarje , kakor je to storil mestni zastop celisk ? SI. c. kr. na mestnija v Gradci ja menila, da ne, toda ker je mestni zastop izvolil tako osebo (g. J. Ra knža), ktero farni urad v potrjenje priporočuje, Bvetuje c. kr. deželna vlada, naj se za zdaj tndi imenovani gospod za cerkvenega ključarja potrdi.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. januarja.
(Kako /Slovence drvgodi taste), Kdor je mož — poštenjak, ga pov»odi čislajo. Tako poroča „Czernowitzer Zeitung" kako so našega rojaka Ivana Zora, višjega telegrafista, slovesno sprejeli, ko 8e je vrnil iz Bosne v Črnovče. Na železnici so ga sprejeli in potem priredili banket, na kterem so ga častili, kakor se tako vrlemu možaku spodobi. Kakor je znano, je bil Zor iz Ljubljane prestavljen v Bukovino , ne da bi se bil za trohico pregrešil, samo za to, ker je bil narod njak. Iz ravno istega vzroka je bil prestavljen iz Trsta v Bregenz, ker je v tržaški okolici tako navdušeno budil narod. Morda bi se zdaj pri obrtu notranje politike dalo doseči, da bi zaslužni mož zamogel na svoje stare dni v Ljubljano nazaj priti.
(Ples.) Opozorujemo častite društvenike ljubljanske narodne čitalnice, da je v nedeljo 18. dne t. m. drugi mali ples, na kterega so vljudno vabljeni.	Čitalničin odbor.
Razne reči.
—	Iz Kamnika. Tukajšna nar. čitalnica napravi v nedeljo dne 18 januarja veselico na korist mnogoletnega igralca Gregor Slabanja. Spored: 1. Vašek „Slovan", zb«r; 2 A. Ne-dved „Moja rož ca", čveterospev; 3. J. F. Umlauf „Mlada kri", koncertna polka igrana na 4 ci-tre s spremljevaujem kitare; 4. B. Ipavec „Zapuščena", čveterospev; 5. „Eno uro doktor", burka v enem dejanji; 6. Ples. Vstopnina navadna, Jveči darovi se hvaležno sprejmejo. Začetek ob '/«8 uri. K tej veselici prav ulju-dno vabi	odbor.
—	Združenje ali f u s ia „P e š ta n-ske zavarovalne družbe" s „Fon-ciere". Od zastopništva „Peštanske zavarovalne družbe" smo prejeli sledeče naznanilo. Združenje imenovanih asekurančnih zavodov se je v občnih zborih dne 30. decembra p. 1. pod imenom: „Fonciere, Peštansko zavarovalno društvo" enoglasno sklenilo. Ustanovni kapital družbe je 10 miljonov gld. av. velj. v zlatu, kterega je 5°/0 v gotovini uplačamb. Društvo razpolaga toraj s 5 miljoni gld. gotovine v zlatu in vsemi izdatnimi reservinimi zakladi, ter spada tedaj med najimovitejša asekuran čna društva. Fusionirano društvo „Foncere, Peštansko zavarovalno društvo" je z VBim svo jim premoženjem porok za sedaj veljavna zavarovanja, kar more zaupanje zavarovancev gotovo le utrditi.
—	Linzer Quartalschrift obseg 5. zvezka. Das unheimliche Haus. Roman von Alfred Hugo (Fortsetzung). — Die Abenteuer! HerzogB Christoph von Bayern. Er?ilhlt von! Franz Trautmann. Illustrirt von K. Weigaod.' (Fortsetzung). — Der Chri. Ein Abenteuer
auf den Ge8ell8chaftsin»eln von ,.K8rl May.*'
—	Der berümteste WallfahrtBort. Von P. Küry.
—	Die Mörderin „Diphtherie". Von Dr. J. A. Schilling. — Berliner Chronik. Von Dr. X. — Die Lawine. Gedicht von Bruder Robert. — Die Ochsen in der Camargue. — Allerlei. Podobe pa bo : Initial. — Loreto in Italien. Nach einer Photographie. — Die Kirche des heiligen Hauses in Loreto. Nach einer Photographie. — Der apostolische Palast in Loreto. Nach einer Photographie. — Alter Schramen-oder Marktplatz in München. — Initial. — MiHthiitigkeit in harter Zeit. Gemait von Löf fler. — Lindwurmech im alten München. — Initial. — „Beim Löffelwirth" in München. — Im ewigen Es: Der englische Dampfer „Alert" eingeklemt vom Packeis bei dem Cap Sheridan. Nach einer Photographie. — Initial. — Hei-meran, Zimmermeister. — Jörg vou Halsbacb, Baumeister. — Unser L'eben Fraueu Friedhof im Alten München. — Ein junger Taugenichts. Gemalt von Knaus. — Stiere in der Camargue in Frankreich. Gemalt voa Bayson.
—	Zabavnika.,Alte und Neue Welt" prišel je te dni na svitlo 1. snopič ki obsega: Der Mönch von Heisterbach. Von Wolfgang Müller. Dionysius und die Sibyllen. Scenen aus der römischen Cäsarenzeit. Von Marie Schultz. Johannes Tetzel in Wahrheit und Dichtung. Von W. Hermann. Der Alte vom Berge. Eine Erzählung aus der Bühnen-weit. Von Philipp Laicus. Hausapotheke für's Volk. 6. Der Wachholder oder Weckholder. Von Dr. J. A. Schilliug. Peter Mayer. Von Ferdinand Heitenmeyer. London. Reise Erinnerungen von Karl Faber. Das Weihnacht>fest in Neapel. C. Cin. Von einem Schusterbuben. Humoreske von L. van Jangbloet. Allerl»i. Amerikanische Getreide-Elevatoren. Kriemh.ld vor Siegfried's Leiche. — Der Sonnenschirm ein Privileg. — Gutes altes O'dd. Vertraul che Correspondenz. — Rebus — Charade. Podobe pa so : Der Mönch von Heisterbach. Orig.-Zchg. von Ernst Pessler. — Muttersorge. Org.-Zchg. von B. Bautier. — Johannes Tetzel. — Der Vanderblitsche Getreide Elevator am Hudson Flusse. — Kriemhild vor der Leiche Siegfried's. Nach dem Frescogcmälde des Julius Schnor von Karoisfeld. — Lsmbeth-Palace. — Die ehemalige London-Biücke. -- D e neue London Brücke. — Init'ale A. — Ach, wie schrecklich! Orig.-Zchg. ven IL Merté.
—	Literatura hrvatska leta 1879.
70.	Ustav kraljevine Hrvatske i Slavonije za pučke i gradj. škole, sabrao i si. žio Marijan Vukovič kr. župauijski školski nadzornik. U Belovoru. Nakladom kujžire J. Flei-cbmana 1879. C ena 40 nov.
71.	Srpske oblasti X. i XII. vieka pre vlade Nemanjine. Istrijsko-geograf-ka študija Stojana Novakoviča. U Biocradu 1879.
72.	Poljubac, vesela igra u 4 radnje, napisao Ljudevit Doci, preveo Mita Popovič. U Novem Sadu. Štamparija A. Pajeviča 1879, Ciena 50 nov.
73.	IzvjeSče o stenografskih tečajih na kr. velikoj gimnaziji zagrebačkoj obdržavanih v petgodiStu 1874/5-1878/9. Priobčio A. Be-zenšek, izpitani učitelj Btenografije. Zagreb 1879.
74.	Biblijaka povjest Btarozavjetne objave božje za srednja učilišta. Napisao dr. Fr. Sve kovič. Ciena 55 nov.
75.	Brdjani, istorijska pripovedka Erkmana-Šatrijana, 8 francoskoga preveo Milovan B. Glišič. Izdala knjižara Velimira Valožiča. U Biogradu 1879. Ciena 75 nov.
76.	Istorija srpskog vojnog saniteta napisao dr. VI. Gjorgjevič. Knjiga prva 1838 do 1875. U Biogradu 1879
77.	Jurmusa i Fatima ili Turška sila sama 6ebe jede. Priča o oslobodjenju šest okruga 1832-1834. Napisao M Gj. Miličevič. Biograd 1879, Ciena 1 dinar.
78.	Spomenica o otvoru Šibenskog vodovoda. U Zadru 1879
79.	Dramatična djela Nikole Milena, re-datelja i glunca nar. kazalifita z Zagrebu 1879. Sadržaj: I. Veteranac, II. Amanda, III. Bez brkovah. Ciena 40 nov.
80.	Etika i poviest, napisao Gjuro Arnold. Zagreb. Tisak dioničke tiskare 1879. Ciena 70 nov.
81.	Prvo kolo pjesama od Jaše. Izda» Kosta Lera. Novi Sad. 1879.
82.	Pripoviedke Milorada Šapčani II knjiga. Nakladom knjižare brače Jovanoviča 1879. Ciena 1 for.
83.	Tumač k občemu austrijskomu grad-janskomu zakoniku, napisao dr. Marian Deren-čin. Knj ga I., svezak II. Zagreb 1879. Zagieb 1879.
84.	Vješt i okretnu hrvatski mčunar za svekolike prodavavce i kupce. U Zagrebu tiskom Jul. Htih a.
85.	Pčelarstvo za obču i školsku porabu priredio J. E. Tom č, sa 57 slika. U Zagrebu 1879. Tiskom K Albrechta. Ciena 80 nov.

Ure
za stolpe in gradove
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko lzde-laue, proti polni garanciji in po najmžih cenah.
Janez M. Pogačnik.
Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi stare ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in
cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
M1
a; ■ t<J
Grossie, schönste, relrhhalligst illiislrirte und
Verlag vou Friedrich Pustet in Regensburg.
Dentsclier Hausscliatz iii Wort miil Bild.
lllii*trirte Xcitselirift. VI. Jahrgang 1880.
Ausgabe in Wochenntiniincrn pro Quartal 1 Mrk. 80 Pf.
Ausgabe in 18 Heften h Hel't 40 Pf.
Als Priimio erhalten dio geehrten Abonnenton den schönon Oelfarbendruck ;
£ £
5
;
„Pieta«'»
Nach dem Originalgemälde des Prof. T. Klein in Wien. (44 Cent, hoch ■— 31 Cent breit.) Pendant zu „Cnlvariengruppe". NnchznhlunRxprfta t Mrk. 20 Pf.
billigste katholische Zeitschrill,
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap.
J. Illazulkorl nasledniki v Ljubljani.